Učinkovito uvajanje učencev v svet branja s tormativnim ...

zrss.si

Učinkovito uvajanje učencev v svet branja s tormativnim ...

UČINKOVITO VKLJUČEVANJE UČENCEV V SVET BRANJA S

FORMATIVNIM SPREMLJANJEM

Sandra Mršnik in Leonida Novak,

november 2012

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraţevanje, znanost,

kulturo in šport.


Navodilo:

Razdelimo se na:

- vedeževalce in

- iskalce sreče.

Iskalci sreče kartice odložijo, vedeževalci pa krogle obrnejo na pravo stran in se

zastrmijo v kristalne krogle. Iskalci sreče začno obiskovali vedeževalce. Obiskujejo jih

tako dolgo, dokler ne najdejo tistega, ki jim v skladu z njihovimi željami napove

prihodnost. (Vir: Jill Hadfield, Zgovorne oblike).


Kaj ste delali

Kako ste se počutili

Kje ste bili uspešni

Kdaj ste se počutili uspešne


„Potem boš presojal samega sebe,“ je odgovoril

kralj.

„To je najtežje od vsega – težje kot presojati

druge! Če boš prav uspel v presoji samega sebe,

potem si mož velike modrosti!“

(Antoine de Saint – Exupery, Mali princ)

VIR: http://www.tosiro.rs/06do10.asp


FORMATIVNO SPREMLJANJE

Učenec

Iz minute v

minuto

Dnevno

Tedensko

Mesečno

Po sklopih

Vir: Margaret Heritage, CRESST/UCLA


POJMI

• FORMATIVNO SPREMLJANJE

• SISTEMATIČNO OPAZOVANJE UČENCEV

• KRITERIJ

• POVRATNA INFORMACIJA

• SAMOOCENJEVANJE

• NAČRT UČENJA

• REFLEKSIJA

SAMOLEPLJIVI LISTKI


Sprotno preverjanje ali formativno preverjanje

(spremljanje):

• poteka kontinuirano, med samim učnim procesom,

• z namenom zbirati in dajati informacije za čim

učinkovitejše krmarjenje (usmerjanje) pouka in učenja

(pomen pogoste in primerne povratne informacije).

(Marentič Požarnik)

Formativno spremljanje daje učitelju informacije o učenju

učencev in ko to poteka ustrezno, prav tako obvešča učence

o tem, kako se izboljšati in napredovati v doseganju cilja.

Učitelj mora vedeti, kako uporabiti informacije, da oblikuje

svoj ​pouk. (Shelee King George)

http://wwwatanabe.blogspot.com/2012/02/formative-assessment-and.html


KAKO FORMATIVNO SPREMLJATI

http://www.totalimprove.com/evaluation-services.php

Formativno preverjanje je opazovanje, vodenje

učenca k napredku, servisiranje učitelja in učenca

za odpravljanje šibkosti v znanju. (Komljanc, 2008

po Nitko, 1995)


Načrtovanje spremljanja učenca

Kaj potrebujemo

→priprava področij spremljanja (seznam)

→zapis opažanj za vsakega učenca,

→samolepljivi listki.

Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju

VIR: http://www.scottcounseling.com/wordpress/treatment-for-eating-disorders/2009/05/27/relaxation-time-2/


Pristop:

Načrtovanje spremljanja učenca

→določimo cilj spremljanja,

→predstavimo učencem, kaj bomo spremljali,

→pri spremljanju (zapisovanju) smo natančni (čas),

→po nekajkratnih opazovanjih pregledamo zapiske

in poskušamo ugotoviti vzorce (učenja, mišljenja)

posameznega učenca.

Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju


Načrtovanje spremljanja učenca

Čas:

→spremljanje naj bo načrtno in sistematično

razporejeno po posameznih šolskih urah,

→opazujemo enega ali dva učenca hkrati nekaj minut

pri izvajanju aktivnosti (individualne ali skupinske).

Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju


NAČRTOVANJE POUKA

☼ skupno določanje ciljev, metod, strategij, oblik

predstavljanja,

☼ predznanje povežemo z učenčevimi izkušnjami, ki jih je

že pridobil o nekem pojavu pri pouku ali v vsakdanjem

življenju, kar predstavlja izhodišče za načrtovanje učenja

in poučevanja,

☼ pravočasna in kakovostna povratna informacija za

boljše znanje,

☼ postavljamo realne cilje – samoregulacija učenčevega

učenja, (samo)refleksija, (samo)evalvacija …

Povzeto po Majda Frančič, prof., OŠ Črenšovci


1. PREDZNANJE

DIAGOSTIIKA – KAKO

☼ skupinski pogovor,

☼ tabela trditev,

☼ delo v centrih aktivnosti, kotičkih,

☼ v krogu naokrog,

☼ krožni pregled,

☼ igra vlog,

☼ strategije branja,

☼…

NAPAČNE

PREDSTAVE


PREVERJANJE POZNAVANJA - SIGNALI

4 PRSTI - Zelo dobro

3 PRSTI – Dobro

2 PRSTA – Zadovoljivo

1 PRST – Ne dobro

PEST – Nič ne razumem

BESEDILO


Učenec

bere krajše/daljše besede

(dvozložne, večzložne)

bere krajše/daljše povedi

(male in velike tiskane, male in

velike pisane)

bere besedilo in odgovori na

vprašanja

(male in velike tiskane, male in

velike pisane)

Branje

KAJ SPREMLJAMO

Prirejeno po Jana Kruh Ipavec – Individualni načrt

Dejavnosti

Opombe

(bralna tehnika, ritem branja,

natančnost branja, vrsta

napak, izraznost branja,

razumevanje prebranega, …)

Preverjanje (datum)

Luka

Lara

Nika

Taja

Maša


Kaj obvladam, kaj znam Kaj bi rad izboljšal KAKO/KDAJ

BOM TO

NAREDIL

- gladko in tekoče preberem krajše

pogosto rabljene besede,

- razumem, ko preberem dvakrat ali

trikrat,

- lažje razumem, če preberem

naglas,

- težave imam s tekočim

branjem,

- zamenjujem črke,

- zatikanje pri težjih besedah,

- ne razumem dolgih besed in

povedi,

Glasno in tekoče bom

pred sošolci prebrala

odlomek

neumetnostnega

besedila o _____;

BRANJE

- rada pišem,

- znam se potruditi pri vsebini,

- bolje pišem, če prej odgovorim na

vprašanja v zvezi z vsebino,

- napačno pišem besede,

- ne vem, kdaj je konec

povedi in kje moram vstaviti

ločilo,

Zapisana obnova

besedila in vabilo na

izmišljeno predstavo.

PISANJE

- rada odgovarjam na kratka

učiteljičina vprašanja,

- če je potrebno, prosim učiteljico

za dodatna vprašanja,

- daljše težje besede težje

izgovarjam,

- veliko uporabljam neknjižne

besede,

Obnova odlomka pred

sošolci in poudarjanje

bistvenih podatkov (na

to se pripravi s Paukovo

strategijo).

GOVORJENJE

- razumem krajše preproste

odstavke (do 5 povedi), ki jih

prebere učiteljica ali sošolka,

- bolj si zapomnim vsebino, če takoj

po poslušanju slišano tudi ustno

obnovim.

- težave imam pri poslušanju

daljših besedil,

- najtežje poslušam in

razumem starejša

umetnostna besedila.

Sošolcem bom po

njihovi predstavitvi

postavila vsaj 5

vprašanj o besedilu

Prirejeno po Majdi Frančič, prof., OŠ Črenšovci

POSLUŠANJE


Avtorica Majda Frančič, prof., OŠ Črenšovci, delo z učencem, ki ima DSP


• Ddr. Marentič Požarnik pravi, da je sposobnost

uravnavati svoje učenje eno od pomembnejših

gonil uspeha šol in učencev.

• V predavanju ddr. Marentič Požarnik Kako do bolj poglobljenega učenja in znanja, ki ga je imela na posvetovanju o fleksibilnem predmetniku v

Olimju 25.8. 2009.


