ANALIZAOBSTOJE Č IH IN RAZVIJAJO Č IH SE TURISTI Č - Slovenia

Analiza obstoječih in razvijajočih se turističnih proizvodov v Sloveniji 

Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije, 

Znanstveni inštitut za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru 

A N A L I Z A O B S T O J E Č I H IN R A Z V I J A J O Č I H 

SE T U R I S T I Č N I H P R O I Z V O D O V 

V S L O V E N I J I 

Avtorji raziskave: 

Mag. Sonja Sibila Lebe, vodja projekta 

Mag. Franc Peterka, namestnik vodje projekta 

Mag. Slavka Gojčič, samostojna raziskovalka 

Katarina Hölzl, samostojna raziskovalka 

Boris Keuc, samostojni raziskovalec 

Mag. Dušan Luin, samostojni raziskovalec 

Mag. Irena Milenkovič, samostojna raziskovalka 

Bernarda Karo, tehnična asistentka 

Maribor, 15. 10. 2003 

1


KAZALO 

1. UVOD .................................................................................................................................... 4 

1.1. POROČILO O IZVAJANJU PROJEKTA...................................................................... 4 

1.2. METODA........................................................................................................................ 4 

1.3. ANALIZA ....................................................................................................................... 5 

1.4. PRIPOROČILA............................................................................................................... 7 

2. PRODUKTNO PODROČJE – IGRALNIŠTVO – ZABAVIŠČNI TURIZEM .................... 8 

2.2. IGRALNIŠTVO.............................................................................................................. 8 

2.2.1. Kratek povzetek poglavja s priporočilom ................................................................ 8 

2.2.2. Opis ponudbe v Sloveniji ......................................................................................... 9 

2.2.2.1. Casinoji številčni prikaz.................................................................................. 10 

2.2.2.2. Igralni saloni................................................................................................... 10 

2.2.3. Primerjava z Italijo, Avstrijo in Švico.................................................................... 13 

2.2.3.1. Italija............................................................................................................... 13 

2.2.3.2. Avstrija............................................................................................................ 14 

2.2.3.3. Švica............................................................................................................... 15 

2.2.3.4. Primerjava med neposrednimi konkurenčnimi območji Slovenije, Avstrije in 

Italije za področje igralniškega produkta. .................................................................... 16 

3. PROGRAMSKO PODROČJE 3 A.................................................................................. 17 

3.1. KRATEK POVZETEK POGLAVJA S PRIPOROČILOM ......................................... 17 

3.2. OPIS PONUDBE V SLOVENIJI ................................................................................ 18 

3.2.1. Gore..................................................................................................................... 19 

3.2.1.1. Adrenalinski/trendovski športi ........................................................................ 19 

3.2.1.2. Pohodništvo..................................................................................................... 19 

3.2.1.3. Smučanje in tek na smučeh ........................................................................... 20 

3.2.1.4. Gorsko kolesarjenje....................................................................................... 20 

3.2.1.5. Jadralno letalstvo, padalstvo, balonarstvo................................................... 20 

3.2.2. Reke........................................................................................................................ 20 

3.2.2.1. Rafting............................................................................................................. 20 

3.2.2.2. Splavarjenje.................................................................................................. 21 

3.2.2.3. Ribolov........................................................................................................... 21 

3.2.4. Kraški svet – jamarstvo in raziskovanje........................................................... 21 

3.2.4. Morje ................................................................................................................ 23 

4. PRIMERJALNA ANALIZA ZELENIH ŠPORTOV .......................................................... 24 

4. 1. GOLF ........................................................................................................................... 24 

4.1.1. Kratek povzetek poglavja s priporočilom .................................................................. 24 

4.1.2. Opis ponudbe v Sloveniji ....................................................................................... 24 

4.1.3. Primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Švico......................................................... 26 

4.1.3.1. Predstavitev igrišč za golf v Avstriji............................................................... 26 

4.1.3.2. Predstavitev igrišč za golf v Švici................................................................... 27 

4.2. KOLESARJENJE.......................................................................................................... 28 

4.2.1 Kratek povzetek poglavja s priporočili ................................................................... 28 


4.2.2.1. Gorsko kolesarjenje......................................................................................... 29 

4.2.2.2. Turistično "nižinsko" kolesarjenje ................................................................. 30 

4.2.3. Primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Švico......................................................... 31 

4.3. JAHANJE...................................................................................................................... 35 

4.3.1. Kratek povzetek poglavja s priporočilom .............................................................. 35 


2


4.3.2.1. Večji ponudniki v Sloveniji............................................................................. 36 

4.3.2.2. Turistične kmetije s ponudbo jahanja in konjeniški klubi............................... 37 

4.3.3. Primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Švico........................................................ 37 

4.3.3.1. Predstavitev ponudbe jahanja v Avstriji.......................................................... 37 

4.3.3.2. Predstavitev ponudbe jahanja v Švici.............................................................. 40 

4.4. TEMATSKE POTI....................................................................................................... 41 

4.4.1. Kratek povzetek poglavja s predlogi o novih integralnih turističnih proizvodih... 41 

4.4.2. Opis ponudbe tematskih poti v Sloveniji ............................................................... 42 

4.4.3. Primerjava tematskih poti v Avstriji in Švici......................................................... 43 

4.4.3.1. Tematske poti v Avstriji.................................................................................. 44 

4.4.3.2. Tematske poti in parki v Švici......................................................................... 48 

5. PROGRAMSKO PODROČJE 3D................................................................................... 50 

5.1. Zgodovinska mesta.................................................................................................... 50 

5.2. Gradovi...................................................................................................................... 51 

6. priloge.................................................................................................................................. 52 

6.1. Gore............................................................................................................................... 52 

6.2. Reke............................................................................................................................... 52 

6.3.Kraški svet...................................................................................................................... 52 

6.4. Morje ............................................................................................................................. 52 

6.5. Zeleni športi................................................................................................................... 52 

6.6. Zgodovinska mesta........................................................................................................ 52 

6.7. Gradovi in dvorci .......................................................................................................... 52 

6.8. Tematske poti ................................................................................................................ 53 

6.9. Igralništvo...................................................................................................................... 56 

7.LITERATURA...................................................................................................................... 56 

7.1. Koristne spletne strani................................................................................................... 56 

7.1.2. Koristne spletne strani za kolesarjenje v Sloveniji................................................. 56 

7.1.3. Pomembne spletne strani za kolesarje v Avstriji in Švici ...................................... 57 

7.1.4. Koristne spletne strani za jahanje v Sloveniji ........................................................ 57 

7.1.5. Koristne spletne strani za jahanje v Avstriji in Švici ............................................. 58 

7.1.6. Koristne spletne strani za morje............................................................................. 58 

7.1.7. Koristne spletne strani za kraški svet ..................................................................... 58 

7.1.8. Koristne strani za tematske poti ............................................................................. 59 

3

1. UVOD 


1.1. POROČILO O IZVAJANJU PROJEKTA 

Za izvajanje raziskave smo izbrali znanstveno metodo IMRAD (Introduction/uvod, 

Method/metoda, Research/razsikava And/in Discussion/priporočila), saj je pričakoval od nas 

naročnik poleg aplikativnega dela (posnetek stanja) tudi analizo razvitosti ponudbe ter 

mednarodno primerjavo razvitosti turističnih proizvodov na področju golfa, jahanja, 

kolesarjenja in tematskih poti. 

Pri analitičnem delu raziskave je sodelovalo 7 visoko usposobljenih strokovnjakov (5 

strokovnjakov z magisterijem znanosti na področju turizma, dva strokovnjaka z univerzitetno 

diplomo), ki jih je podprla na področju zbiranja podatkov dolgoletna delavka v turizmu s 5. 

stopnjo izobrazbe. 

Podatke za raziskavo smo zbirali po statističnih regijah po principu sistematičnega popisa 

turistične ponudbe za segmente, ki jih je določil naročnik. 

Za štiri produkte (kolesarjenje, golf, tematske poti, jahanje) je bila izvedena v skladu z željo 

naročnika tudi mednarodna primerjava z državama, ki sta primerljivi glede na konfiguracijo 

tal in tako s primerljivimi naravnimi danostmi s Slovenijo (Avstrija in Švica). 

Raziskava je trajala zaradi izjemnih težav pri zbiranju podatkov mnogo dalj časa, kot smo 

izvajalci predvidevali ob podpisu pogobe, zato smo zaprosili konec septembra za 14-dnevno 

podaljšanje roka za izdelavo končnega poročila. Naročnik je dvotedenski odlog odobril. 

1.2. METODA 

Metoda zbiranja podatkov je bila prilagojena ekstremno kratko odmerjenemu času, ki smo ga 

imeli na voljo za izvedbo raziskave (pogodbo smo prejeli 15.9.2003, rok za oddajo raziskave 

je bil 1.10.2003). Poleg znanja in osebnih baz podatkov raziskovalcev smo se oprli: 

1. na podatke o turistični ponudbi, ki so bili zbrani v letih 2002 in 2003 pri pripravi 

regionalnih razvojnih načrtov, 

2. na podatke, ki smo jih zbrali na občinah in upravnih enotah, 

3. na podatke, ki smo jih dobili od društev (turistična, lovska, ribiška ipd.), 

4. na raziskovanje podatkov, dosegljivih po internetu, 

5. na analizo v kratkem času dosegljivih pisnih virov iz Slovenije in tujine (brošure, 

zemljevidi, prospekti) 

6. na rezultate pisne ankete za popis stanja (področje koncesij za igralne salone) ter 

7. na telefonsko intervjuvanje. 

Poglavitne težave pri delu na projektu bomo natančneje opisali, saj izhaja med drugim tudi 

(ali pa celo predvsem) iz njih splet nasvetov za izboljšanje sedanjega stanja in priporočilo za 

vlogo STO pri promociji turistične ponudbe Slovenije v prihodnosti. 

Poglavitna težava pri analizi je bila neaktualnost podatkov: 

• Več kot tretjina vseh podatkov o slovenski turistični ponudbi, ki je 

objavljena na spletnih straneh, ni točna (objavljene telefonske številke, 

4


podatki o lastnikih, o obsegu ponudbe), s čimer izgublja Slovenija kot 

turistična destinacija na kredibilnosti. 

• Razsikovalci so naleteli na podoben odstotek netočnih podatkov tudi pri 

analizi pisnih virov. Poleg že navedenih napak gre tukaj še za objave 

neveljavnih internetnih strani. 

• Posebno vrsto dezinformacij za turiste predstavlja slaba kakovost 

zemljevidov, v katere so pogosto vrisane ceste, ki jih ni, ali pa niso 

vrisane povezave, ki obstojajo in bi jih turisti z veseljem uporabili, če bi 

zanje izvedeli (velja prav posebej za materiale za področje kolesarjenja). 

• Veliko produktov (velja za vsa produktna področja, ki smo jih 

raziskovali), ki so objavljeni kot aktualna ponudba Slovenije (internet 

in/ali brošure), na terenu sploh ne obstoja (so bili ali ukinjeni, ker niso 

bili rentabilni ali pa sploh nikoli niso zaživeli). 

Drugi problem pri zbiranju je predstavljala nedosegljivost podatkov. Sem sodi na primer 

področje prirejanja iger na srečo – predvsem del, ki se nanaša na koncesije za igralne salone. 

Imena imetnikov koncesij in njihovega statusa (koncesija podeljena, obrat v delovanju ali pa 

podeljena koncesija, vendar neizkoriščena) od Ministrstva za finance nismo mogli dobiti. 

Odgovor Urada za nadzor nad igrami na srečo je bil, da gre za varovanje davčnih skrivnosti. 

Nekateri imetniki koncesij na poslane vprašalnike niso odgovorili, prav tako se niso odzvali 

na osebne klice raziskovalca, zato bomo nadaljevali s telefonskimi pozivi in skušali v 

naslednjih 14 dneh sliko stanja dopolniti za še za področje tkzv. malih kocesij (igrani saloni). 

V primeru, da nam bo uspelo pridobiti dodatne podatke, jih bomo posredovali STO do 

1.11.2003. Področje casinojev je v celoti obdelano. 

K težavam, povezanim z nedosegljivostjo podatkov, sodi izkušnja raziskovalcev, da o 

nekaterih zvrsteh ponudbe njihovi organizatorji niso želeli dati informacij, ker gre za 

dejavnosti, ki jih izvajajo na črno (podatke o njihovem obstoju smo dobili v telefonskih 

intervjujih od sovaščanov, ki ponujajo komplementarne produkte). 

V zadnji sklop sodi smiselno (glede na možnosti javne predstavitve) tudi ponudba, za katero 

smo izvedeli, da sicer v kakšnem kraju obstoja, da je dejavnost morda celo redno prijavljena, 

vendar ima njen organizator tajno številko in so zato dosegljive informacije in s tem tudi 

ponudba le »insiderjem«. Pojav za boljšo ilustracijo stanja na terenu omenjamo zgolj v uvodu 

– in sicer zato, ker gre za prisotnost (čeprav zaenkrat ilegalno ali omejeno na krog izbrancev) 

v prostoru, ki pa se lahko že v kratkem razvije v relevantno ponudbo kraja / destinacije / ali pa 

v produktno ponudbo na nacionalni ravni. 

Posebne vrste problem predstavlja dosegljivost podatkov za turiste – večina slovenskih 

turističnih informacijskih centrov je namreč nedosegljiva za vikend – torej v času, ko išče 

informacije največ turistov. 

1.3. ANALIZA 

Tudi pri analizi, ne le pri zbiranju podatkov, smo se srečevali z omejitvami, ki jih razlagamo 

podrobneje v nadaljevanju. 

V analizo smo vključili le podatke o ponudbi, ki je javno dostopna. 

5


Poglavitno težavo je predstavljala velika nesistematičnost predstavljanja podatkov o ponudbi, 

kar velja tako za elektronske kot pisne medije. Njihova neenotnost ne omogoča sistematične 

analize (ni moč določiti parametrov za primerjavo, ker niso enotno uporabljani niti 

najosnovnejši podatki, ki jih pričakuje turist kot »prvo informacijo«). Ker vsled navedenega 

ni bilo možno izvesti ovrednotenja po sistemu ponderjev, smo izvedli primerjavo (predvsem 

primerjava slovenske s tujo ponudbo) za štiri s pogodbo določene produkte golf, kolesarjenje, 

jahanje in tematske poti z metodo deskripcije (opisa). 

Analizo ponudbe smo izvajali s pomočjo enotnega vprašalnika, v katerega smo vnesli vse 

podatke, ki jih je zahteval naročnik. Za področje prirejanja iger na srečo je bil izdelan rahlo 

modificiran vprašalnik zaradi specifike dejavnosti igralništva. Oba vprašalnika sta priložena 

raziskavi kot priloga. 

Ponavljajoče se pojave, ki smo jih evidentirali v analizi, smo za vsako podpoglavje, 

namenjeno analizi, strnili z metodo sinteze v uvodni povzetek in mu dodali kratko 

priporočilo. 

Problem primerjave s tujino, s katero so povezane dodatne omejitve analize, se je izkazal kot 

dvoplasten: 

2. Primerljivost med Slovenijo in izbranima državama je skorajda nemogoča na 

organizacijskem nivoju. Razloga sta dva: 

a. tako v Avstriji kot v Švici je razvita upravna regionalna struktura, ki sta ji 

prilagojeni tudi organiziranost in promocija turizma (kantoni v Švici, dežele v 

Avstriji). Regionalne oblasti se aktivno vključujejo v oblikovanje turistične 

ponudbe (na primer na področju infrastrukture, so/financiranja raziskovalnih nalog 

na področju razvoja turizma) in v njeno promocijo (sofinanciranje prospektov). 

Podobne organiziranosti v Sloveniji še nimamo, zato z regionalno spcifiko 

obarvane turističilne ponudbe ter zanjo pripravljenega promocijskega materiala ne 

moremo primerjati – gre za raven, ki v Sloveniji v celoti manjka. 

b. K organizacijskemu nivju povezovanja in skupnega nastopanja na trgu sodi tudi 

DMO (destinacijski management/marketing), ki je v Sloveniji šele v povojih, saj 

še ni bila uveljavljena kultura tiskanja prospektov za vertikalne povezave – brez 

slednjih pa destinacija ne more (uspešno) delovati. 

3. Tudi vsebinska primerjava ponudbe treh držav je silno otežena in včasih celo 

brezsmiselna zaradi izjemno velikih razlikah v razvitosti posameznih delov turistične 

ponudbe. Največje diskrepance najdemo 

a. na področjih, ki so povezana z vzpostavitvijo ustrezne infrastukture. Na področju 

kolesarstva tako najdemo v Avstriji in Švici ponudbo, ki povezuje (dobesedni 

pomen besede) tako vsebinsko kot geografsko celotno državo. 

b. Drugi neprimerljivi del ponudbe tvori spremljevalna ponudba. Destinacijo (pa 

najsi bo to Slovenija kot celotna država ali katera izmed regij v njej) sprejmejo 

turisti za »turistično destinacijo« takrat, ko se je v njej skoncentrirala neka kritična 

masa (podjetniške) ponudbe, ki vabi turiste k trošenju; na tem področju je 

takorekoč nemogoče primerjati katerikoli avstrijski »golf resort« s kraji v 

Sloveniji, ki imajo igrišče za golf, saj naša ponudba šepa na področju dodatne 

ponudbe, ki bi jo lahko golfisti prejeli za svojo (od golf hotela preko šol in 

akademij za golf, trgovin s potrebščinami ipd.) 

6


Ker se je pojavljal isti problem pri vseh segmentih, za katere je bila zahtevana primerjava s 

tujino, smo se odločili za enovit pristop: 

• vsak raziskovalec je začel z opisom in primerjavo parametrov, ki so bili primerljivi 

• iz razpoložljivih virov je izbral za vsako zvrst ponudbe po en tipičen primer v vsaki 

od primerjanih držav ter naredil primerjalno analizo 

• kot sklep analize je pripisal primer, kakšna bi morala biti idealna ureditev ponudbe v 

Sloveniji. 

Primerjava s tujino je bila sicer omejena na stanje turistične ponudbe na terenu, vendar je 

potekala med drugim tudi s pomočjo študija pisnih virov. Pri tem smo ugotovili, da ima 

Slovenija zelo kakovosten promocijski material, ki po informativni vrednosti za turiste tuje 

prospekte na določenih segmentih daleč prekaša (ponudba turističnih kmetij v Sloveniji in 

primerjava z Švico). 

1.4. PRIPOROČILA 

Nekatere napake in »nerodnosti« so se pojavljale pri vseh delih analize, zato smo jih strnili v 

tem uvodnam delu v splošna priporočila in se nanašajo na priporočano vlogo STO v 

prohodnosti (dodatna naloga za STO, ki zahteva dodatno delovno silo in s tem dodatna 

sredstva financiranja). S predlaganimi ukrepi bi bilo moč če že ne preprečiti pa vsaj znatno 

omiliti dezinformiranje turistov. 

Priporočilo za novo vlogo in kompetence STO: 

• STO podeljuje pravico do uporabe simbola slovenskih turističnih rožic kot znaka 

kakovosti slovenske turistične ponudbe (kot neke vrste državna garancija za 

verodostojnost podatkov, ki so objavljeni o ponudbi v brošurah in na internetu). 

• Neavtorizirana uporaba rožic ni dovoljena in je kazniva. 

• STO ima možnost neaktualno ponudbo odstraniti s spletnih strani (ključ: pravica do 

uporabe rožic versus odobren dostop do strani z možnostjo manipuliranja). Lastnik, ki 

ukinja ponudbo, za katero je natisnil brošure z logotipom STO, mora ostanek brošur vrniti 

STO ali pa jih uničiti (sam jih zbere na vseh mestih, na katera jih je distribuiral, ali pa 

plača kazen). 

• Celotna ponudba naj bo povezana (če že ne na ternu, pa vsaj virtualno) z linki v grozd – 

predlog se nanaša tako na programsko kot na produktno področje 

• Da bodo podatki lažje obvladljivi, naj bodo za majhno Slovenijo poenoteni – enotni 

piktogrami, enotne usmerjevalne table na terenu za isto zvrst ponudbe, enoten princip 

priprave informacij (enotni osnovni obvezni vsebinski sklopi promocijskega materiala in 

njihovo število – morda povezano z zvrstjo ponudbe) 

• Državna podpora razvoju informacijske mreže, ki MORA biti enotna in na nacionalni 

ravni nadzorovana. Ta pogoj bo lahko izpolnjen le, če bo mreža za uporabnike brezplačna 

(ko ni več aktualna, jo na STO izbrišejo iz ponudbe). 

Poleg splošnih priporočil, ki se nanašajo na promocijo, so pred opisom vsakega produkta in 

vsakega programskega področja zapisna priporočila, kako to področje v Sloveniji izboljšati, 

kako bi naj izgledala idealna ponudba. 

7


2. PRODUKTNO PODROČJE – IGRALNIŠTVO – ZABAVIŠČNI TURIZEM 

2.2. IGRALNIŠTVO 

2.2.1. Kratek povzetek poglavja s priporočilom 

Igralniški turistični produkt predstavlja pomemben segment slovenske turistične ponudbe. 

Začetki igralniške ponudbe segajo v leto 1964. ko je bil v Portorožu odprt prvi slovenski 

kazino. V naslednjem letu pa je Slovenija dobila naslednji kazino v drugem turističnem kraju, 

to je na Bledu. Igralniška ponudba je bila namenjena izključno tujim bolj petičnim gostom. 

Domačim gostom je bil vstop v igralnice prepovedan Poleg popestritve turistične ponudbe 

turističnih centrov je bil osnovni namen kazinojev v ustvarjanju deviznega priliva. 

Leta 1984 vstopi na trg nov ponudnik igralniških storitev, HIT Nova Gorica. Vpelje se nov 

koncept igre in zabave za širši spekter gostov. To je prineslo velik razmah igralniškega 

prometa. Pretežni del ponudbe je locirane na zahodni meji. Poleg igralniške storitve gostje 

trošijo tudi za drugo turistično ponudbo, v sklopu igralnic in izven. Gost porabi v igralnicah 

povprečno cca sto evrov na obisk. Potrošnja igralniškega gosta za druge storitve se ocenjuje 

na cca trideset evrov na obisk. 

Igralniška zakonodaja se je z leti spreminjala. Še vedno je osnovni namen dejavnosti v 

pospeševanju turističnega razvoja na lokalni in nacionalni ravni. Za te namene igralniške 

družbe plačujejo koncesijsko dajatev. Kljub temu, da gre za namenska sredstva so ta, po 

mnenju igralniških družb, premalo usmerjena v razvoj turistične infrastrukture in v razvoj 

turističnih programov. Skoraj pol koncesijskih sredstev (48%) se steka v državni proračun. 

Enak delež pa ostaja na zaokroženih turističnih območjih, ki jih je za ta namen določilo 

Ministrstvo za Gospodarstvo. Do šestdeset odstotkov dajatve, ki je namenjena lokalnemu 

okolju pripada matični občini. Visoka progresivna koncesijska lestvica deluje negativno na 

razvoj igralniških družb, saj te nimajo več dovolj akumulacije za resen razvoj, kot bi ga ta 

produkt potreboval za obdržanje prednosti pred konkurenco sosednjih držav. 

V začetku oktobra 2003 sprejeta dopolnila igralniškega zakona uvajajo poleg sprememb v 

lastništvu, tudi koncesije za igralne salone. V zakonu je predvidenih 45 takih koncesij. 

Trenutno je dobilo dovoljenje za poslovanje dvaintrideset igralnih salonov. Precej prošenj je 

še v postopku pridobivanja koncesije. Ti igralni delujejo v urbanih in turističnih središčih. V 

skladu s Strategijo razvoja igralništva v Sloveniji so lahko locirani le v tusrističnih objektih. 

Namenjeni naj bi bili dopolnjevanju turistične ponudbe in imajo lahko največ do dvesto 

igralnih avtomatov. Obiskuje pa jih predvsem domača klijentela. Kako in koliko bo ta 

igralniška ponudba dejansko vplivala na turističen obisk se bo pokazalo šele z leti. 

Ena ključnih značilnosti slovenskega igralniškega produkta, tudi svetovnem merilu je, da je 

po odstotku tujskega prometa v samem svetovnem vrhu. Če izvzamemo Monte Carlo, 

ustvarijo pretežni del prometa v evropskih igralnicah domači gostje in le v manjši meri tuji 

turisti. Če primerjamo obisk v kazinojih Avstrije, Italije in Slovenije, ugotovimo, da je število 

obiskovalcev relativno podobno. Slovenske igralniške družbe pa morajo v pridobivanje 

gostov vložiti veliko več kot sosednji konkurenti, saj pridobivajo goste iz njihovega 

domačega trga. Tak rezultat je bilo možno doseči le z boljšo strukturo produkta, kvalitetno 

storitvijo in inventivnim trženjem. V strukturi prihodkov od turizma igralniški prihodek v 

8


Avstriji in Italiji ne predstavlja posebno velikega deleža. Celoten priliv, ki ga ustvari 

slovenski igralniški produkt, pa predstavlja cca četrtino vsega statistično ugotovljenega 

slovenskega turističnega deviznega priliva. 

