Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
Manj izpustov in več obnovljivih virov do leta 2020 HSE ima ... - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>do</strong>ločena sama tveganja <strong>in</strong> odgovornosti, <strong>do</strong>ločeni<br />
morajo biti tudi načrti <strong>in</strong> dejavnosti za ublažitev<br />
tveganj, poskrbljeno pa mora biti tudi za pregle<strong>do</strong>vanje<br />
<strong>in</strong> poročanje o poteku procesov. Nadalje je<br />
Paravan spomnil na nač<strong>in</strong>, kako odjemalci kupujejo<br />
energijo. Sprva prejmejo ponudbe <strong>do</strong>baviteljev, nakar<br />
izberejo najboljšega <strong>in</strong> z njim podpišejo pogodbo<br />
o <strong>do</strong>bavi. Problem pa je, da so odjemalci pogosto<br />
pa<strong>si</strong>vni, tako da mora <strong>do</strong>bavitelj odjemalca najprej<br />
sploh ozavestiti, med drugim tudi o tem, zakaj je<br />
pomembno odločanje o, denimo, izvoru nabavljene<br />
energije. Navadno odjemalci ne ve<strong>do</strong> niti, kdaj se<br />
pogodba, ki jo sklenejo, izteče, ali kakšni so pogoji za<br />
njen iztek. Kot je sklenil svoje razmišljanje Paravan,<br />
so pri obvla<strong>do</strong>vanju tveganj ključne izkušnje, nujna so<br />
jasna <strong>in</strong>terna pravila <strong>in</strong> postopki, uč<strong>in</strong>kovit <strong>in</strong>formacijski<br />
<strong>si</strong>stem ter stalen monitor<strong>in</strong>g.<br />
Prelivanje prihodkov iz naslova prodane energije<br />
v prihodke iz naslova storitev<br />
Dr. Howard Porter, predstavnik britanskega združenja<br />
za elektroenergetsko <strong>in</strong>dustrijo <strong>in</strong> direktor ESMIG-a<br />
(European Smart Meter<strong>in</strong>g Industry Group) je<br />
spregovoril o tako imenovanem pametnem merjenju<br />
(angl. smart meter<strong>in</strong>g) - <strong>si</strong>cer poznanem že dvajset<br />
let, tako da tu tehnologija ni noben problem -, ki<br />
je primerno tako za električno energijo kot tudi za<br />
pl<strong>in</strong>, vo<strong>do</strong> <strong>in</strong> toploto. Področje se navezuje na cilje<br />
Evropske komi<strong>si</strong>je (20-odstotni delež <strong>obnovljivih</strong><br />
<strong>virov</strong>, 20-odstotno po<strong>več</strong>anje uč<strong>in</strong>kovite rabe energije<br />
<strong>in</strong> najmanj 20-odstotno znižanje emi<strong>si</strong>j toplogrednih<br />
pl<strong>in</strong>ov <strong>do</strong> <strong>leta</strong> <strong>2020</strong>), pravi Porter. »Sistem pametnega<br />
merjenja pr<strong>in</strong>aša koristi za odjemalce <strong>in</strong> za okolje, saj<br />
naj bi odjemalcem prikazani podatki o njihovi porabi<br />
spodbudili znižanje porabe energije <strong>in</strong> emi<strong>si</strong>j za 2 <strong>do</strong><br />
24 odstotkov,« je pridal.<br />
»Do maja 2008 morajo vse države članice uresničiti<br />
evropsko direktivo o energetskih storitvah, ki zajema<br />
tudi <strong>in</strong>formiranje odjemalcev o porabi. Načrte na<br />
področju pametnega merjenja je <strong>si</strong>cer <strong>več</strong><strong>in</strong>a držav<br />
vključila že v svoje akcijske načrte za energetsko<br />
uč<strong>in</strong>kovitost. Evropa bi tako potrebovala 47 milijonov<br />
novih števcev, strošek za to pa je ocenjen na 30 <strong>do</strong> 40<br />
milijard evrov,« pravi Porter. Italijanski Enel pa se je<br />
že <strong>leta</strong> 2000 odločil, da <strong>in</strong>vestira v <strong>si</strong>stem pametnega<br />
merjenja za vse odjemalce, <strong>do</strong> danes so zamenjali<br />
skorajda že vse števce. Na Švedskem, denimo, je<br />
tovrstni odločitvi botroval socialni vidik, da morajo<br />
