glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

43
INTERVJU
Na sre~anju pediatrov v Lendavi
....................................................................................................
skrbim zanj. Vnukov `al nimam. V zadnjem ~asu se posve~am gledali{ki
igri, sodelujem v skupini, ki smo jo imenovali Tri gracije. Z
njo nastopamo po {tevilnih domovih za ostarele, tudi zunaj Ljubljane.
Pred kratkim smo prejeli priznanje Andrago{kega centra Slovenije.
^e omenim, da sem aktivna v Slovenskem ekolo{kem gibanju,
v literarnem klubu upokojencev, v Zdravni{kem dru{tvu in {e kje, je
razumljivo, da mi zmanjkuje ~asa za razli~ne `elje, ki bi jih hotela
uresni~iti v `ivljenju.
Nastop v domu upokojencev
....................................................................................................
Zdravni{ko javnost zanima, kako to, da si postala znana kot pesnica
{ele po upokojitvi Saj si pesmice pisala `e kot mladostnica.
Ali si se posvetila tudi drugim zvrstem pisateljevanja
@e v ~asu {tudija medicine sem napisala nekaj ljubezenskih pesmi.
Naslovila sem jih takratnim prijateljem, in sicer sprva agronomu,
potem zdravniku in na koncu glasbeniku, ki je postal moj mo`.
Eno najlep{ih sem spesnila, ko sem obiskala sina vojaka v Ra{ki, na
jugu na{e biv{e dr`ave. Bila je prevedena v srb{~ino in so jo pozneje
brali ob voja{ki zaobljubi ob prisotnosti star{ev regrutov. Ko sem
bila aktivna otro{ka zdravnica, sem napisala ve~ preprostih, otrokom
razumljivih pesmic: Medvedek, [olska torba, ^okolada in {e
{tevilne druge. Za objavo v samozalo`bi nisem imela nikoli dovolj
poguma. [ele dru`inski prijatelj Tone Rus je pred kratkim omogo~il
tisk moje pesni{ke zbirke. Nekaj jih je objavljenih tudi v razli~nih
revijah.
Dovoli {e eno vpra{anje iz tvojega zasebnega `ivljenja. Znano
mi je, da si pogosto hodila na Kofce, nekaj ur pe{ hoje pod Ko{uto,
ne le zaradi pohodni{tva. Pravijo, da bi lahko postala gospodarica
gorske kmetije z ve~ kot desetimi kravami in drobnicami. Kak{na
je resnica
@e moj o~e je bil dober prijatelj kmeta, ki je imel najvi{je le`e~e
posestvo, med ~udovitimi pa{niki pod vrhovi Karavank. Njegov sin,
`e ostareli samski posestnik (danes `e pokojni), me je vedno ljubeznivo
sprejel in ker je bil bolehen, sem mu pomagala pri kme~kih
delih: pri ko{nji (vse je bilo ro~no), obiranju sadja in drugih nujnih
opravilih, le molsti mi ni bilo treba. Tudi negovala sem ga in celo
zasnubiti naj bi me `elel. Seveda se ne bi odlo~ila za ta `ivljenjski
korak, ~eprav bi bila narava tam gori za mene bogato po`ivilo, pozaba
na bole~o lo~itev od mo`a, na upokojitev in znane te`ave `ivljenja
v strogem mestnem okolju, s stanovanjem v stolpnici. V mojih
letih, s kupom zdravstvenih te`av, dale~ od pridobitev sodobne
civilizacije, ne bi zmogla voditi kmetije.
oktober 2003 ISIS