Rešitve delovnega zvezka za geografijo v šestem razredu osnovne ...

Rešitve delovnega zvezka za geografijo
v šestem razredu osnovne šole

A GEOGRAFIJA
Geografija je veda, ki zbira spoznanja o Zemlji in
nam pomaga razumeti svet, v katerem živimo.
1. Kako danes spoznavamo Zemljo?
A) Poglej skozi okno in nariši pokrajino, ki jo vidiš.
Benka
Pulko
Na Zemlji še vedno obstaja
kakšen neodkrit del, ki morda
čaka prav nate. Lahko opraviš tudi
potovanje, ki ga pred tabo ni še
nihče. Slovenska popotnica Benka
Pulko je opravila prvo samostojno
potovanje z motorjem
po vseh sedmih
celinah.
B) Pojave na svoji sliki razvrsti glede na to, ali pripadajo naravnim ali družbenim pojavom.
V pomoč pri razvrščanju uporabi učbenik na strani 6 in 7.
naravni pojavi
družbeni pojavi
rastlinstvo (trava, drevje ...) cesta, avto, kolo
živali (ptice, žuželke ...) hiša, kozolec, naselje, šola
reke, potoki
ljudje
kamnine, prst ... tovarna ...
2. Razmisli, kaj že veš o Zemlji in delih njenega površja in zapiši spodaj.

B1 VESOLJE
Zemlja je vesoljsko telo v ogromnem sestavu, ki ga imenujemo vesolje.
Vesolje je vse, kar je.
1. Oglej si slike vesoljskih teles in jih poimenuj.
galaksija
zvezde
planeti
komet
meteorit
2. Reši izpolnjevanko. Pomagaj si z učbenikom na strani 8 in 9.
V pobarvanih poljih se bo pojavil nov pojem. Razloži ga.
Aktualno
Septembra 2007
je gorovje v Peruju zadel
meteorit, ki je povzročil
skrivnostno bolezen med lokalnim
prebivalstvom. Znanstveniki so
slabo počutje ljudi pojasnili
z vdihavanjem strupenih par,
ki so se sprostile ob padcu
meteorita.
Velike, zelo segrete, plinaste krogle.
Oddajajo svetlobo in toploto. Z V E Z D E
Majhno, zamrznjeno vesoljsko telo.
Vidimo ga kot svetlo kroglo z repom. K O M E T
Sestavlja jo več milijard zvezd.
Naša se imenuje Rimska cesta. G A L A K S I J A
Zemlji najbližja zvezda. S O N C E
Velike plinaste ali kamnite krogle.
Ne oddajajo lastne svetlobe. P L A N E T I
Manjša telesa, ki ob vstopu
v Zemljino ozračje zažarijo. M E T E O R J I
Deli meteorja, ki dosežejo površje.
Večji kosi ustvarijo kraterje. M E T E O R I T I

B2 OSONČJE
Od vseh vesoljskih teles ima na Zemljo največji vpliv Sonce –
povsem običajna zvezda, ki je središče našega osončja.
1. Našteta so različna vesoljska telesa.
A) Z rdečo barvo obkroži Zemlji najbližje vesoljsko telo.
B) Z modro barvo obkroži planete.
KOMET
NEPTUN SEVERNICA
SONCE
URAN
LUNA
VENERA
MARS
JUPITER
MERKUR
ZEMLJA
METEOR
METEORIT
ZVEZDA
RIMSKA CESTA
Merkur
Venera
Zemlja
Mars
C) Kateri planet manjka?
SATURN
2. Oglej si sliko na desni in reši nalogi.
Pomagaj si z učbenikom na strani 10 in 11.
A) Zapiši imena planetov v okvirček ob planetu.
B) V drug okvirček zapiši lastnost planeta, ki se ti zdi
najbolj zanimiva ali nenavadna.
3. Staršem pošlji razglednico iz oddaljene galaksije.
Pravilno zapiši svoj vesoljski naslov.
Ime in priimek
Ulica in hišna številka
SLOVENIJA
EVROPA, ZEMLJA
OSONČJE, RIMSKA CESTA
JUPITER
60 lun
stalni viharji

najmanjši planet
temperature okrog 500 °C
življenje, voda
peščeni viharji
SATURN
obroči
50 lun
NEPTUN
- 230 °C
“leto” ima 246 let
URAN
modre barve
do - 220 °C
Ali veš?
▶ Merkur, Venera,
Mars, Jupiter in Saturn so
vidni s prostim očesom.
▶ Teh pet planetov ljudje
poznajo že iz pradavnine.
▶ Stari Grki so jih imenovali
potujoče zvezde in jim
nadeli imena bogov.
4. »Zemlja ima poseben položaj v Osončju. Od Sonca je oddaljena toliko, da prejema ravno prav
(ne preveč, ne premalo) življenjsko pomembne svetlobe in toplote. «
Na podlagi zgornjega besedila pojasni, kaj in na kakšen način omogoča življenje na Zemlji.
Zemlja je ravno prav oddaljena od Sonca. Prejema ne preveč in
ne premalo svetlobe in toplote.

