reÅ¡itve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred ... - Praktik

RAZISKUJEM 

Jelka 

PRETEKLOST 7 

rešitve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred osnovne šole 

Razpotnik 

Damjan Snoj

Jelka Razpotnik, Damjan Snoj 

RAZISKUJEM PRETEKLOST 7 

rešitve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred osnovne šole 

Strokovni pregled: Elissa Tawitian 

Jezikovni pregled: Martina Vozlič 

Ilustracije: Iztok Sitar 

Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o. 

Slikovno gradivo: Delo d. d., Gorenjski muzej, Narodni muzej Slovenije, Reuters picture archive, 

arhiv Založbe Rokus Klett in zasebno arhivsko gradivo. 

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett 

dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com 

© 2007 Založba Rokus Klett d.o.o. Vse pravice pridržane. 

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega 

avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. 

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. 

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. 

Če v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili. 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

94(075.2)(076.2) 

Založba Rokus Klett, d.o.o. 

Stegne 9b 

1000 Ljubljana 

telefon: 01 513 46 00 

telefaks: 01 513 46 99 

e-pošta: rokus@rokus-klett.si 

www.rokus-klett.si 

RAZPOTNIK, Jelka 

Raziskujem preteklost 7. Rešitve za delovni zvezek za zgodovino 

za 7. razred osnovne šole [Elektronski vir] / Jelka Razpotnik, 

Damjan Snoj ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; 

slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana 

: Rokus Klett, 2007 

Način dostopa (URL): http://www.praktik.org. - Opis temelji na 

verziji z dne 11.06.2007 

ISBN 978-961-209-740-0 

1. Snoj, Damjan, 1972- 

233574144 

DN070388

Dragi učenci in učitelji zgodovine, 

že dolgo smo si želeli, da bi za vas pripravili delovni zvezek, s katerim bi bilo vaše 

raziskovanje preteklosti dinamično in zabavno. Delovni zvezek, ki je pred vami, je 

prirejen za aktivno uporabo pri pouku, saj spodbuja aktivno in raziskovalno učenje. 

Ponuja tudi številne izvirne naloge in miselne vzorce. 

Rokusov delovni zvezek Raziskujem preteklost 7 je delovni zvezek nove generacije. Trudili 

smo se, da bi vanj vključili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. 

Še posebno smo se trudili, da bi delovni zvezek oblikovali nazorno in privlačno. 

Dragi učenci, upamo, da vam bo delovni zvezek v veselje pri učenju zgodovine in bo 

v vas prebudil raziskovalce preteklosti. 

Dragi učitelji, upamo, da vam bo delovni zvezek v pomoč pri poučevanju zgodovine in 

uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu. 

Mag. Jelka Razpotnik 

Urednica 

Uvodni tekst učencem 

kratko predstavi temo 

Veliki imperiji od 

Sredozemlja do Kitajske 

V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji 

v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski). 

Feničani pa so zgradili trgovski imperij v 

Sredozemlju. Na daljnem Kitajskem je nastalo 



enotno cesarstvo, v katerem so imeli velik vpliv 

misleci. Najbolj pomemben je bil Konfucij. 

Kitajska − veliko enotno cesarstvo 

Asirski imperij − vojaška moč 

Odlomki pisnih 

virov povečajo 

interes učencev 

Asirski imperij je nekaj stoletij predstavljal največjo silo v zahodni Aziji. 

1. Preberi besedilo vokvirčku in odgovori na vprašanja ob njem. 

Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi, 

njihove kohorte so se bleščale v škrlatu 

in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde 

na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo 

Galilejo. 

(Lord Byron: Uničenje Senakuriba) 

A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko? 

C. Kakšen pečat je pustila asirska nadvlada v Mezopotamiji? 

B. Premisli, kakšna jebilareakcija prebivalcev ogroženih mest, ko se jim je 

začela takšna vojska približevati? 

Na Kitajskem je dinastija Qin ustvarila velik kitajski imperij. Med učenjaki je bil najbolj pomemben Konfucij. 

3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 32. V vsakem od spodnjih stavkov sta dve podčrtani besedi. Prečrtaj napačno besedo. 

V začetku 1. tisočletja pr. Kr. je na Kitajskem vladala dinastija Čou – Qin. 

Orodje in orožje so Kitajci izdelovali večinoma iz brona – železa. 

Uporaba kovanega denarja je spodbudila razvoj trgovine – turizma. 

Rudo so talili v plavžih – oglarskih kopah. 

Obdobje vladavine dinastije Čou se je končalo v 3. stoletju pr. Kr. – po Kr. 

Feničanski trgovski imperij 

Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo osnovo današnje pisave. 

4. Ob sliki odgovori na vprašanja. 

A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov? 

Perzija − združitev številnih ozemelj 

Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so si pomagali tudi z diplomacijo. 

2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij. 

A. Na zemljevidu vpiši imena dežel, B. Obkroži ime perzijske prestolnice. 

ki so bile delperzijskega imperija: C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti. 

• Grčija, Č. Katera ozemlja je Perziji priključil Darij? 

• Makedonija, 

• Anatolija, 

B. Zakaj so bili v tem tako uspešni? 

C. S katerim blagom so največ zaslužili? 

Ilustracije 

popestrijo 

predstavitev 

• Egipt, D. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo 

• Sirija, osvojiti, je obvladovala Perzija? 

• Babilonija, 

• Perzija. 

V kvadratke ob slikah dopiši, kateri imperij predstavljajo. Zraven dopiši eno njihovo značilnost. 

PONOVIMO 

VELIKI IMPERIJI 

OD SREDOZMELJA 

DO KITAJSKE 

21 

22 

Zemljevidi omogočajo 

prostorsko predstavo 

učencev 

Miselni vzorec omogoča 

učencem ob koncu vsakega 

poglavja kratek in jasen 

pregled usvojenega znanja

5 

ŽIVLJENJE PRVIH ČLOVEŠKIH SKUPIN : 

rojstvo človeka 

14 

PRVE CIVILIZACIJE: 

rojstvo civilizacij in kulture 

27 

ANTIČNA GRČIJA: 

izumitelji demokracije in občudovalci lepote 

42 

RIMSKI IMPERIJ: 

mogočna vojaška moč in tehnika 

59 

EVROPSKI ZGODNJI SREDNJI VEK: 

ponovno rojstvo Evrope 

74 

EVROPSKI VISOKI SREDNJI VEK: 

gospodarski in kulturni napredek

Življenje prvih človeških 

skupin: rojstvo človeka 

6 Kako je potekal razvoj v kameni dobi 

8 Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi 

10 Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin 

12 Od piščali do vaške situle – prazgodovina na 

slovenskem ozemlju

Prvi ljudje so se pojavili pred več milijoni let. V 

najstarejših obdobjih človekove zgodovine so 

ljudje spoznali ogenj, kamnito orodje in orožje. V 

neolitiku so se začeli naseljevati v vaseh ter se 

ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo. 

Kako je potekal 

razvoj v kameni dobi 

Dolga kamena doba 

V paleolitiku se je človek razvil v razumno in družbeno bitje. 

1. V tabeli so fotografije lobanj prednikov današnjega človeka. Poskušaj ugotoviti, po katerih značilnostih se razlikujejo. 

Zapiši časovni okvir, v katerem so omenjene človeške vrste živele. 

avstralopitek homo sapiens neandertalec kromanjon 

PRED 4 MILIJONI LET PRED 400.00 LETI PRED 200.00 LETI PRED 40.00 LETI 

2. Pomisli, kaj je človeka ločilo od živali? 

RAZMIŠLJANJE, GOVOR 

ŠE VEDNO GA 

3. Razmisli, kakšne posledice je imelo za 

razvoj človeka odkritje ognja. 

Zapiši jih na črte ob sliki. 

V kakšne namene še danes 

uporabljamo ogenj? 

– OGREVANJE 

– VARNOST 

– HRANA 

UPORABLJAMO 

ZA OGREVANJE, 

PA TUDI V 

– GOVOR 

INDUSTRIJI. 

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka 

Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens. Znanstveniki niso enotni, ali so bili predniki 

homo sapiensa tudi neandertalci. 

4. Na spodnjih ilustracijah sta predstavljena neandertalec in kromanjonec (homo sapiens). 

A. V vmesni prostor zapiši razlike in podobnosti med njima. 

RAZLIKE 

NEANDERTALEC JE BOLJ ČOKAT, 

IMA SKROMNEJŠA OBLAČILA ... 

PODOBNOSTI 

POKONČNA DRŽA, UPORABA ORODJA 

IN OROŽJA, IZDELAVA OBLEKE 

6

Kako je potekal 

razvoj v kameni dobi 

B. Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev? Podčrtaj pravilni odgovor. 

A. Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razviti boljše orožje in orodje. 

B. Bili so večji in močnejši od neandertalcev. 

C. Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča. 

Velika sprememba v neolitiku 

Ljudje so v neolitiku obogatili svojo prehrano s poljskimi pridelki. 

5. Pozorno si oglej ilustracijo in v kvadrate ob njej zapiši značilnosti življenja človeka v neolitiku. 

OBDELOVANJE 

POLJ 

PRVE VASI 

(STALNA 

NASELITEV) 

UPORABA 

OGNJA 

GOJENJE 

DOMAČIH 

ŽIVALI 

PONOVIMO 

Tri obdobja v 

kameni dobi 

Kako se je 

razvil govor? 

Katere so bile 

prve poljščine? 

PALEOLITIK 

MEZOLITIK 

NEOLITIK 

POTREBA PO 

POJASNJEVANJU, 

DELITVI DELA ... 

ŽITO, 

LEČA, 

BOB, 

ČEBULA ... 

7

V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene 

dobe. Spremembe podnebja so vplivale 

tudi na človeka, ki se je sprva selil skupaj s 

čredami mamutov, turov, nosorogov … Ljudje so 

se ob koncu zadnje ledene dobe začeli ukvarjati 

s poljedelstvom in živinorejo. 

Kakšno je bilo življenje 

človeka v kameni dobi 

Življenje lovcev in nabiralcev 

Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo horde. 

1. Z modro barvo obkroži dela, ki so jih opravljali moški, z rdečo pa dela, ki so jih opravljale ženske. 

LOV NABIRANJE SADEŽEV SKRB ZA OGENJ SKRB ZA OTROKE 

2. Ob sliki opiši lovsko tehniko kamenodobnih lovcev in 

poimenuj živali, ki so jih lovili. 

SKOPALI SO JAMO, VANJO NAMETALI OŠILJENE 

KOLE TER JO PREKRILI Z LISTJEM IN VEJAMI. 

MAMUT, NOSOROG, TUR, SEVERNI JELEN ... 

3. Spodnji trije stavki so napačni. 

Popravi jih tako, da boš dobil pravilne trditve. 

Kamenodobni ljudje so večinoma prebivali v hišah. 

KAMNOLOMNI LJUDJE SO VEČINOMA PREBIVALI V ŠOTORIH. 

Ob slabem vremenu so se ljudje zatekli v gozd ali v jame. 

OB SLABEM VREMENU SO SE LJUDJE ZATEKLI POD SKALNE PREVISE. 

Ljudje so se združevali v rodove – skupine, ki so imele nekaj deset pripadnikov. 

LJUDJE SO SE ZDRUŽEVALI V HORDE – SKUPINE, KI SO IMELE NEKAJ DESET PRIPADNIKOV. 

Dosežki v razvoju tehnike 

Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje ali orožje, in ki so jim olajšali 

življenje ter delo. 

4. Oglej si ilustracijo. 

A. Kaj dela človek na sliki? 

OBDELUJE KAMEN; 

_____________________________________________________ 

IZDELUJE ORODJE IN OROŽJE 

_____________________________________________________ 

B. Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje 

in orožje? 

_____________________________________________________ 

KAMEN, LES, KOSTI. 

8

Kakšno je bilo življenje človeka 

v kameni dobi 

5. V spodnje kvadratke nariši 4 različna orodja, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi in jih poimenuj. 

SEKIRA PRODNJAK PESTNJAK NOŽ ... 

Življenje poljedelcev 

V mlajši kameni dobi (neolitiku) je prišlo do uveljavitve poljedelstva in živinoreje, kar je močno spremenilo dotedanji 

način življenja ljudi. 

6. Pred navedena območja vpiši številke poljskih pridelkov, ki so jih tam gojili. 

3,4 

__________ dolina Nila 

3,6 

__________ Kitajska 

2,5 

__________ Srednja Amerika 

1,7 

__________ Južna Amerika 

1 - paradižnik 

2 – koruza 

3 – pšenica 

4 – ječmen 

5 – buče 

6 – riž 

7 – krompir 

7. Obkroži 4 obrti, ki so se pojavile v neolitiku in pojasni, kaj je vplivalo na njihov pojav. 

pekarstvo lončarstvo predilstvo zlatarstvo 

mizarstvo tesarstvo frizerstvo tkalstvo 

DELITEV DELA, KI JE BILA 

POSLEDICA STALNE NASELITVE. 

PONOVIMO 

Dopolni besedilo. 

Ljudje v kameni dobi so se preživljali z ___________________________ in ___________________________, v 

POLJEDELJSTVOM 

neolitiku pa še s _____________________________ in ________________________________. V tem obdobju so 

se iz odprtih planjav preselili v preproste koče, nastale so prve __________________________________. Ljudje, ki 

NOMADI 

LOVOM 

ŽIVINOREJO 

VASI 

HORDE 

NABIRALNIŠTVOM 

so bili prej ____________________________, so se začeli združevati v ____________________________. Orodje 

KOSTI KAMNA LESA 

in orožje so izdelovali iz ______________________, ______________________ in ________________________. 

9

Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril 

prvo kovino – baker, ki jo je kmalu nadomestil 

z bronom. Ljudje so začeli opravljati različne 

poklice. S pojavom mislečega človeka se je v 

zgodovini človeštva pojavila tudi umetnost. 


človeka v dobi kovin 

Živahne dobe kovin 

Človek je ob koncu neolitika odkril in začel uporabljati prvo kovino, kar je močno spremenilo njegovo življenje. 

1. Na časovnem traku z različnimi barvami pobarvaj začetek posameznih kovinskih dob in jih poimenuj. 

3500 3000 2500 2000 1700 1000 800 600 400 200 0 pr. Kr. 200 po Kr. 

BAKRENA BRONASTA HALŠTATSKA LATENSKA 

2. Kovine so bile zelo primerne za izdelovanje orožja. 

Katero orožje in drugo opremo lahko prepoznaš na sliki? 

ČELADA, 

ZAPONKA, 

OGRLICA, 

ZAPESTNICE 

Ljudje začnejo opravljati različne poklice 

Z odkritjem kovin se je povečalo število obrtnih poklicev, ki so jih opravljali ljudje. 

3. V dobah kovin so nastali mnogi novi poklici. 

A. Obkroži pravilne med spodaj naštetimi. 

rudar livar tesar predilec kovač 

B. Razmisli, kakšne posledice je imel pojav novih poklicev na človeško družbo. 

RAZDELILI SO SI DELO, POJAVILE SO SE PREMOŽENJSKE RAZLIKE. 

4. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi. 

si družine zemljo Posamezne so pridobile 

POSAMEZNE DRUŽINE SO SI PRIDOBILE ZEMLJO. 

in jo Obdelovale s le orodjem so svojim zase. 

OBDELOVALE SO JO S SVOJIM ORODJEM IN LE ZASE. 

10 

prenašalo je potomce se premoženje na Družinsko 

DRUŽINSKO PREMOŽENJE SE JE PRENAŠALO NA POTOMCE.

Kakšno je bilo življenje človeka 

v dobi kovin 

5. Razloži. 

Menjalna (naturalna) trgovina je 

TRGOVINA, PRI KATERI MENJAJO BLAGO ZA BLAGO. 

Katere njene oblike so se ohranile do danes? 

MENJAVA IGRAČ MED OTROKI. 

Dosežki v umetnosti 

V prazgodovini so nastala številna umetnostna dela, s pomočjo katerih lažje razumemo življenje in verovanje ljudi v 

prazgodovini. 

6. Oglej si slike v učbeniku na straneh 15 in 16. Kaj je upodabljal prazgodovinski človek? 

ŽIVALI, LJUDI 

7. Oglej si ilustracijo, na kateri keltski svečenik izvaja daritveni obred. 

A. Kaj sežiga svečenik? 

ŽITO 

B. Kaj je bil namen tega dejanja? 

ODGNATI ZLE DUHOVE IN PRIVABITI DOBRE. 

8. Med petimi stavki trije pravilno opisujejo delo vračev, dva pa sta napačna. 

Obkroži črke pred napačnima trditvama. 

A. Vrači so zdravili ljudi. 

B. Vrači so krstili ljudi in jim podeljevali zakramente. 

C. Vrači so darovali bogovom. 

Č. Vrači so s pomočjo plesa duhove prosili za dež. 

D. Vrači so prebivalcem napovedovali prihodnost. 

PONOVIMO 

KOVINSKE DOBE NOVI POKLICI DUHOVNI SVET 

• PRVA KOVINA 

JE BIL BAKER 

• NATO ŠE BRON 

IN ŽELEZO 

• LIVAR 

• KOVAČ 

• RUDAR 

• DOBRI IN ZLI DUHOVI 

• VRAČ 

• SVEČENIKI 

• AMULETI IN TOTEMI 

11

Arheološke izkopanine dokazujejo, da je človek 

v prazgodovini živel tudi na današnjem slovenskem 

ozemlju. Poleg najdb v jamah v času paleolitika, 

je z začetkom kovinskih dob poznano 

najdišče na Ljubljanskem barju. Najbolj znane 

najdbe iz kovinskih dob pa so bile odkrite na 

Dolenjskem. 

Od piščali do vaške situle 

– prazgodovina na 

slovenskem ozemlju 

Piščal iz Divjih bab 

Piščal neandertalca, najdeno v Divjih babah, štejemo med ene najpomembnejših odkritij na današnjih slovenskih 

tleh. 

1. A. Oznake pred kraji na zemljevidu pobarvaj: 

- kamenodobne rumeno, 

- bakrenodobne rdeče, 

- bronastodobne rjavo, 

- železnodobne črno. 

B. Iz katerega prazgodovinskega 

obdobja je največ ostankov v bližini 

tvojega domačega kraja? 

2. Oglej si sliko piščali, ki so jo našli v jami Divje babe v učbeniku na strani 17. V prazen kvadrat skiciraj najdeno piščal in 

jo primerjaj s sodobnim instrumentom v sosednjem kvadratu. 

IMA LUKNJE, KI SO 

VEČJE, NIMA USTNIKA. 

3. Pod slike zapiši kraje v Sloveniji, kjer so našli ostanke iz kamene dobe, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega življenja. 

OROŽJE (BETALOV SPODMOL) PIŠČAL (DIVJE BABE) MAMUT (NEVJE) ŠIVANKA (POTOČKA ZIJALKA) 

12

Mostiščarji na Ljubljanskem barju 

V bakreni dobi so na Ljubljanskem barju nastala številna kolišča. 

4. Pojasni izraza: 

DEBLAK (DREVAK) 

ČOLN STESAN IZ ENEGA DEBLA. 

Od piščali do vaške situle – 

prazgodovina na slovenskem ozemlju 

MOSTIŠČE (KOLIŠČE) 

NASELBINE NA KOLIH NA LJUBLJANSKEM BARJU. 

5. Preberi odlomek iz knjige Bobri pisca Janeza Jalna: 

A. Iz katerega letnega časa je opis? 

POMLAD 

B. Kakšno nevarnost je predstavljalo naraslo jezero? 

POPLAVA, UNIČENJE HIŠ 

»Voda v jezeru je narasla do kolov, na katerih so bile postavljene 

koče, in je pričela upadati šele, ko je nekatere že skrbelo, 

da prodre skozi tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne 

drevake, iz enega samega debla tesane in izžagane čolne, ki 

so se privezani ob kolišča pozibavali na motni vodi. Čez dan 

pa so tiho drseli po jezeru naokrog in morali dokajkrat po 

opravkih prepluti razdaljo med kolišči in trdino.« 

C. Kaj pomeni izraz trdina? Č. Zakaj danes na Ljubljanskem barju ni več jezera? 

KOPNO 

Vaška situla 

V bližini Vač so našli najbolj znano najdbo železne dobe pri nas, vaško situlo. 

6. A. V obris situle nariši en dogodek iz svojega življenja. 

B. Čemu so služile situle? 

HRAMBA ŽITA, HRANE ... 

KER SE JE POSUŠILO, PRERASLO 

GA JE RASTLINJE. 

C. Kaj so upodabljali na situle? 

MITOLOŠKE PRIPOVEDI 

7. Namišljeni raziskovalec keltske zgodovine nam je pustil svojo vizitko. 

Iz črk sestavi ime keltske države, ki je segala tudi na naše ozemlje. 

