februar 2011 - ForBetterWorld.si

Film
Mesečnik za človeške vrednote
Ustvarjalka čudežev (The miracle worker)
Če ga znamo gledati iz prave perspektive, je film
zares pravi čudež od svoje prve do zadnje
minute. To ne pomeni, da govori o nečem
odmaknjenem, nedosegljivem, in da ni v stiku z
vsakdanjim življenjem – posnet je namreč po
resničnem dogodku.
Starši Helen Keller so z vsakim dnem izgubljali
upanje in vero v uspeh vzgoje in v napredek
svoje hčerke, ki jo je bolezen zaznamovala pri
njenih rosnih 19 mesecih. Od takrat je ostala
slepa, gluha in nema, odmaknjena v svojem
svetu, v katerega nihče ni znal vstopiti, kakor se
tudi ona ni povezala z nikomer. V
nepredstavljivih mukah in skoraj nečloveškem
naporu se je njeno obnašanje iz dneva v dan slabšalo, situacije so kar polzele iz
rok in nadzora, tako da je Helen postajala vse bolj divja in je bila tik pred
vstopom v varstveno ustanovo.
V danem trenutku se starša s težavo odločita, da bosta dala svoji hčerki še
zadnjo priložnost in v skupno gospodinjstvo se jim pridruži mlada učiteljica,
Anne Sullivan. Učenje se je začelo skupaj s prvim trenutkom njunega srečanja.
Anne je že od samega začetka verjela, da zmore vstopiti v Helenin svet, videla je
njeno gorečo željo po znanju, imela je upanje v trdo delo. Večidel filma smo
soočeni z njunim medsebojnim odnosom. Neposredno zremo v počasno
prebijanje zidu, postopno uvajanje osnovnih pravil in v neomajni trud, trud in še
enkrat trud.
Že na samem začetku sem si rekla – to pa je
dejansko skoraj nemogoč izziv in vsakršen
napredek je lahko občudovanja vreden. Da
si se sposoben lotiti tako velikega zalogaja,
moraš v sebi nositi marsikaj: od
razumevanja človeške duše, neopisljive
vztrajnosti, ne sme te že na začetku skrbeti
končni rezultat in mnenje okolice se te ne
sme preveč dotakniti. Na ta način se v filmu
dejansko zgodi prvi »čudež«, ko Helen pri vodnjaku ob črpanju vode poveže
februar 2011
- 17 -