Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Polona Bahun<br />
Varčno z energijo<br />
Ogrevanje z električno energijo<br />
ni varčno<br />
Tokratna tema je<br />
varčevanje energije<br />
pri ogrevanju,<br />
saj je to, glede na<br />
letni čas, nadvse<br />
aktualno. Z<br />
energijskega stališča<br />
je poraba toplote za<br />
ogrevanje bivalnih<br />
prostorov čista<br />
izguba, saj z njim<br />
le na<strong>do</strong>meščamo<br />
toploto, ki uhaja<br />
iz stavb. Ta<br />
izguba pa v naših<br />
gospod<strong>in</strong>jstvih<br />
znaša kar okrog 70<br />
odstotkov celotne<br />
porabe energije.<br />
Za toploto, ki jo potrebujemo pri ogrevanju,<br />
uporabljamo vrsto energetskih <strong>virov</strong>: vse od drv,<br />
premoga, kurilnega olja, zemeljskega ali tekočega<br />
naftnega pl<strong>in</strong>a, biomase, briketov, električne energije,<br />
toplotnih črpalk, <strong>do</strong> dalj<strong>in</strong>skega ogrevanja. Mnogo<br />
je tudi nač<strong>in</strong>ov ogrevanja. Nekateri uporabljajo stare<br />
lončene peči, gašperčke, trajno žarilne peči <strong>in</strong> različne<br />
peči na drva. Spet drugi se grejejo z najrazličnejšimi<br />
električnimi pečmi, od enostavnih električnih<br />
radiatorjev <strong>do</strong> termoakumulacijskih peči, kar <strong>si</strong>cer<br />
ni smotrno, a ponekod je to ed<strong>in</strong>a možnost. Najbolj<br />
razširjeno pa je centralno ogrevanje, pri katerem je<br />
za vir energije mogoče uporabiti različne energente.<br />
Vse možnosti ogrevalnih <strong>si</strong>stemov pa lahko razdelimo<br />
na dva poglavitna nač<strong>in</strong>a: na lokalno <strong>in</strong> centralno<br />
ogrevanje.<br />
Lokalno ogrevanje<br />
V to kategorijo sodijo nač<strong>in</strong>i, pri katerih <strong>ima</strong>mo v<br />
posameznem prostoru eno ali <strong>več</strong> samostojnih peči.<br />
To je najstarejši nač<strong>in</strong> ogrevanja, ki <strong>ima</strong> številne<br />
pomanjkljivosti. Ker se v vsakem prostoru nahaja<br />
samostojna peč, je potrebnih toliko peči, kot je<br />
prostorov. Prav tako moramo vsako peč posebej<br />
oskrbovati <strong>in</strong> nadzorovati temperaturo. Pri pečeh na<br />
trda goriva je regulacija temperature v prostoru slaba,<br />
kar pomeni, da so prostori bodi<strong>si</strong> pregreti bodi<strong>si</strong><br />
premrzli. Pri kuriščih na trda goriva potrebujemo drva<br />
ali premog v vsakem prostoru. To pa zahteva <strong>do</strong>daten<br />
trud pri nošenju kuriva <strong>in</strong> stalen nadzor posamezne<br />
peči. Prostori po navadi tudi niso enakomerno<br />
segreti, saj je ob pečeh navadno višja temperatura<br />
kot v oddaljenih delih sobe. Lega <strong>in</strong> število peči sta<br />
pogojena tudi z lego dimnikov v stavbi. Razen pri<br />
termoakumulacijskih <strong>in</strong> drugih električnih pečeh<br />
je izvor toplote odvisen od nas samih oziroma od<br />
nalaganja peči. Od tega pa je odvisna tudi temperatura<br />
prostorov, ki po navadi ni enaka. Skratka, poraba<br />
energije je precej <strong>več</strong>ja kot pri centralnih <strong>si</strong>stemih<br />
ogrevanja. Je pa ta nač<strong>in</strong> najprimernejši v prehodnem<br />
ob<strong>do</strong>bju kot <strong>do</strong>datek k centralnemu ogrevanju.<br />
Centralno ogrevanje<br />
Pri centralnem ogrevanju, kamor sodi tudi dalj<strong>in</strong>sko<br />
ogrevanje, toplota za ogrevanje nastaja v enem<br />
samem kurišču. Centralno ogrevanje <strong>ima</strong> številne<br />
prednosti, <strong>in</strong> <strong>si</strong>cer najprej možnost izbire najbolj<br />
<strong>do</strong>stopnega, najkakovostnejšega, ekološko sprejemljivega<br />
<strong>in</strong> cenovno najugodnejšega vira energije.<br />
Pomembna prednost je tudi, da je izkoristek energije<br />