NORIŠKO KRALJESTVO 

Tone R. Škalir 

VOJSKO 

PONOVIMO 

KAMENA 

DOBA 

OROŽJE, ORODJE, 

PIŠČAL, ŠIVANKA, 

MAMUT 

PRAZGODOVINSKI 

OSTANKI NA 

SLOVENSKEM 

KOVINSKE 

DOBE 

VAŠKA SITULA, 

MOSTIŠČARJI, 

KOVINSKO ORODJE IN OROŽJE 

13

Prve civilizacije 

rojstvo civilizacij in kulture 

15 Kako in kje so nastale prve civilizacije 

17 Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju 

19 Kako so se razvijale prve civilizacije na vzhodu 

21 Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske 

23 Kakšna je bila družba prvih civilizacij 

25 Kateri so bili dosežki v znanosti in kulturi

Kako in kje so nastale 

prve civilizacije 

Razvoj namakalnega poljedelstva je prinesel potrebo 

po večji organiziranosti življenja ljudi. Razvila so se 

mesta, urejena družba, novi poklici ter država. Ob 

rekah, kjer je bilo moč z učinkovitejšim poljedelstvom 

pridelati več hrane, se je povečalo število prebivalstva. 

Tam so nastale prve visoke civilizacije. 

Kaj je civilizacija 

Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Najstarejše so nastale v Mezopotamiji (današnjem Iraku), ki ji zato pravimo 

tudi zibelka civilizacij. 

1. Po mnenju zgodovinarjev je morala imeti civilizacija v starem veku nekatere značilnosti. Katere? 

Izmed navedenih obkroži tiste, ki so pravilne. 

mesta avtoceste razvita kultura napredna tehnologija letališče 

2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja: 

A. Kje so nastajale prve civilizacije? 

OB REKAH. 

B. Kakšna je bila povezava med mestom in kmeti? 

KMETJE SO V MESTU PRODAJALI PRIDELKE. 

C. Kaj je vplivalo na velikost mest? 

UGODNA LEGA, TRGOVSKE POTI, UČINKOVITO VODENJE. 

3. Zakaj se je razvila pisava? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. 

A. Ljudje so želeli zapisati vse, kar se je dogajalo, zakone, količino zalog … 

B. Ljudje so želeli brati knjige in časopise. 

C. Ljudje so ugotovili, da je govorjenje za njih prenaporno. 

Kje je bil rodovitni polmesec 

Zibelka civilizacije je bilo sušno območje med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom. 

4. Na zemljevidu rodovitnega polmeseca: 

A. ob rekah vpiši ustrezne številke, 

B. v morja pa ustrezne črke, 

C. z zeleno barvico pobarvaj območje Mezopotamije. 

1 – Nil, 

2 – Evfrat, 

3 – Tigris, 

A – Sredozemsko morje, 

B – Rdeče morje, 

C – Perzijski zaliv 

A 2 3 

1 

B 

C 

15

Kako in kje so nastale 

prve civilizacije 

5. A. Kakšno podnebje je bilo značilno za dežele rodovitnega polmeseca? Zakaj se prve civilizacije niso razvile v območjih 

z ugodnejšim podnebjem, npr. v srednji Evropi? 

• MILE ZIME, VROČA POLETJA, MALO PADAVIN 

• V SREDNJI EVROPI: ZARADI SUŠE SO MANJ POGOSTO ŽELI, 

ZATO JE BILA KOLIČINA PRIDELKOV MANJŠA. 

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu 

Prvo državo v zgodovini so ustanovili Sumerci v Mezopotamiji. 

6. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom: 

Sumerci so poznali: 

Sumerci so bili: 

A. enotno državo A. monoteisti 

B. mestne države B. politeisti 

7. Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zakone. 

Zakaj je bilo pomembno, da so zakone zapisali? 

DA SO BILI ZAKONI POVSOD ENOTNI IN POZNANI. 

»Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo 

ali čoln, ki je pripadal templju ali vladarju, 

je moral plačati tridesetkratno 

vrednost ukradenega. Če je ukradel 

blago navadnemu človeku, je moral 

plačati desetkratno vrednost.« 

Reši izpolnjevanko. Razloži pojem na osenčenih poljih. 

A – pokrajina med Evfratom in Tigrisom 

B – prestolnica Babilonske države 

C – prvi kralj, ki je združil vsa sumerska mesta 

Č – vladar, ki je izdal prvi znani zakonik 

D – ljudstvo, ki je premagalo Babilonce 

E – eno od sumerskih mest 

F – ena od dveh mezopotamskih rek 

PONOVIMO 

A 

B 

C 

Č 

D 

E 

F 

M E Z O P O T A M I J A 

B A B I L O N 

S A R G O N 

H A M U R A B I 

A M O R I T I 

L A G A Š 

T I G R I S 

16

Kako so se razvijale prve 

civilizacije ob Sredozemlju 

V Sredozemlju sta nastali egiptovska in hebrejska 

civilizacija, ki sta imeli veliko skupnih 

značilnosti, v marsičem pa sta se razlikovali. 

Egipt – dar reke Nil 

Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših civilizacij. 

1. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 20–21. S črtami poveži civilizacije in reke. Dve reki ne sodita v skupino in bosta 

ostali brez svojega para. 

Egipt 

Mezopotamija 

Indska civilizacija 

Kitajska 

Evfrat in Tigris 

Modra in Rumena reka 

Donava 

Nil 

Ind 

Lena 

2. Nalogo reši s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 20–21. 

A. Na zemljevidu 

• zapiši imeni Spodnjega in Zgornjega Egipta, 

• na črte zapiši imeni obeh prestolnic, 

• v spodnji kvadrat zapiši ime ustanovitelja enotne države. 

MEMPHIS 

MENES 

SPODNJI 

B. Kaj simbolizira egiptovska krona? 

ZDRUŽITEV ZGORNJEGA 

IN SPODNJEGA EGIPTA. 

ZGORNJI 

TEBE 

3. A. Na časovnem traku pobarvaj obdobje starega kraljestva z modro, srednjega kraljestva z rumeno in novega kraljestva 

z zeleno barvo. 

3000 2700 2400 2100 1800 1500 1200 900 pr. Kr. 

STARO 

KRALJESTVO 

SREDNJE 

KRALJESTVO 

NOVO 

KRALJESTVO 

B 

D A Č C 

17

Kako so se razvijale 

prve civilizacije ob Sredozemlju 

B. Razvrsti navedene dogodke v časovni trak na prejšnji strani spodaj, tako da v ustrezen stolpec vpišeš črko, ki je pred 

dogodkom. 

A. Ramzes premaga Hetite 

B. Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt 

C. Asirci zavzamejo Egipt 

Č. Egipt napadajo »ljudje z morja« (Indoevropejci) 

D. vlada mogočna Hačepsut 

Judje – »izvoljeno ljudstvo« 

Današnjo Palestino so okoli leta 2000 pr. Kr. poselili Hebrejci. Njihova zgodovina, legende in moralni nauki so močno 

vplivali na zahodno kulturo. 

4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. 

A. Kateri veri sta izšli iz hebrejske? B. Judovska sveta knjiga se imenuje: 

a. krščanstvo in budizem a. Tora 

b. islam in budizem b. Biblija 

c. krščanstvo in islam c. Koran 

C. Judovska verska stavba se imenuje: Č. Prvi voditelj hebrejskega ljudstva je bil: 

a. mošeja a. Mojzes 

b. cerkev b. Abraham 

c. sinagoga c. Kristus 

5. Razloži pojma. 

MONOTEIZEM 

POLITEIZEM 

VERA V ENEGA BOGA 

VERA V VEČ BOGOV 

6. Kaj predstavljata simbola na sliki? 

DAVIDOVA ZVEZDA, 

SIMBOL JUDOV 

FARAON, 

EGIPTOVSKI VLADAR. 

PONOVIMO 

PROSTOR/OBMOČJE 

EGIPČANI 

NIL 

HEBREJCI 

PALESTINA 

VLADARJI/VODITELJI 

FARAONI 

KRALJI 

GOSPODARSTVO 

POLJEDELSTVO 

TRGOVINA 

VERA 

POLITEIZEM 

MONOTEIZEM 

18


civilizacije na vzhodu 

Na Daljnem vzhodu sta nastali civilizaciji ob 

reki Ind v Indiji ter Rumeni in Modri reki na 

Kitajskem. 

Indska in vedska civilizacija 

Ob reki Ind se je razvila najprej indska civilizacija, kasneje pa še vedska civilizacija, ki je segala vse do reke Ganges. 

1. Oglej si zemljevid. 

A. V krogce vpiši ustrezne številke: 

1 – Ind 

2 – Ganges 

B. Poimenuj najpomembnejše mesto, ki je označeno s kvadratom. 

MOHENDŽO – DARO 

H 

1 

2 

C. Kaj je omogočilo razvoj civilizacije ob Indu? 

RODOVITNA ZEMLJA, KI JE 

OMOGOČALA OBILO HRANE. 

2. V učbeniku na strani 28 je v portretu predstavljeno mesto 

Mohendžo-Daro. Preberi njegovo predstavitev in rubriko 

Ali veš? ter nariši tloris mesta kot si ga predstavljaš glede na opis. 

ČETRTI 

OBZIDJE 

SREDIŠČE 

ČETRTI 

ČETRTI 

ČETRTI 

3. Katere pridobitve so uvedli prebivalci vedske Indije? Obkroži dve med spodaj naštetimi. 

kanalizacija v mestu gojenje konjev izdelovanje železnega orožja knjige Vede 

Mesta in dinastije na Kitajskem 

Ob Rumeni in Modri reki je nastala mogočna kitajska civilizacija. 

4. Območje današnje Kitajske je bilo poseljeno že več kot pred 1,5 milijoni let. 

A. Kaj je omogočilo razvoj kitajske civilizacije? 

RODOVITNA NIŽINA MED MODRO IN RUMENO REKO. 

19


civilizacije na vzhodu 

B. Ob slikah opiši, kako pridelujejo riž. 

ORANJE SETEV, PRESAJANJE ŽETEV 

5. Ob skici vpiši družbene razrede na Kitajskem v času dinastije Šang. Pojasni vlogo posameznega sloja. 

TRGOVCI 

KMETJE 

KRALJ 

PLEMIČI 

OBRTNIKI 

Kakšne so bile posledice selitve Indoevropejcev 

Sredi 2. tisočletja pr. Kr. so Evropo in Azijo poselila indoevropska ljudstva. 

6. S pomočjo razpredelnice v učbeniku (stran 29) poišči prave pare, tako da na črto pred jezikom vpišeš ustrezno črko. 

_____ B nemško 

A – duhita 

_____ E špansko B – sechs 

_____ D perzijsko C – new 

_____ A sanskrt 

D – puhdahr 

_____ C angleško E – madre 

• Kateremu evropskemu jeziku je podoben sanskrt? LATINŠČINI 

PONOVIMO 

VEDSKA CIVILIZACIJA 

1500 – 500 PR. KR. 

ŽELEZO, KONJI 

INDSKA CIVILIZACIJA 

2500 – 1200 PR. KR. 

MOHAMENDŽO – DARO 

PRVE 

CIVILIZACIJE 

NA VZHODU 

KITAJSKA 

MODRA, RUMENA REKA 

VLADARSKE DINASTIJE. 

SELITVE INDOEVROPEJCEV 

1700 – 1200 PR. KR. 

INDOEVROPSKI JEZIKI 

20



V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji 

v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski). 

Feničani pa so zgradili trgovski imperij v 

Sredozemlju. Na daljnem Kitajskem je nastalo 

enotno cesarstvo, v katerem so imeli velik vpliv 

misleci. Najbolj pomemben je bil Konfucij. 

Asirski imperij − vojaška moč 

Asirski imperij je nekaj stoletij predstavljal največjo silo v zahodni Aziji. 

1. Preberi besedilo v okvirčku in odgovori na vprašanja ob njem. 

Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi, 

njihove kohorte so se bleščale v škrlatu 

in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde 

na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo 

Galilejo. 

(Lord Byron: Uničenje Senakuriba) 

A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko? 

NAPADALNA, NEVARNA, STRAŠLJIVA 

B. Premisli, kakšna je bila reakcija prebivalcev ogroženih mest, ko se jim je 

začela takšna vojska približevati? 

STRAH, BEG, OBUP 

C. Kakšen pečat je pustila asirska nadvlada v Mezopotamiji? 

KULTURNI – ZGRADILI SO VELIKO KNJIŽNICO 

Perzija − združitev številnih ozemelj 

Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so si pomagali tudi z diplomacijo. 

2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij. 

A. Na zemljevidu vpiši imena dežel, B. Obkroži ime perzijske prestolnice. 

ki so bile del perzijskega imperija: 

C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti. 

• Grčija, 

Č. Katera ozemlja je Perziji priključil Darij? 

• Makedonija, 

• Anatolija, 

• Egipt, 

OD INDA DO GRČIJE 

D. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo 

• Sirija, 

osvojiti, je obvladovala Perzija? 

• Babilonija, 

• Perzija. 

ANATOLIJA 

MAKEDONIJA 

GRČIJA 

ANATOLIJA 

SIRIJA 

BABILONIJA 

PERZIJA 

EGIPT 

21



Kitajska − veliko enotno cesarstvo 

Na Kitajskem je dinastija Qin ustvarila velik kitajski imperij. Med učenjaki je bil najbolj pomemben Konfucij. 

3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 32. V vsakem od spodnjih stavkov sta dve podčrtani besedi. Prečrtaj napačno besedo. 

V začetku 1. tisočletja pr. Kr. je na Kitajskem vladala dinastija Čou – Qin. 

Orodje in orožje so Kitajci izdelovali večinoma iz brona – železa. 

Uporaba kovanega denarja je spodbudila razvoj trgovine – turizma. 

Rudo so talili v plavžih – oglarskih kopah. 

Obdobje vladavine dinastije Čou se je končalo v 3. stoletju pr. Kr. – po Kr. 

Feničanski trgovski imperij 

Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo osnovo današnje pisave. 

4. Ob sliki odgovori na vprašanja. 

A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov? 

TRGOVINA 

B. Zakaj so bili v tem tako uspešni? 

NAJBOLJŠE LADJE 

C. S katerim blagom so največ zaslužili? 

ŠKRLATNO BARVO, PAPIRUSOM 

PONOVIMO 

V kvadratke ob slikah dopiši, kateri imperij predstavljajo. Zraven dopiši eno njihovo značilnost. 

ASIRIJA 

VOJAŠKA MOČ 

VELIKI IMPERIJI 

OD SREDOZMELJA 

DO KITAJSKE 

KITAJSKA 

KONFUCIJ 

PERZIJA 

KRALJEVA CESTA 

FENIČANI 

TRGOVINA 

22

Kakšna je bila družba 

prvih civilizacij 

Ljudje so se v starem veku delili po premoženju 

in delu, ki so ga opravljali. Najpomembnejša 

gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo. V 

mestih, kjer se je odvijalo živahno življenje, pa 

so prebivali številni obrtniki in trgovci. 

Kralj je imel vso oblast 

Najpomembnejša oseba v družbah starega veka je bil vladar. 

1. Na sliki je prikaz družbe prvih civilizacij. 

A. Dopolni spodnji prikaz družbe tako, da na črte zapišeš ime družbene skupine, ki jo osebe predstavljajo. 

B. Zatem zapiši, kakšno delo je skupina opravljala. 

C. Obkroži osebo, ki je imela v tej družbi največjo moč. 

KRALJ 

IMEL JE VSO OBLAST 

PLEMIČI 

POMAGAJO VODITI DRŽAVO 

KMETJE 

OBDELOVALI ZEMLJO 

PLAČEVALI PRISPEVKE 

SUŽNJI 

OPRAVLJALI SO NAJTEŽJA DELA 

BILI SO BREZ PRAVIC 

2. Ali so spodnje trditve pravilne? Obkroži ustrezen odgovor. 

Na vrhu družbene piramide v Egiptu je bil faraon. DA NE 

Državo so kralju pomagali voditi kmetje in trgovci. DA NE 

Egiptovski znanstveniki so proučevali zvezde in človeško telo. DA NE 

Ko je Nil v Egiptu poplavil, so kmete zaposlili pri gradnji nasipov. DA NE 

Egiptovski sužnji so imeli pravico do enega prostega dneva na teden. DA NE 

23

Kakšna je bila družba 

prvih civilizacij 

Vsakdanje življenje je krojilo delo 

Najpomembnejša dejavnost v družbi prvih civilizacij je bilo namakalno poljedelstvo. 

3. Slika prikazuje delo s šadufom, napravo za namakanje polj. 

A. Opiši njeno delovanje. 

S POMOČJO ŠKRIPCA IN VEDRA SO ZAJEMALI VODO IZ REKE 

B. Katere kulturne rastline brez te naprave ne bi bilo mogoče gojiti? 

RIŽA 

Živahno življenje v mestih 

V starem veku so nastala številna mesta, ki so bila pomembna gospodarska, kulturna, izobraževalna in verska središča 

posameznih držav. 

4. Pod slikami navedi obrti, s katerimi se ukvarjajo prebivalci na slikah. 

LONČARSTVO IZDELOVANJE NAKITA KOVAŠTVO 

5. Primerjaj staroveška in sodobna velemesta. Katere podobnosti lahko ugotoviš? 

VELIKA, NAJLEPŠE STAVBE SO V SREDIŠČU MESTA, 

MESTA SO RAZDELJENA NA ČETRTI 

PONOVIMO 

Oglej si ilustracijo Babilona in v prazne kvadrate zapiši dejstva o tem mestu. 

VELIKO IN 

ŽIVAHNO MESTO 

ŠTEVILNA LJUDSTVA 

IN JEZIKI 

V SREDIŠČU JE TEMPELJ 

BABILONSKI STOLP 

MESTO JE IMELO 

OBZIDJE 

IŠTARINA VRATA 

VISEČI VRTOVI 

24

Kateri dosežki so bili 

v znanosti in kulturi 

Prve civilizacije so dosegle velik napredek v 

znanosti in kulturi. Najpomembnejši kulturni 

dosežek je bila iznajdba pisave. 

Razširjene so bile tudi številne vere. 

Nekatere obstajajo še danes. 

Ljudje so naredili prvi koledar 

Velik napredek so doživele znanosti, ki so bile potrebne za vsakdanja opravila, na primer gradnje različnih stavb, 

merjenje zemlje … 

1. Pojasni, kaj je bilo značilno za prve znanosti. 

BILE SO PREPROSTE, TEMELJILE SO NA OPAZOVANJU NARAVNIH POJAVOV. 

BILE SO UPORABNE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU. 

2. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. 

A. Kako imenujemo balzamirano truplo? 

MUMIJA 

B. Za katero civilizacijo je bilo značilno, da so na tak način balzamirali telo? 

EGIPČANSKO 

C. Katere znanosti so morali poznati, če so želeli truplo balzamirati? 

MEDICINO, OSNOVE BIOLOGIJE IN KEMIJE 

3. V učbeniku na strani 37 preberi besedilo, ki govori o astronomiji. 

A. Koliko dni je imelo egiptovsko leto? 

365 

B. Primerjaj dolžino egiptovskih in današnjih mesecev. Zakaj je egiptovski koledar v dobrih sto letih zaostal za skoraj 

mesec dni? 

ZAOSTAL JE, KER NISO POZNALI PRESTOPNIH LET. 

Ljudje so izumili prve pisave 

Zgodnje civilizacije so razvile pisave, ki so bile v različnih delih sveta različne. 

4. A. Poveži ime pisave s civilizacijo, ki jo je iznašla in s pisno podlago, na katero so pisali … 

klinopis Egipt glinene ploščice 

hieroglifi Kitajska papirus 

pismenke Mezopotamija svila 

B. Zakaj se je razvila pisava? 

DA SO ZAPISALI DAVKE, POGODBE, DOGODKE ... 

25

Kateri dosežki so bili 

v znanosti in kulturi 

5. V učbeniku na strani 38 si oglej sodobno piktografsko pisavo. 

A. V desni kvadrat nariši 3 znake, ki jih lahko opaziš v 

nakupovalnem centru, zdravstvenem domu, na avtobusni 

ali železniški postaji in jih opiši. 

B. V čem je prednost tovrstnega sporočila pred dolgim 

opisom? 

UČINKOVITO, PREPROSTO, LAHKO GA 

RAZUMEJO TUDI TISTI, KI NE ZNAJO BRATI. 

Ljudje so verovali v več bogov 

Vera večine zgodnjih civilizacij je bila politeistična. 