B3 RAZISKOVANJE VESOLJA
Ljudje že od nekdaj iščejo odgovore na številna vprašanja o vesolju.
Za lažje raziskovanje vesolja so iznašli številne pripomočke.
1. Vesoljček je vse pomešal.
A) Stvari spravi v red, tako da poimenuješ posamezne pripomočke.
B) Vsak pripomoček s črto poveži z obdobjem, v katerem so ga začeli uporabljati.
OBSERVATORIJ TELESKOP
4000 3000 2000 1000 0
Aktualno
Najpremožnejši si
lahko za nekaj 10 milijonov
dolarjev kupijo vozovnico
za turistični polet v vesolje.
Prvi vesoljski turist je že poletel
v vesolje in kmalu bodo sledili
še drugi. Na vsem dostopne
redne vesoljske linije pa
bo treba še malo
počakati.
pred našim štetjem
našega štetja
1500 1600 1700 1800 1900 2000
RAKETA
POLETI V VESOLJE
VESOLJSKA POSTAJA
2. Življenje v vesolju je priljubljena tema filmov. Napiši naslov katerega od filmov,
ki ti je ostal posebej v spominu.
VESOLJČEK E. T., VOJNA ZVEZD, ZVEZDNE STEZE ...

B4 OBLIKA IN ZGRADBA ZEMLJE
Trden dokaz o obliki Zemlje so z obplutjem Zemlje
prinesli šele Magellanovi mornarji leta 1521.
1. Oglej si skico in odgovori na spodnji vprašanji.
A) Kakšno obliko ima Zemlja?
KROGLA, ob ekvatorju malce izbočena, na tečajih sploščena.
B) Napiši dokaz za svojo trditev.
Potovanje okoli Zemlje, slike iz vesolja.
2. Na sliki je prikazan prerez Zemljine notranjosti.
A) Poimenuj posamezne plasti v notranjosti Zemlje.
jedro
plašč
skorja
B) Poimenuj plast nad površjem Zemlje.
vodovje, ozračje
3. Vulkani bruhajo razbeljeno kamnino. Iz značilnosti izbruhov vulkanov
sklepaj, kakšne so temperature v notranjosti Zemlje.
V notranjosti Zemlje so visoke temperature,
ker vulkani bruhanjo “raztopljene” kamnine.
Ali veš?
▶ Tla pod nami so
del Zemljine skorje.
▶ Zemljina skorja je debela
med 6 in 70 kilometrov.
▶ Najdebelejša je pod gorami,
najtanjša pa pod oceani.
▶ Razdeljena je na več
plošč, ki se
premikajo.

B5 KOPNO IN VODA
Naš planet Zemlja zaradi velike količine vode na površju pogosto imenujemo
tudi modri planet.
1. V spodnji prostor, ki ima 100 kvadratkov, z modro nariši delež Zemljinega površja,
ki ga prekriva voda in z rjavo delež kopnega.
Ali veš?
▶ Največji otok na
svetu je Grenlandija, ki
meri več kot 2 milijona km 2 .
▶ Stopitev ledu na Grenlandiji bi
povzročila dvig gladine oceanov
za nekaj metrov in precej
spremenila oblike celin
in življenje ob
obalah.
2. Kroženje vode na Zemlji je življenjskega pomena za vsa živa bitja.
A) V spodnji prostor nariši skico kroženja vode. Pomagaj si z opisom.
1. Izhlapevanje
površinske vode in
nastanek oblakov.
2. Potovanje oblakov
nad celino.
3. Voda se s
padavinami vrne
na površje.
4. Reke vrnejo vodo
nazaj v jezera, morja
in oceane.
B) Večina rek se zliva v morja oziroma oceane. Ali to pomeni, da se gladina morij neprestano
dviguje? V prostor spodaj zapiši odgovor in ga utemelji.
Ne, ker voda stalno kroži. Voda iz oceanov izhlapeva in se vrača
na površje ...

Severno ledeno morje
Severna Amerika
Evropa
Azija
Atlantski ocean
Afrika
Južna Amerika
Indijski ocean
Tihi ocean
Avstralija
Antarktika
3. Na zemljevidu sveta so prikazane celine in oceani.
A) Vsako celino pobarvaj s svojo barvo. Pazi na meje.
B) Z nalepkami, ki jih najdeš na priloženem listu, poimenuj posamezne oceane in celine.
4. Različni deli Zemlje se med seboj razlikujejo po številnih lastnostih.
Gotovo poznaš kakšno lastnost ali zanimivost posameznih celin. Zapiši jo.
Evropa Slovenija, veliko različnih narodov in jezikov ...
Azija prebivalstvo rumene rase, riž, kitajski zid ...
Severna Amerika ameriški nogomet, ZDA ...
Južna Amerika tropski deževni gozd, Amazonka, Indijanci ...
Afrika lev, sloni, puščave, črno prebivalstvo ...
Avstralija kenguru, puščave ...
Antarktika pingvini, raziskovalne postaje ...

