Diagnosticiranje za potrebe komisije za usmerjanje otrok s ...

Diagnosticiranje za potrebe komisije
za usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami - delavnica
mag. Alenka Zupančič Danko, prof. def.
Komisija za usmerjanje pri Svetovalnem centru Maribor
ZRSŠ, november 2008

Struktura delavnic
1. VRSTE PRIMANJKLJAJEV (sinteza, diagnosticiranje…): (razprava
in zaključki)
2. PRILAGODITVE: (razprava in zaključki)
3. Ostalo:
• KRITERIJI:
• OBSEG, VRSTA IN NAČIN IZVAJANJA DSP
• PRIPOMOČKI ZA OTROKE (S PPPU), MOREBITNO ZMANJŠANJE
ŠTEVILA OTROK V ODDELKU

Osnovne skupine v šoli:
• otroci z motnjami branja in pisanja
• otroci z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo
otroci, ki se teţko učijo in imajo šibke
sposobnosti
• otroci z diskalkulijo

Diagnosticiranje
1. Uporaba diagnostičnih sredstev:
• standardna diagnostična sredstva (Šali, Acadia, ZMS…)
• interna diagnostična sredstva
• uporaba celot ali delov
• kvalitativna analiza
• predhodni izbor glede na osnovno teţavo (domneva, poročilo,
informacija staršev)
• preverjanje nekaterih prilagojenih pristopov, pripomočkov, opor

Diagnosticiranje
2. poročilo šole in dokumentacija
3. analiza šolskih zvezkov in testnih nalog
4. razgovor s starši (odnos, podpora)
5. razgovor z otrokom (psihosocialne posledice)

Diagnosticiranje
2. Kaj (nekaj osnovnih vsebin – področja šolskega dela):
• pozornost (obseg, odkrenljivost)
• MA: naloge za preverjanje deklarativnega, proceduralnega in konceptualnega
znanja
• MA: naloge za ugotavljanje specifičnega primanjkljaja, diskalkulije
• MA: besedilne naloge: razumevanje, pozornost, vpliv MBP, prilagojen pristop
• branje: testno besedilo, testne besede, prosto besedilo, neustrezna pisava
• samostojni zapis, samostojna obdelava teksta
• sledenje prebranemu, razumevanje branja in vpliv MB
• sposobnost zapomnitve podatkov – vidnih, slušnih in prebranih;
• učni stil…

Prilagoditve
1. delitev:
- vsebinske, metodične in časovne
2. delitev (po navodilih):
- potreba po konkretizaciji in po jasni
označitvi možnosti strokovne skupine -

Prilagoditve
Poudarki :
• predlagamo nekatere, ki so priporočene za motnjo
• ob shemi prilagoditev iz Navodil predlagamo več konkretnih
prilagoditev - izkušnje šole, opora tudi koncept o učnih teţavah,
• tekom šolanja se bodo spreminjale
• po potrebi naj jih strokovna skupina sproti spreminja:
PRIMERI:
Predlagamo, da se učencu omogočijo prilagoditve, ki so priporočene za
otroke z motnjami branja in pisanja (ob Navodilih za prilagojeno
izvajanje glej tudi koncept o otrocih z učnimi težavami). Te se bodo s
šolanjem spreminjale, zato naj jih sproti določa strokovna skupina za
izdelavo IP.
Menimo, da bo potreboval tudi: …naštejemo po alinejah

Prilagoditve
močna področja + psihosocialne posledice specifičnih učnih
teţav:
a) načrtno več vzpodbude in pohvale (predlagamo, da se
načrtno poišče močno področje ali zaposlitev, kjer bo
učenka/učenec doživela pohvalo in uspeh).
b) večji poudarek na dekličinih ostalih močnih področjih.
ostale prilagoditve: Ostale prilagoditve naj po potrebi
določi in spreminja strokovna skupina za oblikovanje
individualiziranega programa
Zadnja triada in srednja šola: predlagamo aktivno vlogo
otroka pri oblikovanju IP

prilagoditve za otroke,
ki se TEŢKO UČIJO in IMAJO ŠIBKE SPOSOBNOSTI
• določitev minimalnih znanj;
• enostavnejše, večkrat ponovljene razlage;
• vnaprej načrtovano ter napovedano ustno in pisno ocenjevanje
znanja, ki naj zajema manjše učne sklope;
• vnaprej pripravljena vprašanja, ki naj zajemajo le minimalna znanja
učne snovi;
• jezikovno poenostavitev gradiva zahtevnejših vsebin;
• pri pisnem preverjanju naj bo le nekaj vprašanj in naj ne bodo
preobseţna;
• prednost nalogam izbirnega tipa;
• redukcija kompleksnosti nalog – le enostavne naloge in enostavna
števila – tako za šolsko delo kot tudi za domače naloge;
• več ustnega preverjanja…

prilagoditve za otroke,
ki se TEŢKO UČIJO in IMAJO ŠIBKE SPOSOBNOSTI
• kompleksnost navodil in nalog je potrebno
zmanjšati
• prilagoditve učnih pripomočkov in gradiv – npr.
tabele s koraki,
• prilagoditve domačih nalog – da jih lahko opravi
samostojno
• prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju –
zmanjšanje kompleksnosti nalog, način
posredovanja vprašanj, dolţina preizkusov,
oblika gradiv, prevladuje naj ustno…

