Letnik XVII/19 - Ministrstvo za obrambo

evija 

slovenska vojska 

O delovanju SV v silah Isaf 

Izzivi vojaškega šolstva 

Leto XVII 

18. 12. 2009 

ŠTEVILKA 

19 

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6 

Cena 0,21 €

SLOVENSKA VOJSKA 

Spoštovani pripadniki in pripadnice 

Slovenske vojske, sistema zaščite, 

reševanja in pomoči, sodelavci 

in sodelavke iz upravnega dela 

Ministrstva za obrambo! 

DA BI NAS PONOS, 

SREČA IN SRČNOST NE ZAPUSTILI 

Spoštovani 

sodelavke in sodelavci! 

Za nami je leto, ki ga je predvsem na obrambnem področju zaznamovala gospodarska 

recesija. To je bilo leto odrekanja in spreminjanja razvojnih prednostnih nalog, 

leto poglobljenega razmisleka o samih sebi s strateškim pregledom obrambnega 

resorja 2009, leto iskanja notranjih rezerv z rebalansoma obrambnega proračuna, 

leto definiranja novih finančnih okvirov s programskim proračunom za leti 2010 in 

2011 ter leto spoznanja, da nam gospodarska kriza odnaša denar in prinaša veliko 

dobrih kandidatov, gospodarska rast pa odnaša kandidate in nam skopo odmerja 

potrebni denar. Čeprav se je prav obrambni resor znašel pod pritiskom recesije ter 

zmanjševanja zaposlovanja, se zavedamo, da moramo opraviti vse svoje naloge s 

področja nacionalne varnosti, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter prispevek 

k mednarodni varnosti in miru. Z manj sredstvi in kadri moramo opraviti 

več ter bolj zahtevne naloge. 

Kljub oteženim razmeram za naše delovanje in kljub številnim nedokončanim projektom 

iz preteklosti smo letos opravili bistvene naloge, ki so pomembne za naše 

prihodnje delovanje. Izvedli smo strateški pregled obrambnega resorja, pripravili 

vsebine za strateške dokumente, ki se niso spremenili že od leta 2001, in sicer Resolucijo 

o strategiji nacionalne varnosti, uvedli dvostopenjski proces sprejemanja 

odločitev glede mednarodnih operacij in misij in pri tem povečali razpravljalno vlogo 

državnega zbora, uspel nam je preboj pri pripravi vladne strategije celovitosti 

delovanja v mednarodnih operacijah in na misijah. Sodelovali smo pri nastajanju 

novega Natovega strateškega koncepta, končali sodelovanje v operacijah NTM-I in 

Euforja Čad/CAR ter vstopili v operacijo Atalanta. 

Letos se je v Slovenski vojski zaposlilo veliko mladih, veliko je bilo tudi mladih na 

prostovoljnem služenju vojaškega roka. To je velik uspeh in hkrati velika odgovornost, 

saj moramo te mlade ljudi motivirati za vojaško delo, ki je spoštovano, profesionalno 

in tvegano, hkrati pa tudi polno solidarnosti ter skrbi za druge. Želim 

si, da bi vsi zaposleni v obrambnem sistemu čutili pripadnost, bili solidarni eden 

do drugega, razumevajoči za težave in stiske posameznikov ter hvaležni, da lahko 

opravljajo delo v korist varnosti in miru v domovini ter svetu. Želim si tudi, da oteženih 

razmer, v katerih delujemo, posamezniki ne bi izkoriščali za izražanje osebnega 

nezadovoljstva s posplošenimi in žal tudi neresničnimi javnimi obtožbami. 

Takšni posamezniki med nas vnašajo nemir in prav nič ne prispevajo k ugledu, ki so 

ga številni pripadniki in pripadnice Slovenske vojske, upravni delavci, civilni strokovnjaki, 

pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč leta in leta vestno povečevali 

v mirovnih operacijah ter na misijah, v reševanjih ob naravnih in drugih nesrečah 

ter s vsakodnevnim civilno-vojaškim sodelovanjem. Želim si, da bi bili ponosni 

eden na drugega in da bi znali ohranjati tovariške vezi tudi v najtrših preizkušnjah. 

V letu, ki je pred nami, vsem zaposlenim na obrambnem in zaščitno-reševalnem 

področju želim veliko optimizma ter poguma. Vsem našim prostovoljcem, podpornikom 

in sodelavcem v domačem ter tujem okolju želim, da bi čutili, kako zelo 

jih spoštujemo. Naj vam prazniki v krogu vaših družin in tovarišev v mednarodnih 

operacijah ter na misijah minejo čim bolj mirno in naj bo leto 2010 leto luči ter 

upanja, leto miru in ponovne gospodarske rasti. 

Ob koncu leta nas obdajajo občutki ponosa ob dejstvu, da smo bili pripadnice in 

pripadniki Slovenske vojske uspešni v vojaških skupinah, in prepričanja, da bomo 

kos tudi prihodnjim izzivom. Prav novi dogodki in naloge, ki so pred nami, nas 

spodbujajo k višjim ciljem. Teh v Slovenski vojski ni malo. Ob vsakem novem letu se 

začenja nekaj novega, kar ni le izziv, ki bi povzročal nemir, temveč tudi nadaljevanje 

razvoja, ki s seboj prinaša novo podobo Slovenske vojske. Razumevanje razvoja je 

pomembno tudi zato, da lahko ohranimo v spominu pozitivne dogodke, predvsem 

tiste svetle, takšne, ki navdihujejo. 

Ko se izteka neko obdobje ali leto, ostanejo spomini, včasih tudi opomini. Leto, ki 

je za nami, je bilo bogato s preizkušnjami in dosežki. Letos smo v Slovenski vojski 

dopolnili osemnajst let delovanja v samostojni Sloveniji in velikokrat smo dejali, da 

stopamo v obdobje polnoletnosti. Ob 60. obletnici delovanja Nata smo v Sloveniji 

praznovali tudi 5. obletnico delovanja Slovenije v zavezništvu in Evropski uniji. 

Ocenjujem, da smo integracijo v zavezništvo izvedli uspešno. 

Smo kolektiv, ki je zrasel na trdnih temeljih. Preteklost Slovenske vojske je zagotovilo, 

da bodo naši koraki v prihodnje še trdnejši in odločnejši. Ne zanašamo se več 

le nase, pri obrambi svojih ciljev sodelujemo z zavezniki. Takšen pristop zahteva 

drugačno organiziranost in drugačen način delovanja. Kljub temu se ne bomo odpovedali 

tistemu, zaradi česar smo bili do zdaj dobri in uspešni. Vsak konec nečesa, 

tudi starega leta, ne pomeni nujno konca, temveč lahko pomeni tudi začetek novega 

s prepričanjem, da bo to novo vredno še večjega zaupanja. 

Naj bo ponos, ki nas je spremljal v iztekajočem se letu, tisto vodilo, ki nas bo spremljalo 

tudi v prihodnjem letu. Želim vam, da bi v letu, ki prihaja, v Slovenski vojski 

znali poiskati dobre stvari in ustvarjalni navdih v službi domovine. Vabim vas k 

skupnemu oblikovanju in soustvarjanju Slovenske vojske ter vojaškega poklica. 

Želim vam mirne prihajajoče praznike, vam in vašim družinam pa srečno ter zdravo 

novo leto. Enake želje izrekam tudi vsem pripadnicam in pripadnikom Slovenske 

vojske, ki zaradi nalog v mednarodnih operacijah in na misijah ter dolžnosti na 

delovnih mestih v Sloveniji ne boste mogli deliti praznične radosti s svojimi najdražjimi. 

V teh dneh boste v mislih in srcih svojih domačih, prijateljev ter vseh nas. 

Bodite srečni in srčni. 

DR. LJUBICA JELUšIČ, 

ministrica za obrambo RS 

GENERALMAJOR MAG. ALOJZ ŠTEINER, 

NAČELNIK GENERALšTABA SLOVENSKE VOJSKE

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6 

Cena 0,21 € 

v o s p r e d j u 

4 S prevzemom OMLT ne bomo povečali števila vojakov 

s p r e m l j a m o 

6 Ministrica na delovnem obisku v Zagrebu 

7 Člani odbora za obrambo DZ in načelnik GŠSV obiskali Kosovo 

8 Na PP zadnji sestanek s poveljniki VTP 

i n t e r v j u 

9 Nova vizija razvoja PDRIU 

m e d n a r o d n e o p e r a c i j e 

12 Podaljšanje misije razumeli kot zaupnico našemu delu 

15 Prispevek SV k obrambnim reformam BiH 

a k t u a l n a t e m a 

16 Psihološke priprave pripadnikov SV na mirovne operacije 

c i v i l n a o b r a m b a 

20 Evropska unija preverjala hitri odziv na krizo 

i z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a 

22 Pripadnike SV urili v bližinskem bojevanju 

24 V Slovenski vojski nova generacija vezistov 

c i v i l n o - v o j a š k o s o d e l o v a n j e 

25 Skupni projekt ESD in študentov FDV 

s t r o k o v n e t e m e 

26 Vlada sprejela Strategijo sodelovanja RS v mednarodnih operacijah 

in misijah 

i z t i s k a 

28 Martin Krpan kot diplomat in vojščak (1. del) 

30 Križanka 

r a z v e d r i l o 

V S E B I N A 

U V O D N I K 

Ljudje, ki so mi všeč 

Veliko misli in pogovorov se v teh dneh že vrti okoli božičnih ter 

novoletnih praznikov, ki so priložnost, da se za hip ustavimo in 

razmislimo, kaj ter kako delamo in kakšni smo. Med čestitkami, 

ki so prišle v uredništvo, je tudi zapis letos umrlega urugvajskega 

književnika Maria Benedettija, ki je v svojem bogatem opusu 

opozarjal na grozote diktature, težave izgnanstva ter malenkostnost 

in materialističnost države, hkrati pa z naklonjenostjo 

opisoval »male ljudi«. Njegove misli si sposojamo v uredništvu 

revije z željo, da v prihajajočem letu doživite veliko dobrega in 

da dobro prenašate naprej. Obenem se zahvaljujemo vsem, ki 

ste sodelovali z nami, in vas vabimo, da revijo tudi v prihodnje 

ustvarjamo skupaj. 

»Všeč so mi ljudje, ki vibrirajo. Ljudje, na katere ni potrebno 

pritiskati, ki jim ni treba reči, da naredijo stvari, ampak vedo, 

kaj morajo narediti, in to delajo. Ljudje, ki negujejo svoje sanje, 

dokler te sanje ne prevladajo v njihovi lastni resničnosti. Všeč 

so mi ljudje, ki so sposobni, da prevzamejo nase posledice 

svojih dejanj. Ljudje, ki tvegajo gotovo za negotovo, da gredo 

za sanjami in dovolijo pobegniti od razumnih nasvetov, tako da 

pustijo rešitve v rokah našega očeta Boga. Všeč so mi ljudje, 

ki so pravični do drugih ljudi in do sebe. Ljudje, ki se veselijo 

novega dneva, dobrih stvari, ki obstajajo v njihovem življenju, ki 

živijo vsako uro z dobro voljo in dajejo od sebe najboljše, ki so 

hvaležni, da živijo, da lahko podarjajo nasmehe, ponudijo svoje 

roke in velikodušno pomagajo, brez da bi pričakovali karkoli 

v povračilo. Všeč so mi ljudje, ki me znajo konstruktivno in 

neposredno kritizirati, ne bi me prizadeli ali ranili. Ljudje, ki so 

obzirni. Všeč so mi ljudje z občutkom pravičnosti. Takšne imenujem 

svoje prijatelje. Všeč so mi ljudje, ki poznajo pomen veselja 

in ga slavijo, ljudje, ki nas med šalami učijo gledati na življenje s 

humorjem, ljudje, ki nikoli ne prenehajo biti otroški. Všeč so mi 

ljudje, ki s svojo energijo nalezejo druge. Všeč so mi iskreni in 

neposredni ljudje, ki so sposobni nasprotovati odločitvam drugih 

z razumljivimi argumenti. Všeč so mi zvesti in vztrajni ljudje, ki se 

ne utrudijo, ko gre za doseganje ciljev in idej. Všeč so mi ljudje 

z razsodnostjo, ki se ne sramujejo priznati, da se motijo ali česa 

ne vedo. Ljudje, ki priznajo svoje napake in se resnično trudijo, 

da jih ne ponovijo. Ljudje, ki se borijo proti težavam. Všeč so 

mi ljudje, ki iščejo rešitve. Všeč so mi ljudje, ki razmišljajo in v 

notranjosti meditirajo. Ljudje, ki cenijo sebi podobne ne zaradi 

socialnega stereotipa ali zaradi tega, kako izgledajo. Ljudje, ki 

ne obsojajo in ne pustijo, da bi obsojali drugi. Všeč so mi ljudje, 

ki imajo osebnost. Všeč so mi ljudje, ki razumejo, da je največja 

človekova napaka to, da poskušajo iz glave izvleči tisto, kar ne 

pride iz srca.« Mario Benedetti 

UREDNIŠTVO REVIJE 

K O L O F O N 

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 22. januarja 2010. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat 

na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji, 

niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. 

Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). 

Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana 

Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70 

Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si 

Urednica: Meta Grmek 

Novinar: Marko Pišlar 

Fotograf: Bruno Toič 

Prevodi: Marjeta Bečaj 

Tajnica uredništva: Milena Topolovec 

Oblikovna zasnova: Polona Čelhar 

Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o. 

Naklada: 10.400 izvodov 

Iz baze Arena v 

afganistanskem Heratu, 

kjer v silah Isaf delujejo 

pripadniki SV 

Oblikovanje naslovnice: 

Polona Čelhar 

Fotografija na naslovnici: 

Damjan Dragar 

revija 

slovenska vojska 

leto Xvii 

18. 12. 2009 

številka 

19 

O delovanju SV v silah Isaf 

Izzivi vojaškega šolstva 

3

SV 19 

v ospredju 

V sredini mag. Uroš Krek z guvernerjem 

pokrajine Herat Yusufom Nuristanijem (desno) 

S prevzemom OMLT ne bomo 

povečali števila vojakov 

Besedilo: MP 

Fotografija: MO 

Skupna delegacija MO, MZZ in MNZ pod vodstvom 

državnega sekretarja na MO mag. Uroša Kreka je od 

28. novembra do 3. decembra obiskala Afganistan, kjer 

se je srečala s slovenskimi vojaki v Isafu ter predstavniki 

mednarodnih mirovnih sil in afganistanskih oblasti. Kot je 

v pogovoru po končanem obisku povedal mag. Krek, mora 

Slovenija delovati na vseh področjih, ki lahko vplivajo na 

izboljšanje položaja v Afganistanu. Prevzem lastne skupine 

za mentorstvo in povezavo (OMLT) po njegovih besedah 

pomeni kakovostnejšo dopolnitev našega delovanja v Isafu. 

Kakšen je bil namen skupnega 

obiska? 

Naša pot v Afganistan je bila namenjena 

obisku slovenskih vojakov v 

Heratu in pridobivanju informacij o 

položaju v štirih provincah, ki sodijo 

v regionalno poveljstvo Zahod s 

sedežem v Heratu, kjer deluje tudi 

slovenski kontingent. Ob obisku 

smo se srečali z našimi vojaki, poleg 

tega pa tudi s poveljnikom Isafa 

za Zahod, s poveljnikom OMLT, ki 

skrbi za usposabljanje 1. brigade 

207. korpusa afganistanske vojske, 

in s poveljnikom ameriških sil, ki 

delujejo na tem območju, obiskali 

smo skupino za obnovo provinc, v 

kateri je uspešno delal Srečko Zajc, 

od januarja pa bosta v njej aktivna 

slovenska veterinarja. Srečali smo se 

tudi z guvernerjem province Herat 

in županom Herata ter številnimi 

predstavniki lokalnih civilnih, vojaških 

in policijskih oblasti. 

Med obiskom ste napovedali 

precejšnjo okrepitev civilnorazvojnega 

sodelovanja v 

naslednjem letu. Kakšni projekti so 

to in kakšna bo njihova vrednost? 

Civilno-razvojno sodelovanje ima 

velik pomen v okviru obnove in 

razvoja Afganistana. Od decembra 

2008 do junija 2009 je Slovenija 

prvič imela svojega predstavnika 

v skupini CIMIC v okviru PRT v 

Heratu. Srečko Zajc je namreč, 

čeprav je bil edini Slovenec, z zelo 

skromnimi sredstvi pripravil in izvedel 

kar nekaj uspešnih projektov 

s hitrim učinkom na področju izobraževanja 

z gradnjo TV-studia za 

študente novinarstva, z ureditvijo 

računalniške učilnice v srednji šoli 

ter oddelku za veterino na univerzi 

v Heratu, z opremo za tri učilnice 

v ženskem izobraževalnem centru 

kot tudi nekaj manjšimi aktivnostmi 

v vrednosti približno 60.000 

dolarjev. Prihodnje leto bomo te 

dejavnosti dopolnili s skupnimi 

prispevki MZZ in MO v vrednosti 

približno 200.000 evrov, predvsem 

na področju veterine in kmetijstva 

kot tudi povezav med univerzo v 

Heratu ter Ljubljani. Za primerjavo 

naj navedem, da je italijansko ministrstvo 

za zunanje zadeve v okviru 

PRT od leta 2005 do danes vložilo 

približno 27 milijonov evrov. 

4

Mag. Krek o letu 2010 

Večina mojih osebnih želja leta 2010 je seveda povezana z družino, sorodniki 

in prijatelji, del pa tudi s službo. Na tem področju si želim najprej 

varno delo vsem našim pripadnikom v operacijah, nam na ministrstvu pa 

več srčnosti, skupinskega duha in odločnosti pri nadaljevanju potrebnih 

reform, predvsem pa, da se bo povrnilo razmišljanje, da nismo le v službi, 

temveč da smo v službi domovine. 

Slovenija razmišlja, da bi prevzela 

vodenje lastnega OMLT. Kaj bo to 

pomenilo? 

Slovenski vojaki delujejo v okviru 

OMLT, ki usposablja bataljon za 

bojno podporo 1. brigade 207. 

korpusa afganistanske vojske, in 

sicer gre za deset podčastnikov ter 

častnikov SV sedmega kontingenta 

SV, kar pomeni, da smo v OMLT, ki 

ga vodijo Italijani, navzoči že od leta 

2006. Prevzem OMLT, o tej nameri 

pred dokončno odločitvijo trenutno 

poteka še razprava v državnem 

zboru, pomeni kakovostnejšo 

dopolnitev našega delovanja v Isafu. 

Usposabljanje afganistanske vojske 

je ključna prednostna naloga v okviru 

nove Natove strategije. Glavni cilj 

je v dveh letih usposobiti približno 

260.000 pripadnikov varnostnih sil, 

do leta 2014 pa približno 400.000 

vojakov in policistov, ki bodo morali 

prevzeti odgovornost za varnost v 

svoji državi. Z izboljšanjem bojne 

sposobnosti afganistanske vojske 

in policije bodo omogočeni tudi 

pogoji za umik Natovih sil. To je 

širši okvir. Glede našega kontingenta 

to pomeni koncentracijo vseh 

pripadnikov na eni nalogi, pod enim 

poveljstvom, z lastno odgovornostjo 

za usposabljanje približno 600 

afganistanskih vojakov, ne nazadnje 

pa tudi možnost za večji vpliv pri 

odločanju, saj takšen kontingent 

pomeni tudi višje čine v okviru 

mednarodnih sil. Za bolj slikovito 

predstavo naj povem, da OMLT pomeni 

prispevek bataljona sil, danes 

pa imamo prispevek v primerljivem 

obsegu čete. 

Urjenje pripadnikov afganistanske 

vojske v okviru lastnega OMLT 

bo vključevalo tudi urjenje z 

bojnim delovanjem na terenu, kar 

Sloveniji trenutno preprečujejo 

nacionalne omejitve. Ali bo 

prevzem lastnega OMLT pomenil 

postopno zmanjšanje nacionalnih 

omejitev? 

Nacionalne omejitve so bile določene 

z ukazom leta 2007 in ne 

dovoljujejo sodelovanja slovenskih 

inštruktorjev v operacijah enot, ki 

jih usposabljajo, kot tudi ne omogočajo 

delovanja zunaj ozemlja regionalnega 

poveljstva Zahod. Te omejitve 

so bile ustrezne v začetni fazi, 

ko smo šele ugotavljali svojo vlogo 

pri usposabljanju in smo želeli čimbolj 

omejiti tveganja. Jasno moram 

povedati, da če imamo omejitve, je 

boljše, da nas v OMLT ni. Sodelovati 

pri usposabljanju enote in načrtovanju 

operacije, potem pa gledati, 

kako gredo »tvoji« vojaki v akcijo, 

ko pa se vrnejo, jih učiti, kako drugič 

narediti bolje, je nesprejemljivo. 

Dejstvo je, da imamo ljudi, znanje in 

voljo svoje delo opraviti od začetka 

do konca, vsekakor pa ima poveljnik 

na območju operacije diskrecijsko 

pravico, da presodi in odloči, kdaj je 

tveganje preveliko. Pri tem moramo 

našim častnikom zaupati in o tem 

je težko razpravljati v Ljubljani. 

Treba je povedati, da je vloga OMLT 

uriti afganistanske enote, ne pa se 

bojevati namesto njih niti z njimi. 

Pri izvajanju operacij gre namreč 

za mentorstvo. Tu je razlika med 

OMLT in ameriškim embeded 

training teamom. Drugi del naloge 

OMLT je, da omogoča povezave za 

zagotovitev neposredne letalske 

podpore, medicinske oskrbe in 

evakuacije ter zvez enote, ki ji je 

mentor. 

