e-Mesečnik 31.10.2012, Barbara Hribar oktober ... - ForBetterWorld.si

Mesečnik za človeške vrednoteše posebej, če za svoje otroke pozimi ni bilo niti koščka hrane. V kaj takšnega sedanes niti vživeti ne moremo več prav. Kljub temu pa so ohranili nek duhznotraj sebe, neko veselje in iskrico, povezanost z ljudmi in svetom naokrog. Tapogovor mi je res dal misliti in je bil prav zdravilne narave. Večkrat se moramspomniti takšnih stvari.Vesnaoktober 2012- 9 -

FilmMesečnik za človeške vrednoteHappy (2011)Na vprašanja o sreči skoraj vsi odgovorimo, da nam največ pomenijo družina,prijateljstvo, zdravje, smeh … Besede pišemo v voščila, jih oblikujemo v pesmi,gledamo v filmih – tako pogosto, da nam občasno zazvenijo že dolgočasno alipa vsaj osladno.Kaj menite, kdo je srečnejši? Voznik rikše v umazanem indijskem predmestju, kiskupaj s šestimi otroki živi v majhni improvizirani hiški, obdan z mnogimi sosediin si težko prisluži svoj vsakdanji kruh? Ali Evropejec v udobnem stanovanju, ki ssvojo solidno plačo preživlja dva otroka, skupaj gredo vsako leto na morje in sorazen drobnih malenkosti večinoma zdravi? Kaj nas v resnici osreči? Kjemoramo živeti, da bi bili srečnejši? Imamo dovolj ali rabimo še več? K čemu voktober 2012- 10 -

Mesečnik za človeške vrednoteresnici stremimo in kaj nas žene naprej? Zakaj se sploh vse to sprašujemo, čenaj bi bilo tako ali tako vse ok???Film na zanimiv način raziskuje preprosto trditev, ki jo pogosto uporabljajodalajlama in mnogi drugi misleci, namreč da je osnovno gonilo posameznikovaželja, da bi živel srečno življenje. Kljub klišejskim odgovorom iz prvega stavka, kiso nam bolj ali manj vsem logični, se zdi, da živimo precej površinsko vsakdanježivljenje, in kot da smo nekje ob poti »izgubili kompas« ter se pehamo zanapačnimi vrednotami.Dokumentarec nas v raziskovanju sreče popelje v domovanja na raznih koncihsveta, razkrije vse od strukturiranih psiholoških raziskav do pogledov običajnihsmrtnikov, ter naslika možne življenjske sloge, da bi nas pripeljal bližje ksrečnejšemu, bolj enostavnemu in hkrati poglobljenemu življenju. Vsekakorpriporočen ogled za vse raziskovalce življenja!Saraoktober 2012- 11 -

NaravaMesečnik za človeške vrednoteSlastni motovilecV najhladnejšem času leta, ko primanjkuje sveže zelenjave in sadja, nammotovilec prinaša vitaminsko in rudninsko obilje. Gojena sorta motovilca zmehkimi in okusnimi listi je marsikomu prava poslastica pozne jeseni ali zgodnjepomladi, v malo toplejših krajih ali v zaščitenih površinah pa daruje obiralce karvso zimo. Nekateri ga poznajo pod imenom repincel, v Angliji ga imenujejo»Corn salad« - žitna solata, ker pogosto samoniklo raste kot plevel na žitnihpoljih. Tudi pri nas raste po divjini samonikel. Obe – gojena in divja sorta, namlahko pomagata ohranjati zdravje in živost.Motovilec je med prvaki po vsebnosti vitamina C; vsaj 2 krat toliko kot večinacitrusov. Pomembne so tudi velike količine rudnin, še posebej železa, kalcija inmagnezija. Vsebuje veliko karotenoidov z beta karotenom na čelu in zelenklorofil, pomembne vitamine B 6 , B 9 in vitamin E. Vsebuje tudi omega 3maščobe. Ne smemo pozabiti na eterična olja motovilca, ki na človeka delujejodobrodejno v smislu sprostitve, umiritve.oktober 2012- 12 -

Mesečnik za človeške vrednoteMotovilec pomaga organizmu vzdrževati visoko odpornost. Ugodno vpliva nasluznice dihal in prebavil. V prebavilih zaradi vlaknin spodbuja lažji prehodhrane in razvoj zdrave črevesne flore. Poživlja tudi presnovo celic in skrbi zadobro kri.Nezaželena snov v motovilcu so lahko nitrati, ki nastajajo v večjih količina, kadarmotovilcu primanjkuje direktne sončne svetlobe. Zaradi tega motovilec izrastlinjakov ni priporočljiv. Za motovilec je najbolje, da raste na prostem ter nabolj »nerazvajenih« tleh, saj tako vsebuje večje količine koristnih sestavin kotmotovilec, vzgojen na umetno pripravljenih gojiščih. Motovilec, ki raste vdivjini, pa je nasploh najbogatejši.Motovilec je najkoristneje uživati svežega. V solati mu lahko dodate orehe,čemaž, semena, nariban korenček … Če imate košček vrta, si s pozno poletno inkasneje jesensko setvijo lahko zagotovite svež motovilec za jesen, zimo inpomlad. Za vzgojo ni zahtevna rastlina in po setvi nimate z njim nobenegapravega opravka. Le nabiranje in čisti užitek ob uživanju teh mehkih, sočnih inokusnih lističev motovilca.Katjaoktober 2012- 13 -

Mesečnik za človeške vrednoteMotovilec s krompirjem in fižolomSestavine:250g motovilca;300g krompirja;80g suhega fižola;drobnjak, česen ali čebula;balzamični ali navadni kis;olje (olivno ali bučno);sol;poper.Priprava:Motovilec očistimo in operemo. Fižol namočimo čez noč, skuhamo do mehkegain ohladimo. Krompir dobro operemo in skuhamo z olupkom vred. Še toplegaolupimo in narežemo na majhne koščke. Fižol, mlačen krompir in motovilecrahlo premešamo v posodi, nato dodamo po okusu sol, poper, olje in kis. Kotmožnost lahko dodamo sesekljano čebulo, česen ali drobnjak. Vse skupajpremešamo . 1Dober tek!Katja1 Cortese, D.: 2002. Zelenjava – druga moč naravne hrane. Kmečki glas, Ljubljana.Lesinger, I.: 2005. Zdravilnost zelenjave, sadje in začimb. Ljubljana, Modrijan.http://jazkuham.si/motovilec-s-pomaranco-in-medom-recept-1365oktober 2012- 15 -