6. Med naštetimi je samo ena civilizacija, ki ni bila politeistična. Obkroži jo. 

Babilonska Indska Kitajska Hebrejska Egipčanska Asirska 

7. Poišči pare civilizacij in njihovih bogov, tako da pred imena civilizacij zapišeš ustrezno črko. 

A – Brahma ____ D Hebrejci 

B – Amon-Ra ____ B Egipčani 

C – Enlil 

____ Č Vedska Indija 

Č – Buda 

____ A Indija 

D – Jahve ____ C Sumerci 

PONOVIMO 

ZNANOST 

PREPROSTA, 

UPORABNA 

ASTRONOMIJA, 

MATEMATIKA, 

PISAVE 

RAZLIČNE: 

SLIKOPIS, 

PODOBOPIS, 

KLINOPIS 

MEDICINA 

VEROVANJE 

MONO- 

IN 

POLITEISTIČNE 

VERE 

26

Antična Grčija: 

izumitelji demokracije 

in občudovalci lepote 

28 Prve razvite kulture na današnjih grških tleh 

30 Grki so živeli v različnih polisih 

32 Kakšno je bilo življenje v antični grčiji 

34 Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto 

36 Kaj je povezovalo Grke 

38 Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar 

40 Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr. 

Kr. že obstajale razvite kulture. Ugodne razmere 

so prebivalcem omogočile pridelavo žita, 

oliv in vinske trte, presežek teh dobrin pa 

razvito trgovanje. Prvi razviti kulturi sta bili 

minojska in mikenska. 

Prve razvite kulture na 

današnjih grških tleh 

Kaj je oblikovalo življenje na grških tleh 

Na zgodovino prebivalcev današnje Grčije je močno vplivala pokrajina. 

1. Oglej si klimogram Aten. 

T = 17,8 o C 

Atene 

n. v. = 107 m 

P = 402 mm 

A. Opiši podnebje, ki prevladuje v Grčiji. 

VROČA POLETJA, MILE ZIME, 

MALO PADAVIN 

B. Kako imenujemo tovrstno podnebje? 

J F M A M J J A S O N D 

SREDOZEMSKO (MEDITERANSKO) 

C. Zakaj je tako podnebje ugodno za naselitev? 

ZARADI MILEGA PODNEBJA. 

2. Z modro barvico obkroži dobrine, ki so jih proizvajali v Grčiji, z rdečo pa tiste, ki so jih uvažali. 

pšenica les olive grozdje dragocene kovine 

Minojci so bili uspešni trgovci 

Na Kreti se je v 2. tisočletju pr. Kr. razvila minojska kultura. 

3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 43, ki se nanaša na legendo o 

Minotavru ter odgovori na vprašanja. 

A. Kakšna pošast je bil Minotaver? 

POL BIK, POL ČLOVEK 

B. Kje je prebival? 

C. Kdo ga je ubil? 

V LABIRINTU V KNOSOSU 

TEZEJ 

Č. Ali to legendo potrjujejo arheološke najdbe? 

NE 

Mikenci so bili dobri vojaki 

V začetku 2. tisočletja pr. Kr. so na območje današnje Grčije prišli 

indoevropski priseljenci, ki so prišli pod vpliv kulture staroselcev. 

Ena od skupin se je ustalila na Peloponezu in ustvarila mikensko kulturo. 

4. Preuči zemljevid in z X označi Mikene. 

B. Kakšno lego so imele Mikene? 

NA POBOČJU 

C. Kaj je Mikencem omogočilo nadzor okoliških vasi in mest? 

X 

DOBRA VOJSKA 

28

5. Med spodnjimi trditvami so nekatere nepravilne. Pravilne obkljukaj, nepravilne pa popravi. 

Mikene so nadzirale okoliške vasi in daljna mesta, tudi Atene. 

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh 

Državo je vodila ljudska skupščina, ki je imela nadzor nad vso mikensko družbo. 

DRŽAVO JE VODIL KRALJ – VOJAŠKI POVELJNIK, KI JE IMEL NADZOR NAD DRUŽBO. 

Mikenci so pluli po Sredozemlju ter prišli celo do Španije. 

MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI VSE DO SIRIJE IN EGIPTA. 

Zgodila se je trojanska vojna 

Okrog leta 1200 pr. Kr. se je začela legendarna trojanska vojna. 

6. Preberi odlomek v učbeniku na strani 44, ki govori o boju med glavnima junakoma v trojanski vojni. 

A. Katera junaka sodelujeta v boju? 

HEKTOR, AHIL 

B. Katera boginja se vmeša v boj? Komu pomaga? 

(PALAS) ATENA, POMAGA AHILU 

C. Pojasni vlogo trojanskega konja v vojni. 

Z NJEGOVO POMOČJO SO SE GRKI PRITIHOTAPILI V 

TROJO IN JO PONOČI ZAVZELI. 

Primerjaj minojsko in mikensko kulturo. 

PONOVIMO 

Prostor 

KRETA (KNOSOS) 

PELOPONEZ (MIKENE) 

Višek kulture 

2200 – 1450 PR. KR 

2. TISOČLETJE PR. KR. 

Palače 

Vzrok za propad 

KNOSOS (LABIRINT) 

VERJETNO 

VULKANSKI IZBRUH 

KIKLOPSKI ZIDOVI, LEVJA VRATA 

TROJANSKA VOJNA, 

VDOR DORCEV 

29

Selitve indoevropskih Grkov so uničile prve 

razvite kulture. Grška plemena se niso nikoli 

združila in ustanovila enotne države, ampak so 

Grki živeli v mestnih državah – polisih. Polisi so 

se med seboj bojevali, v boju proti skupnemu 

sovražniku (Perziji) pa so se združili. 

Grki so živeli 

v različnih polisih 

Najprej je nastopilo »temno obdobje« 

Po propadu minojske in mikenske kulture je nastopilo približno 400-letno obdobje, ki so ga zaznamovale selitve grških 

ljudstev. 

1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 40 in smiselno dopolni besedilo. 

DORCI JONCI AHAJCI 

Grška plemena so bila __________________, _____________________ in _____________________. Poselili so otoke 

SREDOZEMSKEM EGEJSKEM JONSKEM PELOPONEZ 

v _____________________, _____________________ in ______________ morju ter polotoka ___________________ 

ATIKA JONIJO EOLIJO 

in _________________. V Mali Aziji so grška plemena naselila ___________________, ____________________ in 

DORIDO HELENI HELADA 

______________________. Grki so sebe imenovali _____________________, svojo deželo pa __________________. 

2. Katera trditev pravilno opisuje izraz »temno obdobje« grške zgodovine? Podčrtaj jo. 

A. Na Zemlji je prevladovala tema, saj je Sonce za več mesecev zakrila Luna. 

B. Grški prostor je v razvoju nazadoval, saj Grki niso znali pisati in je bila njihova kultura manj razvita od minojske 

in mikenske. 

C. Pripadniki grških plemen so se oblačili pretežno v oblačila temnih barv. 

Kaj je bilo značilno za polise 

Grki niso ustanovili enotne države, ampak so živeli v razdrobljenih mestnih državicah, polisih. 

3. Navedi značilnosti polisov. 

SAMOSTOJNE MESTNE DRŽAVICE, KI SO JIH SESTAVLAJALI MESTO IN OKOLICA. 

VEČKRAT SO BILI V VOJNI. 

4. S pomočjo preglednice v učbeniku na strani 46 poveži, kar sodi skupaj. Značilnosti monarhističnih polisov pobarvaj 

modro, aristokratskih zeleno, oligarhičnih rumeno in demokratičnih rdeče. 

Vojska je podrejena 

Državo vodijo vsi 

Državo vodi manjšina 

Nasledstvo je dedno 

vladajočemu razredu 

svobodni moški 

Mikene 

Vladajo državljani 

(ljudstvo) 

Bogato plemstvo ima 

veliko moč 

Sparta 

Atene (6. stol. pr. Kr.) 

Na volitvah odloča večina 

Atene (5. stol. pr. Kr.) 

Vlada le majhna skupina 

bogatih ljudi 

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju 

V 8. stoletju se je začela velika grška kolonizacija, s katero so Grki poselili obširno ozemlje v Sredozemlju. 

5. Navedi vzroke za grško kolonizacijo. 

30 

POMANJKANJE HRANE IN RODOVITNE ZEMLJE, NARAŠČANJE PREBIVALCEV, 

RAZMAH TRGOVINE

Grki so živeli v različnih polisih 

6. Oglej si zemljevid in reši nalogo. 

A. S puščicami označi smeri grške kolonizacije. 

B. Na ustrezne črte vpiši imena naslednjih 

grških kolonij: 

• Masilija, 

• Sirakuze, 

• Kirene, 

• Kime, 

• Bizanc. 

C. Pojasni ime Velika Grčija. 

TO JE IME ZA KOLONIJE NA 

MASILIJA 

KIME 

SIRAKUZE 

BIZANC 

JUGU APENINSKEGA POLOTOKA 

KIRENE 

IN NA SICILIJI. 

Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn 

V začetku 5. stoletja pr. Kr. so potekale grško–perzijske vojne. 

7. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. 

A. Kako imenujemo grškega oboroženega pešca? 

HOPLIT 

B. Opiši njegovo oborožitev. 

KOPJE, ŠČIT, MEČ 

C. Kaj je bila falanga? 

STRNJENA BOJNA VRSTA. 

8. V pravilnem časovnem zaporedju od 1 do 4 razvrsti bitke v grško–perzijskih vojnah (1 pomeni bitka, ki je potekala prva): 

2 4 1 3 

_____ - Termopile _____ - Plataje _____ - Maratonsko polje _____ - Salamina 

Dopolni časovni trak. 

PONOVIMO 

TEMNO OBDOBJE POLIS GRŠKA 

KOLONIZACIJA 

NAZADOVANJE 

MESTNA DRŽAVA, 

8. STOLETJE 

GRŠKO-PERZIJSKE 

VOJNE 

GRKI: 

GRŠKEGA 

RAZLIČNE 

PR. KR.; 

PERZIJCI, 

PROSTORA 

UREDITVE 

SREDOZEMLJE 

GRŠKA ZMAGA 

31

Grška družba je podobno kot druge stare kulture 

poznala suženjstvo. V grški družbi so odločali 

moški. Večina Grkov je živela na podeželju 

v preprostih hišah. 

Kakšno je bilo 

življenje v antični Grčiji 

Kako se je delila družba v antični Grčiji 

Za grško družbo je bila značilna delitev na svobodne in nesvobodne na eni strani ter moške in ženske na drugi strani. 

1. Na črto pred trditvijo zapiši: črko A, če trditev velja za aristokracijo; črko D, če velja za demos (D) ali črko S, če trditev 

velja za sužnje (S). Nekatere trditve veljajo za več slojev in jim lahko pripišeš več črk. 

S 

_____________ 

_____________ A 

_____________ A, D, S 

_____________ A, D 

_____________ A, D 

Bili so delavci brez pravic. 

Bili so lastniki zemlje. 

Lahko so bili bogati. 

Sodelovali so pri upravljanju polisa. 

Bili so svobodni. 

2. Grška družba se je delila na več slojev. 

A. Obkroži črko pred pravilnima odgovoroma. 

Grška družba se je delila na: Umetniki so izhajali iz vrst: 

A. svobodne in nesvobodne A. aristokracije 

B. plemiče in ljudstvo B. demosa 

C. ljudstvo in sužnje C. sužnjev 

B. Katera dela so v antični Grčiji opravljali sužnji? 

OBDELOVALI POLJA, DELALI V RUDNIKIH, 

NA LADJAH ... ALI PA SO KUHALI, ČISTILI, 

PAZILI NA OTROKE (HIŠNI SUŽNJI) ... 

Kakšen je bil položaj žensk 

Ženske v grški družbi niso imele politične moči. 

3. Preberi odlomek v učbeniku na strani 50, v katerem grški zgodovinar Ksenofon opisuje svoja pričakovanja do žene. 

A. V čem je bila ženska izenačena s sužnjem? 

BILA JE PODREJENA MOŠKEMU, POGLAVARJU DRUŽINE 

B. V čem je bila ženska izenačena z moškim? 

NADZOROVALA JE DELO SUŽNJEV 

C. Razmisli, ali so pričakovanja moških v današnjem času enaka? Ali bi bile sodobne ženske voljne pristati na takšno 

vlogo? 

NE; NE BI BILE PRIPRAVLJENE 

Č. Zakaj so bili grški moški večinoma bolje izobraženi od žensk? 

KER ŽENSKE NISO HODILE V ŠOLE. 

32

Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji 

4. Primerjaj ilustraciji. Pod njiju zapiši, v katerem polisu - Sparti ali Atenah – bi našel deklici. Kratko opiši vzgojo deklic v 

posameznem polisu. 

Polis 

ATENE 

SPARTA 

Vzgoja deklic 

GOSPODINJSKA DELA 

OSNOVNE VOJAŠKE VEŠČINE 

Kakšna je bila prehrana 

Večina Grkov je živela zelo preprosto. Preprosta je bila tudi njihova prehrana. 

5. Preberi besedilo v učbeniku na strani 51. 

A. V desni prostor nariši tloris grške hiše. 

B. Poimenuj prostore v njej. 

MOŠKI 

PROSTORI 

KUHINJA 

ŽENSKI 

PROSTORI 

SPALNICA, SHRAMBA, KUHINJA, 

JEDILNICA, SPREJEMNICA ... 

VHOD 

SPREJEMNICA 

MOŠKI 

PROSTORI 

JEDILNICA 

SHRAMBA 

DNEVNI 

PROSTOR 

ZA 

ŽENSKE 

ŽENSKI 

PROSTORI 

VRT 

6. Primerjaj prehrano revnejših in bogatejših Grkov. Z modro barvo obkroži jedila, tipična za revnejše prebivalstvo, z rdečo 

barvo pa jedila, tipična za bogate prebivalce. Če je bilo jedilo na mizi vseh prebivalcev, ga obkroži z zeleno barvo. 

olive fige ribe ovčje meso zelenjava kruh 

PONOVIMO 

DEMOS 

DOMA 

NESVOBODNE 

ARISTOKRACIJA 

DRUŽBA 

ŽENSKE 

SUŽNJI 

VSAKDANJE 

ŽIVLJENJE V 

ANTIČNI 

GRČIJI 

ODVISNE 

OD MOŽA 

PREPROSTE HIŠE 

ODVISNO 

OD SLOJA 

OTROŠTVO 

PREHRANA, 

BIVALIŠČA 

SIMPOZIJ 

ŠOLANJE 

ZA DEČKE 

DEKLETA 

POOČUJEJO O 

GOSPODINJSTVU 

PREPROSTA PREHRANA 

33

Polisa Sparta in Atene sta se borila za prevlado 

v grškem svetu. Spartanci so bili močnejši na 

kopnem, Atenci pa so imeli močnejšo mornarico. 

Po grško-perzijskih vojnah so Atene doživele 

največji razcvet, po peloponeških vojnah pa je 

na kratko postala najvplivnejša Sparta. 

Zakaj je potekalo 

tekmovanje med 

Atenami in Sparto 

V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak 

Sparta je bila vojaško organiziran polis, v katerem je bilo vse življenje podrejeno vojski. 

1. Preberi opise posameznih slojev v Sparti. 

A. Iz opisov ugotovi posamezne sloje v spartanski družbi ter pod opisi zapiši njihovo ime. 

B. Obkroži ime sloja, ki je odločal v Sparti. 

• Bili lastniki zemlje, 

• imeli vse politične pravice, 

• bili vojaki. 

SPARTIATI / PLEMIČI 

• Svobodni, 

• obdelovali zemljo in se ukvarjali 

z obrtjo, 

• bili brez političnih pravic. 

PERIOIKI / SVOBODNI 

• Nesvobodni, 

• potomci preddorskih prebivalcev, 

• delali na poljih ali v hišah. 

HELOTI / SUŽNJI 

2. Preberi besedilo v okvirčku v učbeniku na strani 52 spodaj, ki govori o otroštvu spartanskega dečka. Pomisli, kaj si se ti 

učil pri sedmih letih? 

V Atenah so uvedli antično demokracijo 

Atene je sprva vodila aristokracija. Z razvojem so Atene uvedle antično demokracijo. 

3. Ob sliki atenske akropole zapiši najpomembnejše reforme atenskih politikov. 

DRAKON 

• KMETIJE SO 

VEZANI NA 

ZEMLJO 

• STROGE KAZNI 

KLEJSTEN 

• VOLIJO VSI 

SVOBODNI ATENCI 

• SVET 500-IH 

• ČREPINJSKA SODBA 

SOLON 

• PREMOŽNEJŠI 

SODELUJEJO 

V POLITIKI 

PERIKLES 

• PLAČANI URADNIKI 

• ŽREBANJE 

URADNIKOV 

34

Zakaj je potekalo tekmovanje 

med Atenami in Sparto 

4. Dopolni shemo demokratične ureditve v antičnih Atenah. 

URADNIKI 

VOJAŠKI POVELJNIK 

VOLITVE 

ŽREBANJE 

UPRAVLJANJE 

DRŽAVE 

LJUDSKA SKUPŠČINA: 

VSI POLNOPRAVNI MOŠKI DRŽAVLJANI 

NE SODELJUJEJO: 

ŽENSKE, SUŽNJI, TUJCI 

V čem se je antična demokracija razlikovala od današnje? 

5. Pojasni dogodek na sliki. 

A. Kaj ima v rokah moški? 

ČREPINJO 

NISO SODELOVALE ŽENSKE; 

2/3 JE BILO SUŽNJEV 

B. Kako imenujmo prikazani dogodek? 

ČREPINJSKA SODBA 

C. O čem so odločali Atenci s tem dogodkom? 

O IZGONU POLITIKA, KI JE 

POSTAL PREVEČ VPLIVEN IN ZATO NEVAREN ZA DEMOKRACIJO. 

Kaj je oslabilo grške polise 

Med najmočnejšima polisoma so proti koncu 5. stoletja pr. Kr. 

izbruhnile peloponeške vojne. 

6. Kakšne posledice so imele vojne za grške polise? 

OSLABITEV 

7. Razmisli, ali bi lahko peloponeške vojne označili za državljansko vojno. Svoj odgovor utemelji. 

JA. 

VOJNA MED PRIPADNIKI ISTEGA NARODA. 

PONOVIMO 

SPARTA 

• VOJAŠKA UREDITEV 

• ARISTOKRACIJA 

• HELOTI 

• LJUDSTVO 

PELOPONEŠKE 

VOJNE 

KDAJ? 

431–404 PR. KR. 

ZAKAJ? 

ZA PREVLADO 

V GRČIJI 

ATENE 

• ANTIČNA DEMOKRACIJA 

• DRAKON, SOLON, 

KLEJSTEN, PERIKLES 

• ZLATA DOBA 

35

Politično so Grki živeli deljeni v številne države, 

vendar so gojili zavest o pripadnosti isti kulturi. 

Grke so povezovali skupni jezik, vera, trgovina, 

umetnost in olimpijske igre. 

Kaj je 

povezovalo Grke 

Skupne športne igre – olimpijske igre 

Olimpijske igre so prirejali v antični Grčiji v čast bogovom. 

1. Preberi spodnje trditve. Pravilne odkljukaj, napačne pa popravi. 

Olimpijske igre so prirejali vsaka 4 leta v Atenah. 

OLIMPIJSKE IGRE SO PRIPRAVLJALI VSAKA 4 LETA V OLIMPIJI. 

V času olimpijade so se prenehale vse vojne. 

Antične olimpijske igre so bile posvečene bogu Zevsu. 

Na olimpijskih igrah so lahko sodelovali le moški. 

V ČASU OLIMPIJSKIH IGER SO PRENEHALE VSE VOJNE. 

✓ 

✓ 

2. Ob slikah poimenuj tri discipline, v katerih so tekmovali Grki na olimpijskih igrah. 

ROKOBORBA SKOK V DALJAVO MET DISKA 

3. Ali je tudi za antične olimpijske igre veljalo načelo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«? Odgovor utemelji. 

NE, KER SO BILI ZMAGOVALCI BOGATO NAGRAJENI, PORAŽENCE PA SO PONEKOD CELO 

PREZIRALI. 

Skupna vera – vera v 12 bogov 

Antični Grki so bili politeisti in so častili veliko bogov. 

4. Reši izpolnjevanko. Kakšne naloge so bile zaupane bogovoma, čigar imeni dobiš na obarvanih poljih? Ime prvega moraš 

prebrati od spodaj navzgor. 

☞ 

boginja neba, Zevsova žena in sestra 

bog vojne 

boginja ljubezni 

boginja rodovitnosti 

boginja modrosti 

boginja domačega ognjišča in družine 

H E R A 

A R E S 

A F R O D I T A 

D E M E T R A 

A T E N A 

H E S T I J A 

☞ 

HERMES: BOG PROMETA, TRGOVINE 

HAD: BOG PODZEMLJA 

36

Kaj je povezovalo Grke 

5. Poveži bogove z njihovimi opisi in simboli. V kvadrat nariši Zevsov simbol. 

ZEVS PESNIŠTVO TRIZOB 

ATENA MORJE SOVA 

POZEJDON VRHOVNI BOG LIRA 

APOLON MODROST STRELA 

Klasična umetnost 

Dosežke klasične grške umetnosti lahko občudujemo še danes. 