Kot kaže v svetu in tudi pri nas se oblikujeta dve smeri igralniške ponudbe. Ena je namenjena 

bolj za domači trg. Predstavniki take so pri nas pretežno igralni saloni, ki so se približali 

igralcem urbanih središč. Druga smer pa se razvija v oblikovanje velikih in privlačnih 

turističnih igralniško zabaviščnih središč namenjenih gostom iz bolj oddaljenih trgov. S 

turističnega in makroekonomskega vidika je zanimiva predvsem ta ponudba, saj ustvarja 

veliko delovnih mest, spodbuja turistični razvoj okolja in zagotavlja velik priliv akumulacije 

iz drugih ekonomij. Slovenija ima možnost za razvoj tovrstne ponudbe. Ker pa gre za velike 

kapitalske vložke, so v igralniških družbah mnenja, da je za tovrstne naložbe potrebno 

zagotoviti pogoje. Predlogi so v smeri občutnega znižanja oziroma usmerjanja koncesijske 

dajatve za te namene. Torej gre pri tem kvalitetnem razvojnem preskoku predvsem za 

področje ukrepov nacionalne razvojne politike. V okviru obstoječe igralniške zakonodaje 

lahko računamo na manj intenzivno naložbeno dejavnost. 

Slovenski igralniški produkt se je v preteklem obdobju pokazal za privlačnega. V krajih kjer 

je ponudba locirana predstavlja spodbudo za turističen razvoj okolja. Ne moremo pa trditi, da 

je sedanji razvoj potekal v ustreznem programskem sodelovanju partnerjev. Menim, da je 

prav v tej smeri povezovanja ponudb in usklajenega razvoja iskati razvojno vsebino, ki na eni 

strani bogati turistično ponudbo okolja in zagotavlja višjo turistično potrošnjo igralniških 

gostov z druge strani pa vpliva na povečan obisk turistično usmerjenih igralniško zabaviščnih 

centrov. Ne gre le za povezovanja akterjev iz podjetniške sfere, temveč tudi za vključevanje 

javnega sektorja, na lokalni in na nacionalni ravni. V slovenski igralniški strategiji stoji 

zaključek, da načrtna vlaganja v ta produkt lahko dajo najhitrejše rezultate in da je to tudi 

smiselno napraviti. Tudi zato je Strategija turizma (2002) uvrstila igralniški produkt med tri 

razvojno najperspektivnejše slovenske turistične produkte. 

2.2.2. Opis ponudbe v Sloveniji 

V Sloveniji deluje pet igralniških družb s koncesijo za kazinoje: HIT Nova Gorica, Casino 

Portorož, Casino Ljubljana, Casino Bled in Casino Maribor, ki upravljajo štirinajst kazinojev 

in sedem igralnih salonov. Od tega števila sta dva kazinoja in šest igralnih salonov še v fazi 

investicije. Ostalih petindvajset salonov, ki so že pridobili koncesijo, pa že deluje. Poleg tega 

je po raznih gostinskih lokalih še večje število igralnih avtomatov in elektronskih miz, ki bi 

jih morale inšpekcije zapreti. Pričakovati pa je, da bo nekaj teh ponudnikov še pridobilo 

dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Na razpolago je še ena licenca za kazino in trinajst 

licenc za igralne salone. Predvidoma bodo vse licence razdeljene še pred vstopom Slovenije v 

EU. 

V kazinojih je zaposlenih nad dvatisoč ljudi. Če k tem prištejemo še ocenjeno število število 

zaposlenih v igralnih salonih cca sedemsto, vidimo, da dela v igralniškem turizmu blizu tri 

tisoč ljudi. Slovenske igralnice je obiskalo 2.166.000 gostov, od tega nad devedeset odstotov 

gostov iz tujine. Skupni prihodek igralnic iz naslova iger presega šestinštirideset miljard sit. 

V slovenskih igralnicah je 2.591 igralnih avtomatov in 241 različnih tipov igralnih miz. 

Povprečni gost potroši v igralnici na obisk nad 21.000 sit. K tej potrošnji lahko prištejemo še 

potrošnjo za različne turistične storitve v povprečni višini 7000 sit na obisk. V globalu 

prispevajo igralniški gostje v Sloveniji nad šestdeset miljard sit turističnega prometa. Skoraj 

ves ta promet predstavlja priliv akumulacije iz sosednjih ekonomij. Petinsedemdeset 

odstotkov vsega igralniškega prometa ustvari družba HIT iz Nove Gorice. Skoraj devetdeset 

9


odstotkov vsega slovenskega igralniškega prometa, ki ga realizirajo kazinoji, je ustvarjenega 

v zahodnem delu Slovenije, od tega nad sedemdeset odstotkov v Novi Gorici. 

Ključni problem, ki ga izpostavljajo v igralniških družb se tiče koncesijske dajatve. 

Progresivna stopnja deluje nestimulativno na razvoj. Skupaj z davkom na igre na srečo 

podjetjem ne omogoča ustvarjanja primerno visoke akumulacije, ki bi bila potrebna za večja 

razvojna vlaganja. Sedanji sistem uporabe koncesijske dajatve pa tudi ne dosega svojega 

namena, saj se sredstva ne vlagajo v turistične projekte in v turistični infrastrukturo kot je z 

zakonom določeno. Predlogi gredo v smeri, da bi bilo bolj produktivno, da bi del teh sredstev 

koncesionarji neposredno vložili v turistične investicije, ki bi neposredno vplivale na 

turistično ponudbo in na dvig konkurenčne sposobnosti in privlačnosti tega produkta 

2.2.2.1. Casinoji številčni prikaz 

Koncesionar 

Število obisk Promet Igralne. Igralni 

in Kazinoji 

zaposlenih 

v mio sit mize Avtonati 

HIT Nova Gorica 1550 1.478.300 34.849 118 1541 

• Perla 517 700.000 16.606 49 781 

• Park 419 464.500 12.462 27 384 

• Kr. Gora 141 253.800 5.084 26 237 

• Rogaška 17 34.000 423 9 90 

• Otočec 18 26.000 274 7 49 

• Kobarid* predvideno 70 60.000 13 120 

• Šentilj* predvideno 100 120.000 16 150 

Casino Portorož 395 528.300 8.610 70 767 

• Portorož 179 214.600 3.844 35 300 

• Lipica 171 286.000 4.523 29 375 

• Čatež 10 27.700 243 6 92 

Casino Ljubljana 44 50.600 900 13 100 

Casino Bled 52 71.000 1.000 17 100 

Casino Maribor 85 38.000 660 23 83 

• Maribor 65 24.000 530 14 42 

• Moravci 20 14.000 130 9 41 

SKUPAJ 2.126 2.166.200 46.019 241 2.591 

Vir: lastna raziskava ( v prilogi) 

2.2.2.2. Igralni saloni 

Zaradi nedoslednega uresničevanja zakona o igralnih avtomatih v gostinskih lokalih, ki je 

dovoljeval nameščanje največ petih igralnih avtomatov z omejenimi vložki in omejenimi 

izplačili, se je pojavila bistveno večja ponudba od prvotno načrtovane. Igralniška strategija 

(MG in MF, 1997) je kot kompromis uvedla kategorijo koncesije za igralne salone in 

predvidela dvajset igralnih salonov z minimalno tridesetimi in maksimalno sto igralnimi 

avtomati. Saloni naj bi tudi podpirali turistično ponudbo, zato bi za koncesijo lahko zaprosile 

le turistične organizacije, ki razpolagajo s turističnimi objekti. Saloni naj bi torej predstavljali 

atraktivno ponudbo, ki bi bila tudi v funkciji boljšega trženja druge turistične ponudbe 

koncesionarja. Enako število igralnih salonov je predvidela tudi Strategija slovenskega 

turizma (MG, 2002). Dopolnitve zakona o igrah na srečo (oktober 2003), pa so prinesle 

določilo, da se lahko izda petinštirideset koncesij za igralne salone, ki lahko imajo do dvesto 

10


igralnih avtomatov. Pred tem ni bilo nikakršne raziskave koliko lahko prenese okolje, da ne 

bi čutilo finančnih in socialnih posledic. Še pred sprejetjem sprememb tega zakona, ki je 

uvedel koncesijo za igralne salone, je bilo že izdanih dvaintrideset koncesij. Spisek že izdanih 

koncesij za igralne salone, z datumom izdaje in popolnim naslovom je v prilogi. Javnega 

registra za izdanih koncesij za igralne salone pa še ni. Je pa v pripravi. Interesentom bo 

dostopen na Uradu za nadzor iger na srečo, ki deluje v okviru Finančnega Ministrstva. 

Z novo zakonsko ureditvijo postajajo igralni saloni tudi uradno sestavni del slovenske 

igralniške ponudbe, z enakim tretmajem in s sistemom nadzora, kot je predpisan za kazinoje. 

Tako naj bi bila zagotovljen nadzor, transparentnost poslovanja, zaščita gostov in tudi 

zagotovljeni zahtevani standardi kvalitete. Ponudba igralnih salonov je sestavljena le iz 

igralnih avtomatov in tudi elektronskih rulet, vendar brez takoimenovanih živih iger. Z ene 

strani je tovrstna ponudba zaradi manj osebnih kontaktov lahko za marsikoga manj privlačna, 

z druge strani pa so stroški poslovanja bistveno nižji, saj je potrebno le minimalno število 

delavcev. Če primerjamo razširjenost igralnih salonov in njihovo gostoto, ugotovimo, da bo 

imela Slovenija v Evropi največjo igralniško mrežo na število prebivalcev. Ker bodo igralni 

saloni usmerjeni pretežno na goste iz domačega okolja, bo po izkušnjah od drugod, to 

privedlo do problemov v socialnem okolju, ki jih bo družbena skupnost morala reševati. 

Ne glede na večjo orientiranost na domače goste, so tudi igralni saloni bolj ali manj vključeni 

v turistično ponudbo krajev. Glede na lastniško strukturo so v svoji ponudbi veliko bolj 

prilagodljivi kot večji kazinoji. Večja konkurenca, ki s tem nastaja, bo silila lastnike, da bodo 

v ponudbo uvajali različne turistične in zabaviščne programe, da bodo za goste bolj privlačni. 

Iz tega razloga lahko pričakujemo, da bodo z dodatnimi turističnimi programi in z 

investicijami v turistično infrastrukturo, vsaj marsikje, predstavljali središče atraktivnega 

življenja. Na dolgi rok bodo preživeli le tisti, ki bodo to ponudbo uspeli sproti uspešno 

prilagajati . Pričenja se konkurenčna tekma, ki bo to področje spreminjala in pretresala. 

Čeprav Gospodarsko ministrstvo zaenkrat igralne salone še ne sprejema v celoti kot turistične 

ponudnike, temveč jih razume bolj kot podaljšano roko davčnega urada, menim, da je 

smiselno, tako z vidika gostov, kot tudi z vidika urejenosti in z vidika spremljanja razvoja te 

ponudbe, da so že od vsega začetka delovanja celovito vključeni v programe, razvojne in 

promocijske, ki jih izvaja STO. 

2.2.2.2.1. Spiske igralnih salonov, ki so do 14. oktobra 2002 prejeli koncesijo za 

poslovanje 

z.p Koncesionar Datum 

izdaje 

koncesije 

Naslov koncesionarja 

1 DAMA d.o.o, Kranj 14.6. 2002 Dama d. o o, 

Nikole Tesle 1, 4000 Kranj 

2 ONIKS d.d. Kranjska Gora 14.6. 2002 Oniks d.d 

Spodnji plavž 6, 4270 Jesenice 

3 VIVA d.o.o Volčja Draga 14.6 2002 Viva d.o.o 

Volčja Draga, 5293 Volčja Draga 

4 REBUS Sežana d.o.o 14.6.2002 Rebus d. o. o 

Kolodvorska 4, 6210 Sežana 

5 MAKO d.o.o Nova Gorica 28.6. 2002 Mako d.o.o 

Bevkov trg 6, 5000 Nova Gorica 

11


6 VIS A VIS CLUB d.o.o Kozina 28.6. 2002 Vis a Vis Club d.o.o 

Krvavi potok 30, 6240 Kozina 

7 PORTOROŠKA d.o.o Portorož 23.7. 2002 Portoroška Gostinstvo in turizem 

d.o.o ; Postajališka pot 2 

8 MARWIN d.o.o Celje 23.7. 2002 ? 

9 ANDOR d.o.o Ankaran 23.7. 2002 Andor d.o.o 

Vila Andor, Vinogradniška pot 6, 

Ankaran 6280 

10 Casino Portorož d.d. OZARE 23.7. 2002 Casino Portorož d.d. 

KLUB ŽUSTERNA 

Obala 75 A 6320 Portorož 

11 Gasper Trade d.o.o Prevalje 23.7. 2002 Gasper Trade d.o.o 

Celovška 34, 1000 Ljubljana 

12 AS-MB d.o.o Radenci 23.7. 2002 Casino –Igralni salon AS Radenci 

Panonska cesta 1 

9252 Radenci 

13 HIT d.d. ( Šempeter ) 05.12.2002 HIT d. d Nova Gorica 

Delpinova 7 a, 5000 Nova Gorica 

14 HIT d.d (Gornja Radgona) 05.12.2002 HIT d. d Nova Gorica 

Delpinova 7 a, 5000 Nova Gorica 

15 Casino Portorož d.d. Šentilj 19.12. 2002 Casino Portorož d.d. 


16 Hotel Žalec d.o.o Žalec 19.12.2002 Hotel Žalec d.o.o 

Mestni trg 3, 3310 Žalec 

17 MIZ d.o.o Komen 19.12.2002 MIZ, gostinstvo in storitve d.o.o 

Komen 121, 

18 Motel Grosuplje d.d 19.12.2002 Motel Grosuplje d.d 

Ljubljanska 

Grosuplje 

cesta 65, 1290 

19 Gambling d.o.o Škofije 17.12.2002 Gambling Co,, d.o.o 

Spodnje Škofije 259, 6281 Škofije 

20 Casino Portorož d.d. Celje 17.12.2002 Casino Portorož d.d. 


21 Hampy International d.o.o Izola 17.12.2002 Hampy International d.o.o 

Cankarjev Drevored 16, 

6310 Izola 

22 Panoks d.o.o Celje 17.12.2002 ? 

23 Terme Maribor d.d. Maribor 17..12.2002 Terme Maribor d.d 

Hereja Šlandra 10, 2000 Maribor 

24 Memoria Ptuj d.o.o 17.12.2002 Memoria d.o.o 

Vinarski trg 5 

2250 Ptuj 

25 Casino Maribor d.d. Dravograd 17.12.2002 Casino Maribor d.d. 

Glavni trg 1, 2000 Maribor 

26 Gold Club d.o.o Sežana 17.12.2002 Gold Club d.o.o 

Kraška ulica 4 

6210 Sežana 

27 Casino Maribor d.d. Maribor 30.01.2003 ne nameravajo odpreti 

28 Stava d.o.o Maribor 20.01.2003 Stava d.o.o 

Mlinska Ulica 02, 2000 Maribor 

29 Game Star d.o.o Kočevje 27.3. 2003 Game Star d.o.o 

12


Podutiška c. 158, 1000 Ljubljana 

30 Živila Kranj d.d. Kranj 27.3. 2003 Živila Kranj d.d. 

Cesta na Okroglo 03 

4202 Naklo 

31 Eskimo d.o.o Nova Gorica 27.3. 2003 Eskimo d.o.o 

Obala 4, 6320 Portorož 

32 Inclub d.o.o Nova Gorica 27.3. 2003 Inclub d.o.o 

Bevkov trg 6, 5000 Nova Gorica 

Vir: lastna raziskava 

2.2.3. Primerjava z Italijo, Avstrijo in Švico 

2.2.3.1. Italija 

V Italiji delujejo štirje kazinoji, ki so v lasti občin. Plačujejo zanemarljivo nizke davke državi. 

Po pokritju stroškov poslovanja pripada dobiček občini. Ta usmerja sredstva tako za občinske 

razvojne potrebe kot za naložbe v razvoj kazinoja. Že več časa so v proceduri zakonski 

predlogi, da bi število kazinojev povečali. Predlagatelji, med njimi tudi sedanja pozicija, s 

predlogi še niso uspeli. Za osnovni namen povečanja števila kazinojev se navaja učinek na 

povečano turistično potrošnjo in preprečevanje odhoda italijanskih igralcev v kazinoje 

sosednjih držav. Švice, Slovenije in Avstrije. V ustvarjenem nacionalnem turističnem 

prihodku Italije predstavlja prihodek z igralništvom nepomemben delež. 

Glede na to, da so ti kazinoji v občinskem lastništvu in da bi pri investicijah šlo za porabo 

javnih sredstev, se igralniška ponudba v nekaj desetih letih ni bistveno spremenila, ne po 

obsegu ne po kvaliteti. Tudi ni dovolj sledila novim trendom. To se odraža tudi v samem 

obisku. Večji preskok se je pred par leti zgodil v Benetkah, kjer so večji del ponudbe prenesli 

na celino. Z večjo dostopnostjo so skoraj podvojili obisk in postali največja italijanska 

igralnica. Na »začasni« lokaciji kjer sedaj delujejo imajo v programu večji razvojni zamah, 

tako pri samih igralniških površinah, kot tudi v izgradnji hotelskega kompleksa s tisoč 

sobami. Takemu razvoju močno nasprotujejo hotelirji v samih Benetkah, pa tudi politično 

okolje ni prav enoglasno. Predvsem težnje Mester, da oblikujejo svojo občino, te načrte v 

celoti postavi na glavo, saj ima koncesijo za igralnico občina Benetke. 

V kratkem je pričakovati tudi realizacijo načrta za povečanje igralnice v Saint Vincentu v 

dolini Aoste, kjer naj bi v roku enega leta zgradili dodateno tematsko igralniško ponudbo. Pri 

ostalih koncesionarjih pa še ni razmišljanj o spremembi ponudbe. 

Italija je pred dvema letoma pričela izdajat koncesije za bingo salone. Teh je sedaj že blizu 

tisoč. Čeprav so pričakovali velik obisk, se to ni uresničilo. Precej jih je že zaprlo ali pa celo 

šlo v stečaj. V raznih bifejih se je nenadzorovano razširila ponudba igralnih avtomatov. Vlada 

bi sedaj rada to ponudbo spravila pod kontrolo. Predlog je, da se igralne avtomate locira v 

bingo salone. Če se to uresniči, dobimo zelo močno industrijo, ki bo zadovoljevala »dnevne« 

potrebe italijanskih igralniških gostov. To bi močno vplivalo tudi na našo igralniško 

industrijo. Večji osip bi se pojavil pri tistih ponudnikih, ki poslujejo pretežno z enodnevnimi 

gosti. 

13


2.2.3.1.1. Prikaz obiska in struktura ponudbe po igralnicah v letu 2002 

igralnica Saint Campione San Remo Venezia Skupaj 

Vincent 

(skupaj) 

obisk 767.000 256.000 288.000 993.000 2.304.000 

Igral. mize 95 52 38 57 242 

Fr. Ruleta 17 17 23 15 72 

Am. ruleta 46 10 4 16 76 

Igral. avtomati 512 350 433 504 1799 

Vir: interna poročila igralnic ( Italijanski kazinoji ne objavljajo podatkov v javno dostopnih 

publikacijah) 

2.2.3.2. Avstrija 

Avstrijska igralniška industrija je zelo razvita in gradi na dolgi tradiciji. Koncesijo za 

prirejanje kazino iger na srečo ima le ena družba, »Casino Austria« Lastniki so javna podjetja, 

v glavnem banke. Družba Casino Austria je pomemben lastnik tudi avstrijske loterije. Poleg 

kazinojev v Avstriji pa je družba preko »Casino Austria International« lastnica veliko 

kazinojev od Avstralije, Afrike, Kanade do Vzhodne Evrope ( skupaj je udeležena v 144 

kazinojih) in ima najmočnejše igralniško ladjevje na svetu ( 23 kazinojev na ladjah tza 

turistično križarjenje). Nad osemdeset odstotkov vsega prihodka Casino Avstrija je 

ustvarjenega izven države. Čeprav je osnovni namen te ponudbe v pospeševanju turizma, je 

pretežni del gostov avstrijskih kazinojev, domačinov. 

Avstrijski igralci, so v izogib osebnih finančnih težav, dolžni dokazati svojo finančno stanje, 

da lahko igrajo. Na tej podlagi jim vodstvo v skladu s sprejetimi pravili določi kolikokrat 

mesečno lahko igrajo. Vsak gost ob vstopu za vplačilom vstopnine dobi žetone. Od 

vstopninskih žetonov igralnice ne plačujejo igralniškega davka. Država na ta način stimulira 

število obiskov, tudi turističnih in istočasno igralnici niža davčno osnovo. 

Avstrija ima zaprto število kazinojev. Ocenili so, da je za obseg in strukturo trga dovolj 

dvanajst lokacij. Na ta način je država rešila tudi problem vstopa operaterjev iz drugih držav 

članic Evropske Unije na avstrijski igralniški trg. Kazinoji so locirani v vseh večjih turističnih 

krajih z namenom popestritve turistične ponudbe. »Casino Austria« ima v svoji koncesijski 

obvezi tudi prirejanje in sponzoriranje kulturnih prireditev tako, da za to nameni precej 

sredstev. To kulturno ponudbo koristi tako v smeri promocije produkta kot tudi, da si v 

domači javnosti dviga »image«. Družba se sama ne ukvarja neposredno še z drugo turistično 

dejavnostjo kot so gostinske in hotelske storitve, temveč za to dejavnost najame specializirane 

turistične družbe. Avstrijski kazinoji po svetu so tudi v funkciji promocijske podpore za 

spodbujanje turističnega obiska Avstrije. 

Izven igralnic je v nekaterih gostinskih lokalih lahko le nekaj igralnih avtomatov, ki pa zaradi 

zelo nizkih vložkov in zelo nizkih izplačil niso privlačni za igralniške turiste, zato te avtomate 

ne moremo šteti med igralniške elemente za namene turizma. 

V Avstriji je dvanajst kazinojev. Za goste iz italijanskega in avstrijskega trga smo si močni 

konkurentje. Število obiskov je v preteklem letu je preseglo številko 2.8 miljonov . Tujih 

gostov je dvaintrideset odstotkov. Struktura ponudbe v kazinojih je bolj klasična. Večji 

14


poudarek je na igralnih mizah. Tudi gostje spadajo v bolj »klasične« igralce. Bruto igralniški 

promet igralnic v Avstriji presega 220 miljonov evrov. K temu znesku je zaradi primerljivosti 

potrebno dodati še cca trideset miljonov vstopnine, ki pa se ne šteje med igralniške prihodke. 

V tej dejavnosti je v Avstriji zaposlenih 1850 ljudi. 

2.2.3.2.1. Prikaz obiska in opremljenosti avstrijskih kazinojev 

Kazinoji Igralne mize Igralni avtomati Obisk 

Baden 35 243 472.700 

Wien 22 104 407.100 

Bregenz 27 136 305.500 

Velden 19 170 306.900 

Insbruk 18 116 266.800 

Graz 20 72 276.200 

Salzburg 21 104 233.300 

Linz 21 98 247.400 

Seefeld 21 77 152.800 

Kleinwalsertal 11 62 80.600 

Kitzbuhl 14 53 60.200 

Bad Gastein 9 34 32.700 

Skupaj 238 1269 2.842.200 

Vir: Letno poročilo Casino Austria 

2.2.3.3. Švica 

V Švici je do nedavnega veljala zelo restriktivna igralniška zakonodaja. Kazinojev, kot jih 

poznamo po drugih državah tu ni bilo. Le v par večjih hotelih je bilo nekaj igralnih miz in 

igralnih avtomatov. Decembra 1998 je država na podlagi predhodno sprejete razvojne 

igralniške strategije sprejela igralniško zakonodajo, ki je omogočil velik razmah te dejavnosti. 

Država si je zastavila, da postane pomemben ponudnik igralniških storitev v Evropi. V enem 

dobrem letu so na podlagi razpisov pridobili zainteresirane koncesionarje. Večji del kazinojev 

je bil odprt v letu 2002. Veliko jih je lociranih ob meji. Kazinoje je država odprla z namenom 

pospeševanja turističnega obiska in turističnega razvoja. Računa predvsem na goste iz 

sosednjih držav. Gre za politiko pridobivanja akumulacije iz sosednjih ekonomij. 

Predvsem v Italiji je odpiranje švicarskih kazinojev sprožilo močno reakcijo, ki se je odrazila 

v zahtevi da tudi Italija sprejme bolj liberalno zakonodajo in s tem omogoči odprtje večjega 

števila kazinojev. Posredno, zaradi reakcije Italije, bi lahko imela švicarska igralniška 

politika učinke tudi na igralniško potrošnjo pri nas. 