B6 OBLIKE POVRŠJA
Zemlja je nastala pred približno 4,5 milijardami let.
Od takrat naprej se njeno površje nenehno spreminja.
1. Poveži pojme relativna višina, absolutna višina in podmorska globina z ustreznimi opisi.
relativna višina
absolutna višina
podmorska globina
navpična oddaljenost točke na površju od gladine morja
globina morja na določenem mestu
navpična oddaljenost med dvema točkama
2. Pobarvaj pokrajino in reši nalogi.
A) S puščico označi absolutno višino vasi Na plazu in relativno višino med vasjo in Špičkom.
B) Vrha Špička leži 1700 m višje kot vas Na plazu. Pod ime gore zapiši njeno absolutno višino.
Špiček
2100 m
Na plazu
400 m
3. Ugotovi absolutno višino domačega kraja in izračunaj njegovo relativno višino.
A) Poišči podatek o nadmorski višini domačega kraja in ga zapiši v ustrezen okvirček.
B) Izračunaj relativno višino Triglava (2864 m) glede na domači kraj in jo zapiši v ustrezen okvirček.
ime kraja absolutna višina relativna višina – Triglav
10

4. V spodnji zmešnjavi črk se skriva sedem
različnih reliefnih enot. Išči jih v vseh
smereh in označi z različnimi barvami.
G O R O V J E A
Š R N F K B D T
A N I L T O K O
M G Ž Č L W K N
B Š I I E B Q A
T Y N Ž Ž V L L
T A A I X Č J P
H R I B O V J E
5. Skica prikazuje različne reliefne oblike.
Oglej si jo in reši naloge.
A) Pobarvaj skico.
B) V okvirčke zapiši imena označenih
reliefnih oblik.
C) Na kratko opiši značilnost posameznih
reliefnih oblik.
GOROVJE
vrhovi nad 1500 m,
vmes doline
HRIBOVJE
vzpet svet do 1500 m
GRIČEVJE
manjša vzpetina,
do 300 m višine
DOLINA
raven svet, vsaj na eni
strani odprt
NIŽINA
raven svet na nizki
nadmorski višini
6. Oglej si domači kraj in bližnjo okolico.
A) V levi stolpec zapiši ime kraja, nadmorsko višino in prevladujočo reliefno obliko v okolici.
B) V desni okvir zapiši, kako višina in izoblikovanost površja vplivata na življenje v vašem kraju.
kraj
vpliv višine in izblikovanosti površja na življenje
11

B7 ZNAČILNOSTI CELIN
Celine se ne razlikujejo le po velikosti, temveč tudi po razčlenjenosti, nadmorskih višinah, reliefu,
podnebju, prebivalstvu …
1. S pomočjo literature ali svetovnega spleta poišči naj, naj ... stvari na Zemlji. V spodnjo
preglednico zapiši ime naj stvari in zraven še ime celine.
ime
celina
najvišji vrh Mt. Everest (8848 m) Azija
najdaljša reka Nil (6650 km) Afrika
največji otok Grenlandija (2,1 mio km 2 ) Severna Amerika
največje mesto Tokio (32 milijonov) Azija
2. Spodnje trditve opisujejo značilnosti posameznih celin. Ob vsaki trditvi pobarvaj celino,
na katero se trditev nanaša. Pomagaj si z atlasom ali zemljevidom sveta na sosednji
strani. Pomagaš si lahko tudi z učbenikom na strani 20 in 21.
AZIJA
Pripada ji največji
polotok na Zemlji.
AFRIKA
Najmanj razčlenjena
od vseh celin.
EVROPA
Najvišje gorovje
so Alpe.
EVROPA
Številna morja in zalivi segajo
globoko v notranjost.
JUŽNA AMERIKA
Ima najdaljšo gorsko
verigo na svetu.
EVROPA
Celina, na kateri
živimo tudi mi.
AFRIKA
Prevladujejo gorovja,
najvišja so na vzhodu.
12

SEVERNA IN JUŽNA AMERIKA
Na vzhodu
prevladujejo nižine.
SEVERNA AMERIKA
Številni otoki in polotoki
na severu, na jugu
pa precej manj.
ANTARKTIKA
Večino celine
prekriva led.
ANTARKTIKA
Edina neposeljena
celina.
AVSTRALIJA
Ima najbolj ravno površje
od vseh celin.
AZIJA
Je največja
med vsemi celinami.
AZIJA
Ima najvišje gorovje
na Zemlji.
Ali veš?
▶ Najvišje gore
celin so:
Afrika – Kibo (5895 m)
Evropa – Mont Blanc (4807 m)
Avstralija – Mt. Kosciusko (2228 m)
Antarktika – Mt. Kirkpatrick (4897 m)
S. Amerika – Mt. McKinley (6194 m)
J. Amerika – Aconcaqua (6960 m)
Azija – Mt. Everest (8848 m)
13

