Avgust 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Avgust 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Avgust 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
INTERNO<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong>, <strong>Avgust</strong> <strong>2012</strong> | številka 04<br />
UKCL smo ljudje:<br />
»Lepa beseda in<br />
nasmeh veliko<br />
pomenita«<br />
AKTUALNO:<br />
Mednarodna konferenca<br />
o čezmejnem zdravstvu v<br />
organizaciji UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
Nošenje uniform<br />
v poletnih mesecih<br />
NAGRADNA<br />
KRIŽANKA
KAZALO<br />
03 UVODNIK<br />
0 4 KDO SMO MI<br />
Nova simulacijska učilnica<br />
na Ginekološki kliniki<br />
0 6 Prenova Inštituta za medicinsko<br />
rehabilitacijo s pomočjo<br />
formule tretjin<br />
04<br />
06<br />
AKTUALNO<br />
07 Še večje varčevanje z denarjem<br />
08 Oktobra mednarodna konferenca<br />
Zdravstvo brez meja<br />
10 Poletne temperature<br />
in nošenje uniform<br />
12 Priprave v UKC <strong>Ljubljana</strong> na<br />
predpresojo za pridobitev<br />
mednarodne akreditacije<br />
13 Priprave v UKC <strong>Ljubljana</strong> na obisk<br />
ocenjevalcev za priznanje RS<br />
za poslovno odličnost<br />
UKCL SMO LJUDJE<br />
14 »Lepa beseda in nasmeh veliko<br />
pomenita« Intervju z Andrejem<br />
Jamnikom, informatorjem na KO<br />
za otroško kirurgijo in intenzivno<br />
terapijo<br />
15 Ob upokojitvi Tatjane Kos<br />
16 Pogovor z Radetom Vučkovičem:<br />
"Organizacija je dinamičen proces"<br />
UTRIP UKCL<br />
17 Z Oddelkom za kirurške<br />
okužbe sodelovali na EWMI <strong>2012</strong><br />
18 17. srečanje prezgodaj<br />
rojenih otrok v Mostecu<br />
19 Ribič Pepe in čarovnije za otroke<br />
20 Urejen dostop za invalide<br />
in načrti za kolesarnico<br />
20 Knjiga: Misli, ki jokajo<br />
21 Prenovljene sobe za paciente,<br />
ki potrebujejo intenzivno nego<br />
02<br />
21 KUD UKC <strong>Ljubljana</strong> podarja slike<br />
22 Poslovilni glasbeni nastop<br />
prof. dr. Kornhauserja<br />
23 Selitev dovoza za reševalna vozila<br />
23 Diabetološke ambulante<br />
na novi lokaciji<br />
24 VII. športne igre slovenskih<br />
bolnišnic<br />
24 Povabilo k sodelovanju:<br />
<strong>Center</strong> za mediacijo<br />
PREBERITE<br />
25 »Z uroginekologijo smo<br />
v Sloveniji orali ledino«, pogovor<br />
s prof. dr. Božom Kraljem<br />
27 POGLED NAZAJ<br />
Revmatolog dr. Filip Terč, začetnik<br />
apiterapije in predhodnik<br />
znanstvene imunologije<br />
29 NAGRADNA KRIŽANKA<br />
3 0 ANKETA<br />
Ali ste se kdaj udeležili<br />
bolnišničnih športnih iger?<br />
31 KAJ MENIJO O NAS<br />
24 25<br />
Vabimo vas,<br />
da tudi vi<br />
soustvarjate<br />
naše glasilo<br />
Tudi v letu <strong>2012</strong> je naša želja, da<br />
bi zaposleni čim bolj sodelovali<br />
pri vsebini glasila. Prispevke,<br />
obvestila in fotografije, ki jih<br />
želite objaviti v naslednji številki<br />
internega glasila, nam pošljite<br />
v uredništvo najkasneje do 10.<br />
septembra <strong>2012</strong>. V uredništvu si<br />
pridržujemo pravico do krajšanja<br />
poslanih prispevkov in izbora fotografij,<br />
primernih za objavo. Prispevke<br />
lektoriramo.<br />
Prispevke in fotografije<br />
nam pošljite na naslov<br />
sabina.vrhnjak@kclj.si<br />
Zaželena je pisava Arial (velikost<br />
fonta 12) in krajši prispevki, ki naj<br />
ne bodo daljši od 2.500 znakov s<br />
presledki vred. Fotografije oddajajte<br />
posebej (ne v besedilu) v digitalni<br />
obliki (jpg, tif) in obvezno<br />
navedite ime avtorja. Prispevkov<br />
in fotografij ne honoriramo.
Uvodnik<br />
Dragi sodelavci, spoštovani bralci!<br />
Poletni čas je namenjen prebiranju lahkotnejših tem – optimizmu. Kljub<br />
temu ne morem mimo aktualnih tem, do katerih prihaja zadnje mesece v<br />
slovenskem zdravstvu. Ves čas smo namreč pod pritiskom javnosti in (zdravstvene)<br />
politike, da moramo biti še bolj gospodarni, da moramo tudi v javnem<br />
sektorju prevzeti svoje breme gospodarske recesije, ki je zajela realni sektor. Seveda<br />
želim našemu gospodarstvu vse najboljše in čim hitrejše okrevanje, kljub temu<br />
pa ne morem mimo dveh dejstev. Prvo, ki je morda nekoliko populistično, je, da<br />
v javnem sektorju, še posebej pa v zdravstvu, recesije nismo niti povzročili niti<br />
nismo kakor koli krivi zanjo. Celo nasprotno – smo edini del javnega sektorja, ki<br />
je tudi v času recesije v zadnjih letih deloval izključno na podlagi lastnih virov<br />
in ni nič prispeval k splošnemu zadolževanju v državi. Delno se je namreč izpad<br />
prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kril iz njegovih lastnih rezerv,<br />
ustvarjenih v času gospodarske konjunkture, delno pa smo breme nosili z<br />
znižanjem cen zdravstvenih storitev. Cene so se leta 2009 in 2010 znižale za 10<br />
odstotkov. V UKC <strong>Ljubljana</strong> smo se temu prilagodili, ne da bi pri tem kakor koli<br />
ogrozili program javnega zdravstva. Drugo dejstvo pa je, da ima realni sektor težavo<br />
s povpraševanjem po svojih storitvah in proizvodih: ne morejo jih prodati. V<br />
zdravstvu glede tega ni težav. Povpraševanje po naših storitvah je enako kot pred<br />
recesijo. Krivično je torej kakor koli obsojati zdravstvo za težke razmere v gospodarstvu<br />
in od nas ostro zahtevati, da tudi mi nosimo breme recesije. Da znižujemo<br />
svoje stroške, da znižujemo plače, da zmanjšujemo število zaposlenih – kljub temu<br />
se je to ponovno zgodilo. Cene zdravstvenih storitev so se z Aneksom k Splošnemu<br />
dogovoru znižale za 4,5 odstotka, pri tem pa se od nas pričakuje (zahteva), da delamo<br />
enako kot prej ali celo več in da se kakovost naših storitev ne sme zmanjšati.<br />
Kljub tej sprevrženi logiki se v UKC <strong>Ljubljana</strong> zavedamo svojega poslanstva v slovenskem<br />
prostoru. Smo zadnja zdravstvena ustanova, v kateri bolniki in njihovi<br />
svojci lahko poiščejo pomoč, in stali jim bomo ob strani. Še naprej se bomo trudili,<br />
da bo prepoznana naša vloga vodilne zdravstvene ustanove. Pospešeno se pripravljamo<br />
na leto 2014, ko bo sproščena možnost zdravljenja bolnikov iz drugih držav<br />
in v drugih državah. Prepoznavamo izzive. Naj omenim le dve dejavnosti v zvezi<br />
s tem, o katerih lahko preberete tudi v tej številki. Pospešeno se pripravljamo na<br />
mednarodno akreditacijo, ki bo za nas pomenila priznanje in nas dodatno učvrstila<br />
v krogu najboljših. Ponovno smo se prijavili tudi za slovensko nagrado za<br />
poslovno odličnost. Drugi tak dogodek pa je organizacija mednarodne konference<br />
o čezmejnem zdravstvu letos oktobra.<br />
Prijetno branje te številke in lepe počitnice vam želim.<br />
mag. Simon Vrhunec,<br />
generalni direktor UKCL<br />
INTERNO<br />
Interno glasilo Univerzitetnega<br />
kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong><br />
<strong>Avgust</strong> <strong>2012</strong>, številka 04<br />
<strong>Univerzitetni</strong> klinični center <strong>Ljubljana</strong><br />
Zaloška c. 2, 1550 <strong>Ljubljana</strong>, Slovenija<br />
Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec<br />
Odgovorna urednica:<br />
Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.<br />
Uredniški odbor:<br />
• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup,<br />
dr. med., višja svetnica<br />
• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.<br />
• Darinka Klemenc, dipl. m. s.<br />
• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.<br />
• prof. dr. Helena Meden Vrtovec,<br />
dr. med., višja svetnica<br />
• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.<br />
• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.<br />
• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.<br />
• Blanka Šetinc<br />
Lektoriranje :<br />
Abecednik, intelektualne storitve,<br />
Miha Knavs, s.p.<br />
Fotografije: Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič,<br />
Photl.com, Dreamstime in drugi;<br />
Oblikovanje: Ana Vedlin<br />
Tisk: Grafika Gracer d.o.o.<br />
Naklada: 3.000<br />
Glasilo v elektronski obliki na:<br />
http://www3.kclj.si
Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med.<br />
Nova simulacijska<br />
učilnica<br />
na Ginekološki<br />
kliniki<br />
S simulacijskim učenjem želimo stari<br />
vzorec medicinskega izobraževanja<br />
zamenjati z novim, za bolníce varnejšim<br />
usposabljanjem študentov, medicinskih<br />
sester in babic ter ginekologov in<br />
porodničarjev<br />
Kdo smo mi<br />
Junija smo imeli na Ginekološki kliniki<br />
uradno odprtje simulacijske učne<br />
enote za ginekologijo in porodništvo.<br />
Nastala je kot uresničitev terciarnega<br />
projekta Simulacijsko učenje in<br />
preverjanje obvladovanja veščin ter<br />
v sodelovanju s Katedro za ginekologijo<br />
in porodništvo Medicinske fakultete<br />
v Ljubljani. Obsega tri učilnice in<br />
je umeščena v obnovljene prostore v<br />
stari stavbi nekdanje babiške šole.<br />
Namenjena je teoretičnemu in praktičnemu<br />
učenju študentov medicine<br />
in zdravstvene fakultete, specializantom<br />
ginekologije in porodništva<br />
ter vsem poklicnim skupinam, ki so<br />
zaposlene na Ginekološki kliniki.<br />
»Pripravljamo<br />
pa organiziran<br />
sistem učenja<br />
in preverjanja<br />
obvladovanja<br />
veščin za vse<br />
poklicne skupine.«<br />
Vsebine učenja so za zdaj<br />
pripravljene le za izvajanje<br />
kliničnih vaj za študente<br />
Simulacije urgentnih stanj, učenje kliničnih<br />
primerov in veščin na modelih<br />
so vse pomembnejše v izobraževanju<br />
študentov, zdravnikov in vsega medicinskega<br />
osebja. Prav tako prihaja v<br />
ospredje tudi sprotno vrednotenje in<br />
preverjanje usposobljenosti. Učenje s<br />
pomočjo simulacij je učinkovitejše in<br />
dokazano izboljša varnost bolnikov.<br />
Posebej pomembno je uvajanje simulacijskega<br />
učenja v veje medicine, kjer<br />
so urgentna stanja razmeroma redka,<br />
pravočasni in pravilni ukrepi pa bistveno<br />
izboljšajo izid. Porodništvo zagotovo<br />
sodi med specialnosti, v katerih<br />
je učenje na modelih in treniranje<br />
simuliranih situacij bistveno. Zato smo<br />
tudi na Ginekološki kliniki želeli uvesti<br />
organiziran sistem učenja in preverjanja<br />
obvladovanja veščin s pomočjo simulacij.<br />
Za zdaj so vsebine učenja pripravljene<br />
le za izvajanje kliničnih vaj<br />
za študente medicine, pripravljamo pa<br />
organiziran sistem učenja in preverjanja<br />
obvladovanja veščin za vse poklicne<br />
skupine. Leta 2008 smo ustanovili<br />
skupino TUPS (treniranje urgentnih<br />
porodniških stanj). Skupina že pripravlja<br />
programe delavnic po vzoru<br />
podobnih tečajev v tujini (predvsem<br />
ALSO – Advanced Life Support in Obstetrics,<br />
in MOET – Managing Obstetric<br />
Emargencies and Trauma). Njeno delo<br />
nameravamo v naslednjih letih razširiti<br />
in ustrezno izobraziti inštruktorje<br />
za svoje področje.<br />
04
Kdo smo mi<br />
Simulacijski način je za bolníce<br />
varnejši način usposabljanja<br />
Vse tri učilnice smo opremili z osnovnimi<br />
modeli za učenje ginekološko-porodniških<br />
kirurških posegov (oskrba mediolateralne<br />
epiziotomije in poškodbe<br />
analnega sfinktra) in diagnostičnih ali<br />
terapevtskih postopkov (amniocenteza<br />
in kordocenteza, katetrizacije<br />
sečnega mehurja, katetrizacija žil na<br />
skalpu novorojenčka). Posebne lutke<br />
so namenjene učenju porodniške in ginekološke<br />
propedevtike, vodenju normalnega<br />
poroda in poroda v medenični<br />
vstavi, učenju vakuumske ekstrakcije<br />
ploda, kleščnega poroda in posegov ob<br />
zastoju ramen. Opremljeni smo tudi za<br />
učenje oskrbe novorojenčka. Učilnice<br />
dopolnjujejo statični didaktični modeli<br />
in številni plakati.<br />
S simulacijskim učenjem želimo stari<br />
vzorec medicinskega izobraževanja zamenjati<br />
z novim, za bolnice varnejšim<br />
usposabljanjem študentov, medicinskih<br />
sester in babic ter ginekologov in<br />
porodničarjev. Učenje vedno pomeni<br />
tudi učenje na lastnih napakah. Zato<br />
je za varstvo bolnikov bistveno, da se<br />
zdravstveni delavec v fazi učenja najprej<br />
sreča s postopki in posegi v simulirani<br />
situaciji, pri čemer napake ne bodo<br />
usodne in bodo z vidika izobraževanja<br />
celo dobrodošle ter razmeroma objektivno<br />
ovrednotene. Tak način izobraževanja<br />
poveča zadovoljstvo zaposlenih<br />
in bolnikov, vse to pa dolgoročno vodi<br />
tudi do zniževanja stroškov.<br />
Dobrodošli v naši<br />
simulacijski učni enoti!<br />
»Porodništvo zagotovo sodi<br />
med specialnosti, v katerih<br />
je učenje na modelih in<br />
treniranje simuliranih<br />
situacij bistveno.«<br />
Vse tri učilnice so opremljene z osnovnimi modeli za učenje<br />
ginekološko-porodniških kirurških posegov.<br />