Samoregulacijsko učenje je učenje, pri katerem

učenec sam zavestno regulira proces učenja do

končnega cilja (rešitve problema) (Pečjak, 2002).


NAČRT UČENJA1

Ime _______________________

MOJE VPRAŠANJE ali TEMA JE: :

Kako bo raziskal svoje vprašanje oz. temo: …

Prebral bom: Pogledal in poslušal bom: Napisal bom:

Narisal, skiciral bom:

Potreboval bom:

Kako bom predstavil naučeno:

Z delom bom končal do:


Kje bom uporabil novo znanje

Prirejeno po: Ginnis, P. Učitelj – sam svoj mojster in Pečjak, S., Gradišar, A. Bralne učne strategije

Možnost: OSEBNI NAČRT UČENJA Z BRALNIMI STRATEGIJAMI

Ime: _______ Začetek učenja dne: ______ Učenje moramo končati do _____.

Kaj je moja naloga (cilj)

Kaj vem o nalogi

Moj seznam možnih strategij:

Uporaba in opazovanje strategij:

Učenje bo potekalo s pomočjo (za učenje bom potreboval):

OSEBE POSTOPKI VIRI

(sam, s sošolcem, v manjši skupini) (branje, izpisovanje, ogled, obisk, intervju,…) (knjige, TV, splet, videokonferenca, pošta, muzej,…)

__________________________________________ _________________________________________ __________________________________________

Svoje znanje bom posredoval

drugim:_(časopis, projekcija, predavanje, plakat,…)_____

Datum: ______

Svoje znanje bom posredoval učitelju, da ga pregleda:

(lutkovna predstava, poučevanje, televizijska oddaja, intervju,…)______

Datum: __________________

Sem dosegel zastavljen cilj

ANALIZA NAČRTA

Katere strategije so se pokazale učinkovite Zakaj Kaj bom naslednjič spremenil


CILJI:

• zna izbrati ustrezno bralno strategijo,

• zna odgovarjati na vprašanja za razumevanje

besedila;

• zna načrtovati svoje učenje,

• zna izbrati ustrezen način za predstavitev

naučenega;

• zna vrednotiti svoje delo.


Kje bom uporabil novo znanje

Prirejeno po: Ginnis, P. Učitelj – sam svoj mojster in Pečjak, S., Gradišar, A. Bralne učne strategije

Možnost: OSEBNI NAČRT UČENJA Z BRALNIMI STRATEGIJAMI

Ime: _______ Začetek učenja dne: ______ Učenje moramo končati do _____.

Kaj je moja naloga (cilj)

Kaj vem o nalogi

Z BUS RAZUMETI IN UPORABITI PREBRANO

Moj seznam možnih strategij:

Uporaba in opazovanje strategij:

Učenje bo potekalo s pomočjo (za učenje bom potreboval):

OSEBE POSTOPKI VIRI

(sam, s sošolcem, v manjši skupini) (branje, izpisovanje, ogled, obisk, intervju,…) (knjige, TV, splet, videokonferenca, pošta, muzej,…)

__________________________________________ _________________________________________ __________________________________________

Svoje znanje bom posredoval

drugim:_(časopis, projekcija, predavanje, plakat,…)_____

Datum: ______

Svoje znanje bom posredoval učitelju, da ga pregleda:

(lutkovna predstava, poučevanje, televizijska oddaja, intervju,…)______

Datum: __________________

Sem dosegel zastavljen cilj

ANALIZA NAČRTA

Katere strategije so se pokazale učinkovite Zakaj Kaj bom naslednjič spremenil


PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA TER NAPREDOVANJU

UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI (2. člen)



… daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o

učenčevem individualnem napredovanju;

omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno

znanje.

VIR: http://wwwatanabe.blogspot.com/2012/02/formative-assessment-and.html


VIR: http://www.dialogos.si/slo/predavanja/gvi-ju/gradiva/acrobat/povinfo.pdf Nigel Nicholson, London Business School, 1998

KAJ JE

POVRATNA INFORMACIJA

USTREZNO

DAJANJE PI

S povratno informacijo

dosegamo

spremembe v vedenju učencev.