imeti odjemalci jasen vpogled v podatke o porabi.<br />
»In zakaj <strong>si</strong> nekateri <strong>do</strong>bavitelji sploh prizadevajo za<br />
znižanje porabe energije njihovih odjemalcev? Ker<br />
se zavedajo, da bo energija količ<strong>in</strong>sko čedalje bolj<br />
omejena, tako da del svojih prihodkov iz naslova<br />
prodane energije že prelivajo v prihodke iz naslova<br />
storitev,« pojasnjuje Porter.<br />
Zanimivosti<br />
Jesensko<br />
nacionalno poročilo<br />
Eurobarometer za<br />
Slovenijo<br />
V omenjenem poročilu Eurobarometer ugotavlja,<br />
da podpora Slovencev EU, evropskim <strong>in</strong>stitucijam <strong>in</strong><br />
projektom ostaja visoka. Slovenci prav tako razumejo<br />
delovanje Unije <strong>in</strong> se počutijo <strong>do</strong>bro obveščene o<br />
evropskih zadevah. V primerjavi z rezultati spomladanskega<br />
poročila pa je tako med Slovenci kot tudi<br />
v vseh drugih državah članicah opazen rahel upad<br />
za<strong>do</strong>voljstva z življenjem <strong>in</strong> z gospodarskim stanjem.<br />
Članstvo Slovenije v EU je kot <strong>do</strong>bro ocenilo 56<br />
odstotkov Slovencev, 71 odstotkov pa jih meni,<br />
da članstvo v Uniji državi koristi. Prav tako 69<br />
odstotkov vprašanih meni, da glas Slovenije v EU<br />
šteje, 46 odstotkov jih meni, da so <strong>in</strong>tere<strong>si</strong> Slovenije<br />
upoštevani, 56 odstotkov pa je prepričanih, da bo<br />
vpliv naše države v prihodnosti <strong>več</strong>ji. EU zaupa<br />
65 odstotkov Slovencev, za 61 odstotkov pa <strong>ima</strong><br />
Unija velik ugled. Poznavanje evropskih <strong>in</strong>stitucij <strong>in</strong><br />
zaupanje vanje ostaja nad evropskim povprečjem.<br />
Slovenci skupaj s Poljsko ostajajo na vrhu sedem<strong>in</strong>dvajseterice<br />
glede ocene poznavanja delovanja<br />
EU. Poročilo kaže tudi, da so Slovenci še vedno<br />
za<strong>do</strong>voljni s svojim življenjem (87 odstotkov) <strong>in</strong> se s<br />
tem uvrščajo nad evropsko povprečje (80 odstotkov).<br />
Po<strong>do</strong>bno velja tudi pri ocenjevanju gospodarskega<br />
položaja Slovenije. Kot <strong>do</strong>brega ga ocenjuje 58<br />
odstotkov vprašanih, s čimer se Slovenija uvršča nad<br />
evropsko povprečje, ki znaša 48 odstotkov.<br />
Polona Bahun<br />
ec.europa.eu/slovenija/<br />
Ocena Evropske<br />
komi<strong>si</strong>je slovenskega<br />
Programa stabilnosti<br />
Evropska komi<strong>si</strong>ja je sredi meseca podala oceno<br />
Programa stabilnosti, ki ga je Slovenija oddala 30.<br />
novembra 2007. V oceni Komi<strong>si</strong>ja poudarja, da<br />
je Slovenija lani izpolnila svoj srednjeročni načrt<br />
(strukturni pr<strong>ima</strong>njkljaj v viš<strong>in</strong>i 1 odstotka BDP). S<br />
tem je Slovenija izpolnila tudi priporočilo Sveta EU<br />
iz preteklega <strong>leta</strong>, po katerem naj višje prihodke<br />
od načrtovanih uporabi za zniževanje pr<strong>ima</strong>njkljaja,<br />
spoštuje pa tudi zavezo, ki so jo države članice<br />
območja evra sklenile aprila 2007 v Berl<strong>in</strong>u, <strong>in</strong> <strong>si</strong>cer,<br />
da bo<strong>do</strong> v razmerah ugodne gospodarske rasti<br />
pospešile javnof<strong>in</strong>ančno konsolidacijo.<br />
Na podlagi ocene je Komi<strong>si</strong>ja Sloveniji priporočila bolj<br />
restriktivno fiskalno politiko v letu 2008, <strong>do</strong>datne<br />
ukrepe za omejitev <strong>in</strong>flacije ter ukrepe za zagotovitev<br />
<strong>do</strong>lgoročne vzdržnosti javnih f<strong>in</strong>anc, predvsem v<br />
obliki pokojn<strong>in</strong>ske reforme.<br />
Polona Bahun<br />
www.mf.gov.<strong>si</strong><br />
41
Change language