Odprtih je sedem kazinojev z licenca A in petnajst kazinojev z licenco B. Relevantnih 

podatkov glede obiska še ni. 

15


2.2.3.3.1. Pregled kazinojev in njihove opremljenosti ter datum začetka poslovanja 

Kazinoji Igralne Ameriška Francoska Igralni Začetek 

z licenco A mize Ruleta Ruleta avtomati poslovanja 

Baden 22 6 5 265 06.7.2002 

Basel 22 6 5 350 konec 2003 

Bern 10 4 0 250 06.7. 2003 

Lugano 26 350 29.11.2002 

Lucern 16 6 0 217 27.7.2002 

Montreux 10 200 24.02.2003 

St. Galen 10 4 0 200 28.11.2003 

Kazinoji 

z licenco B 

Arosa 8 2 1 85 junij 2003 

Bad Ragaz 6 0 0 125 28.12.2002 

Crans Montana 5 2 0 120 12.7.2002 

Davos 4 1 1 70 23.11.2002 

Courredlin 4 2 0 75 12.12.2002 

Fribourg 6 2 100 14.3.2003 

Interlaken 6 0 0 150 04.7.2002 

Mendriso 24 150 9.10.2002 

Meyrin Geneve 6 150 še ni odprt 

Lokarno 10 6 150 julij 2003 

Zurichsee 10 4 150 12.11.2002 

Schaffhausen 6 2 0 150 01.9.2002 

St. Moriz 7 3 75 21.12.2002 

Zermatt 7 4 100 14.12.2002 

SKUPAJ 225 54 12 3482 

Vir: http://www.casinos.ch 

2.2.3.4. Primerjava med neposrednimi konkurenčnimi območji Slovenije, Avstrije in Italije za 

področje igralniškega produkta. 

Država Slovenija Avstrija Italija 

Število igralnic 14 12 4 

Število obiskov 2.166.200 2.842.000 2.304.000 

prihodek 197 mio eur 250 mio eur (220+30) 

Igralne mize 241 238 242 

Igralni avtomati 2591 1269 1799 

Iz primerjave teh ključnih podatkov in v relativnem odnosu do obsega nacionalnega 

turističnega prihodka vsake teh treh primerjanih držav lahko ocenimo kolikšnega pomena za 

slovenski turizem je turistični produkt igre in zabave. 

16


Podrobnejši prikaz vsake igralnice je v prilogi, kjer so podrobnejše in celovito predstavljena 

tudi ključna razmišljanja direktorjev igralniških družb in posameznih igralnic. Prav tako je v 

prilogi tudi spisek z naslovi koncesionarjev za igralne salone. 

3. PROGRAMSKO PODROČJE 3 A 

3.1. KRATEK POVZETEK POGLAVJA S PRIPOROČILOM 

Slovenija je raznolika, zanimiva in atraktivna dežela, ki premore gorski - alpski svet z 

neštetimi vrhovi, predalpski svet večinoma porasel z gozdovi, zanimiva je množica jezer, rek, 

sotesk in potokov, kraških jam in vrtač, pa še morje jo obliva. Prav zaradi tega je polna 

raznovrstnih možnosti, ki omogočajo oblikovanje atraktivnih počitniških in športnorekreativnih 

programov v vsakem letnem času za določene ciljne skupine gostov. 

Programsko področje 3A zajema a-ktivne počitnice, iskanja a-traktivnih področij in 

doživljanja a-drenalinskih občutij. V ta sklop vključujemo adrenalinske športe na zemlji, v 

zraku in na vodi, alpinizem, pohodništvo, ribištvo, zimske in ostale športe in športne 

aktivnosti. V tej analizi želimo ugotoviti, ali obstaja potrebna in dovolj razvita infrastruktura 

za razvoj in trženje tovrstnih programov, v kakšnem stanju je in ali že (in kje) obstajajo 

produktna področja, ki temeljijo na projektnem delu več nosilcev na določenem območju, 

vključujejo podjetniško iniciativo in uvajajo skupno trženje, kar pomeni, da oblikujejo 

integralni turistični proizvod. 

V Strategijo slovenskega turizma v obdobju 2002-2006 smo zapisali, da predstavlja šest 

temeljnih turističnih področij aktivnih, rekreativnih počitnic in izletov: 

1) gore z možnostjo planinarjenja, pohodništva, alpinizma, prostega plezanja, smučanja, 

gorskega kolesarjenja, padalstva, zmajarstva in lova, 

2) reke z možnostjo soteskanja, raftanja, kanuistike in kajakaštva, splavarjenja in ribištva, 

3) jezera z možnostjo deskanja, čolnarjenja, plavanja in ribištva, 

4) kraški svet z možnostjo raziskovanja, jamarstva in popotništva, 

5) morje z možnostjo raznovrstnih vodnih športov, 

6) posebna področja zelenih športov, kamor vključujemo golf, tenis, kolesarstvo, 

balonarstvo, letalstvo, lov in jahanje. 

pri čemer zahteva 3- A turizem specifično obliko turistične infrastrukture, zato si bomo v 

obdobju 2002-2006 prizadevali: 

• izgraditi ali dokončati več golf igrišč 

• urediti in vzdrževati gorske poti in gorske postojanke 

• urediti potrebno infrastrukturo in pogoje za izvajanje vodnih športno rekreativnih 

aktivnosti na rekah in jezerih, 

• izgraditi nove in dograditi obstoječe kolesarske poti s spremljajočo ponudbo (izposoja in 

servis koles in kolesarske opreme, počivališča, …). 

Ob pripravi inventarizacije in identifikacije ponudnikov smo naleteli na posamezne probleme, 

zato smo oblikovali priporočila, ki bi jih veljalo upoštevati pri pripravi posameznih 

produktnih področij: 

17


• Zelo težko je najti nosilca oz. ponudnika posameznega programa 

• Zaradi nerazvitosti programa ali več ponudnikov istega programa v kraju, je bilo smiselno 

kot nosilca programa oz. trženja izbrati TIC, LTO ali turistično društvo kot splošnega 

informatorja v kraju, ki naj bi bil (bo) na razpolago 7 dni v tednu; 

• Zelo težko je preveriti informacije na TIC, LTO ali turističnih društvih, saj jih velikokrat 

nimajo in predlagajo direktno kontaktiranje z izvajalci programov, ki pa jih je prav tako 

težko dobiti 

• Tudi splošni ponudniki v kraju so velikokrat nedosegljivi oz. se po telefonu nihče ne 

oglasi (predlog: obvezna uporaba telefonske tajnice, ki napoti klicatelja na drugo številko 

ali preusmeritve telefonskih klicev in podobno – v času hitrega razvoja telekomunikacij bi 

moral biti to standard za vse TIC v Sloveniji!) 

• Internet postaja najcenejši, najhitrejši pa tudi zelo obsežen in natančen informator – 

seveda, če ta medij tako tudi oblikujemo in uredimo! Oblikovati bi bilo potrebno standard 

internetne strani, ki bi naj vseboval najpomembnejše informacije o ponudnikih (veliko je 

primerov, ko ponudniki nimajo na spletni strani niti naslova, niti telefonske številke!). 

• Poskrbeti bi morali, da bi bile internetne domene vseh pomembnih ponudnikov podobne, 

hkrati pa tudi v čim večji meri zagotoviti medsebojne povezave (linke) med posameznimi 

ponudniki – to je še posebej priporočljivo pri povezovanju oblikovalcev produktov na 3A 

področju. 

• Zelo težko je bilo izpolnjevati vprašalnik o razvojnih načrtih, saj so redke organizacije, ki 

imajo natančne načrte, kaj želijo izpopolniti, povečati, kaj postaviti na novo v naslednjih 

petih letih. 

• Primerjava oblikovanja in trženja produktnih področij z nam sorodnimi državami 

(Avstrija, Švica) pokaže, da področja športa in rekreacije ne delijo tako intenzivno na 

različne športne panoge oz. dejavnosti, temveč so njihovi temeljni produkti vezani na 

območja oz. regije, kjer se aktivnosti dogajajo, na sezono (zimski, letni športi – Švica) ali 

na tiste športe, ki so zelo razviti (tenis, jahanje, kolesarjenje, golf – Avstrija). Verjetno bi 

bilo v Sloveniji smiselno razmisliti, ali ne bi tako deljena ponudba povzročila 

nepreglednosti in neprepoznavnosti, torej nasprotnih učinkov od željenih. Intenzivna in 

bogata ponudba nekaterih športnih in rekreativnih dejavnosti na določenih področjih bo 

samodejno zahtevala oblikovanje samostojnih produktnih področij (adrenalin – 

Gorenjska, Pohorje, Posočje,…), na ostalih področjih in v manj razvitih regijah bodo le-te 

sestavni deli širše, kompleksnejše ponudbe. 

Ugotavljamo, da je nivo razvitosti posameznega obravnavanega programa izredno različen, 

prav tako pa je posamezen program različno razvit po posameznih geografskih področjih 

(glejte zgoraj zadnjo alinejo). To dejstvo bo zahtevalo predvsem različne pristope pri 

oblikovanju posameznih produktnih področij oziroma integralnih turističnih produktov. 

3.2. OPIS PONUDBE V SLOVENIJI 

Skladno z razpisom, smo programsko področje 3A obdelali po naslednjih sklopih: 

GORE: adrenalinski/trendovski športi, pohodništvo, smučanje in tek na smučeh, gorsko 

kolesarjenje, padalstvo 

REKE: rafting, splavarjenje in ribolov 

KRAŠKI SVET: jamarstvo, raziskovanje, 

MORJE: jadranje, navtika, potapljaštvo 

ZELENI ŠPORTI: golf, kolesarstvo, jahanje 

Za zelene športe smo izdelali primerjalno analizo, zato jih obravnavamo v posebnem 

poglavju. 

18

3.2.1. Gore 


3.2.1.1. Adrenalinski/trendovski športi 

V to skupino smo vključili tri adrenalinske parke (Pohorje, Tržič, Bohinj), ki imajo razvito 

specifično infrastrukturo in strokovno izobražene izvajalce programov, hkrati pa so programi 

oblikovani za posamezne ciljne skupine gostov (otroci, odrasli, skupine – pri teh pa še posebej 

za zahtevnejše in manj zahtevne osebe, odvisno od njihovega psihofizičnega stanja), ki jih 

aktivno tudi tržijo (prospekti, brošure, internet,..). Ob svojem osnovnem programu ponujajo 

sami ali v sodelovanju z ostalimi ponudniki možnosti namestitve, gostinsko in ostalo 

ponudbo. Bungee jumping kot enega izmed prvih adrenalinskih športov organizira družba 

TOP d.o.o.,TOP EXTREME iz Srpenice pri Novi Gorici. 

V to skupino smo vključili tudi ponudbo alpinizma, ki je razvita predvsem na Gorenjskem, 

kjer se pojavljajo podjetja (ProMontana d.o.o. Bled, Bled – rafting d.o.o., V Kranjski gori 

posamezni planinski vodniki pod okriljem Društva vodnikov pri Planinski zvezi Slovenije, v 

Bohinju Alpinsport d.o.o in Alpe d.o.o., Skyservis d.o.o. Logarska dolina..), ki omogočajo 

najem oz. koriščenje infrastrukture v turistične namene. Običajno se pleza po plezališčih, ki 

so primerno urejena za plezanje ali na umetnih plezalnih stenah. Posebna ponudba je plezanje 

pozimi po zamrznjenih slapovih. Na nekaterih območjih (Litija,..) aktivno delujejo tudi 

alpinistična društva ali odseki Planinskih društev. Ta infrastruktura je na voljo članom 

društev, le redko se pojavlja možnost koriščenja v turistične namene. Ponekod imajo 

plezališča urejena v posebnih prostorih, ki omogočajo treninge tudi pozimi. Glede na sloves 

Slovenije kot poznane alpinistične dežele s poznanimi alpinisti (Humar,..), bi veljajo 

razmišljati tudi o oblikovanju programov in trženja njihovih imen kot tržnih znamk. 

3.2.1.2. Pohodništvo 

Pohodništvo je slovenski »nacionalni šport«, saj se največ Slovencev športno udejstvuje prav 

s hojo po planinskih poteh. Planinska zveza Slovenije bdi nad svojimi čez 160 postojankami 

oz. planinskimi kočami, markiranimi potmi po slovenski planinski transverzali in veliko 

alpsko transverzalo Via Alpina, ki se iz Trsta nadaljuje do Monaka, v Sloveniji pa se vijuga 

na Krasu in čez Julijske Alpe. Slovenske pohodniške poti so vezane na Triglavski narodni 

park, Krajinski park Logarska dolina in ostala bolj ali manj zaščitena področja, zaradi katerih 

velja upoštevati poseben režim, ki vpliva tudi na oblikovanje in trženje tovrstnih programov. 

V vseh področjih oz. regijah so bolj ali manj intenzivno izdelali pohodniške programe (celo v 

Pomurju – Pomurska pešpot), ki se izvajajo v glavnem pod okriljem Planinskih društev. 

Pohodniške poti so običajno zajete v pohodniških zemljevidih, ki jih je moč dobiti (kupiti) na 

sedežih planinskih društev, TIC – ov, turističnih društev ali LTO – jev, kjer so običajno na 

voljo tudi vse informacije o pohodniški turi, njeni težavnosti, signalizaciji, možnosti najema 

vodnika, ponudbi na turi in podobno. 

Tudi na tem področju se že pojavljajo posamezni izvajalci programov pohodništva (Bohinj – 

Alpinsport d.o.o., Koren sports d.o.o. Tržič, Zavod za pospeševanje turizma Bleguš, Logarska 

dolina d.o.o. Podjetje za razvoj Logarske doline..), ki že imajo izdelane eno ali večdnevne 

programe za različne ciljne skupine gostov, ki vključujejo spoznavanje narave, kulturne in 

zgodovinske dediščine; vključujejo namestitev, gostinsko ponudbo,… Govorimo lahko o 

informativnih trženjskih aktivnostih (promocijski material, internet,..), pa tudi že o prodajnih 

aktivnostih. 

19


3.2.1.3. Smučanje in tek na smučeh 

Kljub ne relativno visoki nadmorski višini, na kateri se nahaja večina slovenskih smučarskih 

središč, se v zadnjih letih smučanje razvija v zanimiv turistični produkt, ki ne privlači samo 

domačih, temveč tudi tuje goste. Slovenski žičničarji so povezani v svoje združenje, ki deluje 

od leta 1996 in združuje 30 smučarskih centrov oz. smučišč. Govorimo lahko o nekaterih 

območjih, kjer so smučanje razvili v ponudbo, ki je smučarjem na voljo tudi do 100 dni v 

sezoni ( sistemi umetnega osneževanja): Rogla in Mariborsko Pohorje, Kranjska gora, Bohinj 

z okolico, Kanin, Krvavec, Cerkno. Seveda je ob tem potrebno omeniti vedno bolj razvejano 

dodatno ponudbo, ki zajema: smučarske šole z individualnim in skupinskim poučevanjem 

alpskega smučanja, carvinga, deskanja na snegu, popularnega telemark stila; nočne smuke; 

vrtcev na snegu, sankaških prog, tekmovalnih poligonov in podobno. Običajno si je moč na 

vseh večjih smučarskih centrih izposoditi tudi smučarsko opremo. Žičničarji so poskrbeli tudi 

za učinkoviti sistem obveščanja o trenutnih snežnih razmerah. Običajno je njihova ponudba 

oblikovana v eno ali večdnevne programe s vključenimi prenočitvenimi možnostmi, gostinsko 

ponudbo, transferjem do smučišč in podobno. 

Običajno se na večjih smučarskih centrih vedno bolj vključuje v dodatno ponudbo tudi tek na 

smučeh, s potrebno spremljevalno infrastrukturo (šole, najem opreme,..) in z urejenimi 

tekaškimi progami, ki ponekod že »sekajo« občinske in ostale meje in ponujajo smučarjem 

dodatne užitke v smislu široke in atraktivne ponudbe. Vodilni na tem področju je vsekakor 

tekaško – biatlonski center na Pokljuki, pa Zgornjesavska dolina, Rogla, Bohinj z okolico. 

3.2.1.4. Gorsko kolesarjenje 

Glejte poglavje 2.3. o kolesarjenju 

3.2.1.5. Jadralno letalstvo, padalstvo, balonarstvo 

Med adrenalinske športe prištevamo tudi panoramske polete s športnimi letali (organizirani 

predvsem v športno-letalskih centrih na Lescah, Mariboru, Ptuju, Slovenj Gradcu,..) in 

akrobatske polete z jadralnimi letali (predvsem nad Bledom, Bohinjem in Triglavom). 

Padalski skoki: izvajanje – instruktorji (individualni, v tandemu), paraski (večji smučarski 

centri); jadralno padalstvo, kjer ponujajo začetne in nadaljevalne tečaje. V Sloveniji obstaja že 

več balonarskih centrov in dve balonarski šoli (Ljubljana, Ptuj), kjer šolajo osebje, ki je 

vključeno v polet z balonom. 

Na področju jadralnega padalstva obstajajo organizacije, ki se načrtno ukvarjajo s 

oblikovanjem in trženjem skokov z jadralnim padalom (Bohinj: Pac – sports d.o.o., Društvo 

jadralnih padalcev Stara Fužina, klubi na področjih Tržiča, Škofje Loke, Pohorja,..) 

3.2.2. Reke 

3.2.2.1. Rafting 

Na področju Posočja deluje pet zasebnih družb, prav tako je pet ponudnikov na porečju 

Savinje, na Bledu in Bohinju je prav tako več zasebnih družb, ki ponujajo storitve, ki so 

vezane na vodne aktivnosti, predvsem pa na: 

- rafting (izlet z gumijastim čolnom po reki; sezona april, konec oktobra), 

- kajak (šola kajaka, organiziran spust z izkušenim vodnikom; sezona april – 

november), 

20


- hydrospeed (spust s plavajočim bobrom, ki ga uprabnik samostojno usmerja s 

plavutkami na nogah; sezona april – oktober), 

- canyoning (plavanje po tolmunih voda, premagovanje slapov, drčanje po toboganih, 

spuščanje v globine sotesk) 

- outsider (kanu za 2-3 oseb, t.i. mini raft) 

- paragliding 

- izposoja opreme za vse vodne aktivnosti 

Za področje raftinga je značilno izrazito trženje, ki je usmerjeno predvsem na tuje trge z 

lastnimi ali partnerskimi brošurami, s sodelovanje na sejmih doma in v tujini, promocijami na 

TV, internetom,.. 

Ponudba raftinga se izvaja na Soči, Kolpi, Krki, Savi, Savi Bohinjki in Savi Dolinki, Savinji, 

na Muri, delno tudi na Dravi. 

3.2.2.2. Splavarjenje 

Splavarjenje je značilno le za reko Dravi, po kateri so nekoč prevažali les, železo, kolonialno 

blago iz alpskih dežel v panonsko nižavje in še dlje. Mariborski turistični delavci želijo 

ponovno obuditi ponudbo splavarjenja. Poteka že program: s splavom po Dravi ( 2 uri) 1x 

mesečno oz. po dogovoru, ko organizirajo tudi splavarski krst. Tudi v Dravogradu ponujajo 

dveurno vožnjo s splavom. 

3.2.2.3. Ribolov 

Zaradi velike množice vodnih površin v obliki jezer, ribnikov, rek in potokov je Slovenija 

pravi raj za ribiče, vendar se tovrstna ponudba še ne v zadostni meri oblikuje v turistične 

namene. Običajno so ponudniki oz. organizatorji Ribiške družine, ki skupaj s turističnimi 

društvi, TIC – i, LTO – ji ali ostalimi ponudniki dopolnilnih dejavnosti prodajajo dnevne ali 

večdnevne dovolilnice. 

Tako kot je različna ponudba vodnih površin, tako različen je tudi ribji živelj v njih. Najdemo 

potočno postrv, šarenko, lipana, klena, mreno in zlatovčico, soma, ščuke, krapa, jezerske 

postrvi, amurje, tolstolobike, linje in še mnoge druge. Ponujajo različne možnosti ribolova: 

muharjenje, lov z blestivko, lov s plovcem, talni ribolov in podobno. V lepo urejenem kasting 

centru v Ribnem pri Bledu se je možno preizkusiti tudi v suhih disciplinah kastinga. 

Da bi oblikovali ribolov v integralen turistični proizvod, bi bilo potrebno izbrati nosilce 

programov na zaključenih področjih, ki bo najprej uredil infrastrukturne možnosti ribolova, 

povezal vse ponudnike storitev, ki so nujne za oblikovanje atraktivnega turističnega proizvoda 

in poskrbel za učinkovito trženje le-tega 

3.2.4. Kraški svet – jamarstvo in raziskovanje 

Kras pomeni pokrajino na vodotopnih oziroma vodoprepustnih kamninah, kjer so razvite 

posebne površinske in podzemeljske oblike (kraški pojavi) in kjer je podzemeljski (kraški) 

vodni odtok 

Iz stare besede za »kamen« je nastalo antični ime za pokrajino (Carusadus, Carsus), ki se je, 

glede na jezik, spremenilo v Kras (slovenski), Karst (nemški) in Carso (italijanski). 

21


Iz tega imena je nastal mednarodni termin za tako pokrajino - kras in izrazi, kot na primer 

kraški pojavi in relativno mlada znanstvena veda krasoslovje (speleologija). 

Skoraj polovica Slovenije je kraške iz za Kras poznavalci trdijo, da je zibelka speleologije. 

Slovenski kras, ki je del Dinarskega gorstva, leži med Alpami in Jadranskim morjem – sega 

vse od reke Soče na severozahodu do reke Kolpe na jugovzhodu. 

Pomemben motiv za znanstveno raziskovanje jam na Krasu v preteklih stoletjih je bil tudi 

jamski turizem. Prva turistična jama je bila Vilenica, ki je bila z urejenim obiskom že leta 

1633 med najstarejšimi turističnimi jamami na svetu. V Sloveniji se nahajajo najstarejše 

turistične jame zahodnega sveta. 

Trenutno je v Sloveniji registriranih okoli 7500 jam, vsako leto jih odkrijejo še dodatnih 100. 

Za turistične obiske so odprte le nekatere jame, ki so v prilogi tudi dokumentirane. 

Za vzdrževanje in raziskovanje jam v glavnem skrbijo člani jamarskih društev, ki so skupaj 

združeni pod krovno organizacijo Jamarsko zvezo Slovenije. Obiski turističnih jam so prav 

tako vodeni s strani izkušenih jamarjev, ki izbiro jame prilagodijo usposobljenosti 

obiskovalcev. Tako v občutljive jame ne vodijo začetnikov in v njih ne prirejajo jamarski šol 

ali reševalnih vaj. Veliko turističnih jam je primernih za moške in ženske, mlade ali starejše, 

le nekatere so zahtevnejše. Obiski takšnih jam zahtevajo tudi določeno minimalno predznanje 

in izkušnje (plezanje) in jamarsko opremo, kakor tudi ustrezno fizično pripravljenost 

obiskovalcev. 

Jamarska društva oglede jam v glavnem organizirajo in tržijo v sodelovanju s turističnimi 

agencijami (na primer na bovškem Agencija Maya), turističnimi društvi ali LTO, nekateri pa 

samostojno organizirajo obiske. Turistične obiske nekaterih jam organizirajo in izvajajo 

turistična društva (TD Grosuplje – Županova jama, TD Lokve – Jama Paradana ali Velika 

ledena jama). 

Aktivnejše tržne aktivnosti v okviru lastnih služb izvajata dve veliki organizaciji, to sta 

Postojnska jama, turizem d. d. in Javni zavod Park Škocjanske jame. Škocjanske jame so 

zaradi lepote in prvobitne narave podzemnega sveta našle svoje mesto v seznamu naravno – 

kulturne dediščine pri UNESCU. 

Jamarska zveza Slovenije v svojih strokovnih službah ne zaposluje turističnega strokovnjaka, 

zato se tudi ne ukvarja s trženjem ogledov turističnih jam. 

Kataster jam, ki je stalna strokovna služba Jamarske zveze Slovenije, vodi evidenco jam in 

aktivnosti jamarskih društev v Sloveniji. 

Slovenija zaradi svoje vpetosti v mednarodne tokove krasoslovja zavzema vodilno mesto kot 

kraška in krasoslovna dežela, kar se lahko in mora s pridom uporabiti tudi na področju 

turistične prepoznavnosti. Jamarska društva, ki izvajajo vodene oglede jam in jih seveda 

raziskujejo, izkazujejo tudi interes po povezovanju (združujejo se tudi v okviru GIZ turistične 

jame), zlasti na področju turistične promocije ob sodelovanju s STO. Evidentna je želja po 

povečanju turističnih obiskov jam, zato bodo v prihodnje pomembno vlogo imeli procesi 

povezovanja z namenom učinkovitega trženja obiskov turističnih jam. 