Osnovna načela za otroke,
ki se TEŢKO UČIJO in IMAJO ŠIBKE SPOSOBNOSTI
• abstraktne vsebine spremenimo v
konkretne;
• ne pričakujmo posploševanj;
• omogočimo učenje z razumevanjem;
• osnovna dejstva in strategije naj postanejo
avtomatične.

prilagoditve za NEMIRNE OTROKE IN OTROKE Z
MOTNJAMI POZORNOSTI
• po potrebi preverjanje in ocenjevanje znanja individualno;
• po potrebi preverjanje in ocenjevanje znanja v dveh delih;
• prilagojeno podajanje navodil (hkrati pisno in ustno, v dveh delih);
• multisenzorno učenje;
• sprotno preverjanje sprejemanja informacij;
• razrez delovnega lista na posamezne naloge;
• razdelitev daljših in zapletenih nalog na manjše enote;
• oporne tehnike za vzdrţevanje pozornosti in učenje uporabe le teh;
• manjši obseg nalog;
• po potrebi umik iz učilnice;
• več aktivnih zaposlitev;
• narek individualno in v krajših enotah;
• prekrivanje spodnjih vrstic pri branju;
• več nazornega materiala in konkretnih ponazoril;
• načrtno več vzpodbude in pohvale (predlagamo, da se načrtno poišče ena
ali več zaposlitev, ki jih bo lahko dobro opravil in bo pohvaljen).

MOTNJE BRANJA IN PISANJA –
DISLEKSIJA…
• Disleksija je zelo individualna teţava
• Povezana je s predelovanjem podatkov
• Otroci imajo velikokrat teţave pri sprejemanju podatkov s
poslušanjem
• Teţave lahko imajo z nekaterimi spoznavnimi procesi (zlasti s
tistimi, ki so povezani s spominom in z organizacijo podatkov)
• Pogosto imajo teţave pri izkazovanju znanja in razumevanja v pisni
obliki
• Lahko imajo teţave v organizaciji pisnega izraţanja, teţko pravilno
in tekoče berejo in pišejo (testne besede, tiho branje, problem pri
predelovanju zaporedja simbolov –vidnih, slušnih – ne more ohraniti
predstave o zaporedju simbolov))

prilagoditve za otroke z MOTNJAMI
BRANJA IN PISANJA
VAŽNO - razlikujejo se glede na razred in se
uporabljajo individualno – glede na vrsto in
stopnjo primanjkljaja pri branju in pisanju

prilagoditve za otroke z MOTNJAMI BRANJA IN
PISANJA – DISLEKSIJA, dispraksija
• toleranca specifičnih napak - pri ocenjevanju pisnih izdelkov neupoštevanje
legasteničnih napak;
• v razredu glasno branje le znanega teksta;
• večji poudarek na ustnem izkazovanju znanja;
• narek po posameznih besedah ali krajših enotah;
• po potrebi podaljšan čas pri pisnih izdelkih (vključno z izkazovanjem
znanja) ali časovne prilagoditve (podaljšan čas, pisanje v dveh delih, več
časa za pisanje, branje);
• pri tekstnih nalogah, še posebej pri matematiki, naj sem mu tekst prebere;
• prilagojeno domače branje in bralna značka (izbor krajših tekstov in stripov,
predstavitev prebranega v nenapisani obliki (risba, govorni nastop, miselni
vzorec));
• zmanjšan obseg nalog, ki vključujejo branje in/ali pisanje (šolskih in
domačih);
• uporaba kartončkov in tabel za priklic podatkov (npr. tabela s poštevanko pri
deljenju, kartončki z zapisom postopka osnovnih računskih operacij,
abeceda…);
• pri pisnem ocenjevanju več nalog izbirnega tipa ali dopolnjevanja;

prilagoditve za otroke z MOTNJAMI BRANJA IN
PISANJA – disleksija, dispraksija
• pri obravnavi teksta priporočam oporna vprašanja za laţje razumevanje vsebine;
• pomoč pri urejanju in zapisu snovi (miselni vzorci, ključne besede, fotokopije
zapiskov snovi…);
• po potrebi individualno pisanje testov;
• več časa za branje pri druţboslovnih predmetih;
• pri TUJEM jeziku ocenjevanje vsebinske pravilnosti zapisanih besede; torej
neupoštevanje napak v zapisih besed;
• uporaba barvne folije pri branju; uporaba prsta ali ravnila pri branju; priporočene
pisave (OBLIKA, VELIKOST)
• pomaga naj se mu tudi pri samostojnem obvladovanju obveznosti;
• po potrebi uporaba kartončkov oziroma opomnikov za laţji priklic podatkov
(poštevanka, slovnična pravila);
• po potrebi naj se mu organizirajo fotokopije zapisov snovi ( ob čim večji
učenčevi aktivni vlogi);
• predlagamo uporabo računalnika za pisanje za šolsko in domače delo ter pri
ocenjevanju znanja;
• nadomestitev daljših pisnih izdelkov z ustnim ocenjevanjem (npr. spis lahko
narekuje strokovnemu delavcu ali ga zapiše na računalnik);
• lahko da zaradi težav z neposrednim pomnjenjem podatkov potrebuje
posredovanje informacij pisno in ustno hkrati (npr. vprašanja pri ustnem
ocenjevanju);