6. Na črte zapiši glavne značilnosti posameznih umetniških smeri. 

DORSKI 

STEBER 

JONSKI 

STEBER 

KLASIČNA UMETNOST: 

TELO V GIBANJU 

POLKROŽNA ZGRADBA: 

BOLJŠI POGLED IN ZVOK 

KORINTSKI 

STEBER 

Napredek znanosti 

Znanost je v antični Grčiji dosegla visoko raven. 

7. Navedi znanosti, ki so bile razvite v antični Grčiji. 

FILOZOFIJA, MEDICINA, ZGODOVINA, MATEMATIKA, ASTRONOMIJA 

PONOVIMO 

Kratko zapiši glavne misli današnje ure. V pomoč so ti zapisane povedi. 

1. Športna tekmovanja so imela pri Grkih velik pomen. 

PRIREJALI SO OLIMPIJSKE IGRE. 

2. Grki so verovali v več bogov. 

VRHOVNI BOG JE BIL ZEVS. 

3. Umetnost je v 5. stoletju doživela velik razcvet. 

KLASIČNI KIPI POSKUŠAJO PREDSTAVITI FIGURO V GIBANJU. 

4. Grki so iznašli dramo. 

POZNALI SO TRAGEDIJO IN KOMEDIJO. 

5. Grki so razvili filozofijo, ljubezen do resnice. 

NAJBOLJ ZNANI FILOZOFI SO BILI SOKRAT, PLATON IN ARISTOTEL. 

37

Po peloponeških vojnah si je grške polise podredila 

Makedonija, ki jo je vodil Filip II. Največji 

vzpon je Makedonija doživela v času Aleksandra 

Makedonskega, ko je segala od Sredozemlja 

do Indije. Čeprav je obstajala le kratek čas, je 

njena zapuščina še vedno prisotna. 

Kako je Aleksander 

Makedonski postal 

velik vladar 

Kako je uspel vzpon Makedonije 

Šibkost grških polisov je po peloponeških vojnah izkoristil makedonski vladar Filip II. 

1. Med spodaj navedenimi trditvami sta le dve pravilni. Obkroži črki pred njima. 

A. Filip II. Makedonski je ustanovil močno makedonsko državo tako, da je združil Makedonijo in Perzijo. 

B. Filip II. Makedonski je prenovil makedonsko vojsko, da je postala ena najmočnejših v vzhodnem Sredozemlju. 

C. Filip II. Makedonski je osvojil in pokoril vse grške polise, razen Aten. 

Č. Filip II. Makedonski med prebivalci grških polisov ni imel nasprotnikov. 

D. Filip II. Makedonski je načrtoval pohod proti Perziji. 

2. Kakšne politične cilje je imel Filip II. Makedonski, ko je zavzel Grčijo? 

ZAVZETI JE ŽELEL PERZIJO. 

Kako je Aleksander porazil Perzijo 

Najmogočnejši kralj v grški antični zgodovini je bil Aleksander Makedonski, ki je dobil naziv Veliki. 

3. Oglej si zemljevid Aleksandrovih osvajanj v učbeniku 4. Spodnji povedi sta napačni. Popravi ju tako, da bosta 

na strani 41. 

pravilni. 

A. Na črte vpiši imena krajev, kjer so se odvijale 

Po vrnitvi z dolgega pohoda v Atene (323 pr. Kr.) je 

pomembne bitke. 

Aleksander začel načrtovati, kako bo osvojil Mongolijo. 

B. Pobarvaj obseg Aleksandrove države. 

Vendar je hudo zbolel in je moral pohod prestaviti. 

C. Na prekinjene črte zapiši imena krajev, ki jih je 

Aleksander imenoval po sebi. 

Č. Koliko let je trajal njegov osvajalni pohod? 

11 

PO VRNITVI Z DOLGEGA POHODA V PERZIJO ... 

VENDAR JE HUDO ZBOLEL IN UMRL. 

ALEKSANDRIJA 

GRANIK 

GAUGAMELA 

IS 

ALEKSANDRIJA 

ALEKSANDRIJA 

ALEKSANDRIJA 

38

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo 

Po Aleksandrovi smrti je makedonska država razpadla. 

4. Zemljevid prikazuje dele, na katere je razpadla 

Aleksandrova država. 

A. K vsakemu delu pripiši njegovo ime. 

B. Ob pikah zapiši imena označenih krajev. 

C. Zakaj se Aleksandrova država po njegovi smrti 

ni mogla obdržati? 

NI BILO VELIKEGA VODITELJA, KI BI 

ZNAL ZDRUŽITI RAZLIČNA LJUDSTVA. 

MAKEDONIJA Z GRČIJO 

PELA 

EGIPT 

Kako je Aleksander Makedonski 

postal velik vladar 

ALEKSANDRIJA 

BABILON 

PERZIJA 

PONOVIMO 

KAKO JE ALEKSANDER MAKEDONSKI POSTAL VELIK VLADAR 

FILIP 

MAKEDONSKI 

ALEKSANDER 

MAKEDONSKI 

PO SMRTI 

ALEKSANDRA 

cilj: 

OSVOJITEV 

cilj: 

OSVOJITEV 

usoda države: 

PERZIJE 

PERZIJE, MONGOLIJE 

RAZPAD 

vojaški uspeh: 

POKORITEV 

GRČIJE 

vojaški uspeh: 

OSVOJITEV 

PERZIJE 

nove države: 

MAKEDONIJA, EGIPT, 

PERZIJA 

39

Dediščina Aleksandra Velikega je bila mnogo 

večja, kot le zgolj država. Spodbudil je razvoj 

kulture, imenovane helenizem, ki se je ohranila 

še mnoga stoletja. Velik napredek so doživele 

različne znanosti in umetnost, grščina pa je bila 

svetovni jezik. 

Kako je Aleksander Veliki 

vplival na kulturni razvoj 

Aleksandrija – središče helenizma 

Velik del zapuščine Aleksandra Velikega v helenistični kulturi se je hranil do danes. 

1. Slika prikazuje dogodek, ko je Aleksander priredil množično poroko, na kateri se je tisoče grških vojakov poročilo s 

Perzijkami. 

A. V čem je bil pomen tega dogodka? 

SIMBOLIČNO JE ZDRUŽIL GRŠKO 

IN PERZIJSKO (VZHODNO) KULTURO. 

B. Kaj pomeni, da je bila grščina svetovni jezik? 

DA SO JO GOVORILI V VEČINI 

TEDAJ ZNANEGA SVETA. 

C. Katere jezike danes prištevamo med svetovne? 

ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, 

ŠPANŠČINA ... 

2. Pojasni pomen navedenih kulturnih središč v času helenizma. 

ALEKSANDRIJSKA 

KNJIŽNICA 

TEMPELJ 

MUZ 

NAJVEČJA KNJIŽNICA V SREDOZEMLJU 

MUZEJ, KJER SO HRANILI UMETNIŠKA DELA 

Napredek sta doživeli znanost in tehnika 

Velik napredek v helenističnem obdobju je doživela znanost. 

3. Na črte pred znanosti zapiši ustrezne številke znanstvenikov. 

1 – Pitagora 

2 – Ptolemej 

3 – Eratosten ________________ 1, 4, 6 matematika 

4 – Evklid ________________ 2, 3, 5 astronomija 

5 – Aristarh 

6 – Arhimed 

40

4. Pozorno si oglej Aristotelov in Ptolemejev sončni sistem. 

Jupiter 

Sonce 

Luna 

Saturn 

Mars 

Merkur 

Venera 

Zemlja 

Jupiter 

Sonce 

Luna 

Saturn 

Mars 

Venera 

Merkur 

Zemlja 

Kako je Aleksander Veliki vplival 

na kulturni razvoj 

NEPTUN 

URAN 

SATURN 

JUPITER 

MARS 

ZEMLJA 

VENERA 

MERKUR 

SONCE 

Aristotelov sistem Ptolemejev sistem Današnji sistem 

A. V tretji (prazen) prostor vpiši imena Sonca in planetov, kot jih poznamo danes. 

B. Po čem se razlikujeta skici grških učenjakov? 

V POLUŽAJU SONCA 

Spremembe v filozofiji in umetnosti 

Velike spremembe sta v obdobju helenizma doživeli tudi filozofija in umetnost. 

5. V čem se razlikujeta klasično in helenistično kiparstvo? 

HELENISTIČNO KIPARSTVO UPODABLJA BOLJ REALNE PODOBE. 

6. Kaj je povzročilo zaton helenizma? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. 

A. Širjenje Arabcev in islama. 

B. Širjenje rimske države v Sredozemlju. 

C. Prodor Turkov v Perzijo. 

PONOVIMO 

NAPREDEK 

ZNANOSTI 

ASTRONOMIJA 

MATEMATIKA 

FILOZOFIJA 

STOIKI 

EPIKUREJCI 

HELENIZEM 

ČAS 

OD ALEKSANDRA 

VELIKEGA DALJE 

ZATON 

2. POLOVICA 

2. STOLETJA PR. KR. 

ALEKSANDRIJA 

SREDIŠČE 

ZNANOSTI 

KIPARSTVO 

KLASIČNO 

HELENISTIČNO 

41

Rimski imperij 

mogočna vojaška moč in tehnika 

43 Kakšni so bili začetki rimske dobe 

45 Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju 

47 Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva 

49 Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju 

51 Kako se je širilo krščanstvo 

53 Katere so bile značilnosti rimske kulture 

55 Kakšno je bilo življenje na današnjem 

slovenskem ozemlju v času Rimljanov 

57 Zakaj je propadel rimski imperij

Kakšni so bili začetki 

rimske dobe 

V času, ko so na Peloponezu nastajali polisi, se 

je na zahodu porajala nova sila. Mesto Rim je iz 

majhne vasi v vojnah preraslo v mogočen imperij. 

Apeninski polotok so že pred nastankom rimske 

države poseljevala številna ljudstva. Najvišjo 

stopnjo razvoja so dosegli Etruščani. Rim je bil v 

začetku kraljevina, kasneje pa je postal republika. 

Kdo so bili Etruščani 

Največji vpliv na oblikovanje rimske civilizacije so najprej imeli Etruščani. 

1. Zemljevid prikazuje Apeninski polotok pred nastankom Rima. 

A. Na črte vpiši imena ljudstev, ki 

so poseljevala Apeninski polotok pred nastankom 

rimske države. V pomoč ti je besedilo v učbeniku 

na strani 66. 

B. Kaj so Etruščani zapustili Rimljanom? 

ABECEDO, GRADBENO ZNANJE 

C. Po Etruščanih oziroma njihovem drugem 

imenu se imenuje ena od italijanskih pokrajin. 

Obkroži jo med spodaj naštetimi. 

ETRUŠČANI 

ITALIKI 

Piemont Toskana Kalabrija 

Sicilija Lacij Ligurija 

GRKI 

FENIČANI 

GRKI 

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim 

Mesto Rim je bilo ustanovljeno sredi 8. stoletja pr. Kr. 

2. S katero živaljo je povezana legenda o nastanku mesta Rim? Obkroži jo. 

lisica jastreb osel 

volk slon medved 

3. Na zgornjem zemljevidu obkroži mesto Rim. Razmisli o prednostih in slabostih lege mesta Rim. 

PREDNOSTI 

SLABOSTI 

GRČIJA, DOBRA OBRAMBA 

VELIKO OZEMLJE 

43

Kakšni so bili začetki rimske dobe 

Kako je delovala rimska republika 

Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6. stoletja pr. Kr. je Rim postal republika. 

4. Dopolni shemo ureditve rimske republike. 

RIMSKI URADNIKI 

KONZULI 

SENAT 

SPREJEMA ZAKONE 

DIKTATOR 

POVELJNIK V ČASU VOJNE 

LJUDSKI TRUBUNI 

PREDSTAVNIK LJUDSTVA 

(PLEBEJCEV) 

SENATORJI 

IZ NAJUGLEDNEJŠIH 

PLEMIŠKIH DRUŽIN 

5. Oglej si ilustracijo in izpolni 

prazne kvadratke: 

A. Poimenuj oba pripadnika 

različnih družbenih skupin 

v Rimu. 

B. Opiši pravice obeh skupin. 

V pomoč ti je učbenik na 

strani 69. 

Družbena 

skupina: 

PATRICIJI 

VOLILNA PRAVICA 

LASTNIKI 

VELEPOSESTI 

Družbena 

skupina: 

PLEBEJCI 

VOLILNA PRAVICA 

TRGOVCI, 

OBRTNIKI, 

KMETJE 

6. Ljudski tribuni so imeli v času republike pravico veta. 

A. Razloži, kaj pomeni pravica veta. 

DA LAHKO NEKDO ZAVRNE ŠKODLJIV ZAKON. 

B. Kdo v Sloveniji ima še danes pravico veta? Obkroži. državni zbor državni svet 

PONOVIMO 

Kdaj? 

Kako? 

8. STOLETJE PR. KR. OB TIBERI NA 7 GRIČIH 

Kdo so bili 

Rimljani? 

PATRICIJI 

PLEBEJCI 

Republika 

ZAČETKI RIMSKE DOBE 

IZVOLJENI PREDSTAVNIKI (SENATORJI), 

2 KONZULA 

7 kraljev 

ROMUL, 

NATO 

ETRUŠČANI 

44

Kako se je širil rimski 

imperij po Sredozemlju 

S pomočjo odlične vojske so Rimljani državo 

kmalu razširili po vsem Apeninskem polotoku, 

malo kasneje pa po Sredozemlju. Pri tem so se 

zapletali v vojne, ki so jih naredile še močnejše. 

Zaradi hitrega povečevanja države je prišlo do 

sprememb v družbi. 

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko 

Rimska vojska je bila zelo dobro organizirana. 

1. Ilustracija prikazuje rimskega legionarja. 

A. Ob sliki opiši opremljenost rimskega vojaka. 

ČELADA 

KOPJE IN BODALO 

ODEJA, POSODA, 

MOTIKA ... 

B. V prazen desni prostor nariši katapult. 

Čemu je služil? 

ŠČIT 

OBLEGANJU MEST. 

2. Legionar ti je zastavil matematični uganki. 

A. V naši legiji je 40 centurij, vsaka deseta ima za spremstvo še konjenico trikrat po sto mož. 

Koliko mož torej šteje naša legija v celoti? 

5200 (4000 LEGIONARJEV + 4 X 300 KONJENIKOV) 

B. Če ti povem, da ima kohorta 50 mož manj, kot znaša osmina vojakov naše legije, koliko mož torej sestavlja kohorto? 

600 (1/8 OD 5200 JE 650; 650–50=600) 

Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju 

Od 5. stoletja pr. Kr. dalje se je rimska država širila, najprej po Apeninskem polotoku. Nato dalje po Sredozemlju. 

3. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65. 

A. Katera ozemlja so nadzorovali Rimljani v 3. stoletju pr. Kr.? Zapiši jih. 

OSREDNJA IN JUŽNA ITALIJA (APENINSKI POLOTOK) 

B. Poimenuj rimske province, ki so nastale po punskih vojnah. 

AFRIKA, SICILIJA, (SARDINIJA, KORZIKA), HISPANIJA 

C. Kdaj so Rimljani razširili svoj vpliv v vzhodno Sredozemlje? 

V 1. STOLETJU PR. KR. 

45

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju 

4. Oglej si sliko rimske bojne ladje v učbeniku na strani 71. Razloži, zakaj so Rimljani dosegali velike uspehe tudi v pomorskih 

bitkah, čeprav, vsaj na začetku, niso veljali za najboljše mornarje. 

S POMOČJO KAVLJA SO POTEGNILI SOVRAŽNO LADJO BLIŽE, JO POVEZALI Z MOSTOM 

IN ZAVZELI TER SE SPOPADLI MOŽ NA MOŽA. 

Širjenje države je povzročilo družbene probleme 

Nenehno širjenje države je povzročilo številne spremembe. 

5. Oglej si karikaturo. 

A. Kaj sporoča? 

VELEPOSESTNIKI DUŠIJO MALE KMETE 

B. Kaj je latifundija? 

VELEPOSESTVO 

C. Kaj se je zgodilo s kmeti, ki so zapustili svoje kmetije? 

POSTALI SO BREZDOMCI, IMENOVANI PROLETARIAT 

6. Kaj je pomenilo geslo »kruha in iger«? 

ČE SO RIMSKI DRŽAVLJANI (PROLETARIAT) 

DOBILI HRANO IN ZABAVO, JE BIL V DRŽAVI MIR. 

7. Kakšne so bile posledice družbenih nemirov za republiko? 

ZAČELA JE PROPADATI, IZBRUHNILA JE DRŽAVLJANSKA VOJNA. 

PONOVIMO 


Pripadnike rimske vojske imenujemo ___________________. Rim se je začel širiti, ker so hoteli pridobiti več 

ŽITA 

________________, s katerim bi nahranili vojake. Rimljani so najprej osvojili ______________________ polotok, 

kasneje pa so se zapletli še v ________ punske vojne. Po končanih punskih vojnah so vladali v __________________ 

okoli leta 70 pr. Kr. pa tudi v _____________________________ Sredozemlju. Širjenje države je povzročilo velike 

SPREMEMBE 

3 

LEGIONARJI 

VZHODNEM 

__________________. V Rimu je iz propadlih kmetov nastal nov družbeni slov, imenovan _______________________. 

DRŽAVLJANSKA 

Zaradi nenehnih sporov je izbruhnila tudi _________________________ vojna. 

APENINSKI 

ZAHODNEM 

PROLETARIAT 

46

Kakšen je bil rimski 

imperij v času cesarstva 

V zadnjem stoletju pr. Kr. je rimski imperij doživel 

velike politične spremembe. Po državljanskih vojnah 

so na oblast prišli posamezni močni voditelji. 

Gaj Oktavijan Avgust je postal prvi rimski cesar. 

Širjenje je povzročilo politične spremembe 

Gaj Julij Cezar je bil tisti, ki je pridobil vso oblast v svoje roke in odločilno vplival na konec republike. 

1. V pravokotnike vpiši štiri funkcije, ki jih je pridobil Gaj Julij Cezar. 

DIKTATOR 

EDINI VLADAR 

VRHOVNI SVEČENIK 

IMPERATOR 

2. Katera dejanja Julija Cezarja so mu prinesla velik ugled? Kaj nas še danes spominja na Gaja Julija Cezarja? 

ZMAGA V GALSKIH VOJNAH. DANES IMAMO JULIJ, JULIJSKE ALPE, JULIJSKO KRAJINO ... 

3. Ali je bil Gaj Julij Cezar prvi rimski cesar? Odgovor utemelji. 

NE, KER NI BIL KRONAN KOT CESAR, DRŽAVA JE BILA ŠE VEDNO REPUBLIKA. 

Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust 

Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust. 

4. Obkroži tiste osebe, ki jih štejemo za nasprotnike Gaja Oktavijana, preden je prevzel oblast. 

Kleopatra Mark AntonijMark Avrelij Lepid Trajan 

5. V pravokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanja Oktavijana. 

PRVI CESAR 

OBNOVA RIMA 

URADNIŠTVO 

PAX ROMANA 

6. Oktavijanu je sledilo mnogo cesarjev. 

A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo kot »dobre«. 

Trajan Hadrijan Kaligula Domicijan Mark Avrelij Neron 

B. Pojasni, zakaj so si »zaslužili« ta naziv. 

RIM JE DOSEGAL GOSPODARSKE USPEHE 

ALI SE USPEŠNO ŠIRIL. 

47

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva 

Gospodarski razcvet rimskega imperija 

Obširni rimski imperij je z ureditvijo razmer v državi doživel izjemen gospodarski razcvet. 

7. V 2. stoletju je imel rimski imperij največji obseg, ki ga je bilo potrebno zaščititi. 

A. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65. Kje so bile meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega: 

na zahodu 

na vzhodu 

ATLANTSKI OCEAN, ŠPANIJA 

MEZOPOTAMIJA 

na jugu 

na severu 

OBALA SEVERNE AFRIKE 

REN, BRITANSKO OTOČJE 

B. Zapiši, kje je potekal rimski limes in kakšna je bila njegova naloga? 

OB MEJAH OB RENU IN DONAVI TER V PANONSKI KOTLINI. BRANIL JE DRŽAVO PRED 

VPADI BARBAROV. 