22

3.2.4. Morje 


Pomembna konkurenčna prednost Slovenije pred celinsko Srednjo Evropo je njen dostop do 

morja. Slovenska obala ima dobre možnosti za razvoj navtičnega turizma, potrebna so le 

dodatna vlaganja v infrastrukturo in razširitev ponudbe. 

Slovenija premore tri marine različnih velikosti s skupaj okoli 1800 privezi. Med temi je 

najmanjša marina v Kopru, ki lahko sprejme le plovila dolga do 16 metrov. Največja, tudi po 

številu privezov, pa je marina Portorož, kjer načrtujejo tudi povečanje kapacitet in popestritev 

ponudbe za navtične turiste. Vse tri marine pa so že večkrat prejele prestižni ekološki znak za 

kakovost, modro zastavo, ki ga marinam in naravnim kopališčem po Evropi podeljuje 

Fourdation for Environmental Education in Europe. 

Jadranje pridobiva na priljubljenosti, kar kaže tudi podatek o številnih jadralnih klubih in 

društvih v Sloveniji (preko 40). 

Posamezni jadralni klubi in društva trenutno še ne organizirajo jadranje za turistične namene 

v smislu turistične ponudbe na slovenski obali, saj je njihova poglavitna dejavnost usmerjena 

v organizacijo regat in tekmovanj, šole jadranja in ostalih aktivnosti izključno za svoje člane. 

Prav tako posamezni klubi in društva niso lastniki jadrnic in drugih plovil, temveč so le-ta v 

lasti njihovih članov. 

Menimo, da bo šel razvoj v smer odpiranja in širitve klubskih dejavnosti za širšo javnost in za 

turistične namene, kar bo v bodoče lahko poskrbelo za raznovrstnost v ponudbi navtičnega 

turizma. 

Jadralna društva in klubi se prostovoljno združujejo v Jadralni zvezi Slovenije, kjer se 

ukvarjajo z in razvijajo jadranje na vodi v Sloveniji. JZS je med ostalim članica International 

Seiling Federation in Eueropean Sailing Association ter drugih mednarodnih organizacij, 

katerih delo je povezano z jadranjem. 

JZS si je zadala cilj skrbeti za načrten razvoj jadranja v Sloveniji, skrbeti in pomagati pri 

šolanju kadrov na področju jadranja. 

Možnosti, ki jih nudi navtični turizem so celo večje kot pri obalnem turizmu, saj so turisti 

časovno in prostorsko neodvisni. Le v nekaterih primerih turisti križarijo na lastnih jahtah ali 

jadrnicah. V večini primerov najamejo plovilo pri agencijah, kjer izberejo primerno plovilo, 

imajo pa tudi možost najema skipperja. Plovilo brez skipperja dobijo v najem le tisti, ki imajo 

licenco za upravljanje s plovilom in potrebne izkušnje. 

Pri naši analizi smo se omejili na nosilce programov, ki izvajajo dejavnosti ob slovenski obali, 

kot so šola jadranja, potapljanja, najem plovil, adrenalinski vodni športi ipd. 

Na spletnih straneh je najti številne ustanove, ki izvajajo aktivnosti na področju navtičnega 

turizma. V prilogi navajamo tiste ponudnike, pri katerih smo imeli možnost preveriti točnost 

in aktualnost podatkov, ki jih objavljajo na svojih ali drugih spletnih straneh. Upoštevati pa 

moramo dejstvo, da so jesenski meseci, zaradi vremenskih razmer, obdobje, ko izvajajo tečaje 

jadranja in jadranje s skipperjem, prav tako pa so to meseci izvajanja regat (Barcolana, 

številne manjše regate) in navtičnih sejmov. Zaradi navedenega v tako kratkem času enega 

meseca nekateri izvajalci niso bili telefonsko dosegljivi (tudi na povpraševanje preko e-pošte 

niso odgovorili). 

23


Organizacije, ki izvajajo druge dejavnosti, kot je šola potapljanja, izposoja skuterjev in plovil, 

vožnja z ladjo ipd, razpolagajo s potrebno opremo in plovili, žal pa je uspešnost poslovanja 

odvisna od poletne sezone, saj dejavnosti izvajajo le tri mesece na leto. 

4. PRIMERJALNA ANALIZA ZELENIH ŠPORTOV 

4. 1. GOLF 


Slovenija je v zadnjih letih dobila kar nekaj novih igrišča za golf, še več jih je še v idejah in 

načrtih, zato lahko trdimo, da na področju ponudbe golf turizma aktivno stopa na pot 

izgradnje infrastrukture za golf, ob kateri je potrebno oblikovati tudi dovolj raznoliko in 

zanimivo dodatno ponudbo kot so wellness turizem, kulturni pa tudi ostale oblike sodobnega 

turizma. 


Čeprav se je zgodovina golfa v Sloveniji pričela že davnega leta 1937, ko so po priporočilu 

takratnega jugoslovanskega kralja zgradili prvo igrišče za golf na Bledu, se igranje golfa 

pričelo razvijati šele leta1972, ko se je igrišče znebilo posledic vojne in zanemarjenosti. Leta 

!974 so na Bledu ustanovili tudi prvi golf klub, kasneje ustanovili tudi Golf zvezo Slovenije, 

ki je bila 1985 sprejeta v evropsko asociacijo za golf. Slovenija je naslednje igrišče dobila šele 

leta 1989 v Lipici, sledilo je še igrišče v Mokricah leta 1991. Obe igrišči je oblikoval poznani 

arhitekt za golf igrišča Donald Harradine. 

V zadnjem desetletju so bila zgrajena še ostala igrišča z 9 ali 18 jamicami, kar je razvidno iz 

spodnjega seznama. Sama lokacija igrišč ali njihova mikro lokacija pogojuje tudi 

konfiguracijo in izgled igrišč in lahko govorimo o raznolikih slovenskih igriščih v alpskem in 

panonskem svetu, predalpskem svetu z bujno gozdno vegetacijo, kraškem svetu, pa tudi tik ob 

urbanem okolju - primer Ptuja, enega najstarejših srednjeevropskih mest, kar prava redkost (le 

Vichy v Franciji) Tudi igranje golfa v Sloveniji se je v zadnjih letih precej razmahnilo, saj je 

v 31 klubov vključenih čez 3.500 igralcev. Na področju dejavnosti golfa so se povezali 

profesionalni učitelji golfa, vzdrževalci igrišč za golf, pa tudi upravljalci in lastniki igrišč za 

golf. Golf zveza Slovenije organizira različne aktivnosti od slovenske amaterske lige, 

seniorskih tekmovanj, ženske lige do otroških Mini in Bambi cupa, ki s svojo aktivno in 

razvejano dejavnostjo skrbijo za širitev podmladka v smislu aktivnega delovanja v 

amaterskem športu. 

Aktivnosti, ki potekajo v klubih (različni turnirji, klubska prvenstva, šole golfa, individualna 

poučevanja profesionalnih učiteljev golfa) so predvsem namenjene članom kluba, vendar že 

marsikje stopajo na pot trženja kapacitet v turistične namene. V tem smislu prihaja do 

intenzivnih povezav s stacionarnimi kapacitetami (tudi kapitalskimi), ki omogočajo 

oblikovanje večdnevnih programov igranja in učenja golfa za domače in tuje udeležence. 

Na vseh igriščih za golf razpolagajo z vadbiščem (dolgi udarci, kratki udarci, pesek, vadba na 

zelenici), zato je tovrstna infrastruktura že v osnovnem standardu igrišča ne samo v Sloveniji, 

temveč tudi v primerjanih državah (Avstrija, Švica). Ob recepciji igrišča za golf je običajno 

nameščena trgovina z oblačili, palicami in ostalimi potrebščinami za igranje golfa. V 

Sloveniji je ob igriščih za golf, ki smo jih predstavili v spodnji tabeli, tudi nekaj vadbišč z 

24


nekaj jamicami, kot so n.pr.: Brdo, Kranjska gora, Bovec, Ljubljana, Rogaška Slatina, Kranj, 

pa še kje, vendar se ne uporabljajo v turistične namene. 

Seveda pa bo potrebno za intenzivne trženjske aktivnosti golf destinacije v Sloveniji: 

• povečati število igrišč (glejte primerjavo s Švico in Avstrijo), saj želi običajni igralec 

golfa v enotedenskem programu igrati na najmanj 4-5 igriščih, ki naj bodo oddaljena 

drugo od drugega do 40 km. 

• Izgraditi v neposredni bližini ali celo med igriščem za golf hotelske in apartmajske 

namestitvene kapacitete z intenzivno dodatno ponudbo, ki je namenjena prvenstveno 

golfistom, kar bo omogočilo intenzivno izkoriščenost igrišč v celotni sezoni, pa tudi 

izmenjavo gostov med posameznimi igrišči. 

• Kategorizirati kakovost posameznih igrišč v skladu z mednarodno standardizacijo 

težavnosti in kakovosti, kar vodi v cenovno diferenciacijo 

• Izpeljati odmeven profesionalni turnir v golfu ali povabiti znanega profesionalnega 

igralca golfa, ki bo propagiral kakšno slovensko igrišče za golf (ali več igrišč), kar bi 

sicer bilo povezano z velikimi finančnimi vložki in bi se lahko realiziralo le ob 

sodelovanju svetovno znanih blagovnih znamk v golfu, vendar bi jih težko privabili 

zaradi majhnosti in nezanimivosti slovenskega tržišča. 

Golf igrišče 

Velikost – 

število jamic 

Namestitev, dodatna ponudba 

Bled 27 Namestitev na Bledu +9 

Mokrice 18 Graščina; Terme Čatež +9 

Ptuj 18 Terme Ptuj; namestitev v Ptuju 

Arboretum 18 Namestitev v Ljubljani 

Lipica 9 Namestitev Lipica +9 

Moravske toplice 12 namestitevTerme 3000 6 

Slovenske Konjice 9 Slovenske Konjice; Terme Zreče 

Podčetrtek 9 Terme Olimia; zasebne sobe 

Skupaj: 120 

Načrti za 

prihodnjih 

pet let 

Kot smo že omenili, se je v Sloveniji izjemno razmahnilo igranje golfa, s tem pa tudi 

izgradnja novih igrišč za golf. Že obstoječa igrišča načrtujejo povečanje (Moravske toplice, 

Bled, Mokrice, Lipica,..), vendar je v pripravi oz. fazi priprave prostorske dokumentacije ali 

celo v pripravi tehnične dokumentacije kar precej novih igrišč za golf na novih lokacijah. Naj 

omenimo nekatere: Otočec (18 jamic), Smlednik pri Ljubljani (18 jamic), Radenci (18 jamic), 

Obala – Sečovlje (18 jamic), Betnava – Maribor (18 jamic), Habakuk – Maribor (18 jamic), 

Bovec (9 jamic), Brdo pri Kranju (9 jamic), Brnik (9 jamic), Kranjska gora (9 jamic), Velenje 

(9 jamic). Tako intezivna izgradnja novih igrišč za golf bi omogočila razmah igranja golfa ne 

samo v Sloveniji (po podatkih Golf zveze Slovenije bi se naj v naslednjih nekaj letih število 

igralcev golfa v Sloveniji povzpelo na 10.000!), temveč intenzivno trženje na bližnjih pa tudi 

daljnih tržiščih. 

25


4.1.3. Primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Švico 

4.1.3.1. Predstavitev igrišč za golf v Avstriji 

V Avstriji se je golfski turizem v zadnjih desetih letih izredno razmahnil. Zgrajenih je bilo 

veliko novih igrišč za golf, ki so izredno raznolika in odvisna od pokrajine, v kateri ležijo; 

imajo celo škotske »links-course«. Po informacijah avstrijske zveze za golf in marketinškega 

združenja »Golf in Austria« , ki je eden izmed članov združenja »Urlaubs-spezialisten« 

(počitniški specialisti), je v Avstriji trenutno okrog 130 igrišč za golf (vsako leto jih na novo 

odprejo več kot deset), ki se nahajajo povsod v Avstriji. Najmočnejša zastopanost igrišč je 

opazna na Spodnji in Zgornji Avstriji, Štajerski, Salzburškem, tudi na Tirolskem in na 

Koroškem. 

Veliko igrišč za golf je bilo zgrajenih med obema vojnama (Dellach na Koroškem – leta 1929, 

Bad Ischl leta 1934, ki je bil pravi raj za takratne evropske aristokrate). Najstarejši golf klub v 

Avstriji je Golf klub Semmering. Leta 1997 so na Dunaju odprli najlepše, najbolj atraktivno 

in najbolj urejeno igrišče za golf v Avstriji (opisujejo ga kot »zelo impresivnega«), ki je 

postalo merilo kakovosti in izziv ostalim igriščem, da se mu približajo. Prvo dizajnarsko 

igrišče v Avstriji Seefeld na Tirolskem je sredi zaščitenega področja – naravnega parka 

oblikoval Jack Niclaus (eden najboljših igralcev golfa v zgodovini), sledilo je igrišče Murhof, 

ki je organizator odprtih prvenstev Avstrije v golfu. Največje igrišče za golf v Alpah je Zel 

am See, ki ima 36 jamic (ko bodo na Bledu povečali igrišče še za 9 jamic, bodo eno največjih 

igrišč v Alpah). Tudi Bernhard Langer(eden najboljših nemških profesionalnih igralcev golfa) 

je sooblikoval igrišča, ki jih je pred leti arhitekturno zasnoval slavni arhitekt Donn Harradine. 

V Avstriji so golf že pred leti pričeli tržiti kot marketinški produkt in ustanovili združenje 

»Golf in Austria«, ki združuje in povezuje nekaj čez 40 igrišč za golf po vsej Avstriji. V 

združenje se lahko vključijo le igrišča za golf, ki ustrezajo postavljenim kriterijem o kakovosti 

igrišča, dodatni ponudbi na igrišču (golf šole, golf akademije s priznanimi profesionalnimi 

učitelji golfa,..) in ustrezni dodatni ponudbi v ali neposredni bližini igrišča (namestitev v 

visoko kakovostnih hotelih in apartmajih, gastronomija, ostala športno-rekreativna, kulturna 

in ostala ponudba). Na internetni strani združenja »Golf in Austria« (www.golfinfo.at) so 

predstavljeni vsi člani združenja, ki ob igriščih zajema tudi visoko kakovostne hotele. 

Igrišče za golf je predstavljeno z naslednjimi informacijami: 

• Splošne informacije o igrišču (naslov, telefonska, fax številka, elektronski naslov, 

število jamic, dolžina igrišča za različne kategorije igralcev, kdaj je bilo zgrajeno, 

nadmorska višina, odpiralna sezona, ocenitev igrišča, igralnina, odgovorna oseba, golf 

klub, predsednik GK,..) 

• Namestitev v bližini (navedba vseh ponudnikov združenja, ki so oddaljeni do 90 km) 

• Koristne preusmeritve oz linki na dodatne informacije (n.pr. www.golfspielen.de) 

• Programi: »vohlajoči« tečaji, tedenski programi, »safari golf«, ipd. 

Predstavitev hotelov na internetu oziroma brošurah omogoča naslednje informacije: 

• Temeljni kriteriji vključitve so: hotel je lahko max. 25 km oddaljen od golf igrišča, 

ponuditi mora atraktivno ceno igralnine (greenfee), omogočiti oz. rezervirati štartne 

termine na igrišču; 

• Hoteli so predstavljeni s: splošnimi informacijami o hotelu, kakovostjo namestitve, 

dodatno ponudbo hotela, gastronomijo, lego v odnosu do igrišča, najbližje letališče in 

26


oddaljenost, s številom ležišč v hotelu, golf igrišči v bližini – vsemi, ki so oddaljena 

do 90 km in so člani združenja »Golf in Austria«; specifično ponudbo (»Clever 

Player«). 

Informacije, ki jih ponujajo v združenju »Golf in Austria« so na številki +43 (0) 662 645 153 

na razpolago sedem dni v tednu od 10.00 – 20.00 in so brezplačne. 

4.1.3.2. Predstavitev igrišč za golf v Švici 

V Švici še ne obstaja turistična asociacija za trženje golfa, kot smo jo predstavili na primeru 

Avstrije, temveč lahko po relativno velikih težavah na internetni strani švicarske krovne 

asociacije za turizem (www.myswitzerland.com) pridete do informacij o informacijah s 

področja golfa, če kliknete na »šport« in med letnimi športi, izberete golf. Informacije o golf 

igriščih obširno in nazorno posreduje švicarsko združenje za golf (Schweizerische 

Golfverband (ASG)), ki je bilo ustanovljeno že leta 1902. V združenje (www. 

swissgolfnetwork.ch ali www.asg.ch) je vključenih 79 švicarskih golf klubov, ki so skupaj z 

golf igrišči in hotelskimi ponudniki vključeni v internetno predstavitev združenja, v brošuro 

oz. ostale informativne aktivnosti . 

V Švici je trenutno 85 igrišč za golf, nekatera so stara okrog 100 let, velika večina jih je 

mlajših, saj je bila več kot tretjina igrišč zgrajena v zadnjih štirih letih. Vsa igrišča so 

predstavljena v okviru posebnih regij, ki jih je 12 in ne po kantonih, ki jih je 24.Vsako golf 

igrišče je predstavljeno z naslednjimi informacijami: 

• Splošne informacije o igrišču (naslov, telefonska, fax številka, elektronski naslov, 

število jamic, dolžina igrišča za različne kategorije igralcev, kdaj je bilo zgrajeno, 

nadmorska višina, odpiralna sezona, ocenitev igrišča, igralnina, odgovorna oseba, golf 

klub, predsednik GK,..) 

• Namestitev v bližini (navedba ključnega ponudnika prenočitvenih kapacitet) 

• Koristne preusmeritve oz linki na dodatne informacije. 

Primerjava ponudbe in trženja produktnega področja golf med Slovenijo, Avstrijo in Švico 

kaže na to, da je Avstrija zelo aktivna v predstavljanju in trženju tovrstne ponudbe, da pa 

Švica kljub relativno večji pokritosti z golf igrišči, tega ne počne tako intenzivno, kar je lahko 

posledica relativno velikega števila igralcev golfa v Švici in v bistvu pomanjkanja števila 

igrišč. »Switzerland Tourismus« je zelo malo pozornosti oz. skoraj nič namenil golf turizmu, 

zato se ponudniki sami povezujejo in oblikujejo skupni turistični produkt. 

Kriterij 

/Država 

primerjave Slovenija 

Avstrija Švica 

Površina 20.256 km2 83.859 km2 41.284 km2 

Število prebivalcev 1.980.000 8.023.000 7.261.200 

poseljenost 96,3 preb/km2 95,7 preb/km2 174,6 preb/km2 

Število golf igrišč 8 127 85 

Število jamic 120 2.064 1.379 

Povprečno število jamic 15 16 16 

na igrišče 

Število igralcev golfa 3.500 

Površina države/1igrišče 1 igrišče/ 2.532km2 1 igrišče/ 660 km2 1 igrišče/ 485km2 

27


Slovenska turistična organizacija (STO) je skupaj z golf igrišči izdala prospekt o golf igriščih, 

ki ga je predstavila tudi na internetu (turistična ponudba in programi – informacij o golfu ni v 

slovenščini – zakaj?), s splošnimi in kratkimi informacijami o vsakem izmed osmih golf 

igriščih in možnostjo linkanja na spletne strani vsakega igrišča. Igrišča v glavnem 

predstavljajo svojo ponudbo (opis igrišča, razpisi in rezultati turnirjev, šola golfa,..) , medtem 

ko je predstavitev o namestitvah in ostali ponudbi precej skromna. 

V primeru, da bi želeli v Sloveniji doseči takšno povprečno zastopanost igrišč za golf na 

celotno površino države, kot jo imajo trenutno v Avstriji, bi lahko imeli 30 igrišč za golf, 

medtem ko bi povprečna trenutna zastopanost igrišč v Švici omogočila 41 igrišč za golf v 

Sloveniji. Glede na to, da je naš trend razvoja v turizmu kar nekaj let v zaostanku za precej 

bolj razvitima Avstrijo in Švico, bi bilo priporočljivo, da bi v Sloveniji vzpodbujali izgradnjo 

novih golf igrišč, ki bi naj vključevala tudi zadostne in dovolj kakovostne prenočitvene 

kapacitete z raznoliko in atraktivno dodatno ponudbo. O izgradnji golf igrišč bi veljalo 

razmisliti na območjih, ki so manj razvita (Slovenske gorice, Haloze, predalpske doline,..), 

redko poseljena (Slovenija ima enako gostoto poseljenosti kot Avstrija in približno enkrat 

manjšo kot Švica), kar bi lahko bila še dodatna komparativna prednost ob ponudbi visoko 

kakovostnih in individualno oblikovanih storitev, kot jih zahteva sodobni golf turizem. 

4.2. KOLESARJENJE 

4.2.1 Kratek povzetek poglavja s priporočili 

Kolo, običajno prevozno sredstvo v preteklosti, danes postaja atraktivno zaradi svojevrstnega 

zaznavanja okolice, pestrih in neposrednih doživetij, ter ne na zadnje utrjevanja telesne 

vzdržljivosti. Je okolju in naravi prijazno prevozno sredstvo, ki zahteva drugačno 

infrastrukturo kot ostala (motorizirana) prevozna sredstva. Vse to vpliva na turizem in 

gostinstvo kot dejavnost ter turistično in gostinsko ponudbo na določenem območju, saj ima 

turist na kolesu nekaj specifičnosti, ki jih je pri načrtovanju turistične ponudbe potrebno 

upoštevati. 

Glavne pomanjkljivosti lahko strnemo v nekaj glavnih točk: 

• Kolesarske poti so pomanjkljivo označene in večinoma slabo vzdrževane. 

• Nedodelana je dodatna neprometna infrastruktura (varno shranjevanje koles, dežurni 

servisi, ki so odprti tudi med vikendom, povezanost z javnimi prevoznimi sredstvi je 

slaba, manjkajo privatni prevozi koles in prtljage ni primernih počivališč). 

• Ne obstaja enotno označevanje poti, kar povzroča zmedo med uporabniki. 

• Posamezne kolesarske destinacije niso povezane v celoto ter s tem slabo predstavljene 

in popularizirane (predvsem) v tujini. 

• Ne obstaja vsaj minimalna standardizirana ponudba kolesarjem prijaznih in gostinsko 

turističnih obratov. 

• Ni sodobnega rezervacijskega sistema na spletnih straneh. 

V strategiji razvoja slovenskega turizma v letih 2002 -2006 je na produktnem področju v 

katerega se uvršča tudi kolesarjenje zapisano, da mora Sloveniji v prihodnjih leti izgraditi 

nove in dokončati obstoječe kolesarske poti s spremljajočo ponudbo (izposoja in servis koles 

in kolesarske opreme, počivališča,…). 

28

Priporočila 


Vsega tega seveda ne bo možno kvalitetno izpeljati, če v prihodnosti ne bo prišlo do 

naslednjih potrebnih aktivnosti: 

• Na državnem nivoju je potrebno sprejeti realen načrt izgradnje slovenskega 

kolesarskega omrežja ter zagotoviti potrebna sredstva za njegovo izgradnjo. 

• Neizbežno je povezovanje in sodelovanje ključnih ponudnikov gostinsko turističnih 

storitev, lokalnih in bodočih pokrajinskih oblasti pri sofinanciranju kolesarske 

infrastrukture. 

• Sprejeti je potrebno pravilnik minimalnega standarda opreme za pridobitev naziva 

»kolesarjem prijazen gostinski obrat (hotel, penziona, gostišče, …). 

• Povezati razdrobljeno kolesarsko ponudbo v pregleden, hiter in učinkovit sistem 

(skupna spletna stran s navezavami na pomembne ponudnike, izdelava kvalitetnih 

vodičev in kolesarskih kart v več jezikih). 

• Skupen tržni (marketinški) pristop v tujini. 


4.2.2.1. Gorsko kolesarjenje 

Slovenija ima zaradi razpršenosti turističnih središč, majhnih razdalj, veliko naravnih in 

kulturnih znamenitosti, relativno ohranjenega okolja ter velikega števila gozdnih cest in poti, 

veliko možnosti za razvoj gorskega kolesarjenja (MTB – Mountain Bike). 

Gorsko kolesarjenje je v Strategiji slovenskega turizma v obdobju 2002-2006 uvrščeno v 

programsko področje 3A kot ena izmed oblik rekreacije in športa, ki omogoča aktivno 

preživljanje počitniškega časa in ki se je v zadnjih letih zelo razmahnilo. Povsod po Sloveniji, 

kjer so možnosti za ta tip kolesarjenja je nastalo veliko število MTB klubov, ki z organizacijo 

najrazličnejših prireditev (tekem) skrbijo za razvoj in popularizacijo te vrste rekreacije. 

