Avgust 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Avgust 2012 | številka 04 

UKCL smo ljudje: 

»Lepa beseda in 

nasmeh veliko 

pomenita« 

AKTUALNO: 

Mednarodna konferenca 

o čezmejnem zdravstvu v 

organizaciji UKC Ljubljana 

Nošenje uniform 

v poletnih mesecih 

NAGRADNA 

KRIŽANKA

KAZALO 

03 UVODNIK 

0 4 KDO SMO MI 

Nova simulacijska učilnica 

na Ginekološki kliniki 

0 6 Prenova Inštituta za medicinsko 

rehabilitacijo s pomočjo 

formule tretjin 

04 

06 

AKTUALNO 

07 Še večje varčevanje z denarjem 

08 Oktobra mednarodna konferenca 

Zdravstvo brez meja 

10 Poletne temperature 

in nošenje uniform 

12 Priprave v UKC Ljubljana na 

predpresojo za pridobitev 

mednarodne akreditacije 

13 Priprave v UKC Ljubljana na obisk 

ocenjevalcev za priznanje RS 

za poslovno odličnost 

UKCL SMO LJUDJE 

14 »Lepa beseda in nasmeh veliko 

pomenita« Intervju z Andrejem 

Jamnikom, informatorjem na KO 

za otroško kirurgijo in intenzivno 

terapijo 

15 Ob upokojitvi Tatjane Kos 

16 Pogovor z Radetom Vučkovičem: 

"Organizacija je dinamičen proces" 

UTRIP UKCL 

17 Z Oddelkom za kirurške 

okužbe sodelovali na EWMI 2012 

18 17. srečanje prezgodaj 

rojenih otrok v Mostecu 

19 Ribič Pepe in čarovnije za otroke 

20 Urejen dostop za invalide 

in načrti za kolesarnico 

20 Knjiga: Misli, ki jokajo 

21 Prenovljene sobe za paciente, 

ki potrebujejo intenzivno nego 

02 

21 KUD UKC Ljubljana podarja slike 

22 Poslovilni glasbeni nastop 

prof. dr. Kornhauserja 

23 Selitev dovoza za reševalna vozila 

23 Diabetološke ambulante 

na novi lokaciji 

24 VII. športne igre slovenskih 

bolnišnic 

24 Povabilo k sodelovanju: 

Center za mediacijo 

PREBERITE 

25 »Z uroginekologijo smo 

v Sloveniji orali ledino«, pogovor 

s prof. dr. Božom Kraljem 

27 POGLED NAZAJ 

Revmatolog dr. Filip Terč, začetnik 

apiterapije in predhodnik 

znanstvene imunologije 

29 NAGRADNA KRIŽANKA 

3 0 ANKETA 

Ali ste se kdaj udeležili 

bolnišničnih športnih iger? 

31 KAJ MENIJO O NAS 

24 25 

Vabimo vas, 

da tudi vi 

soustvarjate 

naše glasilo 

Tudi v letu 2012 je naša želja, da 

bi zaposleni čim bolj sodelovali 

pri vsebini glasila. Prispevke, 

obvestila in fotografije, ki jih 

želite objaviti v naslednji številki 

internega glasila, nam pošljite 

v uredništvo najkasneje do 10. 

septembra 2012. V uredništvu si 

pridržujemo pravico do krajšanja 

poslanih prispevkov in izbora fotografij, 

primernih za objavo. Prispevke 

lektoriramo. 

Prispevke in fotografije 

nam pošljite na naslov 

sabina.vrhnjak@kclj.si 

Zaželena je pisava Arial (velikost 

fonta 12) in krajši prispevki, ki naj 

ne bodo daljši od 2.500 znakov s 

presledki vred. Fotografije oddajajte 

posebej (ne v besedilu) v digitalni 

obliki (jpg, tif) in obvezno 

navedite ime avtorja. Prispevkov 

in fotografij ne honoriramo.

Uvodnik 

Dragi sodelavci, spoštovani bralci! 

Poletni čas je namenjen prebiranju lahkotnejših tem – optimizmu. Kljub 

temu ne morem mimo aktualnih tem, do katerih prihaja zadnje mesece v 

slovenskem zdravstvu. Ves čas smo namreč pod pritiskom javnosti in (zdravstvene) 

politike, da moramo biti še bolj gospodarni, da moramo tudi v javnem 

sektorju prevzeti svoje breme gospodarske recesije, ki je zajela realni sektor. Seveda 

želim našemu gospodarstvu vse najboljše in čim hitrejše okrevanje, kljub temu 

pa ne morem mimo dveh dejstev. Prvo, ki je morda nekoliko populistično, je, da 

v javnem sektorju, še posebej pa v zdravstvu, recesije nismo niti povzročili niti 

nismo kakor koli krivi zanjo. Celo nasprotno – smo edini del javnega sektorja, ki 

je tudi v času recesije v zadnjih letih deloval izključno na podlagi lastnih virov 

in ni nič prispeval k splošnemu zadolževanju v državi. Delno se je namreč izpad 

prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kril iz njegovih lastnih rezerv, 

ustvarjenih v času gospodarske konjunkture, delno pa smo breme nosili z 

znižanjem cen zdravstvenih storitev. Cene so se leta 2009 in 2010 znižale za 10 

odstotkov. V UKC Ljubljana smo se temu prilagodili, ne da bi pri tem kakor koli 

ogrozili program javnega zdravstva. Drugo dejstvo pa je, da ima realni sektor težavo 

s povpraševanjem po svojih storitvah in proizvodih: ne morejo jih prodati. V 

zdravstvu glede tega ni težav. Povpraševanje po naših storitvah je enako kot pred 

recesijo. Krivično je torej kakor koli obsojati zdravstvo za težke razmere v gospodarstvu 

in od nas ostro zahtevati, da tudi mi nosimo breme recesije. Da znižujemo 

svoje stroške, da znižujemo plače, da zmanjšujemo število zaposlenih – kljub temu 

se je to ponovno zgodilo. Cene zdravstvenih storitev so se z Aneksom k Splošnemu 

dogovoru znižale za 4,5 odstotka, pri tem pa se od nas pričakuje (zahteva), da delamo 

enako kot prej ali celo več in da se kakovost naših storitev ne sme zmanjšati. 

Kljub tej sprevrženi logiki se v UKC Ljubljana zavedamo svojega poslanstva v slovenskem 

prostoru. Smo zadnja zdravstvena ustanova, v kateri bolniki in njihovi 

svojci lahko poiščejo pomoč, in stali jim bomo ob strani. Še naprej se bomo trudili, 

da bo prepoznana naša vloga vodilne zdravstvene ustanove. Pospešeno se pripravljamo 

na leto 2014, ko bo sproščena možnost zdravljenja bolnikov iz drugih držav 

in v drugih državah. Prepoznavamo izzive. Naj omenim le dve dejavnosti v zvezi 

s tem, o katerih lahko preberete tudi v tej številki. Pospešeno se pripravljamo na 

mednarodno akreditacijo, ki bo za nas pomenila priznanje in nas dodatno učvrstila 

v krogu najboljših. Ponovno smo se prijavili tudi za slovensko nagrado za 

poslovno odličnost. Drugi tak dogodek pa je organizacija mednarodne konference 

o čezmejnem zdravstvu letos oktobra. 

Prijetno branje te številke in lepe počitnice vam želim. 

mag. Simon Vrhunec, 

generalni direktor UKCL 

INTERNO 

Interno glasilo Univerzitetnega 

kliničnega centra Ljubljana 

Avgust 2012, številka 04 

Univerzitetni klinični center Ljubljana 

Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija 

Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec 

Odgovorna urednica: 

Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov. 

Uredniški odbor: 

• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, 

dr. med., višja svetnica 

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses. 

• Darinka Klemenc, dipl. m. s. 

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav. 

• prof. dr. Helena Meden Vrtovec, 

dr. med., višja svetnica 

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon. 

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc. 

• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. 

• Blanka Šetinc 

Lektoriranje : 

Abecednik, intelektualne storitve, 

Miha Knavs, s.p. 

Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič, 

Photl.com, Dreamstime in drugi; 

Oblikovanje: Ana Vedlin 

Tisk: Grafika Gracer d.o.o. 

Naklada: 3.000 

Glasilo v elektronski obliki na: 

http://www3.kclj.si

Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. 

Nova simulacijska 

učilnica 

na Ginekološki 

kliniki 

S simulacijskim učenjem želimo stari 

vzorec medicinskega izobraževanja 

zamenjati z novim, za bolníce varnejšim 

usposabljanjem študentov, medicinskih 

sester in babic ter ginekologov in 

porodničarjev 

Kdo smo mi 

Junija smo imeli na Ginekološki kliniki 

uradno odprtje simulacijske učne 

enote za ginekologijo in porodništvo. 

Nastala je kot uresničitev terciarnega 

projekta Simulacijsko učenje in 

preverjanje obvladovanja veščin ter 

v sodelovanju s Katedro za ginekologijo 

in porodništvo Medicinske fakultete 

v Ljubljani. Obsega tri učilnice in 

je umeščena v obnovljene prostore v 

stari stavbi nekdanje babiške šole. 

Namenjena je teoretičnemu in praktičnemu 

učenju študentov medicine 

in zdravstvene fakultete, specializantom 

ginekologije in porodništva 

ter vsem poklicnim skupinam, ki so 

zaposlene na Ginekološki kliniki. 

»Pripravljamo 

pa organiziran 

sistem učenja 

in preverjanja 

obvladovanja 

veščin za vse 

poklicne skupine.« 

Vsebine učenja so za zdaj 

pripravljene le za izvajanje 

kliničnih vaj za študente 

Simulacije urgentnih stanj, učenje kliničnih 

primerov in veščin na modelih 

so vse pomembnejše v izobraževanju 

študentov, zdravnikov in vsega medicinskega 

osebja. Prav tako prihaja v 

ospredje tudi sprotno vrednotenje in 

preverjanje usposobljenosti. Učenje s 

pomočjo simulacij je učinkovitejše in 

dokazano izboljša varnost bolnikov. 

Posebej pomembno je uvajanje simulacijskega 

učenja v veje medicine, kjer 

so urgentna stanja razmeroma redka, 

pravočasni in pravilni ukrepi pa bistveno 

izboljšajo izid. Porodništvo zagotovo 

sodi med specialnosti, v katerih 

je učenje na modelih in treniranje 

simuliranih situacij bistveno. Zato smo 

tudi na Ginekološki kliniki želeli uvesti 

organiziran sistem učenja in preverjanja 

obvladovanja veščin s pomočjo simulacij. 

Za zdaj so vsebine učenja pripravljene 

le za izvajanje kliničnih vaj 

za študente medicine, pripravljamo pa 

organiziran sistem učenja in preverjanja 

obvladovanja veščin za vse poklicne 

skupine. Leta 2008 smo ustanovili 

skupino TUPS (treniranje urgentnih 

porodniških stanj). Skupina že pripravlja 

programe delavnic po vzoru 

podobnih tečajev v tujini (predvsem 

ALSO – Advanced Life Support in Obstetrics, 

in MOET – Managing Obstetric 

Emargencies and Trauma). Njeno delo 

nameravamo v naslednjih letih razširiti 

in ustrezno izobraziti inštruktorje 

za svoje področje. 

04

Kdo smo mi 

Simulacijski način je za bolníce 

varnejši način usposabljanja 

Vse tri učilnice smo opremili z osnovnimi 

modeli za učenje ginekološko-porodniških 

kirurških posegov (oskrba mediolateralne 

epiziotomije in poškodbe 

analnega sfinktra) in diagnostičnih ali 

terapevtskih postopkov (amniocenteza 

in kordocenteza, katetrizacije 

sečnega mehurja, katetrizacija žil na 

skalpu novorojenčka). Posebne lutke 

so namenjene učenju porodniške in ginekološke 

propedevtike, vodenju normalnega 

poroda in poroda v medenični 

vstavi, učenju vakuumske ekstrakcije 

ploda, kleščnega poroda in posegov ob 

zastoju ramen. Opremljeni smo tudi za 

učenje oskrbe novorojenčka. Učilnice 

dopolnjujejo statični didaktični modeli 

in številni plakati. 

S simulacijskim učenjem želimo stari 

vzorec medicinskega izobraževanja zamenjati 

z novim, za bolnice varnejšim 

usposabljanjem študentov, medicinskih 

sester in babic ter ginekologov in 

porodničarjev. Učenje vedno pomeni 

tudi učenje na lastnih napakah. Zato 

je za varstvo bolnikov bistveno, da se 

zdravstveni delavec v fazi učenja najprej 

sreča s postopki in posegi v simulirani 

situaciji, pri čemer napake ne bodo 

usodne in bodo z vidika izobraževanja 

celo dobrodošle ter razmeroma objektivno 

ovrednotene. Tak način izobraževanja 

poveča zadovoljstvo zaposlenih 

in bolnikov, vse to pa dolgoročno vodi 

tudi do zniževanja stroškov. 

Dobrodošli v naši 

simulacijski učni enoti! 

»Porodništvo zagotovo sodi 

med specialnosti, v katerih 

je učenje na modelih in 

treniranje simuliranih 

situacij bistveno.« 

Vse tri učilnice so opremljene z osnovnimi modeli za učenje 

ginekološko-porodniških kirurških posegov. 

05

Jasmina Beličič, vodja tima fizioterapije in delovne terapije rehabilitacijske enote KO za travmatologijo 

Prenova Inštituta za medicinsko 

rehabilitacijo s pomočjo formule tretjin 

Zaposleni so našli formulo tretjin za prenovo: tretjino sredstev je prispeval 

KO za travmatologijo, drugo tretjino IMR, tretjo pa donatorji 

Kdo smo mi 

Prostor fizioterapije in delovne 

terapije na stari travmatološki 

kliniki je kazal resne znake dotrajanosti; 

tla so se na več mestih obrabila 

do betonske podlage in starejši 

ljudje z nezmožnostjo dvigovanja nog 

so se z drsajočim korakom spotikali ob 

razpokane robove, omare za fizioterapevtske 

in delovnoterapevtske pripomočke 

so se slabo zapirale, odprte pa 

so predstavljale nevarnost za poškodbe 

zaposlenih, ventili nikoli dokončno 

napeljane hidroterapije so zasedali vso 

steno in jo tako naredili neuporabno za 

kar koli drugega. 

