05.11.2014 Views

Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si

Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si

Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

M<strong>in</strong>ka Skubic<br />

Z nami v naravo<br />

Potepanje<br />

po Ljubljanskem barju<br />

V neposredni<br />

bliž<strong>in</strong>i Ljubljane,<br />

med glavnim<br />

mestom, Vrhniko,<br />

Igom <strong>in</strong> Škofljico<br />

se razprostira<br />

150 kvadratnih<br />

kilometrov ravnice,<br />

imenovane<br />

Ljubljansko barje.<br />

Če so v zadnjih<br />

stoletjih to območje<br />

z različnimi projekti<br />

izsuševali <strong>in</strong> s<br />

tem pri<strong>do</strong>bivali<br />

kmetijsko zemljo, ga<br />

v zadnjih desetletjih<br />

prepoznavamo kot<br />

območje izjemne<br />

naravne <strong>in</strong> kulturne<br />

dedišč<strong>in</strong>e. Danes<br />

se na tem delu<br />

prep<strong>leta</strong>jo travniki,<br />

stelnjaki, njive,<br />

jarki <strong>in</strong> mejice,<br />

ki zagotavljajo<br />

bivališče mnogim<br />

redkim rastl<strong>in</strong>am<br />

<strong>in</strong> živalim. Letos<br />

je predvidena<br />

ustanovitev<br />

kraj<strong>in</strong>skega<br />

parka Ljubljansko<br />

barje. Ta ponuja<br />

ogromno možnosti<br />

za obču<strong>do</strong>vanje<br />

naravne <strong>in</strong> kulturne<br />

dedišč<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />

rekreacijo v njej.<br />

Ljubljansko barje je tektonska u<strong>do</strong>r<strong>in</strong>a, napolnjena<br />

z <strong>več</strong> kakor sto metrov debelimi nano<strong>si</strong> ilovice <strong>in</strong><br />

peska. Po koncu zadnje ledene <strong>do</strong>be se je nad ilovico<br />

razprostiralo plitvo jezero, ki je nastalo, ko so nano<strong>si</strong><br />

reke Save preprečili odtok Ljubljanice z barja. Tako se<br />

je sredi drugega tisočletja pred našim štetjem jezero<br />

začelo sprem<strong>in</strong>jati v barje <strong>in</strong> je na njem zaradi visoke<br />

talne vode <strong>in</strong> posebnih kemijskih procesov začela<br />

nastajati šota. To je plast odmrlih delov rastl<strong>in</strong>, ki<br />

zaradi pomanjkanja ki<strong>si</strong>ka ne segnijejo, tem<strong>več</strong> se<br />

nalagajo. Od debel<strong>in</strong>e šote je odvisna vrsta barja, ali je<br />

to visoko ali nizko, <strong>in</strong> vrsta rastl<strong>in</strong>ja, ki uspeva v takih<br />

razmerah.<br />

Danes nam vpogled v te naravne znamenitosti barja<br />

omogočajo tri učne poti. Prva je Učna pot Vrhnika.<br />

Začne se v Kuclarjevem kamnolomu nad vasjo<br />

Lesno br<strong>do</strong>, ki je znan po <strong>do</strong>bro ohranjenih fo<strong>si</strong>lnih<br />

školjkah, najdenih med črnim apnencem. Pot gre<br />

naprej proti Jurčičevemu šotišču, v kotl<strong>in</strong>o med<br />

Bevkami <strong>in</strong> Drenovim gričem, kjer lahko spremljamo<br />

razvoj nastanka šote oziroma postopek spremljanja<br />

nizkega v visoko barje. Na Malem placu oziroma<br />

Malem Blatcu pri Kostanjevici, v odmaknjeni <strong>do</strong>l<strong>in</strong>i,<br />

pa lahko <strong>do</strong>bimo vtis, kako je bilo barje videti nekoč<br />

pred nastajanjem šote, ko je bilo še ojezerjeno.<br />

Spoznavanju barja je namenjena tudi 1300 metrov<br />

<strong>do</strong>lga Koščeva učna pot po Iškem morostu. To je<br />

naravnem rezervatu, ki leži med Igom <strong>in</strong> Podpečjo <strong>in</strong><br />

je eno najbolj obsežnih sklenjenih območij ohranjenih<br />

mokrih travnikov. Osrednja točka učne poti je lesena<br />

opazovalnica z veliko panoramsko tablo, ki prikazuje<br />

pester živalski <strong>in</strong> rastl<strong>in</strong>ski svet travnikov Ljubljanskega<br />

barja. Tretja pa je Gozdna učna pot Draga pri<br />

Igu. Na <strong>do</strong>brih treh kilometrih gozda, ki se dviga nad<br />

ribniki, nas 27 <strong>in</strong>formativnih tabel popelje mimo<br />

razširjenih <strong>in</strong> manj poznanih drevesnih vrst.<br />

Že sprehod po omenjenih učnih poteh nam omogoči<br />

spoznati, zakaj je Ljubljansko barje uvrščeno med<br />

območja Nature 2000, mrežo območij naj<strong>več</strong>je biotske<br />

pestrosti v EU. Njegovo naravno bogastvo obsega<br />

<strong>več</strong> kot sto vrst ptic, devet<strong>in</strong>osemdeset vrst metuljev,<br />

osem<strong>in</strong>štirideset vrst kačjih pastirjev, je posebno<br />

varstveno območje, kjer se varuje 22 vrst ptic, 23<br />

rastl<strong>in</strong>skih <strong>in</strong> živalskih vrst <strong>in</strong> 9 habitatnih tipov Ljubljanskega<br />

barja.<br />

Toda to ni samo izjemno bogastvo naravne dedišč<strong>in</strong>e,<br />

tudi kulturna dedišč<strong>in</strong>a je bogata. Omenimo samo<br />

Veliko možnosti za obču<strong>do</strong>vanje narave.<br />

Foto arhiv Ljubljansko barje<br />

Tomaževo hišo v Črni va<strong>si</strong>, Grad Bistra, Ižanski<br />

grad, Dvorec Li<strong>si</strong>čje, Plečnikovo cerkev sv. Mihaela<br />

v Črni va<strong>si</strong>, cerkvico sv. Mihaela v Iški va<strong>si</strong>, viadukt<br />

v Borovnici, Marij<strong>in</strong>o cerkev v Tomišlju, sv. Ano nad<br />

Podpeškim kamnolomom. Vse te znamenitosti <strong>si</strong><br />

lahko ogledate tudi s kolesom, kajti Ljubljansko barje<br />

ponuja obilo možnosti za kolesarjenje po ravn<strong>in</strong>i, pa<br />

vse <strong>do</strong> vzponov na Kurešček <strong>in</strong> Krim. Če vas ne mika<br />

kolo, lahko izrabite dan za vožnjo z vozovi, jahanje,<br />

vožnjo z ladjico po Ljubljanici ali polet z balonom. Več<br />

<strong>in</strong>formacij o znamenitostih, <strong>do</strong>godkih, kolesarskih<br />

poteh <strong>in</strong> turistični ponudbi <strong>do</strong>bite na www.ljubljanskobarje.<strong>si</strong>.<br />

55<br />

V gradu Bistra je Tehnični muzej Slovenije.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!