C. Pojasni pojem: ROMANIZACIJA JE 

ŠIRJENJE RIMSKE KULTURE IN JEZIKA (LATINŠČINE) 

8. Preberi pisni vir. 

A. Kako so Rimljani dovažali večino blaga iz tujih dežel v mesto? 

Z LADJAMI. 

B. Kdaj je bila v pristanišču največja gneča? 

PO ŽETVI 

»Toliko otovorjenih trgovskih ladij pripluje v 

Rim od vsepovsod, v vsakem letnem času in 

po vsaki žetvi, da se mesto zdi kot svetovno 

skladišče. /.../ Prihodi in odhodi ladij se 

nikoli ne končajo – prav občudovanja vredno 

je, da je morje, da pristanišča sploh ne 

omenjamo, dovolj veliko za vse te ladje.« 

(Ajlij Aristid, 2. stoletje po Kr.). 

C. Kakšen pomen so imele za trgovino ceste? 

PO NJIH SO PREVAŽALI BLAGO 

PONOVIMO 

Dopolni časovni trak, ki predstavlja razvoj v rimskem cesarstvu. 

Julij Cezar Gaj Oktavijan Avgust pax romana 

• GALSKE VOJNE 

• PRVI CESAR 

• 200 LET 

• ZAVZEL RIM 

• ŠIRIL MEJE 

• RIMSKI MIR 

• OČE DOMOVINE 

• URADNIŠTVO 

• OBDOBJE NAPREDKA 

• UBIT V ZAROTI 

• GOSPODARSKI RAZCVET 

• RIM JE BIL 

NAJMOČNEJŠI IN 

rimski cesarji 

gospodarski razcvet 

NAJVPLIVEJŠI V 

DOBRI (TRAJAN, 

• TRGOVINA PO 

SREDOZEMLJU 

HADRIJAN, MARK 

SREDOZEMLJU 

AVRELIJ) IN SLABI 

• OBRT 

48


v rimskem imperiju 

Različni sloji rimske družbe so živeli zelo različno, 

kar je bilo predvsem odvisno od njihovega 

premoženja. Vsem pa je bila skupna ljubezen do 

domovine in skrb za skupno dobro, vera v iste 

bogove ter navdušenje nad gladiatorskimi igrami. 

Kdo je odločal v rimski družbi 

Mesto Rim je bilo središče velikega rimskega imperija. Rimska družba je temeljila na družini, na čelu katere je bil oče. 

1. Središče Rima je bil trg, imenovan forum. Današnjo podobo rimskega foruma prikazuje slika. 

A. Dopolni kvadratke od njegovi sliki. 

Forum je bil 

SREDIŠČE MESTA 

Kaj se je dogajalo na forumu? 

SREČEVALI SO 

SE, TRGOVALI 

Naokoli so bile stavbe za 

TRGOVINO, 

VERSKE OBREDE 

B. Na sliki prečrtaj tiste stavbe, ki ne sodijo v čas antičnega Rima. 

C. Poskušaj na sliki narisati eno od stavb ob forumu. 

2. Obkroži črke pred dvema trditvama, ki napačno opisujeta življenje v antičnem Rimu. 

a. Večina mestnih revežev je živela v večnadstropnih hišah. 

b. Veliko rimskih hiš je bilo lesenih. 

c. Bogati Rimljani so živeli v velikih vilah, ki so bile obkrožene s polji. 

č. Večina prebivalcev rimske države je živela na podeželju. 

d. Nekatere vile so ogrevali s centralno kurjavo, nekatere pa s pomočjo kaminov. 

3. Prehrana Rimljanov je bila raznovrstna. Nariši tri vrste pridelkov, s katerimi so se prehranjevali Rimljani. 

KRUH, MESO, ZELENJAVA, SADJE 

4. Veliko skupino prebivalstva v rimski družbi so predstavljali sužnji. 

A. Kakšen je bil položaj rimskih sužnjev? 

BILI SO LASTNINA SVOJIH GOSPODARJEV; BREZPRAVNI; NESVOBODNI 

B. Kakšna dela so opravljali? 

DELALI SO NA POLJU, V HIŠAH, RUDNIKIH, NA LADJAH (VESLAČI), SE BORILI 

KOT GLADIATORJI. 

49

Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju 

Rimljani so verjeli v številne bogove 

Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov. 

5. Rimskega boga s črto poveži z ustreznim grškim bogom. 

Jupiter 

Had 

Neptun Atena 

Mars 

Ares 

Merkur Zevs 

Pluton 

Hera 

Junona 

Hermes 

Minerva Pozejdon 

Zabava v rimskem imperiju 

Rimljani so se radi zabavali, še posebej so bile priljubljene množične igre in tekmovanja. 

6. Slika prikazuje prizor iz zelo priljubljene zabave Rimljanov. 

A. Opiši dogajanje na sliki. 

BOJ MED GLADIATORJI IN ŽIVALJO. 

B. Pojasni, zakaj je bila v Rimu tovrstna zabava tako priljubljena. 

KER SO TAM ODGNALI SKRBI. 

7. Kakšne vrste tekmovanj so prirejali v objektu na sliki? 

GLADIATORSKE IGRE, BITKE. 

PONOVIMO 

S pomočjo ključnih besed FORUM, PATER FAMILIAS, IGRE, POLITEISTI in JUPITER sestavi kratek povzetek današnje 

snovi. 

SREDIŠČE RIMSKEGA MESTA JE BIL FORUM. 

LJUDJE SO SE ZABAVALI Z RAZLIČNIMI IGRAMI. 

NA ČELU DRUŽINE JE BIL OČE – PATER FAMILIAS. 

RIMLJANI SO BILI POLITEISTI, VERJELI SO V VEČ BOGOV, KI SO JIH PREVZELI OD GRKOV. 

NAJPOMEMBNEJŠI BOG JE BIL JUPITER. 

50

Kako se je širilo 

krščanstvo 

V času rimske oblasti nad Palestino, je začel 

delovati Jezus Kristus. Širil je vero, krščanstvo, ki 

se je po njegovi smrti razširila po vsem rimskem 

imperiju. Vera, ki je v 4. stoletju postala državna 

vera, je močno vplivala na rimsko kulturo. 

Življenje in delo Jezusa Kristusa 

Jezus Kristus, rojen v Betlehemu, je širil nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije. 

1. A. Na kateri dan in kako kristjani praznjujejo 

Jezusovo rojstvo? 

NA BOŽIČ, 

S POSEBNIM OBREDOM 

B. Zakaj je Jezusov nauk privlačil veliko ljudi? 

KER JE VSE LJUDI IMEL ZA ENAKE, RAZLIKE 

MED BOGATIMI IN REVNIMI NISO BILE POMEMBNE. 

2. Preberi trditve, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Dve napačni prečrtaj in ju v pravilni obliki zapiši na spodnji črti. 

a. Jezus Kristus je bil rojen v času, ko je vladal Oktavijan. 

b. V mladosti se je izučil za pisarja, kar je bil tedaj zelo spoštovan poklic. 

c. Javno je začel delovati, ko je dopolnil 40 let. 

č. Opravljal je dobra dela in pomagal ljudem. 

d. Ljudi je učil in jim pridigal o novem verskem nauku. 

b. V MLADOSTI SE JE IZUČIL ZA TESARJA, KAR JE BILO TEDAJ ZELO ... 

c. JAVNO JE ZAČEL DELOVATI, KO JE DOPOLNIL 30 LET. 

3. V čem se je krščanstvo razlikovalo od dotedanjih veroizpovedi? 

ZAGOVARJALO JE ENAKOST MED LJUDMI, BREZ RAZLIK MED BOGATIMI IN REVNIMI; 

DAJALO JE UPANJE TRPEČIM, OBLJUBLJALO JE POSMRTNO ŽIVLJENJE. 

Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju 

Po Jezusovi smrti so njegov nauk njegovi učenci razširili po vsem Sredozemlju. 

4. Kateri dejavniki so pripomogli k temu, da se je krščanstvo hitro širilo po rimskem imperiju? Zapiši jih v kvadrate. 

DELOVANJE 

APOSTOLOV 

RAZSELITEV 

JUDOV 

DOBRE CESTNE 

POVEZAVE 

ODLOK CESARJA 

KONSTANTINA 

LETA 313 

51

Kako se je širilo krščanstvo 

5. Zakaj so nekateri rimski cesarji ukazali preganjanje kristjanov? 

KER SO SE BALI, DA BODO IZGUBILI MOČ IN VPLIV 

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo 

Pod vplivom krščanstva se je močno spremenila tudi rimska kultura. 

6. Že v prvih stoletjih po Kr. je krščanska cerkev oblikovala posebno organizacijo. V shemo zapiši imena posameznih cerkvenih 

uslužbencev in zraven kratko opiši njihovo vlogo. 

PAPEŽ, VODJA CERKVE 

KARDINALI, POMAGAJO PAPEŽU 

ŠKOFI, VODIJO ŠKOFIJO 

DUHOVNIKI, SKRBIJO ZA VERNIKE 

PONOVIMO 

ZAČETKI 

• JUDEJA 

• OB ZAČETKU NAŠEGA 

ŠTETJA 

• JEZUS KRISTUS 

ŠIRJENJE 

• APOSTOLI (PAVEL) 

• JUDJE 

• PRIVLAČEN NAUK 

ODNOS CESARJEV 

• PREGANJANJE (NERON) 

• STRPNOST 

(KONSTANTIN – 313) 

• DRŽAVNA VERA 

ORGANIZACIJA 

• VERSKE OBČINE 

• ŠKOFIJE 

• PATRIARHIJE 

• PAPEŽ 

SPREMEMBE 

• V RIMSKI DRUŽBI POSTAVI 

NOVE DRUŽBENE 

VREDNOTE 

• VPLIV NA UMETNOST 

52

Katere so bile značilnosti 

rimske kulture 

Rimljani so, podobno kot njihovi vzorniki Etruščani 

in Grki, spodbujali razvoj kulture in znanosti. Njihova 

dediščina je opazna še danes, ostanki njihove 

velike civilizacije pa nas spremljajo na vsakem 

koraku. 

Rimska znanost 

Rimljani so prevzeto znanje razvijali dalje. 

1. V okvirčke zapiši poglavitne dosežke rimske znanosti. 

GEOGRAFIJA MEDICINA FILOZOFIJA ZGODOVINA PRAVO 

POTOPISI 

ZEMLJEVIDI 

GALEN 

MEDICINSKE 

ŠOLE 

2. Rimljani so poznali številke, ki so se ohranile do danes. 

A. Kdaj največkrat uporabljamo rimske številke? 

B. Z rimskimi številkami zapiši rojstni datum in današnji datum. 

C. Katere številke niso poznali? 

0 

STOIČNA; 

KREPOST, 

DOLŽNOST, 

ZMERNOST, 

VZDRŽLJIVOST 

LIVIJ 

TACIT 

V NASLOVIH, NAŠTEVANJIH, DATUMIH 

DELNO 

SPREMENJENO 

VELJA ŠE 

DANES 

3. Navedene so latinske besede. Poskusi ugotoviti ali poiskati njihov pomen v slovenskem jeziku. 

ludus ___________________ IGRA 

flumen _____________________ TEKOČA VODA 

civitas ___________________ 

DRŽAVA DRŽAVLJANI 

scientia ___________________ ZNANOST 

puer _____________________ OTROČJI 

puella ___________________ 

DEKLICA 

Rimska arhitektura in gradbeništvo 

Rimljani so bili izjemno dobri arhitekti. Prvi so znali graditi loke in kupole. 

4. Poveži pare, ki sodijo skupaj. Pod sliko na desni napiši, katero zgradbo prikazuje. 

akvadukt 

kanalizacija 

viadukt 

vodovod 

kloaka 

mestni trg 

forum 

cesta 

via 

most 

5. Pojasni izrek:”Vse poti vodijo v Rim.” 

VSE GLAVNE CESTE SO SE ZAČELE NA RIMSKEM FORUMU 

____________________________ 

AKVEDUKT 

6. Oglej si sliko notranjosti Panteona v Rimu (desno). 

A. Čemu je služila ta veličastna zgradba? 

ČAŠČENJE BOGOV. 

B. Kateri element rimske arhitekture lahko opaziš na sliki? 

KUPOLA 

C. S katero grško stavbo ga lahko primerjaš? 

TEMPLJEM PARTENON NA ATENSKI AKROPOLI 

53

A 

Katere so bile značilnosti rimske kulture 

Rimska umetnost 

Rimljani so zapustili mnoge umetniške stvaritve, na primer kipe, reliefe, pa tudi literarna dela. 

7. Zgodila se je nesreča. Tablica z napisom je padla na tla in se raztreščila. Zlepi jo in pojasni izraz. 

I 

M 

Z 

M 

O 

Z 

A 

I 

K 

O 

K 

8. Opisi so se nekoliko pomešali. Pred pojem vpiši črko pravega opisa. 

_____ D - freska A – tridimenzionalna slika 

_____ C - mozaik B – pripovedno pesništvo 

_____ A - relief C – slika, sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov 

_____ B - epika Č – ljubezensko pesništvo 

_____ Č - lirika D – slika, narisana na svež omet 

9. Oglej si primere rimske umetnosti v učbeniku na strani 86. 

A. Katere dogodke so Rimljani upodabljali v umetnosti? 

PODOBE LJUDI, POKRAJINE, ZGODBE IZ MITOV .... 

B. Katera tehnika je bila najbolj zahtevna? 

MOZAIK 

C. Kaj danes uporabljamo v naših stanovanjih namesto okrasov iz mozaika? 

TAPETE NA STENAH, PLOŠČICE NA TLEH 

SLIKA SESTAVLJENA IZ VEČIH DELOV 

DROBNIH KAMENČKOV 

PONOVIMO 

KARTOGRAFIJA 

ZNANOST ARHITEKTURA UMETNOST 

AKVADUKT 

KIPARSTVO 

MEDICINA 

FILOZOFIJA 

ZGODOVINA 

VIADUKT 

CESTE 

LOKI, KUPOLE 

MOZAIKI 

FRESKE 

KNJIŽEVNOST 

54


na današnjem slovenskem 

ozemlju v času Rimljanov 

Današnje slovensko ozemlje je prišlo pod rimsko 

oblast v 1. stoletju po Kr.. Prebivalci so se romanizirali. 

Rimljani so zgradili številne vojaške tabore, 

od katerih so mnogi prerasli v mesta. Rimska doba 

je zapustila mnoge kulturne spomenike. 

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane 

Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik vojaški in gospodarski pomen. 

1. Zemljevid prikazuje današnje slovensko 

ozemlje v času rimske oblasti. 

A. Označene kraje poimenuj z latinskimi 

in današnjimi imeni. 

B. Zapiši imena upravnih enot (provinc), 

v katere je sodilo naše ozemlje. 

C. Označi potek kraškega zapornega zidu. 

Č. Katera mesta so imela vodovod? 

EMONA, 

POETOVIO, 

NEVIODUNUM, 

TARGESTE 

KARNIJ 

(KRANJ) 

NAUPORTUS 

(VRHNIKA) 

AD PIRUM 

(HRUŠICA) 

REGIJA X 

NORIK 

ATRANS 

(TROJANE) 

EMONA 

(LJUBLJANA) 

LONGATICUM 

(LOGATEC) 

PANONIJA 

CELEIA 

(CELJE) 

POETOVIO 

(PTUJ) 

NEOVIODUNUM 

(DRNOVO) 

D. Kam so vodile rimske ceste, ki so potekale mimo naših krajev? 

V RIM IN PANONIJO TER NA SEVER 

_______________________________________________________________________________________________ 

2. V levi okvirček zapiši gospodarski, v desnega pa 

vojaški pomen naših krajev za Rimljane. 

Kateri, meniš, je bil pomembnejši? 

GOSPODARSKI POMEN 

ŽELEZOVA RUDA 

ŽITO 

VOJAŠKI POMEN 

TABORI 

OBRAMBA 

Kako živahen je bil gospodarski razvoj 

V času rimske oblasti je velik razvoj doživela trgovina. 

3. Z rdečo barvo obkroži izdelke, ki so jih na področje vzhodnih Alp Rimljani uvažali, z modro pa tiste, ki so jih iz tega 

prostora izvažali. 

med les žito usnje vino 

nakit živina sužnji začimbe olje 

55

Kakšno je bilo življenje na današnjem 

slovenskem ozemlju v času Rimljanov 

4. Ob ilustracijah zapiši, na katerih območjih današnje Slovenije sta bili razviti narisani obrtni dejavnosti. 

PTUJ, KRŠKO 

LJUBLJANSKO BARJE 

Kaj nas še danes spominja na rimski imperij 

Na Rimljane nas še danes spominja mnogo kulturnih ostankov. 

5. Kje v bližini tvojega kraja se nahajajo rimski ostanki? Kaj predstavljajo? 

6. Arheološka izkopavanja pričajo tudi o razširitvi krščanstva. Z zemljevida v učbeniku na strani 87 izpiši kraje, kjer so bili 

v 4. stoletju sedeži škofij. 

AKVILEJA, VIRUNUM, EMONA, CELEIA, POETOVIO 

7. Preberi besedilo v rubriki Aktualno v učbeniku na strani 89. Razloži, zakaj arheologi večino materialnih ostankov pustijo 

kar v zemlji. 

NA ZRAKU BI HITREJE PROPADLI IN RAZPADLI; VELIKOKRAT NI DENARJA ZA NJIHOVO OBNOVO 

PONOVIMO 

PROVINCE 

1. STOLETJE PO KR. 

POMEN ZA RIMLJANE 

• GOSPODARSTVO 

• VOJAŠKE POSTOJANKE 

STAROSELCI 

• DELAVCI V RUDNIKIH 

• KELTI, PREBIVALCI 

ŽELEZNE DOBE 

RIMLJANI NA 

DANAŠNJEM 

SLOVENSKEM 

OZEMLJU 

OSTANKI 

• ZIDOVI 

• MESTA 

• MITREJI 

• KRAŠKI ZAPORNI ZID 

MESTA 

EMONA 

POETOVIA 

CELEIA ... 

56

Zakaj je propadel 

rimski imperij 

Rimski imperij je zaradi različnih razlogov v 3. 

stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali 

rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno. 

Po vdoru Germanov v Italijo je Zahodnorimsko 

cesarstvo propadlo, Vzhodnorimsko pa je obstajalo 

še 1000 let. 

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi 

Od 3. stoletja dalje je rimski imperij nezadržno drvel proti svojemu koncu. 

1. V učbeniku na strani 90 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi. Nato razvrsti težave rimskega imperija 

na politične (kvadratek pred njimi pobarvaj modro), vojaške (kvadratek pobarvaj zeleno), gospodarske (kvadratek 

pobarvaj rumeno) in družbene (kvadratek pobarvaj rdeče). 

G 

V 

D 

D 

P 

V 

G 

P 

dvigovanje davkov 

upad discipline v vojski 

uveljavljanje vzhodnih ver 

zmanjšanje števila prebivalstva 

razdelitev imperija na dva dela 

vdori Hunov in Barbarov 

inflacija 

nesposobni vladarji 

P = politične 

V = vojaške 

G = gospodarske 

D = družbene 

2. Premisli, kateri je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju, in svojo odločitev utemelji. 

PREVELIKA IN NESTABILNA DRŽAVA, NI JE BILO MOGOČE OBVLADOVATI 

3. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji. 

DVIG DAVKOV 

STROGA 

DISCIPLINA 

V VOJSKI 

RAZDELITEV 

DRŽAVE 

SPREMEMBE V 

GOSPODARSTVU 

Poskusi reform so propadli 

Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso prinesli želenega učinka. 

4. Rimski cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja uspel vzpostaviti začasen mir in red. S katerimi ukrepi mu je to uspelo? 

RAZDELIL JE DRŽAVO (VSAK DEL JE VODIL EN CESAR); 

NOV DAVČNI SISTEM, 

OKREPITEV ARMADE 

57

Zakaj je propadel rimski imperij 

5. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna. 

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod. 

CESAR KONSTANTIN VELIKI JE PRESTOLNICO IZ ZAHODNEGA DELA RIMA PRENESEL NA VZHOD. 

6. Zemljevid prikazuje del Sredozemlja. 

A. Označi potek meje med 

vzhodnim in zahodnim 

rimskim cesarstvom. 

B. V ustrezen prostor vpiši 

imena obeh glavnih mest. 

RIM 

KONSTANTINOPEL 

7. Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 91 zgoraj in odgovori na vprašanja: 

A. Kdo se je spopadel v bitki? 

B. Kako se je bitka končala? 

C. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga? 