»Zavihali smo rokave in uspeli! 

Vodilni obeh inštitucij, KO 

travmatologije in IMR, so imeli 

velik posluh in s potrebnimi 

podpisi papirjev omogočili 

delno obnovo, terapevti pa smo 

zbrali donatorska sredstva za 

dokončno obnovo.« 

Zaposleni v rehabilitacijski enoti smo 

začeli iskati način, kako priti do prenove, 

v katero bi vsi vpleteni vložili 

manj, dobili pa več. Tako se je decembra 

2011 porodila ideja o finančni konstrukciji 

tretjin: tretjino prispeva KO 

za travmatologijo, tretjino Inštitut 

za medicinsko rehabilitacijo in tretjino 

donatorji. Zavihali smo rokave 

in uspeli! Vodilni obeh inštitucij, KO 

travmatologije in IMR, so imeli velik 

posluh in s potrebnimi podpisi papirjev 

omogočili delno obnovo, terapevti 

pa smo zbrali donatorska sredstva za 

dokončno obnovo. 

V ponos vsem trem stranem 

je, da je prvi tak 

poseg, v katerega je 

malokdo verjel, zaživel 

do svojih zadnjih potankosti, 

in to v teh nestanovitnih 

časih recesije, 

rezanja prepotrebnega 

bolnikom in stimulacij 

zaposlenim. 

Formula torej deluje, 

pravzaprav je zelo uporabna! 

Na kratko povzeto: 

začelo se je v mrazu, 

vetru, snegu. Potekalo 

je v dežju, grmenju, 

megli. Zaključilo se je v soncu, brezvetrju, 

mavričnosti. Zato ni naključje, 

da je prostor potopljen v pastelne rumene 

barve. Zasijal je v novi podobi 

ustvarjalne zračnosti, funkcionalne 

prostornosti in predvsem spodobnosti 

za bolnike. 

Na začetku junija 2012 je fizioterapevtski 

in delovnoterapevtski prostor 

dočakal uradno otvoritev, ko je predstojnik 

KO za travmatologijo Kirurške 

Od leve proti desni: Bogdana Sedej, dr. med., 

namestnica predstojnice Inštituta za medicinsko 

rehabilitacijo, prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med., 

predstojnik KO za travmatologijo, Jasmina 

Beličič, dipl. fiziot., vodja rehabilitacijske enote 

fizioterapevtov in delovnih terapevtov na KO za 

travmatologijo. 

klinike, profesor dr. Matjaž Veselko, 

slavnostno prerezal rdeči trak, pri 

vseh slišanih govorih pa so poplesavale 

besede zadovoljstva. Zdi se majhna 

pridobitev za UKC Ljubljana, za travmatološke 

bolnike in IMR ter KO za travmatologijo 

pa je pridobitev ogromna. 

Zahvalo namenjamo: 

• vodilnemu kadru obeh inštitucij, ki so z racionalnimi odobritvami pripomogli k uspehu: prof. dr. 

Matjažu Veselku, dr. med., predstojniku KO za travmatologijo, Nevenki Vretenar, viš. med. ses., 

univ. dipl. org., pomočnici glavne med. ses. KO za travmatologijo, asist. dr. Nataši Kos, dr. med., 

predstojnici IMR, Bogdani Sedej, dr. med., vodji rehabilitacijske enote za travmatologijo IMR, Mileni 

Klopčič, dipl. fiziot., vodji FT in DT IMR; 

• posameznicam IMR, ki so spretno usmerile in pripeljale donatorska finančna sredstva v UKC Ljubljana: 

Jasmini Beličič, dipl. fiziot., vodji rehabilitacijskega tima, Tanji Turk, višji fiziot., Suzani Zakrajšek, 

dipl. del. ter., koordinatorki IMR za kakovost, in Andreji Štalcar Boltežar, dipl. fiziot.; 

• vsem neimenovanim v našem inštitutu za ustvarjalnost in oplemenitenje idej, za vso prispevano delo 

v velikih, predvsem pa v tisočerih malenkostih, tudi zunaj delovnega časa; 

• donatorjem, s pomočjo katerih smo zbrali 12.000 evrov sredstev (Elnet, d.o.o.; Kastor medical dental, 

d.o.o.; Cestel, d.o.o.; Meganet, d.o.o.; Stane Štalcar; Proloco Medico, d.o.o.; Nelit, s. p.; Experta, 

d.o.o.; Mic Mengeš, d.o.o.; Stava, d.o.o.; Vodoterm, d.o.o.; Boles, d.o.o). 

06

Ksenija Ševerkar 

Še večje varčevanje 

z denarjem 

Aneks k splošnemu dogovoru, ki je bil sprejet konec junija, 

je dodatno znižal cene zdravstvenih storitev, to pa za UKC 

Ljubljana pomeni, da bo treba še bolj varčevati 

Konec julija so se vsi strokovni 

direktorji, poslovni direktorji, 

predstojniki samostojnih klinik 

in inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega 

pomena sestali na izrednem poslovnem 

odboru, na katerem so obravnavali 

še bolj zaostreno finančno sliko, 

s katero se spoprijemajo bolnišnice. S 

sprejetjem Aneksa k splošnemu dogovoru 

je namreč vlada še za dodatne tri 

odstotke znižala cene zdravstvenih 

storitev. Za našo bolnišnico to pomeni 

dodatno zaostritev likvidnostnih 

težav. Da bi se izognili najslabšim možnim 

scenarijem, so člani poslovnega 

odbora sprejeli te sklepe: 

V UKC Ljubljana nabavljamo cenejše 

zdravstvene materiale. 

Vodstvo, strokovni direktorji, poslovni 

direktorji in predstojniki samostojnih 

klinik/inštitutov ter vodje dejavnosti 

skupnega pomena so se strinjali, da 

je treba izjemno preudarno naročati 

materiale. Nabor ustreznih materialov 

je določen po strokovnih merilih identov, 

v rokah posameznih predstojnikov 

pa je, da stroške na teh področjih znižajo. 

Materiali bodo še vedno zadoščali 

vsem predpisom in bodo na ravni 

razvitih držav (dejstvo je, da številne 

druge razvite države izbirajo precej 

cenejše materiale kot mi). 

Predstojniki posameznih 

enot neposredno 

bdijo nad 

naročanjem storitev 

Medicinske fakultete 

Univerze v Ljubljani 

in so odgovorni zanj. 

Strošek za storitve 

Medicinske fakultete 

Univerze v Ljubljani, 

za katere v UKC Ljubljana 

na letni ravni 

porabimo približno 15 milijonov 

evrov, je v zadnjem letu narasel kar 

za 25 odstotkov, kar je nerazumljivo 

pri enakem številu zdravljenih pacientov. 

Zbrani na poslovnem odboru so 

se strinjali, naj predstojniki skrbneje 

spremljajo in nadzorujejo naročanje 

storitev MF. 

S 1. septembrom začne veljati nov 

način/vrednotenje izvajanja neprekinjenega 

zdravstvenega varstva in 

s tem uskladitev števila dežurnih 

mest s Pravilnikom o delovnem času 

in vrednotenju oblik delovnega časa 

v UKC Ljubljana. 

Novo vrednotenje izvajanja neprekinjenega 

zdravstvenega varstva bo 

prineslo drugačno plačilo zaposlenih, 

ki delajo v enotah, kjer izvajajo neprekinjeno 

zdravstveno varstvo. Delovni 

dan bo tako po novem razdeljen v tri 

izmene, pri čemer bo zadnja, nočna 

izmena – od polnoči do osme ure zjutraj, 

ko je obremenitev manjša od 60 

odstotkov –, plačana kot dežurna služba 

in ne več v obliki nadur. Ob vikendih 

bosta kot dežurna služba plačani popoldanska 

in nočna izmena. Izvedeni 

ukrep temelji na analizi, ki je pokazala, 

da je obremenitev v nočnem času precej 

manjša od 60 odstotkov. Zbrani na 

poslovni konferenci so podprli sklep 

strokovnega sveta, da je treba pripraviti 

racionalizacijo števila dežurnih 

mest in število uskladiti s pravilnikom. 

Aktualno 

07

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak 

Oktobra mednarodna 

konferenca Zdravstvo 

brez meja 

UKC Ljubljana oktobra organizira mednarodno 

konferenco Zdravstvo brez meja, s katero želimo 

opozoriti na pomen prihajajočih sprememb, ki 

nas čakajo z uveljavitvijo nove evropske direktive 

o prostem pretoku pacientov 

Aktualno 

UKC Ljubljana 25. in 26. oktobra 2012 v Festivalni dvorani 

na Bledu organizira dvodnevno mednarodno konferenco 

Zdravstvo brez meja, njena tema bo uveljavitev 

nove evropske direktive o prostem pretoku pacientov – 

direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta 

z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri 

čezmejnem zdravstvenem varstvu. Številni mednarodni 

strokovnjaki bodo na njej spregovorili o pomenu prihajajočih 

sprememb, ki nas čakajo. Nova direktiva ureja 

pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča 

prost pretok pacientov, za posamezne zdravstvene 

izvajalce ter za Slovenijo in Evropsko unijo nasploh pa 

bo pomenila obilo sprememb. 

Sodelovanje na konferenci so med drugimi že potrdili Pascal 

Garel, izvršni direktor Evropskega združenja bolnišnic 

(HOPE), Martin McKee, direktor evropskega centra za zdravje 

držav v tranziciji (ECOHOST), Kaisa Immonen-Charalambous 

z Evropskega foruma za pacientove pravice, Luigi Bertinato, 

direktor Mednarodnega urada za zdravje in socialne 

zadeve v Veroni, in Isabel de la Mata, glavna svetovalka 

Evropske komisije za javno zdravje, Direktorata za zdravje in 

potrošnike (SANCO). 

»Z mednarodno konferenco želimo s pomočjo 

uveljavljenih mednarodnih strokovnjakov prispevati k 

razumevanju, iskanju in zagotavljanju najkakovostnejših 

storitev za paciente, obenem pa omogočiti učinkovite 

in predvsem lažje priprave zdravstvenih delavcev na 

prihajajoče spremembe,« o organizaciji konference 

pove Meta Vesel Valentinčič, koordinatorica 

mednarodne konference. 

Za zaposlene v UKC Ljubljana posebna cena 

Za zaposlene v UKC Ljubljana omogočamo kotizacijo za 

udeležbo na mednarodni konferenci Zdravstvo brez meja 

po posebni ceni 200 EUR (DDV je vključen). Izpolnjeno 

prijavnico pošljite na naslov Služba za izobraževanje in 

razvoj kadrov, Bohoričeva 28 ali pa se prijavite preko 

spletne strani: www.crossborderhealthcare-conference. 

eu/sl/prijava/spletna-prijava/online-registration-2 

Celoten program in sodelujoče najdete na spletni strani 

www.crossborderhealthcare-conference.eu/sl/program/ 

predavatelji. Poleg tujih strokovnjakov bodo seveda sodelovali 

tudi slovenski, med drugimi dr. Dušan Keber, višji 

svetnik in profesor medicine ter Dorjan Marušič, strokovnjak 

za sisteme financiranja v zdravstvu. 

Konferenca je namenjena predvsem vodstvom bolnišnic, 

zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn in 

vseh drugih ponudnikov storitev v zdravstvu. Gostila bo 

mednarodno priznane strokovnjake, s pomočjo katerih 

bodo razložene ključne spremembe, novost pa bo osvetljena 

z različnih perspektiv. 

Dodatne informacije: 

Služba za izobraževanje in razvoj kadrov: 

Bojan Veberič (bojan.veberic@kclj.si ali 01 522 9020) in 

Tina Kofler (tina.kofler@kclj.si ali 01 522 9022). 

Pomočnica generalnega direktorja za upravno-pravne 

zadeve: Meta Vesel Valentinčič (meta.veselvalentincic@ 

kclj.si ali 01 522 4477). 

Zahvala sponzorjem: 

08

PRIJAVNICA: 

Mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja, 25.-26.10.2012, Bled 

organizator: 

UKC Ljubljana 

Zaloška cesta 002 

1000 Ljubljana 

Informacije o udeležencu oz. udeleženki: 

gospa 

gospod 

IME 

PRIIMEK 

E-NASLOV 

PODJETJE / USTANOVA 

PRIJAVNINO PORAVNA 

udeleženec oz. udeleženka 

podjetje / ustanova navedena zgoraj 

Dodatne informacije za izstavitev računa: 

PODJETJE / USTANOVA 

NASLOV 

POŠTA in KRAJ 

TELEFON 

FAX 

Podatek, če je plačnik podjetje / ustanova: 

DAVČNA ŠTEVILKA 

Registracija za zgodnjo prijavo do: 30.09.2012 

Registracija za pozno prijavo od: 01.10.2012 

Kontakt za dodatne informacije: sirk@kclj.si 

09


Poletne temperature 

in nošenje uniform 

Uniforme imajo svoj namen predvsem zaradi doseganja 

higienskega minimuma – da bi nekoliko olajšali boj z vročino, je 

namesto zgornjega dela uniforme dovoljeno nošenje bele mikice 

Aktualno 

Poletni meseci znajo biti za tiste, 

ki nosijo uniforme, precej 

neprijetni, zato smo se odločili, 

da povprašamo, kaj je namen 

uniforme. Ravnanje z bolniki pa tudi 

celostna podoba ustanove narekujeta 

določena pravila pri nošenju obleke 

oziroma uniforme. Kot pravi Mojca 

Dolinšek, pomočnica glavne medicinske 

sestre za higiensko-epidemiološko 

področje, v zdravstvu oblačila zagotavljajo 

predvsem minimalne standarde 

higiene pri delu, določajo pa tudi 

prepoznavnost profilov. Poleg tega vsi 

zaposleni v UKC Ljubljana želimo s celostno 

podobo doseči visoko stopnjo 

strokovnosti in profesionalne kulture, 

ki omogoča varno in kakovostno izvajanje 

zdravstvene oskrbe. Upoštevanje 

pravil pri nošenju uniform je del kulture 

in ugleda naše bolnišnice. 

Paleta barv: 

bela, modra in zelena 

Uniforma zagotavlja osebno higieno 

zaposlenih, predvsem tistih, ki so v 

stiku z bolniki,« pove Mojca Dolinšek. 