Ali obstaja možnost za 

sodelovanje SV pri opravljanju 

bojnih nalog tudi zunaj zdajšnjega 

območja odgovornosti na bolj 

nemirnih območjih, kot sta 

Helmand in Kandahar? 

Za zdaj imajo afganistanski korpusi 

določena območja delovanja, kar 

pomeni, da bi naš OMLT deloval 

v okviru regionalnega poveljstva 

Zahod s sedežem v Heratu. Gre za 

približno 160.000 kvadratnih kilometrov 

veliko območje. Trenutno so 

tudi operacije načrtovane v okviru 

regionalnih poveljstev, tako da ni 

predvideno, da bi bataljon, ki naj 

bi ga usposabljali, v kratkem času 

deloval na primer v Helmandu ali 

Kandaharju. 

Koliko dodatnih vojakov bo 

potrebnih za prevzem lastnega 

OMLT in kako bodo potekale 

priprave? 

S prevzemom lastnega OMLT ne 

bomo povečali števila vojakov v 

Afganistanu, kjer jih je bilo največ 84. 

Če k temu dodamo nekaj večje potrebe 

v višjih poveljstvih zaradi OMLT in 

civilne funkcionalne strokovnjake, jih 

bo do 90. Za prevzem OMLT bo treba 

storiti še veliko. Prvi korak je tako 

imenovani fact finding team, ki bo 

na območju operacije zbral ustrezne 

podatke. Izbrati je treba poveljnika 

in inštruktorje ter tudi druge 

pripadnike, jih usposobiti kot enoto, 

nato pa jih v domovini, Nemčiji in 

Afganistanu usposobiti za delo OMLT. 

Šele nato bodo lahko konec leta 2010 

prevzeli svoj afganistanski bataljon. 

Kje še vidite možnost za prispevek 

Slovenije in SV k stabilizaciji 

razmer ter dolgoročnemu razvoju 

v Afganistanu? 

Slovenija mora delovati na vseh 

področjih, ki lahko vplivajo na izboljšanje 

afganistanskega položaja. Prvi 

je politično-diplomatsko področje, na 

katerem je treba najprej zagotavljati 

politično voljo mednarodne skupnosti 

pri vztrajanju v Afganistanu do 

izboljšanja kot tudi pri vplivanju in 

pritisku na afganistansko centralno 

oblast in regionalne oblasti za 

učinkovitejšo vladavino, zmanjšanje 

korupcije ter prevzemanje odgovornosti 

za svojo državo, pri čemer pa 

ne smemo pozabljati na tradicijo in 

način funkcioniranja tistih, ki jim 

pomagamo vzpostaviti normalnejše 

stanje. Drugo področje je zagotavljanje 

varnosti, o čemer sem že 

govoril. Tretji je razvojno-humanitarna 

pomoč, ki mora biti povezana 

z varnostjo. Brez vzpostavitve 

izobraževanja, zdravstva, zaposlitve 

in kmetijstva ne bo zaupanja v prihodnost, 

brez tega pa ne bo zaupanja v 

oblast in brez tega ne bo podpore pri 

zagotavljanju varnosti. Na vseh teh 

področjih Slovenija že sodeluje in bo 

v prihodnje še morala sodelovati. 

Kako ste med obiskom doživeli 

Afganistan in kako ocenjujete delo 

slovenskih vojakov? 

Afganistan te lahko preseneti, če se 

pred tem ne poučiš o njem, pa še 

potem te ponovno preseneti. Vsa 

merila, ki jih prineseš že zmanjšana 

iz Evrope, moraš tu še znižati, predvsem 

glede čistoče in urejenosti ter 

načina življenja. Ko greš sto kilometrov 

iz Herata, z italijanskimi vojaki 

sem šel namreč v Paštun Zargun, 

vidiš, da je država stoletje ali več za 

nami. Vidiš in spoznaš ljudi, ki so 

pred dnevi še živeli pod grožnjami in 

nasiljem talibov. Iz Afganistana odideš 

s prepričanjem, da si ti ljudje zaslužijo 

priložnost za nekaj boljšega, 

to priložnost pa poskuša zagotoviti 

tudi mednarodna skupnost s svojo 

navzočnostjo. O naših vojakih in 

vojakinjah sem slišal same pohvale. 

Imajo pomembno delo v poveljstvu, 

opravljajo zelo zahtevno delo pri varovanju 

baze Arena in dobro skrbijo 

za usposobljenost afganistanskih vojakov, 

predvsem pa so profesionalci, 

ki se zavedajo, da so vsak trenutek 

na bojni nalogi, da si morajo zaupati, 

zaupati svojim poveljnikom ter skrbeti 

eden za drugega. Pomembno je, 

da imajo kljub skromnim razmeram 

za življenje možnost za počitek 

in stike z domovino, da si najdejo 

trenutke in prostor za sprostitev in 

šalo, najpomembneje pa je, da se 

zavedajo, da jih država, ki jih je tja 

poslala in od njih pričakuje, da bodo 

prevzeli tveganje, tudi podpira. Ne 

zaigrajmo si tega zaupanja, to velja 

za vse nas v Sloveniji. 

OMLT take-over will not result in an increase 

in the number of soldiers 

From 28 November to 3 December, the joint delegation of the Ministry 

of Defence, the Ministry of Foreign Affairs and the Ministry of the 

Interior of the Republic of Slovenia, headed by State Secretary at the 

Ministry of Defence Mr. Uroš Krek, was in Afghanistan where members 

of the delegation visited Slovenian soldiers in ISAF operation and 

met with representatives of international peace-keeping forces and 

Afghan authorities. After the visit Mr. Krek said that Slovenia should 

be actively involved in all areas which could contribute to improving 

the situation in Afghanistan. In his opinion, the take-over of an 

Operational Mentor and Liaison Team means a quality upgrading of 

Slovenian participation in ISAF. 

5


spremljamo 

VESTI NA 

KRATKO 

Načelnik GŠSV general 

mag. Alojz Šteiner je v 

petek, 27. novembra, sprejel 

brigadirja Alojza Završnika, ki 

odhaja na dolžnost obrambnega 

atašeja RS v Republiki 

Hrvaški. V ponedeljek, 30. 

novembra, je sprejel brigadirja 

Antona Krkoviča, ki odhaja na 

novo dolžnost v Verifikacijski 

center. Zaželel jima je uspešno 

opravljanje novih dolžnosti. 

Zadnji teden novembra so 

pripadniki 17. BVP v Vojašnici 

Cerklje ob Krki usposabljali 

pripadnike 9. BZO, ki 

se pripravljajo za delovanje 

v operaciji kriznega odzivanja 

Unifila v Libanonu. Usposabljanje 

je potekalo iz veščin 

uporabe sredstev za vezanje, 

prijetja in varnostnih pregledov 

oseb v postopku, uporabe 

strelnega orožja, razorožitve 

osumljenih oseb ter varovanja 

in spremstva varovanih oseb. 

Na GŠSV se je v petek, 4. 

decembra, končalo dvodnevno 

letno srečanje z vodji 

predstavništev SV v Bruslju, 

Monsu in Norfolku. Namena 

srečanja sta bila pregled 

stanja in izmenjava informacij, 

saj pri pripravi nacionalnih 

stališč ter vojaških nasvetov 

vzajemno sodelujejo predstavništva 

SV v tujini in štabni 

organi GŠSV. Poleg tega udeleženci 

srečanja opravijo 

analizo podpore, ki jo GŠSV 

zagotavlja pripadnikom na 

dolžnostih v tujini, v okviru 

srečanja pa se izvede tudi 

uskladitev aktivnosti Slovenske 

vojske za prihodnje leto. 

17. BVP je dal pobudo za 

pomoč triletnemu fantku 

Nelu, ki za ozdravitev potrebuje 

darovalca kostnega mozga. 

Vzorec krvi, na podlagi 

katerega bodo iskali primernega 

darovalca kostnega mozga, 

je dalo oziroma pri vpisu v 

register darovalcev kostnega 

Ministrica na delovnem obisku 

v Zagrebu 

Na povabilo hrvaškega ministra 

za obrambo je bila v torek, 

24. novembra, na delovnem 

obisku v Zagrebu ministrica za 

obrambo z delegacijo, sprejel 

pa jo je tudi hrvaški predsednik 

Stjepan Mesić. 

Ministrica dr. Ljubica Jelušič se je 

z delegacijo, v kateri sta bila tudi 

namestnik načelnika GŠSV brigadir 

mag. Branimir Furlan in vojaški 

ataše RS na Hrvaškem brigadir 

Bojan Šuligoj, ob odsotnosti hrvaškega 

ministra zaradi okrevanja 

na uradnih pogovorih sestala z 

državnima sekretarjema na hrvaškem 

MO Matetom Rabotegom in 

Pjerom Šimunovićem. Ministrica 

jima je znova čestitala za vstop 

Hrvaške v Nato. Sodelovanje med 

ministrstvoma je intenzivno predvsem 

na področjih standardizacije 

in kodifikacije, odnosov z javnostmi, 

obrambnega načrtovanja, 

logistike, vojaške kartografije, 

obrambne inšpekcije in verifikacije 

ter vojaškega izobraževanja in 

usposabljanja. Uspešno je tudi sodelovanje 

med URSZR in hrvaško 

državno upravo za zaščito in reševanje. 

Glede razmer na Zahodnem 

Balkanu je dr. Jelušič poudarila, da 

je treba temu prostoru še namenjati 

veliko pozornost, predvsem 

Obrambna ministrica v Berlinu 

o Balkanu 

V Berlinu je 8. in 9. decembra 

potekal osmi kongres o evropski 

varnosti in obrambi, ki se ga 

je udeležila tudi ministrica za 

obrambo dr. Ljubica Jelušič. 

Na kongresu z naslovom Nova 

spodbuda za evropsko varnost in 

obrambo – realistični pristop so 

razpravljali o aktualnih varnostnih 

in obrambnih temah, od strategije 

mednarodne skupnosti za 

rešitev razmer v Afganistanu do 

razvoja varnosti in stabilnosti na 

glede krepitve demokratičnih sil 

v Srbiji, rešitve spora o imenu 

med Makedonijo in Grčijo ter 

stabilizacije razmer na Kosovu. 

Sogovorniki so se strinjali, da 

morata imeti BiH in Črna gora 

možnost vključitve v akcijski 

načrt za članstvo v Natu. Slovenija 

podpira prizadevanja Hrvaške za 

polnopravno integracijo v MLF. 

V okviru pogovora o MOM je ministrica 

poudarila pomen prispevka 

Hrvaške v Isafu in Kforju ter 

operacijah ZN. Obenem je izrazila 

interes za izmenjavo izkušenj 

glede skupin za mentorstvo in 

Zahodnem Balkanu. Ministrica dr. 

Ljubica Jelušič je prvi dan kot govornica 

nastopila na forumu Balkan 

v okviru teme Balkan – potreba po 

viziji za mir in stabilnost. Podprla 

je prizadevanja držav Zahodnega 

Balkana na njihovi poti k evroatlantskim 

integracijam, saj je to 

pomembna podlaga za zagotavljanje 

varnosti in stabilnosti omenjenih 

držav in Evrope kot celote. 

»Prizadevamo si za nadaljnjo podporo 

državam Zahodnega Balkana 

tudi pri reševanju njihovih izzivov 

povezave v Isafu ter na področju 

civilnih funkcionalnih strokovnjakov 

v MOM. Ministrico je nato 

sprejel hrvaški predsednik Stjepan 

Mesić. Sodelovanje med državama 

na obrambnem področju sta 

ocenila kot zelo dobro in izmenjala 

mnenja o razmerah v regiji. 

Državi morata biti zgled glede 

sodelovanja in reševanja odprtih 

vprašanj tudi drugim državam v 

regiji. Ministrica se je srečala še 

s podpredsednikom hrvaškega 

parlamenta in v slovenskem domu 

v Zagrebu odprla razstavo o generalu 

Rudolfu Maistru. 

na področju notranjih političnih 

reform in izpolnjevanju pogojev 

na poti k članstvu v evro-atlantske 

integracije,« je še povedala ministrica. 

Slovenija je osredotočena na 

dolgoročno stabilizacijo varnostnih 

razmer v regiji in podpira vlogo 

mednarodnih organizacij, v okviru 

katerih aktivno sodeluje. Drugi dan 

kongresa so razprave potekale v 

okviru foruma o evropski obrambni 

industriji in v okviru mednarodnega 

vojaškega foruma. Potekalo je 

tudi šest panelov. 


6

Člani odbora za obrambo DZ in 

načelnik GŠSV obiskali Kosovo 

Parlamentarni odbor za obrambo 

je 9. in 10. decembra zasedal na 

Kosovu, kjer so se člani seznanili 

s stanjem ter razvojem SV in 

delovanjem pripadnikov SV 

v operaciji Kforja. V soboto, 

5. decembra, je 20. kontingent SV 

na misiji Kforja obiskal načelnik 

GŠSV generalmajor mag. Alojz 

Šteiner s sodelavci, naslednji teden 

pa bosta na Kosovo odšla tudi 

predsednik RS in vrhovni poveljnik 

SV ter ministrica za obrambo. 

Prvi dan obiska so se člani odbora 

za obrambo DZ v Prištini srečali 

s predstavniki kosovske vlade in 

parlamenta ter pripadniki 20. 

kontingenta SV, ki naloge opravljajo 

v vojaški bazi Film City, kjer je tudi 

poveljstvo Kforja. Drugi dan obiska 

Na misiji Unifila 

v Libanonu že sedmi 

kontingent SV 

V nedeljo, 6. decembra, je v bazi 

Združenih narodov v Shami v 

južnem Libanonu potekala slovesnost 

ob predaji in prevzemu 

dolžnosti med kontingentoma SV. 

Poveljnik sedmega kontingenta 

podpolkovnik Blaž Tomšič je prevzel 

zastavo ZN od dosedanjega 

poveljnika podpolkovnika Janija 

Topolovca. Tako kot dosedanji 

slovenski kontingent tudi novi 

šteje 14 pripadnikov. Trije častniki 

delujejo v poveljstvu sektorja 

Zahod v bazi ZN v Tibninu, 

pripadniki izvidniškega oddelka 

in nacionalnega podpornega 

elementa pa v bazi ZN v Shami. 

Naloge, ki jih opravljajo, so 

enake, kot so jih imeli predhodniki. 

Skladno z resolucijo Varnostnega 

sveta ZN 1701 pripadniki 

pomagajo libanonski vojski v 

zahodnem sektorju južnega Libanona. 

To vključuje tako nadzor 

območja odgovornosti vključno z 

nadzorom razmejitvene črte med 

Libanonom in Izraelom ter vseh 

vstopnih točk v južni Libanon 

kot tudi pomoč pri reševanju 

nestabilnih razmer. 

so člani odbora preživeli s pripadniki 

20. kontingenta SV, ki so nastanjeni 

v vojaški bazi Villaggio Italia v Peći. 

Poveljnik kontingenta polkovnik 

Klemen Medja jih je seznanil s stanjem 

in razvojem SV ter delovanjem 

slovenskih vojakov v mednarodni 

operaciji Kforja. Ogledali so si tudi 

delovne prostore ter prikaz postopkov 

zagotavljanja javnega reda 

in miru. Obisk članov odbora za 

obrambo so spremljali tudi veleposlanik 

RS na Kosovu Jožef Hlep, državni 

sekretar na MO Uroš Krek in 

namestnik načelnika GŠSV brigadir 

Branimir Furlan. Predsednik odbora 

Jožef Jerovšek se je pripadnikom 20. 

kontingenta zahvalil za sodelovanje, 

pohvalil njihovo delo in jim zaželel 

prijetne bližajoče se praznike. 

V okviru obiska je člane odbora 

sprejel tudi poveljnik večnacionalnih 

namenskih sil Zahod italijanski brigadni 

general Roberto D’Alessandro. 

Na Švedskem sestanek 

generalnih direktorjev CZ EU 

Evropska komisija (EK) in 

predsedujoča Svetu EU sta v 

Göteborgu na Švedskem od 

9. do 11. decembra organizirali 

23. sestanek generalnih direktorjev 

za civilno zaščito držav članic EU, 

držav EGS in držav kandidatk. 

Na sestanek so bili prvi dan 

povabljeni še direktorji držav 

Vzhodnega partnerstva ob zagonu 

Programa za preventivo, pripravljenost 

in odzivanje na naravne 

in druge nesreče – PPRD East. 

Načelnik GŠSV, ki je pripadnike 

SV v Kforju z delegacijo obiskal v 

soboto, 5. decembra, se je prav tako 

sestal s poveljnikom večnacionalnih 

namenskih sil Zahod (MNTF-W) in 

se z njim pogovarjal o prihodnjem 

sodelovanju SV v Kforju. Trenutno 

na Kosovu deluje 387 pripadnic in 

pripadnikov SV, ki so naloge prevzeli 

v začetku septembra in jih bodo 

opravljali do konca februarja 2010. 

Načelnik GŠSV je v pogovoru z 

vojaki povedal, da zaradi preoblikovanja 

Kforja Slovenija ne razmišlja 

o zmanjšanju kontingenta, nujne pa 

bodo posamezne prerazporeditve 

častnikov in podčastnikov zaradi 

ukinitve posameznih dolžnosti ter 

oblikovanja novih. General mag. 

Šteiner je bil zadovoljen z opravljanjem 

nalog celotnega 20. kontingenta, 

obenem pa je izrazil obžalovanje 

zaradi nedavne smrti pripadnice SV 

na misiji. 

Generalni direktorji so se pogovarjali 

predvsem o prihodnosti civilne 

zaščite po uveljavitvi lizbonske pogodbe 

in sprejemu stockholmskega 

programa. Obravnavane so bile tudi 

druge aktualne teme na področju 

civilne zaščite v okviru EU, in sicer 

krepitev preventive, izkušnje iz 

ukrepanja ob nesrečah ter izvajanje 

projektov in usposabljanj. Špansko 

predsedstvo bo organiziralo naslednji 

sestanek generalnih direktorjev 

10. in 11. junija 2010 v Madridu. 

Fotografija: SVNKON 20 Kfor 

VESTI NA 

KRATKO 

mozga sodelovalo 163 pripadnikov 

SV. 

Od 8. do 11. decembra je 

podčastniški zbor SV 

gostil glavnega podčastnika 

oboroženih sil BiH višjega 

štabnega praporščaka Maria 

Bagariča z delegacijo. Goste 

so seznanili z razvojem podčastniškega 

zbora SV, modelom 

karierne poti podčastnika 

ter sistemom vojaškega izobraževanja 

in usposabljanja 

vojakov in podčastnikov SV 

ter se dogovorili o nadaljnjem 

dvostranskem sodelovanju. 

Glavnega podčastnika oboroženih 

sil BiH je sprejel tudi namestnik 

načelnika GŠSV. 

Strokovni svet RS za 

poklicno in strokovno izobraževanje 

je v četrtek, 10. 

decembra, sprejel pozitivno 

mnenje k predlogu višješolskega 

programa za gasilstvo. 

Program je po mnenju 

strokovnega sveta kakovosten 

in v skladu z merili, ki veljajo 

v šolstvu. Program pomeni 

za slovensko gasilsko stroko 

kakovosten preskok. S tem 

je URSZR končal zahteven 

proces priprave programa, ki 

gre lahko v podpis ministrici 

za obrambo. 

Med 30. novembrom in 13. 

decembrom je v večnacionalnem 

združenem centru 

za usposabljanje v Hohenfelsu 

v Nemčiji potekala mednarodna 

vojaška vaja, na kateri 

je sodelovalo 70 pripadnikov 

74. MOTB. Usposabljanje 

je potekalo skupaj s pripadniki 

ameriške, romunske 

in španske vojske, in sicer v 

opravljanju nalog patruljiranja, 

postavljanja kontrolnih in 

opazovalnih točk ter vpadov v 

objekt. Namen vaje je bil poenotiti 

postopke pri izvajanju 

nalog OMLT, kot jih opravljajo 

zavezniške vojske v operaciji 

Isafa. 

7

Fotografija: PP SV 


spremljamo 

Na PP zadnji sestanek 

s poveljniki VTP 

Na Poveljstvu za podporo v 

Kranju je v ponedeljek, 14. 

decembra, potekal zadnji sestanek 

s poveljniki podrejenih enot pred 

prenehanjem delovanja vojaških 

teritorialnih poveljstev (VTP). 

Poveljnik PP polkovnik Mihalj 

Bukovec je šestim poveljnikom VTP 

podelil priznanja in se jim zahvalil 

za dolgoletni prispevek. V vojaških 

teritorialnih poveljstvih so opravljali 

dejavnosti logistične oskrbe, 

varovanje območja in vitalnih 

V slovo 

Desetnik Matej Škofič, 

vojak I., učitelj vožnje 

(22. 10. 1978–25. 11. 2009) 

Stojimo sredi neizhojene poti, toda skupnega cilja ne bomo nikoli dosegli. Veliko 

bi si še morali povedati, besede pa so ostale nekje v gluhi praznini, ki bo ostala za 

teboj. Kako je mogoče, da si odšel brez slovesa, poln načrtov in upanja, ko pa bi 

moral narediti še veliko korakov do tistega ovinka, ko se začne pot složno, počasi 

spuščati proti koncu. 

Na pozno jesen se je cvetje tvojega plemenitega življenja usulo. Za hip se nam zdi, 

da si se le umaknil na travnik, na robu poti, da si odpočiješ, da boš lahko nadaljeval 

pot. Zastal nam je dih, ustavil korak, naša srca so ranjena od bolečine, ramena so 

povešena, pogledi uprti v tla, kajti, kamor sega naše oko, tebe ne uzremo več. Vsakič 

se nam zdi, da sta naše delo in trud zaman – kot bi sejali v veter, vendar slovo od 

človeka, ki nam je bil blizu, odkrije sadove tudi tistih semen, ki jih je odnesel veter. 