KRŠČANSKI CESAR TEODOZIJ IN POGANSKI CESAR 

ZMAGALA JE TEODOZIJEVA VOJSKA 

MED BITKO JE ZAPIHALA MOČNA BURJA IN 

POMAGALA TEODOZIJU DO ZMAGE 

PONOVIMO 

KRIZA V RIMSKEM IMPERIJU 

• POLITIČNI, 

• VOJAŠKI, 

• GOSPODARSKI, 

• DRUŽBENI PROBLEMI 

• OD KONCA 2. STOLETJA DALJE 

PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA 

POSKUSI REŠITVE 

• CESAR DIOKLECIJAN 

• RAZDELITEV NA DVA DELA 

(VZHOD, ZAHOD) 

• KONSTANTIN VELIKI 

• NEUSPEŠNI POSKUSI 

58

Evropski zgodnji srednji vek: 

ponovno rojstvo Evrope 

60 Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo 

62 Katere pomembne države so obstajale v Evropi 

64 Kako je bila organizirana srednjeveška družba 

66 Kako sta se širila arabska država in islam 

68 Svet v srednjem veku 

70 Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na 

vzhodnoalpskem prostoru 

72 Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

Rimsko cesarstvo se je že od 1. stoletja soočalo 

z ogroženostjo svojih meja. Azijsko ljudstvo Hunov 

je v 4. stoletju povzročilo premike germanskih 

plemen proti rimskemu imperiju. Hunom 

in Germanom so sledila slovanska plemena. 

Od srede 4. do srede 7. stoletja je potekalo 

preseljevanje ljudstev, ki je spremenilo podobo 

Evrope. 

Kako so selitve ljudstev 

spremenile Evropo 

Kdo so bili Germani in Slovani 

Za Rimljane so bili Germani in Slovani barbari. Rimski pisci so jih opisali v svojih delih, zato si lahko ustvarimo sliko 

o njihovem življenju v času preseljevanja. 

1. Ilustraciji prikazujeta pripadnike germanskega in slovanskega plemena. V preglednico vpiši značilnosti življenja 

Germanov in Slovanov. 

PRADOMOVINA 

BIVALIŠČA 

PREŽIVLJANJE 

VEROVANJE 

GERMANI 

SEVER IN ZAHODNA EVROPA 

ZEMLJANKE 

0BDELOVANJE ZEMLJE, BOJEVANJE 

POLITEISTI 

SLOVANI 

VZHODNA EVROPA (UKRAJINA) 

POLZEMLJANKE 

POLJEDELSTVO, ŽIVINOREJA 

POLITEISTI 

Kdo se je selil po Evropi 

Med sredino 4. stoletja in sredino 5. stoletja so večje skupine germanskih plemen začele vpadati na ozemlje rimskega 

cesarstva. Sledila so jim slovanska plemena. 

2. V učbeniku na strani 95 si oglej zemljevid preseljevanja po Evropi. 

A. Spodaj navedenim plemenom dopiši, kam so se priselila. 

ANGLI 

HUNI 

JUŽNI SLOVANI 

LANGOBARDI 

VANDALI 

V ANGLIJO 

PANONSKO NIŽINO 

BALKANSKI POLOTOK 

APENINSKI POLOTOK 

AFRIKO 

B. Katero od zgoraj navedenih imen spominja na ime ene izmed današnjih evropskih držav ali dežel? 

ANGLI, VANDALI (ANDALUZIJA) 

60

Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo 

3) Zakaj so navedena plemena vpadala na ozemlje rimskega imperija? Obkroži pravilne odgovore. 

A. V Rimu so si želela v živo ogledati gladiatorske boje. Č. Pritegnila jih je priložnost, da v rimskem imperiju dobijo 

dobro plačano službo. 

B. Prestrašila so se Hunov in se umikala pred njimi. D. Pritegnilo jih je bogastvo rimskega imperija. 

C. Zaradi pomanjkanja hrane so iskala rodovitno zemljo. E. Pritegnilo jih je ugodno, milejše podnebje. 

Spremenjena Evropa 

Preseljevanje ljudstev je v Evropi povzročilo politične, gospodarske in kulturne spremembe. 

4. A. Poveži spremembe z njihovimi značilnostmi, tako da jim pripišeš ustrezno črko. V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku, 

na strani 96–97 (poglavje Spremenjena Evropa). 

A POLITIČNE SPREMEMBE ___ Propadlo je Zahodnorimsko cesarstvo. 

___ B Upadel je obseg trgovine. 

B GOSPODARSKE SPREMEMBE ___ C Upadlo je znanje pismenosti. 

___ C Zmanjšala se je uporaba latinskega jezika. 

C KULTURNE SPREMEMBE ___ A Nastala so številna germanska kraljestva. 

___ B Prebivalci Evrope so se preživljali s kmetijstvom. 

___ V Evropi je prevladala vera v več bogov. 

B. Katera od zgoraj naštetih sprememb je bila po tvojem mnenju največja? Zakaj? Svoj dogovor utemelji. 

A 

C 

PONOVIMO 

ŽIVLJENJE 

PREPROSTO, ZVESTOBA, 

POGUM 

POLITIČNE 

SPREMEMBE 

PROPAD ZAHODNORIMSKEGA 

CESARSTVA; NOVA 

GERMANSKA KRALJESTVA 

GERMANI 

SLOVANI 

KAKO SO 

SELITVE 

SPREMENILE 

EVROPO 

GOSPODARSKE 

SPREMEMBE 

OBRT IN TRGOVINA PROPADETA; 

KMETOVANJE PREVLADUJE 

ŽIVLJENJE 

PREPROSTO, 

KULTURNE 

SPREMEMBE 

UPAD PISMENOSTI; 

GERMANSKI JEZIK; 

DEMOKRATIČNE SKUPNOSTI 

POLITEIZEM 

61

Po koncu preseljevanj so se v Evropi pojavile 

nove države. Med njimi sta bili najpomembnejši 

Bizantinsko cesarstvo in Frankovska država. 

Pomembna je bila tudi krščanska cerkev, ki je 

spodbujala širjenje krščanske vere in 

ustanavlj anje samostanov. 

Katere pomembne države 

so obstajale v Evropi 

Bizantinsko cesarstvo – novi Rim 

Vzhodni del rimskega cesarstva je po propadu zahodnega dela obstajal dalje z imenom Vzhodnorimsko ali Bizantinsko 

cesarstvo. 

1. V 6. stoletju je v Bizancu vladal cesar Justinijan. 

A. Ob njegovi sliki v oblačke zapiši njegove največje dosežke. V pomoč ti je tudi pisni vir. 

»[Cerkev] se odlikuje po nepopisni lepoti, tako glede velikosti kot tudi skladnosti mer /…/ ter je veličastnejša kot navadne 

stavbe in mnogo bolj elegantna /…/. 

OBNOVA RIMSKEGA 

CESARSTVA 

PRENOVA 

KONSTANTINOPLA 

JUSTINIJANOV 

KODEKS 

CERKEV SVETE 

MODROSTI 

B. Cesar Justinijan je vladal kot despot. Se še spomniš, kaj je bilo značilno za takšno obliko vladanja? Kdaj smo prvič v 

zgodovini srečali to obliko vladanja? 

DESPOT – KRALJ IMA VSO OBLAST; PRVIČ V ČASU PRVIH CIVILIZACIJ 

2. Na zemljevidu pobarvaj obseg Bizantinskega cesarstva. Obkroži njegovo glavno mesto. 

62

Katere pomembne države so obstajale v Evropi 

Frankovska država – »evropsko kraljestvo« 

V zahodni Evropi je bila največja Frankovska država, njen kralj Karel Veliki pa najpomembnejši evropski kralj. 

3. A. Na zemljevidu na prejšnji strani pobarvaj največji obseg Frankovske države. 

B. Ali je obsegala današnje slovensko ozemlje? DA NE 

4. Karel Veliki je spodbujal znanje v zahodni Evropi. Kako? Odgovore vpiši v spodnja okna. V pomoč so ti besede pod okni, 

katerih črke pa moraš najprej premetati. 

DVORNA ŠOLA UČENJAKI KNJIŽNICE 

ALOŠ ANROVD UČJAENKI KJŽIENINC 

Krščanska cerkev in papeška država 

Krščanska cerkev je bila v nemirnih stoletjih v času preseljevanj edina, ki je zagotavljala red in stabilnost v zahodni Evropi. 

5. Krščanska cerkev je spodbujala ustanavljanje samostanov. Odgovori na vprašanja ob sliki. 

• Kdo so bili menihi? 

DUHOVNIKI, KI SO ŽIVELI V SAMOSTANIH 

• Kaj so delali menihi? 

MOLILI, PRREPISOVALI ANTIČNA DELA, VODILI ŠOLE 

• Kateri meniški red je deloval v zgodnjem srednjem veku? 

BENEDIKTINSKI 

ZAHODNO 

VZHODNO 

6. A. Krščanska cerkev se je v 11. stoletju razdelila na __________________________ in____________________ cerkev. 

B. Obkroži ime tiste cerkve, ki jo še danes vodi papež. 

PONOVIMO 

– RAZLIČNE METODE 

ŠIRJENJE 

KRŠČANSTVA 

– MISIJONARJI 

Justinjan 

MOGOČEN CESAR 

trgovsko središče 

TRGOVINA Z VZHODOM 

rimska kultura 

OHRANJANJE 

ANTIČNEGA ZNANJA 

B 

I 

Z 

A 

N 

T 

I 

N 

S 

K 

O 

C 

E 

S 

A 

R 

S 

T 

V 

O 

KRŠČANSKA CERKEV 

POMEMBNE EVROPSKE 

DRŽAVE 

F 

R 

A 

N 

K 

O 

V 

S 

K 

A 

D 

R 

Ž 

A 

V 

A 

– MENIHI, MOLITEV 

SAMOSTANI 

DELITEV CERKVE 

– ZAHODNA IN 

– VZHODNA 

evropsko kraljestvo 

SKORAJ VSA EVROPA 

spodbujanje znanja 

DVORNA ŠOLA 

krščanska vera 

PODPIRA ŠIRJENJE 

KRŠČANSKE VERE 

63

V zgodnjem srednjem veku je bila zemlja 

največje bogastvo. Kralji so svojim pomočnikom 

delili posest, imenovano fevd. Družba se je 

razdelila na dve družbeni skupini. 

Plemiči so imeli v lasti fevde in se bojevali. 

Kmetje so na fevdu delali. 

Kako je bila organizirana 

srednjeveška družba 

Kaj je bil fevdalizem 

Družbeni sistem v srednjeveški Evropi imenujemo fevdalizem. 

1. Izpolni prazna polja ob ilustraciji, ki prikazuje fevdalno družbo. V pomoč ti je učbenik na strani 103. 

Koga predstavlja? 

___________________________ 

KRALJA 

Položaj? 

___________________________ 

NAJPOMEMBNEJŠI, 

___________________________ 

LASTNIK ZEMLJE 

___________________________ 


___________________________ 

VIŠJI VAZALI 

Položaj? 

V ___________________________ 

ZAMENO ZA SLUŽBO (VOJAŠKO, 

CERKVENO, ___________________________ 

URADNIŠKO) JIM JE 

KRALJ ___________________________ 

PODELIL POSEST. 


___________________________ 

NIŽJI VAZALI 

Položaj? 

___________________________ 

VOJAŠKA SLUŽBA KRALJU ALI 

___________________________ 

VIŠJEMU VAZALU 

___________________________ 

Koga predstavlja? _______________________________________________________ 

KMETE 

Položaj? _______________________________________________________________ 

NESVOBODNI, PODREJENI FEVDALCU 

Kaj je bil fevd 

Za svojo službo so od kralja plemiči dobili v najem posest, imenovano fevd. 

2. Ob ilustraciji navedi dele fevda. 

KMEČKA 

posest 

SRENJSKA ZEMLJA 

posest 

Obveznosti podložnikov: 

TLAKA DELO NA 

FEVDALČEVI ZEMLJI 

DAJATVE 

DEL PRIDELKA 

PRIDVORNA 

posest 

DESETINA 

DESETI DEL PRIDELKA 

64

Kako je bila organizirana srednjeveška družba 

3. Razloži pojme. 

VAZAL 

PLEMIČ, KI SLUŽI KRALJU IN OD NJEGA DOBI FEVD 

TLAČAN 

NESVOBODEN KMET, PODLOŽNIK 

SAMOZADOSTNA POSEST 

PREBIVALCI FEVDA SO VSE DOBRINE, KI SO JIH POTREBOVALI 

ZA ŽIVLJENJE, PRIDELALI NA FEVDU. 

Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov 

Življenje plemičev in kmetov se je močno razlikovalo. 

4. Ob ilustracijah primerjaj življenje obeh družbenih skupin. 

POLOŽAJ V 

DRUŽBI 

BIVALIŠČE 

OBLAČILA 

PREHRANA 

ZABAVA 

POMEMBEN 

GRAD 

KVALITETNA, RAZKOŠNA 

RAZNOLIKA 

PLESI, GLASBA, IGRE 

PODREJEN 

SKROMNE KOČE 

PREPROSTA 

PREPROSTA 

VERSKKI IN LJUDSKI PRAZNIKI 

DRUŽBENI SISTEM V EVROPI 

PONOVIMO 

POSEST 

Fevdalizem 

Fevd 

TRIJE STANOVI 

GRADOVI 

POLOŽAJ 

V DRUŽBI 

JE DEDEN 

KAKO JE BILA 

ORGANIZIRANA 

SREDNJEVEŠKA 

DRUŽBA 

TRIJE 

DELI 

SAMOZADOSTNA 

POSEST 

NESVOBODNI 

Plemstvo 

Kmetje 

BOJEVANJE 

SLUŽIJO KRALJU ALI 

VIŠJEMU VEZALU 

PREPROSTO ŽIVLJENJE 

OBVEZNOSTI 

DO FEVDALCA 

65

Na Arabskem polotoku je v zgodnjem srednjem 

veku deloval prerok Mohamed. Združil je 

arabska plemena in osnoval arabsko državo. 

Med Arabci je širil islamsko vero. Arabska in 

islamska kultura sta bili zelo razviti. 

Kako sta se širila arabska 

država in islam 

Mohamed je združil Arabce 

Mohamed je bil trgovec, ki je na svojih potovanjih spoznaval različne dežele, njihove ljudi in verstva. Postal je voditelj 

Arabcev in ustanovil arabsko državo. 

1. Po smrti Mohameda se je arabska država 

zelo razširila. 

A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg 

arabske države. 

B. Podčrtaj prvo središče arabske države 

(še v času življenja Mohameda). 

B. Obkroži glavna mesta kasneje nastalih 

kalifatov. 

C. Črtkano podčrtaj kraj, pri katerem je 

frankovska vojska premagala Arabce in 

ustavila njihovo napredovanje v Evropi. 

Č. Katera evropska država je bila pod arabsko oblastjo? 

ŠPANIJA, PORTUGALSKA 

____________________________________________________________________________________________ 

D. Kateri dve državi sta zaradi arabskega širjenja izgubili največ ozemlja? 

PERZIJA, BIZANTINSKO CESARSTVO 

____________________________________________________________________________________________ 

Islam – vera v boga Alaha 

Glavno določilo islamske vere je, da obstaja le en sam bog – Alah. 

2. Pravoverni muslimani molijo petkrat na dan. Ob slikah odgovori na vprašanja. 

A. Kako imenujemo verski prostor, v katerem molijo muslimani? 

66 

MOŠEJA, DŽAMIJA 

_______________________________________________ 

B. Kakšno vlogo ima minaret ob njem? 

Z NJEGA KLIČEJO K MOLITVI 

_______________________________________________ 

C. Pred mošejo se nahaja prostor za umivanje. Čemu služi? 

DA SE VERNIKI UMIJEJO 

_______________________________________________ 

Č. Kako so okrašeni muslimanski verski prostori v notranjosti? 

ARABESKE, KALIGRAFSKI OKRASKI 

_______________________________________________ 

D. Kako imenujemo sveto knjigo muslimanov? 

KORAN 

_______________________________________________ 

E. Kakšna določila so zapisana v Koranu? 

DOLOČAJO VSAKDANJE ŽIVLJENJE 

(PREHRANO, OBLAČENJE), DRUŽINSKO 

IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE 

_______________________________________________ 

_______________________________________________ 

_______________________________________________

Kako sta se širila arabska država in islam 

Razvita arabska in islamska kultura 

S širjenjem arabske države je arabska kultura prevzela znanje različnih kultur. Ker je bila glavna povezovalna sila te 

kulturne različnosti islamska vera, jo imenujemo islamska kultura. 

3) V učbeniku na strani 109 si preberi poglavje o islamski kulturi in znanosti. S črto poveži spodaj navedene značilnosti 

posameznih znanosti z ustrezno znanostjo. 

Operacije MATEMATIKA Arabske številke 

Opazovanje zvezd MEDICINA Algebra 

Zemljevidi 

Krvni obtok v pljučih 

ASTRONOMIJA 

GEOGRAFIJA 

Preučevanje 

delovan je očesa 

Določitev gibanja 

Zemlje okoli Sonca 

4. V umetnosti so islamski umetniki zapustili čudovita dela. 

Pod vsako sliko zapiši, katero umetnostno delo prikazuje. 

KALIGRAFSKI OKRASKI 

ARABESKA 

ZBIRKA ZGODB 

TISOČ IN ENA NOČ 

PONOVIMO 

ARABSKA DRŽAVA 

RAZŠIRITEV 

DO INDIJE 

IN ŠPANIJE 

KORAN 

SVETA KNJIGA; 

DELI SE NA POG- 

LAVJA IN VERZE 

MOHAMED 

PREROK; 

ZDRUŽIL ARABCE 

ARABSKA DRŽAVA 

IN ISLAM 

ISLAMSKA UMETNOST 

ARABESKE, KALIGRAFSKI 

OKRASKI, ZGODBE 

ISLAM 

EN BOG ALAH, 

PET DOLŽNOSTI 

ISLAMSKA ZNANOST 

RAZVITA, UNI- 

VERZE, ZNAN- 

STVENA DELA 

67

V srednjem veku so se razvijale tudi civilizacije 

v Severni, Srednji in Južni Ameriki. Močna 

kraljestva so obstajala tudi v Afriki. Kitajska pa 

ni bila le velika sila, temveč je imela tudi najbolj 

razvito tehnologijo na svetu. 

Svet v srednjem veku 

Ameriki v srednjem veku 

Prva poznana civilizacija v Srednji Ameriki so bili Olmeki, zato jih imenujejo tudi »mati kulture«. 

1. Na zemljevidu so označene največje ameriške civilizacije srednjega veka. V kvadrate zapiši eno od njihovih značilnosti. 

značilnosti 

MATI KULTURE, 

PIRAMIDE 

značilnosti 

PRVA MESTNA 

NASELBINA, 

KOLEDAR, PISAVA 

značilnosti 

BOGATA KULTURA 

značilnosti 

TKANINE, 

KERAMIČNI IZDELKI 

Afrika v srednjem veku 

Na današnjem ozemlju Etiopije in Eritreje se je v 1. tisočletju pr. Kr. začelo razvijati kraljestvo Aksum, ki je doseglo 

višek v 4. stoletju po Kr. 

2. A. Trgovci iz kraljestva Aksum so trgovali z raznovrstnim blagom. Premisli in posamezni vrsti blaga pripiši, iz katere 

celine je prišlo v kraljestvo Aksum. 

SOL SLONOVINA ZLATO STEKLO 

SEVERNA AFRIKA AFRIKA AFRIKA FENICIJA, EGIPT 

B. Kaj lahko na osnovi prejšnje naloge sklepaš o položaju kraljestva Aksum v trgovini? 

BILO JE POMEMBNO TRGOVSKO SREDIŠČE 

68

Svet v srednjem veku 

Azija v srednjem veku 

Na Daljnem vzhodu je bila ozemeljska in tehnološka velesila Kitajska, katere kulturo so posnemali tudi na Japonskem. 

3. A. Pod vsako sliko zapiši, katero kitajsko tehnično iznajdbo prikazuje. 

PORCELAN URA KOMPAS PAPIRNATI DENAR 

B. Obkroži imena tistih iznajdb, ki se uporabljajo še danes. 

4. Na sliki je podoba samuraja ob koncu srednjega veka. 

A. Zapiši štiri značilnosti SAMURAJEV. 

• VOJAKI 

_______________________________ 

• SLUŽILI POSESTNIKOM 

_______________________________ 

• POGUMNI 

_______________________________ 

• ČASTNO ŽIVLLJENJE 

_______________________________ 

PONOVIMO 

OLMEKI, ZAPOTEKI 

Srednja Amerika 

RAZVITE KULTURE 

Ameriki 

NAZCA, MOCHE 

Južna Amerika 

VPLIV NA DRUGE KULTURE 

TRGOVSKO SREDIŠČE 

Kraljestvo Aksum 

TEHNOLOŠKI NAPREDEK 

Kitajska 

Afrika 

SVET V 

SREDNJEM VEKU 

Daljni vzhod 

Krščanstvo 

KOPTSKA IN ETIOPSKA CERKEV 

Japonska 

ZGLEDOVANJE PO KITAJSKI 

69

V času preseljevanja ljudstev so se na današnje 

slovensko ozemlje priselili Slovani. Osnovali so 

državno tvorbo, imenovano Karantanija. Karantanci 

so v 8. stoletju sprejeli krščansko vero. 