Zaposleni v zdravstveni negi nosijo 

uniforme modre barve, identifikacija 

poklica s to barvo je tradicionalna, 

prav tako je prepoznavnost različnosti 

uniform dobra za lažjo orientacijo 

pacientov in obiskovalcev. 

Bolničarji nosijo kombinacijo 

belo-modre, v olivno 

zelenih barvah pa so sodelavci 

oskrbovalnih služb. 

»Poleg zgoraj naštetih 

osnovnih oblačil so posebna 

oblačila določena v okoljih, 

ki to zahtevajo, denimo v 

operacijskih prostorih. 

Svoje uniforme imajo tudi 

reševalci, primerno obleko 

pa tudi sodelavci v tehnično-vzdrževalnih 

službah,« pove sogovornica. 

Delovna obleka iz operacijskih 

prostorov sodi samo tja. Zapuščanje 

operacijskih prostorov v oblačilih iz 

operacijske dvorane pomeni kršenje 

higienskih pravil nošenja zaščitnih/ 

varovalnih oblačil v bolnišnici. 

»Prosta roka je zanesljivo 

tudi najbolj čista« 

10 

Kot obrazloži sogovornica, imamo v 

UKC Ljubljana štiri barve uniform, ki 

jih povezujemo tudi z identifikacijo 

poklicev. Uniforme bele barve nosijo 

zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti, 

farmacevti, laboratorijski delavci, 

sanitarni inženirji in sodelavci v 

kuhinji. Poleg bele obleke so bele barve 

tudi halje, ki so nadomestilo obleke 

za delavce drugih profilov, ki pridejo 

v stik z bolnikom, denimo psihologov 

in administrativnih delavcev. Zakaj 

ravno bela barva? »Simbolično gledano 

so bele uniforme znak čistosti. 

Na beli barvi se umazanija takoj vidi. 

Ravnanje z bolniki, 

pa tudi celostna 

podoba ustanove, 

narekujeta 

določena pravila 

pri nošenju obleke 

oziroma uniforme. 

»Delovno oblačilo mora biti takšno, 

da omogoča varno delo zaposlenim in 

zagotavlja higiensko neoporečno delo 

ob bolniku,« izpostavlja sogovornica. 

Četudi je v poletnih mesecih, ko nam je 

vroče, to včasih težko, se moramo zavedati, 

da oblačilo pomeni predvsem 

dobrobit za bolnike in omogoča varno 

delo. S tem je ohranjen higienski minimum. 

Uniforme so ponavadi iz materialov, 

ki se dobro perejo in so vzdržljivi, 

slaba stran tega pa je, da se lahko 

komu za rabo čez poletje – predvsem 

v nehlajenih prostorih – zdijo nekoliko 

predebeli. »Da bi olajšali togost pravil,

S celostno podobo 

želimo zaposleni 

v UKC Ljubljana 

doseči visoko stopnjo 

strokovnosti in 

profesionalne kulture, 

ki omogoča varno in 

kakovostno izvajanje 

zdravstvene oskrbe. 

smo v pravilnik o delovni obleki, obutvi 

in osebni varovalni opremi (dostopen 

je tudi na intranetu pod zavihkom 

Pravilniki/Varnost in zdravje pri delu) 

opredelili, da je namesto zgornjega 

dela uniforme sprejemljiva tudi bela 

mikica. Zavedati se moramo, da imajo 

pravila pri uniformi svoj pomen. Oblika 

uniform je enostavna, praviloma 

morajo biti zaradi higienskih razlogov 

zaprte – da ob sklanjanju ne pride do 

nepotrebnega stika z bolniki in morebitnih 

drugih, nečistih površin,« pove 

Mojca Dolinšek. Velik doprinos pomeni 

tudi to, da vse uniforme peremo na 

delovnem mestu, s čimer je zagotovljeno, 

da je uniforma zagotovo čista. 

Pazljivost pa moramo nameniti tudi 

kombiniranju drugih oblačil k uniformi, 

da ohranimo celostni videz. Premišljeno, 

v skladu z vlogo zdravstvenega 

delavca, moramo izbrati tudi lak za 

nohte in nakit: roke zdravstvenega 

delavca morajo biti vedno proste, saj 

je, kot obrazloži sogovornica, prosta 

roka zanesljivo najbolj čista. Poskrbeti 

moramo tudi za nego kože rok, tako 

da vsaj enkrat dnevno nanesemo losjon 

za nego rok na čiste in umite roke. 

K podobi urejenega zdravstvenega delavca 

sodijo tudi urejeni in čisti lasje 

– pri delu s pacienti morajo biti speti. 

Aktualno 

11

Mag. Peter Pustatičnik, Prof. dr. Helena Meden 

Priprave v UKC Ljubljana na predpresojo 

za pridobitev mednarodne akreditacije 

Predpresoja, ki je predvidena v jeseni 2012, je nujna tudi zaradi 

ohranjanja in pridobivanja dodatnih finančnih sredstev 

Aktualno 

V 

Univerzitetnem kliničnem centru 

Ljubljana moramo v skladu 

s Splošnim dogovorom za leto 

2012 uvesti sistem upravljanja celovite 

kakovosti in zagotavljanja ter 

nenehnega izboljševanja kakovosti in 

varnosti zdravstvene oskrbe v skladu 

s sprejeto Nacionalno usmeritvijo za 

razvoj kakovosti v zdravstvu. Če v UKC 

Ljubljana ne izvedemo predpresoje, 

se vrednost programa specialistične 

bolnišnične dejavnosti UKC Ljubljana 

(akutna bolnišnična obravnava, rehabilitacija) 

v redni pogodbi o izvajanju 

programa zdravstvenih storitev enkratno 

zmanjša za 0,3 odstotka. Prav 

tako bo UKC Ljubljana onemogočeno 

pridobivanje dodatnih sredstev od 

ZZZS za morebitne širitve programov, 

in sicer tako v okviru rednih širitev kot 

v okviru nacionalnega razpisa. Formalno 

zaključena predhodna ocena 

do 31. decembra 2013 tako predstavlja 

potrebni pogoj za pridobivanje 

dodatnih sredstev od ZZZS za širitve 

programov. 

Presojevalci bodo 

presojali več področij 

V UKC Ljubljana se že dobro leto pripravljamo 

na pridobitev mednarodne 

akreditacije in smo že uspešno 

izvedli pilotni projekt na Nevrološki 

kliniki (izdelki so na intranetu dostopni 

vsem organizacijskim enotam). 

S pomočjo zunanjega izvajalca prav 

tako potekajo priprave v drugih klinikah 

in organizacijskih enotah. 

V drugi polovici jeseni 2012 je 

v UKC Ljubljana predvidena 

izvedba predpresoje za pridobitev 

mednarodne akreditacije po 

standardu DNV-NIAHO (National 

integrated accreditation for 

healthcare organizations). 

Gre za mednarodno priznani standard, 

ki je osredinjen na kakovostno in varno 

obravnavo pacienta. Standardi 

NIAHO imajo integrirane tudi zahteve 

standarda ISO 9001. Predpresoja v 

UKC Ljubljana bo predvidoma trajala 

od pet do deset dni. 

Predpresojo bodo izvajali presojevalci 

iz Združenih držav Amerike 

in zunanji opazovalci. 

Presojevalci bodo UKC Ljubljana in 

njegove organizacijske enote (klinike, 

KO, lekarna itd.) presojali po področjih, 

in sicer: procesi zdravljenja, 

procesi zdravstvene nege, procesi 

vodenja sistema kakovosti in procesi, 

povezani z varovanjem okolja, protipožarna 

varnost in varstvo zaposlenih 

ter pacientov itd. Poudarek bo na 

procesih zdravljenja in zdravstvene 

nege, upravljanju zdravil, medicinski 

dokumentaciji in varnosti zaposlenih 

ter pacientov. 

Presojevalci bodo predpresojo 

izvajali v sklopu celotnega UKC 

Ljubljana, po posameznih klinikah 

in izbranih KO. 

Ugotovitve in ocene predpresoj po posameznih 

organizacijskih enotah in za 

UKC Ljubljana kot celoto bodo presojevalci 

zapisali v posebnem poročilu in 

ga na zaključnem sestanku predstavili 

vodstvu UKC Ljubljana in klinik, predstojnikom 

oddelkov, odgovornim medicinskim 

sestram ter vodjem služb. 

Poročilo bo poleg ocene doseganja 

Prosimo vas, da se na predpresojo temeljito pripravite. 

Prosimo vas, da se v vseh organizacijskih enotah čim bolje pripravite na 

predpresojo, ki bo potekala predvidoma v drugi polovici jeseni 2012. 

Spomladi leta 2013 bo predpresoji sledila presoja. Uspešno izvedena presoja 

je pogoj za pridobitev certifikata mednarodne akreditacije za UKC 

Ljubljana. Tako se bo UKC Ljubljana pridružil skupini mednarodno akreditiranih 

bolnišnic v Sloveniji za vzpostavitev sistema celovitega vodenja 

kakovosti, oskrbe in varnosti pacientov za celotno dejavnost (npr. Univerzitetni 

rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica 

Golnik KOPA, Splošna bolnišnica Novo mesto). 

oziroma odstopanja od predpisanih 

standardov v posameznih organizacijskih 

enotah vsebovalo tudi potrebne 

ukrepe za izboljšanje stanja. Boljša 

kot bo ocena predpresoje, manj bo potrebnih 

ukrepov za izboljšanje stanja, 

lažja in krajša bo pot do pridobitve 

mednarodne akreditacije. 

12

Mag. Peter Pustatičnik 

Priprave v UKC 

Ljubljana na obisk 

ocenjevalcev za priznanje 

Republike Slovenije 

za poslovno odličnost 

UKC Ljubljana smo tudi leta 2012 prijavili na razpis 

za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. 

Ocenjevalci za poslovno odličnost po modelu 

EFQM so nas obiskali 12. julija 2012 na usklajevalnem sestanku. 

Namen tega sestanka je bil pridobitev dodatnih 

informacij o poslovanju UKC Ljubljana, pojasnitev odprtih 

vprašanj, ki so se ocenjevalcem porajala pri proučevanju 

naše samoocenitvene vloge, in priprava ocenjevalcev na 

ocenjevalni obisk. 

Leta 2011 smo v UKC Ljubljana dosegli oceno v intervalu 

med 300 in 350 točk, pogoj za bronasto priznanje pa je 

doseganje ocene v intervalu med 350 in 400 točk. 

Ocenjevalci načrtujejo bolj poglobljen večdnevni 

ocenjevalni obisk UKC Ljubljana, klinik in kliničnih 

oddelkov v obdobju med 17. in 20. septembrom 2012. 

Na ocenjevalnem obisku bodo ocenjevalci preverjali in 

ocenjevali dejansko stanje v UKC Ljubljana, klinikah in 

kliničnih oddelkih glede: 

1. ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja 

UKC Ljubljana (voditeljstvo, strategija, ravnanje z 

zaposlenimi, obvladovanje virov, partnerstev, procesov 

in storitev). Poudarek je na pristopih zdravljenja in zdravstvene 

nege, upravljanju zdravil, medicinski 

dokumentaciji, varnosti zaposlenih in pacientov, 

obvladovanju absentizma zaposlenih, 

in sicer: kakšne pristope uporabljamo, ali 

so opredeljeni procesno, kako so ti pristopi 

razširjeni po organizacijski enotah UKC Ljubljana, 

kako jih ocenjujemo in izboljšujemo, 

kako načrtujemo in izvajamo izboljšave, kako 

se učenje uporablja za opredelitev notranjih 

in zunanjih dobrih praks ter priložnosti za izboljšanje; 

Aktualno 

Ocenjevalce je zanimalo: 

• kakšne so strateške prioritete UKC Ljubljana, klinik in kliničnih 

oddelkov ter potek prenove strategije; 

• kako v praksi uresničujemo strateški cilj »pacient v središču pozornosti 

v UKC Ljubljana«; 

• kako zagotavljamo učinkovito in prilagodljivo organiziranost 

ter delovanje UKC Ljubljana, klinik, kliničnih oddelkov, timov in 

zaposlenih v UKC Ljubljana, kakšna je storilnost in uspešnost naših 

klinik, kliničnih oddelkov in zaposlenih v primerjavi z odličnimi 

evropskimi bolnišnicami in kako zagotavljamo gospodarno in učinkovito 

rabo virov; 

• kako obvladujemo stroške dela, storitev in materialne stroške; 

• kako obvladujemo in povečujemo prihodke vključno s tržnimi prihodki 

ter kakšne cilje smo si zastavili. 

2. ključnih rezultatov UKC Ljubljana: zadovoljstvo 

pacientov in izidi zdravljenja, zadovoljstvo 

in uspešnost zaposlenih; rezultati 

v povezavi z družbo in varovanjem okolja 

ter drugi rezultati (finančni rezultati itd.). 

Ocenjevalci bodo pri rezultatih preverjali in 

ocenjevali: obseg in merodajnost rezultatov, 

večletne trende – gibanja, ali so za ključne 

rezultate postavljeni in doseženi cilji, ali so 

za ključne rezultate narejene primerjave z 

odličnimi kliničnimi centri in kakšni so pričakovani 

trendi. 

Na podlagi ocenjevalnega obiska bodo ocenjevalci 

podali zaključno oceno – število 

točk. 

13

Služba za odnose z javnostmi, Polona Mateja Lečnik Wallas 

»Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita« 

Intervju z Andrejem Jamnikom, informatorjem na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 

UKCL smo ljudje 

14 

Ko sem vas prvič srečala, me je 

presenetil vaš odnos; ste strogo 

profesionalni, a hkrati prijazni, topli, 

človeški. Vam to pomaga pri delu? 

»Absolutno. Lepa beseda in nasmeh 

veliko pomenita. Pred intenzivno terapijo 

velikokrat sedijo starši ali svojci in 

jim je težko. Imeti težko bolnega otroka 

je hudo, zato stopim izza pulta, jih 

objamem ali spregovorim besedo dve. 

Morda sem v tistih trenutkih edini, 

ki jih na neki način lahko potolažim. 

Pri delu, v komunikaciji s sodelavci, 

zdravniki, medicinskimi sestrami pa 

tudi starši sem pa vedno korekten in 

profesionalen.« 

Kakšno je še vaše področje dela? 

»Informator na kliničnem oddelku je 

prvi stik s starši hudo bolnega otroka. 