Povratna informacija je način, kako posameznikom

pomagati pri učenju.


PRAVOČASNOST

PODAJANJE POVRATNE

INFORMACIJE

KORISTNOST

SPECIFIČNOST

OBJEKTIVNOST

OPIS

DOBRE NOVICE

VIR: http://www.dialogos.si/slo/predavanja/gvi-ju/gradiva/acrobat/povinfo.pdf Nigel Nicholson, London Business School, 1998


UČINKOVITA POVRATNA INFORMACIJA

Povratna informacija naj

bo osredotočena na

vedenje, ki ga

prejemnik lahko

nadzira, in na

vedenje, ki se je

pravkar zgodilo.

Povratna

informacija mora

biti dana ob

pravem času.

Povratna

informacija naj

bo opisna, ne le

ocenjevalna.

Povratna

informacija mora

biti preverjena.

Povratna

informacija naj

upošteva potrebe

prejemnika in

pošiljatelja

povratne

informacije.

Povratna informacija

je učinkovita, če je

prejemnik prosil za

povratno informacijo

in mu je nismo vsilili .

Povratna informacija

naj bo specifična in ne

splošna, kar pomeni,

da mora vsebovati

vse nujne elemente,

ki jih prejemnik

potrebuje za

razumevanje.

(VIR: Tomič, 1992)


“Narek si napisal v celoti. Pisava je čitljiva.

Velika začetnica pri imenih oseb ti dela

težave. Oglej si besedilo še enkrat in

popravi napake.”

KAJ SPOROČAMO UČENCU


• Naloga učitelja je

zmanjšati svoj vpliv

in posredovati

učencem pogoje, da

sprejemajo lastne

odločitve in pravila.

Usmerjanje otroka k

lastnemu vrednotenju.

“KAJ BI LAHKO

SEDAJ STORIL, DA

BI TO POPRAVIL”

“KAJ MISLIŠ TI O

IZDELKU”

“NISEM NAPISAL

VELIKE ZAČETNICE

PRI IMENU.”

KRATKA DELAVNICA

Učenec učitelju

prinese izdelek

in hoče povratno informacijo.


POVRATNA INFORMACIJA

• Omogočiti predstavitev dosežka.

• Samovrednotenje – NUJNO POZNAVANJE KRITERIJEV.

• Povratna informacija učitelja učencu.

• Načrt za nadaljnje učenje.

POVRATNA INFORMACIJA NAJ IZRAŽA SPREJEMANJE.

(Labinowicz, Izvirni Piaget, 2010)


DELAVNICA:

• Cilji:

- kaj bi se radi naučili, izvedeli, obdelali,

- kako bi se učili,

- kako bomo naučeno predstavili,

- kaj bomo upoštevali.


SLJ

DRU

GVZ

ŠVZ

LVZ

Vsebina , področje Kaj bom usvojil, naredil, dosegel

Branje

neumetnostnega

besedila

Prosti čas

Fse kaj lazi

Stoja in premet v

stran (kolo)

Barvanje izdelkov









brati neumetnostno besedilo:

novico

razumevanje vsebine dokazati z

rešitvijo nalog in oceniti po lastnih

kriterijih

izbrati in uporabiti strategijo

pojasniti, kaj je prosti čas in zakaj

je pomemben ter kako ga lahko

koristno preživimo,

zapeti novo pesem in se besedilo

naučiti na pamet.

pravilno in varno izvesti stojo na

rokah,

predvaje za premet v stran

iz osnovnih barv Ru, Rd, Mo)

zmešati sekundarne barve (Ze,

Or, Vi)

Naloge, izdelki,

pripomočki

UL z nalogami za

utrjevanje in preverjanje

znanja

Naloge razumem,

berem in pišem

sporočila

UL – strategije za branje

Načrt učenja

UL – Prosti čas

U str. 46, 47

Glasbena zgoščenka

Ocenjevanje znanja:

samostojno in varno

narediti stojo

Barvanje kaširanih

izdelkov.