Kaj se je dogajalo ob 

preseljevanju na 


Naselili so se Slovani 

V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo, središče 

Zahodnorimskega cesarstva. 

1. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč 

ti je zemljevid v učbeniku na strani 115. 

A. Na zemljevidu označi obe smeri, od 

koder so se v vzhodnoalpski prostor 

naseljevali Slovani. 

B. Ugotovi, katera ljudstva so mejila s 

Slovani v vzhodnih Alpah ter na črte 

zapiši njihova imena. 

C. Različne barve nakazujejo obseg dveh 

slovanskih državnih tvorb v 8. stoletju: 

Karantanije in Karniole. 

V ustrezen barvni prostor vpiši njuni imeni. 

BAVARCI 

FURLANI 

MORAVANI 

KARANTANIJA 

KARNIOLA 

SLOVAKI 

2. V procesu naseljevanja je na današnjem slovenskem ozemlju prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci. 

A. Kdo so bili staroselci? 

ROMANIZIRANI PREBIVALCI (KELTI IN DRUGI) 

B. Novi priseljenci, Slovani, so od staroselcev prevzeli različna znanja. Katera? Pravilne odgovore obkroži. 

znanje o poljedelstvu imena krajev imena rek 

znanje pisanja znanje latinščine znanje obdelovanja železa 

Nastala je Karantanija 

V 7. stoletju se je prvič v virih pojavilo ime »mejna pokrajina Vinedov«, ki jo bolj poznamo pod imenom Karantanija. 

3. Dopolni trditve tako, da boš z njimi opisal značilnosti Karantanije. 

POLITIČNA TVORBA 

A. Bila je prva ________________________________________ v zgodnjem srednjem veku na ozemlju vzhodnih Alp. 

B. Povsem samostojna je bila od srede 7. do srede __________________________ stoletja. 

C. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku rek Drava in _________________________________. 

KRNSKEM 

OSMEGA 

MURA 

Č. Središče je bilo na _____________________________________________________ gradu (na južnem Koroškem). 

70

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na 


4. Na sliki je najbolj znan simbol Karantanije. 

A. Kateri simbol prikazuje slika? 

KNEŽJI KAMEN 

_____________________________________________ 

B. Ob katerem obredu je imel ta simbol pomembno vlogo? 

USTOLIČEVANJU 

_____________________________________________ 

C. Koga so ustoličili na tem simbolu? 

KNEZA 

_____________________________________________ 

Razširila se je krščanska vera 

Ko so v 8. stoletju Karantanci priznali zunanjo oblast Bavarcev (in s tem tudi Frankov), so sprejeli krščansko vero. 

5. Spodaj navedene dogodke razvrsti v kronološkem vrstnem redu s številkami od 1 do 4. Številka 1 pomeni najstarejši 

dogodek. 

3 

1 

2 

4 

_____ Karantanci priznajo nadoblast Bavarcev in Frankov. 

_____ Karantanijo ogrozijo Obri. 

_____ Karantanci prosijo Bavarce za pomoč proti Obrom. 

_____ Karantanci sprejmejo krščansko vero. 

6. Pokristjanjevanje je območje vzhodnih Alp vključilo v zahodnoevropski kulturi prostor. 

Kaj naj bi to pomenilo? Obkroži pravilna odgovora. 

A. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširila imena, ki so bila po izvoru krščanska. 

B. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširile navade, značilne za muslimansko vero. 

C. V vzhodnoalpskem prostoru so se uveljavile navade, povezane s krščansko vero. 

PONOVIMO 

Dopolni časovni trak, ki predstavlja dogajanje v vzhodnoalpskem prostoru v zgodnjem srednjem veku. 

Preseljevanje ljudstev 

Samova plemenska zveza 

Karantanija 

RAZLIČNA PLEMENA 

ZVEZA SLOVANOV ZARADI 

• PRVA SLOVANSKA 

OBRSKE NEVARNOSTI 

POLITIČNA TVORBA 

V VZHODNIH ALPAH 

Karniola 

POLITIČNA TVORBA NA 

OBMOČJU 

DANAŠNJE SLOVENIJE 

Karantanija izgubi 

zunanjo samostojnost 

• 8. STOLETJE 

• BAVARSKA NADOBLAST 

• KRNSKI GRAD 

71

V letih 819–820 so se Karniolci in Karantanci pridružili 

uporu plemiča Ljudevita Posavskega zoper frankovsko 

oblast, a so bili poraženi. Obe kneževini sta zaradi tega 

doživeli veliko sprememb. V Panonski nižini je knez 

Kocelj v 9. stoletju mejno grofijo Spodnjo Panonijo 

proglasil za samostojno kneževino. V drugi polovici 9. 

stoletja pa je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole 

in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf. 

Kaj se je na 


dogajalo v 9. stoletju 

Kako je Karantanija izgubila samostojnost 

Knez na današnjem Hrvaškem, Ljudevit Posavski, se je v začetku 9. stoletja uprl frankovski oblasti z orožjem. V letih 

819–820 so se mu pridružili tudi Karniolci in Karantanci. 

1. V uporu so bili Karantanci in Karniolci poraženi, zaradi česar so doživeli veliko sprememb. Pri vsaki spremembi zapiši 

en primer, s katerim boš spremembo obrazložil. V pomoč so ti ključne besede v oklepajih. 

POLITIČNO 

VODSTVO 

POLITIČNA 

ORGANIZACIJA 

DRUŽBENE 

SPREMEMBE 

(frankovski kraljevi uradnik) 

KARANTANSKI KNEZ JE BIL ODSTAVLJEN. 

(grofija; fevdi) 

OZEMLJE KARANTANIJE JE BILO RAZDELJENO NA FEVDE. 

(fevdalizem) UVEDEN JE BIL FEVDALIZEM. 

KARANTANSKI KMETJE SO POSTALI NESVOBODNI. 

2) V ta čas sodijo tudi Brižinski spomeniki, najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah. Kaj je bilo v tem 

dokumentu zapisano? 

A. Zapis o vsakdanjem življenju ljudi v vzhodnih Alpah. 

B. Zapis o kaznih, izrečenih podložnim kmetom na fevdu freisinške škofije. 

C. Dva obrazca za spoved in pridiga o grehu. 

Nastala je Spodnja Panonija 

Mejna grofija Spodnja Panonija je obsegala ozemlje med rekami Rabo, Donavo in Dravo. Vključevala je tudi del današnjega 

slovenskega ozemlja na severovzhodu. 


V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na 

strani 115. 

A. Na zemljevidu označi obseg Spodnje 

Panonije, tako da potegneš rdečo črto po 

njenih mejah. 

B. Na črto zapiši ime središča Spodnje 

Panonije. 

C. Del katere države je bila do leta 769 

Spodnja Panonija? 

FRANKOVSKE 

________________________________ 

________________________________ 

Č. Kdo je bil voditelj samostojne Spodnje 

Panonije med letoma 769–784? 

KNEZ KONCELJ 

________________________________ 

BLATENSKI 

KOSTEL 

72

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru 

dogajalo v 9. stoletju 

4. Na sliki sta misijonarja, brata Konstantin in Metod. Dopolni kvadrate ob sliki, tako da vanje zapišeš značilnosti, povezane 

z njunim življenjem v Spodnji Panoniji. 

Kakšno vero sta širila brata med 

Slovani v Spodnji Panoniji? 

KRŠČANSKO 

Kakšno pisavo sta prva uporabljala? 

GLAGOLICO 

Katera škofija je pred njima širila 

vero v Spodnji Panoniji? 

SALZBURŠKA 

V kakšnem jeziku sta širila vero? 

SLOVANSKEM 

Obstajalo je Arnulfovo kraljestvo 

V drugi polovici 9. stoletja je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf. 

5. Katero vprašanje o Arnulfovem kraljestvu bi zastavil ob spodaj napisani trditvi? 

Svojo mladost je preživel pri materini družini v Karantaniji, ki je kasneje prestavljala središče njegove moči. 

ALI JE BIL SORODSTVENO POVEZAN S KARANTANCI? 

PONOVIMO 

Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov 

pojem. 

Voditelj upora proti Frankom med letoma 819–823. 15 K LJUDEVIT POSAVSKI Fevdalizem 

Kneževina na današnjem avstrijskem Koroškem, ki se 

je pridružila uporu proti Frankom. 

2 A KARANTANIJA Blatenski kostel 

Najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih 

Alpah. 

2 R BRIŽINSKI SPOMENIKI Arnulf 

Središče Spodnje Panonije. 6 N BLATENSKI KOSTEL Brižinski spomeniki 

Družbeni sistem, uveden v Karantaniji po porazu 

upora proti Frankom. 

7 I FEVDALIZEM Slovanski 

V Spodnji Panoniji sta delovala misijonarja Konstantin 

in __________. 

4 O METOD Ljudevit Posavski 

Zakon sodnim ljudem je najstarejši ___________ 

zakonik. 

2 L SLOVANSKI Metod 

Vladar Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije v 

drugi polovici 9. stoletja. 

1 A ARNULF Karantanija 

73

Evropski visoki srednji vek: 

gospodarski in kulturni napredek 

75 Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 

77 Kako se je okrepila moč cerkve 

79 Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo 

81 Kako so mesta spremenila evropo 

83 Kako se je razvijala evropska kultura 

85 Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele 

87 Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel 

89 Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na slovenskem

Kakšna je bila podoba 

Evrope okoli leta 1000 

Med 8. in 10. stoletjem se je Evropa soočala z roparskimi 

vpadi Vikingov, Saracenov in Madžarov. Ker je bila takrat 

Evropa razdrobljena na številne države, skupna obramba 

pred roparskimi vpadi ni bila mogoča. Moč kraljev je 

bila oslabljena, medtem ko se je okrepila moč fevdalcev, 

ki so jim služili številni vitezi. 

Novi vpadi po Evropi 

Čas okoli leta 1000 je bil za zahodno Evropo prelomni čas. Evropske države, še zlasti v zahodne, so oslabili vpadi in 

ropanja novih ljudstev. 


V pomoč ti je zemljevid v učbeniku 

na strani 118–119. 

A. Na zemljevidu z rdečo 

barvo označi smeri napadov 

Vikingov. 

B. Ugotovi, katera ljudstva in 

države so bile najbolj prizadete 

zaradi njihovih vpadov. 

Obkroži njihova imena. 

C. Na zemljevidu označi smeri 

napadov Madžarov in 

Saracenov. 

Č. Katere tri države v Evropi so 

bile okoli leta 1000 največje? 

RIMSKO NEMŠKO CESARSTVO, 

KRALJEVINA FRANCIJA, 

BIZANTINSKO CESARSTVO 

Kdo so bili Vikingi 

Vikingi so se doma preživljali predvsem s kmetovanjem in ribolovom. Imenujemo jih tudi Normani. 

2. Nadaljuj z izpolnjevanjem oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti Vikingov. Pomagaj si z naslednjimi besednimi 

zvezami, (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA, DRAKAR, VOJAŠKA 

OPREMA, RAZISKOVALCI, PRIPLULI DO AMERIKE. 

ROPANJE 

SAMOSTANOV 

IN CERKVA 

DRAKAR, 

VOJAŠKA 

OPREMA 

PRIPLULI 

DO 

AMERIKE 

RAZISKOVALCI 

75

Razdrobljena Evropa okoli leta 1000 

Roparski napadi so povzročili zastoj v evropskem gospodarskem razvoju. Prizadeli so mnoge države in njihove kralje 

ter imeli tudi politične posledice. 

3. Kaj se je zgodilo z močjo kraljev iz osrednje države? 

4. Razloži pojem. 

FEVDALNA RAZDROBLJENOST 

Kdo so bili vitezi 

Fevdalci so v Evropi okoli leta 1000 zaradi stalnih spopadov organizirali svoje privatne vojaške oddelke, v katerih so se 

bojevali vojaki, ki jih imenujemo vitezi. 

5. Spodaj so navedene ključne besede, s katerimi 

lahko opišemo življenje vitezov. Na črto 

pod besedami zapiši kratko obrazložitev. 

A. NI VITEZA BREZ KONJA 

B. GRADOVI 

C. SLUŽITI GOSPODU 

Č. VITEŠKI TURNIRJI 

D. GRBI 

Kakšna je bila podoba 

Evrope okoli leta 1000 

MOČ KRALJEV JE UPADALA 

NAMESTO MOČNE ENOTNE DRŽAVE, SO OBSTAJALE ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DRŽAVE 

BOJEVALI SO SE NA KONJIH. 

ŽIVELI SO V GRADOVIH. 

BOJEVALI SO SE ZA FEVDALCE. 

ZABAVNO TEKMOVANJE 

ZNAK DRUŽINE 

PONOVIMO 

Novi vpadi po Evropi 

VPADI VIKINGOV, MADŽAROV IN SARACENOV; 

MED LETOMA 800 IN 1000 

Vikingi 

• IZ SKANDINAVIJE 

• BLISKOVITI NAPADI PO EVROPI 

• TRGOVCI IN RAZISKOVALCI 

Vitezi 

• VOJAKI 

• ZVESTOBA GOSPODU 

• POGUMNI 

• VITEŠKI TURNIRJI 

Oslabitev moči kraljev 

• DVIGALA SE JE MOČ POSAMEZNIH 

FEVDALCEV 

• ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DEŽELE 

76

Kako se je okrepila 

moč cerkve 

V nasprotju z mnogimi kralji, ki so imeli šibko 

moč, se je moč papeža in krščanske cerkve 

okrepila. Oživeli so samostani, ki so postali 

središča srednjeveške kulture. Ustanovljeni so 

bili novi meniški redovi. Z naraščajočo močjo 

cerkve so bile povezane tudi križarske vojne. 

Naraščajoča moč cerkve 

Papež je bil voditelj cerkve v Rimu, ki so mu bili podrejeni vsi duhovniki. 

1. Na sliki je grb sedanjega papeža. 

A. Katera dva simbola, ki sta še iz srednjega veka značilna za grb papežev, lahko opaziš? 

PAPEŠKA KRONA (TIARA), ZLATA KLJUČA 

B. Zakaj srednji vek imenujemo tudi »obdobje vere«? 

VERA JE BILA LJUDEM TAKRAT ZELO POMEMBNA. 

C. Pomisli, ali so bile nedeljske maše za vaščane le verski praznik? 

TUDI PRILOŽNOST ZA DRUŽABNO SREČANJE. 

Oživitev samostanov 

Okoli leta 1000 se je med menihi začelo širiti gibanje, ki je zagovarjalo prenovo rimskokatoliške cerkve. Pobudniki 

reform so zahtevali tudi bolj pobožno življenje menihov v samostanih. 

2. Na sliki je srednjeveški menih. 

A. Katero delo opravlja menih na sliki? 

Katera dela so menihi še opravljali? 

PREPISUJE KNJIGO; 

ZDRAVLJENJE, IZOBRAŽEVANJE 

B. S čim se ukvarjajo menihi danes? 

MOLIJO, 

PRIDELUJEJO ZELIŠČA 

C. Kateri meniški redovi so bili ustanovljeni 

okoli leta 1000? Obkroži jih. 

BENEDIKTINCI KARTUZIJANI DOMINIKANCI 

CISTERCIJANI 

JEZUITI 

3. Z oživitvijo samostanov so bili ustanovljeni številni novi meniški redovi. Frančišek Asiški je ustanovil red frančiškanov. 

A. V učbeniku na strani 125 preberi življenjepis Frančiška Asiškega. Izpiši štiri značilnosti, za katere meniš, da so bile v 

njegovem življenju pomembne. 

1. 

2. 

3. 

4. 

MLADOST POSVETIL ŠTUDIJU IN ZABAVI 

ŽIVLJENJE NATO POSVETIL BOGU 

ŽIVEL ZELO SKROMNO 

OSNOVAL RED FRANČIŠKANOV 

B. Na desni je kitica iz Frančiškove pesmi. 

Morda poznaš njen naslov? 

SONČNA PESEM 

Hvaljen, moj Gospod, 

z vsemi tvojimi stvarmi, 

posebno s Soncem, velikim bratom, 

ki razsvetljuje dneve in nas. 

Lepo je in v velikem sijaju žari. 

77

Kako se je okrepila 

moč cerkve 

Kdo so bili križarji 

Papež je evropske plemiče konec 11. stoletja pozval na vojno proti muslimanom. Njihov cilj naj bi bila osvoboditev 

Jeruzalema in Palestine (Svete dežele) izpod muslimanske oblasti. Pohode evropskih krščanskih plemičev v Sveto 

deželo imenujemo križarske vojne. 

4. V okvirčkih so opisane značilnosti križarjev. Preberi jih in v prazen prostor nariši križarja. Pri tem upoštevanj navedene 

značilnosti. 

Križarji so se borili za 

krščansko vero. Njihov 

znak je bil križ. 

Opremljeni so bili 

z mečem, ščitom in 

oklepom. 

Križarji so bili vitezi, 

vojaki na konjih. 

Vitezi so nosili tudi 

zastave s svojim grbom. 

5) Križarske vojne so imele številne posledice in so povzročile mnoge spremembe. Katere? 

TRGOVINSKA IZMENJAVA,ODKRITJE ARABSKEGA ZNANJA 

PONOVIMO 

Kdaj je bila moč cerkve velika? 

OKOLI LETA 1000, VSE DO 

KONCA SREDNJEGA VEKA 

Kdo je bil voditelj zahodne krščanske 

cerkve? 

PAPEŽ V RIMU 


menihov? 

SKROMNO; 

MOLITEV; 

MOČ CERKVE 

Križarski pohodi 

Kaj so zahtevale 

reforme samostanov? 

PREPROSTOST, 

POBOŽNOST, 

PREPISOVANJE 

KNJIG 

POHODI EVROPSKIH PLEMIČEV 

V SVETO DEŽELO 

POST IN MOLITEV 

78

Kako se je spremenilo 

evropsko gospodarstvo 

Čas med leti 1000 in 1300 pomeni velik napredek 

za evropsko gospodarstvo in njegovo oživitev. 

Napredek je bil viden najprej v kmetijstvu. 

Zatem sta se razmahnili obrt in izmenjava blaga 

(trgovina). 

Zakaj je napredovalo kmetijstvo 

Napredek evropskega gospodarstva po letu 1000 je bil viden najprej v kmetijstvu. 

1. Katera nova orodja so se uveljavila v kmetijstvu po letu 1000? Obkroži jih med spodaj naštetimi. 

komat plug na kolesa ralo železne lopate traktor vodni mlin 

2. Pridelek na poljih je povečalo natriletno kolobarjenje. Izpolni spodnjo tabelo z manjkajočimi podatki. 

jarino žito 

praha 

OZIMNO ŽITO 

Ena tretjina 

ENA TRETJINA 

Ena tretjina 

Žito, ki se poseje jeseni; rž, pšenica 

Žito, ki se poseje spomladi: oves, 

ječmen 

PRAZNA NJIVA, PAŠNIK 

3. Okoli leta 1000 so začeli organizirano iskati in pripravljati nove obdelovalne površine. 

Poveži sorodne pojme v pare. 

Širjenje obdelovalnih površin 

Širjenje obdelovalnih površin le v mejah fevda 

Širjenje posesti v tujih deželah 

Zunanja kolonizacija 

Kolonizacija 

Notranja kolonizacija 

4. Oglej si sliko. 

A. Kakšno obliko polj prikazuje? 

DOLGA POLJA 

B. Pojasni, kaj je vplivalo na izoblikovanje 

tovrstne oblike polj. 

UPORABA PLUGA 

Kako sta oživeli obrt in trgovina 

Okoli leta 1000 so obrtniki prodajali svoje 

izdelke lokalnim prebivalcem, pa tudi že 

kupcem v oddaljenih deželah. 

5) Pomisli, kaj je vplivalo na oživitev obrti v 

srednjeveški Evropi. 

NAPREDEK KMETIJSTVA, 

VEČ PREBIVALSTVA 

79

Kako se je spremenilo 

evropsko gospodarstvo 

6. Na zemljevidu Evrope v visokem srednjem veku: 

A. vriši najpomembnejše trgovske poti, 

B. podčrtaj imeni obeh morij, ki sta veljali za največji trgovski središči, 

C. obkroži najpomembnejša trgovska mesta obeh trgovskih območij. 

7. Preberi pisni vir. 

A. Kaj so bili cehi? 

ZDRUŽBE OBRTNIKOV ISTEGA POKLICA 

B. O kateri nalogi ceha govori pisni vir? 

KONTROLA KVALITETE BLAGA 

»Roger Aldith, Johnov sin, je bil obtožen, da je 

dvakrat kršil pravila ceha: naredil je odejo, ki je 

bila polovično narejena iz dobrega blaga, polovično 

pa iz slabega blaga. Odvzeto mu je bilo članstvo v 

cehu, zatem pa je bil iz ceha izključen.« 

(Odločitev krojaškega ceha, King Lynn, Norfolk, 

1258.) 