05
Jasmina Beličič, vodja tima fizioterapije in delovne terapije rehabilitacijske enote KO za travmatologijo<br />
Prenova Inštituta za medicinsko<br />
rehabilitacijo s pomočjo formule tretjin<br />
Zaposleni so našli formulo tretjin za prenovo: tretjino sredstev je prispeval<br />
KO za travmatologijo, drugo tretjino IMR, tretjo pa donatorji<br />
Kdo smo mi<br />
Prostor fizioterapije in delovne<br />
terapije na stari travmatološki<br />
kliniki je kazal resne znake dotrajanosti;<br />
tla so se na več mestih obrabila<br />
do betonske podlage in starejši<br />
ljudje z nezmožnostjo dvigovanja nog<br />
so se z drsajočim korakom spotikali ob<br />
razpokane robove, omare za fizioterapevtske<br />
in delovnoterapevtske pripomočke<br />
so se slabo zapirale, odprte pa<br />
so predstavljale nevarnost za poškodbe<br />
zaposlenih, ventili nikoli dokončno<br />
napeljane hidroterapije so zasedali vso<br />
steno in jo tako naredili neuporabno za<br />
kar koli drugega.<br />
»Zavihali smo rokave in uspeli!<br />
Vodilni obeh inštitucij, KO<br />
travmatologije in IMR, so imeli<br />
velik posluh in s potrebnimi<br />
podpisi papirjev omogočili<br />
delno obnovo, terapevti pa smo<br />
zbrali donatorska sredstva za<br />
dokončno obnovo.«<br />
Zaposleni v rehabilitacijski enoti smo<br />
začeli iskati način, kako priti do prenove,<br />
v katero bi vsi vpleteni vložili<br />
manj, dobili pa več. Tako se je decembra<br />
2011 porodila ideja o finančni konstrukciji<br />
tretjin: tretjino prispeva KO<br />
za travmatologijo, tretjino Inštitut<br />
za medicinsko rehabilitacijo in tretjino<br />
donatorji. Zavihali smo rokave<br />
in uspeli! Vodilni obeh inštitucij, KO<br />
travmatologije in IMR, so imeli velik<br />
posluh in s potrebnimi podpisi papirjev<br />
omogočili delno obnovo, terapevti<br />
pa smo zbrali donatorska sredstva za<br />
dokončno obnovo.<br />
V ponos vsem trem stranem<br />
je, da je prvi tak<br />
poseg, v katerega je<br />
malokdo verjel, zaživel<br />
do svojih zadnjih potankosti,<br />
in to v teh nestanovitnih<br />
časih recesije,<br />
rezanja prepotrebnega<br />
bolnikom in stimulacij<br />
zaposlenim.<br />
Formula torej deluje,<br />
pravzaprav je zelo uporabna!<br />
Na kratko povzeto:<br />
začelo se je v mrazu,<br />
vetru, snegu. Potekalo<br />
je v dežju, grmenju,<br />
megli. Zaključilo se je v soncu, brezvetrju,<br />
mavričnosti. Zato ni naključje,<br />
da je prostor potopljen v pastelne rumene<br />
barve. Zasijal je v novi podobi<br />
ustvarjalne zračnosti, funkcionalne<br />
prostornosti in predvsem spodobnosti<br />
za bolnike.<br />
Na začetku junija <strong>2012</strong> je fizioterapevtski<br />
in delovnoterapevtski prostor<br />
dočakal uradno otvoritev, ko je predstojnik<br />
KO za travmatologijo Kirurške<br />
Od leve proti desni: Bogdana Sedej, dr. med.,<br />
namestnica predstojnice Inštituta za medicinsko<br />
rehabilitacijo, prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med.,<br />
predstojnik KO za travmatologijo, Jasmina<br />
Beličič, dipl. fiziot., vodja rehabilitacijske enote<br />
fizioterapevtov in delovnih terapevtov na KO za<br />
travmatologijo.<br />
klinike, profesor dr. Matjaž Veselko,<br />
slavnostno prerezal rdeči trak, pri<br />
vseh slišanih govorih pa so poplesavale<br />
besede zadovoljstva. Zdi se majhna<br />
pridobitev za UKC <strong>Ljubljana</strong>, za travmatološke<br />
bolnike in IMR ter KO za travmatologijo<br />
pa je pridobitev ogromna.<br />
Zahvalo namenjamo:<br />
• vodilnemu kadru obeh inštitucij, ki so z racionalnimi odobritvami pripomogli k uspehu: prof. dr.<br />
Matjažu Veselku, dr. med., predstojniku KO za travmatologijo, Nevenki Vretenar, viš. med. ses.,<br />
univ. dipl. org., pomočnici glavne med. ses. KO za travmatologijo, asist. dr. Nataši Kos, dr. med.,<br />
predstojnici IMR, Bogdani Sedej, dr. med., vodji rehabilitacijske enote za travmatologijo IMR, Mileni<br />
Klopčič, dipl. fiziot., vodji FT in DT IMR;<br />
• posameznicam IMR, ki so spretno usmerile in pripeljale donatorska finančna sredstva v UKC <strong>Ljubljana</strong>:<br />
Jasmini Beličič, dipl. fiziot., vodji rehabilitacijskega tima, Tanji Turk, višji fiziot., Suzani Zakrajšek,<br />
dipl. del. ter., koordinatorki IMR za kakovost, in Andreji Štalcar Boltežar, dipl. fiziot.;<br />
• vsem neimenovanim v našem inštitutu za ustvarjalnost in oplemenitenje idej, za vso prispevano delo<br />
v velikih, predvsem pa v tisočerih malenkostih, tudi zunaj delovnega časa;<br />
• donatorjem, s pomočjo katerih smo zbrali 12.000 evrov sredstev (Elnet, d.o.o.; Kastor medical dental,<br />
d.o.o.; Cestel, d.o.o.; Meganet, d.o.o.; Stane Štalcar; Proloco Medico, d.o.o.; Nelit, s. p.; Experta,<br />
d.o.o.; Mic Mengeš, d.o.o.; Stava, d.o.o.; Vodoterm, d.o.o.; Boles, d.o.o).<br />
06
Ksenija Ševerkar<br />
Še večje varčevanje<br />
z denarjem<br />
Aneks k splošnemu dogovoru, ki je bil sprejet konec junija,<br />
je dodatno znižal cene zdravstvenih storitev, to pa za UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong> pomeni, da bo treba še bolj varčevati<br />
Konec julija so se vsi strokovni<br />
direktorji, poslovni direktorji,<br />
predstojniki samostojnih klinik<br />
in inštitutov ter vodje dejavnosti skupnega<br />
pomena sestali na izrednem poslovnem<br />
odboru, na katerem so obravnavali<br />
še bolj zaostreno finančno sliko,<br />
s katero se spoprijemajo bolnišnice. S<br />
sprejetjem Aneksa k splošnemu dogovoru<br />
je namreč vlada še za dodatne tri<br />
odstotke znižala cene zdravstvenih<br />
storitev. Za našo bolnišnico to pomeni<br />
dodatno zaostritev likvidnostnih<br />
težav. Da bi se izognili najslabšim možnim<br />
scenarijem, so člani poslovnega<br />
odbora sprejeli te sklepe:<br />
V UKC <strong>Ljubljana</strong> nabavljamo cenejše<br />
zdravstvene materiale.<br />
Vodstvo, strokovni direktorji, poslovni<br />
direktorji in predstojniki samostojnih<br />
klinik/inštitutov ter vodje dejavnosti<br />
skupnega pomena so se strinjali, da<br />
je treba izjemno preudarno naročati<br />
materiale. Nabor ustreznih materialov<br />
je določen po strokovnih merilih identov,<br />
v rokah posameznih predstojnikov<br />
pa je, da stroške na teh področjih znižajo.<br />
Materiali bodo še vedno zadoščali<br />
vsem predpisom in bodo na ravni<br />
razvitih držav (dejstvo je, da številne<br />
druge razvite države izbirajo precej<br />
cenejše materiale kot mi).<br />
Predstojniki posameznih<br />
enot neposredno<br />
bdijo nad<br />
naročanjem storitev<br />
Medicinske fakultete<br />
Univerze v Ljubljani<br />
in so odgovorni zanj.<br />
Strošek za storitve<br />
Medicinske fakultete<br />
Univerze v Ljubljani,<br />
za katere v UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
na letni ravni<br />
porabimo približno 15 milijonov<br />
evrov, je v zadnjem letu narasel kar<br />
za 25 odstotkov, kar je nerazumljivo<br />
pri enakem številu zdravljenih pacientov.<br />
Zbrani na poslovnem odboru so<br />
se strinjali, naj predstojniki skrbneje<br />
spremljajo in nadzorujejo naročanje<br />
storitev MF.<br />
S 1. septembrom začne veljati nov<br />
način/vrednotenje izvajanja neprekinjenega<br />
zdravstvenega varstva in<br />
s tem uskladitev števila dežurnih<br />
mest s Pravilnikom o delovnem času<br />
in vrednotenju oblik delovnega časa<br />
v UKC <strong>Ljubljana</strong>.<br />
Novo vrednotenje izvajanja neprekinjenega<br />
zdravstvenega varstva bo<br />
prineslo drugačno plačilo zaposlenih,<br />
ki delajo v enotah, kjer izvajajo neprekinjeno<br />
zdravstveno varstvo. Delovni<br />
dan bo tako po novem razdeljen v tri<br />
izmene, pri čemer bo zadnja, nočna<br />
izmena – od polnoči do osme ure zjutraj,<br />
ko je obremenitev manjša od 60<br />
odstotkov –, plačana kot dežurna služba<br />
in ne več v obliki nadur. Ob vikendih<br />
bosta kot dežurna služba plačani popoldanska<br />
in nočna izmena. Izvedeni<br />
ukrep temelji na analizi, ki je pokazala,<br />
da je obremenitev v nočnem času precej<br />
manjša od 60 odstotkov. Zbrani na<br />
poslovni konferenci so podprli sklep<br />
strokovnega sveta, da je treba pripraviti<br />
racionalizacijo števila dežurnih<br />
mest in število uskladiti s pravilnikom.<br />
Aktualno<br />
07
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak<br />
Oktobra mednarodna<br />
konferenca Zdravstvo<br />
brez meja<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> oktobra organizira mednarodno<br />
konferenco Zdravstvo brez meja, s katero želimo<br />
opozoriti na pomen prihajajočih sprememb, ki<br />
nas čakajo z uveljavitvijo nove evropske direktive<br />
o prostem pretoku pacientov<br />
Aktualno<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> 25. in 26. oktobra <strong>2012</strong> v Festivalni dvorani<br />
na Bledu organizira dvodnevno mednarodno konferenco<br />
Zdravstvo brez meja, njena tema bo uveljavitev<br />
nove evropske direktive o prostem pretoku pacientov –<br />
direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta<br />
z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri<br />
čezmejnem zdravstvenem varstvu. Številni mednarodni<br />
strokovnjaki bodo na njej spregovorili o pomenu prihajajočih<br />
sprememb, ki nas čakajo. Nova direktiva ureja<br />
pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča<br />
prost pretok pacientov, za posamezne zdravstvene<br />
izvajalce ter za Slovenijo in Evropsko unijo nasploh pa<br />
bo pomenila obilo sprememb.<br />
Sodelovanje na konferenci so med drugimi že potrdili Pascal<br />
Garel, izvršni direktor Evropskega združenja bolnišnic<br />
(HOPE), Martin McKee, direktor evropskega centra za zdravje<br />
držav v tranziciji (ECOHOST), Kaisa Immonen-Charalambous<br />
z Evropskega foruma za pacientove pravice, Luigi Bertinato,<br />
direktor Mednarodnega urada za zdravje in socialne<br />
zadeve v Veroni, in Isabel de la Mata, glavna svetovalka<br />
Evropske komisije za javno zdravje, Direktorata za zdravje in<br />
potrošnike (SANCO).<br />
»Z mednarodno konferenco želimo s pomočjo<br />
uveljavljenih mednarodnih strokovnjakov prispevati k<br />
razumevanju, iskanju in zagotavljanju najkakovostnejših<br />
storitev za paciente, obenem pa omogočiti učinkovite<br />
in predvsem lažje priprave zdravstvenih delavcev na<br />
prihajajoče spremembe,« o organizaciji konference<br />
pove Meta Vesel Valentinčič, koordinatorica<br />
mednarodne konference.<br />
Za zaposlene v UKC <strong>Ljubljana</strong> posebna cena<br />
Za zaposlene v UKC <strong>Ljubljana</strong> omogočamo kotizacijo za<br />
udeležbo na mednarodni konferenci Zdravstvo brez meja<br />
po posebni ceni 200 EUR (DDV je vključen). Izpolnjeno<br />
prijavnico pošljite na naslov Služba za izobraževanje in<br />
razvoj kadrov, Bohoričeva 28 ali pa se prijavite preko<br />
spletne strani: www.crossborderhealthcare-conference.<br />
eu/sl/prijava/spletna-prijava/online-registration-2<br />
Celoten program in sodelujoče najdete na spletni strani<br />
www.crossborderhealthcare-conference.eu/sl/program/<br />
predavatelji. Poleg tujih strokovnjakov bodo seveda sodelovali<br />
tudi slovenski, med drugimi dr. Dušan Keber, višji<br />
svetnik in profesor medicine ter Dorjan Marušič, strokovnjak<br />
za sisteme financiranja v zdravstvu.<br />
Konferenca je namenjena predvsem vodstvom bolnišnic,<br />
zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn in<br />
vseh drugih ponudnikov storitev v zdravstvu. Gostila bo<br />
mednarodno priznane strokovnjake, s pomočjo katerih<br />
bodo razložene ključne spremembe, novost pa bo osvetljena<br />
z različnih perspektiv.<br />
Dodatne informacije:<br />
Služba za izobraževanje in razvoj kadrov:<br />
Bojan Veberič (bojan.veberic@kclj.si ali 01 522 9020) in<br />
Tina Kofler (tina.kofler@kclj.si ali 01 522 9022).<br />
Pomočnica generalnega direktorja za upravno-pravne<br />
zadeve: Meta Vesel Valentinčič (meta.veselvalentincic@<br />
kclj.si ali 01 522 4477).<br />
Zahvala sponzorjem:<br />
08
PRIJAVNICA:<br />
Mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja, 25.-26.10.<strong>2012</strong>, Bled<br />
organizator:<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
Zaloška cesta 002<br />
1000 <strong>Ljubljana</strong><br />
Informacije o udeležencu oz. udeleženki:<br />
gospa<br />
gospod<br />
IME<br />
PRIIMEK<br />
E-NASLOV<br />
PODJETJE / USTANOVA<br />
PRIJAVNINO PORAVNA<br />
udeleženec oz. udeleženka<br />
podjetje / ustanova navedena zgoraj<br />
Dodatne informacije za izstavitev računa:<br />
PODJETJE / USTANOVA<br />
NASLOV<br />
POŠTA in KRAJ<br />
TELEFON<br />
FAX<br />
Podatek, če je plačnik podjetje / ustanova:<br />
DAVČNA ŠTEVILKA<br />
Registracija za zgodnjo prijavo do: 30.09.<strong>2012</strong><br />
Registracija za pozno prijavo od: 01.10.<strong>2012</strong><br />
Kontakt za dodatne informacije: sirk@kclj.si<br />
09