B8 POSELITEV
Ljudje smo raziskali že skoraj celotno Zemljo.
Naselili pa smo se predvsem tam, kjer so za življenje najboljši pogoji.
1. Našteta so različna območja na Zemlji.
A) Obkroži tista območja, ki so najprimernejša za poselitev.
rečne doline
visokogorje
puščave
morska obala
obale velikih jezer
kotline
B) Razmisli, zakaj nekatera območja niso primerna za gostejšo poselitev.
Ker je neugodno podnebje, ni vode, težek dostop.
2. S pomočjo največjih mest na Zemlji preveri primernost izbranih območij za poselitev.
A) S pomočjo literature ali svetovnega spleta naštetim mestom pripiši število prebivalcev.
B) S pomočjo atlasa na spodnjem zemljevidu z rdečo piko označi lego naštetih mest.
New York, ZDA
8 milijonov
Mexico City, Mehika
19 milijonov
Kairo, Egipt
Bombay, Indija
18 milijonov
Sao Paolo, Brazilija
18 milijonov
Lagos, Nigerija
Buenos Aires, Argentina
12 milijonov
Pariz, Francija
10 milijonov
Moskva, Rusija
11 milijonov
Peking, Kitajska
11 milijonov
11 milijonov
11 milijonov
14

Ali veš?
▶ Polovica
človeštva živi v Aziji, vsak
peti zemljan je Kitajec.
▶ Približno 100 milijonov ljudi
nosi priimek Li.
▶ Najgosteje poseljene so
“žepne” države: Monako,
Singapur, Vatikan,
Malta.
3. S pomočjo zgornjega zemljevida ugotovi, katera območja v Sloveniji so najbolj poseljena.
A) Na zemljevidu poišči pet večjih mest v Sloveniji in jih vpiši v preglednico.
B) Za vsako od naštetih mest ugotovi, ali leži ob reki, obali, dolini, kotlini ... in to zapiši
v preglednico.
mesto
Ljubljana
Maribor
Celje
Kranj
Koper
Novo mesto
lega
v kotlini, ob reki
v dolini, ob reki
v kotlini, ob reki
v kotlini, ob reki
obala, nižina
nižina, ob reki
C) Na osnovi podatkov v preglednici sklepaj, katera območja v Sloveniji so najbolj poseljena.
15

C1 UPODABLJANJE ZEMLJE
Zemljino površje upodabljamo z različnimi pripomočki.
Največjo težavo pri upodabljanju predstavlja oblika Zemlje.
1. Z nalepkami, ki jih najdeš na priloženem listu, dopolni prazna mesta.
A) V polja pod imeni pripomočkov nalepi ustrezne slike.
B) V polja pod slike nalepi ustrezne opise pripomočkov.
globus zemljevid relief
Okrogel pomanjšan
model Zemlje.
Pomanjšana in poenostavljena
upodobitev Zemljinega površja.
Pomanjšan model izoblikovanosti
Zemljinega površja.
2. Ugotovi, kateri pripomoček bi bil najbolj uporaben za upodobitev zapisanih primerov.
Ugotovitve zapiši v preglednico.
primerjava velikosti celin in morij
prikaz grebenov in vrhov gorovja
prikaz smučarskih prog na smučišču
prikaz razporeditve ulic v mestu
prikaz oblike Zemlje
prikaz razgibanosti tal
uporaba pri plovbi po morju
zemljevid, globus
model reliefa
zemljevid
mestni načrt (zemljevid)
globus
relief
zemljevid
3. Včasih so zemljevide risali po spominu ali po pripovedovanjih,
danes pa uporabljajo sodobne pripomočke. Imenuj vsaj dva.
16
Računalnik, satelitski posnetki (sateliti)
fotografiranje-fotoaparat (letala), ljudje
Ali veš?
▶ Najstarejši znani
zemljevid je star več kot
18.000 let.
▶ Narisan je na steno jame
na področju današnje Francije.
▶ Ne prikazuje Zemljinega
površja temveč nekaj
najsvetlejših zvezd.

C2 GEOGRAFSKA LEGA
Geografsko lego posamezne točke na Zemljinem površju lahko določimo
s pomočjo stopinjske mreže, ki jo sestavljajo poldnevniki in vzporedniki.
1. Vesoljček je vse premešal. Naredi red.
A) Trditve in slike, ki so značilne tako za vzporednike kot poldnevnike, pobarvaj vijolično.
B) Trditve in slike, ki so značilne samo za vzporednike, pobarvaj rdeče.
C) Trditve in slike, ki so značilne samo za poldnevnike pa modro.
Krožnice, ki objemajo Zemljo
med obema tečajema.
Začetni se imenuje
greenwiški.
Označujemo jih
s stopinjami.
Sestavljajo
stopinjsko mrežo.
Začetni deli Zemljo
na severno in južno poloblo.
Začetni je
označen z 0º.
Začetni deli Zemljo na
vzhodno in zahodno poloblo.
Povezujejo severni
in južni tečaj.
Najdaljši med njimi
se imenuje ekvator.
Vsi so enako dolgi.
Proti vzhodu in zahodu
se jih zvrsti 180.
2. Spodnji zemljevid prikazuje stopinjsko mrežo, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki.
A) Na zemljevidu z rdečo barvo pobarvaj začetni poldnevnik in ekvator.
B) V okvirčke na robovih zemljevida označi strani neba s kraticami S, J, V oziroma Z.
C) V preglednico za vsako celino zapiši, ali leži pretežno severno ali južno glede na ekvator
oziroma pretežno vzhodno ali zahodno glede na začetni poldnevnik.
Z
S
J
V
S-J
V-Z
Evropa S V
Azija S V
S. Amerika S Z
J. Amerika J Z
Afrika S-J V
Avstralija J V
Antarktika J V-Z
17

