Kultura – generator turističnega obiska?

Kultura – generator turističnega obiska?
Mirjana Mladič
V Mariboru poteka preko celega leta veliko različnih prireditev. Ena največjih je Festival
Lent, ki ga organiziramo že 19 let in je od začetnega predvsem folklorno obarvanega
dogajanja prerasel v največji festival na prostem ne samo v Sloveniji, ampak v jugovzhodni
Evropi. Ali se to pozna pri turističnem obisku Maribora in kako?
Kulturni turizem opredeljujejo kot 'gibanje ljudi h kulturnim zanimivostim izven njihovega
kraja bivanja, z namenom, da pridobijo nove informacije in izkušnje za zadovoljitev njihovih
kulturnih potreb' (Wikipedija, 27. 9. 2011).
V večini destinacij, kjer so v svojo strategijo zapisali, da želijo razvijati turizem, razumejo, da
morajo turistom ponuditi zanimive vsebine, če jih želijo pritegniti, zadržati in ponovno
privabiti v svoj kraj. Poleg zanimive narave, arhitekture, kulinarične ponudbe, športnih in
rekreativnih dejavnosti sodi v sklop turistične ponudbe čedalje bolj tudi kultura – od
kulturnih objektov v obliki muzejev, razstav, do kulturnih dogodkov.
Ob upoštevanju teh predpostavk se pojavlja vprašanje: ali dejansko dovolj izkoriščamo
potencial, ki ga ponujajo kulturni dogodki, za animiranje tujih gostov?
Poglejmo si torej to na primeru Festivala Lent!

Več kot 30 prizorišč in več kot 450 prireditev v šestnajstih dneh po celotnem mestnem jedru
lahko zadovolji še tako raznolike okuse. Dogajanje poteka podnevi v mestnem parku, kjer se
odvija družinam namenjeni Art Kamp z množico dogodkov, delavnic, gledaliških, glasbenih in
plesnih nastopov, zvečer pa se preseli na prizoriščih po celotnem mestu. Center dogajanja je
ob obali reke Drave, na Lentu.
Kaj pravi turistična statistika? Po številu nočitev in številu gostov ima Maribor dva vrhunca:
od decembra do februarja je višek zimske turistične sezone (z največjim številom nočitev v
januarju, število gostov ne odstopa v tako veliki meri, kar kaže na to, da gostje ostajajo v
mestu dlje časa) in od junija do avgusta, ko je največje število nočitev v juliju, prav tako
visoko število gostov pa kaže, da gostje ostajajo v mestu dan ali dva. Razveseljivo je, da tako
nočitve kot obisk po letih rastejo.
Če pogledamo razmerje med domačimi in tujimi gosti, vidimo, da v zadnjih štirih letih raste
število nočitev in obisk tujih gostov, kar je razveseljivo. Največji delež tujih gostov prihaja
ravno od junija do avgusta.
V tem obdobju sta v Mariboru poleg Festivala Lent dve večji prireditvi: Mednarodni
balonarski festival v junija in Rally v juliju. V obeh primerih gre za dve- do tridnevni prireditvi,
kar bi lahko pomenilo, da potencialno več gostov in nočitev generira Festival Lent. Seveda
moramo upoštevati, da se junija že začenja glavna poletna turistična sezona, ko se turistični
obisk začenja povečevati.
Vrnimo se h kulturnemu turizmu! Predstavljali bi si, da je takšen festival lahko tudi zelo
zanimiv turistični produkt – za enodnevne izlete, za pakete od dveh do pet dni. Smiselno bi