Poleg komunikacije z njimi sprejemam 

»Leta 2001 sem 

v Radencih prvič 

odtekel polovičko 

(21 kilometrov) s 

časom 1:32:55. Bil 

sem presenečen nad 

rezultatom. Lahko rečem, 

da me rezultat motivira 

za naprej, vendar nikoli 

ne pretiravam,« pove 

Andrej Jamnik. 

naročila zdravnikov, 

medicinskih sester 

in drugih zdravstvenih 

delavcev. Velikokrat 

je treba poklicati 

tudi specialiste 

v UKC Ljubljana ali 

pediatre po Sloveniji, 

včasih tudi v tujino. 

Prav tako moram 

urejevati medicinsko 

dokumentacijo, faksiram 

dokumente 

ali jih fotokopiram.« 

V prostem času pa ste 

ljubitelj teka. 

»Od leta 2001 

sem pretekel že 

11 maratonov, tudi v tujini – 

Padova, Budimpešta, Trst, Firence, 

kjer mi je bilo tudi najbolj 

všeč. Moj najboljši čas maratona 

je 3 ure 9 minut in 

59 sekund.« 

»Tek je način 

premagovanja 

stresnih položajev v 

službi. Tečem že dvajset let in več, rad se 

sprostim v naravi ali pa uživam v družbi 

drugih. To je moj odklop.« 

Veliko tekmujete. Za vami so 

Zdravniški tek v Murski Soboti, Mali 

kraški maraton v Sežani in Poletni 

medicinski tek na Brdu pri Kranju. 

Kaj vam pomenijo rekreativna 

tekmovanja? 

»Za tekmovalno plat me je navdušila 

Anita Pevc, nekdanja srednja medicinska 

sestra na našem oddelku in ultramaratonka. 

Leta 2001 sem v Radencih 

prvič odtekel polovičko (21 kilometrov) 

s časom 1:32:55. Nad rezultatom 

sem bil presenečen. Lahko rečem, da 

me rezultat motivira za naprej, vendar 

nikoli ne pretiravam. V svoji starostni 

skupini sem zmeraj v prvi tretjini, kar 

je zame super.« 

Kje najraje tečete in koliko kilometrov 

naredite na teden? 

»Od leta 2001 sem pretekel že enajst 

maratonov, tudi v tujini – Padova, 

Budimpešta, Trst, Firence, kjer mi je 

bilo tudi najbolj 

všeč. Moj 

najboljši čas 

maratona je 

3 ure 9 minut 

in 59 sekund. 

Tekel sem tudi 

daljše razdalje, 

recimo 

50-kilometrsko 

razdaljo 

alpskega maratona. 

Spomnim 

se 45. 

kilometra, ko 

so me začeli 

dajati krči 

v mišicah. 

Nasvet moje 

mame, da naj 

si poslinim

kožo na bolečem mestu, je deloval. 

Zdaj sem maratonske preizkušnje prepustil 

mlajšim, na sv. Ano bom namreč 

star 57 let, tečem pa še zmeraj trikrat 

na teden, kar znese približno 35 do 40 

kilometrov.« 

Kaj je še pomembno pri teku – 

ali pazite na prehrano? 

Tatjana Markelj in sodelavci 

Naša »Tanči« 

Sodelavci se ob upokojitvi zahvaljujejo Tatjani Kos za ves čas, 

ki ga je z njimi preživela v Operacijskem bloku 

»Vsak tekač mora imeti določen prehranski 

režim. Vsega tega ne bi bilo 

brez moje mame, ki mi še vedno kuha in 

pripravlja tako hrano, kot si jo želim. 

Testenine, riž, 

s a d j e , 

»Vsak tekač 

mora imeti 

določen prehranski režim. Vsega 

tega ne bi bilo brez moje mame, ki 

mi še vedno kuha in pripravlja 

tako hrano, kot 

si jo želim.« 

veliko zelenjave, enkrat na 

teden meso, dvakrat ribe. Uživam 

manj mastno hrano, malo sladkorja. 

Pomembna je še hidracija telesa 

in raztegovalne vaje. Jaz preprosto v 

teku uživam, če pa so rezultati na tekmah 

dobri, pa je še toliko bolje.« 

Pa načrti za 

prihodnost? 

»Jeseni se nameravam 

udeležiti 

polovičke (21 kilometrov) 

še na 

Eko maratonu v 

Mariboru in oktobra 

na Ljubljanskem 

maratonu.« 

Tatjana Kos, rojena leta 1955, ki 

jo v Operacijskem bloku poznamo 

kot »Tanči«, je delala z nami 37 let 

in pol. Na VŠZD je diplomirala leta 

1977, smer zdravstvena nega. Med 

Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi 

sodelavci imela dobre odnose. 

Bila je poštena in človeška, znala 

je motivirati zaposlene, k delu je 

pristopala z odprtostjo in predanostjo. 

Znanje in izkušnje je rada 

dajala mlajšim kolegicam. 

»Ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije 

več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena 

leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku. 

Hvala, Tanči!« so zapisali njeni sodelavci. 

študijem je prek študentskega servisa delala v UKC Ljubljana. Z delom operacijske 

medicinske sestre je začela leta 1978 v travmatološki operacijski sobi in ob 

sprejemu bolnika v Operacijski blok. Strokovni izpit je opravila leta 1980 v CIT-u. 

Kmalu je začela opravljati tudi dežurno službo, najprej na travmatološkem in 

nato na nevrokirurškem področju. Leta 1987 je odšla v Kuvajt kot inštruktorica 

za operacijsko zdravstveno nego na področju plastične kirurgije. To je bila prijetna 

izkušnja, saj se je srečevala z različnimi ljudmi in kulturami. Tam je spoznala 

tudi svojega življenjskega sopotnika, 

s katerim sta si ustvarila 

dom. Po vrnitvi je delala v nevrokirurški 

operacijski sobi, kjer 

je leta 1998 postala nadzorna 

operacijska medicinska sestra. 

Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi 

sodelavci imela dobre odnose. 

Bila je poštena in človeška, 

znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in predanostjo. 

Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam. Rada je sprejemala nove 

predloge in kompromise za izboljšanje dela v operacijski sobi. Prijazno in potrpežljivo 

je poslušala naše težave in nam skušala pomagati. 


Izguba partnerja je bila zanjo težka življenjska preizkušnja. Pogum, duhovna 

moč in pozitivne misli so ji pomagali v novem življenjskem položaju. Kljub temu 

še vedno rada hodi na morje, sprehode in obiskuje zdravilišča. Ob upokojitvi bo 

imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena 

leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku. 

15

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas 

Organizacija je dinamičen proces 

Služba za organizacijo in razvoj logistike je novejša služba, ki poenostavljeno rečeno skrbi za to, da je 

organiziranost čim bolj primerna, da so notranji procesi urejeni, da so delavci pravilno razporejeni in da sta 

v strukturi organizacije red in urejenost. Seveda je pred Službo za organizacijo in razvoj logistike še veliko 

izzivov, in prav o tem smo se pogovarjali z vodjo, Radetom Vučkovičem. 


16 

V našem organizacijskem sistemu ste 

pretežno nova služba, ustanovljena 

leta 2008. Kakšne so vaše naloge? 

»Smo strateška služba UKC Ljubljana, v 

kateri je zaposlenih osem oseb. Pisarne 

imamo na Vrazovem trgu, naša osnovna 

dejavnost pa je: analiza organizacije 

dela in optimizacija poslovnih procesov, 

vzpostavljanje organizacijskih struktur 

in oblikovanje sistemskih rešitev 

ter strategij organizacije, spremljanje 

in analiziranje logistike v UKC Ljubljana 

glede organizacije dela ter zagotavljanje 

strokovnega povezovanja med 

enotami, priprava internih aktov in sistemskih 

navodil za posamezna področja 

dela. Pomagamo tudi pri pripravi predlogov 

v zvezi z reorganizacijo; skupaj 

s predlagatelji iščemo najoptimalnejše 

rešitve, pri tem pa upoštevamo potrebe 

in zahteve uporabnikov storitev – pacientov, 

nove metode dela, nove tehnologije, 

učinkovitost itd.« 

Sodelovali ste pri organizaciji večjih 

sprememb. Katere projekte bi sami 

izpostavili? 

»Morda bi izpostavil dopolnitev sistemizacije 

delovnih mest v UKC Ljubljana. 

Vsaka sistemizacija je namreč 

dinamičen proces in jo je treba stalno 

spreminjati 

ter prilagajati 

novim 

»Vsaka sistemizacija 

je namreč dinamičen 

potrebam. 

proces in jo je treba 

Naš namen je 

stalno spreminjati 

odpraviti pomanjkljivosti 

ter prilagajati novim 

potrebam.« 

d o s e d a n j e 

sistemizacije, 

hkrati pa tudi povečati njeno operativnost 

s tehničnimi rešitvami, ki 

bodo omogočale neposredno uporabo 

podatkov iz sistemizacije pri razpisih 

delovnih mest, sklepanju pogodb o zaposlitvi 

in drugih kadrovskih opravilih. 

To je naš cilj.« 

Upravljanje dokumentarnega 

gradiva in arhiviranje pa je spet 

posebno področje. 

»Tako je. V službi smo zaznali, da 

upravljanje dokumentarnega gradiva 

ni ustrezno urejeno na ravni UKC Ljubljana. 

Naš namen je celovita rešitev 

obvladovanja dokumentacije v naši 

ustanovi. Glede na to, da so obvladovanje 

dokumentacije in zagotavljanje 

sledljivosti zahteve vseh standardov 

kakovosti, je ureditev tega področja 

posebnega pomena tudi pri akreditaciji 

in uvajanju sistema kakovosti.« 

Sodelujete še na drugih področjih v 

okviru UKC Ljubljana. 

»Kot član projektnih skupin sodelujem 

pri dveh projektih, ki se 

trenutno izvajata, in sicer pri 

Projektu akreditacije 


in pri Projektu 

uvedbe 

enotnega 

sistema za 

evident 

i r a n j e 

prihodov 

in odhodov 

zaposlenih s 

kontrolo pristopa. 

V službi 

se pripravljamo 

na izvajanje še ene 

pomembne projektne 

naloge – Prenove sistema upravljanja 

človeških virov v UKC Ljubljana.« 

Služba zavzame velik del vašega časa, 

kaj pa radi počnete v prostem času? 

»Igram tenis, 

»Naš namen je celovita 

tečem, 

s m u č a m , 

preberem 

pa tudi kakšno 

rešitev obvladovanja 

dokumentacije 

v naši ustanovi.« 

dobro knjigo. Zanimajo me pred- 

vsem strokovna literatura o vodenju in 

upravljanju, poslovanju ter organizaciji 

dela, saj se na tak način tudi stalno izobražujem. 

Seveda pa mi je 

pomembno, da lahko 

prosti čas preživljam 

tudi z 

družino in prijatelji.«

Karin Birk, prim. Ciril Triller, Janja Nikolič 

Z Oddelkom za kirurške 

okužbe sodelovali na EWMI 2012 

Na kongresu smo lahko zasledili tradicionalno prikazovanje rezultatov raziskav pri zdravljenju 

kroničnih ran. Prikazane so bile številne metode, ki so pri nas večinoma že vse v uporabi 

evropska konferenca Evropskega 

združenja za zdravlje- 

13. 

nje ran (EWMA) je bila tokrat na Dunaju. 

Združevala je različne teme, ki 

so stremele k istemu cilju – zdravljenju 

in zacelitvi ran ter višji kakovosti 

življenja pacienta s kronično rano. 

Poudarek je bil na timskem delu in večdisciplinarnosti. 

Oddelek za kirurške 

okužbe Kirurške klinike UKC Ljubljana 

se je predstavil s štirimi posterji. Kongresa 

se je udeležilo okoli 5000 obiskovalcev 

iz Evrope in drugih delov sveta. 

Udeležba na kongresih je 

pomembna: takoj izvemo 

za nove metode 

Na prvem je bilo mogoče videti vpliv 

enoatomskega kisika in aktivirane 

morske vode na zdravljenje ran, na 

drugem smo predstavili ugodne vplive 

mehkih silikonov pri zdravljenju 

razjede zaradi pritiska (RZP). Tretji je 

predstavljal uporabo fotobiomodulacije 

z lučmi LED pri zdravljenju kronične 

rane, četrti, ki je bil tudi uvrščen 

med najboljše 4 od 450 posterjev, pa 

je predstavljal rezultate preliminarne 

študije, ki govori o visoki prevalenci 

prehranske ogroženosti in že razviti 

podhranjenosti ter povezanosti podhranjenosti 

s stopnjo RZP in daljšo hospitalizacijo. 

Na kongresu smo lahko 

zasledili tradicionalno prikazovanje 

rezultatov raziskav pri zdravljenju kroničnih 

ran. Prikazane so bile številne 

metode, ki so pri nas večinoma že vse v 

uporabi (npr. sodobne obloge za rane, 

zdravljenje z negativnim tlakom, hidronekrektomija 

ran, zdravljenje ran z 

izločki mušjih 

ličink, 

o b s e v a n j e 

z laserji in 

lučmi LED, 

hiperbarična 

komora). 

U d e l e ž b a 

na takih 

k o n g r e s i h 

je za nas, ki 

želimo biti 

primerljivi 

z Evropo 

in svetom, 

zelo pomembna, 

ker le-tako lahko takoj izvemo za najnovejše 

in preverjene metode zdravljenja 

rane, ki jih uvajamo v svoje 

vsakdanje delo. Prav tako je konferenca 

priložnost za ustvarjanje novih 

stikov s pomembnimi strokovnjaki za 

rane, tako zdravnikov kot medicinskih 

sester, ki jih velikokrat povabimo tudi 

na kongres v Sloveniji. 

Splošno znanje o zdravljenju 

ran v Sloveniji ni na zadovoljivi ravni 

Nekaj tako poznanih strokovnjakov 

(prof. Finn Gottrup – kirurg iz Danske, 

ki se ukvarja z ranami; Zena Moor 

– medicinska sestra iz Irske; Thomas 

Wild – kirurg iz AKH na Dunaju, specialist 

za zdravljenje z neg. pritiskom; 

Dubrovko Huljev iz Zagreba, specialist 

kirurg plastik in splošni kirurg ter 

travmatolog idr.) smo že gostili na 

našem rednem simpoziju, ki ga vsako 

leto spomladi priredimo v Portorožu. 

Oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike 

UKC Ljubljana se je na kongresu EWMA 

predstavil s štirimi posterji. 

Žal kljub velikim naporom, vloženim v 

izobraževanje o zdravljenju kroničnih 

ran v UKC Ljubljana in tudi zunaj njega, 

v Sloveniji še vedno ugotavljamo, 

da splošno znanje o tem ni na dovolj 

zadovoljivi ravni, kar vodi v povečevanja 

stroškov zdravljenja kroničnih 

ran zaradi nepravilne izbire in uporabe 

sodobnih oblog in metod, ki so, 

kot vemo, drage, vendar z njimi lahko 

močno skrajšamo čas zdravljenja in 

povečamo kakovost življenja bolnika. 

Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo 

na že VIII. simpozij o kronični rani, ki 

bo spomladi v Portorožu. Takrat bomo 

predstavili najnovejše smernice zdravljenja 

kronične rane in obnovili že 

znane, vendar še ne v celoti osvojene 

principe zdravljenja. 

17 

Utrip UKCL

Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja EINT novorojencev KO 

za perinatologijo Ginekološke klinike in predsednica Društva za pomoč 

prezgodaj rojenim otrokom 

17. srečanje prezgodaj 

rojenih otrok v Mostecu 

Tudi letos so prireditveni prostor na jasi sredi gozda preplavili 

dobra volja, otroški vrišč in veselje, ki jim niti turobno in hladno 

vreme ni moglo do živega 

Janeza Babnika in ob pomoči psihologinje 

dr. Vislave Globevnik Velikonja 

pred skoraj dvajsetimi leti porodila 

ideja, da bi organizirali srečanja, ki bi 

še naprej povezovala zaposlene, nedonošenčke 

in njihove svojce. Takšna srečanja 

pomenijo tudi možnost seznaniti 

in opozoriti javnost, da tudi zelo majhni 

in nezreli nedonošenčki lahko zrastejo 

v zdrave otroke, a da oddelek za 

uspešno delo potrebuje dobro opremo 

in usposobljeno ter delu predano osebje. 

Poleg organizacije srečanja člani 

društva – osebje Porodnišnice, starši 

prezgodaj rojenih otrok in v zadnjih 

letih tudi že odrasli nekdanji nedonošenčki 

– uspešno izvajajo številne druge 

naloge, ki so si jih zadali in zapisali 

v statut pred 17 leti. 

Po uvodnih pozdravih so za zabavo poskrbeli 

številni glasbeni gostje, umetniško 

navdahnjeni so ustvarjali na 

ustvarjalnih delavnicah, drugi so oblikovali 

moderne pričeske, naprstne lutke 

iz flisa in poslikavali obraze. Otroci 

so se poskusili tudi v jahanju čisto pravih 

konjev. Donatorji so poskrbeli za 

uspešen boj z žejo in lakoto, in sicer s 

Utrip UKCL 

18 

S srečelovom je bilo zbranih 2.150 evrov, ki jih bomo namenili nakupu še enega 

kontinuiranega merilca krvnega sladkorja za inzulinsko črpalko. 

Društvo za pomoč prezgodaj 

rojenim otrokom, ki domuje 

v ljubljanski porodnišnici, je 

v soboto, 2. junija 2012, organiziralo 

že sedemnajsto srečanje v Mostecu. 

Tudi letos so prireditveni prostor na 

jasi sredi gozda preplavili dobra volja, 

otroški vrišč in veselje, ki jim niti 

turobno in hladno vreme ni moglo do 

živega. Uvodni nagovor ene od pobudnic 

ustanovitve Društva za pomoč 

prezgodaj rojenim otrokom in srečanj 

v Mostecu, medicinske sestre Erike 

Stojanović, pove tisto, s čimer se vsi 

srečujemo: »Ker sem že v pokoju, me 

poznate predvsem starejši – kot medicinsko 

sestro Eriko. Moja poklicna 

kariera je bila posvečena nedonošenčkom 

in če bi se morala še enkrat odločati 

za poklic, bi se ponovno odločila 

»Nedonošenčki ste 

nekaj posebnega, pravi 

borci ste že od rojstva. 

Tudi zato se vezi, ki so 

se v letih stkale med 

nami, z besedami ne da 

opisati,« je uvodoma 

dejala Erika Stojanović. 

enako, saj ste nedonošenčki nekaj 

posebnega, pravi borci ste že od 

rojstva. Tudi zato se vezi, ki so se v 

letih stkale med nami, z besedami 

ne da opisati,« je dejala. Prav zaradi 

teh vezi se je njej in njenima 

sodelavkama (glavni medicinski 

sestri oddelka Dragici Zelinka - 

Kuki in fizioterapevtki Lidiji Žgur) 

ob odobravanju predstojnika dr.

sadjem za večanje odpornosti, 

za ohladitev pa s sladoledi, 

darovali so tudi material 

za ustvarjalne delavnice ter 

darilca za otroke. 

Iskrena zahvala vsem zaslužnim 

za prijetno druženje in 

spomine, ki bodo greli naša 

srca (in krepili samozavest) 

do naslednjega srečanja v 

Mostecu – zlasti osebju »intenzivne« 

in drugih oddelkov 

Porodnišnice ter njihovim 

partnerjem in otrokom (ob 

letos glavni organizatorici 

Mojci Štos in njenih pomočnicah 

v organizacijskem odboru 

– Mimi Korelc, Jani Stermecki, 

Katji Zdravje, Miri Kočar in 

Mateji Knavs – so pri delu v soboto 

sodelovali vsi, ki niso bili 

v službi!). Za varnost in red 

na prireditvenem prostoru je 

skrbel že legendarni Sintalovec 

Stane Mikolič, za primer, 

če bi potrebovali zdravstveno 

pomoč, pa je bila na prireditvi 

medicinska ekipa Pacienta. 


Ribič Pepe in 

čarovnije za otroke 

Na Pediatrični kliniki bo 15. septembra v organizaciji Druwštva za 

pomoč otrokom z imunskimi boleznimi celodnevni dogodek, ki bo 

osvetlil problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih 

V 

soboto, 15. septembra 2012, bo ob 10. uri v avli in na otroškem igrišču Pediatrične 

klinike UKC Ljubljana veselo – otroke bo zabaval Ribič Pepe, čarovnik bo 

pričaral in 

odčaral vse tisto, 

kar imajo otroci 

najraje, oblikoval 

bo balone, otroci 

pa bodo zaposleni 

z ustvarjalnimi delavnicami. 

Medtem 

ko se bodo zdravniki 

pogovarjali s 

starši in predstavili 

primarne imunske 

pomanjkljivosti 

(kar bo vzporedno 

potekalo v predavalnicah), 

se bodo otroci sladkali s palačinkami. Čisto na koncu, okoli 12. ure, bo sledilo 

še eno presenečenje – če se nas bo zbralo dovolj, bomo OBJELI PEDIATRIČNO KLINIKO! 

Vse to so si v Društvu za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi zamislili zato, da bi javnosti 

čim bolj približali problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih, projekt 

pa je podprl tudi predsednik države dr. Danilo Türk – dogodek bo namreč potekal pod 

njegovim častnim pokroviteljstvom. 

Utrip UKCL 

Ob besedni zvezi »imunska pomanjkljivost«, ki pravzaprav sploh ne zveni tako hudo, se 

marsikdo vpraša, kaj to sploh pomeni. Težava je iz leta v leto večja, oboleva vedno več 

otrok, bolezensko stanje otroka pa je lahko zelo resno, v najhujših primerih celo smrtno. 

»Pri teh boleznih gre v osnovi za genetsko okvaro, ki povzroči moteno delovanje imunskega 

sistema. Zaradi neustrezne imunske obrambe imajo ti bolniki pogostejše in dolgotrajnejše 

okužbe, včasih pa se lahko pojavijo tudi avtoimunske in maligne bolezni. Za 

uspešno zdravljenje primarnih imunskih pomanjkljivosti je ključna zgodnja diagnoza, 

zato želimo z dnevom ozaveščanja javnosti posebej predstaviti opozorilne znake, ob katerih 

moramo pomisliti na možnost primarne imunske pomanjkljivosti,« pojasnjuje prof. 

dr. Tadej Avčin, dr. med., vodja Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo 

Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za pomoč otrokom z imunskimi 

boleznimi. Da bi javnosti čim temeljiteje predstavili, kako lahko otrokom pomagamo 

sami in kako ravnati v primeru tovrstnih bolezni, bomo predstavljanju te bolezni namenili 

15. september. Dan pa ne bo namenjen samo seznanjanju z boleznijo, temveč predvsem 

zabavi in ustvarjalnemu druženju otrok. 

19

Služba za odnose z javnostmi, 

Sabina Vrhnjak 

Urejen dostop 

za invalide 

in načrti za 

kolesarnico 

UKC Ljubljana smo pred glavno 

V stavbo na novo narisali požarno 

pot in tudi dostop za invalide, s čimer 

želimo opozoriti na nemoten dostop 

do stavbe za tiste, ki so na invalidskih 

vozičkih. Zaposleni in obiskovalci UKC 

Ljubljana namreč pridno uporabljajo 

kolesa, predvsem poleti pa so imeli 

zaradi tega invalidi težave pri dostopu 

do stavbe. Vodstvo UKC Ljubljana v 

najkrajšem možnem času načrtuje tudi 

ureditev kolesarnice v neposredni bližini 

glavne stavbe. 

Utrip UKCL 

20 

Služba za odnose z javnostmi 

Knjiga: Misli, ki jokajo 

Andrej Pegan, 

invalid po 

poškodbi glave, 

ki jo je utrpel v 

prometni nesreči 

leta 1996, zaradi 

te poškodbe sprva 

ni mogel niti hoditi 

niti premikati 

roke, enajst dni pa 

je bil tudi v umetni 

komi. Veliko let po 

prometni nesreči 

se je odločil, da 

bo napisal avtobiografsko 

knjigo 

Misli, ki jokajo, v 

kateri opisuje vse svoje vzpone in padce po nesreči, ki jih 

ni bilo malo. »Med drugim sem organiziral veliko dogodkov; 

obhodil sem našo Slovenijo po meji še z enim prijateljem po 

poškodbi glave,« pove in doda, da je namen knjige, da tudi 

drugi po enaki ali podobni poškodbi dobijo voljo do rehabilitacije, 

pa tudi opozorilo voznikom, kako težko se je ponovno 

postaviti na lastne noge. Podatke za stik z avtorjem imamo 

v uredništvu.

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc 

Prenovljene sobe 

za paciente, 

ki potrebujejo 

intenzivno nego 

Z odprtjem treh novih prenovljenih sob za 

intenzivno nego pacientov na KO za urologijo 

bo pacientom zdravljenje olajšano 

Na Kliničnem oddelku za urologijo 

Kirurške klinike UKC Ljubljana, 

kjer med drugimi zdravijo 

tudi paciente po transplantaciji 

ledvic, so pridobili tri na novo urejene 

sobe za intenzivno zdravljenje. Sobe 

so opremljene z vsemi potrebnimi priključki 

za aparature, ki so namenjene 

za intenzivno zdravljenje. Skupna kvadratura 

obnovljenih prostorov je 150 

kvadratnih metrov. 

»Sobe za intenzivno nego in terapijo 

smo na KO za urologijo sicer že imeli, 

prav pa je, da gremo v korak s časom, 

zato smo se lotili po nekaj letih nujne 

obnovitve,« je ob odprtju dejal prim. 

dr. Boris Sedmak, dr. med., predstojnik 

KO za urologijo Kirurške klinike. 

Vsaka od dveh sob za intenzivno 

nego in terapijo je namenjena 

petim pacientom po operativnih 

posegih, v eni pa sta zdaj na novo 

nameščeni dve postelji za paciente 

po transplantaciji ledvic. 

Tudi oprema bo zaposlenim omogočala, 

da bodo imeli pri roki vse medicinske 

priključke, ki jih potrebujejo za 

nego in zdravljenje pacientov, okoli 

katerih je s tem pridobljenega tudi več 

prostora. Zaposleni imajo tako precej 

olajšano delo. 

Na KO za urologijo so pridobili tri na novo urejene 

sobe za intenzivno zdravljenje. 

Prenovljene sobe omogočajo večji 

nadzor zdravstvenega osebja. Sobe so 

opremljene s priključki (elektrika, deset 

vtičnic/posteljo, enkrat kisik, enkrat 

komprimiran zrak in nova bolniška 

signalizacija) za trinajst postelj. V 

vsaki sobi je tudi priključek za dializni 

aparat. Pred vsako sobo so obnovljeni 

sanitarni prostori, nova je tudi skupna 

sestrska baza za delo zdravstvenega 

osebja, od koder se hkrati nadzoruje 

dve bolniški sobi. V intenzivni negi gre 

za paciente, ki zaradi zdravljenja po 

težkih operacijah potrebujejo aparate 

za podporo dihanju in neprekinjeno 

spremljanje vseh življenjskih funkcij. 

Menimo, da bomo tudi s pridobitvijo 

treh novih sob izboljšali pogoje za hospitalizacijo. 

Vrednost celotne naložbe, 

ki jo je financiral UKC Ljubljana, je 

177.092,40 evra z DDV. 

Utrip UKCL 

Zvonka Zupanič Slavec 

KUD UKC Ljubljana podarja slike 

Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske 

fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD) z likovno skupino 

vsako leto razveseljuje svoje ustanovitelje tudi z 

darovanjem razstav. V poletnem času je takšna razstava slik, 

večinoma s kolonije v Savudriji, v razstavišču UKC Ljubljana. 

Tam lahko posamezne klinike rezervirajo sliko (nanjo nalepijo 

listek) in jo ob koncu razstave tudi prevzamejo. 

Tako se KUD trudi, da s svojimi deli opremlja bolnišnico, ji 

daje spodbuden videz tudi prek umetnosti in tako nagovarja 

k spodbudnejšemu zdravljenju prav vseh, vključenih v bolnišnično 

zdravljenje. 

