Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
M<strong>in</strong>ka Skubic<br />
Z nami v naravo<br />
Potepanje<br />
po Ljubljanskem barju<br />
V neposredni<br />
bliž<strong>in</strong>i Ljubljane,<br />
med glavnim<br />
mestom, Vrhniko,<br />
Igom <strong>in</strong> Škofljico<br />
se razprostira<br />
150 kvadratnih<br />
kilometrov ravnice,<br />
imenovane<br />
Ljubljansko barje.<br />
Če so v zadnjih<br />
stoletjih to območje<br />
z različnimi projekti<br />
izsuševali <strong>in</strong> s<br />
tem pri<strong>do</strong>bivali<br />
kmetijsko zemljo, ga<br />
v zadnjih desetletjih<br />
prepoznavamo kot<br />
območje izjemne<br />
naravne <strong>in</strong> kulturne<br />
dedišč<strong>in</strong>e. Danes<br />
se na tem delu<br />
prep<strong>leta</strong>jo travniki,<br />
stelnjaki, njive,<br />
jarki <strong>in</strong> mejice,<br />
ki zagotavljajo<br />
bivališče mnogim<br />
redkim rastl<strong>in</strong>am<br />
<strong>in</strong> živalim. Letos<br />
je predvidena<br />
ustanovitev<br />
kraj<strong>in</strong>skega<br />
parka Ljubljansko<br />
barje. Ta ponuja<br />
ogromno možnosti<br />
za obču<strong>do</strong>vanje<br />
naravne <strong>in</strong> kulturne<br />
dedišč<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />
rekreacijo v njej.<br />
Ljubljansko barje je tektonska u<strong>do</strong>r<strong>in</strong>a, napolnjena<br />
z <strong>več</strong> kakor sto metrov debelimi nano<strong>si</strong> ilovice <strong>in</strong><br />
peska. Po koncu zadnje ledene <strong>do</strong>be se je nad ilovico<br />
razprostiralo plitvo jezero, ki je nastalo, ko so nano<strong>si</strong><br />
reke Save preprečili odtok Ljubljanice z barja. Tako se<br />
je sredi drugega tisočletja pred našim štetjem jezero<br />
začelo sprem<strong>in</strong>jati v barje <strong>in</strong> je na njem zaradi visoke<br />
talne vode <strong>in</strong> posebnih kemijskih procesov začela<br />
nastajati šota. To je plast odmrlih delov rastl<strong>in</strong>, ki<br />
zaradi pomanjkanja ki<strong>si</strong>ka ne segnijejo, tem<strong>več</strong> se<br />
nalagajo. Od debel<strong>in</strong>e šote je odvisna vrsta barja, ali je<br />
to visoko ali nizko, <strong>in</strong> vrsta rastl<strong>in</strong>ja, ki uspeva v takih<br />
razmerah.<br />
Danes nam vpogled v te naravne znamenitosti barja<br />
omogočajo tri učne poti. Prva je Učna pot Vrhnika.<br />
Začne se v Kuclarjevem kamnolomu nad vasjo<br />
Lesno br<strong>do</strong>, ki je znan po <strong>do</strong>bro ohranjenih fo<strong>si</strong>lnih<br />
školjkah, najdenih med črnim apnencem. Pot gre<br />
naprej proti Jurčičevemu šotišču, v kotl<strong>in</strong>o med<br />
Bevkami <strong>in</strong> Drenovim gričem, kjer lahko spremljamo<br />
razvoj nastanka šote oziroma postopek spremljanja<br />
nizkega v visoko barje. Na Malem placu oziroma<br />
Malem Blatcu pri Kostanjevici, v odmaknjeni <strong>do</strong>l<strong>in</strong>i,<br />
pa lahko <strong>do</strong>bimo vtis, kako je bilo barje videti nekoč<br />
pred nastajanjem šote, ko je bilo še ojezerjeno.<br />
Spoznavanju barja je namenjena tudi 1300 metrov<br />
<strong>do</strong>lga Koščeva učna pot po Iškem morostu. To je<br />
naravnem rezervatu, ki leži med Igom <strong>in</strong> Podpečjo <strong>in</strong><br />
je eno najbolj obsežnih sklenjenih območij ohranjenih<br />
mokrih travnikov. Osrednja točka učne poti je lesena<br />
opazovalnica z veliko panoramsko tablo, ki prikazuje<br />
pester živalski <strong>in</strong> rastl<strong>in</strong>ski svet travnikov Ljubljanskega<br />
barja. Tretja pa je Gozdna učna pot Draga pri<br />
Igu. Na <strong>do</strong>brih treh kilometrih gozda, ki se dviga nad<br />
ribniki, nas 27 <strong>in</strong>formativnih tabel popelje mimo<br />
razširjenih <strong>in</strong> manj poznanih drevesnih vrst.<br />
Že sprehod po omenjenih učnih poteh nam omogoči<br />
spoznati, zakaj je Ljubljansko barje uvrščeno med<br />
območja Nature 2000, mrežo območij naj<strong>več</strong>je biotske<br />
pestrosti v EU. Njegovo naravno bogastvo obsega<br />
<strong>več</strong> kot sto vrst ptic, devet<strong>in</strong>osemdeset vrst metuljev,<br />
osem<strong>in</strong>štirideset vrst kačjih pastirjev, je posebno<br />
varstveno območje, kjer se varuje 22 vrst ptic, 23<br />
rastl<strong>in</strong>skih <strong>in</strong> živalskih vrst <strong>in</strong> 9 habitatnih tipov Ljubljanskega<br />
barja.<br />
Toda to ni samo izjemno bogastvo naravne dedišč<strong>in</strong>e,<br />
tudi kulturna dedišč<strong>in</strong>a je bogata. Omenimo samo<br />
Veliko možnosti za obču<strong>do</strong>vanje narave.<br />
Foto arhiv Ljubljansko barje<br />
Tomaževo hišo v Črni va<strong>si</strong>, Grad Bistra, Ižanski<br />
grad, Dvorec Li<strong>si</strong>čje, Plečnikovo cerkev sv. Mihaela<br />
v Črni va<strong>si</strong>, cerkvico sv. Mihaela v Iški va<strong>si</strong>, viadukt<br />
v Borovnici, Marij<strong>in</strong>o cerkev v Tomišlju, sv. Ano nad<br />
Podpeškim kamnolomom. Vse te znamenitosti <strong>si</strong><br />
lahko ogledate tudi s kolesom, kajti Ljubljansko barje<br />
ponuja obilo možnosti za kolesarjenje po ravn<strong>in</strong>i, pa<br />
vse <strong>do</strong> vzponov na Kurešček <strong>in</strong> Krim. Če vas ne mika<br />
kolo, lahko izrabite dan za vožnjo z vozovi, jahanje,<br />
vožnjo z ladjico po Ljubljanici ali polet z balonom. Več<br />
<strong>in</strong>formacij o znamenitostih, <strong>do</strong>godkih, kolesarskih<br />
poteh <strong>in</strong> turistični ponudbi <strong>do</strong>bite na www.ljubljanskobarje.<strong>si</strong>.<br />
55<br />
V gradu Bistra je Tehnični muzej Slovenije.