velik, onesnaževanje zraka pa je zmanjšano. Lahko<br />
tudi natančno nastavimo <strong>in</strong> vzdržujemo temperaturo<br />
v prostoru. Ta je še enostavnejša s so<strong>do</strong>bnimi<br />
regulatorji, ki omogočajo celodnevno ali tedensko<br />
nastavitev poteka temperature. Prav tako je s številom<br />
<strong>in</strong> velikostjo radiatorjev mogoče <strong>do</strong>bro razporediti<br />
vire toplote po prostoru. In ne nazadnje je potrebnega<br />
manj oskrbovanja <strong>in</strong> vzdrževanja peči. Nikakor<br />
pa ne smemo pozabiti na nekatere pomanjkljivosti,<br />
ki so v veliki meri odvisne od načrtovanja, vrste<br />
energetskega vira <strong>in</strong> velikosti hiš. Tako je <strong>in</strong>vesticija<br />
54<br />
za centralno ogrevanje v starejših hišah precej <strong>več</strong>ja<br />
kot pri lokalnem ogrevanju. Pojavljajo se tudi <strong>do</strong>datne<br />
izgube toplote po <strong>do</strong>vodnih ceveh. Prav tako pa je<br />
centralno ogrevanje neekonomično v prehodnem<br />
ob<strong>do</strong>bju. Tedaj ni potrebe po celodnevnem ogrevanju,<br />
kratkotrajno prižiganje centralne kurjave <strong>in</strong><br />
delovanje z majhno močjo pa pomeni slab izkoristek<br />
ogrevalnega <strong>si</strong>stema <strong>in</strong> izgubo energije.<br />
Kako torej uč<strong>in</strong>kovito ogrevati <strong>do</strong>move ?<br />
Izgube toplote <strong>in</strong> energije pri ogrevanju so povezane<br />
s številnimi dejavniki. Njihove vplive lahko le<br />
zmanjšamo, povsem preprečiti pa jih ne moremo.<br />
Izgube so namreč povezane z lokalno klimo, raba<br />
energije pa je odvisna tudi od lege stavbe. Smiselno je<br />
izbrati tiste energijske vire, ki <strong>ima</strong>jo <strong>do</strong>ber izkoristek<br />
pri izgorevanju <strong>in</strong> so ekološko sprejemljivi. Tudi<br />
vzdrževanje <strong>in</strong> pravilna raba peči <strong>in</strong> napeljave<br />
odločilno vpliva na porabo energije za ogrevanje, s<br />
tem pa boste <strong>do</strong>segli tudi varno delovanje <strong>si</strong>stema<br />
<strong>in</strong> se izognili morebitnim okvaram. Kot smo že<br />
omenili v prejšnji številki, so okna po navadi<br />
naj<strong>več</strong>ji izgubarji toplote, zato je od njihovega števila<br />
oziroma od velikosti steklenih površ<strong>in</strong> odvisno tudi<br />
ogrevanje. Med najpomembnejše dejavnike izgub<br />
sodi toplotna zaščita stavb, o čemer smo podrobneje<br />
že pisali. Omenimo naj samo, da toplotne izgube<br />
skozi neizolirane zunanje stene <strong>in</strong> okna znašajo <strong>do</strong><br />
50 odstotkov, z <strong>do</strong>bro izolacijo <strong>in</strong> kakovostnimi okni<br />
pa izgubo lahko zmanjšamo za okrog 30 odstotkov.<br />
Prav tako je v zimskih mesecih pametno zastreti<br />
okna <strong>in</strong> prostore zračiti v najtoplejšem delu dneva.<br />
Ponoči zastrte rolete namreč prihranijo približno<br />
15 odstotkov toplotne energije. Pomembna je tudi<br />
pravilna izraba toplote iz radiatorjev. Nikoli jih ne<br />
smemo pokrivati ali tik nad njimi postaviti police,<br />
obnje pa pohištva, saj s tem preprečimo neovirano<br />
širjenje toplote. Uporabljajmo termostatske ventile,<br />
ki omogočajo vzdrževanje primerne temperature. Če<br />
nam je pretoplo <strong>in</strong> temperaturo znižamo le za eno<br />
stop<strong>in</strong>jo, se stroški električne energije znižajo tudi <strong>do</strong><br />
deset odstotkov.<br />
Prostore torej ogrevajte na temperaturo, ki vam najbolj<br />
ustreza, pri čemer ne smete pretiravati. Primerna <strong>in</strong><br />
zdrava temperatura v dnevnih prostorih je od 18 <strong>do</strong> 20<br />
stop<strong>in</strong>j, v nočnih od 16 <strong>do</strong> 18 stop<strong>in</strong>j, v kopalnici pa od<br />
22 <strong>do</strong> 24 stop<strong>in</strong>j Celzija.
Change language