C3 ZEMLJEVIDI
Današnji zemljevidi so zapletene upodobitve, ki jih je treba znati »brati«.
Zemljevidi zato vsebujejo dodatna pojasnila.
1. Nekateri elementi so nepogrešljiv del vsakega zemljevida.
A) Na črte pod slike zapiši, kaj prikazujejo in razkrili se bodo trije elementi zemljevida.
B) Prepiši oštevilčene črke na ustrezna mesta in razkril se bo še en element zemljevida.
N A S L O V M E R I L O
1 2
S T O P I N J SK A M R E Ž A
3 4 5
L E G E N D A
1 2 4 3 5

2. Zemljevidi vsebujejo tudi legendo, v kateri so pojasnjeni znaki, uporabljeni na zemljevidu.
V spodnji preglednici dopolni manjkajoče znake oziroma opise.
letališče
železniška proga
cesta mesto (10.000-50.000)
3. Spodnji zemljevid ima vse elemente, ki jih mora imeti zemljevid, da je »berljiv«. Natančno
si ga oglej in izpolni preglednico.
Katero območje je prikazano na zemljevidu? SLOVENIJA
Kako je na zemljevidu prikazan relief? Z barvami, senčenjem
V kolikšnem merilu je narisan zemljevid? 1 : 750.000
Koliko km v naravi je 1 cm na zemljevidu?
1 cm = 7,5 km
Anaksimander
▶ Starogrški filozof, ki je
živel v 6 stoletju pr. n. š.
▶ Velja za prvega kartografa.
▶ Na njegovih zemljevidih je Zemlja
prikazana kot okrogla plošča,
ki jo obdaja morje.
▶ Merilo je bilo podano
v dneh plovbe oziroma
ježe.
SLOVENIJA

C4 UPORABA ZEMLJEVIDA
Zemljino površje je na zemljevidu vedno prikazano manjše, kot je v resnici. Kolikokrat je pomanjšano,
pove merilo zemljevida.
1. Dejansko razdaljo med krajema določimo tako, da izmerimo ustrezno razdaljo na
spodnjem zemljevidu in jo s pomočjo merila pretvorimo v razdaljo v naravi.
A) Merilo na zemljevidu prepiši v ustrezen prostor in ga zapiši še na druga dva načina.
številčno merilo 1 : 100.000
opisno merilo
1 cm na karti je 100.000 cm v naravi (1 cm = 1 km)
grafično merilo
B) Z ravnilom in šestilom na zemljevidu izmeri zračno razdaljo med Šentjurjem in Šentrupertom.
C) Razdaljo s pomočjo merila preračunaj v razdaljo v naravi. Rezultat primerjaj s sošolci.
razdalja na zemljevidu
7 cm
x 100.000
razdalja v naravi
1 : 100.000
7 km
2. Za različne namene obstajajo številni posebni zemljevidi. Oglej si izseke zemljevidov
in pod vsakega zapiši, za kakšen namen bi ga lahko uporabil.
PLANINSKI ZEMLJEVID AVTO KARTA MESTNI NAČRT
20

C5 ORIENTACIJA
Orientacija pomeni določanje svojega položaja glede na strani neba
ali znane pojave in objekte v okolici.
1. Oglej si spodnjo sliko in odgovori na vprašanji.
A) Kako se imenuje pripomoček na sliki?
KOMPAS
B) Čemu je namenjen ta pripomoček?
Določanju strani neba,
orientaciji
2. Oznake N, E, S in W so angleške okrajšave za strani neba. Na levi sliki zapiši ustrezne
strani neba v slovenščini, na desni sliki pa v angleščini.
sever
North
zahod
vzhod
West
East
jug
3. V naravi je zemljevid uporaben le , če je pravilno orentiran.
A) Pojasni, kdaj je zemljevid orientiran.
Ko se smeri na zemljevidu ujemajo s smermi v naravi.
South
Kompas
▶ Izumili so ga na
Kitajskem približno
200 let pr. n. š.
▶ V začetku so ga uporabljali
za napovedovanje usode.
▶ Za določanje smeri so ga
začeli uporabljati okrog
leta 1000.
B) Pojasni, kako orientiramo zemljevid.
Kompas položimo na poljuben poldnevnik ali rob karte in ga skupaj s karto
vrtimo toliko časa, dokler igla v kompasu in poldnevnik nista vzporedna.
21