Vendar razmah rekreativnega gorskega kolesarjenja še ne pomeni razvoj kvalitetnega 

turističnega produkta. 

V Sloveniji je gorsko kolesarjenje, kot dodatna oblika turistične ponudbe v poletnem času, 

razvito in razširjeno na tistih območjih, kjer že obstajajo druge, predvsem zimsko-turistične 

dejavnosti (Gorenjska in Goriška, Koroška, Pohorje, Kamniško Savinjske alpe). Prav vsi 

smučarski centri v okviru Združenja slovenskih žičničarjev v svoji ponudbi za poletno 

dopustovanje ponujajo tudi gorsko kolesarjenje, vendar je največkrat možnost samo 

omenjena, ne pa tudi dejansko uresničljiva kot samostojna ali dopolnilna turistična ponudba. 

V glavnem ponujajo prevoz z žičnico ali gondolo (zastonj ali proti plačilu) in nekaj zelo 

površno opisanih možnosti, pogostokrat brez označb na terenu in primernih kolesarskih kart. 

V primerjavi z MTB klubi in društvi, ki na svojih spletnih straneh informirajo svoje člane in 

ostale zainteresirane o možnostih gorskega kolesarjenja pri nas, so njihove informacije in 

vedenje o potrebah in željah ter pričakovanjih gorskih kolesarjev še na zelo nizki ravni. Kar 

precej težav jim povzročijo že enodnevni kolesarji, ki pridejo na območje s svojim lastnim 

prevozom in bi želeli koristiti samo nekatere storitve, kot na primer tuširanje ali pranje kolesa 

in opreme. Gorski kolesarji uporabljajo v povprečju dražja kolesa, zato je varno shranjevanje 

koles tudi za kratek čas (toaleta, prehrana, … ogled kakšne kulturne znamenitosti) pomemben 

dejavnik, ki omogoča razvoj te vrste turizma. 

29


V Sloveniji v tem trenutku razen nekaj redkih izjem (npr. hotel Krnes na Koroškem) še ne 

moremo govoriti o gostinskih obratih, ki bi bili specializirani ali vsaj prilagojeni za to vrsto 

turizma. Gorski kolesarji so pretežno mlajši gostje, ki pričakujejo od ponudnikov še kaj več 

od »klasične« prehrane, sobe in postelje. Premalo je ponudb, ki bi vključevale kompletne 

večdnevne turistične pakete za gorske kolesarje, torej tudi možnosti prevoza kolesa in 

prtljage, prenočevanja in kolesarjem prilagojenega prehranjevanja na različnih lokacijah, 

kolesarskih kart in vodičev, do animacije v primerih slabšega vremena. 

Sodelovanje in povezovanje raznovrstnih ponudnikov na različnih oziroma sosednjih 

območjih, je praviloma nerazvito. Težko je že pridobiti več informacij o posameznih 

destinacijah na enem mestu. 

Glede na dejstvo, da so gorski kolesarji večinoma mlajši izobraženi ljudje, je ponudba na 

spletnih straneh zelo pomanjkljiva, nepovezana in neatraktivna. Zelo malo je turističnih 

spletnih strani, ki bi bile narejene posebej za kolesarje. 

Organiziranega trženja možnosti gorskega kolesarjenja v Sloveniji ali posameznih večjih 

območjih še ni, čeprav imamo po izjavah gostov, ki so pri nas preživeli dopust, veliko 

neizkoriščenih možnosti. 

4.2.2.2. Turistično "nižinsko" kolesarjenje 

Klasična večdnevna kolesarska potepanja in eno ali dvo dnevni izleti so usmerjeni predvsem 

na nižinske predele naše dežele in osredotočeni predvsem v okolico slovenskih mest, 

zdravilišč ter turističnih kmetij. So zelo pomembni za razvoj dopolnilnih dejavnosti na 

slovenskem podeželju in kot povsem enakovredna možnost za aktivno preživljanje prostega 

časa. 

Če lahko rečemo, da imajo gorski kolesarji za svoje aktivnosti dovolj veliko število manj 

prometnih gozdnih cest in poljskih poti, za »nižinske« kolesarje in ostale kolesarske 

popotnike ni varno poskrbljeno. Pomanjkanje urejenih, atraktivnih in varnih samostojnih 

kolesarskih poti je zagotovo največji razlog za slabši razvoj te vrste turizma pri nas. V zadnjih 

letih so lokalne skupnosti (občine) vložile ogromno naporov in finančnih sredstev za obnovo 

občinske cestne infrastrukture za motorna vozila, kar sicer predstavlja možnosti za razvoj 

kolesarjenja, vendar je to zaradi ozkih cestišč in znane slovenske avtomobilske kulture 

skorajda nemogoče. Večina mest nima urejene in povezane kolesarske infrastrukture kar 

predstavlja velike ovire pri razvoju turističnega kolesarjenja. 

Na koncu je potrebno dodati še zelo pomemben splošen vtis, ki je prisoten pri razgovorih s 

potencialnimi ponudniki kolesarjenja v Sloveniji. Še vedno obstaja velik dvom v potencial 

kolesarjenja, saj se gleda na kolesarje kot na tiste, ki nimajo dovolj denarja za avto in z njimi 

ni dobička. Po izkušnjah v tujini so kolesarski turisti v povprečju zelo dobri »potrošniki« 

blaga in storitev, če le imajo kje in zakaj potrošiti svoj denar. Kolesarji imajo ponavadi 

specifične, a realne potrebe in želje. Od ponudnikov gostinsko turističnih storitev se 

pričakuje malo potrpežljivosti in iznajdljivosti ter predvsem kreativnosti pri snovanju 

kolesarjem prijazne in prilagojene ponudbe. 

30



Švica in Avstrija kot alpski državi, imata kljub zahtevnemu terenu, zelo dobro razvit turizem 

preko celega leta. Obe državi zelo dobro ponujata in izkoriščata svoje naravne danosti za 

razvoj gorskega in nižinskega kolesarjenja. Primerjava s Slovenijo je sicer možna in potrebna, 

vendar hkrati zaradi pomanjkanja primerljivih kvantitativnih kazalcev zelo težka. Ker so 

razmere zelo podobne pri vseh oblikah kolesarjenja (gorsko kolesarjenje, športno-rekreativno 

kolesarjenje, družinsko kolesarjenje, nižinsko kolesarjenje ter kolesarska popotovanja) pri 

analizi nismo ločevali posameznih kazalcev glede na vrsto kolesarjenja. Za primerjavo, ki bo 

sluzila odkrivanju bistvenih pomanjkljivosti in razlik, smo izbrali naslednje kazalce: 

A. Dostopnost do informacij o možnostih kolesarjenja v državi 

- Spletne strani. 

- Produktni katalogi. 

- Prospekti, vodiči in kolesarske karte. 

Spletne strani postajajo glavni medij preko katerega potencialni gost išče potrebne 

informacije. Ker je ponudbe na spletnih straneh veliko, je zelo pomembna preglednost, hitro 

odpiranje in predvsem uporabnost informacij. Vsaka spletna stran bi morala vsebovati : 

• Pregleden interaktiven zemljevid, ki ga je mogoče natisniti. 

• Pregled kolesarskih poti z kratkimi opisi in višinogrami. 

• Gostinsko turistična ponudbo, ki je prilagojena kolesarjem. 

• Možnost naročanja dodatne literature, vodičev in kolesarskih kart. 

• Možnost rezervacije. 

Spletna stran www.radtouren.at (Avstrija) ponuja vse kar potencialen kolesar potrebuj: 

pregleden zemljevid z osnovnimi podatki in opisi posameznih kolesarskih poti (23 poti). 

Posamezne strani se odpirajo hitro in brez zapletov. Posamezni segmenti so povezani in 

iskanje je omogočeno po več nivojih, regija, poti,….Gost lahko pregleda celotno ponudbo, se 

sprehodi po kolesarskih hotelih, ki ponujajo različne pakete za kolesarje, pregleda 

razpoložljivo informacijsko gradivo (vodiči, karte), naroči dodatno literaturo ter rezervira 

dopust preko univerzalnega rezervacijskega sistema. 

Skoraj enak sistem ponuja spletna stran www.sbb.ch Bike and Rail ali www.cycling-inswitzerland.ch 

(Švica). 

Organiziranost, dostopnost informacij, hitrost in kvaliteta omenjenih spletnih strani v ničemer 

niso primerljivi s spletno stranjo, ki ponuja kolesarjenje v Sloveniji www.sloveniatourism.com 

Stran je stara tri leta, vendar od začetka ni doživela nobenih sprememb. Nekaj 

povezav (npr. Atomske toplice, Poti po kraškem parku, poti po parku Snežnik, Prekmurska 

kolesarska pot ali Brežiška kolesarska pot), ki napotijo gosta na druge spletne strani, sploh ne 

ponujajo informacij o kolesarjenju ali pa ne obstajajo več. Edina spletna stran, ki je res 

narejena za potencialnega gorskega kolesarja je stran kolesarskega hotela Krnes v Črni, ki je 

tudi edini pravi specializirani kolesarski gostinski obrat v Sloveniji. Pohvaliti je potrebno tudi 

spletne strani www.pomurjeonbike.com ter delno www.kolesarjenje.mra.si, ki prav tako 

ponujajo pregledne in koristne informacije za kolesarjenje. 

Podobno stanje je tudi na področju prospektnega materiala, kolesarskih kart in ostalih 

informativnih gradiv. Po elektronski pošti smo naročili razpoložljive materiali pri različnih 

31


ponudnikih v Švici, Avstriji in Sloveniji. Rezultat tega je bil, da so materiali iz tujine prišli do 

nas hitreje, in tudi njihov izgled ter kakovost je bila na veliko višji ravni. Razen nekaj izjem, 

so naši prospektni materiali oz. vodiči za kolesarje praviloma dokaj neuporabni za samostojno 

načrtovanje kolesarskih potovanj. Večina kolesarskih kart, ki so nastala v okviru Phare 

projektov je pošla, novih kvalitetnih kart je zelo malo. 

B. Prometna in neprometna kolesarska infrastruktura 

a) Varne in urejene kolesarske poti (brez mešanja z motoriziranimi vozili). 

b) Označene kolesarske povezave (poti, steze, pasovi, manj prometne ceste). 

c) Kolesarski servisi, izposoja koles. 

d) Povezanost kolesarskih povezav med regijami/deželami/kantoni in turističnimi 

središči. 

e) Navezava na druga prevozna sredstva (vlak, avtobus, ladje, žičnice, posebni 

prevozi). 

f) Kolesarjem prijazni (prilagojeni) gostinski obrati (standardizacija). 

Za razliko od Švice in še posebej Avstrije pri nas praviloma ne obstajajo samostojne 

kolesarske poti, ki bi bile izgrajene samo za potrebe kolesarjev. Če k temu dodamo še znano 

nestrpnost slovenskih voznikov, ki skorajda ne morejo peljati za kolesarji in počakati na 

varnejše prehitevanje, je stanje za razvoj varnega in atraktivnega kolesarjenja dokaj porazno. 

Čeprav so bili načrti izgradnje slovenskega kolesarskega omrežja zelo smeli, je rezultat po 

nekaj letih minimalen. Izgrajenih je bilo nekaj 10 kilometrov kolesarskih poti in povezav 

(Koroška, Podravje, Prekmurje, Gorenjska in Primorska) 

Stanje na področju označevanja kolesarskih povezav prav tako ni primerljivo s Avstrijo in 

Švico. Označevalni sistem, ki je predpisan s pravilnikom o prometni in neprometni 

signalizaciji v Sloveniji je izumil šestmestno označevanje kolesarskih povezav. To je v 

svetovnem merilu novost, ki nima posnemovalcev. Kljub večkratnim pobudam in pripombam 

različnih kolesarskih mrež in društev o nesmiselnosti takšnega označevanje ostaja sistem 

nespremenjen. V praksi to pomeni, da se nove kolesarske povezave skoraj praviloma 

označujejo zelo različno, tako po obliki, barvi in vsebini. Tako je stanje ne tem področju zelo 

pisano in pestro, kar seveda ne prinaša reda in preglednosti za uporabnike teh povezav. 

Za razvoj kolesarskega turizma je pomembna mreža kvalitetnih kolesarskih servisov in 

izposoja primernih koles. V zadnjih letih smo priča premiku na tem področju, še posebej pri 

izposoji koles. Praviloma se za resno izposojo ne uporabljajo več kolesa najnižjega cenovnega 

razreda. Če primerjamo stanje s Švico in Avstrijo je tukaj zaostanek manjši kot na večini 

ostalih področjih. Stanje je slabše predvsem v dolžini odpiralnega časa servisov preko 

vikenda, ko je kolesarjenje najbolj množično. 

Če lahko govorimo v Švici in Avstriji o kolesarskem turizmu na državnem in regionalnem 

nivoju, je pri nas stanje razvoja kolesarskega produkta mnogokrat prepuščeno kolesarskim 

zanesenjakom v najrazličnejših društvih in klubih. Daljših regionalnih kolesarskih povezav ni. 

V večini primerov ne moremo govoriti o med regijskem sodelovanju pri snovanju in izgradnji 

kolesarske infrastrukture. Med 13 kolesarskimi povezavami, ki jih najdemo na spletni strani 

in publikaciji »S kolesom po Sloveniji« ni nobene stične točke. V Švici in Avstriji je 

prehajanje iz kolesarskih regij in kantonov povsem običajna in skrbno načrtovana stvar. Pri 

tem so lahko pogostokrat uporabljena tudi druga javna prevozna sredstva (avtobus, vlak), 

kar pri nas lahko povzroči veliko preglavic. Kolo in avtobus je skoraj nemogoča kombinacija, 

32


vlakov pa je preko vikenda manj, mnogokrat ob neprimernem času. O kolesarskih vagonih ter 

prostorih za varno shranjevanje prtljage skorajda ne moremo govoriti. 

Kolesarji potrebujejo na svojih potovanjih in izletih nekaj specifičnih gostinskih storitev. 

Zaradi tega v kolesarsko razvitih državah (tudi Švica in Avstrija) obstajajo najrazličnejša 

združenja kolesarjem prijaznih hotelov, penzionov in gostiln. Imajo svoje oznake in 

minimalno dogovorjen standard opreme in storitev namenjenih samo kolesarjem. V Sloveniji 

o tem še ne moremo govoriti. V Podravju je Mariborska razvojan agencija v okviru 

prekomejnega sodelovanja in s pomočjo Phare CBC sredstvi, organizirala za ponudnike nekaj 

delavnic, izobraževanj ter strokovnih ekskurzij v Avstrijo. Pripravljen je bil predlog 

minimalnih pogojev za pridobitev naziva »kolesarjem prijazni« ter primerna oznaka. 

Ustanovitev združenja kolesarjem prijaznih gostinskih obratov pa še čaka na boljše čase. V 

okviru razvoja projekta »S kolesom po Spodnji Savinjski dolini« je bilo nekaj podobnih 

oznak že razdeljenih, vendar brez v naprej potrjenih in preverjenih pogojev za pridobitev 

naziva. Tako nekateri gostinski lokali, ki se lahko pohvalijo z nazivom »kolesarjem 

prijazni« pred vhodom nimajo niti primernega kolesarskega stojala. 

C. Organiziranost turističnega gospodarstva 

a) Skupno načrtovanje turističnih produktov na širšem območju. 

b) Skupno trženje turističnih produktov na domačih in tujih trgih. 

c) Sodelovanje z ostalimi dejavniki/deležniki pri načrtovanju kolesarske prometne 

in neprometne infrastrukture kot osnove za razvoj kolesarskega turizma. 

Če lahko govorimo v Švici in Avstrijo o nacionalnih ter regionalnih kolesarskih turističnih 

produktih, ki jih tudi skupaj razvijajo in promovirajo doma in v tujini je pri nas to še na 

začetni stopnji razvoja. Kot primer lahko navedemo turistično destinacijo Pohorje, kjer je 

veliko možnosti za razvoj atraktivnega gorskega kolesarjenja. Pohorje z okoliškimi hribi se 

kot celota ne pojavlja na kolesarskem tržišču. Napredek je bil storjen vsaj pri dogovoru o 

kolesarski signalizaciji ter številčenju kolesarskih poti. Turističnih paketov, ki bi vključevali 

različne ponudnike ter omogočili kolesarjem aktivno preživeti nepozabne počitnice na 

Pohorju preprosto ni. Ne obstaja enotna karta kolesarskih poti na Pohorju ali vodič po gorski 

kolesarskih poteh na Pohorju. Ni tudi enotne spletne strani »Pohorje -raj za gorske kolesarje«. 

Primeren vzor za nastanek novih kolesarskih produktov je lahko projekt dežele Štajerske v 

Avstriji, ki gorskim kolesarjem omogoča vožnjo po najdaljši označeni gorsko kolesarski poti 

na svetu. Urejena pot je dolga 1138 km in kolesar na njen premaga 31.305 višinskih metrov. 

Spletna stran www.alpentour.at (Avstrija) je zelo pregledno narejena in omogoča hitro in 

koristno pregledovanje. 

V sosednji Avstriji pri načrtovanju in izgradnji kolesarske infrastrukture praviloma vedno 

sodelujejo različni partnerji, ki vsi sicer različno, a vedno zagotovo plačajo svoj del v 

projektu. Lokalne skupnosti v sodelovanju z deželo in državo nosijo pri tem največji delež. 

Podobna situacija je tudi v Švici, kjer turističnih produktov ni brez pomembnega deleža 

turističnega gospodarstva v povezavi in sodelovanjem z kantoni in državo na drugi strani. Ker 

Slovenija takšne razdelitve še ni naredila, je zaradi tega povezovanje ne širši ravni zelo redko 

in otežkočeno. Primanjkljaj pozitivne pripadnosti pokrajini ali regiji se zelo pozna tudi pri 

snovanju turistične ponudbe. 

33

Primerjalna tabela kolesarjenja v Sloveniji, Avstriji in Švici 


V tabeli 1 in 2 so podane ocene med Slovenijo, Avstrijo in Švico glede na izbrane pokazatelje razvoja kolesarskega turizma. Ocenitev je 

izvedena na osnovi primerjave med dostopnimi podatki, opravljenimi razgovori s kolesarji uporabniki ter obiski na posameznih lokacijah. 

Ocene: Od ena (najnižja) do pet (najvišja) 

Ocene so bolj indikativne in kažejo na velike razlike v kvaliteti in vsebini kolesarske ponudbe. 

SLO 

1. Dostopnost do informacij o 2 . Prometna in neprometna kolesarska infrastruktura 

možnostih kolesarjenja 

a. b.Splet c. 

a.varne in b.označen c.kol.servi d.povezanos e.navezava na f.kolesar. 

Prod.kat 

prospekti, urejene e si in t 

druga prevozna prijazni 

karte kolesarske poti koles.poti izposoja koles.povez sredstva gostinski obrati 

2 2 2 1-2 1-2 2 1-2 1-2 1-2 

A 4-5 4-5 4-5 4 4 4-5 4 5 4-5 

Švica 4-5 4 4-5 4 4 4-5 4 5 4-5 

Tabela 1: Dostopnost do informacij o možnostih kolesarjenja in prometna in neprometna kolesarska infrastruktura 

SLO 

3. Organiziranost turističnega gospodarstva 

a. skupno načrtovanje b.skupno trženje kolesarskih c. sodelovanje z ostalimi deležniki pri načrtovanju kolesarske prom. 

kol. povezav 

turističnih produktov 

in neprometne infrastrukture 

2 1-2 2 

A 4-5 4-5 4-5 

Švica 4-5 4-5 4-5 

Tabela 2: Organiziranost turističnega gospodarstva 

34


Čeprav ima Slovenija velik potencial za razvoj vseh oblik kolesarskega turizma (zanimiva in 

razgibana krajina, zelo bogata naravna pestrost, veliko število gozdnih cest in poljskih poti, 

primerne vremenske razmere) tega ne izkorišča v takšni meri, da bi lahko bili primerljivi 

uspešni na tem področju kot so naši sosedi v Avstriji ali Švici. Ocenjujemo, da bo potrebnih 

vsaj 10 let aktivnega načrtnega, organiziranega ter povezanega dela turističnih ponudnikov, 

lokalnih in pokrajinskih (regionalnih) skupnosti, zainteresiranih posameznikov ter strokovnih 

institucij na različnih področjih. Brez aktivne podpore matičnih ministrstev (promet, okolje in 

gospodarstvo) ter regionalnih razvojnih agencij, se bo mnogo težje približati kvaliteti 

kolesarske ponudbe v bližnji okolici. Eno od ključnih vlog zagotovo ima Slovenska turistična 

organizacija, ki mora postati povezovalec in spodbujevalec povezovanja slovenske kolesarske 

ponudbe. Seveda pa brez tržno naravnane, kvalitetne gostinsko turistične ponudbe v prihodnje 

prav tako ni pričakovati večjih pozitivnih premikov 

4.3. JAHANJE 


Jahanje je tudi v Sloveniji vedno bolj priljubljen šport in vsebina preživljanja prostega časa. 

Slovenija je dežela Lipicancev in Kobilarna Lipica nudi pestro ponudbo obiskovalcem, prav 

tako pa organizira mednarodne športe jahalne prireditve. V Sloveniji pa delujejo tudi številni 

konjeniški klubi, ki pa svoje aktivnosti izvajajo na neprofesionalni ravni in so poskusi 

izvajanja tržnih aktivnosti šele v zametkih. 

Na splošno ugotavljamo, da je ponudbo na področju jahanja v Sloveniji potrebno vsebinsko 

obogatiti, v primeru turističnih kmetij postaviti kriterije za tovrstno specializacijo ponudbe 

(poleg potrebne strokovne usposobljenosti za vaditelja jahanja in normiranega prostora za 

jahanje in dresuro, števila konj za učenje in jahanje, tudi potrebno opremo ipd.) ter 

oblikovanje dodatne ponudbe za rekreacijo jahačev – gostov na kmetiji. 

Ugotavljamo tudi šibko trženje ponudbe jahalnega športa. Tako predstavitev turističnih kmetij 

v katalogu ni natančna, pogrešamo natančnejši opis ponudbe kmetije, ki je specializirana za 

jahanje, s podatki o infrastrukturi in številu konj ter ostale podatke, ki jih turist lahko izve le 

na podlagi naknadnega telefonskega kontakta. 

Na področju trženjskih aktivnosti pa pogrešamo in priporočamo sodelovanje s turističnimi 

agencijami ali tour operaterji, ki bodo v prihodnje zagotovo pomemben člen distribucijskih 

kanalov do evropskih turističnih emitivnih trgov. 

Izkušnje iz Avstrije kažejo na uspešno združevanje nosilcev jahalnih športov (združenje 

Reitarena Avstrija), ki se tudi predstavljajo v skupnem katalogu, oblikujejo privlačno 

ponudbo (brezplačna oskrba enega konja) in izvajajo druge trženjske aktivnosti. Prav tako 

velika večina ponudnikov pri prodajnih aktivnostih vključuje turistične agencije. 

Menimo, da bo vloga STO ali lokalnih ter regionalnih turističnih organizacij pri povezovanju 

posameznih nosilcev v celovito turistično ponudbo destinacije v bodoče prioritetna naloga v 

okviru trženjskih aktivnosti. 

35



Ponudba jahanja v Sloveniji se pri posameznih ponudnikih osredotoča predvsem na tečaje 

oziroma šolo jahanja (začetni tečaji Jahač 1, nadaljevalni Jahač 2, intenzivni tečaji), dresuro 

konj, terensko jahanje z vodnikom, jahanje za otroke in za odrasle, ponudbo pa dopolnijo še z 

možnostjo spanja na senu. Za primerjavo velja povedati, da je posebna ponudba spanja na 

senu sestavni del ponudbe številnih Avstrijskih ponudnikov jahalnega športa. 

V Sloveniji beležimo že kar nekaj primerov ponudbe jahanja v terapevtske namene. 

Ponudniki obiskovalce popeljejo s kočijo ali sanmi s konjsko vprego, na voljo pa je tudi 

možnost zakupa kočije za priredtive. 

V Sloveniji beležimo tudi projekt Konjeniških poti (Center za razvoj Litija), kjer je začrtana 

255 kilomterov dolga krožna pot s skupno 24-imi postojankami, ki zagotavljajo konjenikom 

varen privez, počivališče, možnost oskrbe konja in prenočišče. Postojanke in prenočišča 

nudijo na poti večinoma turistične kmetije. 

Pričakujemo seveda še več tovrstnih projektov, saj je Slovenija zelena dežela, s privlačnimi 

tereni in potmi za terensko jahanje, za jahače in konje pa je seveda potrebno ustrezno 

poskrbeti. 

Posebej je potrebno omeniti zanimivost ponudbe Bleda, ki so t. i. izvoščki ali »fijakarji«, ki 

turiste popeljejo po Bledu. Gorjanska konjenica na Spodnjeposavskem pa pripravijo štiri krat 

na leto velike konjenice. 

