You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
PLANINSKI<br />
VESTNIK<br />
Uredniški odbor z glavnim urednikom<br />
Brankom Bratožem-Ježkom<br />
je knjigo zasnoval dokaj ambiciozno<br />
in široko in v tem tudi uspel.<br />
Ta kronika nas za razliko od mnogih<br />
ne obremenjuje in dolgoča<strong>si</strong> s<br />
suhoparnim nizanjem vsakovrstnih<br />
podatkov in ozkosrčnim opisovanjem<br />
društvenih dogodkov, saj<br />
poudarek ni na številkah, statistiki<br />
in podobnem, ampak je dan naravi<br />
in življenju - našemu, včeraj, danes,<br />
tukaj. Knjiga je tako pomembna<br />
priča in pomnik našega časa,<br />
krajev in ljudi, z angažirano naravoin<br />
narodnovarstveno ter vzgojno<br />
naravnanostjo pa skuša biti po<br />
svoje tudi naš bivanjski kompas,<br />
sovzgojitelj mladih in sooblikovalec<br />
zdravega in humanega življenja. Iz<br />
knjige žari velika in kar nalezljiva<br />
ljubezen do narave, do živopisne<br />
istrske krajine, ki na prehodu od<br />
morja v hribovit svet vznemirljivo<br />
kipi v čarobnih kontrastih in enkratni<br />
uoranosti hkrati.<br />
Knjigo preveva prijateljstvo in tovarištvo,<br />
ta žlahtna vrednota in lastnost<br />
planincev, ki ju kuje medsebojna<br />
odvisnost in neizogibne<br />
preizkušnje v gorah. Simbolno to<br />
poudarja na začetku knjige geslo<br />
»Oj, za prijatelje« po znani pesmi<br />
Andreja Šifrerja. Odraz tega je<br />
tudi uravnoteženost prispevkov po<br />
vsebini, zvrsteh itd., ne nazadnje<br />
tudi glede hvale in kritike; slednje<br />
očitno ni šlo ravno lahko, o čemer je<br />
pričala razprava na predstavitvi<br />
knjige.<br />
Gorski svet in sploh narava je mar<strong>si</strong>komu<br />
tudi umetniški izziv in ni<br />
naključje, da ima mar<strong>si</strong>kateri prispevek<br />
literarni navdih. Bo že res,<br />
da so planinci po svoje romantiki, ki<br />
se napajajo z veličastjem in lepoto<br />
narave in to vnašajo tudi v svoje pisanje.<br />
Posebna vrednost in čar knjige<br />
so zlasti literarni vložki Ježka, ki<br />
domiselno in doživeto uvajajo in povezujejo<br />
posamezne prispevke in<br />
avtorje. Kot biseri se iskrijo, na primer,<br />
zapis Vlada Ivančiča »Moje<br />
plačilo je prijateljstvo«, pa spominjanje<br />
staroste obalnih planincev<br />
dr. Branka Šalamuna »Z dedkovega<br />
vrta na Olimp« itd. Izpod debelih<br />
plasti let pa je Ciril Kobal izkopal<br />
»Prigode s skrinjicama na Slavniku<br />
in na Vremščici« in Danica Blazina<br />
svoje pripovedi o skupnih poteh z<br />
možem Sandijem, znanim slovenskim<br />
alpinistom iz Izole in pionirjem<br />
alpinizma v Slovenski Istri. Alpinizem<br />
ob morju? Sliši se kot eksotika,<br />
a kdor pozna vrtoglave prepadne<br />
stene Kraškega roba in Sandija<br />
Blazino in njegove slednike, se ne<br />
bo več čudil, da »nemogoče je mogoče«.<br />
Širino delovanja obalnih planincev<br />
<strong>si</strong>mbolno ponazarjata fotografiji<br />
Slavnika in Anapurne IV. na naslovni<br />
in zadnji platnici knjige, saj v tem<br />
razponu potekajo društveno življenje<br />
in aktivnosti, kar razumljivo<br />
prihaja do izraza tudi v kroniki.<br />
Takšen je zlasti prispevek Danijela<br />
Božiča s potepanja po gorah Afrike<br />
leta 1991 (Kilimandžaro, pogorje<br />
Mt. Kenije) »Vročeledena Afrika«,<br />
zapis alpinista dr. Žareta Guzeja<br />
»Poskušali smo se tudi v Himalaji -<br />
Annapuma IV. (1994)« in zapis<br />
Ježka »Malo za šalo, še bolj pa zares<br />
po Pirenejih leta 1989«, v katerem<br />
v prijetno humornem kramljanju<br />
in samogovoru popisuje to<br />