D1 VRTENJE IN KROŽENJE
Zemlja je kot nekakšna vesoljska vrtavka.
Zaradi njenega gibanja se zdi, kot da se gibljeta Sonce in celotno nebo.
1. Zemlja se ob kroženju okoli Sonca tudi vrti okoli svoje osi. Okoli Zemlje kroži Luna.
Dopiši manjkajoče podatke v spodnji preglednici.
Okoli česa se vrti/kroži?
Koliko časa traja en obhod?
vrtenje Zemlje svoje osi 24 ur
kroženje Zemlje Sonca 365 dni in približno 6 ur
kroženje Lune Zemlje 27,5 dni
2. V različnih obdobjih so ljudje različno opisovali gibanje Zemlje in njen položaj v vesolju.
A) Preberi naslednje trditve filozofov in znanstvenikov.
Sonce
Aristarh (6. stoletje pr. n. š.):
»Zvezde stalnice in Sonce so nepremični, Zemlja pa se giblje okoli
Sonca po poševnem krogu, poleg tega pa se še vrti okrog svoje osi.«
Zemlja
Aristotel (4. stoletje pr. n. š.):
»Središče vesolja je mirujoča Zemlja, sledijo Luna, Merkur, Venera,
Sonce, Mars, Jupiter in Saturn, vse skupaj pa obkrožajo zvezde
stalnice. Vsa našteta telesa enakomerno krožijo okrog Zemlje.«
Nikolaj Kopernik (16. stoletje):
»Gibanje neba je le navidezno. Vzrok tega je gibanje Zemlje. Zemlja se namreč vsak dan zavrti okoli svoje
osi, ki ima stalno smer v prostoru. Poleg tega se giblje okrog Sonca kakor vsak drug planet. Kar se nam
zdi gibanje Sonca, ni posledica njegovega lastnega gibanja, ampak gibanja Zemlje.«
B) Oglej si sliko in označi izjavo, ki ustreza tej sliki.
C) S sošolci se pogovori o tem, kdo od filozofov oziroma znanstvenikov
je imel prav.
3. Spodaj so naštete besede, ki skupaj nakazujejo določeno gibanje vesoljskih teles.
Razmisli, na katero gibanje se nanašajo besede in ga vpiši v ustrezen prostor na desni.
Luna + Zemlja + lunine mene + 28 dni = kroženje lune okoli Sonca
letni časi + Sonce + 12 mesecev + Zemlja = kroženje okoli Sonca
os + dan + Zemlja + noč = vrtenje okoli osi
22

D2 VRTENJE OKOLI OSI
Zemlja vsak dan naredi en obrat okrog svoje osi.
Ob tem se izmenjata noč in dan.
1. Zemlja se neprestano vrti okoli svoje osi, ki je nagnjena.
A) Na sliki pravilno označi smer vrtenja in nariši nagib osi.
B) Kaj je najbolj opazna posledica vrtenja Zemlje?
Dan in noč.
C) Kako na to vpliva nagib Zemljine osi?
Nagib Zemlje vpliva na dolžino dneva in
noči v posameznih območjih na Zemlji.
2. Spodnji zemljevid prikazuje razporeditev časovnih pasov na Zemlji.
A) Poglej, koliko kaže ura in ime kraja, in uro vpiši v ustrezni okvirček.
B) Izračunaj, koliko je ta trenutek ura v mestih, označenih na zemljevidu.
C) Dobro si oglej zemljevid in ugotovi, kje najprej praznujejo novo leto.
Na Novi Zelandiji.
Los Angeles
- 9 h
-3
KRAJ
ČAS
Ali veš?
▶ Vrtenje Zemlje
okoli osi se s časom
upočasnjuje in zaradi tega se
dan počasi podaljšuje.
▶ Pred 250 milijoni let,
v času prvih dinozavrov,
je bil dan dolg
le 23 ur.
Peking
7 h
-9
+3
+5
+7
+9
-5
0
+1
+6
+8
DATUMSKA MEJA
Rio de Janeiro
- 4 h
-3
Sydney
1h 2h 3h 4h 5h 6h 7h 8h 9h 10h 11h 12h 13h 14h 15h 16h 17h 18h 19h 20h 21h 22h 23h 24h0h 1h
-11 -10 -9 -8 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 +1 +2 +3 +4 +5 +6 +7 +8 +9 +10 +11 +12 -12 -11
9 h
23

D3 KROŽENJE OKOLI SONCA
Če Sonce opazujemo dlje časa, opazimo, da spreminja svoj položaj.
To je povezano s kroženjem Zemlje okoli Sonca.
1. Smiselno dopolni trditve.
Zemlja obkroži Sonce v približno
365
dneh in
Iz praktičnih razlogov ima koledarsko leto
365
dni.
6
urah.
Zaradi ostanka skoraj 6 ur ima vsako četrto leto
366
dni.
Ali veš?
▶ Ker leto ni dolgo
natanko 365¼ dni, je
treba v vsakem tisočletju
izpustiti 7 dni.
▶ Zato leto 1900 ni bilo
prestopno, prav tako ne bo
prestopno leto 2100,
2200, 2300,
2500 ...
Takšno “podaljšano” leto imenujemo
prestopno
leto.
Dodatni dan je dodan mesecu , ki ima namesto običajnih
28
dni v prestopnih letih
29
dni.
2. Oglej si spodnjo sliko in v ustrezne prostore zapiši imena vzporednikov.
severni tečaj
severni povratnik
severni tečajnik
južni povratnik
ekvator
južni tečaj
južni tečajnik
3. V vsaki vrsti je ena beseda, ki po pomenu ne sodi med ostale.
Odkrij vsiljivca in ga prečrtaj.
29. februar prestopno leto 365 dni olimpijske igre
leto 12 mesecev 365 dni in 6 ur 30. februar
ekvator južni povratnik severni tečajnik začetni poldnevnik
24