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak<br />
Poletne temperature<br />
in nošenje uniform<br />
Uniforme imajo svoj namen predvsem zaradi doseganja<br />
higienskega minimuma – da bi nekoliko olajšali boj z vročino, je<br />
namesto zgornjega dela uniforme dovoljeno nošenje bele mikice<br />
Aktualno<br />
Poletni meseci znajo biti za tiste,<br />
ki nosijo uniforme, precej<br />
neprijetni, zato smo se odločili,<br />
da povprašamo, kaj je namen<br />
uniforme. Ravnanje z bolniki pa tudi<br />
celostna podoba ustanove narekujeta<br />
določena pravila pri nošenju obleke<br />
oziroma uniforme. Kot pravi Mojca<br />
Dolinšek, pomočnica glavne medicinske<br />
sestre za higiensko-epidemiološko<br />
področje, v zdravstvu oblačila zagotavljajo<br />
predvsem minimalne standarde<br />
higiene pri delu, določajo pa tudi<br />
prepoznavnost profilov. Poleg tega vsi<br />
zaposleni v UKC <strong>Ljubljana</strong> želimo s celostno<br />
podobo doseči visoko stopnjo<br />
strokovnosti in profesionalne kulture,<br />
ki omogoča varno in kakovostno izvajanje<br />
zdravstvene oskrbe. Upoštevanje<br />
pravil pri nošenju uniform je del kulture<br />
in ugleda naše bolnišnice.<br />
Paleta barv:<br />
bela, modra in zelena<br />
Uniforma zagotavlja osebno higieno<br />
zaposlenih, predvsem tistih, ki so v<br />
stiku z bolniki,« pove Mojca Dolinšek.<br />
Zaposleni v zdravstveni negi nosijo<br />
uniforme modre barve, identifikacija<br />
poklica s to barvo je tradicionalna,<br />
prav tako je prepoznavnost različnosti<br />
uniform dobra za lažjo orientacijo<br />
pacientov in obiskovalcev.<br />
Bolničarji nosijo kombinacijo<br />
belo-modre, v olivno<br />
zelenih barvah pa so sodelavci<br />
oskrbovalnih služb.<br />
»Poleg zgoraj naštetih<br />
osnovnih oblačil so posebna<br />
oblačila določena v okoljih,<br />
ki to zahtevajo, denimo v<br />
operacijskih prostorih.<br />
Svoje uniforme imajo tudi<br />
reševalci, primerno obleko<br />
pa tudi sodelavci v tehnično-vzdrževalnih<br />
službah,« pove sogovornica.<br />
Delovna obleka iz operacijskih<br />
prostorov sodi samo tja. Zapuščanje<br />
operacijskih prostorov v oblačilih iz<br />
operacijske dvorane pomeni kršenje<br />
higienskih pravil nošenja zaščitnih/<br />
varovalnih oblačil v bolnišnici.<br />
»Prosta roka je zanesljivo<br />
tudi najbolj čista«<br />
10<br />
Kot obrazloži sogovornica, imamo v<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> štiri barve uniform, ki<br />
jih povezujemo tudi z identifikacijo<br />
poklicev. Uniforme bele barve nosijo<br />
zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti,<br />
farmacevti, laboratorijski delavci,<br />
sanitarni inženirji in sodelavci v<br />
kuhinji. Poleg bele obleke so bele barve<br />
tudi halje, ki so nadomestilo obleke<br />
za delavce drugih profilov, ki pridejo<br />
v stik z bolnikom, denimo psihologov<br />
in administrativnih delavcev. Zakaj<br />
ravno bela barva? »Simbolično gledano<br />
so bele uniforme znak čistosti.<br />
Na beli barvi se umazanija takoj vidi.<br />
Ravnanje z bolniki,<br />
pa tudi celostna<br />
podoba ustanove,<br />
narekujeta<br />
določena pravila<br />
pri nošenju obleke<br />
oziroma uniforme.<br />
»Delovno oblačilo mora biti takšno,<br />
da omogoča varno delo zaposlenim in<br />
zagotavlja higiensko neoporečno delo<br />
ob bolniku,« izpostavlja sogovornica.<br />
Četudi je v poletnih mesecih, ko nam je<br />
vroče, to včasih težko, se moramo zavedati,<br />
da oblačilo pomeni predvsem<br />
dobrobit za bolnike in omogoča varno<br />
delo. S tem je ohranjen higienski minimum.<br />
Uniforme so ponavadi iz materialov,<br />
ki se dobro perejo in so vzdržljivi,<br />
slaba stran tega pa je, da se lahko<br />
komu za rabo čez poletje – predvsem<br />
v nehlajenih prostorih – zdijo nekoliko<br />
predebeli. »Da bi olajšali togost pravil,
S celostno podobo<br />
želimo zaposleni<br />
v UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
doseči visoko stopnjo<br />
strokovnosti in<br />
profesionalne kulture,<br />
ki omogoča varno in<br />
kakovostno izvajanje<br />
zdravstvene oskrbe.<br />
smo v pravilnik o delovni obleki, obutvi<br />
in osebni varovalni opremi (dostopen<br />
je tudi na intranetu pod zavihkom<br />
Pravilniki/Varnost in zdravje pri delu)<br />
opredelili, da je namesto zgornjega<br />
dela uniforme sprejemljiva tudi bela<br />
mikica. Zavedati se moramo, da imajo<br />
pravila pri uniformi svoj pomen. Oblika<br />
uniform je enostavna, praviloma<br />
morajo biti zaradi higienskih razlogov<br />
zaprte – da ob sklanjanju ne pride do<br />
nepotrebnega stika z bolniki in morebitnih<br />
drugih, nečistih površin,« pove<br />
Mojca Dolinšek. Velik doprinos pomeni<br />
tudi to, da vse uniforme peremo na<br />
delovnem mestu, s čimer je zagotovljeno,<br />
da je uniforma zagotovo čista.<br />
Pazljivost pa moramo nameniti tudi<br />
kombiniranju drugih oblačil k uniformi,<br />
da ohranimo celostni videz. Premišljeno,<br />
v skladu z vlogo zdravstvenega<br />
delavca, moramo izbrati tudi lak za<br />
nohte in nakit: roke zdravstvenega<br />
delavca morajo biti vedno proste, saj<br />
je, kot obrazloži sogovornica, prosta<br />
roka zanesljivo najbolj čista. Poskrbeti<br />
moramo tudi za nego kože rok, tako<br />
da vsaj enkrat dnevno nanesemo losjon<br />
za nego rok na čiste in umite roke.<br />
K podobi urejenega zdravstvenega delavca<br />
sodijo tudi urejeni in čisti lasje<br />
– pri delu s pacienti morajo biti speti.<br />
Aktualno<br />
11
Mag. Peter Pustatičnik, Prof. dr. Helena Meden<br />
Priprave v UKC <strong>Ljubljana</strong> na predpresojo<br />
za pridobitev mednarodne akreditacije<br />
Predpresoja, ki je predvidena v jeseni <strong>2012</strong>, je nujna tudi zaradi<br />
ohranjanja in pridobivanja dodatnih finančnih sredstev<br />
Aktualno<br />
V<br />
Univerzitetnem kliničnem centru<br />
<strong>Ljubljana</strong> moramo v skladu<br />
s Splošnim dogovorom za leto<br />
<strong>2012</strong> uvesti sistem upravljanja celovite<br />
kakovosti in zagotavljanja ter<br />
nenehnega izboljševanja kakovosti in<br />
varnosti zdravstvene oskrbe v skladu<br />
s sprejeto Nacionalno usmeritvijo za<br />
razvoj kakovosti v zdravstvu. Če v UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong> ne izvedemo predpresoje,<br />
se vrednost programa specialistične<br />
bolnišnične dejavnosti UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
(akutna bolnišnična obravnava, rehabilitacija)<br />
v redni pogodbi o izvajanju<br />
programa zdravstvenih storitev enkratno<br />
zmanjša za 0,3 odstotka. Prav<br />
tako bo UKC <strong>Ljubljana</strong> onemogočeno<br />
pridobivanje dodatnih sredstev od<br />
ZZZS za morebitne širitve programov,<br />
in sicer tako v okviru rednih širitev kot<br />
v okviru nacionalnega razpisa. Formalno<br />
zaključena predhodna ocena<br />
do 31. decembra 2013 tako predstavlja<br />
potrebni pogoj za pridobivanje<br />
dodatnih sredstev od ZZZS za širitve<br />
programov.<br />
Presojevalci bodo<br />
presojali več področij<br />
V UKC <strong>Ljubljana</strong> se že dobro leto pripravljamo<br />
na pridobitev mednarodne<br />
akreditacije in smo že uspešno<br />
izvedli pilotni projekt na Nevrološki<br />
kliniki (izdelki so na intranetu dostopni<br />
vsem organizacijskim enotam).<br />
S pomočjo zunanjega izvajalca prav<br />
tako potekajo priprave v drugih klinikah<br />
in organizacijskih enotah.<br />
V drugi polovici jeseni <strong>2012</strong> je<br />
v UKC <strong>Ljubljana</strong> predvidena<br />
izvedba predpresoje za pridobitev<br />
mednarodne akreditacije po<br />
standardu DNV-NIAHO (National<br />
integrated accreditation for<br />
healthcare organizations).<br />
Gre za mednarodno priznani standard,<br />
ki je osredinjen na kakovostno in varno<br />
obravnavo pacienta. Standardi<br />
NIAHO imajo integrirane tudi zahteve<br />
standarda ISO 9001. Predpresoja v<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> bo predvidoma trajala<br />
od pet do deset dni.<br />
Predpresojo bodo izvajali presojevalci<br />
iz Združenih držav Amerike<br />
in zunanji opazovalci.<br />
Presojevalci bodo UKC <strong>Ljubljana</strong> in<br />
njegove organizacijske enote (klinike,<br />
KO, lekarna itd.) presojali po področjih,<br />
in sicer: procesi zdravljenja,<br />
procesi zdravstvene nege, procesi<br />
vodenja sistema kakovosti in procesi,<br />
povezani z varovanjem okolja, protipožarna<br />
varnost in varstvo zaposlenih<br />
ter pacientov itd. Poudarek bo na<br />
procesih zdravljenja in zdravstvene<br />
nege, upravljanju zdravil, medicinski<br />
dokumentaciji in varnosti zaposlenih<br />
ter pacientov.<br />
Presojevalci bodo predpresojo<br />
izvajali v sklopu celotnega UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong>, po posameznih klinikah<br />
in izbranih KO.<br />
Ugotovitve in ocene predpresoj po posameznih<br />
organizacijskih enotah in za<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> kot celoto bodo presojevalci<br />
zapisali v posebnem poročilu in<br />
ga na zaključnem sestanku predstavili<br />
vodstvu UKC <strong>Ljubljana</strong> in klinik, predstojnikom<br />
oddelkov, odgovornim medicinskim<br />
sestram ter vodjem služb.<br />
Poročilo bo poleg ocene doseganja<br />
Prosimo vas, da se na predpresojo temeljito pripravite.<br />
Prosimo vas, da se v vseh organizacijskih enotah čim bolje pripravite na<br />
predpresojo, ki bo potekala predvidoma v drugi polovici jeseni <strong>2012</strong>.<br />
Spomladi leta 2013 bo predpresoji sledila presoja. Uspešno izvedena presoja<br />
je pogoj za pridobitev certifikata mednarodne akreditacije za UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong>. Tako se bo UKC <strong>Ljubljana</strong> pridružil skupini mednarodno akreditiranih<br />
bolnišnic v Sloveniji za vzpostavitev sistema celovitega vodenja<br />
kakovosti, oskrbe in varnosti pacientov za celotno dejavnost (npr. <strong>Univerzitetni</strong><br />
rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica<br />
Golnik KOPA, Splošna bolnišnica Novo mesto).<br />
oziroma odstopanja od predpisanih<br />
standardov v posameznih organizacijskih<br />
enotah vsebovalo tudi potrebne<br />
ukrepe za izboljšanje stanja. Boljša<br />
kot bo ocena predpresoje, manj bo potrebnih<br />
ukrepov za izboljšanje stanja,<br />
lažja in krajša bo pot do pridobitve<br />
mednarodne akreditacije.<br />
12
Mag. Peter Pustatičnik<br />
Priprave v UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong> na obisk<br />
ocenjevalcev za priznanje<br />
Republike Slovenije<br />
za poslovno odličnost<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> smo tudi leta <strong>2012</strong> prijavili na razpis<br />
za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.<br />
Ocenjevalci za poslovno odličnost po modelu<br />
EFQM so nas obiskali 12. julija <strong>2012</strong> na usklajevalnem sestanku.<br />
Namen tega sestanka je bil pridobitev dodatnih<br />
informacij o poslovanju UKC <strong>Ljubljana</strong>, pojasnitev odprtih<br />
vprašanj, ki so se ocenjevalcem porajala pri proučevanju<br />
naše samoocenitvene vloge, in priprava ocenjevalcev na<br />
ocenjevalni obisk.<br />
Leta 2011 smo v UKC <strong>Ljubljana</strong> dosegli oceno v intervalu<br />
med 300 in 350 točk, pogoj za bronasto priznanje pa je<br />
doseganje ocene v intervalu med 350 in 400 točk.<br />
Ocenjevalci načrtujejo bolj poglobljen večdnevni<br />
ocenjevalni obisk UKC <strong>Ljubljana</strong>, klinik in kliničnih<br />
oddelkov v obdobju med 17. in 20. septembrom <strong>2012</strong>.<br />
Na ocenjevalnem obisku bodo ocenjevalci preverjali in<br />
ocenjevali dejansko stanje v UKC <strong>Ljubljana</strong>, klinikah in<br />
kliničnih oddelkih glede:<br />
1. ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost poslovanja<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> (voditeljstvo, strategija, ravnanje z<br />
zaposlenimi, obvladovanje virov, partnerstev, procesov<br />
in storitev). Poudarek je na pristopih zdravljenja in zdravstvene<br />
nege, upravljanju zdravil, medicinski<br />
dokumentaciji, varnosti zaposlenih in pacientov,<br />
obvladovanju absentizma zaposlenih,<br />
in sicer: kakšne pristope uporabljamo, ali<br />
so opredeljeni procesno, kako so ti pristopi<br />
razširjeni po organizacijski enotah UKC <strong>Ljubljana</strong>,<br />
kako jih ocenjujemo in izboljšujemo,<br />
kako načrtujemo in izvajamo izboljšave, kako<br />
se učenje uporablja za opredelitev notranjih<br />
in zunanjih dobrih praks ter priložnosti za izboljšanje;<br />
Aktualno<br />
Ocenjevalce je zanimalo:<br />
• kakšne so strateške prioritete UKC <strong>Ljubljana</strong>, klinik in kliničnih<br />
oddelkov ter potek prenove strategije;<br />
• kako v praksi uresničujemo strateški cilj »pacient v središču pozornosti<br />