Med slikami so nekatere še posebej domiselne. Tako je slikar 

Henrik Krnec ob savudrijskem motivu napisal pismo svoji 

neimenovani zdravnici v UKC Ljubljana, in pravi: »Spoštovana 

gospa doktor, z majhnega obmorskega mesta Vam pošiljam 

najlepše pozdrave. Obenem Vam sporočam, da brez 

Vaše zdravstvene pomoči ne bi mogel biti tukaj. Vam in vsemu 

zdravstvenemu timu gre zahvala, da lahko sedaj uživam 

na morju. Z najlepšimi spomini na Vas in Vaš tim Vam sporočam, 

da Vas občudujem, Vaš neimenovani bolnik.« 

Stik: Zvonka Zupanič Slavec, predsednica KUD-a, 

kudkcmf@mf.uni-lj.si. 

21

Utrip UKCL 

22 

Ana Marija Vrbič, predsednica mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč 

Poslovilni glasbeni nastop 

prof. dr. Kornhauserja 

Prof. dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater, je bil več 

desetletij predstojnik Pediatričnega oddelka kirurških strok 

UKC, glasbo pa je imel vedno v srcu 

se, da sem bil 

prvič na odru kot desetletni 

fant. Na sporedu je »Spominjam 

bila Chopinova Fantazija – Impromptu, 

ki jo še danes z veseljem igram. Prva 

učiteljica klavirja je bila moja mama, 

pozneje pa znana klavirska pedagoga 

Ivana Lang in Svetislav Stančić. Kot 

študent zagrebške medicinske fakultete 

sem redno sodeloval na koncertih v 

slovitem zagrebškem Glasbenem zavodu, 

ti so z mojim odhodom iz Zagreba 

zamrli,« o svojih začetkih pove prof. 

dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater, 

ki je bil več desetletij predstojnik Pediatričnega 

oddelka kirurških strok UKC 

Ljubljana. Glasbo je imel vedno v srcu. 

Nedavno je imel svoj poslovilni nastop 

v veliki dvorani stavbe Kazine skupaj s 

koncertom zdravniške glasbene skupine 

Pro medico. Prof. Kornhauser je koncert 

pripravil skupaj z učenci baletne šole 

ljubljanskega konservatorija. 

Dvorana je bila tudi letos (z dodatnimi 

stotimi sedeži) do zadnjega kotička 

napolnjena s številnimi kolegi zdravniki, 

drugimi delavci v zdravstvu, kulturniki, 

predstavniki sekcij KUD-a ter s 

prijatelji in gosti. Umetniški spored je 

bil nekonvencionalen, pester in kakovosten. 

Značilnost nastopov zasedbe 

Pro medico je interdisciplinarnost, kar 

pomeni, da je na sporedu ne le solistična 

ali instrumentalna 

komorna 

glasba, v spored 

so vključeni zbori, 

letos ponovno 

baletniki. Sprva 

je godalni kvartet 

Pro medico 

zaigral baročno 

skladbo Antonia 

Caldara Sonata 

za godala in orgle 

št. 6 s študentko 

»Z nocojšnjim 

koncertom se 

poslavljam od 

odra. Bližam se 

devetdesetim, ko tudi 

poklicni pianisti že 

dolgo ne nastopajo 

več. Duševno se sicer 

počutim čil, telesno 

pa leta ne lažejo,« 

je ob koncu koncerta 

dejal prof. dr. Pavle 

Kornhauser. 

ljubljanske Akademije za glasbo Ano 

Češnjevar: Adagio in Allegro. Sledil je 

Aleksander Borodin: Klavirski kvintet 

v c-molu: Andante, Scherzo, Finale (P. 

Kornhauser – klavir, M. Zupan – 1. violina, 

Andrej Gubenšek – 2. violina, V. 

Demšar – viola, T. Gregorc – violončelo). 

Po odmoru je bil na sporedu Peter 

Iljič Čajkovski z baletom Hrestač, op. 

71a: Marš, Ples sladkorne vile, Ruski 

ples Trepak, Arabski ples, Kitajski ples, 

Pastorale: Ples čarobnih piščali in Cvetlični 

valček. Koreografinja je bila Darja 

Sebastian, profesorica Srednje baletne 

šole ljubljanskega konservatorija. 

Spremljavo je zagotovil ad hoc orkester 

(Ad hoc pravimo, ker Pro medico nima 

Koncert je izzvenel z 

navdušenim ploskanjem 

občinstva ob ponovitvi 

Cvetličnega valčka iz baletne 

suite Hrestač P. I. Čajkovskega. 

stalnega, ob priložnosti profesor Kornhauser 

zbere instrumentaliste, zlasti 

pihalce, iz vrst zdravnikov, večina je 

študentov ljubljanske Akademije za 

glasbo. V orkestru so bili tudi harfistka 

in trije predstavniki Simfoničnega 

orkestra RTVS. Hvaležni smo za njihovo 

sodelovanje.). Vodja orkestra je prof. 

Vilim Demšar; klavirski duo sta bila 

Alenka Podboj in Pavle Kornhauser. 

Koncert je izzvenel z navdušenim ploskanjem 

občinstva ob ponovitvi Cvetličnega 

valčka iz baletne suite Hrestač 

P. I. Čajkovskega. Slavljenec je imel ob 

koncu koncerta nagovor in je dejal: »Z 

nocojšnjim koncertom se poslavljam od 

odra. Bližam se devetdesetim, ko tudi 

poklicni pianisti že dolgo ne nastopajo 

več. Duševno se sicer počutim čil, telesno 

pa leta ne lažejo ... Zato je prav, da 

vodenje zasedbe Pro medico in tudi aktivno 

igro prepustim obetavnemu violinistu, 

letos diplomiranemu zdravniku 

na Medicinski fakulteti in diplomantu 

Akademije za glasbo, Andreju Gubenšku, 

ter upam, da bo nadaljeval svetlo 

tradicijo zdravniške glasbene skupine 

Pro medico.«

Služba za odnose z javnostmi , Sabina Vrhnjak 

Selitev dovoza za 

reševalna vozila v 


V 

UKC Ljubljana smo v začetku julija preselili začasni 

dovoz za reševalna vozila in dostop za pešce 

z Njegoševe ulice na novo lokacijo na Bohoričevi ulici. 

Dostop za pešce v Centralni urgentni blok (CUB) UKC 

Ljubljana je po novem omogočen z Njegoševe in z Bohoričeve 

ulice. Na novi dovozni ploščadi bosta dva označena 

vhoda za paciente. En vhod bo namenjen za vstop 

pacientov v Centralni urgentni blok, drugi pa za vstop 

pacientov, pripeljanih z reševalnimi vozili. Vse obiskovalce 

UKC Ljubljana prosimo, da novih dostopov ne uporabljajo 

za prihode in odhode pri obiskovanju svojcev, ki 

se zdravijo v naši ustanovi. 

Služba za odnose z javnostmi 

Diabetološke 

ambulante 

na novi lokaciji 

Bolniki s sladkorno boleznijo so že obravnavani 

na novi lokaciji na Vrazovem trgu 1 

Konec junija so se diabetološke ambulante, ki so doslej 

delovale v pritličju Poliklinike KO za endokrinologijo, 

diabetes in presnovne bolezni Interne klinike, preselile na 

novo lokacijo – v stavbo stare Pediatrične klinike na Vrazovem 

trgu 1. Nove 

diabetološke ambulante 

delujejo 

v pritličju stavbe 

stare Pediatrične 

klinike, in sicer v 

neposredni bližini 

novega negovalnega 

oddelka. 

»S preselitvijo so se izboljšale možnosti za 

obravnavo diabetoloških bolnikov, ki so bili 

doslej obravnavani v stavbi s prostorsko stisko. 

Izjemna prednost bo tudi, da bo odslej 

vsa dejavnost diabetologije pod eno streho,« 

je povedal doc. dr. Andrej Janež, predstojnik 

KO za endokrinologijo, diabetes in 

presnovne bolezni Interne klinike. 

Utrip UKCL 

Prosimo tudi, da ob prihodu na novo dovozno ploščad 

upoštevate navodila naših zaposlenih, še posebej varnostnikov. 

Le tako bomo lahko zagotovili nemoteno in 

učinkovito delovanje Centralnega urgentnega bloka. 

Selitev dovozov je bila sicer vseskozi načrtovana zaradi 

gradnje nove urgence. Novi začasni dovoz bo v uporabi 

do izgradnje prometnega terminala, ki bo celovito rešil 

logistiko dovozov in odvozov v UKC Ljubljana. 

Diabetološke ambulante so namreč doslej poleg Poliklinike 

uporabljale še prostor nekdanjega KO za otroško kirurgijo in 

intenzivno terapijo ter prostor v najemu na Nazorjevi ulici. 

Vodstvo KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 

je prostore za nove ambulantne prostore za izvajanje diabetološke 

dejavnosti v prostorih stare Pediatrične klinike 

pridobilo konec leta 2009. Uradno odprtje bo organizirano 

predvidoma jeseni – čez poletje si želi osebje vzeti čas, da 

na novi lokaciji organizacijsko izpelje vse potrebno za nemoteno 

obravnavo bolnikov. Za vse paciente bodo na stari 

lokaciji na Polikliniki nameščena obvestila o selitvi diabetoloških 

ambulant. 

23

Ermelin Huremović, vodja ekipe UKC Ljubljana 

VII. športne igre 

slovenskih bolnišnic 

V različnih športnih disciplinah se boste lahko 

pomerili 8. septembra 2012 na Otočcu 

Kako se prijaviti? 

Prijave sprejema vodja ekipe UKC Ljubljana 

Ermelin Huremović na e-naslov: 

ermelin.huremovic@kclj.si ali na GSM: 031/770-346 

Vse prijavljene udeležence prosimo, da se po prijavi teh iger obvezno 

udeležijo, odjava je mogoča samo z zdravniškim opravičilom. 

Tekmovanja so na visoki ravni, zato je priporočljiva telesna 

pripravljenost, da ne pride do neželenih poškodb. Ker so športne 

igre sedme po vrsti, vsi skupaj upajmo na čim boljše rezultate in čim 

več osvojenih kolajn: saj veste, sedem je pravljična številka. 

Leto je naokoli in spet so tukaj težko 

pričakovane VII. športne igre slovenskih 

bolnišnic, ki bodo potekale 

8. septembra 2012 na Otočcu. Otočec je 

rojstni kraj prvih športnih iger, zato se 

tako radi vračamo nanj, saj nas vedno 

navdušuje in osrečuje. Kot je že v navadi 

nekaj let zapored, bodo tudi te športne 

igre enodnevne, saj se bodo začele dopoldne 

in se zaključile s slavnostno večerjo 

ter podelitvijo nagrad in kolajn. 

Program bo znova povezoval izkušeni 

vremenar Robert Erjavec, zato upamo, 

da bo tudi letos vreme sončno in naklonjeno 

vsem športnikom, ki bodo sodelovali 

na prireditvi. 

Utrip UKCL 

Posamezniki in ekipe se bodo lahko 

pomerili v številnih disciplinah, in sicer 

v pikadu, lokostrelstvu, balinanju, 

odbojki, nogometu, košarki, tenisu, 

nordijski hoji, namiznem tenisu itd. 

Tudi letos pričakujemo dober odziv 

športnikov iz UKC Ljubljana, ki že vrsto 

let sodelujejo na tej športni prireditvi, 

kjer so dosegali vrhunske rezultate 

in dosežke. Izpostavljamo predvsem 

športnike košarkarje iz KO za anesteziologijo, 

ki tudi letos ne bodo odšli 

domov praznih rok, prav tako pa tudi 

reševalce nogometaše iz RP Ljubljana 

ter gospo Dalijo Zupan in gospoda Mirana 

Pavliča, oba zlata tenisača. 

Biserka Marolt Meden 

Ekipe iz UKC Ljubljana so bile uspešne tudi v lanskem letu. 

Povabilo 

k sodelovanju: 

Center za mediacijo 

V UKC Ljubljana ustanavljamo Center za mediacijo, s čimer vzpostavljamo celovit 

sistem mirnega reševanja sporov. 

Vabimo vse zaposlene, ki so opravili usposabljanje za mediatorje in bi želeli 

prostovoljno sodelovati kot mediatorji ali komediatorji v sporih, ki jih bomo 

reševali s pomočjo mediacije, da pošljete svoje podatke s potrdilom o opravljenem 

usposabljanju na naslov: Biserka Marolt Meden, UKCL, Bohoričeva 20, 

Ljubljana. 

V septembru bomo sklicali sestanek vseh prijavljenih, da se dogovorimo o načinu 

dela. 

24

O 

danes 80-letnem prof. dr. 

Božu Kralju, vse do leta 1998 

zaposlenem na Ginekološki 

kliniki, ne gre zapisati zgolj nekaj 

besed. »Svojo neizmerno življenjsko 

energijo je namenil stroki, za kar je 

prejel številna priznanja in nazive«, 

je o njem nedavno zapisal prof. dr. 

Adolf Lukanovič, strokovni direktor 

Ginekološke klinike. Prof. dr. Kralj je 

v Sloveniji z uroginekologijo oral ledino. 

Poleg vloge profesorja in zdravnika 

v Sloveniji je prejel tudi številna 

mednarodna priznanja in nazive, med 

drugim je bil predsednik Mednarodnega 

združenja za inkontinenco, prvi 

predsednik uroginekološke sekcije 

UGOJ, predsednik Uroginekološkega 

združenja Italije, član znanstvenega 

in izvršilnega odbora Svetovne zveze 

ginekologov in porodničarjev (FIGO) 

ter imel še številne druge pomembne 

vloge. Še danes s ponosom gleda 

na svoje začetke. Ocenjuje, da je bilo 

takrat pravilo, da naj mladi zdravnik 

najprej tri leta dela v splošni medicini, 

izjemno koristno, in da so mednarodna 

izpopolnjevanja za pridobivanje 

znanja več kot pomembna. 


»Z uroginekologijo smo 

v Sloveniji orali ledino« 

Pogovor s prof. dr. Božom Kraljem, dr. med., ki je v Slovenijo vpeljal 

vejo ginekologije – uroginekologijo, uveljavil metodo zdravljenja 

urinske inkontinence s pomočjo funkcionalne elektrostimulacije 

ter med prvimi poročal o delovanju spodnjih urinskih poti po 

radikalni histerektomiji (Wertheimovi operaciji) 

Kdaj ste začeli delati 

v UKC Ljubljana? 

»V UKC Ljubljana sem začel delati 1. 

aprila 1961 in tam ostal do leta 1998. 