Na hipodromih pripravljajo več dirk na leto (Lipica, Kamnica, Ljutomer …), konjeniški klubi 

pa večkrat na leto organizirajo tudi tekmovanja v preskakovanju ovir. 

Nekateri ponudniki turno jahanje povežejo v celovito ponudbo adrenalinskih športov, kjer 

jahanje kombinirajo in dopolnjujejo z lokostrelstvo, kanjoningom, adrenalinskimi turami 

(Ranč Mrcina, Vas Studor). Na kmetiji Medljan pa na prime organizirajo prave jahalno 

kolonijo. 

Nazadnje pa omenimo še Kobilarno Lipico, kjer so ogledi predstav klasične šole jahanja in 

lipicancev poseben užitek ne samo za ljubitelje konj in jahanja, temveč za slehernega 

obiskovalca. 

4.3.2.1. Večji ponudniki v Sloveniji 

Med večje ponudnike lahko štejemo vse tiste, ki imajo na razpolago več kot deset konj in 

ustrezno infrastrukturo ter pestro dodatno ponudbo. 

Poleg Kobilarne Lipica zasledimo na turističnem trgu tudi nekatere druge večje nosilce in 

ponudnike jahalnih aktivnosti in preživljanja počitnic v sedlu. 

Hotelska vas Pristava Lepena je vas zgrajena v starem trentarskem slogu. Poleg šole jahanja 

in ježe na konjih se ponašajo še z bogato dodatno ponudbo in pestrimi športnimi aktivnostmi, 

s čemer se lahko kosajo s konkurenco v sosednji Avstriji. 

Omenimo lahko nekatere večje konjeniške klube, ki skrbijo za večje število konjev (KK Novo 

Mesto), kmetija Medljan iz Izole se v svoji ponudbi ponaša z 19-imi konji. 

36


4.3.2.2. Turistične kmetije s ponudbo jahanja in konjeniški klubi 

Turistične kmetije, ki se specializirajo za ponudbo jahanja, nudijo možnost preživljanja 

počitnic in prostega časa v sedlu. Pri oblikovanju tovrstne ponudbe na kmetiji pa morajo 

upoštevati določila Konjeniške zveze Slovenije. Določila se nanašajo predvsem na znanje 

tistih, ki skrbijo za konje, za kar morajo opraviti tečaj in izpit pri Konjeniški zvezi. Na kmetiji 

morajo urediti tudi manežo, zaprt ograjen prostor za preizkušanje jahačevega znanja. 

Poleg jahanja nudijo kmetije tudi prenočitveno-gostinsko ponudbo in dodatno ponudbo kot na 

primer, vožnja s konjsko vprego, kočijo ipd. 

Številni konjeniški klubi po Sloveniji so pomembni členi v ponudbi slovenskega turističnega 

jahanja in čeprav ponekod izvajajo aktivnosti amatersko in je sodelovanje ter povezovanje še 

v povojih, predstavljajo velik potencial bodoče integralne turistične ponudbe slovenskega 

podeželja in turističnega jahanja. Ponekod šele beležijo začetke oblikovanja ponudbe v 

turistične namene (na primer na širšem območju Ptuja, Lenarta). Tudi rejci jahalnih konj se 

trenutno ukvarjajo z dejavnostjo ljubiteljsko in čeprav so veseli vsakega obiska turistov, ne 

izvajajo še tržnih aktivnosti. 

Prav tako se številni rejci jahalnih konj z dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko in predstavljajo 

potencial za bodoče oblikovanje jahalne ponudbe. 


4.3.3.1. Predstavitev ponudbe jahanja v Avstriji 

V Avstriji so se številni hoteli, gostilne in penzioni specializirali za jahalno ponudbo. Poleg 

toplokrvnih konj ali Haflingerjev so na razpolago tudi poniji, ki so priljubljeni predvsem pri 

otrocih. 

Željam ciljnih skupin turistov so prilagojeni objekti in oprema: hlevi, hale za jahanje in tereni 

za izlete različnih zahtevnostnih stopenj, ki so prilagojene znanju in izkušnjam jahačev. 

Na avstrijskem turističnem tržišču najdemo tudi t. i. ranče, ki so specializirani za jahalni šport. 

Nekateri celo oblikujejo ponudbo popolnoma v stilu Divjega Zahoda, ki jo tudi imenujejo z 

istim imenom – »Westernreiten«. Zaradi svoje goratosti pa mnogi specializirani ponudniki 

nudijo gostom tudi t. i. gorsko jahanje po planinskem svetu. 

Dodatna ponudba na omenjenih objektih je raznotera, tako da obiskovalci, ki niso jahači in jih 

specializirana ponudba jahanja ne privlači, lahko uživajo v številnih dodatnih aktivnostih. 

Nekatere turistične kmetije v Avstriji se prav tako specializirajo na določeno vrsto ponudbe, 

ki jo nudijo gostom. Tako tudi na spletnih straneh (npr. www.urlaubambauernhof.com) in v 

katalogih ponudbe turističnih kmetij ločijo kmetije, ki so specializirane za jahanje in kmetije, 

ki nudijo možnost jahanja. 

Kmetije, ki so specializirane za jahanje, izpolnjujejo določene pogoje: 

- učitelj ali inštruktor jahanja z licenco na kmetiji, 

- izvajanje teoretičnih in praktičnih tečajev, 

- zadostno število jahalnih konj in konj za izvajanje tečajev 

- predpisan prostor za jahanje (maneža) in dresuro, 

- vodeno poldnevno in celodnevno terensko jahanje, 

37


- tri točkovne varnostne čelade in obvezno zavarovanje jahačev 

- vzdrževani prostori za sedlanje konj(sedlarne) in oprema 

- obsežna hišna knjižnica 

- paketna ponudba, kot na primer: trekking, počitniški kampi ipd. 

- po potrebi možnost oskrbe konjev. 

Kmetije z možnostjo jahanja pa izpolnjujejo pogoje, kot so: 

- vsaj tri jahalne konje ali ponije 

- dajanje navodil gostom za ravnanje s konji 

- prostor za jahanje (maneža) 

- vodeno terensko jahanje 

- tri točkovne varnostne čelade in obvezno zavarovanje jahačev 

- vzdrževani prostori za sedlanje konj(sedlarne) in oprema 

- možnost oskrbe konjev med počitnicami 

- informativni material o jahanju. 

V katalogu turističnih kmetij, kjer ponujajo »počitnice v sedlu« (Urlaub am Reitbauernhof) 

najdemo podatek o stopetdesetih ponudnikih jahalnega športa na kmetiji oziroma možosti 

jahanja na kmetiji. Omenjene turistične kmetije izkazujejo članstvo v številnih združenjih 

(Urlaub im Bauernhof, Urlaub am Reiterbauernhof, posebna konjeniška in pokrajinska 

združenja). 

Dodatna ponudba na teh specializiranih kmetijah je tudi pestra: mladinski kampi, dostop do 

interneta, številne živali, sauna, kolesarjenje, namizni tenis, fitness, čitalnice… 

Za pospeševanje ponudbe jahalnega športa obstaja v Avstriji profesionalna skupina, ki se 

imenuje »Reitarena Austria« in ki izdaja katalog, v katerem je predstavljana ponudba 

njihovih članov – hotelov, penzionov in drugih, ki veljajo za strokovnjake na področju 

jahalnega športa (www.reitarena.at). 

Posebej pa turisti lahko izbirajo tudi med počitnicami na turističnih kmetijah, ki so prav tako 

predstavljene v posebnem katalogu v sklopu specializiranih katalogov ponudbe turističnih 

kmetij Avstrije in pod okriljem združenja Urlaub auf dem Bauernhof. 

Tako je ponudba jahalnega športa v Avstriji izčrpno dokumentirana – v tiskani obliki in na 

internetu. Poleg skupne ponudbe v katalogih pa se velika večina predstavlja tudi na lastnih 

spletnih straneh. 

V katalogu REITARENA, kjer se predstavijo hoteli in penzioni s ponudbo jahanja, izstopa 

privlačna ponudba za gostujoče konje. V sedmih hotelih v Avstriji namreč nudijo možnost v 

času od 1. aprila do 1. novembra za polno plačano dvoposteljno sobo brezplačno oskrbo konja 

v hlevu (konji so seveda last gostov in jih pripeljejo s seboj). Gostitelji tako nudijo možnost 

uporabe boksa za konje, brezplačno hrano in steljo. 

V nadaljevanju sledi opis oziroma povzetek posameznih komponent ponudbe specializiranih 

ponudnikov jahalnega športa iz kataloga Reitarena, kjer svojo ponudbo predstavlja trideset 

članov. 

38


Ponudba – jahanje Infrastruktura in oprema Dodatna ponudba in 

posebnosti v ponudbi 

- tečaji jahanja (začetni, - pokrite dvorane za jahanje - finska savna 

nadaljevalni) 

- maneža na prostem - turška savna 

- specialni programi za različnih velikosti - golf 

otroke 

- tereni za jahanje v naravi - tenis 

- osebje z licencami za - »ponypark« 

- namizni tenis 

dresurno jahanje, 

- igrala in igrišča za otroke 

preskakovanje ovir 

- wellness 

- posebni tečaji dresure 

- masažni saloni 

- vožnja s kočijo 

Nočitvena infrastruktura: - lepotni saloni 

- vožnja s sanmi 

sobe, apartmaji 

- kardio-fitnes centri 

- terenskojahanje 

Gostinska ponudba: pol- ali - mini golf 

- večdnevni izleti s konji polni penzion. 

- western-saloon 

- preskakovanje ovir 

- ribolov 

- kopanje s konjem v 

- izposoja koles, kolesarje- 

ribniku 

nje 

- zdravilne kopeli 

- športni centri 

- squash 

- kegljanje 

- glasbeni večeri 

- otroški klubi 

- vožnja s sanmi 

- lov 

- lokostrelstvo 

- poleti z zmaji 

- pavšalna ponudba (zimski 

trekking, na smučeh in v 

sedlu, teden panorame, na 

obrobju 

ipd.) 

večnega ledu 

Specializirani ponudniki razpolagajo z minimalno desetimi toplokrvnimi konji do 

petinštirideset. 

Center islandskih konjev (Islandpferdecentrum – Hausruckhof) pa oskrbuje celo 280 

islandskih konjev in še dodatnih 15 lipicancev in toplokrvnih konjev. Infrastruktura je seveda 

tudi temu prilagojena: tri jahalne hale, odprta maneža, dirkalna proga, 280 km terena za 

jahanje… 

Ugotavljamo zelo pestro dodatno ponudbo. Skorajda vsi opisani ponudniki prodajajo svoje 

storitve tudi s posredovanjem turističnih agencij. 

Upoštevajoč vse elemente ponudbe in razvitost trženja lahko trdimo, da je ponudba jahanja v 

Avstriji na zelo visoki stopnji. 

39


4.3.3.2. Predstavitev ponudbe jahanja v Švici 

Švica prav tako nudi številne možnosti jahalnega športa. Tovrstno ponudbo najdemo na 

turističnih kmetijah, jahalnih centrih, rančih, hotelih in drugih ponudnikih. 

Turizem na podeželju se predstavlja s predstavitvijo po posameznih regijah in znotraj teh po 

abecednem vrstnem redu (www.bauernhof-ferien.ch) in v katalogu združenja »Ferien auf dem 

Bauernhof«, ki letos praznuje 15. obletnico obstoja. Turističnih kmetij v Švici je nekaj več kot 

250, kar je skoraj dvakrat manj kot v Sloveniji. 

Turistične kmetije niso specializirane na način, ki ga srečujemo v Avstriji. Med kmetijami, ki 

so predstavljene mora turist poiskati znake, ki kažejo na jahalno ponudbo kmetije. 

Opisi turističnih kmetij so kratki, zlasti pri opisu jahalne ponudbe. Nekaj podrobnosti iz 

ponudbe: 

- izleti s konji, 

- možnost jahanja za izkušene jahače, 

- izleti na oslih in konju, 

- tečaji jahanja, 

- dnevni izleti na haflingerjih (trekking). 

Tečaje jahanja v katalogu turističnih kmetij nudi le šest kmetij. 

Pri opisu ponudbe turističnih kmetij z možnostmi jahanja ne najdemo obsežnejših podatkov o 

infrastrukturi ali natančnejšem številu konj, s katerimi razpolaga kmetija. 

Dodatna ponudba turističnih kmetij je skromnejša; nudijo možnosti rekreacije v okolici – 

pohodništvo, kolesarjenje, golf, tek na smučeh in smučanje, športne aktivnosti v vaseh, kjer se 

nahaja športna infrastruktura, ponudba na sosednjih kmetijah in podobno. Kot posebnost v 

ponudbi nudijo spanje na seniku, bio prehrano, oglede izdelave sira ipd. 

Številni turistični ponudniki jahanja nimajo predstavitve ponudbe na lastni spletni strani. 

Ugotavljamo več ponudbe na področju vožnje s kočijo, konjsko vprego, kolesljem, ciganskim 

vozom v primerjavi z Avstrijo. 

Dostop do podatkov o ponudbi jahanja na švicarskih spletnih straneh ni enostaven za turista. 

Tudi glavni turistični portal myswitzerland.com pri iskanju ne ponudi možnosti jahanja. To 

smatramo kot veliko pomanjkljivost pri promociji tovrstne turistične ponudbe, zlasti v 

primerjavi z Avstrijo (pa tudi Slovenijo), kjer iskanje takoj ponudi veliko zadetkov. 

Skromen opis in dostop po ponudbe jahanja via internet na švicarskem receptivnem 

turističnem tržišču ne sme ustvariti vtisa, da na tem tržišču ne gre za množičnost jahalne 

ponudbe. Pregled pa kaže na skromnejšo ponudbo, kjer zlasti peša dodatna ponudba za člane 

družine, ki se ne udeležujejo jahalnih aktivnosti med počitnicami. 

Po temeljitem pregledu razpoložljivih podatkov lahko trdimo, da je jahalni šport v turistične 

namene ni tako zelo razvit na švicarskem turističnem tržišču, tržne aktivnosti pa zaostajajo za 

zelo razvitimi avstrijskimi. 

40


4.4. TEMATSKE POTI 

4.4.1. Kratek povzetek poglavja s predlogi o novih integralnih turističnih proizvodih 

Po opravljeni primerjalni analizi 1 smo ugotovili, da sta Avstrija in Švica na področju 

tematskega preživljanja prostega časa v prednost pred Slovenijo saj imata tematske 

zabaviščne parke. 

In kako je s tematskimi parki pri nas? Če bi po avstrijskem vzoru za tematske parke navajali 

tudi razne tematske razstave v naravi, potem sta Arboretum Volčji potok in Mozirski gaj že 

taka parka. O tematskih (vodnih) parkih pa lahko govorimo tudi v primeru večjih Aquaparkov, 

kot so v Termah Čatež, Termah 3000 Moravske Toplice in Termah Olimia. 

V naslednjih letih se nam obetata dva večja turistična tematska projekta in sicer: 

- v Ljubljani Vodni park na stičišču BTC Cityja, Koloseja in Mileniuma. Otvoritev bo 

okvirno 30. 10. 2004, glavna investitorja sta družbi BTC in KD Group, izvajalec pa 

SCT. Vodno mesto bo največje pokrito zabavišče med Dunajem in Milanom; 

- v Postojni bo holdinška družba ISTRABENZ po obnovi hotela Jama ob parkirišču 

pred jamo postavila še Tematski park "Mini Slovenija« 

Ker bodo nastajali še drugi vodni parki, obstoječi pa se bodo večali bi bilo smiselna 

marketinška akcija predvsem tujim turističnim trgom ponudi nov konkurenčni turistični 

proizvod npr. »Transverzala slovenskih Aquaparkov«. 

Glede na opravljene popise in analizo smiselnih povezav turističnih proizvodov predlagamo 

kot našo vizijo še naslednje integralne turistične proizvode v obliki tematskih transverzal kot: 

- transverzala srednjeveških gradov s pokrajinskimi muzeji, 

- transverzala podzemnih muzejev v rudnikih (Idrija, Mežica, Velenje), 

- transverzala vinskih turističnih cest, 

- transverzala učnih gozdnih poti v krajinskih parkih, 

- ipd. 

Vemo, da določeni istovrtni turistični ponudniki med sabo že sodelujejo, je pa naša vizija v 

tem, da bi predvsem novim in bolj oddaljenim turističnim trgom ponudili našo veliko 

raznovrstnost male dežele. 

Na primer, gost bi se v desetih dnevih bivanja ob morju ali v zdravilišču odločil dva do tri dni 

tematsko individualno ali skupinsko potovati po Sloveniji z namenom obiska ene od 

ponujenih transverzal. 

Transverzala slovenskih gozdnih učnih poti bi na primer vsebovala ponudbo ene gozdne poti 

na Primorskem, ene v Alpah in ene v Pomurju, tako bi bila ta transverzala zanimiva za ciljne 

skupine gostov, ki bi v kratkem časovnem obdobju (npr. za vikend) doživele raznolikost 

naravne in kulturne dediščine Slovenije. 

Transverzala slovenskih vinskih turističnih cest bi na primer vsebovala ponudbo ene vinske 

ceste na Primorskem, ene na Kozjanskem in ene v Pomurju. Tako bi bila ta transverzala 

zanimiva za ciljne skupine gostov, ki bi v kratkem časovnem obdobju (npr. tri dni) doživele 

raznolikost vinske in kulturne dediščine Slovenije. 

1 Opomba: Analiza tematskih poti v Sloveniji ni vključila projekta »Stranske poti so zapeljivejše od glavnih«. 

41


Raziskovalci ZIRRUM-a menimo, da je izbor popisanih tematskih poti ena od večjih še 

neizkoriščenih niš turistične ponudbe, saj jih je večina kvalitetnih in v primerjavi s 

primerjanima državama zelo atraktivnih. 

Ker je Slovenija z Avstrijo po raznolikosti pokrajine (Alpe, hribovitost, mesta, reke, krajinski 

parki, jezera, zdravilišča, panonska nižina) primerljiva, bi pričakovali v naslednjih letih po 

avstrijskem vzoru predvsem razvoj podeželja, širše okolice turističnih centrov in več privatne 

iniciative. To obenem pomeni povečanje pomena dodatne ponudbe kot so to tematske poti in 

parki. 

Predlagamo tudi uvedbo regijskih ali krajevnih turističnih kartic, da bi turiste pritegnili tudi s 

popusti na paketno ponudbo, kot je to dobro razvito že v Avstriji. 

4.4.2. Opis ponudbe tematskih poti v Sloveniji 

Analiza podatkov o tematskih poteh in programih po regijah nam pove, da je ponudba večja 

tam kjer je turizem v regiji pomemben, kjer so razviti turistični kraji in tam kjer je matično 

prebivalstvo preko turističnih in kulturnih društev bolj aktivno. Te regije so predvsem 

Gorenjska, Primorska, Dolenjska, Podravje in Pomurje. 

Nič novega nismo ugotovili s trditvijo, da tam kjer so pravi turistični delavci – tam se tudi 

potrudijo za izvedbo programa, z dajanjem informacij, s prospektnim materialom itd. Glede 

prospektnega materiala za tematske poti moramo žal ugotoviti, da so ponudniki večinoma 

turistična društva, ki nimajo denarja za kvalitetnejšo izvedbo. Očitno tudi ne deluje 

povezovanje društev s turističnim gospodarstvom, saj nismo ugotovili, da bi za katero 

tematsko potjo stalo katero od renomiranih turističnih podjetij. 

Posebej porazno v primerjavi z stanjem v Avstriji in v Švici je stanje objav posamičnih 

ponudnikov na internetu v Sloveniji, saj večinoma navedbe več ne veljajo in strani so narejene 

površno ter amatersko. 

Nemalokrat povzročijo iskalcu napako, ki uniči spletno povezavo. Tovrstne »smeti« na 

internetu so v omenjenih državah očitno na nek način že precej počistili, neveljavne spletne 

strani pa iskalca večinoma »vrnejo« na osnovne turistične ponudnike oz. portale nacionalnih 

družb. 

Najbolje delujejo in so ažurirane (razen seveda spletnih strani STO, NTZ, TZS in turističnih 

agencij), spletne strani občin. Tu je vmesna le pripomba, da vse nimajo naslova 

www.občina.si in da so tako pisanih izvedb. kolikor je tudi izvajalcev tovrstnih spletnih strani. 

Za tujce bi bilo priporočljivo imeti vsaj v »glavi« nek unificiran slovenski portal. Zelo malo 

jih ima tudi večjezično izbiro. Pod izbiro »turizem« pa bi morali obstajati tudi linki na 

rezervacijske sisteme turističnih ponudnikov. 

To navajamo zaradi primerjave z Avstrijo in Švico, ko te drevo (nacionalni ponudnik) preko 

vej pripelje s povezavami na posameznega ponudnika, kjer se lahko opravi tudi že konkretna 

rezervacija. Vemo (seminar STO v Kranjski Gori – Trends in the online market), da se bo v 

naslednjih letih boj za turiste odvijal preko interneta in bo rasel pomen online turističnih 

agencij. 

Generalno gledano so podatki na področju tematskih poti še kar natančni, moti le, da ni 

enotne spletne strani npr. tematskih poti, parkov in turističnih pohodniških tur Slovenije. Tako 

tudi posamezne predstavitve na internetu nimajo povezav na sorodne ali vsaj bližnje poti, ki bi 

42


se navezovale na navedene npr v eni občini ali regiji. Primeri medregionalnih povezav so na 

meji z Avstrijo (večinoma kot posledica Phare turističnih projektov), v okviru Triglavskega 

nacionalnega parka med Gorenjsko in Posočjem, med Notranjsko in Krasom, med Koroško in 

Podravjem ter Dolenjsko in Kočevskim. 

4.4.3. Primerjava tematskih poti v Avstriji in Švici 

Raziskovalci smo najprej popisali in analizirali tematske poti po Sloveniji in nato še tovrstne 

poti v Avstriji in Švici. Ugotovili smo, da prave primerjave pravzaprav ni. Težko je primerjati 

enovito nacionalno organiziranost turistične (tematske) ponudbe v Avstriji in Švici v 

primerjavi s slovensko, ki je na nacionalni ravni še skromna. 

Primerjava na regionalni ravni pa v primerjavi s Slovenijo povsem propade, saj vemo, da mi 

uradno regij še nimamo. Imamo le statistične regije, ki pa so v turističnem smislu, kljub 

razvojnim programom Regionalnih razvojnih agencij (RRA) le splošno razvojno naravnane in 

brez regionalnih turističnih zvez. Turistična ponudba v Avstriji in Švici je v marketinškem oz. 

promocijskem smislu v domeni regij / kantonov. 

Za razliko od golfa, jahanja in kolesarstva, tematske poti v Avstriji in v Švici nimajo 

posebnega nacionalnega kataloga. Pri iskanju tematskih poti ugotovimo, da so navedene le 

kot del dodatne ponudbe v splošnih in specializiranih turističnih propagandnih materialih in to 

ne glede na to, če imamo na razpolago pismeni material ali iščemo po internetni ponudbi. Še 

največ tematskih poti, tematskih parkov in programov najdemo v ponudbi za mlade, otroke in 

družine. 

V Avstriji najdemo tematske poti in parke ter pohodne tematske ture največ v pisnih 

(katalogi, brošure) in internetnih predstavitvah turistične ponudbe (t. i. Urlaubs-specialisten) 2 : 

- Österreichs Wanderdörfer mit einzigartigen Naturerlebnissen 

- Die 1. Wahl für Familienurlaub 

- Altag raus, Österreich rein 

- Kleine Gäste grossgeschrieben 

- Kleine historische Städte in Österreich 

- Urlaub am Bauernhof 

- Die KinderHotels 

- Langlaufen in Österreich 

- Schlank und schön in Österreich 

- Landidyll« 

- in veliko drugih regijskih in krajevnih prospektov in zemljevidov turistične ponudbe. 

Za Švico smo imeli na razpolago naslednje pisne (katalogi, brošure) in internetno predstavitev 

turistične ponudbe : 

- Luxus & Design 

- Gastronomie & Wein 

- Berge 

- Kinder 

- Schweiz aktiv 

- Kleine und feine Orte für grosse Ferien 

2 

Opomba: Analizirali smo večjezične kataloge, brošure in prospekte ter ponudbo po internetu, kjer prevladuje 

nemški jezik in zato te tudi navajamo v originalu. 

43


- Ferienwohnungen Graubünden« 

- in veliko drugih regijskih in krajevnih prospektov in zemljevidov turistične ponudbe. 

Največ konkretne ponudbe tematskih poti, tematskih parkov in pohodniških tur smo našli v 

"RailAway - Ideen fűr die Freizeit". 

Nekaj najbolj zanimivih tematskih poti, tematskih parkov in pohodniških tematskih poti smo 

navedli posebej za Avstrijo in posebej za Švico. 