D4 LETNI ČASI
Zaradi kroženja okoli Sonca in nagiba Zemljine osi
imamo pri nas letne čase.
1. V Sloveniji imamo štiri letne čase. V prostore spodaj nariši, kaj najraje počneš
v posameznih letnih časih.
pomlad
poletje
zima
21. marec
21. junij 21. december
23. september
jesen
2. Slika prikazuje značilne položaje Zemlje na poti okoli Sonca.
A) Za posamezne položaje v zgornji prostor vpiši ustrezen datum.
B) Ugotovi dolžino dneva (najdaljši dan, enakonočje, najkrajši dan) na severni polobli in jo vpiši
v spodnji prostor.
21. 3
enakonočje
21. 12
najkrajši dan
21. junij
najdaljši dan
23. 9.
enakonočje
25

E1 VREME IN PODNEBJE
Vreme se nenehno spreminja. Toda če ga spremljamo dlje časa,
ugotovimo, da se v posameznih delih leta pojavlja podobno vreme.
1. Vremensko napoved lahko vsak dan izvemo iz časopisov, na televiziji ali po radiu.
A) Iz časopisa izreži današnjo napoved in jo prilepi v prazen prostor spodaj.
B) Preveri, ali je bilo vreme v tvojem kraju res takšno, kot je bilo napovedano.
2. Človek s svojimi dejavnostmi v zadnjem času močno vpliva na podnebje.
A) Naštej nekaj dejavnosti, s katerimi človek najbolj vpliva na spremembe podnebja.
B) Za vsako dejavnost zapiši njen vpliv na okolje.
C) Razmisli, kako bi odpravil vpliv posamezne dejavnosti na okolje, in zapiši svojo rešitev.
dejavnost vpliv na okolje tvoja rešitev
ogrevanje
promet
industrija
kmetijstvo
onesnaževanje zraka
CO 2
izpušni plini
onesnaževanje zraka, tal
škropiva, umetna gnojila
ogrevanje - Sonce
uporaba javnega
prometa
čistilne naprave,
BIO gnojila
26

3. Podnebje posameznega kraja ali območja najlažje opišemo s pomočjo klimograma, za
kar potrebujemo podatke o količini padavin in povprečnih mesečnih temperaturah.
povprečne mesečne temperature in količina padavin v Ljubljani
jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec
temperatura [ºC] 1 1 5 12 16 21 24 18 18 13 9 4
padavine [mm] 50 50 125 125 175 50 100 225 100 25 50 50
A) Najprej v klimogram vnesi podatek o temperaturi za vsak mesec, tako da na sredino stolpca
za določen mesec narišeš rdečo piko na ustrezni višini (pomagaj si z rdečim merilom na levi).
B) V klimogram vnesi podatek o padavinah za vsak mesec, tako da stolpec za posamezen mesec
pobarvaš z modro barvo do ustrezne višine (pomagaj si z modrim merilom na desni).
C) Seštej količino padavin vseh mesecev. Dobil si letno količino padavin. Vpiši jo v okvirček
na sredini klimograma.
Č) Na koncu v okvirček na vrhu vpiši še kraj, na katerega se podatki nanašajo.
°C
30
LJUBLJANA
1125 mm
mm
300
20
200
10
0
-10
J F M A M J J A S O N D
100
0
Ali veš?
▶ Na Marsu so
pogosti peščeni viharji.
▶ Na Jupitru že vsaj 350 let
divja orkan, ki ga vidimo kot
Veliko rdečo pego.
▶ Na Uranu pihajo vetrovi
s hitrostmi prek
800 km/h.
4. Čestitamo za opravljeno delo. Narisati klimogram ni mala stvar. Sedaj si dobro oglej svoj
klimogram in izpolni spodnje okvirčke.
najhladnejši
mesec
mesec z najmanj
padavinami
najvišja povprečna
mesečna temperatura
januar, februar oktober julij
27

E2 TOPLOTNI PASOVI
Toplotni pasovi so območja s podobnimi temperaturami.
1. Temperature na Zemlji so v največji meri odvisne od količine sončnega obsevanja.
Obkroži pravilne trditve.
▶ Segrevanje tal in s tem povezane temperature so odvisne od vpadnega kota sončevih žarkov.
▶ Vpadni kot sončevih žarkov je največji v območju okrog ekvatorja.
▶ V polarnih območjih so zelo nizke temperature zaradi majhnega vpadnega kota sončevih
žarkov.
2. Oglej si zemljevid, na katerem so z različnimi barvami označeni toplotni pasovi.
A) V prazne prostore vpiši imena posameznih toplotnih pasov.
B) Vsakemu toplotnemu pasu pripiši eno osnovno značilnost.
SEVERNI MRZLI PAS
nizke temperature
SEVERNI ZMERNOTOPLI PAS
letni časi
VROČI PAS
visoke temperature
JUŽNI ZMERNOTOPLI PAS
letni časi
JUŽNI MRZLI PAS
nizke temperature
28