PONOVIMO 

S pomočjo ključnih besed NATRILETNO KOLOBARJENJE, SREDNJEVEŠKA KOLONIZACIJA, TRGOVSKE POTI, 

CEHI sestavi kratek povzetek današnje snovi. 

K NAPREDKU KMETIJSTVA JE PRIPOMOGLO NATRILETNO KOLOBARJENJE, PRI KATEREM JE KMET 

OBDELOVAL 2/3 ZEMLJE. OBDELOVALNE POVRŠINE SO ŠIRILI S KOLONIZACIJO, V KATERI SO KRČILI 

GOZDOVE. ŽIVAHNE TRGOVSKE POTI SO POTEKALE PO OBALAH REK, SEVERNEGA, BALTIŠKEGA IN 

SREDOZEMSKEGA MORJA. OBRTNIKI ISTEGA POKLICA SO SE ZDRUŽEVALI V CEHE. 

80

Kako so mesta 

spremenila Evropo 

Naraščanje prebivalstva ter cvetoča trgovina sta 

vplivali na rast mest v Evropi, katerih število je 

hitro naraščalo. Življenje meščanov se je precej 

razlikovalo od življenja kmetov. 

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta 

Število mest je hitro naraščalo, prav tako število meščanov. Tipično evropsko mesto je v 13. stoletju štelo od 1.500 do 

2.500 prebivalcev 

1. Oglej si sliko, ki prikazuje mesto London v poznem srednjem veku in dogovori na vprašanja. 

A. Ob kateri reki je nastalo mesto London? 

B. Čemu je služila reka? 

C. Opiši, kakšne so bile hiše v mestu. 

STRNJENE, VISOKE 

Č. Kje na sliki, meniš, se je nahajal glavni trg? Označi ga s puščico. 

V BLIŽINI CERKVE 

TEMZI 

PREVOZU BLAGA, POTOVANJAU 

D. Katera stavba najbolj izstopa na sliki? Pomisli, zakaj. 

CERKEV, KER JE BILA POMEMBEN KRAJ VERSKIH OBREDOV IN SREČEVANJ 

E. Čemu so služile obkrožene naprave v pristanišču? 

RAZKLADANJU TOVORA Z LADIJ 

2. Mesta so ustanovili fevdalci (imenovani mestni gospodje) tako, da so s posebno listino mestu podelili mestne pravice in 

svoboščine. Naštej najpomembnejše mestne pravice. 

PRAVICA DO TRŽNEGA MIRU, PRAVICA DO OBZIDJA, PRAVICA DO OSEBNE SVOBODE 

81

Kako so mesta 

spremenila Evropo 

3. Koga so šteli med meščane v srednjem veku? Kdo je poleg meščanov še živel v mestu? 

• TRGOVCE IN OBRTNIKE 

• PLEMIČI, DUHOVNIKI, JUDJE, POSLI 

4. Komu pravimo meščan danes? 

KDOR PREBIVA V VELIKEM MESTU 

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu 

Življenje v mestu je bilo živahno, še zlasti v času sejmov in raznih prireditev. 

5. Preberi pisni vir. 

A. Kaj nam pisni vir pripoveduje o zabavi v 

srednjeveških mestih? 

BILO JE VELIKO PRILOŽNOSTI ZA ZABAVO 

B. Pomisli, čemu je služil noj? 

ZA RAZKAZOVANJE, SAJ JE BIL 

NENAVADNA ŽIVAL 

6. Slika prikazuje zelo priljubljeno vrsto 

družabnosti v srednjem veku. Katero? 

KOPEL 

»John Coyn iz Buryja v Suffolku in John Shepherd ter 

John Goodbody iz istega kraja, so 14. novembra v Buryju 

napadli Axsmytha in Piersa, paznika, ki jima je kralj 

zaupal svojega noja. Zaprli so ju za pet dni, prav tako so 

zaprli tudi noja, ki so mu populili precej perja, zatem pa 

ga zastonj razkazovali ljudem.« 

(Zapis dvornega sodišča v kraju Bury St Edmund, 

Suffolk, 1431) 

PONOVIMO 

DRUGI 

DOLG DELOVNI DAN 

Meščani 

TRGOVCI 

DO OBZIDJA 

OBRTNIKI 

SREDNJEVEŠKA 

MESTA 

ŽIVAHNO 

Mestno življenje 

ŽENE 

SO BILE 

DOMA 

TAVERNE 

Mestne pravice 

Mestne družabnosti 

DO TRŽNEGA 

MIRU 

DO OSEBNE 

SVOBODE 

JAVNE PRIREDITVE 

OB SEJMIH 

82

Kako se je razvijala 

evropska kultura 

Nasprotno od splošnega prepričanja napredek znanosti 

v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Splošen razcvet 

mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na 

nastanek univerz v zahodni Evropi. V okviru posameznih 

družbenih skupin (meščanstva, plemstva in kmetov) se 

je razvijala raznolika kultura. 

Napredek znanosti 

V srednjem veku je obstajalo močno praznoverje, predvsem prepričanje, da obstajajo čarovnice. 

1. Določen napredek so v srednjem veku doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina. V učbeniku na 

strani 132 si preberi poglavje o napredku znanosti v srednjem veku. Spodaj navedena spoznanja poveži z znanostjo, ki 

so ji pripadala. 

opazovanje zvezd 

ASTROLOGIJA/ASTRONOMIJA 

opazovanje planetov 

operacije očes 

ALKIMIJA 

ugotavljanje različnih bolezni 

zdravilni napitki 

MEDICINA 

pridobivanje kovin 

2. Preberi rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 132. Kaj v njej lahko izveš o: 

• pomenu zdravilk in zdravilcev v srednjem veku? 

SO BILI ZELO POMEMBNI; MED NJIMI VELIKO ŽENSK 

• higieni v mestih? 

POMANJKLJIVA, ZATO SO SE POJAVILE MNOGE BOLEZNI 

• praznoverju v srednjem veku? 

JE BILO ZELO MOČNO 

V zahodni Evropi so nastale univerze 

Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v 

Bizantinskem cesarstvu in arabski državi. 

3. Kdo se je združeval v srednjeveških univerzah v Evropi? 

PROFESORJI IN ŠTUDENTJE, KI SO SE SREČEVALI V DOLOČENIH PROSTORIH 

4. Pomisli, katero univerzo so obiskovali študentje iz ozemlja današnje Slovenije? 

PADOVA, BOLOGNA, DUNAJ, PRAGA 

83

Kako se je razvijala 

evropska kultura 

Kako raznolika je bila kultura 

Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva 

in kmetov. 

5. Izpolni shemo, ki prikazuje raznoliko kulturo v srednjem veku. 

Kje bi našli prikazano obliko 

praznovanja? 

NA PODEŽELJU 

V MESTIH 

NA GRADOVIH 

Kdaj se je prikazano praznovanje/dejanje 

dogajalo? 

OB LJUDSKIH 

PRAZNIKIH 

OB JAVNIH 

PRIREDITVAH 

V POLETNEM ČASU 

Ali je prikazano praznovanje 

danes še ohranjeno? 

DA 

NE 

NE 

Katedrale – božja mesta 

Bogastvo in moč cerkve sta bila v srednjem veku najbolj vidna v zidavi cerkva. 

6. Na slikah sta cerkvi, zgrajeni v dveh različnih umetnostnih stilih. 

Umetnostni stil 

Ena od značilnosti tega stila 

ROMANIKA 

OBOKI 

GOTIKA 

VISOKE STAVBE 

PONOVIMO 

NAPREDEK ZNANOSTI 

• PRAZNOVERJE 

• ASTROLOGIJA, 

ASTRONOMIJA, MEDICINA 

EVROPSKA 

KULTURA 

RAZNOLIKA KULTURA 

• MESTNA 

• LJUDSKA 

• VITEŠKA 

UNIVERZE 

• 12. STOLETJE 

• PRVA V ITALIJI 

• ZANIMANJE ZA ZNANJE 

KATEDRALE 

• BOŽJA MESTA 

• GOTIKA 

• IZJEMNO VISOKE 

84

Kako so se oblikovale 

slovenske zgodovinske dežele 

Številni plemiči so pridobili posesti na 

današnjem slovenskem ozemlju. Njihove posesti 

so postale v 12. stoletju teritorialno zaokrožene 

in avtonomne enote, ki jih imenujemo dežele. 

Katere so bile slovenske zgodovinske dežele 

Na današnjem slovenskem ozemlju se je izoblikovalo več dežel. 

1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 

136. Zatem izpolni karto na desni. 

A. Zapiši imena posameznih dežel 

in pobarvaj njihov obseg. 

B. Obkroži njihova glavna mesta. 

C. Kako so nastale dežele? 

Z NAKUPI, 

VOJNAMI, 

DEDOVANJEM 

_____________________________ 

_____________________________ 

_____________________________ 

Č. Kdo je vodil deželo? 

DEŽELNI KNEZ 

_____________________________ 

_____________________________ 

_____________________________ 

D. Pojasni, kaj je bila »deželna 

zavest«. 

GORIŠKA 

ISTRA 

ZAVEST O PRIPADNOSTI POSAMEZNI DEŽELI 

KOROŠKA 

KRANJSKA 

ŠTAJERSKA 

Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah 

V 13. stoletju so večino posesti v slovenskih deželah v last dobili Habsburžani, pomembna plemiška družina po izvoru 

iz današnje Švice. 

2. Za omenjene posesti se je uveljavil naziv habsburška dedna posest. Razloži pojem. 

HABSBURŠKA DEDNA POSEST 

AVSTRIJA, ŠTAJERSKA, KRANJSKA, 

KASNEJE ŠE KOROŠKA IN GORIŠKA = LAST HABSBURŽANOV 

3. Na kakšen način so Habsburžani dobili v last slovenske dežele? 

Z VOJNAMI 

4. Na zgornjem zemljevidu obkroži slovenske zgodovinske dežele, ki so jih v svojo last do 15. stoletja pridobili 

Habsburžani. 

85

Kako so se oblikovale 

slovenske zgodovinske dežele 

Kdo so bili Celjski grofje 

Naraščajočo moč in oblast Habsburžanov na današnjem slovenskem prostoru so v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski 

grofje. 

5. Preberi poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na straneh 136–137 in izpolni časovni trak njihovega vzpona. 

gospodje Žovneški 

• NIŽJI PLEMIČI 

• PODREJENI 

HABSBURŽANOM 

grofje Celjski 

• PODEDOVALI VEČJO 

POSEST 

• VZPON 

ugledna srednjeevropska 

plemiška rodbina 

• ŠIRITEV VPLIVA PROTI 

VZHODU IN JUGOVZHODU 

izumrtje družine 

• VOJNA PROTI 

HABSBURŽANOM 

• POGODBA O DEDOVANJU 

državni knezi 

• V 15. STOLETJU 

• IZENAČENI S HABSBURŽANI 

• CELJSKA DEŽELA 

povezava z Luksemburžani 

• DOBIJO NOVE POSESTI 

• BARBARA CELJSKA 

6. Pomisli, kaj nam o srednjem veku priča zgodba o vzponu in padcu Celjskih grofov. 

DA JE BIL VZPON TEŽAK, POTREBNE SO BILE DOBRE POVEZAVE 

PONOVIMO 

Nadaljuj reševanje naloge, tako da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov 

pojem. 

Plemkinja, rojena na Bizeljskem, velika dobrotnica in 

ustanoviteljica samostanov. 

Dežele so bile ___________________zaokrožene in 

avtonomne enote. 

V 13. stoletju so ozemlje slovenskih dežel pridobili 

____________________________________. 

Gospodje Žovneški so se v 14. stoletju preimenovali v 

_________________________________ grofe. 

12 Š SVETA HEMA KRŠKA Habsburžani 

T 

1 Celjske 

A 

2 Istra 

J 

TERITORIALNO 

HABSBURŽANI 

CELJSKE 

4 Ptujski 

Deželo je vodil deželni _______________________. 3 Sveta Hema krška 

E 

KNEZ 

Dežela _______________________________ je bila 

razdeljena med Beneško republiko in Goriške grofe. 

Imena deželnih plemičev so nakazovala kraj njihovega 

porekla, na primer ________________ so izvirali iz 

Ptuja. 

Posest Celjskih grofov imenujemo tudi ____________ 

____ dežela. 

Nižje plemiče v slovenskih zgodovinskih deželah imenujemo 

__________________________. 

R 

4 Ministeriali 

S 

5 Knez 

K 

ISTRA 

6 Teritorialno 

A 

PTUJSKI 

CELJSKA 

MINI STERIALI 

10 Celjska 

86

Kako se je spremenila 

podoba slovenskih 

zgodovinskih dežel 

Kolonizacija je spremenila kulturno in jezikovno 

podobo pokrajine, saj so nastala nova naselja in 

se priselili nemško govoreči prebivalci. Porast 

prebivalstva in izboljšave v transportu so vplivali 

na oživitev trgovine v 10. stoletju. 

Prebivalci so širili obdelovalne površine 

Širjenje obdelovalnih površin (kolonizacijo) niso spodbujali le fevdalci v zahodnoevropskem prostoru, ampak tudi 

fevdalci v vzhodnoalpskem prostoru. 

1. Kolonizacija je potekala v več fazah. S črto poveži opise faz z ustrezno fazo. 

Potekala v dolinah in gričevjih z izsekavanjem gozdov 

in izsuševanjem močvirij. 

Potekala s krčenjem gozdov na višje ležečih predelih, na 

primer na Pohorju. 

Potekla od 13. do 15. stoletja. 

Potekala od 10. do 13. stoletja. 

NIŽINSKA 

KOLONIZACIJA 

VIŠINSKA 

KOLONIZACIJA 

2. Oglej si sliko. 

A. Katero fazo kolonizacije prikazuje? 

VIŠINSKO 

B. Kako imenujemo kmetijo na sliki? 

SAMOTNA KMETIJA (SAMNJA); 

PO OBLIKI POSESTI PA CELKI 

3. Pojasni pojem. 

JEZIKOVNI OTOK 

JE OBMOČJE, KJER SO STRNJENO ŽIVELI NEMŠKO GOVOREČI PREBIVALCI. 

Potekala je živahna trgovina 

Domači trgovci so vodili predvsem trgovino med bližnjimi mesti, medtem ko je bila trgovina na dolge razdalje (tranzitna 

trgovina) v rokah tujih, predvsem judovskih trgovcev. 

4. Trgovci iz slovenskih dežel so uvažali in izvažali najrazličnejše blago. Spodaj navedeno blago obkroži z rdečo barvo, če 

je bilo uvoženo oziroma z modro barvo, če so ga izvažali iz slovenskih dežel. 

med žlahtne kovine vino usnje začimbe 

živina južno sadje vosek kovinski izdelki dragocene tkanine 

87

Kako se je spremenila podoba 

slovenskih zgodovinskih dežel 

5. Trgovske poti so omogočale razmah številnih obrti. Pod vsako sliko dopiši, katero obrt prikazuje. 

LESENI IZDELKI 

"SUHA ROBA" 

LONČARSTVO 

KOVAŠTVO 

Nastala so številna mesta 

Gospodarski razcvet današnjega slovenskega prostora v drugi polovici 12. in začetku 13. stoletja je vplival na nastanek 

mest. 

6. Oglej si slike in pod vsako dopiši, katero slovensko mesto prikazuje, kdaj (stoletje) je bilo mesto ustanovljeno in zakaj je 

bilo mesto v srednjem veku pomembno. 

LJUBLJANA, 13. STOLETJE 

LEGA OB LJUBLJANSKI 

CESTI 

PTUJ, 13. STOLETJE 

LEGA OB POTI MED ITALIJO 

IN OGRSKO 

PIRAN 

13. STOLETJE 

TRGOVINA S SOLJO 

7. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji. 

A. Iz kakšnih materialov so gradili hiše? 

KAMNA IN LESA 

B. Katera nevarnost je pogosto ogrožala 

mesto, ker so bile hiše lesene? 

POŽAR 

»Hiše v mestu so bile zgrajene iz kamna in lesa. 

Če so hoteli gradbeniki postaviti hišo, so najprej 

sezidali temelje iz kamenja in malte /.../. Zunanje 

stene hiš so bile kamnite /.../, tramovi hiš pa so bili 

leseni. Tudi stene med sobami v hiši so bile lesene 

/.../. Hišne strehe so bile iz opeke,desk, slame ali 

protja /.../.« 

(Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič, 

Ljubljana, 1996) 

PONOVIMO 


Kolonizacija na današnjih slovenskih tleh je spremenila _______________________ in _________________ podobo 

slovenske pokrajine. V prostor, naseljen s slovanskim prebivalstvom, so se priselili ______________________ govoreči 

prebivalci. V 10. stoletju je oživela _______________________, kar je vplivalo na ustanovitev številnih _____________. 

Izjema so bila ________________________ mesta, ki so se ohranila še iz antičnih časov. 

88 

PRIMORSKA 

TRGOVINA 

KULTURNO 

JEZIKOVNO 

NEMŠKO 

MEST

Katere kulturne spomenike 

je zapustil srednji vek na 

Slovenskem 

Od 11. stoletja dalje so se na današnjem slovenskem 

ozemlju razširili številni samostani. V 

poznem srednjem veku se je izoblikoval enoten 

podložniški stan. Zapuščino plemstva še danes 

predstavljajo gradovi. Med pomembne kulturne 

spomenike prištevamo tudi številne cerkve. 

Samostani 

Oživitev samostanov, ki je v Evropi potekala od 11. stoletja dalje, je vplivala na razširitev samostanov tudi na današnjem 

slovenskem ozemlju. 

1. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških samostanov in pomen njihovega delovanja na današnjih slovenskih 

tleh. 

SREDIŠČA VERSKEGA 

KULTURNA SREDIŠČA 

ŽIVLJENJA 

NABIRANJE ZELIŠČ 

IN ZDRAVILSTVO 

BENEDIKTINCI, CISTER- 

CIJANCI, KARTUZIJANI, 

DRUGI REDOVI 

Ljudska in meščanska kultura 

Kmetje so predstavljali okoli 80 % prebivalstva, od 13. stoletja je počasi naraščalo število meščanov. 

2. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveškega kmečkega in meščanskega življenja na današnjih slovenskih tleh. 

ENOTEN PODLOŽNIŠKI 

STAN 

KMETOVANJE, TUDI 

TOVORNIŠTVO IN OBRT 

JEZIKOVNO IN 

NACIONALNO MEŠANO 

UKVARJANJE Z OBRTJO 

IN TRGOVINO 

MEŠČANSTVO 

89

Katere kulturne spomenike je zapustil 

srednji vek na Slovenskem 

Gradovi 

Na današnjem slovenskem ozemlju so prevladovali majhni gradovi, saj je v teh deželah prevladovalo predvsem nižje plemstvo. 

3. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških gradov na Slovenskem in življenja v njih. 

MANJŠI GRADOVI 

ALI VAŠKI DVORI 

PO POREKLU 

MEDNARODNO 

PLEMSTVO 

VITEŠKA KULTURA 

VITEŠKI TURNIRJI 

Umetnost in kultura 

Razvoj umetnosti in kulture je sledil razvoju v drugih delih Evrope. Pomembna serdišča kulture so bili samostani. 

4. Oglej si slike in pod vsako dopiši, kateri spomenik kulturne dediščine na slovenskih tleh predstavlja. 

CRNGROB (FRESKE) 

SAMOSTAN STIČNA 

ROTUNDA 

V PREKMURJU 

CERKEV 

NA PTUJSKI GORI 

Samostani 

VERSKA SREDIŠČA 

PONOVIMO 

VEČINA 

PREBIVALCEV 

KMETJE 

Mestno in 

podeželsko življenje 

KULTURNA SREDIŠČA 

DEŽELNO PLEMSTVO 

ZDRAVILSTVO 

MANJŠI 

KULTURNI 

SPOMENIKI NA 

SLOVENSKEM 

LJUDSKA IN MEŠČANSKA KULTURA 

STIŠKI ROKOPIS 

V LATINSKEM 

JEZIKU 

Gradovi 

VITEŠKA KULTURA 

SAMOSTANI 

Rokopisi 

90

reÅ¡itve za delovni zvezek za zgodovino za 7. razred ... - Praktik

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?