ilo, da bi lokalni turistični center v vseh ozirih podprl takšno prireditev, jo izkoristil za
privabljanje turistov in jo v času, ko je dogajanje aktualno, maksimalno izkoristil kot magnet
za goste. Zelo podjetni turistični ponudniki bi lahko pripravili pakete za svoje goste, jih
organizirano popeljali na festival, celo kombinirali obisk festivala z drugimi zanimivimi
dogajanji, ki se jih v Mariboru ne manjka preko celega leta in s tem spodbujali vračanje
turistov v naše mesto. Pričakovati bi bilo, da se bo turističnih ponudb različnih ponudnikov
trlo. Kako pa je to videti v praksi?
Na uradni turistični spletni strani mesta Maribora je Festival Lent predstavljen kot ena od 65
najzanimivejših prireditev, ki niso urejene po področjih in tudi ne kronološko. Poleg njega je
posebej izpostavljen še mednarodni folklorni festival Folkart. Za primerjavo: Festival Stare
trte se kot dogodek na isti strani pojavi štirikrat. V predstavitvi festivala je omenjena
možnost preživeti vikend v Mariboru v času festivala s povabilom k dodatnim informacijam
po telefonu, brez konkretne ponudbe in brez omenjanja dnevnega dela festivala, Art Kampa
v mestnem parku, ki vsako leto bolj navdušuje obiskovalce vseh starosti od blizu in daleč ter
dnevno privablja nekaj tisoč ljudi. Marsikatera mariborska družina z majhnimi otroki v Art
Kampu preživi svoj dopust.
Kako je organizirano informiranje in promocija festivala za goste, ki prihajajo v Maribor? V
mariborskih TIC-ih in v kulturnih ustanovah so v času festivala in kakšen mesec pred njim na
voljo slovenske, nemške in angleške promocijske brošure, ki jih pripravi organizator. Plakati
visijo na razstavnih površinah po mestu, v TIC-ih zanje ni prostora. Zato visijo v info centrih
Slovenskih železnic, brošure so na voljo tudi na vlakih, ki vozijo v smeri Maribora z različnih
lokacij.

Festival ponuja stalne prenosljive vstopnice po izjemno ugodni ceni 22 €, ki se že tri leta ni
spremenila. Pred dvema letoma smo po vzoru turistične kartice iz Avstrije hotelom in
termam v Mariboru in regiji ponudili možnost nakupa stalnih vstopnic s popustom, jim
predlagali organizacijo skupinskih obiskov festivala za njihove goste in izdajo vstopnic proti
kavciji tako, da lahko vsako vstopnico porabijo za vsaj 3 do 4 goste. Zanimanje je bilo
minimalno. Enako možnost smo ponudili tudi agencijam, a brez uspeha. Maribor ima za
mlade goste, ki potujejo z nahrbtnikom, na voljo manjši kamp pod Pohorjem (še čisto
»mlad«), en youth hostel v centru mesta je lani zaprl svoja vrata, možnosti za poceni bivanje
so zelo omejene.
Po tej hitri analizi lahko zaključimo, da povečan obisk v juniju in juliju najbrž ni toliko plod
organizirane in sistematične promocije festivala kot prireditve, ki bi lahko privabila tuje goste
in tiste izven Maribora, kot pa začetka turistične sezone.
Zastavlja se vprašanje: ali naj se organizator, javni kulturni zavod, loti še organizacije
turistične ponudbe? Ali je naloga kulturnih ustanov, da skrbijo za turistični obisk prireditev, ki
jih organizirajo? Ali ni morda bolj logično pričakovati, da bodo turistični ponudniki izkoristili
množico kulturnih dogodkov, ki jih prirejamo v drugem največjem mestu v Sloveniji in razvili
zanimive, kreativne, posebne turistične produkte, takšne, kot jih drugje ne morejo, tako kot
ne morejo lentati nikjer drugje kot na Festivalu Lent? In kdo je tisti zastavonoša, ki mora dati
zgled in pritegniti tudi malo manjše ponudnike k izkoriščanju priložnosti, ki jih imamo?
Če drži, da dandanes že dolgo ni dovolj ponuditi gostu spanja, hrane in ogleda lokalne
arhitekture, zakaj se potem na Festivalu Lent ne tare tujih gostov, ki bi jih pripeljale agencije,
hoteli, terme, vsaj tisti iz Maribora in iz severovzhodne Slovenije?

Ne bi želeli špekulirati z razlogi, zakaj je realnost drugačna, bilo pa bi zanimivo izvedeti, kaj je
razlog, da je kulturni turizem, vsaj v Mariboru, še vedno bolj kot ne mrtva črka na papirju,
obiskovalci, ki pridejo na kulturne prireditve od drugod pa pretežno rezultat naporov
organizatorjev kulturnih dogodkov.
Organizatorji Festivala Lent bomo najbolj veseli, ko bo vrhunec poletne turistične sezone v
juniju in juliju krepko presegel obstoječe številke, obisk pa se bo poznal tudi pri prodaji
vstopnic za festival.
P.S. Poleg tega festivala se v Mariboru dogaja še več prireditev, o katerih bi lahko razmišljali
na podoben način, denimo Festival Maribor ali morda Boršnikovo srečanje in še kaj bi lahko
našteli. Festival Lent je bil zgolj osnova za razmišljanje, ki ga lahko z manjšimi prilagoditvami
prenesemo tudi na druge naštete in večino ostalih podobnih dogodkov.