v UKC <strong>Ljubljana</strong>«;<br />
• kako zagotavljamo učinkovito in prilagodljivo organiziranost<br />
ter delovanje UKC <strong>Ljubljana</strong>, klinik, kliničnih oddelkov, timov in<br />
zaposlenih v UKC <strong>Ljubljana</strong>, kakšna je storilnost in uspešnost naših<br />
klinik, kliničnih oddelkov in zaposlenih v primerjavi z odličnimi<br />
evropskimi bolnišnicami in kako zagotavljamo gospodarno in učinkovito<br />
rabo virov;<br />
• kako obvladujemo stroške dela, storitev in materialne stroške;<br />
• kako obvladujemo in povečujemo prihodke vključno s tržnimi prihodki<br />
ter kakšne cilje smo si zastavili.<br />
2. ključnih rezultatov UKC <strong>Ljubljana</strong>: zadovoljstvo<br />
pacientov in izidi zdravljenja, zadovoljstvo<br />
in uspešnost zaposlenih; rezultati<br />
v povezavi z družbo in varovanjem okolja<br />
ter drugi rezultati (finančni rezultati itd.).<br />
Ocenjevalci bodo pri rezultatih preverjali in<br />
ocenjevali: obseg in merodajnost rezultatov,<br />
večletne trende – gibanja, ali so za ključne<br />
rezultate postavljeni in doseženi cilji, ali so<br />
za ključne rezultate narejene primerjave z<br />
odličnimi kliničnimi centri in kakšni so pričakovani<br />
trendi.<br />
Na podlagi ocenjevalnega obiska bodo ocenjevalci<br />
podali zaključno oceno – število<br />
točk.<br />
13
Služba za odnose z javnostmi, Polona Mateja Lečnik Wallas<br />
»Lepa beseda in nasmeh veliko pomenita«<br />
Intervju z Andrejem Jamnikom, informatorjem na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo<br />
UKCL smo ljudje<br />
14<br />
Ko sem vas prvič srečala, me je<br />
presenetil vaš odnos; ste strogo<br />
profesionalni, a hkrati prijazni, topli,<br />
človeški. Vam to pomaga pri delu?<br />
»Absolutno. Lepa beseda in nasmeh<br />
veliko pomenita. Pred intenzivno terapijo<br />
velikokrat sedijo starši ali svojci in<br />
jim je težko. Imeti težko bolnega otroka<br />
je hudo, zato stopim izza pulta, jih<br />
objamem ali spregovorim besedo dve.<br />
Morda sem v tistih trenutkih edini,<br />
ki jih na neki način lahko potolažim.<br />
Pri delu, v komunikaciji s sodelavci,<br />
zdravniki, medicinskimi sestrami pa<br />
tudi starši sem pa vedno korekten in<br />
profesionalen.«<br />
Kakšno je še vaše področje dela?<br />
»Informator na kliničnem oddelku je<br />
prvi stik s starši hudo bolnega otroka.<br />
Poleg komunikacije z njimi sprejemam<br />
»Leta 2001 sem<br />
v Radencih prvič<br />
odtekel polovičko<br />
(21 kilometrov) s<br />
časom 1:32:55. Bil<br />
sem presenečen nad<br />
rezultatom. Lahko rečem,<br />
da me rezultat motivira<br />
za naprej, vendar nikoli<br />
ne pretiravam,« pove<br />
Andrej Jamnik.<br />
naročila zdravnikov,<br />
medicinskih sester<br />
in drugih zdravstvenih<br />
delavcev. Velikokrat<br />
je treba poklicati<br />
tudi specialiste<br />
v UKC <strong>Ljubljana</strong> ali<br />
pediatre po Sloveniji,<br />
včasih tudi v tujino.<br />
Prav tako moram<br />
urejevati medicinsko<br />
dokumentacijo, faksiram<br />
dokumente<br />
ali jih fotokopiram.«<br />
V prostem času pa ste<br />
ljubitelj teka.<br />
»Od leta 2001<br />
sem pretekel že<br />
11 maratonov, tudi v tujini –<br />
Padova, Budimpešta, Trst, Firence,<br />
kjer mi je bilo tudi najbolj<br />
všeč. Moj najboljši čas maratona<br />
je 3 ure 9 minut in<br />
59 sekund.«<br />
»Tek je način<br />
premagovanja<br />
stresnih položajev v<br />
službi. Tečem že dvajset let in več, rad se<br />
sprostim v naravi ali pa uživam v družbi<br />
drugih. To je moj odklop.«<br />
Veliko tekmujete. Za vami so<br />
Zdravniški tek v Murski Soboti, Mali<br />
kraški maraton v Sežani in Poletni<br />
medicinski tek na Brdu pri Kranju.<br />
Kaj vam pomenijo rekreativna<br />
tekmovanja?<br />
»Za tekmovalno plat me je navdušila<br />
Anita Pevc, nekdanja srednja medicinska<br />
sestra na našem oddelku in ultramaratonka.<br />
Leta 2001 sem v Radencih<br />
prvič odtekel polovičko (21 kilometrov)<br />
s časom 1:32:55. Nad rezultatom<br />
sem bil presenečen. Lahko rečem, da<br />
me rezultat motivira za naprej, vendar<br />
nikoli ne pretiravam. V svoji starostni<br />
skupini sem zmeraj v prvi tretjini, kar<br />
je zame super.«<br />
Kje najraje tečete in koliko kilometrov<br />
naredite na teden?<br />
»Od leta 2001 sem pretekel že enajst<br />
maratonov, tudi v tujini – Padova,<br />
Budimpešta, Trst, Firence, kjer mi je<br />
bilo tudi najbolj<br />
všeč. Moj<br />
najboljši čas<br />
maratona je<br />
3 ure 9 minut<br />
in 59 sekund.<br />
Tekel sem tudi<br />
daljše razdalje,<br />
recimo<br />
50-kilometrsko<br />
razdaljo<br />
alpskega maratona.<br />
Spomnim<br />
se 45.<br />
kilometra, ko<br />
so me začeli<br />
dajati krči<br />
v mišicah.<br />
Nasvet moje<br />
mame, da naj<br />
si poslinim
kožo na bolečem mestu, je deloval.<br />
Zdaj sem maratonske preizkušnje prepustil<br />
mlajšim, na sv. Ano bom namreč<br />
star 57 let, tečem pa še zmeraj trikrat<br />
na teden, kar znese približno 35 do 40<br />
kilometrov.«<br />
Kaj je še pomembno pri teku –<br />
ali pazite na prehrano?<br />
Tatjana Markelj in sodelavci<br />
Naša »Tanči«<br />
Sodelavci se ob upokojitvi zahvaljujejo Tatjani Kos za ves čas,<br />
ki ga je z njimi preživela v Operacijskem bloku<br />
»Vsak tekač mora imeti določen prehranski<br />
režim. Vsega tega ne bi bilo<br />
brez moje mame, ki mi še vedno kuha in<br />
pripravlja tako hrano, kot si jo želim.<br />
Testenine, riž,<br />
s a d j e ,<br />
»Vsak tekač<br />
mora imeti<br />
določen prehranski režim. Vsega<br />
tega ne bi bilo brez moje mame, ki<br />
mi še vedno kuha in pripravlja<br />
tako hrano, kot<br />
si jo želim.«<br />
veliko zelenjave, enkrat na<br />
teden meso, dvakrat ribe. Uživam<br />
manj mastno hrano, malo sladkorja.<br />
Pomembna je še hidracija telesa<br />
in raztegovalne vaje. Jaz preprosto v<br />
teku uživam, če pa so rezultati na tekmah<br />
dobri, pa je še toliko bolje.«<br />
Pa načrti za<br />
prihodnost?<br />
»Jeseni se nameravam<br />
udeležiti<br />
polovičke (21 kilometrov)<br />
še na<br />
Eko maratonu v<br />
Mariboru in oktobra<br />
na Ljubljanskem<br />
maratonu.«<br />
Tatjana Kos, rojena leta 1955, ki<br />
jo v Operacijskem bloku poznamo<br />
kot »Tanči«, je delala z nami 37 let<br />
in pol. Na VŠZD je diplomirala leta<br />
1977, smer zdravstvena nega. Med<br />
Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi<br />
sodelavci imela dobre odnose.<br />
Bila je poštena in človeška, znala<br />
je motivirati zaposlene, k delu je<br />
pristopala z odprtostjo in predanostjo.<br />
Znanje in izkušnje je rada<br />
dajala mlajšim kolegicam.<br />
»Ob upokojitvi bo imela za svoje prijatelje in hobije<br />
več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena<br />
leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku.<br />
Hvala, Tanči!« so zapisali njeni sodelavci.<br />
študijem je prek študentskega servisa delala v UKC <strong>Ljubljana</strong>. Z delom operacijske<br />
medicinske sestre je začela leta 1978 v travmatološki operacijski sobi in ob<br />
sprejemu bolnika v Operacijski blok. Strokovni izpit je opravila leta 1980 v CIT-u.<br />
Kmalu je začela opravljati tudi dežurno službo, najprej na travmatološkem in<br />
nato na nevrokirurškem področju. Leta 1987 je odšla v Kuvajt kot inštruktorica<br />
za operacijsko zdravstveno nego na področju plastične kirurgije. To je bila prijetna<br />
izkušnja, saj se je srečevala z različnimi ljudmi in kulturami. Tam je spoznala<br />
tudi svojega življenjskega sopotnika,<br />
s katerim sta si ustvarila<br />
dom. Po vrnitvi je delala v nevrokirurški<br />
operacijski sobi, kjer<br />
je leta 1998 postala nadzorna<br />
operacijska medicinska sestra.<br />
Za Tanjo je veljalo, da je z vsemi<br />
sodelavci imela dobre odnose.<br />
Bila je poštena in človeška,<br />
znala je motivirati zaposlene, k delu je pristopala z odprtostjo in predanostjo.<br />
Znanje in izkušnje je rada dajala mlajšim kolegicam. Rada je sprejemala nove<br />
predloge in kompromise za izboljšanje dela v operacijski sobi. Prijazno in potrpežljivo<br />
je poslušala naše težave in nam skušala pomagati.<br />
UKCL smo ljudje<br />
Izguba partnerja je bila zanjo težka življenjska preizkušnja. Pogum, duhovna<br />
moč in pozitivne misli so ji pomagali v novem življenjskem položaju. Kljub temu<br />
še vedno rada hodi na morje, sprehode in obiskuje zdravilišča. Ob upokojitvi bo<br />
imela za svoje prijatelje in hobije več časa, mi pa se ji zahvaljujemo za vsa njena<br />
leta, ki jih je preživela z nami v Operacijskem bloku.<br />
15
Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas<br />
Organizacija je dinamičen proces<br />
Služba za organizacijo in razvoj logistike je novejša služba, ki poenostavljeno rečeno skrbi za to, da je<br />
organiziranost čim bolj primerna, da so notranji procesi urejeni, da so delavci pravilno razporejeni in da sta<br />
v strukturi organizacije red in urejenost. Seveda je pred Službo za organizacijo in razvoj logistike še veliko<br />
izzivov, in prav o tem smo se pogovarjali z vodjo, Radetom Vučkovičem.<br />
UKCL smo ljudje<br />
16<br />
V našem organizacijskem sistemu ste<br />
pretežno nova služba, ustanovljena<br />
leta 2008. Kakšne so vaše naloge?<br />
»Smo strateška služba UKC <strong>Ljubljana</strong>, v<br />
kateri je zaposlenih osem oseb. Pisarne<br />
imamo na Vrazovem trgu, naša osnovna<br />
dejavnost pa je: analiza organizacije<br />
dela in optimizacija poslovnih procesov,<br />
vzpostavljanje organizacijskih struktur<br />
in oblikovanje sistemskih rešitev<br />
ter strategij organizacije, spremljanje<br />
in analiziranje logistike v UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
glede organizacije dela ter zagotavljanje<br />
strokovnega povezovanja med<br />
enotami, priprava internih aktov in sistemskih<br />
navodil za posamezna področja<br />
dela. Pomagamo tudi pri pripravi predlogov<br />
v zvezi z reorganizacijo; skupaj<br />
s predlagatelji iščemo najoptimalnejše<br />
rešitve, pri tem pa upoštevamo potrebe<br />
in zahteve uporabnikov storitev – pacientov,<br />
nove metode dela, nove tehnologije,<br />
učinkovitost itd.«<br />
Sodelovali ste pri organizaciji večjih<br />
sprememb. Katere projekte bi sami<br />
izpostavili?<br />
»Morda bi izpostavil dopolnitev sistemizacije<br />
delovnih mest v UKC <strong>Ljubljana</strong>.<br />
Vsaka sistemizacija je namreč<br />
dinamičen proces in jo je treba stalno<br />
spreminjati<br />
ter prilagajati<br />
novim<br />
»Vsaka sistemizacija<br />
je namreč dinamičen<br />
potrebam.<br />
proces in jo je treba<br />
Naš namen je<br />
stalno spreminjati<br />
odpraviti pomanjkljivosti<br />
ter prilagajati novim<br />
potrebam.«<br />
d o s e d a n j e<br />
sistemizacije,<br />
hkrati pa tudi povečati njeno operativnost<br />
s tehničnimi rešitvami, ki<br />
bodo omogočale neposredno uporabo<br />
podatkov iz sistemizacije pri razpisih<br />
delovnih mest, sklepanju pogodb o zaposlitvi<br />
in drugih kadrovskih opravilih.<br />
To je naš cilj.«<br />
Upravljanje dokumentarnega<br />
gradiva in arhiviranje pa je spet<br />
posebno področje.<br />
»Tako je. V službi smo zaznali, da<br />
upravljanje dokumentarnega gradiva<br />
ni ustrezno urejeno na ravni UKC <strong>Ljubljana</strong>.<br />
Naš namen je celovita rešitev<br />
obvladovanja dokumentacije v naši<br />
ustanovi. Glede na to, da so obvladovanje<br />
dokumentacije in zagotavljanje<br />
sledljivosti zahteve vseh standardov<br />
kakovosti, je ureditev tega področja<br />
posebnega pomena tudi pri akreditaciji<br />
in uvajanju sistema kakovosti.«<br />
Sodelujete še na drugih področjih v<br />
okviru UKC <strong>Ljubljana</strong>.<br />
»Kot član projektnih skupin sodelujem<br />
pri dveh projektih, ki se<br />
trenutno izvajata, in sicer pri<br />
Projektu akreditacije<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
in pri Projektu<br />
uvedbe<br />
enotnega<br />
sistema za<br />
evident<br />
i r a n j e<br />
prihodov<br />
in odhodov<br />
zaposlenih s<br />
kontrolo pristopa.<br />
V službi<br />
se pripravljamo<br />
na izvajanje še ene<br />
pomembne projektne<br />
naloge – Prenove sistema upravljanja<br />
človeških virov v UKC <strong>Ljubljana</strong>.«<br />
Služba zavzame velik del vašega časa,<br />
kaj pa radi počnete v prostem času?<br />
»Igram tenis,<br />
»Naš namen je celovita<br />
tečem,<br />
s m u č a m ,<br />
preberem<br />
pa tudi kakšno<br />
rešitev obvladovanja<br />
dokumentacije<br />
v naši ustanovi.«<br />
dobro knjigo. Zanimajo me pred-<br />
vsem strokovna literatura o vodenju in<br />
upravljanju, poslovanju ter organizaciji<br />
dela, saj se na tak način tudi stalno izobražujem.<br />
Seveda pa mi je<br />
pomembno, da lahko<br />
prosti čas preživljam<br />
tudi z<br />
družino in prijatelji.«
Karin Birk, prim. Ciril Triller, Janja Nikolič<br />
