You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
PLANINSKI<br />
VESTNIK<br />
400<br />
krival še gorski svet. Med drugo<br />
svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo,<br />
po vojni se je vrnil v Maribor in<br />
pomagal graditi požgane planinske<br />
koče. Slovensko planinsko društvo<br />
ga je imenovalo za načelnika Mariborske<br />
markacijske baze. Dne 30.<br />
maja 1950 je Markacijski komi<strong>si</strong>ji v<br />
Ljubljani sporočil, da je glavna grebenska<br />
pot preko Pohorja poleg<br />
markacije označena še s številko <strong>1.</strong><br />
To je bil začetek transverzale, Slovenske<br />
planinske poti. Na pomladnem<br />
občnem zboru markacistov<br />
leta 1951 je prvič predlagal planinsko<br />
pot, ki naj bi šla v velikem krogu<br />
preko vse Slovenije: Pohorje, Uršlja<br />
gora, Raduha, Savinjske, Karavanke,<br />
Julijske, preko Gorenjske,<br />
Notranjske, Dolenjske, Kozjanskega,<br />
na Boč in nazaj na Pohorje.<br />
Idejo so sprejeli in po svoje uresničili<br />
v današnji Slovenski planinski<br />
poti.<br />
Kot je v brošurici posebej poudarjeno,<br />
je »morda leto 2001 priložnost,<br />
da bi požlahtnili sedanji potek<br />
poti in jo speljali v zamišljenem krogu<br />
- in ob 50-letnici pot speljali<br />
Gora poje<br />
MAJDA SENICA<br />
Pesem gora<br />
odmevaš<br />
v moji duši,<br />
v mojem srcu.<br />
Vzpenjam se<br />
višje, višje.<br />
Svetloba<br />
z lic odseva.<br />
Notranjost<br />
vriska.<br />
Sem ptica,<br />
plavam neukročena<br />
v prostosti.<br />
Korenine poganjam<br />
med bori,<br />
skalovjem, rušjem.<br />
Vse daljave<br />
so naše,<br />
v<strong>si</strong> vrhovi,<br />
pragovi večnosti.<br />
Objemam<br />
domača tla,<br />
srkam opoj -<br />
dih pradavnine.<br />
tako, da bo v krogu združevala vse<br />
Slovence.<br />
Brošuro je uredil uredniški odbor, v<br />
katerem so bili Anica Horvat, Aleš<br />
Arih, Franc Kocbek in Srečko<br />
Pungartnik, natisnili pa so jo v 400<br />
izvodih.<br />
M. R.<br />
Od Rinke do Sotle \J<br />
Dobili smo nov turistični zemljevid<br />
Od Rinke do Sotle, ki je natisnjen v<br />
20.000 izvodih v dveh različicah,<br />
slovensko-angleški in nemško-italijanski.<br />
Obsega 32 občin celjskega<br />
območja in predstavlja 60 krajev.<br />
Založila in izdala ga je Fit media<br />
maja 2000.<br />
Označeni sta le evropski pešpoti<br />
E 6 in E 7, ki vodita mimo Rudijevega<br />
doma in se ne vzpneta na Donačko<br />
goro, kot bi se tu dalo prebrati.<br />
Naveden je le seznam<br />
planinskih poti, ki je izbran povsem<br />
po svoje. Jezerska in Kamniška<br />
planinska pot sta nad Rinko, res v<br />
delu, ki je tudi narisan, toda ne da<br />
se razbrati, da je to v Savinjsko-<br />
Kamniških Alpah. Od veznih poti so<br />
navedene Planinska pot XIV. divizije,<br />
Andraška, Vinskogorska, Savinjska,<br />
Šaleška, Solčavska, Zasavska<br />
in Koroška, ki je v prenovi. Kot<br />
zadnja bi naj bila Pot kurirjev in vezistov<br />
NOV, ki je dobila nov vodnik<br />
in dnevnik, pa tudi markacijo. Od<br />
planinske poti Rečica ob Savinji-<br />
Mozirska koča je le označen dostop,<br />
na primer iz Mozirja do Mozirske<br />