Medicinsko fakulteto sem končal leta 

1956, po končanem stažu in vojski pa 

sem tri leta delal kot splošni zdravnik 

na terenu. Delo v splošni medicini takoj 

po študiji je bilo takrat predpisano. 

Kot zdravnik na terenu 

sem delal v Sežani, 

Vipavi in 

»Izjemno 

koristno je, da 

se zdravnik najprej spozna 

s težavami v splošni 

medicini. Posamezniku to 

tudi omogoči širši pogled 

na položaj, razumevanje 

širine dela zdravnika in 

olajša odločanje pozneje 

pri specialističnem delu.« 

na Mostu na Soči. Omenjena tri leta 

ocenjujem kot zelo koristna. Želim si, 

da bi bila tovrstna praksa uveljavljena 

še danes. Izjemno koristno je, da se 

zdravnik najprej spozna s težavami v 

splošni medicini. Posamezniku to tudi 

omogoči širši pogled na položaj, razumevanje 

širine dela zdravnika in olajša 

odločanje pozneje pri specialističnem 

delu.« 

»Dejansko sem v pokoju šele 

eno leto,« pove prof. dr. Božo 

Kralj, dr. med., ob naštevanju 

vsega, kar je naredil za 

ginekološko stroko. 

25 

Preberite

Preberite 

Po tem ste torej začeli delati na GK. 

»Res je; specializiral sem ginekologijo 

in porodništvo, leta 1965 pa opravil 

specialistični izpit. Leta 1969 sem 

se vključil v večdisciplinarno skupino 

Fesum, ki je raziskovala zdravljenje 

motenj mikcije oziroma zdravljenje 

urinske inkontinence predvsem s funkcionalno 

elektrostimulacijo.« 

»Danes je 

uroginekologija del ginekologije, 

brez katere si integralne ginekologije 

sploh ne moremo 

predstavljati.« 

Kaj ta metoda omogoča? 

»Vse skupaj se je začelo z raziskovalno 

projektno nalogo, ki smo jo dobili iz 

raziskovalnega ameriškega sklada. Na 

razvoju zdravljenja s pomočjo funkcionalne 

elektrostimulacije je naša večdisciplinarna 

skupina delala okoli deset 

let. Vključeni so bili elektroinženirji 

(pod vodstvom prof. dr. Petra Šuhlja), 

nevrofiziologi, urolog (prof. dr. Slavko 

Rakovec) in jaz kot ginekolog. Skupaj 

smo izdelali parametre elektrostimulacije 

za zdravljenje urinske inkontinence, 

ki so osvojili ves svet in so še 

danes znani kot ljubljanski parametri 

zdravljenja s funkcionalno elektrostimulacijo. 

Skupina Fesum, ki je na tem 

delala okoli deset let, je bila v tistem 

času vodilna za zdravljenje s funkcionalno 

elektrostimulacijo. Gre za zelo 

uspešen način konservativnega zdravljenja, 

ki je v tistem času pomenil preboj, 

danes pa je manj v uporabi.« 

Kakšno težavo urinska inkontinenca 

predstavlja danes? 

»V devetdesetih letih smo izvedli statistiko 

o težavi urinske inkontinence; 

na vzorcu 3040 žensk smo ugotovili, 

da ima 34 odstotkov ženske populacije 

težave z urinsko inkontinenco in da jih 

13 odstotkov potrebuje zdravljenje. 

Pri starejših ženskah je bil odstotek še 

višji: ženske, starejše od 65 let, imajo 

težavo z urinsko inkontinenco v 57 odstotkih. 

V manjšem številu smo študijo 

ponovili po letu 2002 in ugotovili, 

da je številsko podobno, le interes za 

zdravljenje je večji.« 

Čemu pripisujete večji interes za 

zdravljenje? 

»Ženske so včasih to težavo prikrivale, 

zdravniki smo morali nanjo opozarjati. 

Danes je nasprotno: ženske same prihajajo 

k zdravniku s to težavo. Prepričan 

sem, da je k temu veliko pripomoglo 

tudi to, da so bile v program diagnostike 

in terapije vključene tudi medicinske 

sestre in fizioterapevti, s čimer se 

je o inkontinenci več govorilo.« 

Zakaj posamezniki skrivajo težavo z 

urinsko inkontinenco? 

»Gre za neprijetno težavo; nekoč je veljalo, 

da je posameznica spregovorila 

šele, ko si jo neposredno vprašal, ali 

ima težave. Izjemno zgodnji smo bili 

v Sloveniji tudi z diagnostičnimi postopki 

(posebej z urodinamskimi preiskavami). 

Že leta 1969 smo uvedli vse 

preiskovalne metode za diagnostiko 

urinske inkontinence ter uvedli takrat 

najuspešnejšo operacijo, operacijo po 

Burchu (kolpocistouretripeksijo). Ljubljana 

je že zelo zgodaj postala najpomembnejše 

središče za uroginekologijo 

v tedanji Jugoslaviji, pozneje pa se je 

naše znanje razširilo še na dve središči 

v Jugoslaviji in Sloveniji. Danes je 

uroginekologija del ginekologije, brez 

katere si integralne ginekologije sploh 

ne moremo predstavljati. Od leta 1969 

smo glede tega v Sloveniji orali ledino.« 

Za prepoznavnost uroginekologije 

ste veliko dosegli tudi 

v mednarodnih vodah. 

»Leta 1985 smo med prvimi v svetu poročali 

o motnjah v delovanju spodnjih 

urinskih poti, posebno o motnjah inkontinence 

po radikalni histerektomiji 

oziroma Wertheimovi operaciji. 

Leta 1988 smo na simpoziju ob stoti 

obletnici Wertheimove operacije prejeli 

priznanje za najboljši prispevek. 

Svoje mednarodne izkušnje cenim; že 

kot mlajši ginekolog sem bil na veliko 

izpopolnjevanjih v tujini. Najprej kot 

Fulbrightov štipendist v ZDA, kot štipendist 

British Councila v Londonu, 

izpopolnjeval sem se tudi v Berlinu 

in v Italiji ter sodeloval na številnih 

mednarodnih kongresih. Vsa ta izpopolnjevanja 

so bila izjemno koristna: 

uroginekologije namreč pred mano v 

Sloveniji ni bilo.« 

Veliko časa ste v svoji karieri posvetili 

tudi pedagoškemu delu. 

»Res je; v svojih začetkih sem predaval 

na babiški šoli, leta 1974 sem začel 

predavati ginekologijo in porodništvo 

na kasnejši Visoki šoli za zdravstvo v 

Ljubljani ter na dislociranih enotah v 

Mariboru in Ankaranu. Od leta 1990 

sem redni profesor na Medicinski fakulteti 

Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi 

na Ginekološki kliniki sem delo 

nadaljeval najprej kot dekan Visoke 

šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani 

in nato kot dekan Visoke šole za zdravstvo 

v Novem mestu vse do letos. 

Dejansko sem v pokoju šele eno leto 

(smeh).« 

26

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec 

Revmatolog dr. Filip Terč (1844–1917), 

začetnik apiterapije in predhodnik 

znanstvene imunologije 

Češki zdravnik Filip Terč, ki je živel in delal v Mariboru, je spoznal povezavo med čebeljimi piki in 

ravmatoidnim artritisom 

Ljudska medicina ima pri zdravljenju pogosto pradavne 

izkušnje, a jih šolska medicina sprejme v uporabo 

šele, ko znanstveno dokaže njihovo delovanje. Čebelje 

pike so npr. za zdravljenje revmatoidnega artritisa uporabljale 

že stare in antične kulture, razmah pa je ta terapija 

doživela šele po letu 1888, ko je češki zdravnik Filip 

Terč, ki je živel in delal v Mariboru, spoznal povezavo med 

čebeljimi piki in revmatoidnim artritisom. Kljub pomembnemu 

odkritju je dr. Terč premalo znan, zato ga na kratko 

predstavimo. 

V Maribor je prišel leta 1875 

S svojimi pravilno zastavljenimi in načrtovanimi eksperimenti 

ter kritičnim kliničnim opazovanjem je dr. Filip Terč na razmerju 

apitoksin (čebelji strup) : revmatični povzročitelj zgradil svojo 

»čebeljo terapijo« in utiral pot poznejši znanstveni medicini. 

Ker je dr. Terč neodvisno od 

francoskih in ruskih avtorjev 

spoznal zdravilnost apitoksina 

in povezavo med njim in 

revmatizmom, velja v Srednji 

Evropi za začetnika apiterapije. 

Rodil se je 30. marca 1844 v Šumavi na Češkem. Po maturi 

v čeških Domažlicah (1864) je študiral medicino na Dunaju, 

kjer je promoviral leta 1869. Strokovno se je izpopolnjeval v 

dunajski splošni bolnišnici in postal kirurški asistent. Leta 

1875 je prišel v Maribor, kjer se je posvetil splošni zdravniški 

praksi, hkrati pa je, kot velik ljubitelj čebel, svojo 

pozornost namenjal tudi čebelam in čebelarstvu. Od leta 

1890 je na moškem učiteljišču v Mariboru poučeval higieno 

in somatologijo, pomagal pa je tudi pri praktičnem pouku 

čebelarstva. Leta 1878 je postal predsednik mariborske 

podružnice Štajerskega čebelarskega društva in kot predavatelj, 

pisec in planinec predano sodeloval v mariborskem 

kulturnem življenju. Bil je tudi član Slovanske čitalnice in 

eden od ustanoviteljev Narodnega doma v Mariboru. Tam si 

je tudi ustvaril družino. 

Ko je dr. Terč pri nekem bolniku ugotovil, da so se mu po 

piku čebel revmatične težave omilile, se je v letih 1878/89 

poglobil v raziskovanje odnosa apitoksina (čebeljega strupa) 

do zdravega in bolnega organizma. V tem času je spremljal 

173 bolnikov, ki jim je apliciral 39.000 čebeljih pikov, 

do leta 1912 pa je med 658 primeri tako pomagal kar 543 

bolnikom. Izbiral je predvsem bolnike, ki jim niso pomagala 

druga zdravila, in tudi revmatike s prizadetostjo srca. Dr. 

Terč je bil tudi sam revmatični bolnik in je zaradi lastnih dobrih 

izkušenj s tem zdravljenjem še bolj verjel vanj. 

Pogled nazaj 

27

Pogled nazaj 

28 

Zdravljenje je začel z 

enim pikom, ga čez pol ure 

nadaljeval z drugim ter 

čez eno uro s tretjim pikom 

Kot prvo reakcijo telesa na pik čebele 

je lokalno opisal bolečino, oteklino in 

srbenje, ki po dveh do treh dneh izginejo, 

kot drugo reakcijo pa splošno 

slabost, siljenje k bruhanju, vrtoglavico, 

možnost izgube zavesti in izjemoma 

tudi smrt (anafilaktični šok). Dr. 

Terč je menil, da je uporaba apitoksina 

učinkovita samo pri »pravem revmatizmu« 

(revmatoidnem artritisu), ne 

pa tudi pri drugih boleznih sklepov 

(degenerativnih spremembah, protinu, 

gonoreji, tuberkulozi itd.). Nerevmatične 

primere je zato izločil, saj 

je ugotovil, da se oteklina in različne 

reakcije pri zdravem človeku pojavijo 

že ob prvem čebeljem piku. Podobne 

reakcije se pojavijo tudi pri bolnikih z 

drugimi nerevmatičnimi boleznimi. Po 

pravilu, ki ga je spoznal v praksi, se pri 

revmatiku, ki ga piči čebela, oteklina 

ne pojavi toliko časa, dokler trajajo 

bolezenski znaki. 

Prav tako je ugotovil, da je treba terapevtsko 

dozo postopoma višati, in to 

toliko časa, dokler bolnik ne postane 

popolnoma imun na čebelji strup. Prepričan 

je bil, da je pri lažji obliki bolezni 

potrebnih manj pikov, pri hujši pa 

več, celo do nekaj sto ali tisoč. Zdravljenje 

je začel z enim pikom, ga čez 

pol ure nadaljeval z drugim ter čez eno 

uro s tretjim pikom. Ugotovil je, da če 

bolnik dobro prenaša zdravilo, je mogoče 

opraviti tudi 100 do 150 pikov na 

dan, skupno pa kar 600 pikov! Opisal je 

celo bolnico, ki ji je v treh do štirih poletnih 

mesecih apliciral več kot 2000 

pikov čebel. 

S svojo »čebeljo terapijo« je utiral 

pot poznejši znanstveni medicini 

S svojimi pravilno zastavljenimi in načrtovanimi 

eksperimenti ter kritičnim 

kliničnim opazovanjem je na razmerju 

apitoksin (čebelji strup) : revmatični 

povzročitelj zgradil svojo »čebeljo terapijo« 

in utiral pot poznejši znanstveni 

medicini. Farmacevtsko industrijo 

je posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih 

pripravkov, tako med drugim 

Švicarja dr. K. Avg. Forsterja, da je v začetku 

tridesetih let izdelal prvi pripravek 

z apitoksinom »Forapin«. V njem 

so čebelji venom, benzilnikotinad, 

bornilsalicilat, kamfora in metilnikotinat. 

Preparat še danes uporabljajo 

v obliki mazila za lajšanje sklepnih in 

mišičnih bolečin, pri zdravljenju športnih 

poškodb in tudi pri podhladitvah. 

Strokovne 

članke je dr. 

Terč objavljal 

v številnih 

revijah, med 

drugim leta 

1888 v ugledni 

reviji 

Wiener Medizinische 

Presse. 

S tem se 

je začel sodobni 

razvoj 

apiterapije v 

medicini po 

vsem svetu. 

Ker je dr. Terč 

n e o d v i s n o 

od francoskih in ruskih avtorjev spoznal 

zdravilnost apitoksina in povezavo 

med njim in revmatizmom, velja 

v Srednji Evropi za začetnika apiterapije. 

Njegov rojstni dan, 30. marec, je 

mednarodna čebelarska organizacija 

Apimondia razglasila za mednarodni 

dan apiterapije. 

Terčevemu vzoru, ki je revmatoidni 

artritis zdravil s čebeljimi piki, 

sledili tudi drugi 

Dr. Terč je umrl 28. oktobra 1917 v Mariboru, 

kjer se po njem imenuje tudi 

ulica. Glede na pomembna spoznanja, 

ki jih je opravil kot predhodnik imunologije, 

ki v njegovem času še ni imela 

znanstvenih osnov, je med Slovenci in 

še posebej zdravniki premalo poznan. 