Z Oddelkom za kirurške<br />
okužbe sodelovali na EWMI <strong>2012</strong><br />
Na kongresu smo lahko zasledili tradicionalno prikazovanje rezultatov raziskav pri zdravljenju<br />
kroničnih ran. Prikazane so bile številne metode, ki so pri nas večinoma že vse v uporabi<br />
evropska konferenca Evropskega<br />
združenja za zdravlje-<br />
13.<br />
nje ran (EWMA) je bila tokrat na Dunaju.<br />
Združevala je različne teme, ki<br />
so stremele k istemu cilju – zdravljenju<br />
in zacelitvi ran ter višji kakovosti<br />
življenja pacienta s kronično rano.<br />
Poudarek je bil na timskem delu in večdisciplinarnosti.<br />
Oddelek za kirurške<br />
okužbe Kirurške klinike UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
se je predstavil s štirimi posterji. Kongresa<br />
se je udeležilo okoli 5000 obiskovalcev<br />
iz Evrope in drugih delov sveta.<br />
Udeležba na kongresih je<br />
pomembna: takoj izvemo<br />
za nove metode<br />
Na prvem je bilo mogoče videti vpliv<br />
enoatomskega kisika in aktivirane<br />
morske vode na zdravljenje ran, na<br />
drugem smo predstavili ugodne vplive<br />
mehkih silikonov pri zdravljenju<br />
razjede zaradi pritiska (RZP). Tretji je<br />
predstavljal uporabo fotobiomodulacije<br />
z lučmi LED pri zdravljenju kronične<br />
rane, četrti, ki je bil tudi uvrščen<br />
med najboljše 4 od 450 posterjev, pa<br />
je predstavljal rezultate preliminarne<br />
študije, ki govori o visoki prevalenci<br />
prehranske ogroženosti in že razviti<br />
podhranjenosti ter povezanosti podhranjenosti<br />
s stopnjo RZP in daljšo hospitalizacijo.<br />
Na kongresu smo lahko<br />
zasledili tradicionalno prikazovanje<br />
rezultatov raziskav pri zdravljenju kroničnih<br />
ran. Prikazane so bile številne<br />
metode, ki so pri nas večinoma že vse v<br />
uporabi (npr. sodobne obloge za rane,<br />
zdravljenje z negativnim tlakom, hidronekrektomija<br />
ran, zdravljenje ran z<br />
izločki mušjih<br />
ličink,<br />
o b s e v a n j e<br />
z laserji in<br />
lučmi LED,<br />
hiperbarična<br />
komora).<br />
U d e l e ž b a<br />
na takih<br />
k o n g r e s i h<br />
je za nas, ki<br />
želimo biti<br />
primerljivi<br />
z Evropo<br />
in svetom,<br />
zelo pomembna,<br />
ker le-tako lahko takoj izvemo za najnovejše<br />
in preverjene metode zdravljenja<br />
rane, ki jih uvajamo v svoje<br />
vsakdanje delo. Prav tako je konferenca<br />
priložnost za ustvarjanje novih<br />
stikov s pomembnimi strokovnjaki za<br />
rane, tako zdravnikov kot medicinskih<br />
sester, ki jih velikokrat povabimo tudi<br />
na kongres v Sloveniji.<br />
Splošno znanje o zdravljenju<br />
ran v Sloveniji ni na zadovoljivi ravni<br />
Nekaj tako poznanih strokovnjakov<br />
(prof. Finn Gottrup – kirurg iz Danske,<br />
ki se ukvarja z ranami; Zena Moor<br />
– medicinska sestra iz Irske; Thomas<br />
Wild – kirurg iz AKH na Dunaju, specialist<br />
za zdravljenje z neg. pritiskom;<br />
Dubrovko Huljev iz Zagreba, specialist<br />
kirurg plastik in splošni kirurg ter<br />
travmatolog idr.) smo že gostili na<br />
našem rednem simpoziju, ki ga vsako<br />
leto spomladi priredimo v Portorožu.<br />
Oddelek za kirurške okužbe Kirurške klinike<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> se je na kongresu EWMA<br />
predstavil s štirimi posterji.<br />
Žal kljub velikim naporom, vloženim v<br />
izobraževanje o zdravljenju kroničnih<br />
ran v UKC <strong>Ljubljana</strong> in tudi zunaj njega,<br />
v Sloveniji še vedno ugotavljamo,<br />
da splošno znanje o tem ni na dovolj<br />
zadovoljivi ravni, kar vodi v povečevanja<br />
stroškov zdravljenja kroničnih<br />
ran zaradi nepravilne izbire in uporabe<br />
sodobnih oblog in metod, ki so,<br />
kot vemo, drage, vendar z njimi lahko<br />
močno skrajšamo čas zdravljenja in<br />
povečamo kakovost življenja bolnika.<br />
Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo<br />
na že VIII. simpozij o kronični rani, ki<br />
bo spomladi v Portorožu. Takrat bomo<br />
predstavili najnovejše smernice zdravljenja<br />
kronične rane in obnovili že<br />
znane, vendar še ne v celoti osvojene<br />
principe zdravljenja.<br />
17<br />
Utrip UKCL
Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja EINT novorojencev KO<br />
za perinatologijo Ginekološke klinike in predsednica Društva za pomoč<br />
prezgodaj rojenim otrokom<br />
17. srečanje prezgodaj<br />
rojenih otrok v Mostecu<br />
Tudi letos so prireditveni prostor na jasi sredi gozda preplavili<br />
dobra volja, otroški vrišč in veselje, ki jim niti turobno in hladno<br />
vreme ni moglo do živega<br />
Janeza Babnika in ob pomoči psihologinje<br />
dr. Vislave Globevnik Velikonja<br />
pred skoraj dvajsetimi leti porodila<br />
ideja, da bi organizirali srečanja, ki bi<br />
še naprej povezovala zaposlene, nedonošenčke<br />
in njihove svojce. Takšna srečanja<br />
pomenijo tudi možnost seznaniti<br />
in opozoriti javnost, da tudi zelo majhni<br />
in nezreli nedonošenčki lahko zrastejo<br />
v zdrave otroke, a da oddelek za<br />
uspešno delo potrebuje dobro opremo<br />
in usposobljeno ter delu predano osebje.<br />
Poleg organizacije srečanja člani<br />
društva – osebje Porodnišnice, starši<br />
prezgodaj rojenih otrok in v zadnjih<br />
letih tudi že odrasli nekdanji nedonošenčki<br />
– uspešno izvajajo številne druge<br />
naloge, ki so si jih zadali in zapisali<br />
v statut pred 17 leti.<br />
Po uvodnih pozdravih so za zabavo poskrbeli<br />
številni glasbeni gostje, umetniško<br />
navdahnjeni so ustvarjali na<br />
ustvarjalnih delavnicah, drugi so oblikovali<br />
moderne pričeske, naprstne lutke<br />
iz flisa in poslikavali obraze. Otroci<br />
so se poskusili tudi v jahanju čisto pravih<br />
konjev. Donatorji so poskrbeli za<br />
uspešen boj z žejo in lakoto, in sicer s<br />
Utrip UKCL<br />
18<br />
S srečelovom je bilo zbranih 2.150 evrov, ki jih bomo namenili nakupu še enega<br />
kontinuiranega merilca krvnega sladkorja za inzulinsko črpalko.<br />
Društvo za pomoč prezgodaj<br />
rojenim otrokom, ki domuje<br />
v ljubljanski porodnišnici, je<br />
v soboto, 2. junija <strong>2012</strong>, organiziralo<br />
že sedemnajsto srečanje v Mostecu.<br />
Tudi letos so prireditveni prostor na<br />
jasi sredi gozda preplavili dobra volja,<br />
otroški vrišč in veselje, ki jim niti<br />
turobno in hladno vreme ni moglo do<br />
živega. Uvodni nagovor ene od pobudnic<br />
ustanovitve Društva za pomoč<br />
prezgodaj rojenim otrokom in srečanj<br />
v Mostecu, medicinske sestre Erike<br />
Stojanović, pove tisto, s čimer se vsi<br />
srečujemo: »Ker sem že v pokoju, me<br />
poznate predvsem starejši – kot medicinsko<br />
sestro Eriko. Moja poklicna<br />
kariera je bila posvečena nedonošenčkom<br />
in če bi se morala še enkrat odločati<br />
za poklic, bi se ponovno odločila<br />
»Nedonošenčki ste<br />
nekaj posebnega, pravi<br />
borci ste že od rojstva.<br />
Tudi zato se vezi, ki so<br />
se v letih stkale med<br />
nami, z besedami ne da<br />
opisati,« je uvodoma<br />
dejala Erika Stojanović.<br />
enako, saj ste nedonošenčki nekaj<br />
posebnega, pravi borci ste že od<br />
rojstva. Tudi zato se vezi, ki so se v<br />
letih stkale med nami, z besedami<br />
ne da opisati,« je dejala. Prav zaradi<br />
teh vezi se je njej in njenima<br />
sodelavkama (glavni medicinski<br />
sestri oddelka Dragici Zelinka -<br />
Kuki in fizioterapevtki Lidiji Žgur)<br />
ob odobravanju predstojnika dr.
sadjem za večanje odpornosti,<br />
za ohladitev pa s sladoledi,<br />
darovali so tudi material<br />
za ustvarjalne delavnice ter<br />
darilca za otroke.<br />
Iskrena zahvala vsem zaslužnim<br />
za prijetno druženje in<br />
spomine, ki bodo greli naša<br />
srca (in krepili samozavest)<br />
do naslednjega srečanja v<br />
Mostecu – zlasti osebju »intenzivne«<br />
in drugih oddelkov<br />
Porodnišnice ter njihovim<br />
partnerjem in otrokom (ob<br />
letos glavni organizatorici<br />
Mojci Štos in njenih pomočnicah<br />
v organizacijskem odboru<br />
– Mimi Korelc, Jani Stermecki,<br />
Katji Zdravje, Miri Kočar in<br />
Mateji Knavs – so pri delu v soboto<br />
sodelovali vsi, ki niso bili<br />
v službi!). Za varnost in red<br />
na prireditvenem prostoru je<br />
skrbel že legendarni Sintalovec<br />
Stane Mikolič, za primer,<br />
če bi potrebovali zdravstveno<br />
pomoč, pa je bila na prireditvi<br />
medicinska ekipa Pacienta.<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak<br />
Ribič Pepe in<br />
čarovnije za otroke<br />
Na Pediatrični kliniki bo 15. septembra v organizaciji Druwštva za<br />
pomoč otrokom z imunskimi boleznimi celodnevni dogodek, ki bo<br />
osvetlil problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih<br />
V<br />
soboto, 15. septembra <strong>2012</strong>, bo ob 10. uri v avli in na otroškem igrišču Pediatrične<br />
klinike UKC <strong>Ljubljana</strong> veselo – otroke bo zabaval Ribič Pepe, čarovnik bo<br />
pričaral in<br />
odčaral vse tisto,<br />
kar imajo otroci<br />
najraje, oblikoval<br />
bo balone, otroci<br />
pa bodo zaposleni<br />
z ustvarjalnimi delavnicami.<br />
Medtem<br />
ko se bodo zdravniki<br />
pogovarjali s<br />
starši in predstavili<br />
primarne imunske<br />
pomanjkljivosti<br />
(kar bo vzporedno<br />
potekalo v predavalnicah),<br />
se bodo otroci sladkali s palačinkami. Čisto na koncu, okoli 12. ure, bo sledilo<br />
še eno presenečenje – če se nas bo zbralo dovolj, bomo OBJELI PEDIATRIČNO KLINIKO!<br />
Vse to so si v Društvu za pomoč otrokom z imunskimi boleznimi zamislili zato, da bi javnosti<br />
čim bolj približali problematiko primarne imunske pomanjkljivosti pri otrocih, projekt<br />
pa je podprl tudi predsednik države dr. Danilo Türk – dogodek bo namreč potekal pod<br />
njegovim častnim pokroviteljstvom.<br />
Utrip UKCL<br />
Ob besedni zvezi »imunska pomanjkljivost«, ki pravzaprav sploh ne zveni tako hudo, se<br />
marsikdo vpraša, kaj to sploh pomeni. Težava je iz leta v leto večja, oboleva vedno več<br />
otrok, bolezensko stanje otroka pa je lahko zelo resno, v najhujših primerih celo smrtno.<br />
»Pri teh boleznih gre v osnovi za genetsko okvaro, ki povzroči moteno delovanje imunskega<br />
sistema. Zaradi neustrezne imunske obrambe imajo ti bolniki pogostejše in dolgotrajnejše<br />
okužbe, včasih pa se lahko pojavijo tudi avtoimunske in maligne bolezni. Za<br />
uspešno zdravljenje primarnih imunskih pomanjkljivosti je ključna zgodnja diagnoza,<br />
zato želimo z dnevom ozaveščanja javnosti posebej predstaviti opozorilne znake, ob katerih<br />
moramo pomisliti na možnost primarne imunske pomanjkljivosti,« pojasnjuje prof.<br />
dr. Tadej Avčin, dr. med., vodja Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo<br />
Pediatrične klinike UKC <strong>Ljubljana</strong> in predsednik Društva za pomoč otrokom z imunskimi<br />
boleznimi. Da bi javnosti čim temeljiteje predstavili, kako lahko otrokom pomagamo<br />
sami in kako ravnati v primeru tovrstnih bolezni, bomo predstavljanju te bolezni namenili<br />
15. september. Dan pa ne bo namenjen samo seznanjanju z boleznijo, temveč predvsem<br />
zabavi in ustvarjalnemu druženju otrok.<br />
19
Služba za odnose z javnostmi,<br />
Sabina Vrhnjak<br />
Urejen dostop<br />
za invalide<br />
in načrti za<br />
kolesarnico<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> smo pred glavno<br />
V stavbo na novo narisali požarno<br />
pot in tudi dostop za invalide, s čimer<br />
želimo opozoriti na nemoten dostop<br />
do stavbe za tiste, ki so na invalidskih<br />
vozičkih. Zaposleni in obiskovalci UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong> namreč pridno uporabljajo<br />
kolesa, predvsem poleti pa so imeli<br />
zaradi tega invalidi težave pri dostopu<br />
do stavbe. Vodstvo UKC <strong>Ljubljana</strong> v<br />
najkrajšem možnem času načrtuje tudi<br />
ureditev kolesarnice v neposredni bližini<br />
glavne stavbe.<br />
Utrip UKCL<br />
20<br />
Služba za odnose z javnostmi<br />
Knjiga: Misli, ki jokajo<br />
Andrej Pegan,<br />
invalid po<br />
poškodbi glave,<br />
ki jo je utrpel v<br />
prometni nesreči<br />
leta 1996, zaradi<br />
te poškodbe sprva<br />
ni mogel niti hoditi<br />
niti premikati<br />
roke, enajst dni pa<br />
je bil tudi v umetni<br />
komi. Veliko let po<br />
prometni nesreči<br />
se je odločil, da<br />
bo napisal avtobiografsko<br />
knjigo<br />
Misli, ki jokajo, v<br />
kateri opisuje vse svoje vzpone in padce po nesreči, ki jih<br />
ni bilo malo. »Med drugim sem organiziral veliko dogodkov;<br />
obhodil sem našo Slovenijo po meji še z enim prijateljem po<br />
poškodbi glave,« pove in doda, da je namen knjige, da tudi<br />
drugi po enaki ali podobni poškodbi dobijo voljo do rehabilitacije,<br />
pa tudi opozorilo voznikom, kako težko se je ponovno<br />
postaviti na lastne noge. Podatke za stik z avtorjem imamo<br />
v uredništvu.
Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc<br />
Prenovljene sobe<br />
za paciente,<br />
ki potrebujejo<br />
intenzivno nego<br />
Z odprtjem treh novih prenovljenih sob za<br />
intenzivno nego pacientov na KO za urologijo<br />
bo pacientom zdravljenje olajšano<br />
Na Kliničnem oddelku za urologijo<br />
Kirurške klinike UKC <strong>Ljubljana</strong>,<br />
kjer med drugimi zdravijo<br />
tudi paciente po transplantaciji<br />
ledvic, so pridobili tri na novo urejene<br />
sobe za intenzivno zdravljenje. Sobe<br />
so opremljene z vsemi potrebnimi priključki<br />
za aparature, ki so namenjene<br />
za intenzivno zdravljenje. Skupna kvadratura<br />
obnovljenih prostorov je 150<br />
kvadratnih metrov.<br />
»Sobe za intenzivno nego in terapijo<br />
smo na KO za urologijo sicer že imeli,<br />
prav pa je, da gremo v korak s časom,<br />
zato smo se lotili po nekaj letih nujne<br />
obnovitve,« je ob odprtju dejal prim.<br />
dr. Boris Sedmak, dr. med., predstojnik<br />
KO za urologijo Kirurške klinike.<br />
Vsaka od dveh sob za intenzivno<br />
nego in terapijo je namenjena<br />
petim pacientom po operativnih<br />
posegih, v eni pa sta zdaj na novo<br />
nameščeni dve postelji za paciente<br />
po transplantaciji ledvic.<br />
Tudi oprema bo zaposlenim omogočala,<br />
da bodo imeli pri roki vse medicinske<br />
priključke, ki jih potrebujejo za<br />
nego in zdravljenje pacientov, okoli<br />
katerih je s tem pridobljenega tudi več<br />
prostora. Zaposleni imajo tako precej<br />
olajšano delo.<br />
Na KO za urologijo so pridobili tri na novo urejene<br />
sobe za intenzivno zdravljenje.<br />
Prenovljene sobe omogočajo večji<br />
nadzor zdravstvenega osebja. Sobe so<br />
opremljene s priključki (elektrika, deset<br />
vtičnic/posteljo, enkrat kisik, enkrat<br />
komprimiran zrak in nova bolniška<br />
signalizacija) za trinajst postelj. V<br />
vsaki sobi je tudi priključek za dializni<br />
aparat. Pred vsako sobo so obnovljeni<br />
sanitarni prostori, nova je tudi skupna<br />
sestrska baza za delo zdravstvenega<br />
osebja, od koder se hkrati nadzoruje<br />
dve bolniški sobi. V intenzivni negi gre<br />
za paciente, ki zaradi zdravljenja po<br />
težkih operacijah potrebujejo aparate<br />
za podporo dihanju in neprekinjeno<br />
spremljanje vseh življenjskih funkcij.<br />
Menimo, da bomo tudi s pridobitvijo<br />
treh novih sob izboljšali pogoje za hospitalizacijo.<br />
Vrednost celotne naložbe,<br />
ki jo je financiral UKC <strong>Ljubljana</strong>, je<br />
177.092,40 evra z DDV.<br />
Utrip UKCL<br />
Zvonka Zupanič Slavec<br />
KUD UKC <strong>Ljubljana</strong> podarja slike<br />
Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske<br />
fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD) z likovno skupino<br />
vsako leto razveseljuje svoje ustanovitelje tudi z<br />
darovanjem razstav. V poletnem času je takšna razstava slik,<br />
večinoma s kolonije v Savudriji, v razstavišču UKC <strong>Ljubljana</strong>.<br />
Tam lahko posamezne klinike rezervirajo sliko (nanjo nalepijo<br />
listek) in jo ob koncu razstave tudi prevzamejo.<br />
Tako se KUD trudi, da s svojimi deli opremlja bolnišnico, ji<br />
daje spodbuden videz tudi prek umetnosti in tako nagovarja<br />
k spodbudnejšemu zdravljenju prav vseh, vključenih v bolnišnično<br />
zdravljenje.<br />
Med slikami so nekatere še posebej domiselne. Tako je slikar<br />
Henrik Krnec ob savudrijskem motivu napisal pismo svoji<br />
neimenovani zdravnici v UKC <strong>Ljubljana</strong>, in pravi: »Spoštovana<br />
gospa doktor, z majhnega obmorskega mesta Vam pošiljam<br />
najlepše pozdrave. Obenem Vam sporočam, da brez<br />
Vaše zdravstvene pomoči ne bi mogel biti tukaj. Vam in vsemu<br />
zdravstvenemu timu gre zahvala, da lahko sedaj uživam<br />
na morju. Z najlepšimi spomini na Vas in Vaš tim Vam sporočam,<br />
da Vas občudujem, Vaš neimenovani bolnik.«<br />
Stik: Zvonka Zupanič Slavec, predsednica KUD-a,<br />
kudkcmf@mf.uni-lj.si.<br />
21
Utrip UKCL<br />
22<br />
Ana Marija Vrbič, predsednica mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč<br />
Poslovilni glasbeni nastop<br />
prof. dr. Kornhauserja<br />
Prof. dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater, je bil več<br />
desetletij predstojnik Pediatričnega oddelka kirurških strok<br />
UKC, glasbo pa je imel vedno v srcu<br />
se, da sem bil<br />
prvič na odru kot desetletni<br />
fant. Na sporedu je »Spominjam<br />
bila Chopinova Fantazija – Impromptu,<br />
ki jo še danes z veseljem igram. Prva<br />
učiteljica klavirja je bila moja mama,<br />
pozneje pa znana klavirska pedagoga<br />
Ivana Lang in Svetislav Stančić. Kot<br />
študent zagrebške medicinske fakultete<br />
sem redno sodeloval na koncertih v<br />
slovitem zagrebškem Glasbenem zavodu,<br />
ti so z mojim odhodom iz Zagreba<br />
zamrli,« o svojih začetkih pove prof.<br />
dr. Pavle Kornhauser, zdravnik pediater,<br />
ki je bil več desetletij predstojnik Pediatričnega<br />
oddelka kirurških strok UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong>. Glasbo je imel vedno v srcu.<br />
Nedavno je imel svoj poslovilni nastop<br />
v veliki dvorani stavbe Kazine skupaj s<br />
koncertom zdravniške glasbene skupine<br />
Pro medico. Prof. Kornhauser je koncert<br />
pripravil skupaj z učenci baletne šole<br />
ljubljanskega konservatorija.<br />
Dvorana je bila tudi letos (z dodatnimi<br />
stotimi sedeži) do zadnjega kotička<br />
napolnjena s številnimi kolegi zdravniki,<br />
drugimi delavci v zdravstvu, kulturniki,<br />
predstavniki sekcij KUD-a ter s<br />
prijatelji in gosti. Umetniški spored je<br />
bil nekonvencionalen, pester in kakovosten.<br />
Značilnost nastopov zasedbe<br />
Pro medico je interdisciplinarnost, kar<br />
pomeni, da je na sporedu ne le solistična<br />
ali instrumentalna<br />
komorna<br />
glasba, v spored<br />
so vključeni zbori,<br />
letos ponovno<br />
baletniki. Sprva<br />
je godalni kvartet<br />
Pro medico<br />
zaigral baročno<br />
skladbo Antonia<br />
Caldara Sonata<br />
za godala in orgle<br />
št. 6 s študentko<br />
»Z nocojšnjim<br />
koncertom se<br />
poslavljam od<br />
odra. Bližam se<br />
devetdesetim, ko tudi<br />
poklicni pianisti že<br />
dolgo ne nastopajo<br />
več. Duševno se sicer<br />
počutim čil, telesno<br />
pa leta ne lažejo,«<br />
je ob koncu koncerta<br />
dejal prof. dr. Pavle<br />
Kornhauser.<br />
ljubljanske Akademije za glasbo Ano<br />
Češnjevar: Adagio in Allegro. Sledil je<br />
Aleksander Borodin: Klavirski kvintet<br />
v c-molu: Andante, Scherzo, Finale (P.<br />
Kornhauser – klavir, M. Zupan – 1. violina,<br />
Andrej Gubenšek – 2. violina, V.<br />
Demšar – viola, T. Gregorc – violončelo).<br />
Po odmoru je bil na sporedu Peter<br />
Iljič Čajkovski z baletom Hrestač, op.<br />
71a: Marš, Ples sladkorne vile, Ruski<br />
ples Trepak, Arabski ples, Kitajski ples,<br />
Pastorale: Ples čarobnih piščali in Cvetlični<br />
valček. Koreografinja je bila Darja<br />
Sebastian, profesorica Srednje baletne<br />
šole ljubljanskega konservatorija.<br />
Spremljavo je zagotovil ad hoc orkester<br />
(Ad hoc pravimo, ker Pro medico nima<br />
Koncert je izzvenel z<br />
navdušenim ploskanjem<br />
občinstva ob ponovitvi<br />
Cvetličnega valčka iz baletne<br />
suite Hrestač P. I. Čajkovskega.<br />
stalnega, ob priložnosti profesor Kornhauser<br />
zbere instrumentaliste, zlasti<br />
pihalce, iz vrst zdravnikov, večina je<br />
študentov ljubljanske Akademije za<br />
glasbo. V orkestru so bili tudi harfistka<br />
in trije predstavniki Simfoničnega<br />
orkestra RTVS. Hvaležni smo za njihovo<br />
sodelovanje.). Vodja orkestra je prof.<br />
Vilim Demšar; klavirski duo sta bila<br />
Alenka Podboj in Pavle Kornhauser.<br />
Koncert je izzvenel z navdušenim ploskanjem<br />
občinstva ob ponovitvi Cvetličnega<br />
valčka iz baletne suite Hrestač<br />
P. I. Čajkovskega. Slavljenec je imel ob<br />
koncu koncerta nagovor in je dejal: »Z<br />
nocojšnjim koncertom se poslavljam od<br />
odra. Bližam se devetdesetim, ko tudi<br />
poklicni pianisti že dolgo ne nastopajo<br />
več. Duševno se sicer počutim čil, telesno<br />
pa leta ne lažejo ... Zato je prav, da<br />
vodenje zasedbe Pro medico in tudi aktivno<br />
igro prepustim obetavnemu violinistu,<br />
letos diplomiranemu zdravniku<br />
na Medicinski fakulteti in diplomantu<br />
Akademije za glasbo, Andreju Gubenšku,<br />
ter upam, da bo nadaljeval svetlo<br />
tradicijo zdravniške glasbene skupine<br />
Pro medico.«
Služba za odnose z javnostmi , Sabina Vrhnjak<br />
Selitev dovoza za<br />
reševalna vozila v<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
V<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> smo v začetku julija preselili začasni<br />
dovoz za reševalna vozila in dostop za pešce<br />
z Njegoševe ulice na novo lokacijo na Bohoričevi ulici.<br />
Dostop za pešce v Centralni urgentni blok (CUB) UKC<br />
<strong>Ljubljana</strong> je po novem omogočen z Njegoševe in z Bohoričeve<br />
ulice. Na novi dovozni ploščadi bosta dva označena<br />
vhoda za paciente. En vhod bo namenjen za vstop<br />
pacientov v Centralni urgentni blok, drugi pa za vstop<br />
pacientov, pripeljanih z reševalnimi vozili. Vse obiskovalce<br />
UKC <strong>Ljubljana</strong> prosimo, da novih dostopov ne uporabljajo<br />
za prihode in odhode pri obiskovanju svojcev, ki<br />
se zdravijo v naši ustanovi.<br />
Služba za odnose z javnostmi<br />
Diabetološke<br />
ambulante<br />
na novi lokaciji<br />
Bolniki s sladkorno boleznijo so že obravnavani<br />
na novi lokaciji na Vrazovem trgu 1<br />
Konec junija so se diabetološke ambulante, ki so doslej<br />
delovale v pritličju Poliklinike KO za endokrinologijo,<br />
diabetes in presnovne bolezni Interne klinike, preselile na<br />
novo lokacijo – v stavbo stare Pediatrične klinike na Vrazovem<br />
trgu 1. Nove<br />
diabetološke ambulante<br />
delujejo<br />
v pritličju stavbe<br />
stare Pediatrične<br />
klinike, in sicer v<br />
neposredni bližini<br />
novega negovalnega<br />
oddelka.<br />
»S preselitvijo so se izboljšale možnosti za<br />
obravnavo diabetoloških bolnikov, ki so bili<br />
doslej obravnavani v stavbi s prostorsko stisko.<br />
Izjemna prednost bo tudi, da bo odslej<br />
vsa dejavnost diabetologije pod eno streho,«<br />
je povedal doc. dr. Andrej Janež, predstojnik<br />
KO za endokrinologijo, diabetes in<br />
presnovne bolezni Interne klinike.<br />
Utrip UKCL<br />
Prosimo tudi, da ob prihodu na novo dovozno ploščad<br />
upoštevate navodila naših zaposlenih, še posebej varnostnikov.<br />
Le tako bomo lahko zagotovili nemoteno in<br />
učinkovito delovanje Centralnega urgentnega bloka.<br />
Selitev dovozov je bila sicer vseskozi načrtovana zaradi<br />
gradnje nove urgence. Novi začasni dovoz bo v uporabi<br />
do izgradnje prometnega terminala, ki bo celovito rešil<br />
logistiko dovozov in odvozov v UKC <strong>Ljubljana</strong>.<br />
Diabetološke ambulante so namreč doslej poleg Poliklinike<br />
uporabljale še prostor nekdanjega KO za otroško kirurgijo in<br />
intenzivno terapijo ter prostor v najemu na Nazorjevi ulici.<br />
Vodstvo KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni<br />
je prostore za nove ambulantne prostore za izvajanje diabetološke<br />
dejavnosti v prostorih stare Pediatrične klinike<br />
pridobilo konec leta 2009. Uradno odprtje bo organizirano<br />
predvidoma jeseni – čez poletje si želi osebje vzeti čas, da<br />
na novi lokaciji organizacijsko izpelje vse potrebno za nemoteno<br />
obravnavo bolnikov. Za vse paciente bodo na stari<br />
lokaciji na Polikliniki nameščena obvestila o selitvi diabetoloških<br />
ambulant.<br />
23
Ermelin Huremović, vodja ekipe UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
VII. športne igre<br />
slovenskih bolnišnic<br />
V različnih športnih disciplinah se boste lahko<br />
pomerili 8. septembra <strong>2012</strong> na Otočcu<br />
Kako se prijaviti?<br />
Prijave sprejema vodja ekipe UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
Ermelin Huremović na e-naslov:<br />
ermelin.huremovic@kclj.si ali na GSM: 031/770-346<br />
Vse prijavljene udeležence prosimo, da se po prijavi teh iger obvezno<br />
udeležijo, odjava je mogoča samo z zdravniškim opravičilom.<br />
Tekmovanja so na visoki ravni, zato je priporočljiva telesna<br />
pripravljenost, da ne pride do neželenih poškodb. Ker so športne<br />
igre sedme po vrsti, vsi skupaj upajmo na čim boljše rezultate in čim<br />
več osvojenih kolajn: saj veste, sedem je pravljična številka.<br />
Leto je naokoli in spet so tukaj težko<br />
pričakovane VII. športne igre slovenskih<br />
bolnišnic, ki bodo potekale<br />
8. septembra <strong>2012</strong> na Otočcu. Otočec je<br />
rojstni kraj prvih športnih iger, zato se<br />
tako radi vračamo nanj, saj nas vedno<br />
navdušuje in osrečuje. Kot je že v navadi<br />
nekaj let zapored, bodo tudi te športne<br />
igre enodnevne, saj se bodo začele dopoldne<br />
in se zaključile s slavnostno večerjo<br />
ter podelitvijo nagrad in kolajn.<br />
Program bo znova povezoval izkušeni<br />
vremenar Robert Erjavec, zato upamo,<br />
da bo tudi letos vreme sončno in naklonjeno<br />
vsem športnikom, ki bodo sodelovali<br />
na prireditvi.<br />
Utrip UKCL<br />
Posamezniki in ekipe se bodo lahko<br />
pomerili v številnih disciplinah, in sicer<br />
v pikadu, lokostrelstvu, balinanju,<br />
odbojki, nogometu, košarki, tenisu,<br />
nordijski hoji, namiznem tenisu itd.<br />
Tudi letos pričakujemo dober odziv<br />
športnikov iz UKC <strong>Ljubljana</strong>, ki že vrsto<br />
let sodelujejo na tej športni prireditvi,<br />
kjer so dosegali vrhunske rezultate<br />
in dosežke. Izpostavljamo predvsem<br />
športnike košarkarje iz KO za anesteziologijo,<br />
ki tudi letos ne bodo odšli<br />
domov praznih rok, prav tako pa tudi<br />
reševalce nogometaše iz RP <strong>Ljubljana</strong><br />
ter gospo Dalijo Zupan in gospoda Mirana<br />
Pavliča, oba zlata tenisača.<br />
Biserka Marolt Meden<br />
Ekipe iz UKC <strong>Ljubljana</strong> so bile uspešne tudi v lanskem letu.<br />
Povabilo<br />
k sodelovanju:<br />
<strong>Center</strong> za mediacijo<br />
V UKC <strong>Ljubljana</strong> ustanavljamo <strong>Center</strong> za mediacijo, s čimer vzpostavljamo celovit<br />
sistem mirnega reševanja sporov.<br />
Vabimo vse zaposlene, ki so opravili usposabljanje za mediatorje in bi želeli<br />
prostovoljno sodelovati kot mediatorji ali komediatorji v sporih, ki jih bomo<br />
reševali s pomočjo mediacije, da pošljete svoje podatke s potrdilom o opravljenem<br />
usposabljanju na naslov: Biserka Marolt Meden, UKCL, Bohoričeva 20,<br />
<strong>Ljubljana</strong>.<br />
V septembru bomo sklicali sestanek vseh prijavljenih, da se dogovorimo o načinu<br />
dela.<br />
24
O<br />
danes 80-letnem prof. dr.<br />
Božu Kralju, vse do leta 1998<br />
zaposlenem na Ginekološki<br />
kliniki, ne gre zapisati zgolj nekaj<br />
besed. »Svojo neizmerno življenjsko<br />
energijo je namenil stroki, za kar je<br />
prejel številna priznanja in nazive«,<br />
je o njem nedavno zapisal prof. dr.<br />
Adolf Lukanovič, strokovni direktor<br />
Ginekološke klinike. Prof. dr. Kralj je<br />
v Sloveniji z uroginekologijo oral ledino.<br />
Poleg vloge profesorja in zdravnika<br />
v Sloveniji je prejel tudi številna<br />
mednarodna priznanja in nazive, med<br />
drugim je bil predsednik Mednarodnega<br />
združenja za inkontinenco, prvi<br />
predsednik uroginekološke sekcije<br />
UGOJ, predsednik Uroginekološkega<br />
združenja Italije, član znanstvenega<br />