Pogosto se jezimo na usodo, ki je posegla v naše življenje in nam vzela človeka, brez 

katerega bo naša pot še težja, vendar je usoda le odsev božje volje v našem življenju. 

Neverjetno se nam zdi, da smo ostali tako sami sredi življenja, katerega središče si 

bil tudi ti, Matej, vendar smrt ne pomeni, da smo te izgubili, kajti ostane vse, kar si 

nam v življenju dal, in čas ne bo izbrisal tvoje podobe. 

Leta 2006 si prišel v kolektiv Avtošole SV. Želel si prenašati svoje znanje na mlade 

voznike. Uspeh kandidatov je bil tvoj in naš uspeh. Veliko mladih vojakov si bo zapomnilo 

tvoj način poučevanja. Tvoja umirjenost je bila značilna pot za doseganje 

naših končnih ciljev, to je dober, usposobljen voznik tovornega vozila. Praznina, ki 

si jo pustil za seboj, bo nenadomestljiva, tvoj premišljen korak ne bo prečkal našega 

vojaškega dvorišča, tvoj tovornjak nas ne bo pozdravljal. Matej, hvala za vse, nikoli te 

ne bomo pozabili. Počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja. 

Tvoji sodelavci iz Avtošole SV10. MOTB 

infrastrukturnih objektov kot tudi 

dejavnosti sodelovanja s civilnimi 

strukturami ter dejavnosti podpore 

države gostiteljice na njihovem 

območju odgovornosti. 1. januarja 

2010 bodo njihove naloge delno 

prevzele nove enote vojašnic in 

enote vojaških objektov, naloge bojnega 

nadzora prostora, varovanja 

objektov ter sodelovanja z lokalnimi 

skupnostmi, organizacijami 

posebnega pomena in veteranskimi 

organizacijami pa bodo prevzele 

domicilne enote na lokacijah VTP. 

O revitalizaciji 

nekdanje vojašnice 

V Mokronogu so v sredo, 

25. novembra, ministrica za 

obrambo dr. Ljubica Jelušič, 

minister za pravosodje Aleš 

Zalar ter župana občine 

Šentrupert Rupert Gole in 

občine Mokronog - Trebelno 

Anton Maver novinarjem 

predstavili projekt revitalizacije 

nekdanje vojašnice v Mokronogu 

oziroma Puščave. 

Projekt revitalizacije predvideva, 

da bo del nekdanje vojašnice 

namenjen potrebam Uprave RS za 

izvrševanje kazenskih sankcij kot 

odprti zapori, del pa gospodarski 

coni, s čimer bodo uresničeni 

tudi lokalni interesi. Ministrstvi 

sta 15. oktobra sklenili sporazum, 

s katerim je Ministrstvu za 

pravosodje omogočena uporaba 

nastanitvenega objekta v vojašnici. 

Revitalizacija vojašnice je del 

prizadevanj, da bi vse nekdanje 

vojaške nepremičnine čim prej 

dobile novo namembnost in da bi 

do leta 2012 obseg nepremičnin 

v upravljanju MO pomembno 

zmanjšali. 

Zahvala 

Vsem pripadnicam in pripadnikom 

20. motoriziranega bataljona 

Slovenske vojske se iskreno zahvaljujem 

za izrečeno sožalje in sočustvovanje 

ob izgubi očeta. 

Vojak Matej Kovačič, 20. MOTB 

V slovo 

Urški Vabel 

(1982–2009) 

24. novembra je ugasnilo življenje Urške Vabel, rojene 27. novembra 1982, pripadnice 

10. motoriziranega bataljona. 

Veliko prezgodaj si odšla iz naše sredine. Leta 2008, ko si se zaposlila v Slovenski 

vojski, si postala nepogrešljiv člen našega kolektiva. 

V tem kratkem času si postala del naše enote in z nami delila delo, zanos, izkušnje 

ter vsak žarek smeha, vsak prehojeni korak. Skupaj smo se spoprijemali z izzivi, v 

skupne dosežke si prispevala ves svoj trud in veselje do vojaškega poklica. Nič ti ni 

bilo pretežko, vsakomur si pomagala z dobro besedo in spodbudo. 

Hvala, Ti, za ves tvoj čas, ki si ga preživela z nami – nikoli ne bo pozabljen. Ti si odšla, 

toda spomin Nate ostaja z nami. 

ZVESTOBA-ČAST-POGUM 

10. MOTB 

Načelnik GŠSV 

predaval študentom 

obramboslovja 

Načelnik GŠSV general mag. 

Alojz Šteiner je v ponedeljek, 

14. decembra, na povabilo 

predstojnika Katedre za 

obramboslovje dr. Vladimirja 

Prebeliča na FDV predaval o integracijskih 

in transformacijskih 

izzivih Slovenske vojske v letih 

2009 in 2010 s poudarkom na 

organizaciji, obsegu in strukturi 

Slovenske vojske danes ter v 

prihodnje. Pojasnil je spremembe 

v varnostnem okolju, ki so 

vplivale na razvoj Slovenske 

vojske, temeljne značilnosti razvoja 

Slovenske vojske v 18 letih 

ter procese profesionalizacije, 

integracije in reorganizacije. Katedra 

za obramboslovje na FDV 

v sodelovanju z MO organizira 

predavanje načelnika GŠSV za 

študente vsako leto. 


8

intervju 


Nova vizija 

razvoja PDRIU 

Besedilo: Marko Pišlar 

Fotografiji: Bruno Toič 

V teh dneh praznuje 

peto obletnico Poveljstvo 

za doktrino, razvoj, 

izobraževanje in 

usposabljanje (PDRIU), 

ki je nastalo z združitvijo 

Centra vojaških šol in 

Delovne skupine za doktrino 

in razvoj. Poveljstvo, 

ki trenutno združuje 

13 organizacijskih enot 

po vsej Sloveniji, je zelo 

pomembno za razvoj SV, 

znanstvenoraziskovalno 

delo ter izobraževanje 

in usposabljanje, kar 

so pogoji za učinkovito 

opravljanje nalog SV 

doma in v mednarodnem 

okolju. Ob tem jubileju 

smo se o spremembah 

in prihodnjem razvoju 

pogovarjali s poveljnikom 

PDRIU brigadirjem 

mag. Bojanom Pograjcem. 

Kako se počutite na dolžnosti 

poveljnika PDRIU glede na to, da 

ste prej poveljevali 1. brigadi SV, 

naši največji bojni enoti? 

Delo poveljnika v SV je dinamično, 

imaš veliko odgovornosti in kakšno 

pristojnost manj. Je pa res, da ima 

vodenje in poveljevanje na taktični 

oziroma brigadni ravni lahko le 

taktične učinke, nemalokrat pa 

tudi le strateške. Na operativni ravni, 

v PDRIU, kjer trenutno poveljujem, 

pa pravzaprav le še strateške, 

ki vplivajo srednje- ali celo dolgoročno. 

Morebitne čisto človeške 

napake zaradi zapletenega okolja 

pripomorejo k ne vedno najboljšemu 

delovanju poveljstva oziroma 

vojske ali pa močno zaznamujejo 

medčloveške odnose, na kar smo 

v kriznih časih vsi še toliko bolj 

občutljivi. Preden me je ministrica 

na predlog načelnika GŠSV imenovala 

za poveljnika PDRIU v nazivu 

generalmajorja, je bil z mano opravljen 

tudi pogovor. Imel sem sicer 

možnost izbrati formacijsko mesto 

v enakem nazivu v Ljubljani, kjer 

stanujem, a sem izbral poveljstvo 

na operativni ravni. Biti poveljnik 

poveljstva, ki je nosilec vojaškega 

9


intervju 

na temeljnem vojaškostrokovnem 

usposabljanju res nekaj manj, bo 

pa zato kot kaže več vojakov na 

prostovoljnem služenju vojaškega 

roka. Vse večje je tudi zanimanje za 

programe, kot sta MORS in mladi 

ter Mednarodno priznanje za mlade 

(MEPI). Zaposleni v CU Vipava bodo 

po nekaj res napornih letih končno 

dobili tudi priložnost za poglobljeno 

evalvacijo svojih programov in 

učnih načrtov za usposabljanje. 

Kakšen pomen pripisujete Centru 

za bojno usposabljanje (CBU)? 

izobraževanja in usposabljanja ter 

znanstvenoraziskovalnega dela in 

tehnološkega razvoja celotne SV, 

je zame trenutno dosti večji izziv. 

Tudi po dobrih štirih mesecih na 

dolžnosti še vedno z veseljem 

prihajam v Kadetnico. Delam, 

kar sem pravzaprav počel vedno, 

dokler ni delo opravljeno, torej 

navadno precej več kot osemurni 

delovnik. Moje vodilo je predvsem 

miselni raziskovalni nemir na temelju 

preteklih izkušenj, ki napaja 

strokovnost in etičnost kot pogoja 

za uspešnost in učinkovitost. Prvi 

novi, že prepoznavni uspehi poveljstva 

mi dajejo veliko zadovoljstva. 

In ne nazadnje, obnovljena 

in preurejena Kadetnica omogoča 

imenitne razmere za delo. 

Ob imenovanju na dolžnost 

poveljnika PDRIU ste dejali, da 

je vaša vizija, da PDRIU postane 

center odličnosti SV, odprt za 

domače in tuje vojaško, obrambno 

ter širše družbeno okolje. Kako 

boste to dosegli? 

Med nami je kar nekaj doktorjev 

znanosti, cela vrsta magistrov in 

specialistov, visokošolska izobrazba 

pa je tako ali tako nujna vstopnica 

za Kadetnico. Sprašujem pa se, ali 

so bili kadri PDRIU ciljno vedno 

dovolj dobro vodeni in ali so imeli 

prava sredstva, da bi dosegli želene 

cilje. Iz dolgega opisa poslanstva 

v direktivi o ustanovitvi PDRIU 

sem skupaj s svojim štabom 

izpeljal kratko in vsem razumljivo 

operativno poslanstvo, in sicer, da 

smo hrbtenica transformacije SV. 

Nato sem oblikoval tako imenovano 

poveljnikovo vizijo razvoja in 

delovanja PDRIU, ki je v svojem bistvu 

hkrati tudi vizija SV. Zdaj pa po 

opravljeni kadrovski konsolidaciji, 

ki je manjkajoče voditelje večinoma 

postavila na prazna formacijska mesta, 

pripravljamo njeno operacionalizacijo, 

ki bo skladna s terminskim 

načrtom do leta 2012, ko naj bi 

PDRIU dosegel končne operativne 

zmogljivosti. Se pravi, da pišemo 

koncepte ter majhne in večje 

strategije. Skratka, nastopil je čas 

za strateški premislek, kako bomo 

izpolnili zahteve načelnika GŠSV za 

naslednje načrtovalno obdobje. 

Kakšne organizacijske spremembe 

v strukturi in delovanju PDRIU 

narekujejo ugotovitve strateškega 

pregleda obrambnega resorja 

(SPOR)? 

SPOR česa bistvenega, razen na 

splošno opredeljenih potreb po 

kratkoročni kadrovski konsolidaciji 

in racionalizaciji, za PDRIU ni 

predvidel. Nekako nas je skušal, 

sicer logično zgolj na prvi pogled, 

postaviti v čakalnico, dokler ne 

bodo narejeni načrti transformacije 

operativnega dela SV. Če smo hoteli 

resnično biti njena hrbtenica, torej 

konsistentni z našim operativnim 

poslanstvom, smo morali prevzeti 

pobudo ter začeti prepričevati 

voditelje v SV in na MO. Podedoval 

sem trinajst organizacijskih enot, 

ki so sicer na enaki ravni, imajo pa 

samo po nekaj pripadnikov ali celo 

več kot sto. Takšna organizacija je 

težko obvladljiva. Zato nameravam 

naslednje leto z uvedbo poveljniškega 

razmerja operativne kontrole in 

brez spremembe formacij najprej 

preveriti zamisel združevanja 

organizacijskih enot v pet večjih 

nosilnih enot oziroma centrov, in sicer 

centre za doktrino in razvoj, za 

usposabljanje, za bojno usposabljanje 

ter center vojaških šol in center 

za vojaškozgodovinsko dejavnost. 

Hkrati bo potekalo preoblikovanje 

delovnih procesov, glede na omejene 

človeške in finančne vire pa tudi 

morebitna ukinitev kake dejavnosti 

na ministrstvu ali njen prenos na 

zunanje izvajalce (outsoucing). 

Predvsem pa se bomo poudarjeno 

skušali nasloniti na civilne ustanove 

in mednarodno okolje. 

Sistem vojaškega šolstva v 

Sloveniji temelji na sodelovanju 

s civilnimi izobraževalnimi 

ustanovami. Kako sodelovanje 

poteka in na katerih področjih bi 

ga lahko okrepili? 

Pri izobraževanju, tako kot še pri 

marsičem drugem, se sodobne 

vojske, kolikor je le mogoče, naslanjajo 

na civilno okolje. SV zaradi 

svoje majhnosti pri tem sploh nima 

nobene druge izbire. Sodelovanje 

poteka dobro, vojaški moduli so se 

izkazali kot pravi pristop. Vojaška 

praksa, ki poteka na Šoli za častnike, 

je odlično obiskana. Več pa bi 

lahko naredili pri izmenjavi učiteljev 

in predavateljev. Pri tem imam v 

mislih predvsem odprtost civilnih 

ustanov za uniformirane učitelje in 

predavatelje. 

Kako bo manjše število 

kandidatov na usposabljanju glede 

na zmanjšan obseg SV vplivalo 

na prihodnje delovanje Centra za 

usposabljanje (CU) Vipava? 

Kandidatov za poklicne vojake bo 

Pomen, s tem pa tudi prvo mesto 

znotraj PDRIU, ki ga je do nedavno 

imel CU, bo v prihodnje prevzel 

CBU v Postojni. Stvarno usposabljanje, 

ki omogoča vrednotenje 

usposobljenosti enot in poveljstev 

na poligonih in vadiščih doma in v 

tujini, je ključ za doseganje ciljev iz 

načrta operativnih zmogljivosti SV. 

Gorska šola naj bi se postopno 

preoblikovala v center odličnosti 

Nata. Kako bo to potekalo? 

Na podlagi analize več mogočih 

različic delovanja je bil junija 2009 

na štabni konferenci GŠSV sprejet 

sklep načelnika GŠSV, da v Sloveniji 

nadaljujemo postopke za ustanovitev 

Natovega centra odličnosti za 

gorsko bojevanje. Končno oblikovanje 

oziroma akreditacija Nata je 

bila prestavljena v leto 2015. Čeprav 

bo center odličnosti že na začetku 

dosegal nekatere cilje za podporo 

transformaciji v Natu in na nacionalni 

ravni, bo oblikovan postopno. 

Hkrati bo zaradi našega nacionalnega 

interesa obdržal tudi vse 

operativne naloge Gorske šole. Sicer 

še ne bo prevzel vseh značilnih 

nalog in načinov delovanja Natovih 

centrov odličnosti, bo pa zagotavljal 

večnacionalno sodelovanje. 

Kakšne spremembe v delovanju 

Šole za častnike (ŠČ) bodo nujne 

glede na manjše potrebe po 

častniškem kadru? 

Bistvenega zmanjšanja potreb po 

častniškem kadru ne bi smelo biti. 

Če želimo kakovost, moramo imeti 

večjo selekcijo, ki zahteva več poročnikov. 

Povišanje in izhod iz vojske 

bosta morala postati tudi pri nas 

pravilo, še posebno zaradi tega, ker 

smo po zadnji konsolidaciji število 

formacijski mest izenačili s številom 

zares zaposlenih. 

10

Prednostna naloga delovanja 

Centra za doktrino in razvoj 

(CDR) je izpopolnjen koncept 

pridobivanja učiteljskega in 

predavateljskega kadra ter dela z 

njim. Kako boste to dosegli? 

Učiteljski in predavateljski kader 

sta seveda ključna. Za mlajše 

častnike mora biti učiteljska doba, 

če imajo vsaj kanček pedagoškega 

erosa, stopnica v karieri. Za marsikaterega, 

glede na leta starejšega 

podpolkovnika, pa je to lahko 

dokončna preokupacija. Pri tem ne 

smemo pozabiti tudi na upokojene 

častnike, saj njihovega znanja v povezavi 

z izkušnjami glede na omejene 

človeške vire v SV ne moremo 

kar preprosto zavreči. Na mojo 

pobudo je načelnik GŠSV imenoval 

koordinatorja učiteljev in predavateljev. 

VVU XIV. razreda doc. dr. 

Vinko Vegič, sicer moj svetovalec 

za pedagoško delo in posebne 

naloge, je tako postal, če se izrazim 

po športno, nekakšen prepotreben 

selektor, direktor in trener 

učiteljskega in predavateljskega 

zbora. Še posebno je pomembna 

njegova prva vloga, ki mora videti 

prek PDRIU v celotno SV, obrambni 

resor in širše v slovensko ter tuje 

civilno okolje. 

Kakšne so izkušnje vojaškega 

modula na višjih strokovnih šolah 

za podčastnike? 

Dobre, tako kot pri častnikih. Bo 

pa morala Šola za podčastnike 

začeti sodelovati s Poveljniškoštabno 

šolo pri izvajanju štabnega 

tečaja, tečaja za vodne podčastnike 

ter višjega in visokega tečaja za 

podčastnike, če bomo tega sploh 

imeli v Sloveniji, ker je kandidatov 

za čin višji praporščak zaenkrat še 

malo. 

Kakšna bo dinamika zaposlovanja 

vrhunskih športnikov v športni 

enoti in kaj boste naredili s 

športniki, ki ne izpolnjujejo 

pogojev za zaposlitev? 

Športna enota, vsaj kar se tiče 

števila zaposlenih vrhunskih športnikov 

v njej, za predviden obseg 

SV sploh ni majhna. Skoraj za celo 

stotnijo jih je! Kdor ne izpolnjuje 

pogojev vrhunskega športnika za 

podaljšanje pogodbe, mu najprej 

ponudimo redno zaposlitev. Če jo 

zavrne, do njega nimamo več obveznosti. 

S tem pa se odpre možnost 

za zaposlitev enega izmed številnih 

prosilcev z vrhunskimi športnimi 

rezultati. Kot več let kategorizirani 

alpinist razumem osebni in 

nacionalni interes ter interes SV pri 

zaposlovanju vrhunskih športnikov. 

Je pa tudi res, da pričakujem, 

da se bodo bolj poistovetili s SV v 

smislu solidarnosti in kolegialnosti 

z drugimi vojaki v uniformah. 

Katere projekte pripravljate v 

Vojaškem muzeju (VM) in kakšno 

je zanimanje javnosti za ogled 

zbirk in Kadetnice? 

V pritličnih prostorih Kadetnice je 

trenutno le razstava o zgodovinskem 

razvoju in obnovi Kadetnice. 

Pripravljata pa se dokončna koncepta 

ene ali dveh manjših stalnih 

razstav bližnje preteklosti ter 

stalne razstave o vojaški in vojni 

zgodovini Slovencev. To bo rdeča 

nit, ki bo povezovala hodnike in 

nadstropja Kadetnice. Zanimanje 

javnosti za oglede Kadetnice 

seveda obstaja, saj je zanimiva kot 

arhitekturna in vojaška dediščina 

preteklosti, seveda pa tudi kot 

sodobno obnovljen vojaški objekt, 

lahko bi rekli tudi protokolarni 

objekt SV. Naš namen je, da 

Kadetnico v bližnji prihodnosti, kolikor 

bo mogoče, čim bolj približamo 

javnosti. V mislih imam vodene 

obiske in najrazličnejše dogodke 

civilno-vojaškega sodelovanja. 

Kakšna bo vloga Šole za tuje 

jezike (ŠTJ) in ali bi se morala bolj 

vključevati v priprave pripadnikov 

SV pred odhodom na misije? 

ŠTJ bo morala v prihodnosti, poleg 

testiranj, neizogibnega prevajanja 

in dela pri strokovni terminologiji, 

izvajati predvsem specializirane 

tečaje angleščine. Za pridobivanje 

temeljne veščine sporazumevanja 

nam primanjkuje finančnih virov, 

po drugi strani pa imajo mladi 

danes vedno več znanja, ki so ga 

pridobili v civilnih šolah. Učenje 

osnov jezika lokalnega prebivalstva 

je za mednarodne operacije in misije 

seveda pomembno in potrebno. 

Pri pripravah pred napotitvijo, ko 

gre npr. za albanščino, arabščino in 

druge jezike, pa se bo treba nasloniti 

na zunanje izvajalce. 

Za usposabljanje pripadnikov 

SV še vedno primanjkuje 

vojaškostrokovne literature v 

Brigadir mag. Pograjc o letu 2010 

Moja največja službena želja je, da bi bilo leta 2010 še več pozornosti in 

časa namenjeno razpravam, ki bi jim sledila konkretna dejanja. Prav tako 

želim osebno in strokovno rast zaposlenih v SV. Tako se bomo bolje razumeli, 

več bo medsebojnega zaupanja in manj afer, pritožb in anonimnih 

pisem. Delo, usposabljanje ali učenje, naj bo v domovini ali tujini, pa nas 

bodo izpolnjevali in nam dajali tudi energijo za preživljanje radostnih trenutkov 

z našimi bližnjimi. 

slovenskem jeziku. Kakšna bo pri 

tem vloga PDRIU? 

Res je, da primanjkuje še nekaj temeljne 

vojaškostrokovne literature 

v slovenskem jeziku, a dodatna v 

angleškem in drugih jezikih je vsa 

na voljo. Če si slušatelji pomagajo 

z njo, je to samo pozitivno, saj ob 

tem širijo svoje miselno obzorje ter 

nadgrajujejo znanje tujih jezikov 

oziroma stroke v tujem jeziku. 