koče, in takih je še mnogo, tudi<br />
ena od najstarejših nadelanih poti,<br />
ki danes no<strong>si</strong> Knafeljčeve markacije<br />
od Rudijevega doma na Donačko<br />
goro. Vendar je znan zimski<br />
pohod Rogla-Osankarica, ki ga prireja<br />
PD Zreče po označenih planinskih<br />
poteh tega dela Pohorja. Ni pa<br />
omenjeno nič o Slovenski planinski<br />
poti, ki se začne v Mariboru in poteka<br />
čez Pohorje in Slovenj Gradec<br />
na Uršljo goro, Sp. Sleme, kjer<br />
pelje tudi E 6, in dalje proti Raduhi.<br />
Kje je Zg. Sleme, se na karti ne da<br />
najti. Je pa verjetno na cesti med<br />
Solčavo in Črno na Koroškem. Informacije<br />
posreduje, kot je zapisano,<br />
PD Celje.<br />
Zakaj so izpustili kraj Gomilsko in<br />
zapisali kraj Dobrtešo vas, ki je ni<br />
več in je povečala kraj Šempeter, ki<br />
ima verjetno vsaj dve turistični zanimivosti,<br />
antični park in jamo Pekel?<br />
Je pa v Posavskem hribovju naveden<br />
Črni vrh (1204 m), o katerem<br />
malokdo ve, da je najvišji vrh v tem<br />
delu med Veliko (vidno s Trojan) in<br />
Čemšeniško planino. Morda bi bilo<br />
dobro označiti prelaz vzhodno od<br />
tod, Vrh, kot pravijo domačini, saj<br />
Vrhe so kraj okoli cerkve<br />
sv. Lenarta. Označen je vrh Gora<br />
(569 m), ki je znana izletniška točka<br />
Celjanov, vendar bolj pod imenom<br />
Šentjugert, kjer je tudi planinski<br />
dom. Tudi najvišji vrh Bohorja je naveden<br />
kot Veliki Javornik (1023 m) -<br />
in tam nad Podčetrtkom je Plešivec<br />
(686 m). Pa še mar<strong>si</strong>kateri vrh bo<br />
povzročil začudenje. Vrh Olševe je<br />
zapisan povsem pravilno Govca<br />
(1929 m). Morda je prav zato karto<br />
vredno vzeti v roke.<br />
Na hrbtni strani so navedene turistične<br />
znamenitosti od Rinke do<br />
Sotle, ki so ponekod bolje in drugje<br />
slabše zapisane in izbrane. Posreduje<br />
pa karta hiter pregled krajev in<br />
cest od Cerkelj in Litije preko Sevnice<br />
do Stubičkih toplic, Rogaške Slatine,<br />
Slovenske Bistrice do Maribora<br />
in do Slovenj Gradca, Raven in še<br />
nekoliko v sosednjo državo.<br />
B.J.<br />
Žlahtna kronika ob<br />
50-letnici OPD Koper<br />
Aprila je bistriškim planincem -<br />
oziroma natančneje Planinskemu<br />
društvu Snežnik - vzbrstela reprezentativna<br />
»Knjiga o Snežniku«,<br />
maja pa je vzcvetela knjiga »Ob<br />
petdesetletnici delovanja Obalnega<br />
planinskega društva Koper, kronika<br />
za obdobje 1989-1999«. Izid vsake<br />
knjige je svojevrsten kulturni dogodek,<br />
izid planinske knjige tu ob<br />
morju pa je kulturni dogodek par<br />
excellence. Predstavitev knjige je<br />
bila 22. maja 2000 v knjigarni Libris<br />
v Kopru.<br />
Po besedah predsednika društva<br />
Darka Butinarja so sprva nameravali<br />
za jubilej izdati le skromno,<br />
tanjšo »zadevico«. Zamisel se je<br />
dobro prijela in dodobra razrastla in<br />
pred nami je častitljivega društvenega<br />
Abrahama dostojna knjiga na<br />
160 straneh: lepa in prijazna po<br />
vsebini in na pogled, saj je zelo<br />
okusno oblikovana in popestrena s<br />
kar 80 barvnimi fotografijami.<br />
^
Change language