KAKO SE BOMO UČILI

izdelam načrt učenja

Pogledam, kakšno izbiro imam

za predstavitev – dopolnim

načrt

izberem sebi ustrezno

strategijo

pripravim predstavitev in

spremljam postavljene

kriterije za mojo uspešnost –

dopolnim načrt

vzamem si čas za branje

besedila in analizo,

odgovarjam na vprašanja –

dopolnim načrt

sodelujem pri analizi dela


izdelam načrt učenja


izberem sebi ustrezno

strategijo

5 PRSTOV

PV3P

PAUKOVA

VŢN


vzamem si čas za branje

besedila in analizo,

odgovarjam na vprašanja –

dopolnim načrt

S čečkanjem na papir odkrijte ...

ODGOVORI NA VPRAŠANJA: SVINČNIK NA MIZO

1. Vsak učenec prime v roke pisalo.

2. Učitelj postavi vprašanje ali izpostavi problem.

3. Najprej odgovarja tisti učenec, ki znotraj skupine prvi položi pisalo na

mizo. Oglasiti se sme, ko so na mizi pisala vseh članov skupine.

4. V nadaljevanju odgovarjajo tako, kot so po vrsti odlagali pisala na mizo.

5. Učitelj v vsaki skupini izbere določeno pisalo, njegov lastnik pa predstavi

svoj prispevek.


• Kdaj ponavadi čečkamo na papir

• Naštejte tipične oblike čečkanja.

• Ali je čečkanje umetniško delo Zakaj

• Kaj sporočajo spirale iz čečkanja

• Kakšno je vaše mnenje o podajanju psiholoških

značilnosti na osnovi čečkanja

• Ovrednotite pomen čečkanja v psihoanalizi.


• Kaj sporoča spodnje čečkanje


pogledam kakšno izbiro imam

za predstavitev – dopolnim

načrt

NA KAKŠEN NAČIN LAHKO

NAUČENO PREDSTAVITE

časopis

ilustrirana knjižica

računalniška projekcija

videoposnetek

intervju

radijska oddaja

spis

plakat


pripravim predstavitev in

spremljam postavljene

kriterije za svojo uspešnost –

dopolnim načrt


KAKO DO KRITERIJEV

Sooblikovanje kriterijev

TEHNIKA IN KVALITETA

BRANJA – 3. razred

- vezava

- odmori

- knjižno branje črk e, o, l, v, r

- intonacija

- naglasi

- nezložni predlogi

- glasnost

- pravilnost

- berem brez črkovanja in zlogovanja

- pri ,.! delam premore

- pravilno preberem vse črke

- pri ločilu dvignem ali spustim glas

- s, z in v berem skupaj z besedo

- berem glasno in razločno

- berem brez zatikanja


sodelujem pri analizi dela

SAMOVREDNOTENJE:

1. Kaj sem se naučil(a) danes, (v tem tednu)

2. Kakšni so moji občutki v zvezi s tem, kar sem se naučil(a)

3. Kaj sem na novo odkril(a) o sebi in o svetu okoli sebe

SAMOOCENA:

1. Kaj že postaja zame lažje

2. Kaj mi še vedno ni jasno, česa ne zmorem

3. Kje se razvijam, napredujem

4. Kako se najbolje učim in uspevam (sam, s pomočjo

sošolcev – skupine, s pomočjo učiteljice)

Drugo …


NA OSNOVI KRITERIJEV …

Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju


SPREMLJAM SEBE …

Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju


SAMOEVALVACIJA

SAMOOCENJEVANJE:

Učenci reflektirajo o tem,

KAJ so se naučili.

PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ:

SAMOOCENJEVANJE:

SAMOEVALVACIJA:

Učenci reflektirajo o tem, KAKO so se nekaj

naučili.

SAMOEVALVACIJA:

Učenci uporabljajo kriterije

uspešnosti pred učiteljem (jih

označujejo).

Učenci uporabljajo samoevalvacijak vprašanja

med daljšim procesom učenja.