Pošteno povedano smo do zdaj 

marsikdaj izdali kakšno delo, ker se 

je pač našel pisec, čeprav ga sploh 

nismo nujno potrebovali. To prakso 

bo treba spremeniti. Finančni viri 

so pač omejeni, predvsem pa pogostost 

in hitrost izdajanja literature 

ter njeno vsebino narekujejo resnične 

potrebe. 

Koliko različnega študijskega 

gradiva pa je že na voljo v 

elektronski obliki? 

Toliko, da je v digitalni knjižnici že 

nujen strokovno poglobljen selekcijski 

postopek. Pomisliti pa je treba 

tudi na to, kaj nam med drugim 

ponujajo žal še vedno premalo 

izkoriščeni dostopi do baz Jane's, 

Stratfor in Military Periscope, ki jih 

plačuje PDRIU. 

Kako vidite prihodnji razvoj 

PDRIU in njegovega štaba? 

Moja, strokovno rečeno poveljnikova 

vizija razvoja PDRIU, s tem pa 

pravzaprav tudi SV, postavlja do leta 

2012 v ospredje krepitev solidarnosti, 

kolegialnosti in profesionalne 

etike. Na ta temelj postavljeno 

zgradbo, imenovano vizija, sestavljajo 

spremljanje pozitivnega razvoja 

vojsk in vojn po svetu, vojaško izobraževanje 

in usposabljanje ter razvojni 

projekti za nove zmogljivosti. 

Ploščo, imenovano vojaška doktrina, 

podpirajo štirje doktrinarni stebri: 

doktrina združenega bojevanja 

rodov, doktrina logistike, doktrina 

vojaškega izobraževanja in usposabljanja 

ter doktrina mednarodnih 

operacij in misij. Streha zgradbe pa 

je seveda sad strateškega mišljenja, 

zapisanega v vojaški strategiji. V 

prihodnjem organizacijskem razvoju 

PDRIU zaenkrat ne vidim večjih 

potreb po opuščanju ali nastajanju 

novih organizacijskih enot, bo pa 

moral temeljito preobrazbo doživeti 

moj štab. V poveljnikovi skupini 

tako vidim poleg glavnega podčastnika 

še zvezne častnike za GŠSV, 

PSSV in Natovo strateško poveljstvo 

za transformacijo. Štabni organi, ki 

se ukvarjajo z viri, se bodo morali 

združiti, tako kot tisti, ki se ukvarjajo 

z načrtovanjem in izvajanjem 

operacij ter usposabljanja. Štab 

PDRIU bo moral resnično prevzeti 

vse tiste naloge podrejenih enot, ki 

jih same ne morejo uresničevati, ker 

njihovi poveljniki oziroma načelniki 

nimajo svojega štaba. 

Military schooling faces new challenges 

In these days, the Doctrine, Development, Education and Training 

Command (DDETC) is celebrating its 5th anniversary. The DDETC 

was established in 2004 with transformation of the Military Schools 

Centre. The DDETC, which currently comprises 13 organizational 

units across Slovenia, makes a significant contribution to the development 

of the Slovenian Armed Forces, scientific-research work in 

the military area and the education and training of SAF members. 

All this enables appropriate conditions for the conduct of new tasks 

the Slovenian Armed Forces perform at home and in the international 

environment. On the occasion of this important anniversary, we interviewed 

Commander of the Doctrine, Development, Education and 

Training Command, Brigadier Bojan Pograjc who took over this position 

approximately six months ago. 

11


mednarodne operacije 

Podaljšanje misije razumeli 

kot zaupnico našemu delu 

V petek, 27. novembra, je v vojašnici v Celju potekal postroj 

pripadnikov 11. kontingenta SV, ki so se po več kot osemmesečni 

misiji srečno vrnili v domovino. Pripadniki slovenskega 

kontingenta so svoje naloge na misiji v Afganistanu opravljali 

v zelo pomembnem obdobju, ko so v državi potekale 

predsedniške volitve in volitve v svete provinc, zaradi česar so 

se varnostne razmere v državi bistveno poslabšale, o čemer 

priča tudi večje število žrtev med pripadniki mirovnih sil in 

lokalnim prebivalstvom. Kot je v pogovoru za revijo Slovenska 

vojska po vrnitvi povedal poveljnik slovenskega kontingenta 

major Boštjan Močnik, so odločitev o podaljšanju misije 

razumeli kot zaupnico delu kontingenta, da je sposoben naloge 

kakovostno opravljati več kot šest mesecev. 

Besedilo: Marko Pišlar 

Fotografije: SVNKON Isaf 11 

Kako je bil sestavljen slovenski 

kontingent in kakšne so bile 

njegove glavne naloge? 

V 11. kontingentu SV v Isafu 

je delovalo 84 pripadnikov, od 

tega največ iz 20. MOTB iz Celja. 

Kontingent je sestavljalo več 

elementov, ki so svoje naloge 

uspešno opravili. 15. januarja so 

v Afganistan prišli pripadniki, 

ki so delali v skupini za usposabljanje 

in mentorstvo (OMLT), 

26. februarja pa je v Herat prišla 

večina kontingenta, ki je vključevala 

motorizirani vod, pripadnike 

nacionalnega podpornega 

elementa (NPE) in pripadnike, 

ki so svoje dolžnosti opravljali 

v poveljstvu Isafa v Kabulu in 

regionalnem poveljstvu Zahod 

v Heratu. 15. junija so se nam 

pridružili še pripadniki SV, ki 

so v okviru skupine za informacijsko 

delovanje (INFOOPS) pri 

regionalnem poveljstvu Zahod 

zagotavljali podporo afganistanskim 

volitvam. Motorizirani 

vod je skrbel za varnost vseh 

pripadnikov baze Camp Arena 

v Heratu z opazovanjem, delom 

na kontrolnih točkah ter s 

preiskavo osebja in vozil s psi, 

da bi preprečili tihotapljenje 

nedovoljenih substanc. Prav tako 

je patruljiral v coni 12 kilometrov 

v okolici baze podnevi in 

ponoči. Slovenski vojaki v OMLT, 

ki so bili nastanjeni v ameriški 

bazi Camp Stone, deset kilometrov 

južno od Herata, so z 

italijanskimi kolegi sodelovali 

pri usposabljanju pripadnikov 

afganistanske vojske, kar je eden 

izmed ključnih dejavnikov za 

dolgoročno stabilizacijo razmer 

v Afganistanu. Naši inštruktorji v 

OMLT so svoje delo opravili zelo 

dobro. V skupini so bili namreč 

pripadniki SV z izkušnjami iz 

bojnih enot, ki so suvereno in 

profesionalno opravljali svoje 

delo. Poleg usposabljanja in 

mentorstva afganistanske vojske 

so z ameriškimi ter italijanskimi 

vojaki skrbeli tudi za podporo 

premikov in sodelovali v akcijah 

medicinske oskrbe prebivalcev 

v okoliških vaseh. NPE, v katerem 

so bili štirje pripadniki, je 

skrbel za nemoteno delovanje 

ter logistično podporo kontingenta 

SV v Afganistanu. Njihove 

aktivnosti so bile osredotočene 

na vsakodnevno vzdrževanje 

sredstev in vojaških vozil, organizacijo 

vrnitve kontingentov v 

domovino ter na pripravo sredstev 

ob menjavi kontingentov. 

Dva pripadnika SV sta opravljala 

štabne dolžnosti v poveljstvu sil 

Isaf v Kabulu, trije pa v regionalnem 

poveljstvu Zahod. Slovenski 

vojaki v INFOOPS so z neposrednim 

stikom ali delitvijo oziroma 

raztrosom letakov iz zraka 

lokalno prebivalstvo spodbujali 

k udeležbi na volitvah. 

Kako so volitve vplivale na vaše 

delo in ali sta se obseg dela in 

intenziteta povečala? 

Do konca oktobra so bile vse 

aktivnosti sil Isaf podrejene izvedbi 

predsedniških volitev. Vse 

operacije Isafa so bile osredotočene 

na dejstvo, da se volitve 

izvedejo. Afganistan je slabo 

prehoden, glavni vir ogrožanja 

pa so improvizirane eksplozivne 

naprave, zato je bilo zagotavljanje 

svobode gibanja ključnega 

pomena za uspešno izvedbo 

volitev. Vse aktivnosti Isafa in 

koalicijskih sil so bile usmerjene 

v to, da se zagotovita odprtje 

volišč in svoboda gibanja, s katero 

se prebivalcem Afganistana 

omogoči udeležba na volitvah. 

Na avgustovskih volitvah je bilo 

v Afganistanu odprtih 6209 

volišč. Med volitvami je pri tej 

nalogi sodelovalo 300.000 ljudi 

iz afganistanske vojske, policije, 

Isafa in koalicijskih sil na jugu 

ter vzhodu države. Zanimivo je 

bilo, da je ne glede na številne 

12

grožnje upornikov volilni dan 

v nasprotju s pričakovanjem minil 

razmeroma mirno. V določenih 

provincah na jugu države je 

bila volilna udeležba zelo slaba, 

na kar je vplival strah lokalnih 

prebivalcev zaradi groženj talibanskih 

upornikov. 

Je v predvolilnem času in med 

volitvami prihajalo do povečanih 

napetosti in ali se je število 

incidentov povečalo? 

Tiskovni predstavnik Isafa je teden 

pred volitvami razložil varnostne 

razmere v Afganistanu z 

besedami, da so bile varnostne 

razmere letos bistveno slabše 

od vseh prejšnjih let. Nasploh so 

varnostne razmere na območju 

odgovornosti odvisne od 

letnega časa in cikla trgovanja z 

opijem, kar pomeni, da je večja 

intenziteta delovanja upornikov 

v spomladansko-poletnem in 

zgodnjem jesenskem obdobju, 

bistveno zmanjša pa pozimi oziroma 

od oktobra do aprila. Letos 

je bilo na območju odgovornosti 

regionalnega poveljstva Zahod 

število tako imenovanih stikov, 

kamor uvrščamo neposredni 

in posredni napad ter najdbo 

in delovanje improviziranih 

eksplozivnih naprav, štirikrat 

večje kot v preteklih dveh letih. 

Tudi število žrtev se je letos zelo 

povečalo, ne le v Afganistanu, 

temveč tudi na našem območju 

odgovornosti. Med misijo smo 

pokopali italijanska vojaka in 

španskega kolega. Število žrtev 

se je povečalo tako med pripadniki 

Isafa in koalicijskih sil kot 

tudi med civilnim prebivalstvom. 

Kako je podaljšanje misije 

vplivalo na motivacijo 

pripadnikov kontingenta? 

15. marca je poveljnik Isafa poslal 

dokument vsem sodelujočim 

državam, da svetuje stabilizacijo 

sil v Afganistanu, kar pomeni, 

da se menjave kontingentov ne 

bi zgodile med 15. junijem in 

20. oktobrom, saj so bile volitve 

Major Močnik o letu 2010 

Vsem, ki so z menoj sodelovali na misiji v Afganistanu, bi čestital za zelo 

dobro opravljeno delo ter jim zaželel čim več uspehov v poklicnem in zasebnem 

življenju v prihodnjem letu. Leta 2010 mi na dolžnosti izvršilnega 

častnika in namestnika poveljnika 74. MOTB, na katero sem bil imenovan 

po vrnitvi z misije v Afganistanu, nalog in novih izzivov v enoti gotovo ne 

bo zmanjkalo, saj bataljon oblikujemo in ga opremljamo z najbolj kompleksnimi 

oborožitvenimi sistemi in vozili svarun, pri čemer so roki za 

dosego operativnih zmogljivosti zelo kratki, zato bo dinamika dela v enoti 

velika. Prepričan sem, da bomo uspešno uresničili vse predvidene cilje, 

saj verjamem v svoj novi kolektiv in vase. V osebnem življenju želim, da bi 

čim več časa lahko kakovostno preživel s svojo družino, saj sem v zadnjih 

šestih letih bil več kot tri leta od doma. 

preveč pomemben dogodek, da 

bi države izvajale menjave svojih 

kontingentov v tem obdobju. 

Po liniji poveljevanja in kontrole 

sem obvestil poveljnika 

sil SV ter ga seznanil z vsebino 

dokumenta. Pogovoril sem se s 

kolektivom in dobil povratno informacijo, 

da smo v kontingentu 

pripravljeni na podaljšanje misije. 

To odločitev smo popolnoma 

podprli in jo razumeli kot zaupnico 

delu našega kontingenta, 

da je sposoben naloge kakovostno 

opravljati tudi osem in ne 

le šest mesecev. Kljub dvomesečnemu 

podaljšanju se motivacija 

in koncentracija v kolektivu 

nista zmanjšali, prav nasprotno, 

med misijo se je oblikoval zelo 

koheziven kolektiv. Tudi poznejši 

17-dnevni zamik vrnitve 

in čakanje na letalski prevoz v 

Slovenijo nista negativno vplivala 

na motivacijo med pripadniki. 

Ko smo spremljali poročanje 

13



Informacijska podpora afganistanskim 

volitvam 

Afganistanske avgustovske predsedniške in regionalne volitve 

so bile pomemben korak k razvoju stabilnega in demokratičnega 

Afganistana. Vodilno vlogo pri zagotavljanju varnosti volitev so 

prevzele enote afganistanske policije in vojske ob podpori mednarodnih 

mirovnih sil Isaf. Slovenija je podprla prizadevanja zavezništva 

in mednarodne skupnosti za varno izvedbo volitev in junija 

v Afganistan napotila 15 dodatnih pripadnikov SV, ki so delovali v 

okviru Isafove skupine za informacijsko delovanje (INFOOPS) pri 

regionalnem poveljstvu Zahod. Kot je povedal poveljnik slovenskega 

INFOOPS major Marjan Videtič, sta bili njihovi glavni nalogi 

podpora izvedbi volitev in obveščanje državljanov Afganistana o 

pomenu volilne udeležbe. »Delo skupine je potekalo na celotnem 

območju regionalnega poveljstva Zahod, kjer so razdeljevali letake 

s predvolilno vsebino in ponudili pomoč lokalnemu prebivalstvu,« 

je še razložil major Videtič, ki je skrbel za načrtovanje in koordinacijo 

vseh aktivnosti INFOOPS na območju odgovornosti, ki je bilo 

osemkrat večje od Slovenije. INFOOPS pri regionalnem poveljstvu 

Zahod je vključeval častnika za odnose z javnostmi, skupino 

za civilno-vojaško sodelovanje, enoto za elektronsko bojevanje 

in taktične skupine za psihološke operacije. Častnik za odnose 

z javnostmi je skrbel za dnevni stik z lokalnimi novinarji in jih 

seznanjal z načrtovanimi aktivnostmi sil Isaf na območju odgovornosti. 

Skupina za civilno-vojaško sodelovanje je sodelovala pri 

izvedbi projektov civilno-vojaškega sodelovanja s hitrim učinkom. 

Enota za elektronsko bojevanje je pošiljala pozive k sodelovanju 

talibanskim upornikom prek zvez v njihovo radijsko omrežje, 

taktične skupine za psihološke operacije, ki so bile dodane enotam 

na terenu in so delovale na več lokacijah na območju odgovornosti, 

pa so lokalne prebivalce spodbujale k udeležbi na volitvah, 

kar so izvajale z neposrednim stikom in delitvijo letakov oziroma 

raztrosom iz zraka. 

množičnih občil v Sloveniji, smo 

bili začudeni, zakaj tako burno 

poročajo o čakanju in prestavljanju 

leta. Slovenski vojaki 

nismo bili edini, ki smo čakali 

na vrnitev v domovino. Na dan 

našega odhoda sem na letališču 

srečal Litovce in Hrvate, ki so na 

svoj odhod prav tako čakali štirinajst 

dni ter se že četrtič vrnili z 

letališča nazaj v bazo. Če bi v SV 

imeli svoja transportna letala, 

bi se temu lahko izognili, kot 

na primer Italijani, ki za prevoz 

uporabljajo lastna transportna 

letala C-130. 

Kako so podaljšanje sprejeli vaši 

najbližji? 

Kot poveljnik kontingenta sem o 

podaljšanju misije takoj obvestil 

vse dele kontingenta in povedal, 

naj to sporočijo tudi svojim 

najbližjim. Družine pripadnikov 

so se na to pripravile in težav 

nismo imeli, saj smo za podaljšanje 

izvedeli dovolj zgodaj. 

Prav tako so fantje s svojimi 

družinami kakovostno preživljali 

dopust in se na misijo vrnili 

spočiti, nasmejani in polni novih 

moči. Brez podpore družin bi to 

nalogo zelo težko opravili. 

Zelo odmevni so bili humanitarni 

projekti, ki ste jih izvedli, 

predvsem akcija zbiranja 

humanitarne pomoči za 

afganistanske otroke. Kdo je 

dal pobudo in kako je akcija 

potekala? 

Humanitarna akcija zbiranja 

šolskih potrebščin, oblačil in 

obutve za afganistanske otroke 

se je na pobudo deklet ter žena 

pripadnikov našega kontingenta 

v Isafu v Afganistanu začela 

februarja. Pobudo je podprla 

tudi ministrica za obrambo 

dr. Ljubica Jelušič, izvedbo pa 

odobril poveljnik sil SV brigadir 

Alan Geder. V akcijo zbiranja 

pomoči so se aktivno vključili 

številni vrtci in osnovne šole po 

vsej Sloveniji. Ob junijski napotitvi 

skupine za informacijsko 

delovanje je SV zbrana sredstva 

prepeljala na območje delovanja 

v Herat. Drugi teden septembra 

so pripadniki slovenskega 

OMLT, ki sodelujejo pri usposabljanju 

afganistanske vojske, 

izvedli končni del humanitarne 

akcije, pri čemer so lokalnemu 

prebivalstvu iz treh vasi iz 

okrožja Chesht-e Sharif v gorah 

Afganistana razdelili zbrano 

humanitarno pomoč iz Slovenije. 

V dogovoru s poveljnikom 

korpusa smo pomoč razdelili 

otrokom iz omenjenega okrožja, 

ki je od Herata oddaljeno dobrih 

200 kilometrov in kjer so pred 

tem potekali spopadi. Nalogo 

smo opravili skupaj s pripadniki 

italijanskega OMLT in afganistanske 

vojske, ki so navzoči 

pri vseh humanitarnih nalogah 

Isafa, saj je eden temeljnih 

ciljev tudi ta, da jih prebivalci 

sprejmejo kot svojo vojsko. Kljub 

dobrim namenom humanitarne 

akcije je ta na žalost zahtevala 

izgube, saj je zaradi improvizirane 

eksplozivne naprave ob cesti 

ob vrnitvi z naloge umrlo pet 

pripadnikov afganistanske vojske, 

ki so bili v prvem konvoju. 

Drugi konvoj, v katerem so bili 

tudi slovenski vojaki v OMLT, se 

je z naloge srečno vrnil v bazo v 

nočnih urah. 

Extension of the mission as 'a vote of 

confidence' to our work 

On Friday, 27 November, a ceremonial line-up of members of the 11th 

SAF Contingent was held at the Celje Military Post, marking the return 

of SAF members from Afghanistan where they had spent over eight 

months. Members of the Slovenian Contingent performed their duties 

during an extremely important period – Presidential and Provincial 

Council Elections. During this time the security situation in the country 

dramatically worsened which resulted in a higher number of casualties 

among members of peace-keeping forces and the local population. 

After the return from Afghanistan, Commander of Slovenian 

Contingent, Major Boštjan Močnik said that the decision on the extension 

of their mission was understood as 'a vote of confidence' to the 

work of the Contingent which was obviously capable of professional 

and high-quality conduct of tasks for more than six months. 

14



Prispevek SV k obrambnim 

reformam BiH 

V okviru sodelovanja Slovenske vojske v mirovnih operacijah 

so trije pripadniki SV 20. novembra končali enoletno 

opravljanje nalog v mirovni operaciji Joint Enterprise - 

Balkans Joint Operations Area na poveljstvu Nata v 

Sarajevu, v njej pa je Slovenija prvič popolnjevala mesto 

načelnika štaba. Na misiji so sodelovali pripadnika PDRIU in 

pripadnik PSSV. Polkovnik Stojan Zabukovec, sicer načelnik 

PŠŠ, je opravljal naloge načelnika štaba oziroma načelnika 

za podporo, nadporočnik Dejan Matijevič iz CU Vipava je 

v njegovem štabu opravljal naloge izvršilnega častnika, višji 

vodnik Željko Djekič iz OIB pa naloge vodje administracije. 

Poveljstvo Nata v Sarajevu (NATO 

Head Quarters Sarajevo – NHQ 

Sa) je eno izmed treh poveljstev 

Nata na Zahodnem Balkanu (poleg 

NHQ Sa v BiH tudi NHQ Skopje v 

Makedoniji, do nedavnega pa tudi 

NHQ Ti v Albaniji, ki se je zmanjšalo 

in preimenovalo v MAIL Team), 

ki je nastalo po tem, ko je del 

misije, ki jo je do leta 2004 opravljal 

Nato v BiH, prevzela Evropska 

unija z operacijo Althea. Z Altheo je 

EU prevzela skrb za zagotavljanje 

varnega in stabilnega okolja (SASE) 

v BiH, novo poveljstvo Nata pa je 

prevzelo nalogo pomagati državi 

gostiteljici pri aktivnostih, ki so 

povezane z vključevanjem BiH v 

Severnoatlantsko zavezništvo s 

težiščem na reformi obrambnega 

in varnostnega sistema. Temeljni 

nalogi vseh treh Natovih poveljstev 

sta svetovanje in pomoč državam 

gostiteljicam pri izvajanju reform 

obrambnega in varnostnega področja, 

NHQ Sa pa ima poleg te naloge 

še dve pomembni. Tako zagotavlja 

podporo operaciji Evropske unije v 

BiH Euforja Althea, in sicer s podporo 

enotam Euforja na področjih, 

na katerih EU ne razvija svojih 

zmogljivosti, skladno z dogovorom 

Zahvala poveljnika NHQ Sa brigadirja Errica pripadnikom 

SV za sodelovanje (od leve proti desni nadporočnik 

Dejan Matijevič, brigadir Sabato Errico, polkovnik Stojan 

Zabukovec, višji vodnik Željko Djekič) 

Berlin+. Druga dodatna naloga je 

podpora mednarodnemu sodišču 

za vojne zločine, storjene v nekdanji 

Jugoslaviji (ICTY), pri čemer 

NHQ Sa skupaj z enotami Euforja 

pomaga ICTY pri iskanju in aretacijah 

pomembnejših osumljencev za 

vojne zločine, storjene v nekdanji 

Jugoslaviji. 