E3 VROČI ALI TROPSKI PAS
V celotnem vročem pasu so vse leto visoke temperature, količina padavin pa se zmanjšuje od ekvatorja
proti robu pasu.
1. V vročem in subtropskem pasu ločimo več podnebij. V polja z različnimi podnebji nalepi
ustrezne slike in trditve, ki jih najdeš na priloženem listu. Pomagaj si z učbenikom na
strani 48 in 49.
Ekvatorialno podnebje
Vsakodnevne, pretežno
popoldanske padavine.
Uspevajo najbujnejši
gozdovi na Zemlji.
Zaradi vlažnosti neprimerno
za gostejšo poselitev.
Izmenjujeta se
sušna in deževna doba.
Živali se selijo za dežjem.
Travnato rastje
s posameznimi drevesi.
Savansko podnebje
Sredozemsko podnebje
Deževne zime in
vroča, suha poletja.
Uspeva zimzeleno grmičevje,
pomarančevci in vinska trta.
Gosta poselitev in velik
pomen turizma.
Puščavsko podnebje
Dežuje le nekajkrat na leto.
Poselitev je vezana
le na oaze, kjer je voda.
Izmenjujeta se
sušna in deževna doba.
Tudi do tri žetve na leto.
Monsunsko podnebje
Živali in rastline so
prilagojene pomanjkanju vode.
Najgosteje poseljena
območja na Zemlji.
29

E4 ZMERNO TOPLI PAS
V zmerno toplem pasu, kjer živimo tudi mi, se letni časi redno menjujejo. Največji vpliv na razlike med
podnebji ima oddaljenost od morja.
1. V spodnjo preglednico so že vnešene nekatere najpomembnejše značilnosti podnebij
zmernega pasu. Dopolni manjkajoče podatke. Pomagaj si z učbenikom na strani 50 in 51.
podnebje območje zima /poletje rastline in živali poselitev
oceansko
podnebje
celinsko
podnebje
zmerno
hladno
obale
oceanov
notranjost
celin
notranjost in
na severu celin
Ni velikih razlik
med poletjem
in zimo.
vroča poletja;
mrzle, suhe
zime
dolge mrzle
zime
listnati, mešani
gozdovi
listnati, mešani
gozdovi, stepe
tajga-iglasti
gozdovi,
volkovi
primerno za
poselitev,
gosta poselitev
gosta poselitev
Pogoji za
poselitev so slabi.
2. Slovenija leži v zmerno toplem pasu. Njen skrajni jugozahodni del pa ima že značilnosti
subtropskega pasu. Meje območij med podnebji so že označene na spodnjem zemljevidu.
A) Na spodnjem zemljevidu Slovenije so z vijolično barvo označena območja s posameznimi
podnebji. Pobarvaj jih z različnimi barvami.
B) Uredi legendo. Barve na zemljevidu in v legendi se morajo ujemati.
sredozemsko
podnebje
zmerno celinsko
podnebje
gorsko
podnebje
30

E5 MRZLI PAS
1. S pomočjo razglednic iz polarnih krajev opiši osnovne značilnosti polarnega
in tundrskega podnebja. Pomagaj si z učbenikom na strani 52 in 53.
Na Aljaski je povprečna
zimska temperatura -60 °C,
vetrovi pa dosežejo hitrost
do 300 km/h. Nezaščiten
človek bi zmrznil v nekaj
minutah. Poleti ni dosti
boljše.
Pasja vprega ali hoja na
smučeh sta še vedno
najbolj enostavna načina
potovanja po zasneženi in
zmrznjeni pokrajini, čeprav
ju že močno izpodrivajo vse
popularnejše motorne sani.
Ali veš?
▶ Norvežan Roald
Amundsen je leta 1911
prvi dosegel južni tečaj.
▶ Američan Robert E. Peary
naj bi leta 1909 prvi dosegel
severni tečaj, o čemer
pa obstajajo mnogi
dvomi.
Na Arktiki že tisoče let
živijo ljudstva. Prilagodili so
se mrazu in razvili nomadski
način življenja. Lovijo
divje živali in ribe. Danes
jih veliko dela na ribiških
barkah in v rudnikih.
polarno podnebje
Nizke temperature, močni vetrovi, polarni dan in
polarna noč, ljudstva prilagojena mrazu, preživljajo se
z lovom, ribištvom in delom v rudnikih
Poleti,
ki je v resnici le nekoliko
milejša zima, se temperature
za mesec ali dva
vendarle toliko dvignejo,
da življenje postane kolikor
toliko znosno.
Poleti se vrhnja plast
Zemlje odtali in je mogoče
najti veliko užitnih
rastlin. Takrat pridejo iz
gozdov severni jeleni, nad
močvirja pa se zgrne tudi
oblak mušic, komarjev ...
Volkovi živijo v različnih
okoljih in tudi življenju
na skrajnem severu so se
prilagodili. Debel kožuh jih
varuje pred mrazom, so
pa tudi nekoliko manjši od
ostalih volkov.
tundrsko podnebje
Dolge mrzle zime, kratka poletja - odtali se le vrhnja
plast zemlje, severni jeleni, volkovi, tundra - mahovi,
lišaji. Redka poselitev.
31

Ljubljana, maj 2008
Založba Rokus Klett, d.o.o.
Stegne 9b
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 513 46 00
Telefaks: (01) 513 46 99
E-pošta: rokus@rokus-klett.si
www.rokus-klett.si