»ekspedicijo« v Španijo. Škoda, da<br />
v kroniki ni več takšnih ali podobnih<br />
humornih prispevkov, saj se med<br />
planinskimi pohodi, plezanjem in<br />
počitki pogosto iskrijo domislice in<br />
šale.<br />
V poglavju »Podpeč, vas kot bogato<br />
ilustrirana knjiga« se kronika ni<br />
mogla izogniti zelo boleči točki<br />
obalnih planincev: prehodnosti planinske<br />
»Poti gradov«. Vaščani so<br />
se namreč na <strong>si</strong>lo uprli navalu<br />
plezalcev, planincev, zmajarjev,<br />
motokro<strong>si</strong>stov, kolesarjev... V mar<strong>si</strong>čem<br />
je revolt domačinov zoper<br />
brezobzirnost nekaterih obiskovalcev<br />
upravičen, a vse obiskovalce ni<br />
mogoče vreči v isti koš. Če kdo,<br />
s(m)o planinci za red in spoštovanje<br />
krajanov in njihovega življenja<br />
kot tudi za spoštovanje in obzir<br />
do favne, flore in narave sploh,<br />
saj se zavedamo, da smo v naravi<br />
le gosti in da se moramo temu primerno<br />
tudi obnašati. Pravih planincev<br />
se ni treba bati nikomur in tudi<br />
to pereče vprašanje je mogoče z<br />
dobro voljo in z upoštevanjem<br />
obojestranskih interesov primerno<br />
rešiti.<br />
V živahni planinski dejavnosti, pa<br />
tudi v naravi in med ljudmi se je in<br />
se bo vedno dogajalo mar<strong>si</strong>kaj pomembnega,<br />
kar velja v pisani besedi<br />
in sliki ohraniti. Pričujoča že<br />
tretja kronika Obalnega planinskega<br />
društva Koper ni samozadostno<br />
in samozaverovano ogledovanje<br />
preteklih let in aktivnobii, je<br />
predvsem (samo)kritična inventura<br />
in soočenje zamišljenega in želenega<br />
z uresničenim in s tem v mnogočem<br />
podlaga in izziv za prihodnjo<br />
usmeritev in delovanje. Tudi zato<br />
kaže tradicijo izdajanja poglobljenih<br />
kronik društva nadaljevati in jo gojiti.<br />
Pavel Pavlovec<br />
Pred 33. srečanjem planincev Pošte<br />
in Telekoma Slovenije, ki je bilo<br />
letošnjega 1<strong>1.</strong> junija na Smrekovcu,<br />
je Planinsko društvo Celje, organizator<br />
letošnjega srečanja, pripravilo<br />
brošuro, v kateri je na kratko predstavljena<br />
zgodovina tega društva,<br />
Pot kurirjev in vezistov, katere del<br />
ima na skrbi to društvo, nekaj<br />
izsekov iz društvene zgodovine in<br />
delček društvene kronike, ob tem<br />
pa še nekaj utrinkov z društvenih<br />
izletov, pozdravov najbližjih planinskih<br />
društev, predvsem seveda<br />
poštarskih, in predstavitev Smrekovca,<br />
kjer je bilo planinsko<br />
srečanje slovenskih poštarjev in<br />
telekomovcev.<br />
PD PTT Celje, ustanovljeno 18.<br />
aprila 1970, je najmlajše slovensko<br />
PTT planinsko društvo, ki je <strong>si</strong>cer<br />
že pred uradno ustanovitvijo delovalo<br />
kot planinska skupina v okviru<br />
PD PTT Ljubljana. Ob ustanovitvi je<br />
celjsko društvo štelo 177 članov,<br />
zdaj jih ima več kot 400 in se<br />
ponaša z izredno aktivnostjo. Po<br />
sedmih dosedanjih predsednikih<br />
ima društvo zdaj prvo predsednico,<br />
Svetozaro Verk.<br />
Kot je zapisano v Zborniku Planinskih<br />
društev PTT Jugoslavije iz leta<br />
1986, je društvo nastalo velik del<br />
tudi zato, ker »je bilo tej ideji<br />
naklonjeno tudi matično PD PTT<br />
Ljubljana. Brez te podpore in zlasti<br />
brez razumevanja in sodelovanja<br />
predsednika tega društva Jožeta<br />
Dobnika bi bila razvojna pot PD<br />
PTT Celje težja«.<br />
Kako dejavni so člani celjskega PD<br />
PTT, pričajo med drugim kratki<br />
utrinki z lanskoletnih najlepših pla- 401
Change language