Naloge, ki izvirajo iz osnovnega poslanstva 

NHQ Sa, še niso končane, 

vendar mednarodna skupnost jasno 

priznava, da gre za zgodbo o uspehu 

pri razvoju BiH v demokratično 

in skladno z evropskimi standardi 

delujočo državo. Od leta 2005, ko 

so se reforme začele, do danes so 

v BiH iz dveh popolnoma ločenih 

struktur (obrambnih ministrstev, 

glavnih poveljstev vojsk in enot) 

Republike srbske in Federacije BiH 

nastali enotno ministrstvo na ravni 

BiH, skupni štab vojske BiH ter enote, 

ki tudi prispevajo sile za mednarodne 

misije v okviru kolektivnega 

obrambnega sistema evro-atlantske 

skupnosti, pri čemer je imel NHQ 

Sa ključno vlogo. 

S prevzemom dolžnosti načelnika 

štaba in vključitvijo pripadnikov 

SV v NHQ Sa je Slovenija dobila 

še večjo priložnost kakovostno 

pomagati pri izvajanju reform 

v BiH in pri njenem vključevanju 

v evro-atlantske integracije. Zaradi 

odlične koordinacije dela pripadnikov 

SV v NHQ Sa s slovenskim 

obrambnim atašejem v BiH 

polkovnikom Antonom Tunjo, 

drugimi pripadniki SV, ki delujejo 

v okviru operacije Evropske unije 

v BiH Euforja Althea, in z ustreznimi 

strukturami v domovini je bilo 

uspešno izvedenih več projektov 

na področju dvostranskega 

sodelovanja z oboroženimi silami 

BiH (OS BiH), ki sta jih skupaj 

pripravila NHQ Sa in OS BiH. Tako 

je letos Šola za tuje jezike iz PDRIU 

za OS BiH usposabljala inštruktorje 

angleškega jezika, prihodnje 

leto pa se bodo pripadniki OS BiH 

usposabljali v okviru Gorske šole 

SV. Sodelovanje Slovenije v teh 

dodatnih projektih so mednarodne 

skupnosti, in sicer Nato, 

EU, OVSE itn., v BiH zelo dobro 

sprejele, z našim prispevkom pa je 

bil zadovoljen tudi poveljnik JFC 

Neapelj admiral Fitzgerald, saj je 

neizpodbitno dejstvo, da ti projekti 

neposredno prispevajo k vzpostavitvi 

zmogljivosti OS BiH, s katerimi 

se bodo lahko oborožene sile BiH 

bolje vključevale v operacije in sodelovale 

na misijah pod vodstvom 

mednarodnih organizacij. 

Novembra je tako Slovenija predala 

funkcijo načelnika štaba oziroma 

načelnika za podporo poveljnika 

NHQ Sa madžarskim kolegom. 

Pred odhodom domov se je pripadnikom 

SV poveljnik NHQ Sa brigadir 

Sabato Errico, sicer pripadnik 

italijanske kopenske vojske, iskreno 

zahvalil za njihov kakovosten 

prispevek k boljšemu delovanju 

poveljstva ter izvajanju poslanstva 

ter nalog NHQ Sa, še posebej pa je 

poudaril pomen odličnega sodelovanja 

med pripadniki italijanske 

in slovenske vojske. Pripadnike SV 

je skupaj z brigadirjem Erricom 

sprejel slovenski ambasador v BiH 

N. E. Andrej Graselli in jim izrazil 

zahvalo za dobro sodelovanje ter 

prispevek k uresničevanju reform 

v BiH, brigadirju Erricu pa je za 

odlično sodelovanje med pripadniki 

obeh vojsk izročil medaljo za 

mednarodno sodelovanje, ki mu 

jo je sicer podelila ministrica za 

obrambo dr. Ljubica Jelušič. 

15


aktualna tema 

Psihološke priprave 

pripadnikov SV 

na mirovne operacije 

Psihološka dejavnost je strokovna štabno linijsko vodena dejavnost, namenjena 

oblikovanju in vzdrževanju ustrezne psihološke pripravljenosti zaposlenih v 

SV ter pripadnikov rezervne sestave za uspešno opravljanje nalog vojske. Cilji 

psihološke dejavnosti izhajajo iz Direktive o zagotavljanju psihološke dejavnosti 

v SV ter vključujejo doseganje in vzdrževanje ustrezne psihosocialne klime in 

bojne morale, doseganje čim višjih rezultatov usposabljanja in izobraževanja 

pripadnikov SV, razvijanje in vzdrževanje ustrezne mentalnohigienske klime 

v smislu dobre izrabe prirojenih značilnosti in zmogljivosti ter preventive 

mentalnih motenj, vzpostavljanje ustreznega sistema nameščanja ljudi na 

dolžnosti ter doseganje čim višje usklajenosti interesov SV z interesi pripadnikov. 

Besedilo: Romana Rupar, načelnica oddelka za psihološko dejavnost na PSSV 

Fotografiji: Robert Cotič 

V SV se zavedamo, da je poleg visoke fizične 

pripravljenosti in vojaškostrokovne usposobljenosti 

psihološka priprava posameznikov ter enot 

zelo pomemben dejavnik uspešnega delovanja 

v okviru mirovnih operacij. Zelo pomembno je, 

da se psihološke priprave ne začnejo tik pred odhodom 

v mirovne operacije, temveč da potekajo 

nenehno od dne vstopa posameznika v vojaško 

organizacijo. Gre za kontinuirano izobraževanje 

in usposabljanje s psihološkega področja, uporabno 

pri opravljanju vsakodnevnih del in nalog pripadnika 

SV, ki pa je pred odhodom dopolnjeno z 

usposabljanjem glede na posebno okolje, zahteve 

in naloge v konkretni mirovni operaciji. Vanj so 

vključeni vsi, ki s tem posameznikom sodelujejo 

pri izobraževanju in usposabljanju, terenskih 

16

urjenjih in opravljanju vsakodnevnih nalog z 

obrambnega področja. Psihološka priprava je 

namreč le dopolnitev dobre vojaškostrokovne 

usposobljenosti in fizične pripravljenosti vsakega 

posameznika v sistemu vojaške organizacije. 

Psihologi smo v priprave na mirovne operacije 

vključeni že od začetka sodelovanja SV v mednarodnih 

operacijah v podporo miru oziroma 

od leta 1997. Najprej je to delo potekalo nekako 

stihijsko, na podlagi intuicije psihologov, ki so se 

v priprave vključevali, ter na podlagi preteklih 

izkušenj pri delu z naborniki in pripadniki stalne 

sestave SV (psihološke priprave na met bombe, 

taborjenje, streljanje, varovanje objektov) ter 

iskanja literature in stikov z drugimi strokovnjaki, 

ki imajo na tem področju dolgoletne izkušnje. 

Izkušnje iz prakse, dopolnjene s teorijo in znanjem 

tujih strokovnjakov s tega področja, smo 

začeli prenašati v prakso, v vsakdanje vojaško 

življenje. 

Psihološke priprave na MOM izvajamo skladno 

s standardnimi operativnimi postopki PSSV 

(SOP) Zagotavljanje psihološke pripravljenosti 

pripadnikov na operacijah kriznega odzivanja. 

SOP je namenjen definiranju, operacionalizaciji in 

poenotenju: 

– izbirnih postopkov, 

– izvajanja psiholoških priprav in usposabljanj s 

področja psihologije na sodelovanje v MOM, 

– spremljanja posameznikov in enot med bivanjem 

in delovanjem na območju delovanja, 

– izvajanja priprav na vrnitev in konsolidacije pripadnikov 

mednarodnih vojaških operacij in po 

potrebi z odobritvijo pripadnikov tudi njihovih 

družinskih članov. 

Psihološke priprave, usposabljanja in spremljanje 

enote ali posameznikov v vseh fazah MOM 

(priprave, napotitev, delovanje in vrnitev) izvaja 

psiholog, ki je za enoto odgovoren skladno z 

linijo poveljevanja in kontrole (PINK). Ko enota 

ne more zagotoviti psihologa ali so v kontingentu 

pripadniki več enot, se odgovornega psihologa za 

kontingent za čas njegovega delovanja določi z 

ukazom PSSV. Za potrebe zagotavljanja zamenljivosti 

in kontinuiranosti spremljanja ter obravnave 

enote in posameznikov se v delo z enoto vključujejo 

tudi drugi psihologi. Način in pogostost sodelovanja 

se določita v ukazu PSSV. Za spremljanje 

in zagotavljanje izvajanja psihološke dejavnosti v 

MOM je nosilec oddelek za psihološko dejavnost 

PSSV. Delo z družinskimi člani poteka le z odobritvijo 

tako pripadnika kot družinskih članov in v 

obsegu, ki ga omogočajo veljavni predpisi. 

Ustrezna psihološka pripravljenost ter psihološka 

podpora pripadnikom in družinskim članom 

omogočata pripadnikom in enoti nemoteno funkcioniranje 

in optimalno delovanje med MOM. 

Psiholog se v delo vključuje v vseh vazah priprave 

in izvedbe mirovne operacije. Med pripravami 

na odhod v mirovno operacijo je vključen v 

izbor kandidatov, informativne pogovore in 

triažo, opravlja psihološki pregled, psihološke 

priprave skupin in posameznikov ter sodeluje pri 

pripravah poveljujočih na MOM in pri pripravah 

družin. Med delovanjem v mirovni operaciji 

psiholog zagotavlja psihološko podporo, pri 

čemer kontingent obišče najmanj trikrat med 

misijo, če pa je enota večja, je psiholog z enoto 

na misiji. Zagotavljanje psihološke podpore na 

območju delovanja poteka kot redne oziroma 

načrtovane obravnave ali izredne oziroma nenačrtovane 

obravnave. Za potrebe kontinuiranega 

spremljanja stanja pripadnikov in enote psiholog 

med misijo opravi tri redne oziroma načrtovane 

obravnave SIKON, in sicer prvo približno mesec 

in pol po odhodu, drugo na polovici misije, tretjo 

pa dva do tri tedne pred vrnitvijo, ko obvezno 

opravi tudi priprave pripadnikov na vračanje v 

domače okolje. Glede na okoliščine MOM, in sicer 

število pripadnikov, posamezne dolžnosti, trajanje, 

dostopnost, dopuste, potrebe enote oziroma 

pripadnikov in drugo, se število obravnav lahko 

ustrezno poveča ali zmanjša. 

Zagotavljanje in vzdrževanje psihološke pripravljenosti 

pripadnikov na MOM vključuje: 

– nenehno spremljanje psihosocialne klime, 

kohezivnosti in skupinske dinamike, 

– pomoč in svetovanje poveljujočim pri delu s 

podrejenimi, 

– krizne intervencije za posameznike in enoto ob 

izrednih dogodkih, ki zahtevajo tudi obravnavo 

psihologa, na primer travmatski dogodki, 

psihične težave posameznikov, izredni dogodki 

kot posledica stopnjevane napetosti in disfunkcionalnosti 

skupine itn., 

– individualne psihološke obravnave, 

– tematska usposabljanja (po dogovoru s 

poveljujočimi), 

– sodelovanje pri pripravi in izvajanju preventivnih 

dejavnosti, usmerjenih v izboljšanje in 

vzdrževanje duševnega zdravja pripadnikov. 

Med pripravami na vrnitev domov je psiholog 

vključen v priprave na konec misije in vrnitev 

v domače okolje ter desenzitizacijo oziroma 

predelavo in razbremenitev v skupini dva do 

tri tedne pred koncem misije. Priprave na 

vrnitev vključujejo seznanjanje s pričakovanimi 

spremembami ter soočanje in načine njihovega 

obvladovanja. Obvezne teme in vsebine priprave 

določi oddelek za psihološko dejavnost PSSV v 

sodelovanju z odgovornim psihologom glede na 

konkretno MOM ter skladno s strokovno odločitvijo. 

Psiholog se v delo s svojci pripadnika vključi 

na željo pripadnikov na podlagi izražene potrebe 

in ob upoštevanju stroke. 

Vsebine in teme psiholoških priprav 

na MOM 

Obvezne teme in vsebine usposabljanja se 

določijo glede na konkretno MOM ter skladno 

s strokovno odločitvijo. Teme se po potrebi 

prilagajajo posebnim okoliščinam, in sicer značilnostim 

enote ali posamezne dolžnosti, nalogam, 

območju delovanja idr. Elemente psiholoških 

priprav oziroma usposabljanj za naloge v okviru 

mirovnih operacij je mogoče do neke mere razvrstiti 

glede na vsebino in način izvajanja nalog, 

ciljno skupino ter okolje, v katerem se te naloge 

opravljajo: 

– splošno psihološko usposabljanje, 

– specialno usposabljanje glede na območje delovanja 

in vsebino naloge, 

– priprava kolektiva, 

– priprava posameznikov, 

– priprava vodij mirovne operacije. 

Pri izvedbi psiholoških priprav glede na ciljno 

skupino je prvi del namenjen poveljujočim 

oziroma vodjem v mirovni operaciji, drugi del pa 

predvsem vojakom. Psihološke priprave, namenjene 

vojakom, ki odhajajo v mirovne operacije, 

vključujejo vedenja o psihosocialnih značilnostih 

delovanja v vojaških kolektivih, o konstruktivnem 

17


aktualna tema 

Pismo pripadnika s Kosova 

Delo in življenje vojaka me je od nekdaj zanimalo. Mikalo 

me je, da bi tudi sam bil del te družbe. Prvič sem se 

s tem srečal, ko sem bil vojak še v nekdanji Jugoslaviji. 

Čeprav je bilo na koncu v Gospiču za nas vojake kar 

hudo, imam kljub vsemu lepe spomine. Žal mi je bilo, 

da se nisem po osamosvojitvi zaposlil v Slovenski vojski. 

Leta 2004 se mi je ponudila priložnost in srce je reklo, zakaj pa ne. Z veseljem sem se priključil rezervni 

sestavi Slovenske vojske kot pogodbeni pripadnik. 

Odgovornost, prijateljstvo, skupinsko delo, vse to me je pritegnilo, da sem bil kos vsem nalogam, ki smo 

jih morali kot rezervni pripadniki opraviti prav tako kot mlajši kolegi. 

V tem času se mi je ponovno ponudila priložnost novih znanj in izkušenj, zato sem se prijavil na mirovno misijo 

na Kosovu. Zelo sem bil vesel, da sem bil tudi sprejet. Le v trenutku, ko je bilo treba moji petletni hčerki razložiti, 

da odhajam, me je pošteno stisnilo pri srcu. Kako razložiti, da letošnje poletje ne bova na morju skupaj 

nabirala školjke, da se ne bova potepala po gozdu in se podila po igrišču, toda vodila me je tudi misel, da grem 

za njeno dobro, da se bova vsak dan slišala po telefonu in ji bom povedal, da jo imam rad. 

Danes sem tu med slovenskimi vojaki, pripadniki 10. MOTB, tu preživljam vsakdan, tu je moj novi dom. 

Živimo pravo vojaško življenje, smo prava družina. Delo je zahtevno in težko. Vsak dan opravljamo patrulje 

med lokalnim prebivalstvom. Dotakne se nas revščina, ki se riše na obrazih domačinov. Tu je čisto 

drugo življenje, kot ga mi živimo v Sloveniji, toda naša navzočnost jim ponuja varnost, že prijazna beseda 

in nasmeh jim veliko pomenita. 

Ponudila se nam je priložnost, da se preizkusimo tudi v peš patruljah dolgega dosega v 12, 36 in 48 urah 

ter skupni patrulji s srbsko vojsko na administrativni mejni črti. Te naloge zahtevajo vsega človeka z 

dobro fizično in psihično pripravljenostjo ter izurjenost vojaka v individualnih veščinah. S patrulj se 

vrnemo utrujeni, včasih s kakšnim žuljem, zmeraj pa z nasmehom na obrazu in polni novih dogodivščin 

ter izkušenj, ki še kako pridejo prav vsakemu vojaku. 

Naša četa je prevzela tudi stražo v Film Cityju in Camp Vrelu. Tudi tu se je pokazalo, da smo kos vsem 

nalogam. Opravili smo jih profesionalno in odgovorno, za kar smo bili tudi pohvaljeni. Ponosen sem, da 

sem bil kot PPRS pridodan 3. vodu v minometni četi. Naš vod vse naloge opravlja profesionalno, z jasnim 

ciljem in v skupinskem duhu. Včasih sem se spraševal, kako bom kos vsem nalogam v družbi mlajših vojakov, 

toda ugotovil sem, da je to kvečjemu prednost. Spoštujem sovojake, svoje nadrejene in tudi sam se 

počutim spoštovanega. 

Med izvajanjem sinhronizirane patrulje na administrativni mejni črti smo iz baze dobili žalostno novico, 

da se je smrtno ponesrečila naša sodelavka, sovojakinja in prijateljica. Bila je pripadnica našega voda. 

To nas je zelo prizadelo in pustilo v našem vodu veliko praznino, ki jo bo težko zapolniti. Zavedamo se, 

da bo za vedno ostala v naših srcih in da bomo tudi njej na čast opravljali svoje naloge profesionalno in 

častno, kot smo jih opravljali skupaj z njo. 

Polovica misije je že za nami. Veselim se novoletnega dopusta, ko bom objel svojo ženo, hčerko in najdražje, 

z veseljem pa se bom tudi vrnil nazaj v bazo. Če mi bo dana priložnost, bom vse še enkrat ponovil. 

Ponosen sem, da sem Slovenec! Ponosen sem, da sem služil domovini kot pripadnik Slovenske vojske, 

da puščam del sebe na mirovni misiji na Kosovu, in ponosen sem, da sem s svojim delom pripomogel 

k boljši in mirni prihodnosti drugih. 

Desetnik Bernard Turk 

18

Psiholog dosegljiv za klice v stiski 

Oddelek za psihološko dejavnost Poveljstva sil 

Slovenske vojske je vzpostavil stalno dosegljivo 

telefonsko številko 041/734 322, na katero lahko 

v stiski pokličejo pripadnice in pripadniki SV ter 

njihovi družinski člani. Psiholog, dosegljiv na tej 

številki, vam bo prisluhnil in ponudil ustrezno 

strokovno pomoč. 

reševanju sporov (področje reševanja problemov 

v skupinah vključuje osnovne pojme o skupini 

in njeni dinamiki, kot so oblikovanje skupine, 

procesi, ki v njej potekajo in jo zaznamujejo, 

povezanost in sobivanje s sovojaki, spori, tehnike 

reševanja problemov, pogajanja itn.), o pripravi 

posameznikov na daljšo odsotnost od doma, o 

pripravi na kakovostno izrabo prostega časa, o 

odnosu do lokalnega prebivalstva in o načinih 

vzpostavljanja komunikacije z njimi. Psihološko 

usposabljanje poveljujočih oziroma vodij mirovnih 

operacij obsega poleg že navedenih tem še 

učenje veščin dobrega vodenja in poveljevanja, 

delo s problematičnimi podrejenimi in podrejenimi, 

ki imajo težave, praktične napotke za vzpostavljanje 

horizontalne in vertikalne kohezivnosti 

ter vzdrževanje ustrezne psihosocialne klime, 

seznanjanje s stresnimi oblikami, ki se pojavljajo 

v mirovnih operacijah (enoličnost, rutina, dolgočasje, 

medsebojni spori, možni spori s civilnim 

prebivalstvom itn.) ter njihovo zmanjševanje, 

učenje osnov sproščanja, progresivne mišične 

relaksacije in avtogenih treningov ter preprečevanje 

odklonskega vedenja. 

Med psihološkimi pripravami vsi udeleženci priprav 

na MOM dobijo gradivo, vezano na priprave 

v pisni ali elektronski obliki na CD-ju. 

V oddelku za psihološko dejavnost Poveljstva sil 

smo pripravili tudi brošure Srečno na poti, stres 

in travma, Dobrodošli doma za pripadnike in 

njihove družinske člane, v katerih jih seznanjamo 

z običajnimi psihološkimi procesi ob odhodu, 

med misijo in ob vrnitvi iz MOM. V njih so tudi 

praktična navodila, ki odhajajočim v MOM in 

njihovim družinskim članom lahko precej olajšajo 

življenje. Pripravili smo tudi krajše zgibanke 

Stres ali si lahko pomagam, Kaj moramo vedeti o 

utrujenosti, Ob odhodu vaših dragih, Ob vrnitvi 

vaših dragih ter zgibanko z informacijami o dosegljivosti 

kriznega telefona, na katerega se lahko 

obrnejo pripadniki SV v domovini ali tujini in tudi 

njihovi družinski člani, ko se znajdejo v kakršni 

koli stiski ali težavah. 