Najpomembnejša stvar pri učenju je bila …

Najtežje se mi zdi …

Najbolj sem užival pri …

Največ sem izvedel o …

Največ pomoči sem potreboval pri …

Še vedno me bega …

Presenetilo me je …

Povsem na novo sem izvedel …

Kaj mi je pomagalo pri odpravljanju neznank …

Zares sem razmišljal o …

Zdaj se počutim …

Mogoče bi se učil bolje, če …

Kaj bi spremenil in predlagal drugim pri opravljanju te dejavnosti je …


VIR SLIK: http://www.scoop.it/t/social-e-learning-network

NAČELA FORMATIVENEGA SPREMLJANJA

(Komljanc, 2004)

1.Diagnostika predznanja (šibkih in močnih

področij).

2. Zagotavljane stika med učnimi stopnjami z

navodili za izboljšanje znanja.

3. Zagotavljanje aktualne povratne informacije.


• … učenje z začasno podporo ali z zidarskim

odrom¨. (Kalin po Wood, Bruner, Ross 1976)

Vir: Predavanje dr. Kalin: Fleksibilni predmetnik – usmeritve in aktualni izzivi, Olimje, 2011


FORMATIVNO SPREMLJANJE

SISTEMATIČNO OPAZOVANJE UČENCEV (sistematično in

načrtno spremljanje učenčevega napredka)

KRITERIJ (kvantiteta in kvaliteta usvojenega znanja/spretnosti,

kar služi kot osnova za vrednotenje)

POVRATNA INFORMACIJA (vsebinska povratna informacije, ki

pove, kaj je učenec dosegel in hkrati česa še ni, kar je

pomembno za samoregulacijsko učenje),

SAMOOCENJEVANJE (ocenjevanje samega sebe, kar je vezano

na samokontrolo oz. samoregulacijo)

NAČRT UČENJA (po dobri diagnostiki predznanja oblikovan

načrt učenja, ki je usmerjen tako v vsebino kot način usvajanja

znanja/spretnosti)

REFLEKSIJA (premišljanje, razglabljanje ali usmerjanje zavesti

mislečega na lastne misli in sebe, skrben premislek o …)


KAJ JE TOREJ ŽELEN PRODUKT SPROTNEGA SPREMLJANJA

KRITIČNO MIŠLJENJE IN SAMOREGULACIJA, ki …

… je rezultat.

… je način mišljenja, pri katerem oseba avtomatično kritično

razmišlja, torej je naraven način določenih odnosov,

interakcij med idejami in informacijami.

KDAJ SE POJAVI

Kritično mišljenje se pojavi, ko si lahko učenci postavljajo

vprašanja:

-Kaj mi pomeni ta informacija

-Kako lahko uporabim to znanje

-V kakšni povezavi je to znanje s tistim, kar že znam

-Ali je ta informacija koristna

-Kakšne bodo posledice zame in za druge, če ta spoznanja

vgradim v svoje ravnanje


KEN ROBINSON zaključi svoje predavanje …

• http://www.ted.com/talks/lang/sl/sir_ken_robinson_bring_on_the_revolution.htmlsource=facebook#.T3GlZtuDryv.facebook


VIRI IN LITERATURA:

• Komljanc, N. (2008). RAP dosežek. Gradivo iz seminarja. Otočec.

• Komljanc, N. (2008). Startegije pouka: učenja in poučevanja. Gradivo iz

seminarja. Otočec.

• Marentič-Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti. Nova

Gorica: Educa.

• Rutar, D. (2002). Učitelj kot intelektualec. Radovljica: Didakta.

• Glasser, William (1991), Dobra šola, Radovljica: Didakta

• Marentič Požarnik, B. (2000), Psihologija učenja in pouka, Ljubljana: DZS.

• Peklaj, Cirila (2001), Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve, Ljubljana, DZS

• McManus, S. (2006). "Attributes of Effective Formative Assessment." Accessed

March 20, 2009 from The Council of Chief State School Officers website.

Dostopna na:http://www.ncpublicschools.org/docs/accountability/educators/fastattributes04081.pdf

Jezikovni pregled: Romana Fekonja

More magazines by this user
Similar magazines