Zavedamo se, da v njegovem času še 

ni mogel ločiti med revmatičnimi in 

degenerativnimi boleznimi. Pri prvih 

je apiterapija bolnikom pomagala, pri 

drugih ne. S sistematičnimi preiskavami, 

ki jih je opravljal dr. Terč, ga podobno 

kot zdravnika Konstantina Konvalinko, 

lastnika Dolenjskih toplic v 

času med obema svetovnima vojnama, 

lahko štejemo med prve revmatologe 

na Slovenskem. 

Če se ozremo po svetu, zapišimo še, da 

so Terčevemu vzoru, ki je revmatoidni 

artritis zdravil s čebeljimi piki, sledili 

tudi drugi: Bodog F. Beck, ki je 1935 izdal 

knjigo o zdravljenju artritisa s čebeljimi 

piki in bil zaslužen za razvoj tovrstne 

terapije v ZDA, in Charles Mraz, 

ki je s čebeljimi piki zdravil predvsem 

avtoimune bolezni. Ta je s sodelavci 

zaslužen za prve klinične študije s čebeljim 

strupom in razvil je standarde 

za pridobivanje čebeljega strupa, ki jih 

je prevzela Ameriška agencija za prehrano 

in zdravila (FDA). Konec dvajsetega 

in v začetku enaindvajsetega stoletja 

so na živalih sledile nove študije, 

ki so preučevale predvsem analgetične 

in protivnetne učinke čebeljega strupa 

ter potrdile zaviranje vnetnih učinkov 

in prenos bolečinskih dražljajev. Pri 

ljudeh teh študij ne bi bilo etično izvajati, 

ker je apitoksin hud alergen, ki 

lahko povzroča celo anafilaktični šok.

NAGRADNA KRIŽANKA 

Rešitev nagradne križanke pošljite v 

pisemski ovojnici (ali na dopisnici) 

najkasneje do 14. septembra 2012 na 

naslov: Univerzitetni klinični center 

Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, 

Zaloška 2, 1000 Ljubljana, s pripisom: 

ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi 

svoje ime in naslov, kamor vam lahko 

pošljemo nagrado. 

Nagrade za to številko so (podarja jih Hypo Alpe Adria Bank, d. d., poslovalnica 

Moste, Zaloška cesta 51, Ljubljana, tel. št.: 01/580 48 50): 

1. nagrada: poletna brisača, 

2. nagrada: dežnik, 

3. podloga za miško. 

Izžrebani iz prejšnje številke so: 

1. nagrada: (Kuharska enciklopedija): Roman Vahčič, Ulica v Kokovšek 34, 1231 Črnuče, 

2. nagrada: (USB-ključek): Jolanda Lampič, Centralna sterilizacija, UKC Ljubljana, 

3. nagrada: (USB-ključek): Tina Žibert, Krška vas 28d, 8262 Krška vas. 

29

Služba za odnose z javnostmi , Sabina Vrhnjak 

ANKETA: 

Ali ste se kdaj udeležili bolnišničnih 

športnih iger? Kakšen je sicer vaš 

odnos do športa? 

Jože Šimenko, KO za 

anesteziologijo in intenzivno 

terapijo operativnih strok: 

»Prvič sem sodeloval, ko so bile športne 

igre organizirane drugič, potem 

pa sem bil njihov del kar štiri leta zapored. 

Sodeloval bi tudi lani, a mi je 

to onemogočila zdravstvena poškodba; letos se še odločam, 

ali bom lahko sodeloval. Prvo sodelovanje je sicer posledica 

tega, da so kolegi dosegli velik uspeh, kar je pritegnilo 

mene in še nekaj kolegov. Zagotovo je udeležba na športnih 

igrah odlično doživetje: na enem mestu je tekmovalnost, 

druženje, ekipno pomerjanje in spoznavanje, pomeni pa 

tudi neke vrste »team building«. Potem, ko smo vsi utrujeni 

od tekem, si zvečer privoščimo še prijetno druženje … 

Šport imam sicer rad, poleg košarke sem včasih tudi veliko 

tekel. Dobro je upoštevati načelo zdrav duh v zdravem telesu 

– gibanje namreč pripomore tudi k premagovanju stresa, 

s katerim se srečujemo v službi.« 

ANKETA 

Jovica Veljković, 

KO za urologijo Kirurške klinike: 

»Športnih iger sem se udeležil dvakrat, 

vedno sem tekmoval v košarki. 

Enkrat nam je uspelo priti v finale! 

Sicer pa mi športne igre pomenijo 

predvsem druženje, hkrati pa med 

vsemi nami spodbudijo tudi nekaj športnega duha in tekmovalnosti. 

Prvič sem se jih udeležil na pobudo sodelavca, 

ki je tekmoval že dlje časa, vleklo pa me je tudi dejstvo, da 

sem mlajši treniral košarko.« 

Zlatko Grubešič, KO za 

anesteziologijo in intenzivno 

terapijo operativnih strok: 

»Iger se redno udeležujem od leta 

2006, tekmujem v košarki. Razlog 

udeležbe je vedno druženje s sodelavci/kolegi 

in sprostitev, a tudi 

tekmovalni naboj je prisoten. Zanimivo je to, da so manjše 

bolnišnice vedno bolje zastopane kot naš UKC, razlog je najbrž 

v slabi promociji teh iger, prireditev bi lahko bila bolj 

množična, saj je tovrstno druženje in nasploh športno udejstvovanje 

pomembno kot način sproščanja.« 

Očesna klinika 

Pozdravljeni, 

na Očesni kliniki je pet dni (1. nadstropje, blok 

A) ležala moja partnerica Urška Grilec. Največ, 

kar sem pričakoval od medicinskega osebja, je 

bila primerna oskrba, vendar se je izkazalo, da 

medicinske sestre na tem oddelku ne samo dobro 

opravljajo svoj poklic, ampak da so lahko 

šolski primer odličnega opravljanja svojega 

poklica. Samo njim se lahko zahvalimo za toplo 

in prijazno vzdušje v bolnišnici. Njihovo delo je 

prežeto s prijaznostjo, strpnostjo, skrbnostjo in 

veliko empatije. 

Če tega ne bi doživel, ne bi verjel, da je kakovost 

oskrbe lahko na taki ravni. Čuti se tudi, da 

med sestrami vlada prijetno vzdušje. 

Vse pohvale in čestitke. 

S spoštovanjem, 

Jaka Lah 

30

Kaj menijo o nas 

Ginekološka klinika 

Spoštovani, 

živimo v času, ko nas bombardirajo samo z 

negativnimi informacijami. Zato sem se odločila, 

da pohvalim dve vaši uslužbenki. To sta gospa 

dr. Matejka Legan (internistka) in gospa babica 

Semira Zenkič. Naj povem, da sta me spremljali vso 

nosečnost. Sta izredno prijazni, ustrežljivi in kot tim 

odlično sodelujeta. Zaslužita si vse pohvale. 

Želim jima še veliko poslovnih uspehov! 

Nataša Suholežnik 

Urgenca – KO za travmatologijo 

Spoštovani, 

Ginekološka klinika 

Nedavno sem bila operirana in hospitalizirana na UKC, 

Ginekološka klinika, Klinični oddelek za ginekologijo, na oddelku 

A II (drugo nadstropje). To pohvalo pišem predvsem zato, 

ker se v današnjem času žal preredko zahvalimo tistim, ki se za 

naše zdravje in dobro počutje v bolnišnicah trudijo noč in dan 

in nanje prehitro pozabimo, ko ozdravimo in zapustimo vrata 

bolnišnice. 

Ko sem bila sprejeta na zgoraj navedeni oddelek, me je vse 

osebje na oddelku A II zelo prijazno in toplo sprejelo, ves čas 

sem imela na voljo dovolj brisač in perila, hrana je bila skrbno 

pripravljena, prostori vedno brezhibno čisti itd. A poleg navedenega 

bi želela poudariti še nekaj drugega – kljub temu, 

da vse osebje dela v zelo težkih delovnih pogojih (zastarela 

oprema itd.), se vsak dan posebej trudijo, da svoje delo opravijo 

z veliko truda, z neizmerno skrbjo za pacientke in njihovo 

dobro počutje. Delo z ljudmi namreč zahteva veliko posluha, 

tenkočutnosti in strpnosti, česar osebje na tem oddelku premore 

zelo veliko. 

nedavno sem si v hribih izpahnila ramo, na 

urgentni oddelek sem prispela okoli 14.15. Že 

pri prvem pregledu (mislim, da je bil to medicinski 

tehnik) je bilo ugotovljeno, da gre verjetno 

za izpah rame. Celoten postopek (pregled 

pri zdravnici, rentgen, naravnava ramena v 

mavčarni, ponovni rentgen, izpis diagnoze) je 

trajal nekaj več kot tri ure, vendar lahko vse, s 

komer sem imela opravka (oziroma so imeli oni 

delo z mano) resnično samo pohvalim. Počutila 

sem se dobro sprejeto, menim, da je rama 

dobro oskrbljena. 

Vsem prisrčna hvala. 

Andreja Erdlen, Ljubljana 

KO za kirurgijo srca in ožilja 

Spoštovani, 

sem hči Edvarda Melavca, ki ste mu opravili 

operacijo srčne zaklopke in by-passa. 

Oče je že doma, iskreno se vam zahvaljujem 

za vse, kar ste storili dobrega zanj. 

Lep pozdrav, 

Barbara Tratnik, Nazarje 

Na tem mestu se iskreno zahvaljujem vsem medicinskim sestram, 

ki so se trudile za moje čimprejšnje okrevanje, zdravstvenim 

administratorjem, čistilkam, medicinskim sestram v sprejemni 

pisarni na Kliničnem oddelku za ginekologijo, anestezistom 

pred operativnim posegom, ki so mi na razumljiv način predstavili 

potek postopka in me nanj skrbno pripravili. 

Neizmerno zahvalo na tem mestu izrekam osebama, ki sta veliko 

več kot samo vrhunska zdravnika in strokovnjaka na področju 

porodništva in ginekologije – prof. dr. Tomažu Tomaževiču in dr. 

Andreju Zoretu, ki sta me operirala. Iskrena pohvala in zahvala 

od srca obema! 

Posebno zahvalo namenjam zdravniku dr. Andreju Zoretu, ki mi 

je poleg vseh informacij v zvezi z operativnim posegom, pripravo 

nanj in okrevanjem po njem znal kot pacientki nesebično 

prisluhniti kljub neizprosno natrpanemu urniku. Neizmerno 

sem hvaležna za novo upanje, ki mi je bilo z izvedeno operacijo 

dano, za kar gre v prvi vrsti zahvala ravno dr. Zoretu, ki 

me je pri tem ves čas podpiral in me o vsem sproti strokovno 

seznanjal. 

V času moje kratke hospitalizacije je bilo vse osebje na Kliničnem 

oddelku za ginekologijo, oddelek A II (UKC, drugo nadstropje) 

resnično čudovito, zato se vsakemu izmed njih še enkrat od 

srca iskreno zahvaljujem, medtem ko samemu oddelku želim 

vse dobro in uspešno tudi v prihodnje. 

Kaj menijo o nas 

Dr. Mira Delavec, Preddvor 

31

© EDQM, Council of Europe. 

Vse pravice pridržane. 

PRIJAVE IN INFORMACIJE 

EVROPSKI DAN DAROVANJA 

V SLOVENIJI 2012 

12 - 13 Oktober, Murska Sobota 

1 

PROGRAM 

Petek, 12. Oktober 

IZOBRAŽEVANJE 

Gledališka dvorana GRAD, Murska Sobota ob 16h 

Danijel Grabar: Pogled v Sloveniji prisotnih religij na darovanje 

Andrej Gadžijev: Možnih darovalcev je več, kot smo jih registrali 

Bernarda Logar Zakrajšek: Sporočanje slabe novice svojcem in razgovor o darovanju 

Danica Železnik: Etični vidiki pri darovanju 

Jože Balažic: Zakonski vidiki in obveznosti pri postopkih za darovanje 

Zdenka Čebašek Travnik: Vloga varuhinje človekovih pravic pri oblikovanju 

zakonodaje za glede darovanja in pridobivanja delov človeškega telesa za namen 

zdravljenja 

Timoteja Petrovič in Vesna Srša: Informiraj se - www. slovenija-transplant.si, 

predstavitev raziskovalne naloge 

Danica Avsec: Evropski dan darovanja, pomen za zavedanje o darovanju 

SPOZNAVNI VEČER IN VEČERJA V SPROŠČENEM VZDUŠJU 

Hotel Diana ob 20h 

www.evropskidandarovanja2012.si 

barbara.ustar@slovenija-transplant.si 

Kotizacija znaša 55 EUR, organizator bo oddal vlogo za dodelitev kreditnih točk pri ZZS. 

Sobota, 13. Oktober 

KINO Park, Murska Sobota ob 9h 

Pozdravni govor 

• Dr. Tomaž Gantar - Minister za zdravje, 

• Anton Štihec - Župan mestne občine Murska Sobota, 

• Prof. dr. Ludvik Toplak - Predstavnik Evropskega središča Maribor, 

• Prim. Danica Avsec - Direktorica Slovenija transplanta 

Sanja Andrejč, Oskrba darovalca organov z vidika zdravstvene nege 

OKROGLA MIZA: OBREMENITVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV 

PRI UGOTAVJANJU SMRTI IN POSTOPKIH ZA DAROVANJE 

TEK ZA ŽIVLJENJE IN RADOST 

Park, Murska Sobota ob 11h 

• Tek 

8 km moški I 6 km ženske I 2 km nordijska hoja I Otroški tek (200m) 

• Pogostitev s Bogračem 

2 

EKUMENSKO BOGOSLUŽJE 

Evangeličanska cerkev Murska Sobota ob 13.45h 

Preprosto 

zame. 

Prav vsaka ženska ve, da pridejo tisti dnevi v mesecu, 

ko potrebujemo še posebej veliko nežnosti. Z Mybody 

damskimi vložki in tamponi ste lahko brezskrbne, saj 

zagotavljajo zanesljivo zaščito, njihova zračna in mehka 

površina pa je izredno nežna do občutljive kože. 

Izdelki so 

dermatološko 

testirani.

Avgust 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?