Priprave na MOM vključujejo tudi delo 

z družinami 

Pri pripravi na mirovne operacije v tujini ne smemo 

prezreti pomembnega dejstva, to je priprav 

družinskih članov, odhajajočih na mirovne misije. 

Priprava na šest- ali večmesečno odsotnost od 

doma je namenjena pripadnikom SV, ki odhajajo 

v mirovne operacije, vključuje pa tudi delo 

z družino. Zavedati se moramo, da ima veliko 

pripadnikov svojo družino, za katero morajo 

poskrbeti pred odhodom, torej je misija v takšnih 

primerih družinski projekt. Pripadnike moramo 

opozoriti na povsem formalne obveznosti, ki 

se nam sicer zdijo tako običajne, da o njih ne 

razmišljamo, na primer oddaja davčne napovedi, 

podaljšanje avtomobilske registracije, zamenjava 

plinske jeklenke ipd. Tovrstna vprašanja so do 

neke mere rešena z opomnikom, ki je rezultat 

večletnega dela pripadnikov enot, ki odhajajo na 

misije. Ne smemo prezreti tudi povsem osebnega 

in čustvenega vidika odhoda na misijo, saj je pripadnik 

član družine, od katere bo ločen za daljše 

obdobje. Tako sam kot tudi drugi družinski člani 

se morajo soočiti s povsem novimi občutki, in sicer 

najprej z načrtovano odsotnostjo družinskega 

člana in s tem povezanimi separacijskimi težavam 

(nostalgijo, žalostjo, jezo, vznemirjenostjo, nihanjem 

v razpoloženju ipd.), pozneje z občutkom 

nepovezanosti in ločenosti, zmanjšano čustveno 

in spolno intimnostjo, občutki obupa in nepotrpežljivosti 

ter nesposobnosti in nemoči ob reševanju 

vsakdanjih težav. Če so pripadniki SV in njihovi 

družinski člani seznanjeni s težavami, ki jih čakajo, 

in se zavedajo dejstva, da so te težave običajne, 

da se to dogaja vsem, ki so ločeni za dlje časa, se 

takih težav drugače lotevajo, kot če mislijo, da so 

to le njihove, posebne težave. Družinskim članom 

pripadnikov, ki odhajajo v mirovne operacije, 

je treba tudi med njihovim bivanjem v tujini 

ponuditi psihološko podporo in pomoč, če bi ju 

potrebovali. Psihologi razmišljamo tudi o uvedbi 

dežurnega telefona za pripadnike SV, ki so v stiski, 

in tudi za družinske člane pripadnikov, ki so v 

tujini. Pogosto človek, ki se znajde v stiski, ne ve, 

na koga naj se obrne po nasvet ali pomoč, pogosto 

pa je dovolj že to, da mu je nekdo pripravljen 

prisluhniti v trenutku, ko potrebuje poslušalca. 

Delo psihologov moramo nenehno 

dopolnjevati 

Z nenehno navzočnostjo enot v tujini, znanstvenoraziskovalnim 

pristopom in sodelovanjem v 

vse več aktivnostih pri pripravi posameznikov 

ter enot na različne naloge v okviru mirovnih 

operacij v tujini naš pristop k psihološkim 

pripravam na mirovne operacije postaja vse bolj 

Obeležitev dneva SV v Kforjevi bazi 

sistematičen, načrtovan in po meri pripadnikov, ki 

odhajajo na misije. Psihološka priprava in utemeljeno 

znanstveno raziskovanje psihičnih kvalitet, 

ki jih posamezniki morajo imeti za sodelovanje v 

mirovnih operacijah, določanje meril, praktičnih 

in metodoloških navodil, pregledovanje priprav 

pri pripadnikih, ki se iz mirovnih operacij vračajo, 

in drugo so prava pot za uspešno opravljanje 

nalog v mirovnih operacijah tudi v prihodnje. 

Tako kot se z našim vključevanjem v mednarodno 

skupnost povečujeta zahtevnost in količina nalog, 

ki jih opravljamo, tako se mora večati tudi naša 

vojaškostrokovna in psihološka usposobljenost. 

Ne glede na dolžino in kakovost psiholoških 

priprav se je pomembno zavedati, da je vsak 

posameznik, pripadnik SV, za svoje psihofizično 

zdravje odgovoren sam. Slovenska vojska mu 

mora zagotoviti pogoje, metode in možnost psihološke 

oskrbe zanj ter za njegove drage, posameznik 

pa je tisti, ki bo za svoje zdravje poskrbel 

ali poiskal pomoč, ko ne bo več zmogel sam. 

Psychological preparation 

of SAF members for crisis 

response operations 

Psychological activities are aimed at the 

development and maintenance of appropriate 

psychological preparation of members 

of the active and reserve component of the 

Slovenian Armed Forces for their successful 

conduct of tasks. The aims of psychological 

activities result from the Directive on the 

Provision of Psychological Activity in the 

Slovenian Armed Forces. They include the 

attainment and maintenance of appropriate 

psycho-social atmosphere and combat 

morale; the achievement of good results in 

the area of education and training; the development 

and maintenance of appropriate 

mental-hygiene atmosphere with regard to 

the efficient exploitation of innate characteristics 

and abilities and prevention of mental 

disorders; the establishment of an appropriate 

manning system and the attainment of 

high-level coordination between SAF interests 

and SAF members’ interests. 

19


civilna obramba 

Evropska unija preverjala 

hitri odziv na krizo 

Besedilo: Tea Kranjc 

Fotografija : Bruno Toič 

Od 23. novembra do 4. decembra je v prestolnicah držav članic Evropske unije in sedežu 

EU potekala vaja kriznega upravljanja Crisis Management Exercise 2009 – CME 09. Vaja, ki 

je bila tokrat peta po vrsti, sodi v redno letno aktivnost Evropske unije v okviru evropske 

varnostne in obrambne politike. Njen namen je bil preveriti in oceniti strukture, postopke 

ter dogovore v povezavi z operacijami kriznega upravljanja, ki se izvedejo samostojno, brez 

uporabe sil in sredstev zveze Nato. Vaja je bila osredotočena na preverjanje hitrega odziva 

Evropske unije na krizo ter v tej povezavi na aktiviranje in delovanje centra operacij (Ops 

Centre) ter civilnih zmogljivosti za izvajanje in upravljanje operacij (Civilian Planning and 

Conduct Capability). Njen namen je bil preveriti zmogljivosti unije, vključno s procesom 

sprejemanja odločitev za obvladovanje kriz z uporabo civilnih in vojaških instrumentov 

unije. Preverjena sta bila hkratnost operativnega načrtovanja za vojaško operacijo in civilno 

misijo, ki potekata na istem kriznem območju, ter medsebojno usklajevanje aktivnosti 

znotraj Evropske unije. 

Vaja je potekala na sedežu Evropske 

unije v Bruslju, kjer so sodelovali 

ključne institucije, pristojna delovna 

telesa in odbori Sveta Evropske unije, 

ter v državah članicah. Ključno 

vlogo je imel politično-varnostni 

odbor Evropske unije (Political 

and Security Committee – PSC), 

ki je skrbel za politični nadzor in 

strateško usmerjanje priprav za vojaško 

operacijo in civilno misijo ter 

zagotavljal, da je njuno načrtovanje 

potekalo skladno in celovito. Stalna 

predstavništva držav članic so bila 

neposredno vključena v izvajanje 

20

vaje v Bruslju v okviru delovnih 

skupin, ki so sodelovale na vaji, 

organizacija vaje v prestolnicah pa je 

bila odvisna od držav samih. 

Vaja CME 09 je temeljila na scenariju, 

ki podpira avtonomno vodeno operacijo 

EU. Scenarij vaje je pomenil 

nadaljevanje lanske vaje CME 08 in je 

ponudil ustrezno hipotetično ozadje 

za podporo ciljem vaje in procesu 

sprejemanja odločitev. Scenarij je bil 

usmerjen v namišljeno državo Alisia 

v podsaharski Afriki, kjer povečanje 

kriminala in zaostrovanje etničnih, 

političnih ter humanitarnih razmer 

zahtevata posredovanje mednarodne 

skupnosti in v tej zvezi hitro odzivanje 

civilnih in vojaških instrumentov 

unije. Razvoj scenarija in dogodkov 

vaje je predvideval odzivanje unije 

s preoblikovanjem obstoječe civilne 

misije ter vključevanjem vojaških 

zmogljivosti. Dejanskega razmeščanja 

sil na vaji ni bilo. 

Republika Slovenija že več let sodeluje 

na vajah kriznega upravljanja 

Evropske unije. Njeno sodelovanje 

na CME 09 je bilo predvideno tudi 

v Načrtu vaj v obrambnem sistemu 

in sistemu varstva pred naravnimi 

in drugimi nesrečami v letih 2009 

in 2010, ki ga je sprejela vlada 

Republike Slovenije (VRS, številka 

83100-4/2008/6 z dne 24. 12. 2008). 

Priprave na vajo CME 09 so se začele 

že junija 2008, ko je potekal prvi načrtovalni 

sestanek Evropske unije za 

vajo. Temu sta sledila še načrtovalna 

sestanka, na vseh pa so sodelovali 

tudi predstavniki ministrstev in 

vladnih služb RS. Skladno z rezultati 

načrtovalnih sestankov in dokumenti, 

ki so definirali vsebino ter obseg 

vaje, so se začele priprave na vajo 

tudi v državi. Nosilec priprav na vaji 

je bilo Ministrstvo za obrambo. 

Podlaga za izvedbo vaje Evropske 

unije je bil sklep vlade o sodelovanju 

Republike Slovenije na vaji kriznega 

upravljanja Evropske unije CME 09 

(VRS, številka 87100-12/2009/3 z 

dne 1. 10. 2009). Z njim je vlada določila 

vadbence in zavezala državne 

organe za sodelovanje na vaji ter 

naložila Ministrstvu za obrambo, 

da izvede vse postopke obveščanja, 

usklajevanja in priprave dokumentov 

za izvedbo vaje v državi. 

Ključni udeleženci na vaji so 

poleg vlade bili še Ministrstvo za 

obrambo, Ministrstvo za zunanje 

zadeve, Ministrstvo za notranje 

zadeve, Generalni sekretariat 

vlade Republike Slovenije, Urad 

vlade Republike Slovenije za 

komuniciranje, Slovenska obveščevalno-varnostna 

agencija ter Stalno 

predstavništvo Republike Slovenije 

pri Evropski uniji. Sklep je dopuščal 

tudi možnost, da se skladno s 

potekom vaje in odločitvijo vodstva 

vaje v izvedbo aktivnosti po potrebi 

vključijo tudi druga ministrstva, 

vladne službe ali posamezne medresorske 

delovne skupine, katerih delo 

se nanaša na vprašanja nacionalne 

varnosti Republike Slovenije. 

Udeleženci vaje so zagotovili sodelovanje 

pri načrtovanju in izvedbi vaje. 

Organizacija vaje v posameznem 

organu je bila različna, od tega, da 

so organizirali delovne oziroma koordinacijske 

skupine, ki so poskrbele 

za ustrezne priprave in odzivanje 

na vaji, do tega, da so bili za njeno 

izvedbo odgovorni posamezniki. 

Republika Slovenija ni bila neposredno 

vključena v scenarij vaje in 

ni bila vsebinski nosilec posameznih 

dogodkov vaje. Tudi zato ni 

postavila posebnih ciljev, ki bi se 

na vaji preverili. Glede na navedeno 

so bili cilji vaje CME 09 v Republiki 

Sloveniji splošnejši. Sodelujoča ministrstva 

in vladne službe so skladno z 

njimi preverjali odziv na posamezne 

pojave, dogodke ali krize v regionalnem 

ali širšem strateškem okolju, 

usposobljenost in odziv udeležencev 

na vaji za ravnanje ob kriznih 

dogodkih, v reševanje katerih je 

vključena EU, ter poti in instrumente 

usklajevanja rešitev ter hitrega 

sprejemanja odločitev. 

Strokovne priprave za vajo in 

usmeritve vadbencev je v posebnem 

elaboratu pripravil Urad za civilno 

obrambo Direktorata za obrambne 

zadeve. Za vadbence je bila 

pripravljena obširna dokumentacija, 

dostopna na internem omrežju 

Nacionalnega centra za krizno 

upravljanje, za sodelujoče v okviru 

Ministrstva za obrambo pa na interni 

spletni strani Urada za civilno 

obrambo. Glede na dobre izkušnje 

predhodnih vaj je CME 09 potekala 

v okviru rednega dela, vsi sodelujoči 

pa so delovali na svojih delovnih mestih. 

Čas sodelovanja je bil omejen 

na čas od 8. do 16. ure. Odločitev se 

je izkazala za ustrezno tudi glede 

na potek in zahtevnost vaje. Izjema 

pri tem je bil le Nacionalni center za 

krizno upravljanje, ki je na podlagi 

poročil vadbencev pripravljal redna 

dnevna poročila. To je bila tudi edina 

posebnost, ki je odstopala od rednih 

postopkov dela, vendar nujna za 

spremljanje dogajanja pri vadbencih 

in za oblikovanje celostne slike o 

vaji. Center je predstavljal glavno 

točko za povezave z vodstvom 

vaje na ravni Evropske unije in po 

potrebi kontaktiral z vadbenci. Vodil 

je tudi pregled vseh medijskih dogodkov 

na vaji ter v karto z območja 

krize vpisoval ključne podatke, 

povezane z dogajanjem v Alisii. 

Vaja je bila dobro načrtovana, 

vadbenci pa ustrezno seznanjeni 

z njeno vsebino in cilji, poleg tega 

pa tudi s postopki dela, saj so se 

ustrezno in pravočasno odzivali na 

dogodke. Komunikacijske poti in povezave 

so dobro delovale, postopki 

sprejemanja odločitev ter odzivanje 

na nastale razmere pa so bili ustrezni. 

Ključne aktivnosti vadbencev v 

Sloveniji so se nanašale predvsem 

na sprejem odločitev o njenem sodelovanju 

v vojaški operaciji Euforja 

Alisia in v preoblikovani civilni misiji 

Eupola Alisia. Pred koncem vaje je 

bila na podlagi preliminarnega povpraševanja 

o sodelovanju v operaciji 

na Ministrstvu za obrambo sprejeta 

odločitev o sodelovanju Slovenije z 

največ štirimi pripadniki Slovenske 

vojske v poveljstvu vojaške operacije 

na območju krize. Pri usklajevanju 

in oblikovanju odločitve glede 

razpoložljivosti Slovenske vojske za 

sodelovanje v Alisii so bila upoštevana 

načela in določila Strategije o 

sodelovanju Republike Slovenije v 

mednarodnih operacijah in misijah. 

V Sloveniji je vajo vodilo in spremljalo 

vodstvo vaje, katerega člani 

so bili predstavniki Ministrstva za 

obrambo, Ministrstva za notranje 

zadeve, Ministrstva za zunanje 

zadeve in Urada vlade RS za komuniciranje. 

Vajo v državi je vodil 

direktor Urada za civilno obrambo 

Ministrstva za obrambo Rolando 

Žel. Vodstvo vaje se je na svojih 

sestankih seznanilo s potekom 

priprav na vajo, med njenim izvajanjem 

pa s potekom aktivnosti ter 

odzivom sodelujočih na dogodke 

vaje. Na zadnjem sestanku vaje je 

bila vzpostavljena videokonferenčna 

povezava s stalnim predstavništvom 

Republike Slovenije v Bruslju. 

Slovenski predstavniki so povzeli 

dogajanje v Bruslju, aktivnosti delovnih 

teles in svoje sodelovanje na 

vaji. Pozitivno so ocenili seznanjanje 

s poročili o stanju na vaji v državi, 

poudarili pa so, da čas za pripravo 

nacionalnih stališč navadno ni skladen 

z zahtevo po hitrem odzivanju 

in čimprejšnji predstavitvi stališč 

držav članic. Skladno z navodilom 

o vaji CME 09 v Sloveniji je bila 

imenovana operativna skupina vaje, 

v kateri so bili predvsem predstavniki 

državnih organov, ki so sodelovali 

na načrtovalnih sestankih Evropske 

unije za pripravo vaje. Skupina je 

aktivno sodelovala pri organizaciji 

vaje in pripravi vadbenih dokumentov. 

Imela je pregled nad dogajanjem 

na vaji, tako da bi lahko po 

potrebi usmerjala njeno izvajanje. 

Glede na potek vaje tovrstno 

posredovanje operativne skupine ali 

vodstva vaje ni bilo potrebno. 

Vaja je potekala skladno s pričakovanji, 

kar kaže na ustreznost izvedenih 

priprav. Prvi vtisi kažejo na to, da je 

bilo sodelovanje vadbencev uspešno 

in da so bili doseženi postavljeni cilji. 

Na podlagi poročil, ki jih pripravijo 

vadbenci, bo pripravljeno poročilo 

o sodelovanju Republike Slovenije 

za Evropsko unijo, tako imenovani 

FIR (First Impression Report). 

Podrobnejši rezultati vaje v državi, 

ocena sodelovanja vadbencev, 

uresničevanja ciljev ter opozorila 

na morebitne pomanjkljivosti bodo 

prikazani v celovitem poročilu o vaji, 

ki bo posredovano tudi v obravnavo 

in sprejem na vlado. 

European Union evaluates rapid response to 

the crisis 

From 23 November to 4 December, the fifth Crisis Management 

Exercise 2009 was conducted in Brussels and EU capitals in the 

framework of European Security and Defence Policy. The aim of the 

exercise was to verify and evaluate EU crisis management structures, 

procedures and arrangements which are conducted independently, 

without the use of NATO forces or resources. The exercise focused on 

the evaluation of EU rapid response to the crisis, and in this context, 

on the activation and operation of the EU Operations Centre and the 

Civilian Planning and Conduct Capability. 

21


iz vojaškega življenja 

Pripadnike SV urili v 

bližinskem bojevanju 

Besedilo: Gregor Logar 

Fotografije: Bruno Toič 

Izbrani pripadniki Slovenske vojske so od 12. novembra do 15. decembra urili še 

zadnjo fazo usposabljanja, kakršnega do zdaj v Slovenski vojski še ni bilo. Urili 

so se namreč v bližinskem bojevanju na naseljenem območju, v zelo posebnem 

in obenem tudi enem najtežjih načinov bojnega delovanja, ki pa je zaradi širjenja 

terorizma in nekonvencionalnih načinov bojevanja vedno bolj pomembno. 

Vse več oboroženih spopadov se namreč dogaja na naseljenih območjih, kjer se 

z malo sredstvi dosežeta velika gmotna škoda in psihološki učinek, za učinkovito 

preprečevanje ali reševanje takih spopadov pa standardna vojaška taktika in 

postopki pogosto ne veljajo več. Znanje bližinskega bojevanja bo torej postajalo 

vedno bolj iskano in cenjeno pri vojakih, ki sodelujejo ali želijo sodelovati na 

mirovnih misijah. Čeprav ima to znanje trenutno le malo pripadnikov Slovenske 

vojske, bodo ti v prihodnjih mesecih strokovno, poenoteno in varno prenesli 

svoje izkušnje ter znanje tudi na druge pripadnike v svojih enotah. 

Usposabljanje je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi 

del je potekal aprila, večinoma v Gotenici, ta del 

usposabljanja pa je izvajala mobilna skupina za 

usposabljanje (Mobile Training Team) iz ZDA, 

v kateri so bili nekdanji pripadniki ameriških 

specialnih sil, ki jih je najela ameriška vlada. 

Vsebine so bile namenjene predvsem bližinskemu 

streljanju in gibanju v objektu v manjših 

skupinah. Usposabljanja se je udeležilo 19 pripadnikov 

SV in pripadnika specialne enote 

policije. Drugi del je bil namenjen nadaljnjemu 

usposabljanju in pripravam 12 pripadnikov SV, 

da bodo to znanje prenesli na druge pripadnike 

SV. Ta inštruktorski tečaj je trajal od 19. oktobra 

do 6. novembra. Zadnji del je potekal od 12. novembra 

do 15. decembra, tega dela usposabljanja 

pa se je udeležilo 21 slušateljev iz 1. brigade, 

ki sta se jim pridružila še pripadnika enote za 

Vodja tečaja in inštruktor 

stotnik Dušan Renar: 

Usposabljanje in pridobljeno 

znanje sta zelo pomembna za 

Slovensko vojsko, saj se uporabljajo 

najnovejši postopki, taktike 

in tehnike, ki so se pokazali kot najučinkovitejši na tem 

področju. 

22

Štabni vodnik Luka Škobič: 

Tega tečaja sem zelo vesel, saj 

v Slovenski vojski točno takega 

usposabljanja do zdaj še ni bilo, 

kar je velika škoda. Občutki so 

dobri, inštruktorji so odlični in 

naučili so nas veliko novega, kar bomo tudi koristno 

uporabili pri svojem delu. 

specialno delovanje (ESD). Izvajalci usposabljanja 

so bili slušatelji iz prvega in drugega dela 

usposabljanja, ki so jih nadzirali pripadniki MTT, 

potekal pa je v vojašnici v Postojni, na strelišču 

Bloška Polica ter v hangarju generalne policijske 

uprave v Šentvidu. 

Uporaba posebnega streliva 

Vsebina tečaja je bila razdeljena na strelski del, 

urjenje bližinskega bojevanja na naseljenem 

območju in operacije, ki so obsegale procese 

odločanja, načrtovanje delovanja ter pripravo 

ukaza. 