Na primeru analize ponudbe tematskih poti ali pohodniških tur smo ugotovili, da v Avstriji, še 

bolj pa v Švici, te poti niso mišljene strogo le kot peš-poti, ampak še kot kolesarske poti, 

panoramske ceste za avtomobile, vožnja z žičnicami in celo z vlaki. To je razumljivo 

predvsem zavoljo težavnosti pretežno alpskega terena in različnih starosti turistov, da ne bi 

kateri bili izvzeti. 

Obe državi imata krovni turistični organizaciji (Österreich Werbung in Schweiz Tourismus), 

ki dobro sodelujeta z inštituti, ki spremljajo trende povpraševanja, tudi t. i. modne muhe in 

odkrivajo nove tržne niše v ponudbi. Rezultat tega je stalno prilagajanje povpraševanju in 

inoviranje obstoječih turističnih proizvodov. 

Dokaz teh trditev je ravno pričujoča analiza ponudbe turističnih proizvodov golfa, jahanja, 

kolesarjenja in tematskih poti. 

Tematske poti in pohodniške ture v Alpah nudijo užitek čistega zraka, občudovanja gora in 

bistrih voda, slapov ter ponujajo možnost piknika v naravi, spanja v kočah brez elektrike in na 

slami kot nekaj kar urbanemu turistu manjka. To po čemer turist povprašuje po konkurenčnih 

cenah tudi plača. Ob tem so stroški tovrstne inovativne ponudbe res majhni, povpraševanje 

pa, kot so nam (večinoma smo se predstavljali kot potencialni turisti) zagotaljali turistični 

delavci, tako veliko, da je treba pohiteti z rezervacijo. 

Ker je »last minute« finančno nezanimiv (tudi preko 50 %), so se marketinški delavci po 

agencijah in turističnih pisarnah Avstrije in Švice domislili popusta ala »first minute« oz. čim 

prej turist rezervira tem več popusta (nikoli več kot 15%) dobi. In posel gre dalje. 

Pravih tematskih poti je v primerjavi z našimi v Avstriji in Švici malo. To je presenetljiva 

ugotovitev, zato pa tujci nudijo bolj pestro in raznovrstno ponudbo pohodniških tur brez 

določenih atrakcij (npr. iz enega kraja čez goro v drugi kraj, pohod po krajinskem parku ali 

pohod do ene ali dveh zanimivosti (slapa, jezera, jame, itd.). 

V Avstriji in v Švici imajo tematske poučne in zabaviščne parke. Še večja je ponudba parkov 

z domačimi in divjimi živalmi, kjer se živali prosto gibljejo in so navajene na bližino ljudi. 

Turistom so na voljo tudi ogledi ohranjenih starih vasi (kot muzeji na prostem), ponujajo pa 

se tudi nova poučna, pravljična in indijanska naselja za otroke in družine. 

4.4.3.1. Tematske poti v Avstriji 

Tematski parki: 

Gradiščanska: Muzej na prostem Bad Tatzmannsdorf, Pravljični park Neusiedlersee, 

Fantastični grad - Forchtenstein, Muzej na prostem Gerersdorf, Park stepskih 

živali Pamhagen, Pravljični park St. Margarethen, Kavbojsko mesto "Lucky 

44


Town" 

Koroška: Minimundus, Muzej na prostem v Maria Saal, Koroški park doživetij 

Presseggersee, Park pritlikavcev Gurtal, Planina s Heidi Falkert, Doživjajski svet 

Bios Mallnitz 

Spodnjeavstrijska: Družinski park Wachau, Pravljični svet - Rosenburg am Kamp, 

Arheološki park Park Carnuntum, Safari in doživljajski park - Gänsendorf, 

Kavbojsko mesto "No name City", Prazgodovinski muzej na prostem – 

Asparn, Doživljajski park pripovedk – Mostviertel, "Laziland" St. Peter, 

Kavbojsko mesto Karla Maya - Winzendorf, Park praživali - Traismauer, 

Doživljajski park "Drugačni svet" - Heidenreichstein 

Gornjeavstrijska: Hallstattska solna delavnica, Lovsko pravljično mesto – Unterweissenbach 

Hirschalm, Muzej na prostem "Dimnica" - Mondsee, Otroška dežela – 

Schindlbach Grünau 

Salzburg: Doživljajski park - Strasswalchen, Doživetje gradu - Mauterndorf, Solni rudnik – 

Bad Dürrnberg/Hallein, Hiša narave - Salzburg, Dežela otroških pustolovščin & 

Park divjih živali - Ferleiten 

Štajerska: Park »Styrassic« - Bad Gleichenberg, Rudnik v hribu - Stollen, Indijanski park za 

prosti čas - Grosswilfersdorf/Ilz, Muzej na prostem - Stübing, Park za igre z vodo 

Eisenwurzen, Otroški park z živalmi - Mautern, Naravni in živalski park ter 

otroško igrišče – Schloss Herberstein am Stubenberg See (na Cesti gradov), 

Domovina gozdnih pravljic - Peter Roseggers, Park naravnih doživetij – 

Hohentauern, Pravljični gozd na Štajerskem - St. Georgen 

Tirolska: Center za prosti čas - Zahmer Kaiser Walchsee, Park in dežela družinskih doživetij 

– Pillerseetal, Vas Ötzi - Umhausen, Pot smislov - Virgen 

Predalberška: Park za prosti čas - Mountain Beach in Gaschurn, Športni park in park za prosti 

čas - "Aktivpark Montafon" - Schruns 

Dunaj: Zabaviščna čert Prater na Dunaju. 

V večini muzejev (predvsem na Dunaju, ki jih nismo navajali) imajo razen ogleda, za otroke 

tudi animacijo, igre, poskuse itd. 

Vodni parki: 

Kopališče vodnih doživetij v termah Loipersdorf, 

Park vodnih doživetij Aquapulco - Bad Schallerbach 

in Vodni svet Amadé – Wagrain. 

Živalski parki: V Avstriji je trenutno v ponudbi za turiste 16 večjih tovrstnih parkov, ki pa so 

večinoma kombinirani s tematskimi parki in večjimi otroškimi igrišči. Najbolj znani so v 

naslednjih krajih: Happ, Hochkreut, Wells, Ferleiten, Insbruck, Bregenz, 

Ardetzenberg/Feldkirch, Wolfurt, Dunaj, Assling, Hochkreut, Altenfelden, Altmünster, 

Grünau, Krengbach, Rossleithen, Scharnstein, Walding, Wels, Haag, itd. 

V kraju Piber na Štajerskem imajo grad z lipicanci, v Gänserndorf-u pravi safari park in v 

Schmidding-u perk s ptiči. 

Nacionalni parki: 

Neusidler See-Seewinkel, Nockberge, Hohe Tauern, Donau-Auen, Thayatal, Kalkalpen in 

Gesäuse. 

Avstrija ima še več kot trideset krajinskih naravnih parkov, ki so med sabo povezani v zvezo 

naravnih parkov. 

45


Za avstrijsko turistično ponudbo so pomembne tudi t. i. tematske doživljajske ceste 

(Erlebnisstrassen): 

- Na železni cesti - skozi počitniško regijo Pyhrn-Eisenwurzen (237 km) 

- skozi gornjo Štajersko (70km) 

- Na solni cesti - od Salzkammergut-a v Mühlviertel (228 km) 

- Na lesni cesti – skozi dolino gornje Mure (166 km) 

- Avstrijska romantična cesta Salzburg - Dunaj (380 km) 

- Cesta tekstila od Gross-Siegharts do Weitra (180 km) 

- Vinska cesta južne Štajerske (25 km) 

- Cesta mlinskih muzejev (31 mlinov, 160km) 

- Cesta gradov - od Bruck an derLafnitz do Bad Radkersburg-a (350 km) 

- Cesta sira Bregenzerwald (70 km) 

- Cesta pravljičnih gradov (12 pravljičnih svetov, 277 km) 

- Cesta mošta na Spodnjeavstrijskem (200 km) 

- Štajerska jabolčna cesta (25 km) 

Österreich Werbung ima v ponudbi še posebne počitniške predloge poti za motoriste, da bi se 

čim večkrat ustavili v motoristom prijaznih gostinskih oz. turističnih objektih. 

Po vseh regijah prodajajo turistične karte, s katerimi ima turist v času bivanja v regiji popust 

pri bivanju, obiskovanju zanimivosti, prometu in koriščenju ostalih storitev. Najbolj znane so: 

»Neusedler See Card, Sunny Card Burgenland, Kärnten Card, Salzkammergut Erlebnis- 

Card, Linz City Ticket, Salzburg Card, Salzburger Sommer Joker, Dachstein-Tauern- 

Sommerpass, Inclusive-Card Vorarlberg«, itd. 

Pri akciji Österreich Werbung »austria & more« se turisti lahko včlanijo, dobijo člansko 

kartico in so pismeno ali po spletu obveščeni o posebnih ponudbah in bonitetah pri paketni, 

hotelski ali drugi turistični ponudbi v Avstriji, nekatere manjše storitve pa so tudi zastonj (ob 

koriščenju drugih storitev). 

TURISTIČNI PROIZVOD : TEMATSKE POTI V AVSTRIJI 

TURISTIČNI PROIZVOD TEMATSKE POTI V AVSTRIJI 

Navedene so le bolj znane tematske poti 

IME TEMATSKE POTI 

(POHODNIŠKE POTI) 

GRADIŠČANSKA 

OPIS - POSEBNOST 

1 Tematska naravna pot po naravnem Stare hiše, živali in rastlinstvo, otroški izleti z 

parku Nežidersko jezero – Seewinkel domačimi živalmi. 

2 Poti doživetij 

- Lafnitzauen 

Celoletni pohodi z ogledi akvarija in terarija. 

3 »Po sledeh divjadi« popotovanje po Vodene poti po lovski učni poti dolgi 3 km. 

naravnem parku Geschriebenstein 

KOROŠKA 

4 Po poti »Hrib-jezero-trekking« Po poti ob pravljični deželi turiste spremljajo konji 

haflingerji. 

5 Mlinske poti 

– Kaning 

Pot ob 22. mlinih, šest še delujočih, mlinski muzej. 

46


6 Potovanje po pravljični milji 

Otroška oz. družinska pravljična pot z pravljičnimi 

– Trebesing 

postajami, jahanjem konj in indijanskim taborom. 

7 Doživetje mlonske poti 

– Kaninger 

Mlinska tematska učna pot. 

8 Pohod do gorskega jezera 

- Moose 

Jezera na gori Moose. 

9 Pohod skozi narodni park Nockberge, Številne velike table razlagajo zanimivosti ob poti, 

Panoramske poti - Nockalmstasse priporočajo se strokovno usposobljeni vodniki. 

Krožne poti v: Falkertu, Prediger-stuhlu, Krožne poti okoli in na vrh gore. 

Klomnocku, Stilecku, Rinsennocku, 

Königstuhlu, Knappenu, Innerkremsu. 

SPODNJEAVSTRIJSKA 

10 Svet doživetij 

Tematska pot ob drči za splavljanje lesa, na koncu 

– Mendlingtal 

otročko igrišče z igrali iz lesa. 

11 Krožna pot doživetij okoli gospodovega Pot od plažeLitschau preko biotopa, mimo ostankov 

jezera – Herrensee 

mestnega obzidja. 

12 Safari in pustolovski park 

Safari z avtom po živalskem parku, sprehod po 

– Gänserndorf 

GORNJEAVSTRIJSKA 

klasičnem živalskem vrtu in atraktivni dodatni 

program. 

13 Doživetja na hribu 

Dvourna pot na Alm, kjer se nahaja indijanska vas, 

- Bad Ischl 

igrišče z kamelami, lamami in domačimi živalmi 

14 Cirkus s postrvmi 

5 kilometrov dolga pot ob reki z postrvmi, ki morajo 

– Engelhartszell 

premagati marsikatero vodno oviro. 

15 Svet zvokov 

Opremljeni s slušalkami doživite v nekdanji tovarni 

- Micheldorf - Pyhrn 

ŠTAJERSKA 

kos originalne zvoke podeželja in narave. 

16 Tematska pot ob vodi 

Več kot sto let stara tematska pot v Lienzških 

– Galitzenklamm 

Dolomitih, polna slapov in prepadov. Table ob poti 

razlagajo o tamkajšnjem živalstvu, ptičih in 

rastlinstvu 

17 Pot doživetij 

Poldnevna tematska pot z mapo v katero dobijo 

- Ramsau am Dachstein 

turisti na točkah pečate, namenjena družinam z 

otroci. 

18 Pot gozdnih doživetij 

Po poti spoznate 5 smislov (spoznanj) življenja v 

- Aigen im Ennstal 

naravi in na kmetijah. 

19 Romanje v Wahllfahrt Romarska tematska pot verovanj. 

20 Rimska pot 

– Wildalpen 

Po poteh ostankov rimske ceste. 

21 Zeliščna učna pot 

– Tragöss 

Tematska učna pot iskanja in uporabe zelišč. 

22 Botanika 

- Pogusch 

TIROLSKA 

Botanična tematska pot 

23 K vodi in k deželi 

Po polurni hoji spoznamo pridobivanje kamenega 

– Achensee 

olja, po naslednjih pol ure hoje pa uporabo tega za 

zdravljenje in čiščenje. 

24 Pustolovščina s prepadi 

Tematska pot po dolomitskih prepadih in prečkanje 

- Osttirol Schlucht 

PREDARLBERŠKO 

reke z vozičkom na žici. 

47


25 Vodna tamatska učna pot 

– Tschagguns 

26 "Aktivnosti so vključene" 

- Arlberg 

27 Pohod po dolini 

– Kleinwalsertal 

4.4.3.2. Tematske poti in parki v Švici 

Triurna krožna pot nam prikazuje različne načine 

izrabe vode oz. vodne sile na različnih vodnih 

točkah. 

Paket storitev, ki vključuje penzion z vodenimi 

tematskimi potmi v bližini Lecha, Zürsa in Wartha. 

Paket storitev, ki vljučuje športne in vodene 

pohodniške aktivnosti. 

Tematski parki: Hiša eksperimentov »Techorama« Winterhur, Zurich , Dežela sreče – 

Granges, Wallis, Center »Pro Natura« - Aletsch, Muzej na prostem - 

Ballenberg, Brienz, »Aqualino« kopališče doživetij - Scuol, Otok Brissago, 

Park za rolerje in poletno sankanje Sattel-Hochstuckli, Park »Mystery« - 

Interlaken, itd. 

Živalski parki: Alpski živalski parken - Les Marécottes, Park narave in divjih živali – 

Rapperswil, Ostschweiz, Alpski park - Val Piora Piotto, Tessin, Živalski parki 

v Baslu in Bernu (znan po medvedih), itd. 

Tematske posebnosti v ponudbi: 

- Tematska pot »Po sledeh Jamesa Bonda«, ki vključuje vožnjo z gondolo na 

Schilthorn, prenočitev in Bondov zajtrk. Povratek je lahko tudi peš po začrtani poti 

(Mürren). 

- Popotniški safari - Bündnerland, tematska pot brez prtljage od Davosa preko Arosa v 

Lanzerheide. Piknik na prostem in svež gorski zrak sta višek tega doživetja. 

- »Kandersteg – Berner Oberland«, pohod do romantičnega gorskega hotela Waldhaus v 

dolini Gastern. Hotel je razsvetljen le s petrolejkami in zunaj z bakljami za nostalgične 

turiste. 

- Panoramski vlaki, 10 posebnih Express vlakov (npr. z imeni »Grotto Citinese, 

Junglebar, Bauernstube«), ki vozijo po panoramsko najlepših delih Švice. 

- Slap »Mürrenbach«, pohod do najvišjega slapa v Evropi (750 m padca). 

- Na goro Piz Gloria z rekordno gondolo. 7000 metrov dolga žičnica dvigne turiste v 4. 

etapah 2103 metre višje na vrh. Mürren – Berner Oberland. 

Iskanje tematskih poti po Švici s pomočjo interneta je kar naporno. Če turist na primer izbere 

»Predlogi za pohodništvo« na www.myswitzerland.com dobi kot rezultat iskanja več kot 30 

predlogov pohodniških poti od kraja A do kraja B. Ravno tako, če izbere »pohodniške 

počitnice« je rezultat čez 20 specializiranih krajev s hoteli namenjenimi pohodnikom. Razen 

tega so na voljo še npr. Trekking počitnice, »Velo – Bike – Skating« počitnice itd. 

Interaktivne in multimedijske spletne strani RailAway omogočajo predstavitev turistične 

ponudbe Švice tudi s pomočjo zvoka, to je govorne predstavitve izbrane destinacije ali 

izbrane teme. Preko njih se da narediti plan počitnic vse do rezervacije paketa ali hotela. Ko 

na interaktivnem zemljevidu označimo cilj, se takoj izpišejo tudi predlogi za izlete, prireditve 

itd. 

Tudi v Švici imajo turistične kartice za čas počitnic oz. dopusta po posameznih kantonih in 

turističnih krajih. Ena takih je na primer »GraubündenCard«, ki pozimi omogoča smučanje 

brez vrst pred žičnicami. 

48


Ob Bodenskem jezeru velja »BodenseeCard« kar za tri države in vljučuje izposojo koles, 

plaže ob jezeru, ves javni prevoz, vstop v muzeje in galerije, itd. 

Čeprav v Avstriji in Švici ni take organizacije kot je naša Planinska zveza Slovenije, pa v 

obeh državah izdajajo kar nekaj revij na temo pohodništva, gorništva, zaščite narave itd. 

Švica ima na primer zvezo švicarskih pohodniških poti (»Schweizer Wanderwege SAW«), ki 

v brošuri Peš po Švici (»Die Schweiz za Fuss«) predlaga preko 700 pohodniških poti, revija 

pa se imenuje "Wander Revue". Poznajo pa v Švici tudi dolge pohodniške poti, ki gredo preko 

cele Švice (Trans Swiss Trail). 

TURISTIČNI PROIZVOD : TEMATSKE POTI V ŠVICI 

TURISTIČNI PROIZVOD TEMATSKE POTI V ŠVICI 

Navedene so le bolj znane tematske poti 

IME TEMATSKE POTI 

(POHODNIŠKE POTI) 

1. Po svetovni naravni dediščini UNESCO 

- Bettmeralp, Wallis 

2. Pohod na Eggishorn 

- Fiesch, Wallis 

3 Pot do izvirov 

- Taminaschlucht, Ostschweiz 

4 Cvetlična pot 

- Adelboden, Berner Oberland 

5 Dolina glasnih slapov 

- Mürren, Berner Oberland 

6 Trekking z lamami 


7 Učna pot Severna stena 


8 Poletno sankanje v parku 

- Sattel-Hochstuckli 

OPIS - POSEBNOST 

Tematska pot naravne dediščine, ki je pod zaščito 

UNESC-a. 

Pohodniška pot na goro z lepim razgledom. 

Pot vodnih izvirov, učna pot. 

Cvetlična učna pot po naravi. 

Tematska pot po dolini šumečih najvišjih slapov. 

Trekking z lamami po hribih v okolici Mürrena 

Tematska pot skozi zgodovino alpinizma, z razlago 

alpinistov in ogledi nekdanje opreme in osvojenih 

gora. 

Eno in pol ure dolga krožna pot okoli tematskega 

parka s tablami o naravi in kulturi, vremenskih 

fenomenih 

ekperimenti. 

za življenje, gozd in tla, razni 

Pot po švicarskem skansenu, prikaz podeželske 

9 Tematske poti v muzeju na prostem 

- Ballenberg bei Brienz 

bivalne kulture. 

10 Pohodniške poti v večni sneg 

Po vožnji z železnico na vrh se odločimo za poti po 

- Jungfraujoch und Plateau 

večnem snegu in ledu. 

Ledenik je dolg čez 20 kilometrov. 

11 Krajica gora zove 

100 km urejenih pešpoti na Rigi - kraljico gora. 

- Rigi 

Kombinacija peš + žičnica. 

12 Učne poti ob jezeru 

Pot okoli jezera Brienz, kjer ima voda plavo in 

- Brienzersee 

srebrnozeleno barvo. 

13 Gorski prehodi 

Predlagani so trije prehodi čez gore z zgodovinskim 

- Lötschberg 

pomenom. 

14 Zgodovinska učna pot Zeleni in sončni griči v Tessinu so polni zgodovine, 

49


- Monte Tamaro - Monte Lema obisk znane cerkve "S. Maria degli Angeli" 

15 Več kot popotovanje 

- Arosa 

16 Pot petih jezer 

- Pizol 

17 Skozi vinograde 

- Neuburger Reben 

18 Pot »Vogellisi« 

- Vogellisi 

19 Pot učenja romanskih jezikov 

- Flims 

20 Krožna pot gora in gozdov 

- Klosters 

21 Kostanjeva učna pot 

- Bergell 

22 Sviščeva pustolovska in učna pot 

- Avers 

23 Poučna pot »Globi« 

– Lenzerheide 

24 Pot doživetij s Heidi 

– Maienfeld 

25 Pot eko - elektrike 

- Eco Sentiero 

5. PROGRAMSKO PODROČJE 3D 

Z gorsko železnico na vrh Weisshorna, nato pa 

imamo na izbiro lažjo ali težavnejšo ruto nazaj v 

dolino. 

Najlepša tematska pohodna pot mimo petih jezer v 

Švici 

Od zgodovinskega Boudry-ja pod verigo alpskih 

gora v St.Aubin. 

Na Adelbodnu so razstavljene skulpture umetnikov, 

gorske koče in potočki. 

Doživetje jezikovne raznolikosti Švice - učna pot 

jezikov 

Na novo odprt samostan in učne poti ob njem. 

Gozdna učna pot po starem kostanjevem gozdu. 

Po učni gozni poti spoznate svizca, označene table. 

Sedem kilometrov dolga tematska pot za otroke. 

Z igro skozi šege in navade, s pomočjo deklice 

Heidi. 

S pomočjo geologije in biologije do ekološke 

proizvodnje elektrike - učna pot 

Poleg tematskih poti, ki smo jih obdelali v poglavju 4.4. spadajo v področje 3D tudi 

zgodovinska mesta, gradovi in dvorci. 

5.1. Zgodovinska mesta 

Zaradi različnih pojmovanj, kaj pravzaprav je zgodovinsko mesto smo najprej skušali 

definirati pojem zgodovinskega mesta, za kar smo se obrnili na združenje zgodovinskih mest 

Slovenije 3 , ki opredeljuje kot zgodovinsko mesto, mesto, ki ima na svojem območju 

ohranjeno kulturno dediščino in spomenike lokalnega ali celo državnega pomena, da je neko 

mesto proglašeno za zgodovinsko mesto ni pogoj, da je razglašeno za kulturni spomenik 4 . 

Na osnovi tega smo se odločili, da bomo popisali mesta, ki se nahajajo v okviru Združenja 

zgodovinskih mest (Celje, Idrijo, Kamnik, Kranj, Koper, Piran, Ptuj, Radovljico, Slovenske 

Konjice, Škofjo Loko, Štanjel in Tržič), kakor tudi nekatera druga mesta, ki imajo staro 

mestno jedro ali so bila omenjena že pred 15. stoletjem n. š. 

3 

Združenje, organizirano kot gospodarsko interesno združenje, so ustanovile tiste občine, ki imajo na svojem območju 

najkakovostnejšo slovensko stavbno dediščino, razglašeno za kulturni spomenik, ter družbe, organizacije in posamezniki, 

ki sodelujejo pri prenovi teh spomenikov, in želijo organizirano sodelovati pri izvajanju prenove - zlasti pri ohranitvi in 

oživitvi starih mestnih jeder in razvijanju skupnega trženja, ker se zavedajo, da ohranjanje kulturne dediščine omogoča 

gospodarski in družbeni razvoj. 

4 

Vir. Združenje zgodovinskih mest: Tretjina slovenskih mest je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list 

RS, št. 7/99) in po predhodnem Zakonu o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 

8/90 in 26/92) razglašenih za spomenike. Še več pa je mest, ki imajo za spomenik razglašene samo posamezne dele naselij. 

50


Sama turistična ponudba mest je sicer zelo barvita in dinamična. V nekaterih mestih lahko 

turisti dobijo zelo dobre in izčrpne informacije pri lokalnih turističnih organizacijah, raznih 

razvojnih centrih, turistično informacijskih centrih 5 , turističnih društvih in zavodih za 

pospeševanje. 6 Veliko krat se zgodi, da lahko prebereš v novejši brošuri zelo dobro 

zastavljeno turistično ponudbo, vendar, ko skušaš pridobiti informacije pri nosilcu, ki je 

zapisan na brošuri, to ni možno, saj je v tem času institucija prenehala delovati ali pa je 

preprosto nedosegljiva. 

Občutek, da imajo mesta dobro razvito celovito turistično ponudbo 7 je zato veliko krat 

zavajajoč 8 , saj dejansko stanje ni odraz upravičeno pričakovanega. 