in izvršilnega odbora Svetovne zveze<br />
ginekologov in porodničarjev (FIGO)<br />
ter imel še številne druge pomembne<br />
vloge. Še danes s ponosom gleda<br />
na svoje začetke. Ocenjuje, da je bilo<br />
takrat pravilo, da naj mladi zdravnik<br />
najprej tri leta dela v splošni medicini,<br />
izjemno koristno, in da so mednarodna<br />
izpopolnjevanja za pridobivanje<br />
znanja več kot pomembna.<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak<br />
»Z uroginekologijo smo<br />
v Sloveniji orali ledino«<br />
Pogovor s prof. dr. Božom Kraljem, dr. med., ki je v Slovenijo vpeljal<br />
vejo ginekologije – uroginekologijo, uveljavil metodo zdravljenja<br />
urinske inkontinence s pomočjo funkcionalne elektrostimulacije<br />
ter med prvimi poročal o delovanju spodnjih urinskih poti po<br />
radikalni histerektomiji (Wertheimovi operaciji)<br />
Kdaj ste začeli delati<br />
v UKC <strong>Ljubljana</strong>?<br />
»V UKC <strong>Ljubljana</strong> sem začel delati 1.<br />
aprila 1961 in tam ostal do leta 1998.<br />
Medicinsko fakulteto sem končal leta<br />
1956, po končanem stažu in vojski pa<br />
sem tri leta delal kot splošni zdravnik<br />
na terenu. Delo v splošni medicini takoj<br />
po študiji je bilo takrat predpisano.<br />
Kot zdravnik na terenu<br />
sem delal v Sežani,<br />
Vipavi in<br />
»Izjemno<br />
koristno je, da<br />
se zdravnik najprej spozna<br />
s težavami v splošni<br />
medicini. Posamezniku to<br />
tudi omogoči širši pogled<br />
na položaj, razumevanje<br />
širine dela zdravnika in<br />
olajša odločanje pozneje<br />
pri specialističnem delu.«<br />
na Mostu na Soči. Omenjena tri leta<br />
ocenjujem kot zelo koristna. Želim si,<br />
da bi bila tovrstna praksa uveljavljena<br />
še danes. Izjemno koristno je, da se<br />
zdravnik najprej spozna s težavami v<br />
splošni medicini. Posamezniku to tudi<br />
omogoči širši pogled na položaj, razumevanje<br />
širine dela zdravnika in olajša<br />
odločanje pozneje pri specialističnem<br />
delu.«<br />
»Dejansko sem v pokoju šele<br />
eno leto,« pove prof. dr. Božo<br />
Kralj, dr. med., ob naštevanju<br />
vsega, kar je naredil za<br />
ginekološko stroko.<br />
25<br />
Preberite
Preberite<br />
Po tem ste torej začeli delati na GK.<br />
»Res je; specializiral sem ginekologijo<br />
in porodništvo, leta 1965 pa opravil<br />
specialistični izpit. Leta 1969 sem<br />
se vključil v večdisciplinarno skupino<br />
Fesum, ki je raziskovala zdravljenje<br />
motenj mikcije oziroma zdravljenje<br />
urinske inkontinence predvsem s funkcionalno<br />
elektrostimulacijo.«<br />
»Danes je<br />
uroginekologija del ginekologije,<br />
brez katere si integralne ginekologije<br />
sploh ne moremo<br />
predstavljati.«<br />
Kaj ta metoda omogoča?<br />
»Vse skupaj se je začelo z raziskovalno<br />
projektno nalogo, ki smo jo dobili iz<br />
raziskovalnega ameriškega sklada. Na<br />
razvoju zdravljenja s pomočjo funkcionalne<br />
elektrostimulacije je naša večdisciplinarna<br />
skupina delala okoli deset<br />
let. Vključeni so bili elektroinženirji<br />
(pod vodstvom prof. dr. Petra Šuhlja),<br />
nevrofiziologi, urolog (prof. dr. Slavko<br />
Rakovec) in jaz kot ginekolog. Skupaj<br />
smo izdelali parametre elektrostimulacije<br />
za zdravljenje urinske inkontinence,<br />
ki so osvojili ves svet in so še<br />
danes znani kot ljubljanski parametri<br />
zdravljenja s funkcionalno elektrostimulacijo.<br />
Skupina Fesum, ki je na tem<br />
delala okoli deset let, je bila v tistem<br />
času vodilna za zdravljenje s funkcionalno<br />
elektrostimulacijo. Gre za zelo<br />
uspešen način konservativnega zdravljenja,<br />
ki je v tistem času pomenil preboj,<br />
danes pa je manj v uporabi.«<br />
Kakšno težavo urinska inkontinenca<br />
predstavlja danes?<br />
»V devetdesetih letih smo izvedli statistiko<br />
o težavi urinske inkontinence;<br />
na vzorcu 3040 žensk smo ugotovili,<br />
da ima 34 odstotkov ženske populacije<br />
težave z urinsko inkontinenco in da jih<br />
13 odstotkov potrebuje zdravljenje.<br />
Pri starejših ženskah je bil odstotek še<br />
višji: ženske, starejše od 65 let, imajo<br />
težavo z urinsko inkontinenco v 57 odstotkih.<br />
V manjšem številu smo študijo<br />
ponovili po letu 2002 in ugotovili,<br />
da je številsko podobno, le interes za<br />
zdravljenje je večji.«<br />
Čemu pripisujete večji interes za<br />
zdravljenje?<br />
»Ženske so včasih to težavo prikrivale,<br />
zdravniki smo morali nanjo opozarjati.<br />
Danes je nasprotno: ženske same prihajajo<br />
k zdravniku s to težavo. Prepričan<br />
sem, da je k temu veliko pripomoglo<br />
tudi to, da so bile v program diagnostike<br />
in terapije vključene tudi medicinske<br />
sestre in fizioterapevti, s čimer se<br />
je o inkontinenci več govorilo.«<br />
Zakaj posamezniki skrivajo težavo z<br />
urinsko inkontinenco?<br />
»Gre za neprijetno težavo; nekoč je veljalo,<br />
da je posameznica spregovorila<br />
šele, ko si jo neposredno vprašal, ali<br />
ima težave. Izjemno zgodnji smo bili<br />
v Sloveniji tudi z diagnostičnimi postopki<br />
(posebej z urodinamskimi preiskavami).<br />
Že leta 1969 smo uvedli vse<br />
preiskovalne metode za diagnostiko<br />
urinske inkontinence ter uvedli takrat<br />
najuspešnejšo operacijo, operacijo po<br />
Burchu (kolpocistouretripeksijo). <strong>Ljubljana</strong><br />
je že zelo zgodaj postala najpomembnejše<br />
središče za uroginekologijo<br />
v tedanji Jugoslaviji, pozneje pa se je<br />
naše znanje razširilo še na dve središči<br />
v Jugoslaviji in Sloveniji. Danes je<br />
uroginekologija del ginekologije, brez<br />
katere si integralne ginekologije sploh<br />
ne moremo predstavljati. Od leta 1969<br />
smo glede tega v Sloveniji orali ledino.«<br />
Za prepoznavnost uroginekologije<br />
ste veliko dosegli tudi<br />
v mednarodnih vodah.<br />
»Leta 1985 smo med prvimi v svetu poročali<br />
o motnjah v delovanju spodnjih<br />
urinskih poti, posebno o motnjah inkontinence<br />
po radikalni histerektomiji<br />
oziroma Wertheimovi operaciji.<br />
Leta 1988 smo na simpoziju ob stoti<br />
obletnici Wertheimove operacije prejeli<br />
priznanje za najboljši prispevek.<br />
Svoje mednarodne izkušnje cenim; že<br />
kot mlajši ginekolog sem bil na veliko<br />
izpopolnjevanjih v tujini. Najprej kot<br />
Fulbrightov štipendist v ZDA, kot štipendist<br />
British Councila v Londonu,<br />
izpopolnjeval sem se tudi v Berlinu<br />
in v Italiji ter sodeloval na številnih<br />
mednarodnih kongresih. Vsa ta izpopolnjevanja<br />
so bila izjemno koristna:<br />
uroginekologije namreč pred mano v<br />
Sloveniji ni bilo.«<br />
Veliko časa ste v svoji karieri posvetili<br />
tudi pedagoškemu delu.<br />
»Res je; v svojih začetkih sem predaval<br />
na babiški šoli, leta 1974 sem začel<br />
predavati ginekologijo in porodništvo<br />
na kasnejši Visoki šoli za zdravstvo v<br />
Ljubljani ter na dislociranih enotah v<br />
Mariboru in Ankaranu. Od leta 1990<br />
sem redni profesor na Medicinski fakulteti<br />
Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi<br />
na Ginekološki kliniki sem delo<br />
nadaljeval najprej kot dekan Visoke<br />
šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani<br />
in nato kot dekan Visoke šole za zdravstvo<br />
v Novem mestu vse do letos.<br />
Dejansko sem v pokoju šele eno leto<br />
(smeh).«<br />
26
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec<br />
Revmatolog dr. Filip Terč (1844–1917),<br />
začetnik apiterapije in predhodnik<br />
znanstvene imunologije<br />
Češki zdravnik Filip Terč, ki je živel in delal v Mariboru, je spoznal povezavo med čebeljimi piki in<br />
ravmatoidnim artritisom<br />
Ljudska medicina ima pri zdravljenju pogosto pradavne<br />
izkušnje, a jih šolska medicina sprejme v uporabo<br />
šele, ko znanstveno dokaže njihovo delovanje. Čebelje<br />
pike so npr. za zdravljenje revmatoidnega artritisa uporabljale<br />
že stare in antične kulture, razmah pa je ta terapija<br />
doživela šele po letu 1888, ko je češki zdravnik Filip<br />
Terč, ki je živel in delal v Mariboru, spoznal povezavo med<br />
čebeljimi piki in revmatoidnim artritisom. Kljub pomembnemu<br />
odkritju je dr. Terč premalo znan, zato ga na kratko<br />
predstavimo.<br />
V Maribor je prišel leta 1875<br />
S svojimi pravilno zastavljenimi in načrtovanimi eksperimenti<br />
ter kritičnim kliničnim opazovanjem je dr. Filip Terč na razmerju<br />
apitoksin (čebelji strup) : revmatični povzročitelj zgradil svojo<br />
»čebeljo terapijo« in utiral pot poznejši znanstveni medicini.<br />
Ker je dr. Terč neodvisno od<br />
francoskih in ruskih avtorjev<br />
spoznal zdravilnost apitoksina<br />
in povezavo med njim in<br />
revmatizmom, velja v Srednji<br />
Evropi za začetnika apiterapije.<br />
Rodil se je 30. marca 1844 v Šumavi na Češkem. Po maturi<br />
v čeških Domažlicah (1864) je študiral medicino na Dunaju,<br />
kjer je promoviral leta 1869. Strokovno se je izpopolnjeval v<br />
dunajski splošni bolnišnici in postal kirurški asistent. Leta<br />
1875 je prišel v Maribor, kjer se je posvetil splošni zdravniški<br />
praksi, hkrati pa je, kot velik ljubitelj čebel, svojo<br />
pozornost namenjal tudi čebelam in čebelarstvu. Od leta<br />
1890 je na moškem učiteljišču v Mariboru poučeval higieno<br />
in somatologijo, pomagal pa je tudi pri praktičnem pouku<br />
čebelarstva. Leta 1878 je postal predsednik mariborske<br />
podružnice Štajerskega čebelarskega društva in kot predavatelj,<br />
pisec in planinec predano sodeloval v mariborskem<br />
kulturnem življenju. Bil je tudi član Slovanske čitalnice in<br />
eden od ustanoviteljev Narodnega doma v Mariboru. Tam si<br />
je tudi ustvaril družino.<br />
Ko je dr. Terč pri nekem bolniku ugotovil, da so se mu po<br />
piku čebel revmatične težave omilile, se je v letih 1878/89<br />
poglobil v raziskovanje odnosa apitoksina (čebeljega strupa)<br />
do zdravega in bolnega organizma. V tem času je spremljal<br />
173 bolnikov, ki jim je apliciral 39.000 čebeljih pikov,<br />
do leta 1912 pa je med 658 primeri tako pomagal kar 543<br />
bolnikom. Izbiral je predvsem bolnike, ki jim niso pomagala<br />
druga zdravila, in tudi revmatike s prizadetostjo srca. Dr.<br />
Terč je bil tudi sam revmatični bolnik in je zaradi lastnih dobrih<br />
izkušenj s tem zdravljenjem še bolj verjel vanj.<br />
Pogled nazaj<br />
27
Pogled nazaj<br />
28<br />
Zdravljenje je začel z<br />
enim pikom, ga čez pol ure<br />
nadaljeval z drugim ter<br />
čez eno uro s tretjim pikom<br />
Kot prvo reakcijo telesa na pik čebele<br />
je lokalno opisal bolečino, oteklino in<br />
srbenje, ki po dveh do treh dneh izginejo,<br />
kot drugo reakcijo pa splošno<br />
slabost, siljenje k bruhanju, vrtoglavico,<br />
možnost izgube zavesti in izjemoma<br />
tudi smrt (anafilaktični šok). Dr.<br />
Terč je menil, da je uporaba apitoksina<br />
učinkovita samo pri »pravem revmatizmu«<br />
(revmatoidnem artritisu), ne<br />
pa tudi pri drugih boleznih sklepov<br />
(degenerativnih spremembah, protinu,<br />
gonoreji, tuberkulozi itd.). Nerevmatične<br />
primere je zato izločil, saj<br />
je ugotovil, da se oteklina in različne<br />
reakcije pri zdravem človeku pojavijo<br />
že ob prvem čebeljem piku. Podobne<br />
reakcije se pojavijo tudi pri bolnikih z<br />
drugimi nerevmatičnimi boleznimi. Po<br />
pravilu, ki ga je spoznal v praksi, se pri<br />
revmatiku, ki ga piči čebela, oteklina<br />
ne pojavi toliko časa, dokler trajajo<br />
bolezenski znaki.<br />
Prav tako je ugotovil, da je treba terapevtsko<br />
dozo postopoma višati, in to<br />
toliko časa, dokler bolnik ne postane<br />
popolnoma imun na čebelji strup. Prepričan<br />
je bil, da je pri lažji obliki bolezni<br />
potrebnih manj pikov, pri hujši pa<br />
več, celo do nekaj sto ali tisoč. Zdravljenje<br />
je začel z enim pikom, ga čez<br />
pol ure nadaljeval z drugim ter čez eno<br />
uro s tretjim pikom. Ugotovil je, da če<br />
bolnik dobro prenaša zdravilo, je mogoče<br />
opraviti tudi 100 do 150 pikov na<br />
dan, skupno pa kar 600 pikov! Opisal je<br />
celo bolnico, ki ji je v treh do štirih poletnih<br />
mesecih apliciral več kot 2000<br />
pikov čebel.<br />
S svojo »čebeljo terapijo« je utiral<br />
pot poznejši znanstveni medicini<br />
S svojimi pravilno zastavljenimi in načrtovanimi<br />
eksperimenti ter kritičnim<br />
kliničnim opazovanjem je na razmerju<br />
apitoksin (čebelji strup) : revmatični<br />
povzročitelj zgradil svojo »čebeljo terapijo«<br />
in utiral pot poznejši znanstveni<br />
medicini. Farmacevtsko industrijo<br />
je posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih<br />
pripravkov, tako med drugim<br />
Švicarja dr. K. Avg. Forsterja, da je v začetku<br />
tridesetih let izdelal prvi pripravek<br />
z apitoksinom »Forapin«. V njem<br />
so čebelji venom, benzilnikotinad,<br />
bornilsalicilat, kamfora in metilnikotinat.<br />
Preparat še danes uporabljajo<br />
v obliki mazila za lajšanje sklepnih in<br />
mišičnih bolečin, pri zdravljenju športnih<br />
poškodb in tudi pri podhladitvah.<br />
Strokovne<br />
članke je dr.<br />
Terč objavljal<br />
v številnih<br />
revijah, med<br />
drugim leta<br />
1888 v ugledni<br />
reviji<br />
Wiener Medizinische<br />
Presse.<br />
S tem se<br />
je začel sodobni<br />
razvoj<br />
apiterapije v<br />
medicini po<br />
vsem svetu.<br />
Ker je dr. Terč<br />
n e o d v i s n o<br />
od francoskih in ruskih avtorjev spoznal<br />
zdravilnost apitoksina in povezavo<br />
med njim in revmatizmom, velja<br />
v Srednji Evropi za začetnika apiterapije.<br />
Njegov rojstni dan, 30. marec, je<br />
mednarodna čebelarska organizacija<br />
Apimondia razglasila za mednarodni<br />
dan apiterapije.<br />
Terčevemu vzoru, ki je revmatoidni<br />
artritis zdravil s čebeljimi piki,<br />
sledili tudi drugi<br />
Dr. Terč je umrl 28. oktobra 1917 v Mariboru,<br />
kjer se po njem imenuje tudi<br />
ulica. Glede na pomembna spoznanja,<br />
ki jih je opravil kot predhodnik imunologije,<br />
ki v njegovem času še ni imela<br />
znanstvenih osnov, je med Slovenci in<br />
še posebej zdravniki premalo poznan.<br />
Zavedamo se, da v njegovem času še<br />
ni mogel ločiti med revmatičnimi in<br />
degenerativnimi boleznimi. Pri prvih<br />
je apiterapija bolnikom pomagala, pri<br />
drugih ne. S sistematičnimi preiskavami,<br />
ki jih je opravljal dr. Terč, ga podobno<br />
kot zdravnika Konstantina Konvalinko,<br />
lastnika Dolenjskih toplic v<br />
času med obema svetovnima vojnama,<br />
lahko štejemo med prve revmatologe<br />
na Slovenskem.<br />
Če se ozremo po svetu, zapišimo še, da<br />
so Terčevemu vzoru, ki je revmatoidni<br />
artritis zdravil s čebeljimi piki, sledili<br />
tudi drugi: Bodog F. Beck, ki je 1935 izdal<br />
knjigo o zdravljenju artritisa s čebeljimi<br />
piki in bil zaslužen za razvoj tovrstne<br />
terapije v ZDA, in Charles Mraz,<br />
ki je s čebeljimi piki zdravil predvsem<br />
avtoimune bolezni. Ta je s sodelavci<br />
zaslužen za prve klinične študije s čebeljim<br />
strupom in razvil je standarde<br />
za pridobivanje čebeljega strupa, ki jih<br />
je prevzela Ameriška agencija za prehrano<br />
in zdravila (FDA). Konec dvajsetega<br />
in v začetku enaindvajsetega stoletja<br />
so na živalih sledile nove študije,<br />
ki so preučevale predvsem analgetične<br />
in protivnetne učinke čebeljega strupa<br />
ter potrdile zaviranje vnetnih učinkov<br />
in prenos bolečinskih dražljajev. Pri<br />
ljudeh teh študij ne bi bilo etično izvajati,<br />
ker je apitoksin hud alergen, ki<br />
lahko povzroča celo anafilaktični šok.