Pri strelskem delu so se slušatelji usposabljali 

za hitro in učinkovito streljanje z avtomatskimi 

puškami FN F2000S ter pištolami M92 FS 

in sig sauer P226. Pri izvedbi usposabljanja se 

je uporabljal nov način streljanja, ki zahteva 

veliko količino streliva, kar po 5000 nabojev za 

puško in pištolo, pri čemer so se slušatelji urili 

v natančnem streljanju na majhne razdalje od 

0 do 50 metrov. V urjenju bližinskega boja so 

tečajniki obdelali več področij, med drugim 

vdiranje v objekte (Breaching), praktično na 

mehanski način s posebnim orodjem in potezno 

puško kot tudi teoretično z balističnimi sredstvi 

in eksplozivi, poleg tega pa tudi taktike, tehnike 

ter postopke skupin in vodov, strelske sposobnosti, 

bližinski boj in še veliko drugega. 

Bližinsko bojevanje je zelo hitro, dinamično, 

adrenalinsko in zato tudi zelo stresno bojno 

delovanje. Temu primerno je bilo tudi stresno 

in fizično zelo zahtevno usposabljanje, tako da 

je nekaj tečajnikov usposabljanje celo predčasno 

zapustilo. Tisti slušatelji, ki so ostali, so v tretji 

fazi pri urjenju bližinskega boja uporabljali 

posebno vadbeno strelivo simunition, in sicer 

označevalne naboje FX ter plastične naboje 

CQT, oboje kalibra 9 mm, zaradi česar so potrebovali 

posebno zaščitno opremo in prilagojeno 

oborožitev. Za simulacijo svetlobne bombe 

presenečenja so uporabljali navadno vadbeno 

ročno bombo, nekajkrat pa so za boljšo demonstracijo 

uporabili tudi pravo bombo presenečenja. 

Vdore v objekte in bližinsko bojevanje so 

tečajniki urili v policijskem hangarju v Šentvidu, 

kjer je v ta namen postavljena simulacija 

stanovanjskega objekta, torej stanovanjska 

hiša z več prostori, brez nadstropij in strehe. 

Namesto tega je nad objektom postavljen 

opazovalni most, od koder so lahko inštruktorji 

brez težav opazovali vsak gib tečajnikov. Ti so 

vpadali v skupinah po pet ljudi, inštruktorji pa 

Major ameriških specialnih 

sil Delta Force v pokoju 

James T. Borovilos: 

Med vsemi tečajniki, ki sem jih 

inštruiral, so slovenski slušatelji 

brez dvoma med najboljšimi. Na 

tečaj so prišli z zelo visokim predznanjem, zato smo 

lahko hitro prešli na bolj zahtevne zadeve. V kratkem 

času so dosegli zelo visoko raven usposobljenosti. 

so jim vsakič malo premetali pohištvo, prestavili 

omare in kartonaste tarče s slikami nasprotnikov 

ter talcev. Tako so se morali tečajniki vsakič 

znova spopasti s popolnoma neznanimi razmerami, 

toda skupaj z uporabo streliva simunition, 

vadbenih ročnih bomb in inštruktorji, ki so 

hodili za njimi ter nenehno skrbeli za majhno 

raven stresa, so slušatelji vsakič znova izkusili 

zelo dobro simulacijo pravega bližinskega bojevanja. 

Vaje so se po težavnosti še stopnjevale, 

saj so tečajniki najprej streljali le na kartonaste 

tarče, pozneje pa so tarče zamenjali kar 

inštruktorji, ki so tudi streljali nazaj. Tako so 

tečajniki izkusili še višjo intenzivnost in tempo 

ter več stresa, skrbeti so morali za žrtve v svojih 

vrstah, ki so padale pod streli inštruktorjev 

itn., torej je bila to izjemna simulacija bojnega 

delovanja, ki je bila za tečajnike naporna, toda 

pridobili so zelo veliko znanja in izkušenj, ki jih 

bodo, ko bo čas za to, prenesli naprej. 

Nov tečaj prihodnje leto 

Kot je povedal inštruktor in vodja tečaja stotnik 

Dušan Renar, je usposabljanje združen projekt, 

zaradi več faz in uporabe posebnih sredstev 

organizacijsko zelo zahteven, v njem pa je 

sodelovalo več strani in enot, brez katerih to 

usposabljanje ne bi bilo mogoče. Stotnik Renar 

je še posebej pohvalil skupino za logistično 

zagotovitev, 1. brigado za strelivo in pomoč 

pri izvedbi ter Generalštab SV za podporo in 

drugo opremo, ni pa pozabil tudi na policijo, ki 

jim je posodila svoj hangar, pri čemer je izrazil 

upanje, da bodo prihodnje leto že imeli tudi svoj 

podoben objekt. To verjetno ne bo zadnji tečaj, 

saj se bosta na podlagi pridobljenih izkušenj 

in predlogov skupine MTT učni program ter 

načrt še dopolnila, nato pa naj bi tečaj ponovno 

organizirali. Predvidoma naj bi CBU izvajal eno 

takšno usposabljanje na leto, pri čemer naj bi bil 

naslednji aprila in maja 2010. Udeležilo naj bi 

se ga do 25 slušateljev. Večino inštruktorjev bo 

zagotovil CBU, toda sodelovali naj bi tudi drugi, 

predvsem iz PDRIU, VP in ESD. 

SAF members receive training 

in close operations 

From 12 November to 15 December, selected 

members of the Slovenian Armed Forces 

conducted the last phase of training in close 

operations in urban areas. Close operations 

represent an extremely specific and also one 

of the toughest ways of combat operations. 

However, due to the spread of terrorism and 

unconventional warfare, close operations 

are becoming increasingly important. More 

and more armed conflicts occur in urban 

areas where few resources can cause a lot 

of damage and a large psychological effect, 

while the efficient prevention and resolution 

of such conflicts require much more 

than only standard military tactics and procedures. 

The knowledge of close operations 

will thus become a required virtue of soldiers 

who wish to participate in peace-keeping 

missions. This knowledge is currently possessed 

only by few SAF members; however, 

in the next few months, they will share their 

valuable knowledge and experience with 

other SAF members in their units. 

23


iz vojaškega življenja 

V Slovenski vojski nova 

generacija vezistov 

V prvi fazi usposabljanja je bil poudarek 

predvsem na teoretičnem 

znanju. Posamezniki s tehničnim 

predznanjem, predvsem elektrotehničnim, 

so bili tu v prednosti, 

saj morajo vojaki poleg sredstev za 

zveze obvladati osnove elektrotehnike, 

pravil komuniciranja in 

Vojak Rok Juhas: 

Pred usposabljanjem 

za VED vezist 

sem delal v bataljonu 

za zveze. 

Kljub temu nisem 

pričakoval, da je potrebno toliko 

predmetov za opravljanje vezističnega 

dela. Učenja je bilo precej, 

raznolikega dela tudi, zanimiv in 

pester pa je bil predvsem teren, kjer 

smo združili vse pridobljeno znanje 

s splošnimi vojaškimi vsebinami. 

taktike zvez. Da smo lahko zagotovili 

kakovost usposabljanja, smo 

vojake nenehno preverjali in ocenjevali. 

V drugi fazi je bil poudarek 

na praktičnem delu s sredstvi zvez. 

Potrebno je bilo zavzeto in zbrano 

delo, da vojak postane usposobljen 

za delo na nekaterih napravah, še 

posebej na radiorelejnih napravah. 

Da vojak postane odlično izurjen 

v delu z napravami, so potrebne 

dolgoletne izkušnje v vezističnih 

enotah. 

V sklepni fazi usposabljanja je 

bilo izvedeno petdnevno terensko 

urjenje, na katerem so bili zajeti vsi 

elementi usposabljanja, s poudarkom 

na taktiki zvez. Z inštruktorji 

smo se potrudili, da smo ustvarili 

čim bolj realno okolje. Z ustvarjanjem 

stresnega okolja smo se 

poskušali približati delu vezista v 

realnem okolju, saj je vezist v vojni 

Besedilo in fotografije: 

poročnik Matej Otrin 

V 11. bataljonu za zveze je od 7. septembra do 13. novembra potekalo specialistično 

usposabljanje za pridobitev VED-a vezist radijec-radiorelejec. Usposabljanje je bilo 

intenzivno in celovito, zaradi omejenih zmogljivosti učilnic v 11. BZV pa je potekalo 

na površinah vojašnice v letni učilnici pod šotorom. Tako so slušatelji nemoteno, 

poenostavljeno in tudi bolj učinkovito delali s sredstvi zvez, prav tako pa smo s tem 

zagotovili izpolnjevanje varnostnih zahtev. 

med pomembnejšimi cilji sovražnika. 

Poleg orožja in bojevnika mora 

vezist prenašati naprave za zveze, 

se premikati z enoto, taktično 

delovati ter biti poveljniku enote 

vedno na voljo. Da lahko prenese 

ali sprejema sporočila, mora znati 

v stresnih razmerah ostati miren. 

Če vezist odda napačno poročilo, so 

posledice lahko hude za vso enoto. 

Pogosto ima na voljo zaupne ali 

tajne dokumente, zato se mora vedno 

zavedati visoke odgovornosti, 

ki jo ima. Prav zato so le najboljši 

končali usposabljanje. Od 20 kandidatov 

je VED uspešno pridobilo le 

deset vojakov. Poveljnik bataljona 

Marko Košir je kot najboljša vojaka, 

ki sta pokazala visoko motiviranost, 

raven znanja in nesebično pomoč 

sovojakom, pohvalil vojaka Roka 

Juhasa iz 11. BZV in Marka Levstka 

iz BNZP. 

Vojakinja Nina 

Šercelj: 

Zaposlena sem v 

14. INŽB v Novem 

mestu. Na usposabljanju 

je bilo 

zelo veliko teorije, zato sem se precej 

učila. Mnogo stvari sem slišala 

prvič in usposabljanje je bilo toliko 

bolj zanimivo. Največ znanja sem 

pridobila pri praktičnem usposabljanju 

in na terenu, kjer smo uspešno 

izpeljali obrambo centra zvez. 

S pridobljenim znanjem sem zelo 

zadovoljna in si želim v svoji enoti to 

znanje še poglobiti ter nadgrajevati. 

Poddesetnik 

Marko Levstek: 

Zaposlen sem v 

16. BNZP. Usposabljanje 

za pridobitev 

VED vezist 

je bilo zanimivo, toda hkrati tudi 

zelo naporno, saj smo morali v kratkem 

času osvojiti veliko novega znanja. 

Znanje so med usposabljanjem 

ves čas pisno preverjali, na koncu pa 

je potekalo še praktično preverjanje. 

Zagotovo je bil najbolj zanimiv zaključni 

teren, kjer smo združili vsebine 

vseh predmetov in urili postopke 

iz taktike zvez ter pravil komuniciranja 

ob uporabi različnih sredstev 

zvez. Usposabljanje mi je bilo všeč, 

saj sem se naučil veliko stvari, ki mi 

bodo pomagale pri delu v enoti. 

24

Skupni projekt ESD 

in študentov FDV 

Enota za specialno delovanje SV (ESD) je v preteklosti veljala za precej zaprto in odmaknjeno. 

To gre najverjetneje pripisati tako naravi dela enote kot tudi zemljepisni oddaljenosti. 

Posledično je bila med študenti in študentkami Fakultete za družbene vede, predvsem 

obramboslovja, omenjena enota zavita v meglico skrivnostnosti in mistike, ki smo jo z 

nedavno ekskurzijo rahlo odstrli. V nadaljevanju predstavljamo skupni projekt ESD in 

študentov pri predmetu mirovne operacije, in sicer pozitiven primer civilno-vojaških odnosov. 

Pri predmetu mirovne operacije 

poskušamo študentom predstaviti 

enega izmed načinov zagotavljanja 

globalne in regionalne varnosti ter 

stabilnosti. Pri tem se ne ukvarjamo 

le z najširšo ravnjo delovanja 

mednarodnih in regionalnih organizacij, 

temveč tudi s prispevkom 

posamezne države, ki v mednarodnih 

civilnih in vojaških operacijah 

sodeluje s pripadniki oboroženih 

sil, policije, civilnimi strokovnjaki 

in drugimi. Pridobivanje vpogleda 

v izkušnje različnih akterjev, ki so 

delovali v okviru omenjenih mednarodnih 

operacij in misij (MOM), 

»Predstavitev misij na 

drugačen način – informacije 

iz prve roke. Izvedeli 

smo veliko stvari, 

o katerih v množičnih 

občilih ne slišimo nič.« 

je za študente obramboslovja, 

mednarodnih odnosov, novinarstva, 

analitske sociologije, družboslovne 

informatike in evropskih študij, ki 

sodelujejo pri predmetu mirovne 

operacije, zelo pomembno. Tako 

svoje teoretične znanje podkrepijo 

tudi s prenosom iz praktičnih 

izkušenj, kar jim omogoči sestaviti 

celovitejšo sliko. Tega se zavedamo 

tako izvajalci učnega procesa na 

FDV kot tudi deli obrambno-varnostnega 

sistema, in sicer MO s SV ter 

MNZ s policijo, ki z nami že več let 

sodelujejo v obliki gostujočih predavanj 

in občasno tudi ekskurzij. 

V preteklosti so posamezni pripadniki 

SV prihajali na fakulteto 

kot zunanji gostje, ki so svoje 

bogate izkušnje, pridobljene v 

MOM, posredovali študentom in 

študentkam. Letos smo se izvajalke 

predmeta mirovne operacije odločile, 

da študentom poskušamo 

Besedilo: Janja Vuga, mlada 

raziskovalka in asistentka na 

Katedri za obramboslovje, FDV 

še bolj približati MOM, za kar je 

najboljši način obisk pripadnikov 

enega izmed slovenskih kontingentov 

v tujini, za kar se bomo 

mogoče odločili v prihodnosti. 

Tokrat smo za obisk izbrale enoto, 

ki je v precej MOM delovala prva 

iz SV. Skozi prizmo njihovega 

prispevka v dosedanjih mirovnih 

operacijah in misijah nam je obisk 

enote vzbujal velika pričakovanja. 

V okviru ekskurzije, na katero smo 

odpeljali avtobusa študentov in 

študentk, so nam pripadniki ESD 

predstavili svoje izkušnje iz štirih 

mirovnih operacij in misij, in sicer 

iz Afganistana (NATO ISAF 1 ), Iraka 

(NTM-I 2 ), Čada (EU Tchad/CAR 3 ) 

in BiH (EU Althea). V Afganistanu 

sta prva kontingenta v Kabulu in 

širši okolici opravljala globinsko 

izvidniške naloge, pozneje pa sta 

prva kontingenta OMLT 4 usposabljala 

afganistanske oborožene 

civilno-vojaško sodelovanje 


sile. V Iraku so v okviru prvih dveh 

kontingentov delovali v IMAR 5 , 

v katerem so usposabljali bodoče 

častnike iraške vojske. V Čadu so 

delovali v prvem in tretjem kontingentu, 

v katerima so med drugim 

opravljali naloge patruljiranja in 

nadzora, da bi varovali begunska 

območja. V BiH so vzpostavili 

delovanje enote za povezavo. 

Pri tem so študentom opisali širši 

kontekst operacij, priprave SV za 

izvedbo, značilnosti okolja misije, 

odnose med pripadniki različnih 

oboroženih sil in odnose z lokalnim 

okoljem, vpogled v opravljanje 

nalog, vpliv socialnih in psiholoških 

dejavnikov idr. Za lažje predstave 

o geografskem, podnebnem, 

družbeno-socialnem, političnem 

in drugih področjih delovanja so 

študentom prikazali tudi slikovno 

ter filmsko gradivo iz operacij. 

V drugem delu so nam pripadniki 

enote predstavili oborožitev in materialna 

sredstva, ki jih uporabljajo 

pri svojih nalogah v okviru MOM. 

Vsi študentje so dobili svoj suhi 

dnevni obrok, s čimer so lahko vsaj 

delno razumeli občutek pripadnikov, 

ki so se v Čadu štiri mesece 

prehranjevali s hrano iz vrečke. 

V imenu nosilke predmeta doc. 

dr. Maje Garb, svojem imenu in 

imenu vseh študentov se zahvaljujem 

poveljniku Poveljstva sil SV 

brigadirju Alanu Gederju, ki nam 

je omogočil obisk enote, kot tudi 

poveljniku ESD podpolkovniku 

Urošu Paternusu, ki nas je prijazno 

sprejel, in pripadnikom ESD, ki so 

poskrbeli za kakovostno organizacijo 

in vsebinsko izvedbo ekskurzije. 

Prepričana sem, da ekskurzija ni 

koristna in zanimiva le za študente, 

temveč neposreden stik s kritičnim 

razmišljanjem mladih s FDV pomeni 

prispevek tudi za ESD. 

1 

International Security Assistance Force. 

2 

NATO Training Mission in Iraq. 

3 

Central African Republic. 

4 

Operational Mentor and Liaison Team. 

5 

Iraqi Military Academy. 

Fotografija: Katedra za obramboslovje, FDV 

»Pripadniki ESD so se 

izkazali kot profesionalci, 

ki se zavedajo, da za 

opravljanje svojih nalog 

potrebujejo tudi znanje, 

izkušnje in modrost, ne 

le orožja.« 

25


strokovne teme 

Vlada sprejela Strategijo 

sodelovanja RS v mednarodnih 

operacijah in misijah 

Besedilo: mag. Aljoša Selan, vodja Sektorja za 

evro-atlantske integracije DOP 

Fotografija: Robert Cotič 

Vlada je 12. novembra sprejela 

Strategijo sodelovanja 

Republike Slovenije v 

mednarodnih operacijah 

in misijah (SMOM) ter jo 

posredovala v seznanitev 

odboru za zunanjo politiko 

in odboru za obrambo 

državnega zbora. Tovrstnega 

dokumenta naša države še 

ni imela, zato je prav, da 

pogledamo, kaj prinaša. 

Gre za dokument, ki poskuša 

celovito urejati zelo kompleksno 

vprašanje nacionalnega pristopa 

k sodelovanju v mednarodnih 

operacijah in misijah (MOM), zato 

bi poudarili predvsem procesne, 

terminološke, konceptualne 

in vsebinske vidike njegovega 

nastajanja ter vidik uresničevanja 

strategije v praksi. 

V uvodu ne moremo mimo 

opisa nastajanja SMOM. Sprejem 

tovrstne strategije je bila ena od 

prednostnih nalog aktualne vlade 

na obrambnem področju, zato 

so se že v začetku letošnjega leta 

začele s tem povezane aktivnosti. 

Prva je bila širok javni posvet o 

MOM, ki je bil v drugi polovici 

januarja organiziran na Brdu pri 

Kranju. Na posvetu so sodelovali 

nekateri poslanci državnega zbora, 

predstavniki vladnih resorjev, 

Slovenske vojske, Policije, Urada 

predsednika republike in akademske 

skupnosti ter nevladnih 

organizacij, torej subjektov, ki so 

tako ali drugače vključeni v MOM. 

Gradivo s posveta je MO izdalo 

v posebnem zborniku o sodelovanju 

RS v MOM. Temu je sledilo več 

strokovnih srečanj, med drugim 

marca posvet o mednarodnem 

razvojnem sodelovanju ter konferenca 

o sodelovanju mednarodne 

skupnosti in Republike Slovenije 

v Afganistanu. 

Vlada je nato 9. aprila sprejela 

sklep, ki je Ministrstvu za zunanje 

zadeve naložil, da v sodelovanju 

z Ministrstvom za obrambo in 

Ministrstvom za notranje zadeve 

26

ter drugimi pristojnimi ministrstvi 

in vladnimi službami pripravi 

strategijo sodelovanja Republike 

Slovenije v mednarodnih operacijah 

in misijah. 

Na podlagi sklepa vlade je bila 

vzpostavljena posebna medresorska 

strokovna skupina predstavnikov 

MZZ, MO in MNZ, torej 

tistih segmentov, ki so najbolj 

intenzivno vključeni v sodelovanje 

države v MOM. Skupina je v 

okviru ducata srečanj uskladila 

besedilo predloga strategije z 

zunanjepolitičnega, vojaškega, policijskega, 

reševalnega, razvojnega, 

gospodarskega in drugih vidikov. 

Vzporedno in skladno s tem 

procesom je na Ministrstvu za 

obrambo DOP vodil usklajevanje 

obrambno-vojaškega dela besedila 

ter dela, ki se nanaša na mednarodne 

reševalne operacije. V procesu 

so redno sodelovali predstavniki 

DOP, GŠSV, URSZR, DOZ in OVS, 

v nastajanje koncepta in vsebine 

strategije pa je bila ves čas neposredno 

vključena tudi ministrica 

za obrambo dr. Ljubica Jelušič, 

ki je svojo vizijo dokumenta opisala 

tudi v spomladanski številki 

Biltena Slovenske vojske. Julija je 

bil glede SMOM organiziran še sestanek 

treh resorjev na ministrski 

ravni, na njem pa so bile predlagane 

sklepne strateške smernice 

za dokončno pripravo dokumenta. 

Upoštevani so bili tudi predlogi 

Ministrstva za pravosodje in 

Urada predsednika republike, 

pred dokončnim sprejetjem na 

vladi pa je predlog SMOM obravnaval 

Svet za nacionalno varnost. 

Prva uspeha SMOM sta zagotovo 

terminološko poenotenje 

mednarodnih operacij in misij 

ter opredelitev temeljnih pojmov, 

pri čemer je do zdaj z različnimi 

poimenovanji, ki sicer imajo svojo 

doktrinarno podlago, vladala 

precejšnja raznolikost. 

Primer Natovega delovanja na 

Kosovu, še bolj pa v Afganistanu 

v okviru aktivnosti mednarodne 

skupnosti, je v ospredje postavil 

pomen celovitega pristopa tako 

na mednarodni kot tudi na nacionalni 

ravni. Afganistan je bolj kot 

kateri koli drugi primer pokazal, 

kako nujno je sodelovanje med 

različnimi akterji mednarodne 

skupnosti ter kako je v okviru 

tega pomemben premišljen in 

integriran pristop posameznih 

držav. Pri tem je ključno medresorsko 

sodelovanje na vseh ravneh 

v okviru opredeljene nacionalne 

politike. Temeljna izhodišča 

takšnega sodelovanja so tudi 

jasna politična vizija, domišljen 

proces posvetovanja in odločanja, 

vzpostavljanje političnega konsenza, 

upoštevanje določil stroke, 

zagotovitev ustreznih finančnih in 

materialnih virov, pravočasna in 

učinkovita izvedba ter kakovostna 

javna diplomacija. 