Morda bi takšo situacijo lahko prepisali temu, da se skoraj vsa mesta s starim mestnim 

jedrom, da se soočajo z finančnimi težavami pri prenovi starih mestnih jeder, zato so številni 

objekti v zelo slabem stanju, infrastruktura pa je po večini zastarela. Zaradi spremembe 

lastniške strukture in ponekod še nezaključene denacijonalizacije propadajo v tem delu 

številna stanovanja. 

5.2. Gradovi 

V okviru analize smo popisali 70. gradov. Med njimi so tudi tisti, ki se ne uporabljajo v 

turistične namene, temveč so bodisi zapuščeni, brez upravitelja, delno v porušenem stanju in 

služijo kot izletniška točka. 

Če bi skušali na kratko povzeti ugotovitve, ki izhajajo iz popisa, bi jih lahko strnili takole. 

Večina gradov je predelana v muzeje ali druge razstavne prostore. Tako si lahko obiskovalec 

ogleda zgodovino mesta in njeno kulturo. 

Redki so gradovi, ki so namenjeni aktivnemu preživljanju prostega časa in, katerih 

programska vsebina bi skušala obiskovalcu pričarati svet nepozabni doživetij. 

Izjemno zanimivo in pestro ponudbo ima Velenjski grad, ki pripravlja vsako nedeljo tematske 

večere za otroke (npr. Kako se pripravi piščal, tolkavec, obujanje starih običajev skozi 

tematsko oblikovane aktivnosti in ob sodelovanju udeležencev). 

Zaključili bi laho, da je vsebina ponudbe v gradovih je odvisna predvsem od lastniške 

strukture. Gradovi v lasti podjetij, ki imajo večje poslovne interese so dobro vzdrževani in 

imajo dobro razvite trženske aktivnosti in gradovi so največkrat v vlogi hotelov. 

5 Zanimiv Odlok je sprejela Občina Slovenske Konjice, ki zahteva, da se opravi ogled mestnega jedra, kadar gre 

za večje turistične skupine obvezno ob spremstvu lokalnega turističnega vodiča. 

6 

Tako različna pojmovanja institucij, kjer je možno pridobiti osnovne turistične informacije, so lahko veliko krat 

izjemno moteča, še posebej, ko gre za tuje goste. 

7 

V tem delu pomeni celovita turistična ponudba, vtis, ki ga dobi potrošnik, ko pregleda kataloge, internet strani 

in sprejme odločitev, da bo obiskal določeno mesto. 

8 

Vendar je dejansko stanje (glej. analizo) na posameznih programskih področjih, ko pride do konkretnih 

ponudnikov storitev popolnoma drugačno. 

51

6. PRILOGE 

6.1. Gore 


V prilogi se nahajajo anketni listi za adrenalinski/trendovski šport, pohodništvo, smučanje in 

tek na smučeh, gorsko kolesarjenje in padalstvo. 

6.2. Reke 

Datoteke vsebujejo podatke o raftingu, splavarjenju in ribolovu. 

6.3.Kraški svet 

Datoteke vsebujejo podatke o kraškem svetu. 

6.4. Morje 

Pri popisu smo se osredotočali na jadranje, navtiko in potapljaštvo. 

6.5. Zeleni športi 

Poseben povdarek je bil namenjen primerjalni analizi zelenih športov, tako, da se v datoteki 

nahajajo podatki o golfu, kolesarstvu in jahanju v Sloveniji. 

6.6. Zgodovinska mesta 

6.7. Gradovi in dvorci 

1. GRAD BORL 

2. GRAD DORNAVA 

3. GRAD HRASTOVEC 

4. PTUJSKI GRAD 

5. GRAD VILTUŠ (WILDHAUS) 

6. GRAD BRDO 

7. GRADOVI PREDDVOR 

8. GRAD STRMOL 

9. ŠKOFJELOŠKI GRAD 

10. GRAD PODVIN 

11. BLEJSKI GRAD 

12. GRAŠČINA GRIMŠČE 

13. LJUBLJANSKI GRAD 

14. TIVOLSKI GRAD IN CEKINOV GRAD V LJUBLJANI 

15. GRAD ZAPRICE 

16. GRAJSKI KOMPLEKS V BISTRI PRI VRHNIKI 

17. GRAD BOGENŠPERK 

18. GRAD SNEŽNIK 

19. GRAD TURJAK 

20. GRAJSKI KOMPLEKS POLHOV GRADEC 

21. GRAD V MURSKI SOBOTI 

22. GRAŠČINA NEGOVA 

23. GRAD NA GORIČKEM 

24. DVOREC RAKIČAN 

25. GRAD V LENDAVI 

26. GRAD RIHEMBERK 

27. HOTEL KENDOV DVOREC 

28. DVOREC VOGRSKO 

29. GRAD KROMBERK 

30. GRAD DOBROVO 

31. GRAD GEWEKENEGG 

32. GRAD SNEŽNIK 

33. GRADOVI V RUŠEVINAH KOT LOKALNE ZANIMIVOSTI – CERKNICA 

34. GRAD TURJAK 

35. GRAD PRESTRANEK 

36. PREDJAMSKI GRAD 

37. ORMOŠKI GRAD 

52


38. VELENJSKI GRAD 

39. ŠALEK 

40. STARI ALI GORNJI GRAD 

41. NOVI ALI SPODNJI GRAD 

42. DVOREC TREBNIK 

43. ŽIŠKA KARTUZIJA 

44. STARI GRAD 

45. ČRNOMALJSKI GRAD 

46. STONIČEV GRAD 

47. METLIŠKI GRAD 

48. GRAD GRADEC 

49. GRAD FRIDRIHŠTAJN 

50. RIBNIŠKI GRAD 

51. GRAD GRABEN 

52. GRAD GRM 

53. GRAD HMELJNIK 

54. GRAD OTOČEC 

55. GRAD STRUGA 

56. GRADIČ KAMEN 

57. GRADIČ NOVI DVOR 

58. STARI GRAD 

59. GRAD BREŽICE 

60. GRAD BIZELJSKO 

61. GRAD PIŠECE 

62. GRAD RAJHENBURG 

63. GRAD SEVNICA 

64. MOKRICE 

65. GRAD RAK 

66. GRAD LESKOVEC - ŠRAJBARSKI TURN 

67. GRAD BOGENŠPERK 

68. GRAD RAVNE 

69. GRAD BIZELJSKO 

70. GRAD VELIKA NEDELJA 

6.8. Tematske poti 

6.8.1. Tematske poti po slovenskih regijah 

I. GORENJSKA REGIJA 

1. KEKČEVA DEŽELA KRANJSKA GORA 

AGENCIJA JULIJANA – turizem s.p. 

2. ARHEOLOŠKI PARK »AJDOVSKI GRADEC« BOHINJ 

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA BOHINJ 

3. TEMATSKA POT "KONŠCA" TRŽIČ 

INFORMACIJSKA TURISTIČNA PISARNA OBČINE TRŽIČ 

4. TEMATSKA POT PO ZNAMENJIH LOMSKE DOLINE TRŽIČ 


5. BORNOVA POT NA PLANINO PREVAL TRŽIČ 


6. ADRENALINSKA TURA OKOLI DOBRČE TRŽIČ 


7. GOZDNA UČNA POT TRŽIČ 


8. PO SLEDEH RUPNIKOVE LINIJE ŠKOFJA LOKA 

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA - 

ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA BLEGOŠ (ZPTB) 

9. TEMATSKE POTI (18) ŠKOFJA LOKA 

PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA IN ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE 

TURIZMA BLEGOŠ 

10. VENERINA POT ŠKOFJA LOKA 

ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA BLEGOŠ (ZPTB) 

11. POTI PO ZGODOVINSKIH MESTIH (CARNIOLA) 

KRANJ, ŠKOFJA LOKA, KAMNIK 

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA KOKRA, 

ZPT Bleguš in Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik 

12. GRAJSKA POT KRANJ 

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA KOKRA 

53


in lokalna turistična društva ter občina Preddvor 

13. MUZEJSKA POT KRANJ 

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA KOKRA 

in lokalna turistična društva ter občina Preddvor 

14. ZLATOROGOVA DEŽELA BOHINJ 

LTO BOHINJ IN INFORMACIJSKI CENTER - TRIGLAVSKI NARODNI PARK 

15. POTI S TERENSKIMI VOZILI BLED 

KOREN SPORTS d.o.o., Agencija za športne avanture in potovanja 

16. Z ZAPRAVLJIVČKI PO KAŠARIJI BLED 

KONJENIŠKI KLUB ŽIROVNICA 

17. PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE OBČINA ŽIROVNICA 

OBČINA ŽIROVNICA IN TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIROVNICA 

II. OSREDNJESLOVENSKA REGIJA 

18. POHOD PO KOŽELJEVI POTI 

Agencija za turizem in podjetništvo občine Kamnik 

19. MUZEJSKA GOZDNA UČNA POT BISTRA 

TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE BISTRA PRI VRHNIKI 

20. NARAVNI ZDRAVILNI GAJ NA TRATAH V TUNJICAH PRI KAMNIKU 

V.D. KAMNIK d. o. o. 

21. POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA OKOLI LJUBLJANE 

AGENCIJA ZA ŠPORT LJUBLJANA 

22. SVARUNOVA POT 

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFLJICA 

23. TEMATSKE POTI V OKOLICI LJUBLJANA (10) 

ZAVOD ZA TURIZEM LJUBLJANA 

III. NOTRANJSKO KRAŠKA REGIJA 

24. TEMATSKA NARAVOSLOVNA UČNA POT - KRAJINSKI PARK RAKOV ŠKOCJAN 

ZAVOD ZA GOZDOVE OE POSTOJNA 

25. POT OB CERKNIŠKEM JEZERU IN V KRPANOVI DEŽELI POZIMI 

MUZEJ JEZERSKI HRAM - KEBE S. P., NEC IN TIC CERKNICA 

26. VELIKA KRPANOVA POT 

ZAVOD ZA TURIZEM POSTOJNA 

27. NARAVOSLOVNA IN ETNOLOŠKA UČNA KRPANOVA POT 

LESNIKA d. o. o. 

28. NARAVOSLOVNA UČNA POT MENIŠIJA 

TURISTIČNO DRUŠTVO MENIŠIJA 

29. ČEBELARSKA UČNA POT NA CERKNIŠKEM JEZERU 

ČEBELARSKO DRUŠTVO CERKNICA 

IV. OBALNO KRAŠKA IN GORIŠKA REGIJA 

30. KRASOSLOVNO NARAVOSLOVNA UČNA POT DIVAŠKI KRAS 

OBČINA DIVAČA IN JAMARSKO DRUŠTVO GREGOR ŽIBERNA DIVAČA 

31. GOZDNA UČNA POT PANOVEC 

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE NOVA GORICA 

32. GOZDNA UČNA POT TABOR 

ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE SEŽANA 

33. POT MIRU NA KRASU 

OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA V SODELOVANJU Z DRUŠTVI 

34. KROŽNA PANORAMSKA FABIANIJEVA POT 

OBČINA KOMEN, TIC ŠTANJEL 

35. TEMATSKA POT - POT SREČKA KOSOVELA 

PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA 

36. KOBARIŠKA ZGODOVINSKA POT 

KOBARIŠKI MUZEJ 

V. KOROŠKA REGIJA 

37. CESTA MOŠTA 

A.L. P. Peca d. o. o. 

38. NARAVOSLOVNO - ETNOLOŠKA POT VELIKA UHARICA 

KS Libeliče - turistična sekcija in Zavod za gozdove Slovenj Gradec 

39. OBMEJNA PANORAMSKA TURISTIČNA POT 

DRAVOGRAD - KOŠENJAK - SV. URBAN 

54


TD DRAVOGRAD 

40. SRČKOVA POT - REKREATIVNO TURISTIČNA POT ZA SRCE 

TD DRAVOGRAD 

41. TEMATSKA GOZDNA UČNA POT NAVRŠKI VRH 

TIC RAVNE NA KOROŠKEM 

VI. SPODNJEPOSAVSKA REGIJA 

42. BIZELJSKO – SREMIŠKA TURISTIČNO - VINSKA CESTA 

Občina Brežice - Projektni svet VTC 

43. PODGORJANSKA TURISTIČNO - VINSKA CESTA 

Zavod za turizem občine Brežice 

VII. JUGOVZHODNA SLOVENIJA 

44. PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 

TIC NOVO MESTO 

45. PO SLEDEH GRAJSKIH DOŽIVETIJ 

TIC TREBNJE, TIC METLIKA IN CENTER ZA PROMOCIJO IN RAZVOJ 

TURIZMA KOČEVSKE 

46. PO ZGODBE KOČEVSKIH GOZDOV IN BREGOV REKE KOLPE 

CENTER ZA PROMOCIJO IN RAZVOJ TURIZMA KOČEVSKE TER TIC 

ČRNOMELJ 

47. PO MIR DOLENJSKIH CERKVA IN SAMOSTANOV 

TIC TREBNJE 

48. PO LEPOTE REČNIH IZVIROV 

TIC NOVO MESTO IN TIP KOSTANJEVICA NA KRKI 

49. PO MIR BELIH MENIHOV 

TIC NOVO MESTO IN TIP KOSTANJEVICA NA KRKI 

50. PO PEHAR BELOKRANJSKIH DOBROT 

TIC METLIKA 

51. POTI PO KRAJINSKEM PARKU LAHINJA 

Agencija Klepec in Prodajna galerija Vera Vardjan 

52. KOČEVSKA TURISTIČNA PLANINSKA POT 

Center za promocijo in razvoj turizma občine Kočevje 

53. ROŠKA TURISTIČNA PEŠPOT 


54. UČNA POT ROŽNI STUDENC 


55. BOROVŠKA NARAVOSLOVNA POT 


56. KOSTELSKA - TRŠKA TURISTIČNA PEŠPOT 


57. URBANOVA POT 

Turistično informacijski center Metlika 

58. DOLNJE DOLENJSKA TURISTIČNO - VINSKA CESTA 

Turistično informacijski center Novo Mesto 

59. PODGORJANSKA TURISTIČNO - VINSKA CESTA 

Turistično informacijski center Novo Mesto 

60. DEŽELA PETRA KLEPCA 

TIC PETER KLEPEC OSILNICA 

VIII. PODRAVSKA REGIJA 

61. ŠOTNA BARJA NA POHORJU 

ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR (Center naravne in kulturne dediščine 

Bolfenk na Pohorju) 

62. ČEBELERSKA UČNA POT 

ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR (Center naravne in kulturne dediščine 

Bolfenk na Pohorju) 

63. ENERGIJSKE TOČKE NA VURBERGU 

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA PTUJ 

64. TEMATSKE POHODNIŠKE POTI (10) 

MATIC IN MRA - MARIBORSKA RAZVOJNA AGENCIJA 

65. OBMEJNA PANORAMSKA POT 

MATIC IN MRA - MARIBORSKA RAZVOJNA AGENCIJA 

66. TEMATSKE GOZDNE UČNE POTI (8) 

MATIC IN ZAVOD ZA GOZDOVE; OE MARIBOR 

55


IX. POMURSKA REGIJA 

67. ATILOVA POT 

TURISTIČNO DRUŠTVO KLOPOTEC - KAPELA 

68. POTI OB MURI 

TURISTIČNO DRUŠTVO BISTRICA 

69. UČNA POT BREZA 

TURISTIČNO DRUŠTVO SV. JURIJ OB ŠČAVNICI 

70. TURISTIČNA GOZDNA UČNA POT »FUKS GRABA« 

TURISTIČNO DRUŠTVO KOROVCI 

71. VIDOVA POT 

TURISTIČNO DRUŠTVO DOBROVNIK 

72. VINOGRADNIŠKE IN GOZDNE POTI 

TURISTIČNO DRUŠTVO DOBROVNIK 

73. GOZDNA UČNA POT »TROMEJNIK TRDKOVA« 

TURISTIČNO DRUŠTVO TROMEJNIK TRDKOVA 

74. UČNA GOZDNA POT »MRTVICE REKE MURE« 

TURISTIČNO DRUŠTVO VERŽEJ 

75. TURISTIČNA POT RADENCI - KAPELA 

LTO TURISTIČNI VRELEC GIZ RADENCI 

76. TEMATSKA POHODNIŠKA POT OD RADGONE PREKO KAPELE DO RADENEC 

TIC GORNJA RADGONA 

X. SAVINJSKA REGIJA 

77. DEŽELA SMEHLJAJA 

TINA - Turistična in informativna agencija Šmarje pri Jelšah 

78. TEMATSKI PARK : MUZEJ NA PROSTEM ROGATEC 

ZAVOD ROGAŠKA DEDIŠČINA ROGATEC 

79. TEMATSKI ARHEOLOŠKI PARK RIMSKA NEKROPOLA 

TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 

6.9. Igralništvo 

7.LITERATURA 

7.1. Koristne spletne strani 

Pripravili smo spisek delovno uporabnih spletnih strani, ki smo jih uporabili pri analizi in za 

katere menimo, da bodo koristne za naročnika. Številke prilagamo kot neke vrste seznam 

literature za obdelano področje analize. 

7.1.2. Koristne spletne strani za kolesarjenje v Sloveniji 

www.zdrav-moravci.si -Terme 3000 

www.lto-prlekija.si - LTO – Prlekija 

http://lokotavci.tripod.com - Logaška kolesarska transverzala 

www.mtbpark.com – Hotel Krnes 

www.pomurjeonbike.com – Pomurje 

www.maribor-tourism.si – Maribor z okolico 

www.trebnje.si/slo - Občina trebnje 

http://users.volja.net/feritiv - Kolesarski vodnik po Lendavski galaksiji 

http://users.volja.net/tim-mlin - Kolesarske poti Beltinci 

www.litija.net/rcl/kolesarske_p.htm - Kolesarske poti Zasavsko hribovje 

www.osilnica.si/turizem.html#3 – Kolesarske poti Osilnica 

www.smartno-litija.si/turizem_poti.htm - Kolesarske poti Šmartno 

www.trzic.si/turizem.asp - Občina Tržič 

www.bohinj.si/sport/kolesarski_vodnik_si.html - Občina Bohinj 

56


www.bled.si – Občina Bled 

www.lto-kokra.si – Kolesarjenje 

www.svad.si/izleti.htm - Kolesarski izlet okoli Snežnika 

www.pomurje.net – Izleti v Pomurju 

www.obcina-sevnica.si/kolesarska_pot/index.htm - Kolesarske poti Sevnica 

www.bohinj.si/sport/gorsko_kolesarjenje_si.html - Bohinj - Gorsko kolesarjenje 

www.logarska-dolina.si/1024/slo/rekre/kolesar.html - Kolesarjenje 

www.kranjska-gora.si - Kranjaka gora 

www.slovenia-tourism.si/bicycling/vstopna-slo.htm - Kolesarjenje po Sloveniji 

www.pohorje.org – Kolesarjenje – Pohorje 

www.kolesarjenje.mra.si – Kolesarjenje med Pohorjem in Muro 

http://mtbture.paaro.com – Gorsko kolesarjenje 

www.mtb-koroska.tk – Gorsko kolesarjenje na Koroškem 

www.lto-sotocje.si - Kolesarjenje 

www.luce.si – Kolesarjenje 

www.lto-blegos.si/slo - Kolesarjenje po Loški poti 

www.helia.si – Turistična agencija 

www.chebulint.si – Turistična egencija 

www.intours.si - Turistična agencija 

www.k2m.si/sport/kolesarjenje_krka_kolpa.html - Turistična agencija K2m 

www.maya-bn.si/gorskokolesarjenje.html - Maya - gorski turizem 

www.promontana.si/web/?kategorija=11 – Promontana – gorsko kolesarjenje 

www.globtour-bled.com - Turistična agencija - Kolesarjenje po Bledu in okolici 

7.1.3. Pomembne spletne strani za kolesarje v Avstriji in Švici 

www.tiscover.at - Počitnice v Avstriji 

www.radtouren.at - Kolesarske poti v Avstriji 

www.radwandern.com - Kolesarske poti v Avstriji 

www.alpintouren.at - Gorsko kolesarjenje po Avstriji 

www.bike-holidays.com - Gorsko kolesarjenje po Avstriji 

www.alpentour.at – Najdaljša označena gorsko kolesarska pot na svetu 

www.mountainbike-revue.at - Gorsko kolesarjenje (opisi po Avstriji) 

www.myswitzerland.com – Počitnice v Švici 

www.cycling-in-switzerland.ch – Kolesarjenje po Švici 

www.sbb.ch – Vlak in kolo po Švici 

7.1.4. Koristne spletne strani za jahanje v Sloveniji 

http://www.konj-zveza.si/ - spletna stran Konjeniške zveze Slovenije 

www.zdrav-moravci.si -Terme 3000 

www.lto-prlekija.si - LTO – Prlekija 

www.maribor-tourism.si – Maribor z okolico 

www.bled.si – Občina Bled 

www.pomurje.net – Izleti v Pomurju 

www.maya-bn.si/ - agencija Maya 

http://www.ranc-kajaingrom-dz.si/ - ranč Kaja in Grom 

http://users.volja.net/cescavas/index.htm - konjeniški športni center Češča vas 

Jsviktorija@email.si - šola jahanja Viktorija 

57


www.ljubljana-tourism.si - možnosti jahanja v osrednji Sloveniji 

www.ranc-kajain grom-dz.si – ranč Kaja in grom 

www.maribor-tourism.si - možnosti jahanja v Mariboru in okolici 

www.ptuj-tourism.si - možnosti jahanja v Ptuju in okolici 

www.lenart.si - turizem v Lenartu 

www.litija.net/rcl - Center za razvoj Litija 

www.bled.si - turizem na Bledu 

www.kranjska-gora.si - turizem na Kranjski gori 

www.impel-bohinj.si – ranč Mrcina 

http://users.volja.net/cescavas/index.htm - konjeniški športni center Češča vas 

7.1.5. Koristne spletne strani za jahanje v Avstriji in Švici 

www.reitarena.at - spletna stran združenja Reitarena Austria 

www.tiscover.at - Počitnice v Avstriji 

www.myswitzerland.com – Počitnice v Švici 

www.bauernhof-ferien.ch - turizem na podeželju v Švici 

www.urlaubambauernhof.com 

7.1.6. Koristne spletne strani za morje 

http://www.jadralna-zveza.si - spletna stran Jadralne zveze Slovenije 

www.spinaker.si - podjetje Spinakter d. o. o. 

www.watersports-center.com - Center vodnih športov d. o. o. 

www.marinap.si - Marina Portorož 

www.marina-koper.si - Marina Koper 

www.marinaizola.com - Marina Izola 

www.dc-sharky.com - šola potapljanja Sharky 

www.dufa.net - potapljaško društvo Dufa club 

www.sub-net.si - potapljaški center Sub-net 

http://jspdt.esmartweb.com/s_povezave.htm - jamarska sekcija PD Tolmin 

http://www.val-navtika.net/ - revija Val 

http://www.navtika.com/ - spletna stran za ljubitelje navtike 

http://www.jadranje.com - spletna stran za ljubitelje jadranja 

http://www.cleanport.si/ - spletna stran podjetja Cleanport 

7.1.7. Koristne spletne strani za kraški svet 

http://www.maya-bn.si/jamarstvo.html - agencija Maya, jamarstvo 

http://www.speleo.net/slovenia/index.shtml - jamarstvo v Sloveniji 

www.jdsezana.betcave.net - spletna stran Jamarskega društva Sežana 

www.vilenica.com - jama Vilenica 

www.divaca.net/jdgzd - jamarsko društvo »Gregor Žiberna« Divača 

www.lokve.info - spletna stran kraja Lokve (jama Paradana) 

www.postojna-cave.com - Postojnska jama 

www.park-skocjanske-jame.si - spletna stran JZ Park Škocjanske jame 

www.gov.si/parkskj/ - spletna stran JZ Park Škocjanske jame 

http://www2.arnes.si/~kpjdd2/ - jamarsko društvo Dimnice 

www.skofjaloka.si - turizem na loškem območju 

http://www2.arnes.si/~cesjkt1s/ - Šaleški jamarski klub »Podlasica« Topolšica 

http://users.volja.net/kjknk/ - klub jamarjev Kostanjevica na Krki 

58


7.1.8. Koristne strani za tematske poti 

Izhodiščni naslovi na internetu za Avstrijo: 

www.austria-tourism.com 

www.austria-and-more.at 

www.austria-trend.at 

www.austria.info 

www.wanderdoerfer.at 

www.naturparke.at 

www.familienhotels.org 

in www.tiscover.com. 

Izhodiščni naslovi na internetu za Švico: 

www.myswitzerland.com 

www.railaway.ch 

www.swisshiking.ch 

www.naturfreunde.ch 

www.graubuenden.ch 

in www.tiscover.com 

59

ANALIZAOBSTOJE Č IH IN RAZVIJAJO Č IH SE TURISTI Č - Slovenia

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?