prilagoditve za otroke z GOVORNO
JEZIKOVNIM PRIMANJKLJAJEM
• jezikovno poenostavitev gradiva zahtevnejših vsebin;
• enostavnejše, večkrat ponovljene razlage;
• več dodatnih razlag;
• preverjanje razumevanja navodil in drugih jezikovnih vsebin;
• več ustnega izkazovanja znanja;
• pri izkazovanju znanja podporna vprašanja;
• poudarijo naj se jim ključne besede v tekstu;
• dela naj s krajšimi in enostavnejšimi teksti;
• pisna navodila naj se jim preberejo,
• preveri se naj sprejem informacij;
• ponudi se jim naj oporna tehnika za zapomnitev;
• vnaprej pripravljena vprašanja, za manjše učne sklope;
• določitev temeljnih znanj pri posameznih predmetih;
• več nalog izbirnega tipa.

prilagoditve za otroke z DISKALKULIJO
• stalna uporaba konkretnega materiala, pripomočkov (računalo,
tabele), kasneje kalkulatorja (z osnovnimi operacijami);
• učenje strategij reševanja nalog in strategij rabe pripomočkov;
• učenje opornih tehnik;
• stalna uporaba kartončkov, obrazcev, ponazoril kot pomoč oz. oporo
pri priklicu matematičnih dejstev in postopkov (tabela s poštevanko);
• redukcija kompleksnosti nalog – le enostavne naloge, le
enostavna števila (a ne vedno);
• aktivno učenje – učenje, povezano s konkretnimi, praktičnimi
izkušnjami;
• po potrebi podaljšan čas oz. časovne prilagoditve (podaljšan čas,
pisanje v dveh delih);
• preverjanje točnosti sprejemanja informacijo – npr. zapis števil in
postopka;
• razdelitev kompleksnih nalog na dele in učenje strategij reševanja le
teh;
• manj nalog istega tipa oziroma manjši obseg nalog;
• prednost nalogam izbirnega tipa.

Aktualno – pomembno za šolo!!!
• VLOGA “POMOČNIKA” PRI REŠEVANJU TESTOV –
kaj so še prilagoditve in kaj ne; kolikrat se mu lahko
prebere, ocene in prilagoditve
• “ocenjevanje otrok, ki ne dosegajo minimalnih
standardov znanj” – drug pogled – iskanje prilagoditev,
načinov, da lahko osvojijo in izkaţejo minimalne
standarde znanja
• Preverjanje in ocenjevanje znanja - prilagoditve

Kdo so otroci s PPPU – 5 kriterijev
1. dokazano neskladje med pokazatelji globalnih intelektualnih
sposobnosti in dejansko neuspešnostjo/uspešnostjo na določenih
področjih učenja.
2. teţave na področij šolskih veščin (branje, pisanje, pravopis, računanje),
(učencu onemogočajo napredovanje v procesu učenja). – imajo večji
vpliv na učno učinkovitost otroka
3. slabšo učinkovitost učenja zaradi pomanjkljivih in/ali motenih
kognitivnih in metakognitivnih strategij (sposobnost organiziranja in
strukturiranja učnih zahtev) in motenega tempa učenja (hitrost
predelovanja informacij).
4. motenost psiholoških procesov, kot so pozornost, spomin, jezikovno
procesiranje, socialna kognicija, percepcija, koordinacija, časovna in
prostorska organizacija informacij itd.
5. izključuje senzorne okvare, motnje v duševnem razvoju, čustvene in
vedenjske motnje, kulturno različnost in neustrezno poučevanje kot
glavne povzročitelje PPPU (čeprav lahko nastopajo skupaj z njimi).

Obseg, vrsta in način izvajanja DSP,
pripomočki za otroke (s PPPU)
Predlog: 3,2,1 ure tedensko: 2 uro specialnega pedagoga za
premagovanje primanjkljajev, ovir, motenj in razvoj prilagoditev in 1
ura učitelja za učno pomoč. Predlagamo, da se pomoč izvaja izven
oddelka ali v oddelku,
• v posebni skupini ali individualno;
• individualno, le izjemoma v manjši skupini;
• izven razreda, predvsem individualno, pri slovenskem jeziku lahko tudi
v posebni skupini.
PRIPOMOČKI: - tabele, preglednice, kartončki, grafične in barvne opore,
kalkulator, prenosni računalnik (kdo ga kupi) - odprta vprašanja

Morebitno zmanjšanje števila otrok v oddelku
• kriterij naj bo preverjeno število otrok v oddelku
• naj ne bo avtomatizem
• Aktualno:
- zdruţevanje oddelkov, višji razredi
- večje število otrok s teţavami v razredu