Vsebinski vidik strategije je širok 

in vključen v jasno opredeljen 

strukturni okvir. V besedilo so 

tako na primer integrirana načela 

od zagotavljanja enakih možnosti, 

varovanja posebej ranljivih skupin 

do gospodarske diplomacije ter 

na obrambno-vojaškem področju 

načela o specializaciji, koncentriranem 

delovanju in enovitem 

naboru sil. 

SMOM je pomemben korak za 

Kaj strategija prinaša? 

Strategija je členjena na osem glavnih poglavij, in sicer uvod, opredelitev 

pojmov, pravne podlage, temeljna načela, strateški interesi in vizija, 

zagotavljanje zmogljivosti, izvajanje, transparentnost in prehodne 

odločbe. Posamezna glavna poglavja so členjena na več podpoglavij. 

V uvodnem poglavju so med drugim definirani namen strategije, ki 

je odgovor na globalnost, kompleksnost in asimetričnost sodobnih 

groženj varnosti, kar zahteva celovit, premišljen in racionalen pristop 

na nacionalni ravni, aktivno udeležbo v multilateralnem okviru, 

ustrezen razvoj zmogljivosti ter sodelovanje med različnimi akterji. Cilji 

sodelovanja določajo, da s sodelovanjem RS varuje svoje nacionalne 

interese, izpolnjuje mednarodne obveznosti ter si pridobiva pomembne 

izkušnje delovanja v mednarodnem okolju. Poudarjen je celovit 

pristop kot potreba dejanskih okoliščin in v smislu optimalnega učinka 

sodelovanja na nacionalni ravni. Temeljni pojmi definirajo varnostno 

okolje ter mednarodne operacije in misije. Formalne podlage vsebujejo 

pravni okvir in pristojne nacionalne ter mednarodne doktrinarne dokumente. 

Temeljna načela, interesi in vizija med drugim določajo načela 

in vrednote, na podlagi katerih se Slovenija odloča in deluje, prednostna 

območja ter vizijo, ki jo želimo s tem uresničevati. Zagotavljanje 

zmogljivosti določa nabor tako vojaških, civilnih, razvojno humanitarnih 

in drugih instrumentov. Opredeljuje načrtovanje in ustrezen 

razvoj zmogljivosti, vključevanje nevladnih in drugih akterjev, potrebna 

finančna sredstva idr. Izvajanje strategije določa ključne dejavnike 

sodelovanja, in sicer legitimnost, učinkovitost, pravočasnost, celovitost 

ter promocijo gospodarskih in drugih interesov, ter se dotika postopka 

odločanja v obstoječih okvirih, ko odločitve o sodelovanju v MOM 

sprejema vlada RS. Poudarjen je pomen delovanja RS v multilateralnih 

forumih in opredeljeni so postopki za izvajanje. Poglavje transparentnosti 

opredeljuje pomen javne diplomacije in opredeljuje razpravljalno 

vlogo državnega zbora, predvsem poročanje glede udeležbe in 

načrtov sodelovanja v MOM. 

bolj integriran medresorski 

pristop k sodelovanju, ki uvaja 

tudi nekatere inovativne pristope 

v okviru zakonsko opredeljenega 

sistema odločanja. Opredeljuje 

proces rednega medresorskega 

posvetovanja na različnih ravneh, 

neprekinjeno komuniciranje z 

različnimi javnostmi in okrepljeno 

posvetovalno vlogo državnega 

zbora. Proces priprave SMOM 

je bil dragoceno obdobje krepitve 

medorganizacijskih vezi ter 

poglobljenega spoznavanja skupnih 

izzivov in priložnosti glede 

MOM. Pravo delo se šele začenja, 

saj bo določila strategije treba 

vključiti v dnevne organizacijske 

procese in pri tem aktivno spodbujati 

tudi spreminjanje organizacijske 

kulture, ki lahko zagotovi 

dopolnitev dosedanjega delovanja 

na področju sodelovanja Slovenije 

v mednarodnih operacijah in 

misijah. Več si lahko preberete 

v dokumentu. 

Government adopts a strategy on Slovenia's 

participation in international operations and 

missions 

On 12 November, the Government of the Republic of Slovenia adopted 

a strategy on Slovenia's participation in international operations and 

missions and sent it to the National Assembly Committee on Foreign 

Policy and the Defence Committee for review. The article explains 

what the strategy brings, since it is a document trying to comprehensively 

deal with a very complex issue of the national approach to 

Slovenia's participation in international operations and missions. It is 

the first document of this kind in Slovenia. 

27


iz tiska 

Že poldrugo stoletje, od izida 

poleti 1858 v Slovenskem 

glasniku v Celovcu, je Martin 

Krpan figura, toda tudi 

povest, ki zavzema osrednje 

mesto v slovenski literaturi. 

Razlogov za to je veliko 

in večina je širše znanih, 

zdi pa se, da Krpan kljub 

temu še vedno ponuja nove 

možnosti interpretacije. 

Če ga pogledamo in 

poskušamo razumeti tudi 

v državotvornem smislu, bi ga 

zdaj, ko imamo svojo državo 

ter z njo diplomacijo in 

vojsko, lahko razumeli še kot 

diplomata in vojščaka. Tako 

razumevanje prinaša knjiga 

avtorja dr. Milana Jazbeca 

z naslovom Martin Krpan – 

diplomat in vojščak. Knjigo 

je izdal Zavod Martin Krpan 

(www.martinkrpan.org), 

spremni besedi sta napisala 

dr. France Bučar in dr. Helga 

Glušič, likovno pa opremil 

Peter Ciuha. Kot priloge so 

dodani Levstikova povest 

Martin Krpan z Vrha, zatem 

bibliografija slovenskih izdaj 

in prevodov ter povzetek v 

angleščini. Na prvih straneh 

so navedene številne misli 

posameznikov o Krpanu. 

Knjiga je napisana v obliki 

trideset esejev, ki prikazujejo 

in analizirajo posamezne 

Krpanove lastnosti diplomata 

in vojščaka. 

Krpan in Brdavs pred dvobojem 

Martin Krpan kot 

diplomat in vojščak 

Državotvorna interpretacija osrednjega 

slovenskega junaka (1. del) 

Ilustracija: Lojze Perko 

Besedilo: dr. Milan Jazbec 

V reviji Slovenska vojska v dveh nadaljevanjih 

predstavljamo Martina 

Krpana najprej kot vojščaka in analiziramo 

njegov dvoboj z Brdavsom. 

Citati iz povesti so v narekovajih. 

Prizorišče boja je bil travnik pred 

mestom. Boj se je odvil hitro in vse 

je bilo končano v nekaj minutah. 

Celoten potek bi lahko razdelili v 

tri dele: uvodni pogovor obeh tekmecev, 

spopad in Krpanova zmaga. 

Na začetku imamo retorično 

mikastenje, ki ga je uvedel Brdavs 

z žaljivkami, pospremljenimi z 

gromkim krohotom. Iz njegovega 

nagovora zvemo, da je bil seznanjen 

s tem, kdo je njegov nasprotnik 

in od kod je prišel (»A je to tisti 

Krpan z Vrha od Svete Trojice?«). 

Mogoče so mu to povedali, ko so ga 

seznanili, kdo je njegov izzivalec, ali 

pa je izvedel prek svojih vohunov, 

kot se za vojščaka spodobi. Kdo 

ve. Brdavsov uvod je dober primer 

psihološke obdelave nasprotnika, 

da bi ga zmedel in mu vlil strah v 

kosti ter si tako pridobil prednost, 

ki bi se lahko pokazala za odločilno. 

V njem najdemo posmeh, zaničevanje, 

žaljivke in grožnjo, vendar tudi 

kanček najverjetneje narejene milosti, 

da bi se Krpanov položaj pokazal 

za še bolj brezupnega: »Pojdi mi 

izpred oči, kajti če me zgrabi jeza, 

ležal boš krvav, kot je sam cesarjev 

sin in sto drugih!« Kako tudi ne, 

28

ISBN 978-961-269-150-9 

saj se je z vsako Brdavsovo žrtvijo 

njegov sloves profesionalnega 

morilca krepil in vzbujal večji strah 

ter brezup pri tekmecih. K temu 

sta pripomogli velikanova postava 

in fizična moč. Kot je že ugotovil 

Krpan na začetku, ko je orožje 

izbiral in ga v rokah drobil: »To ni 

za velikana, ki mu pravite Brdavs, in 

ne za mene, ki mi pravite Krpan.« 

V prvem delu izstopa tudi Krpan 

s svojim besednim nastopom, ki je 

bil popolno nasprotje Brdavsovega. 

Bil je zbran, miren in prijazen, 

toda če iz varnega in oddaljenega 

zavetja dobro premislimo, se je bilo 

Krpanove mirnosti bati najmanj 

toliko kot Brdavsove gromkosti. 

Slednjega je njegov nasprotnik 

presenetil, kar je postalo očitno po 

stisku rok, ki se je pozneje izkazal 

za diaboličnega: »Brdavs malo zareži, 

pa vendar nič ne reče, ampak 

misli si: Ta je hud in močan (...).« 

In se kljub temu ne otrese svojega 

podcenjevanja nasprotnika: »(...) pa 

kaj bo – kmet je kmet; saj ne zna 

bojevati se, kakor gre junakom.« 

Uvodno verbalno in psihološko 

ogrevanje je bilo statično in se konča 

z omenjenim stiskom rok, kar je 

uvod v boj. 

Spopad je bil bliskovit, silen in presenetljiv. 

Tekmeca si urno zdirjata 

od daleč nasproti, ob tem Brdavs 

visoko dvigne meč, da bi opravil že 

v prvem poskusu, navalu in zaletu, 

Krpan pa mu urno podstavi kij, 

da se meč globoko zarije v mehko 

lipovino. Za opis tega dela celo 

zadostujejo usodne besede iz 

peklenskega ritma »urno, visoko, 

urno, globoko«. Težko bi našli bolj 

odmevno in nazorno formulo, ki 

ponazarja hitrost, moč ter udarnost. 

Ko sta jezdeca trčila skupaj, 

se je vse zgodilo v za opazovalce 

skoraj neulovljivem delčku sekunde 

in na dveh, mogoče treh kvadratnih 

metrih. Drvenje obeh konjev se je 

v skorajda nedojemljivi spretnosti 

obeh jezdecev bliskovito spreobrnilo 

v uničujoč iztek. Tako rekoč trk 

Titanov. 

V tej precej manj kot eni minuti 

je bil Brdavs na začetku v razumljivi 

prednosti, za kakšen hip sta 

si bila v eksploziji velike moči še 

enakovredna, nato se je v trenutku 

vse prevesilo na Krpanovo stran. 

Prepričanost, čeprav ne zaverovanost 

v zmago je hudo močno orožje. 

Ne moremo, da se ne bi, čeprav 

predvsem retorično, vprašali, kako 

le je Krpan s težkim kijem zmogel 

ujeti silovit vektorski naboj nezgrešljive 

sablje, ki ni poznala ovire. 

Osrednja faza boja je tako polna 

napetega, celo divjega gibanja, 

sproščene neznanske energije in 

izredne dinamike, ki se izteče v 

statičen del, v katerem »se meč 

globoko zadere v mehko lipovino«. 

V obeh teh delih si je Brdavs 

prigrabil vodilno vlogo in kaže, da 

se je Krpan predvsem odzival na 

tempo, ki ga je narekoval njegov 

nasprotnik. 

Sklep boja je minil, podobno kot je 

njegov začetek, v skoraj nepremakljivi 

statiki in mojstrski retoriki, le 

da so bile vloge zamenjane in da na 

Krpanovo izvajanje ni bilo odmeva. 

Krpan, ki po postavi gotovo da ni 

bil manjši od Brdavsa in je bil zaradi 

kobilice na prvi pogled v fizično 

podrejenem položaju, ki pa se je 

izkazal za njegovo prednost, pravzaprav 

sestopi s kobilice, kajti, kot 

vemo, so se mu noge skorajda po 

tleh vlekle, zato je Brdavsa potegnil 

navzdol, z njegovega konja, »kot bi 

otroka v zibel deval«, seveda v spet 

delčku sekunde, že kar povsem 

naravno in samoumevno. Prednost 

velikega Krpana, majhne kobilice 

in velikega, na prvi pogled celo 

okornega kija ter mehkega lesa, 

iz katerega je bil narejen, je bila 

pred tako imenovano zmagovito 

pojavo Brdavsa in njegovo bridko 

sabljo neulovljiva, kar se je vse 

izkazalo šele na koncu, po preobratu. 

Krpanov že spokojni, čeprav 

pod površino razgiban nagovor 

premaganega sovražnika je slovo, 

besedna mojstrovina, v kateri 

lahko iščemo in najdemo poduk, 

maščevanje, karanje in opomin 

ter nasvet, v vsem pa je jasno 

razpoznaven konec. V njem Krpan 

že kar ne more skriti želje, da bi šel 

»domu, za peč«. Kakšen paradoks: 

veliki zmagovalec misli na dom in 

ne na dvor ter slavo. Kdo ve, ali je 

vse to dojel tudi Brdavs, ki je bil 

brez besed, presenečen, nemočen 

in ob vse. 

Ko jezdeca, konja in obe orožji v 

nezaustavljivo razdiralni energiji 

trčijo skupaj in se mogočen torzo 

vpne pod nebo, se zdi, kot da se je 

vse ustavilo, onemelo in zaledenelo. 

Gledalce je moral obiti srh, ko so 

to videli. Hip zatem se ta vertikalna 

onemelost v seriji kratkih in 

spretnih potez, ko vsa ta energija 

uplahne in se zgrne vase, spreobrne 

»Mojstrsko razdelano, s kantovsko natančnostjo. Če bi slovenska 

v 

politika 

horizontalno 

prej tako razumela Krpana, 

ukletost, 

ne bi prespali sto let 

v 

in bi bila naša narodnostna zgodovina drugačna. To knjigo bi 

moral vsakdo imeti na nočni omarici.« 

kateri Krpan prvič v 

Demeter 

boju 

Bitenc, filmski 

prevzame 

igralec 

»Svojo diplomatsko spretnost je Krpan povezoval s svojo izjemno 

močjo. in In bil spremeni uspešen. Naša diplomacija dinamiko te izredne moči ter 

pobudo 

nima. Kje je lahko njena posebna moč, bo morala šele odkriti.« 

nastopi v vodilni vlogi: France razjaha 

Bučar, državnik 

»To besedilo je res nekaj posebnega, spretna miselna igra o 

kobilico, potegne Brdavsa navzdol, 

naravi človeškega delovanja. Naj živi Martin Krpan – s kobilico 

vred!« 

Helga Glušič, profesorica književnosti 

ga položi na tla in stopi nanj. In dejanje 

Dunaj, obstane a ni postal cesar, v le zaključni naprej je opravljal svojo sekvenci, 

obrt.« 

»Martin Krpan je bil kot poklicni diplomat in vojak. Rešil je 

Veleposlanik Matjaž Kovačič, predsednik sindikata slovenskih diplomatov 

ki jo Krpan pospremi z nagovorom. 

»Knjigo bomo vojaki z veseljem razlagali ne le svojim otrokom in 

vnukom, ampak tudi v vojaških šolah. Tudi zato, ker avtor tako 

Ta je – v nasprotju od uvodnega – 

kot Levstik preko Krpana izpostavlja, da je treba krepiti slovensko 

samozavest, iznajdljivost in zagledanost v rodno zemljo.« 

miren, Generalmajor pretehtan, Alojz Šteiner, Načelnik ne Generalštaba izziva Slovenske in vojskene 

jezi nikogar, temveč ugotovi stanje, 

www.martinkrpan.org 

pomiri razgreto vzdušje in sklene 

posel ter pospremi Brdavsa na zadnjo 

pot. Nekajminutno dogajanje, 

9 789612 691509 

ki mu rečemo hud boj za usodo 

cesarstva, je bilo kratko in njegov 

mogoče najdaljši del je bilo uvodno 

Brdavsovo besedičenje, medtem 

ko je Krpan, izkušen in preverjen 

v drugačnih sporih in spopadih, 

odlično izpeljal Cezarjevo maksimo 

prišel, videl, zmagal. 

Celotno dogajanje je bilo ves čas na 

robu in polno napetosti. Vse je bilo 

končano v nekaj minutah, zato bi 

lahko tudi izgledalo, kot da je bilo 

preprosto, pa seveda ni bilo. To je 

bilo zelo težko, zelo zahtevno in 

nevarno delo, kot je rekel tudi sam 

Krpan še precej pred tem, takoj po 

dogodivščini z lipo: »Kar se tiče 

Brdavsa, to ni igrača, kakor bi kdo 

z grma zapodil vrabca, ki se boji 

vsakega ocepka in kamna.« 

Boj je nerazpoznaven preplet 

Martinove fizične moči, spretnosti, 

premetenosti in izkušenosti 

ter njegovega načina življenja. Bil 

je kmečki človek, zato bi mu bil 

vsak, še tako dober paradni dvorni 

konj in izstopajoča viteška oprema 

v pogubo. Zato je moral tekmečeve 

prednosti obrniti sebi v prid, 

svoje – iz Brdavsovih oči gledano – 

pomanjkljivosti pa prav tako. Kot 

je svetoval Sunzi, opri se na tisto, 

kar imaš in poznaš, ter se s tem 

upri tistemu, kar ima nasprotnik in 

s čimer se te bo lotil. Torej, poznaj 

sovražnika in poznaj sebe. 

Če pošteno premislimo, je bilo to, 

da je bilo Martina »čudno gledati: 

njegova kobilica je bila majhna, 

noge je imel velike, tako da so se 

skoraj po tleh za njim vlekle (...)«, 

njegova velika in gotovo že odločilna 

prednost. Zmaga je bila rezultat 

nestandardnosti in netipičnosti 

osrednjega junaka ter njegovega 

pristopa k boju. Martin Krpan je bil 

velik bojevnik in vojščak, o čemer 

nazorno pričata njegova zmaga 

ter ves potek boja na dunajskem 

mestnem travniku. 

Martin Krpan as a diplomat and warrior 

(Part 1) 

For approximately 150 years, since it was published in the literary journal 

'Slovenski glasnik' from Klagenfurt in the summer of 1858, Martin 

Krpan has been not only a figure, but also a tale holding a special 

place in Slovenian literature. Nevertheless, Martin Krpan still offers 

new possibilities of interpretation. If we try to understand him as aspiring 

to statehood, now that Slovenia has its own state, diplomacy 

and army, he could be understood also as a diplomat and warrior. 

This is the message of the book entitled 'Martin Krpan – a diplomat 

and warrior', written by Dr Milan Jazbec and published by the Martin 

Krpan Institute (www.martinkrpan.org). The foreword was written by 

Dr France Bučar and Dr Helga Glušič, while illustrations are the work 

of Peter Ciuha. Attached to the book are Fran Levstik's tale Martin 

Krpan from Vrh, a bibliography of Slovenian editions and translations, 

as well as an abstract in English. The first pages of the book contain 

numerous individual thoughts on Martin Krpan. The book includes 

30 essays which describe and analyze individual characteristics of 

Martin Krpan as a diplomat and warrior. 

29


nagradna križanka 

Fotografija: Bruno Toič 

Fotografija: Bruno Toič 

30

Fotografija: Robert Cotič 

Reševalcem nagradne križanke 

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SKUPAJ ZMOREMO. 

Nagrade prejmejo: Tina Koren, Komenskega 44, 1000 Ljubljana, 

Cveto Novak, Razgledna ulica 20, 3220 Štore, Milan Zorko, 

Bohoričeva 11, 8270 Krško. 

Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam 

pošljite do petka, 15. januarja 2010, na naslov: Uredništvo revije 

Slovenska vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 

Ime in priimek: ................................................................................................................ 

Naslov: ............................................................................................................................ 

Pošta:............................................................................................................................... 

Rešitev gesla: .................................................................................................................. 

......................................................................................................................................... 

......................................................................................................................................... 

......................................................................................................................................... 

31

Informacije in rezervacije: 

 

Park vojaške zgodovine Pivka 

 

 

Kolodvorska cesta 51, 6257 Pivka 

 

telefon: 00386 (0)5 721 21 80 

 

tank.pivka@siol.net 

 

www.parkvojaskezgodovine.si 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V Parku 

 

vojaške zgodovine Pivka si obiskovalec 

lahko ogleda nacionalno tankovskoartilerijsko 

zbirko, spozna večtisočletno 

 

 

vojaško in utrdbeno dediščino širšega območja 

 

Postojnskih vrat, se sprehodi skozi podzemno 

 

utrdbo rapalske meje ali se poda na pohod po 

 

krožni poti vojaške zgodovine. 

 

 

V Parku vojaške zgodovine Pivka je 

V Parku vojaške zgodovine Pivka je poleg 

na 

stalnih razstav in zbirk na ogled tudi gostujoča 

 

razstava Zvesti vojakovi prijatelji – Živali na 

 

bojiščih prve svetovne vojne, ki jo bo v sredo, 

 

13. januarja 2010, ob 18. uri dopolnilo še 

 

predavanje na temo živali v vojni. Predaval 

 

bo mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo 

zgodovino 

Slovenije Žiga Koncilija. 

 

 

www.parkvojaskezgodovine.si

Letnik XVII/19 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?