NAGRADNA KRIŽANKA<br />
Rešitev nagradne križanke pošljite v<br />
pisemski ovojnici (ali na dopisnici)<br />
najkasneje do 14. septembra <strong>2012</strong> na<br />
naslov: <strong>Univerzitetni</strong> klinični center<br />
<strong>Ljubljana</strong>, Služba za odnose z javnostmi,<br />
Zaloška 2, 1000 <strong>Ljubljana</strong>, s pripisom:<br />
ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi<br />
svoje ime in naslov, kamor vam lahko<br />
pošljemo nagrado.<br />
Nagrade za to številko so (podarja jih Hypo Alpe Adria Bank, d. d., poslovalnica<br />
Moste, Zaloška cesta 51, <strong>Ljubljana</strong>, tel. št.: 01/580 48 50):<br />
1. nagrada: poletna brisača,<br />
2. nagrada: dežnik,<br />
3. podloga za miško.<br />
Izžrebani iz prejšnje številke so:<br />
1. nagrada: (Kuharska enciklopedija): Roman Vahčič, Ulica v Kokovšek 34, 1231 Črnuče,<br />
2. nagrada: (USB-ključek): Jolanda Lampič, Centralna sterilizacija, UKC <strong>Ljubljana</strong>,<br />
3. nagrada: (USB-ključek): Tina Žibert, Krška vas 28d, 8262 Krška vas.<br />
29
Služba za odnose z javnostmi , Sabina Vrhnjak<br />
ANKETA:<br />
Ali ste se kdaj udeležili bolnišničnih<br />
športnih iger? Kakšen je sicer vaš<br />
odnos do športa?<br />
Jože Šimenko, KO za<br />
anesteziologijo in intenzivno<br />
terapijo operativnih strok:<br />
»Prvič sem sodeloval, ko so bile športne<br />
igre organizirane drugič, potem<br />
pa sem bil njihov del kar štiri leta zapored.<br />
Sodeloval bi tudi lani, a mi je<br />
to onemogočila zdravstvena poškodba; letos se še odločam,<br />
ali bom lahko sodeloval. Prvo sodelovanje je sicer posledica<br />
tega, da so kolegi dosegli velik uspeh, kar je pritegnilo<br />
mene in še nekaj kolegov. Zagotovo je udeležba na športnih<br />
igrah odlično doživetje: na enem mestu je tekmovalnost,<br />
druženje, ekipno pomerjanje in spoznavanje, pomeni pa<br />
tudi neke vrste »team building«. Potem, ko smo vsi utrujeni<br />
od tekem, si zvečer privoščimo še prijetno druženje …<br />
Šport imam sicer rad, poleg košarke sem včasih tudi veliko<br />
tekel. Dobro je upoštevati načelo zdrav duh v zdravem telesu<br />
– gibanje namreč pripomore tudi k premagovanju stresa,<br />
s katerim se srečujemo v službi.«<br />
ANKETA<br />
Jovica Veljković,<br />
KO za urologijo Kirurške klinike:<br />
»Športnih iger sem se udeležil dvakrat,<br />
vedno sem tekmoval v košarki.<br />
Enkrat nam je uspelo priti v finale!<br />
Sicer pa mi športne igre pomenijo<br />
predvsem druženje, hkrati pa med<br />
vsemi nami spodbudijo tudi nekaj športnega duha in tekmovalnosti.<br />
Prvič sem se jih udeležil na pobudo sodelavca,<br />
ki je tekmoval že dlje časa, vleklo pa me je tudi dejstvo, da<br />
sem mlajši treniral košarko.«<br />
Zlatko Grubešič, KO za<br />
anesteziologijo in intenzivno<br />
terapijo operativnih strok:<br />
»Iger se redno udeležujem od leta<br />
2006, tekmujem v košarki. Razlog<br />
udeležbe je vedno druženje s sodelavci/kolegi<br />
in sprostitev, a tudi<br />
tekmovalni naboj je prisoten. Zanimivo je to, da so manjše<br />
bolnišnice vedno bolje zastopane kot naš UKC, razlog je najbrž<br />
v slabi promociji teh iger, prireditev bi lahko bila bolj<br />
množična, saj je tovrstno druženje in nasploh športno udejstvovanje<br />
pomembno kot način sproščanja.«<br />
Očesna klinika<br />
Pozdravljeni,<br />
na Očesni kliniki je pet dni (1. nadstropje, blok<br />
A) ležala moja partnerica Urška Grilec. Največ,<br />
kar sem pričakoval od medicinskega osebja, je<br />
bila primerna oskrba, vendar se je izkazalo, da<br />
medicinske sestre na tem oddelku ne samo dobro<br />
opravljajo svoj poklic, ampak da so lahko<br />
šolski primer odličnega opravljanja svojega<br />
poklica. Samo njim se lahko zahvalimo za toplo<br />
in prijazno vzdušje v bolnišnici. Njihovo delo je<br />
prežeto s prijaznostjo, strpnostjo, skrbnostjo in<br />
veliko empatije.<br />
Če tega ne bi doživel, ne bi verjel, da je kakovost<br />
oskrbe lahko na taki ravni. Čuti se tudi, da<br />
med sestrami vlada prijetno vzdušje.<br />
Vse pohvale in čestitke.<br />
S spoštovanjem,<br />
Jaka Lah<br />
30
Kaj menijo o nas<br />
Ginekološka klinika<br />
Spoštovani,<br />
živimo v času, ko nas bombardirajo samo z<br />
negativnimi informacijami. Zato sem se odločila,<br />
da pohvalim dve vaši uslužbenki. To sta gospa<br />
dr. Matejka Legan (internistka) in gospa babica<br />
Semira Zenkič. Naj povem, da sta me spremljali vso<br />
nosečnost. Sta izredno prijazni, ustrežljivi in kot tim<br />
odlično sodelujeta. Zaslužita si vse pohvale.<br />
Želim jima še veliko poslovnih uspehov!<br />
Nataša Suholežnik<br />
Urgenca – KO za travmatologijo<br />
Spoštovani,<br />
Ginekološka klinika<br />
Nedavno sem bila operirana in hospitalizirana na UKC,<br />
Ginekološka klinika, <strong>Klinični</strong> oddelek za ginekologijo, na oddelku<br />
A II (drugo nadstropje). To pohvalo pišem predvsem zato,<br />
ker se v današnjem času žal preredko zahvalimo tistim, ki se za<br />
naše zdravje in dobro počutje v bolnišnicah trudijo noč in dan<br />
in nanje prehitro pozabimo, ko ozdravimo in zapustimo vrata<br />
bolnišnice.<br />
Ko sem bila sprejeta na zgoraj navedeni oddelek, me je vse<br />
osebje na oddelku A II zelo prijazno in toplo sprejelo, ves čas<br />
sem imela na voljo dovolj brisač in perila, hrana je bila skrbno<br />
pripravljena, prostori vedno brezhibno čisti itd. A poleg navedenega<br />
bi želela poudariti še nekaj drugega – kljub temu,<br />
da vse osebje dela v zelo težkih delovnih pogojih (zastarela<br />
oprema itd.), se vsak dan posebej trudijo, da svoje delo opravijo<br />
z veliko truda, z neizmerno skrbjo za pacientke in njihovo<br />
dobro počutje. Delo z ljudmi namreč zahteva veliko posluha,<br />
tenkočutnosti in strpnosti, česar osebje na tem oddelku premore<br />
zelo veliko.<br />
nedavno sem si v hribih izpahnila ramo, na<br />
urgentni oddelek sem prispela okoli 14.15. Že<br />
pri prvem pregledu (mislim, da je bil to medicinski<br />
tehnik) je bilo ugotovljeno, da gre verjetno<br />
za izpah rame. Celoten postopek (pregled<br />
pri zdravnici, rentgen, naravnava ramena v<br />
mavčarni, ponovni rentgen, izpis diagnoze) je<br />
trajal nekaj več kot tri ure, vendar lahko vse, s<br />
komer sem imela opravka (oziroma so imeli oni<br />
delo z mano) resnično samo pohvalim. Počutila<br />
sem se dobro sprejeto, menim, da je rama<br />
dobro oskrbljena.<br />
Vsem prisrčna hvala.<br />
Andreja Erdlen, <strong>Ljubljana</strong><br />
KO za kirurgijo srca in ožilja<br />
Spoštovani,<br />
sem hči Edvarda Melavca, ki ste mu opravili<br />
operacijo srčne zaklopke in by-passa.<br />
Oče je že doma, iskreno se vam zahvaljujem<br />
za vse, kar ste storili dobrega zanj.<br />
Lep pozdrav,<br />
Barbara Tratnik, Nazarje<br />
Na tem mestu se iskreno zahvaljujem vsem medicinskim sestram,<br />
ki so se trudile za moje čimprejšnje okrevanje, zdravstvenim<br />
administratorjem, čistilkam, medicinskim sestram v sprejemni<br />
pisarni na Kliničnem oddelku za ginekologijo, anestezistom<br />
pred operativnim posegom, ki so mi na razumljiv način predstavili<br />
potek postopka in me nanj skrbno pripravili.<br />
Neizmerno zahvalo na tem mestu izrekam osebama, ki sta veliko<br />
več kot samo vrhunska zdravnika in strokovnjaka na področju<br />
porodništva in ginekologije – prof. dr. Tomažu Tomaževiču in dr.<br />
Andreju Zoretu, ki sta me operirala. Iskrena pohvala in zahvala<br />
od srca obema!<br />
Posebno zahvalo namenjam zdravniku dr. Andreju Zoretu, ki mi<br />
je poleg vseh informacij v zvezi z operativnim posegom, pripravo<br />
nanj in okrevanjem po njem znal kot pacientki nesebično<br />
prisluhniti kljub neizprosno natrpanemu urniku. Neizmerno<br />
sem hvaležna za novo upanje, ki mi je bilo z izvedeno operacijo<br />
dano, za kar gre v prvi vrsti zahvala ravno dr. Zoretu, ki<br />
me je pri tem ves čas podpiral in me o vsem sproti strokovno<br />
seznanjal.<br />
V času moje kratke hospitalizacije je bilo vse osebje na Kliničnem<br />
oddelku za ginekologijo, oddelek A II (UKC, drugo nadstropje)<br />
resnično čudovito, zato se vsakemu izmed njih še enkrat od<br />
srca iskreno zahvaljujem, medtem ko samemu oddelku želim<br />
vse dobro in uspešno tudi v prihodnje.<br />
Kaj menijo o nas<br />
Dr. Mira Delavec, Preddvor<br />
31
© EDQM, Council of Europe.<br />
Vse pravice pridržane.<br />
PRIJAVE IN INFORMACIJE<br />
EVROPSKI DAN DAROVANJA<br />
V SLOVENIJI <strong>2012</strong><br />
12 - 13 Oktober, Murska Sobota<br />
1<br />
PROGRAM<br />
Petek, 12. Oktober<br />
IZOBRAŽEVANJE<br />
Gledališka dvorana GRAD, Murska Sobota ob 16h<br />
Danijel Grabar: Pogled v Sloveniji prisotnih religij na darovanje<br />
Andrej Gadžijev: Možnih darovalcev je več, kot smo jih registrali<br />
Bernarda Logar Zakrajšek: Sporočanje slabe novice svojcem in razgovor o darovanju<br />
Danica Železnik: Etični vidiki pri darovanju<br />
Jože Balažic: Zakonski vidiki in obveznosti pri postopkih za darovanje<br />
Zdenka Čebašek Travnik: Vloga varuhinje človekovih pravic pri oblikovanju<br />
zakonodaje za glede darovanja in pridobivanja delov človeškega telesa za namen<br />
zdravljenja<br />
Timoteja Petrovič in Vesna Srša: Informiraj se - www. slovenija-transplant.si,<br />
predstavitev raziskovalne naloge<br />
Danica Avsec: Evropski dan darovanja, pomen za zavedanje o darovanju<br />
SPOZNAVNI VEČER IN VEČERJA V SPROŠČENEM VZDUŠJU<br />
Hotel Diana ob 20h<br />
www.evropskidandarovanja<strong>2012</strong>.si<br />
barbara.ustar@slovenija-transplant.si<br />
Kotizacija znaša 55 EUR, organizator bo oddal vlogo za dodelitev kreditnih točk pri ZZS.<br />
Sobota, 13. Oktober<br />
KINO Park, Murska Sobota ob 9h<br />
Pozdravni govor<br />
• Dr. Tomaž Gantar - Minister za zdravje,<br />
• Anton Štihec - Župan mestne občine Murska Sobota,<br />
• Prof. dr. Ludvik Toplak - Predstavnik Evropskega središča Maribor,<br />
• Prim. Danica Avsec - Direktorica Slovenija transplanta<br />
Sanja Andrejč, Oskrba darovalca organov z vidika zdravstvene nege<br />
OKROGLA MIZA: OBREMENITVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV<br />
PRI UGOTAVJANJU SMRTI IN POSTOPKIH ZA DAROVANJE<br />
TEK ZA ŽIVLJENJE IN RADOST<br />
Park, Murska Sobota ob 11h<br />
• Tek<br />
8 km moški I 6 km ženske I 2 km nordijska hoja I Otroški tek (200m)<br />
• Pogostitev s Bogračem<br />
2<br />
EKUMENSKO BOGOSLUŽJE<br />
Evangeličanska cerkev Murska Sobota ob 13.45h<br />
Preprosto<br />
zame.<br />
Prav vsaka ženska ve, da pridejo tisti dnevi v mesecu,<br />
ko potrebujemo še posebej veliko nežnosti. Z Mybody<br />
damskimi vložki in tamponi ste lahko brezskrbne, saj<br />
zagotavljajo zanesljivo zaščito, njihova zračna in mehka<br />
površina pa je izredno nežna do občutljive kože.<br />
Izdelki so<br />
dermatološko<br />
testirani.