Učinkovito uvajanje učencev v svet branja s tormativnim ...

UČINKOVITO VKLJUČEVANJE UČENCEV V SVET BRANJA S
FORMATIVNIM SPREMLJANJEM
Sandra Mršnik in Leonida Novak,
november 2012
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraţevanje, znanost,
kulturo in šport.

Navodilo:
Razdelimo se na:
- vedeževalce in
- iskalce sreče.
Iskalci sreče kartice odložijo, vedeževalci pa krogle obrnejo na pravo stran in se
zastrmijo v kristalne krogle. Iskalci sreče začno obiskovali vedeževalce. Obiskujejo jih
tako dolgo, dokler ne najdejo tistega, ki jim v skladu z njihovimi željami napove
prihodnost. (Vir: Jill Hadfield, Zgovorne oblike).

Kaj ste delali
Kako ste se počutili
Kje ste bili uspešni
Kdaj ste se počutili uspešne

„Potem boš presojal samega sebe,“ je odgovoril
kralj.
„To je najtežje od vsega – težje kot presojati
druge! Če boš prav uspel v presoji samega sebe,
potem si mož velike modrosti!“
(Antoine de Saint – Exupery, Mali princ)
VIR: http://www.tosiro.rs/06do10.asp

FORMATIVNO SPREMLJANJE
Učenec
Iz minute v
minuto
Dnevno
Tedensko
Mesečno
Po sklopih
Vir: Margaret Heritage, CRESST/UCLA

POJMI
• FORMATIVNO SPREMLJANJE
• SISTEMATIČNO OPAZOVANJE UČENCEV
• KRITERIJ
• POVRATNA INFORMACIJA
• SAMOOCENJEVANJE
• NAČRT UČENJA
• REFLEKSIJA
SAMOLEPLJIVI LISTKI

Sprotno preverjanje ali formativno preverjanje
(spremljanje):
• poteka kontinuirano, med samim učnim procesom,
• z namenom zbirati in dajati informacije za čim
učinkovitejše krmarjenje (usmerjanje) pouka in učenja
(pomen pogoste in primerne povratne informacije).
(Marentič Požarnik)
Formativno spremljanje daje učitelju informacije o učenju
učencev in ko to poteka ustrezno, prav tako obvešča učence
o tem, kako se izboljšati in napredovati v doseganju cilja.
Učitelj mora vedeti, kako uporabiti informacije, da oblikuje
svoj ​pouk. (Shelee King George)
http://wwwatanabe.blogspot.com/2012/02/formative-assessment-and.html

KAKO FORMATIVNO SPREMLJATI
http://www.totalimprove.com/evaluation-services.php
Formativno preverjanje je opazovanje, vodenje
učenca k napredku, servisiranje učitelja in učenca
za odpravljanje šibkosti v znanju. (Komljanc, 2008
po Nitko, 1995)

Načrtovanje spremljanja učenca
Kaj potrebujemo
→priprava področij spremljanja (seznam)
→zapis opažanj za vsakega učenca,
→samolepljivi listki.
Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju
VIR: http://www.scottcounseling.com/wordpress/treatment-for-eating-disorders/2009/05/27/relaxation-time-2/

Pristop:
Načrtovanje spremljanja učenca
→določimo cilj spremljanja,
→predstavimo učencem, kaj bomo spremljali,
→pri spremljanju (zapisovanju) smo natančni (čas),
→po nekajkratnih opazovanjih pregledamo zapiske
in poskušamo ugotoviti vzorce (učenja, mišljenja)
posameznega učenca.
Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju

Načrtovanje spremljanja učenca
Čas:
→spremljanje naj bo načrtno in sistematično
razporejeno po posameznih šolskih urah,
→opazujemo enega ali dva učenca hkrati nekaj minut
pri izvajanju aktivnosti (individualne ali skupinske).
Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju

NAČRTOVANJE POUKA
☼ skupno določanje ciljev, metod, strategij, oblik
predstavljanja,
☼ predznanje povežemo z učenčevimi izkušnjami, ki jih je
že pridobil o nekem pojavu pri pouku ali v vsakdanjem
življenju, kar predstavlja izhodišče za načrtovanje učenja
in poučevanja,
☼ pravočasna in kakovostna povratna informacija za
boljše znanje,
☼ postavljamo realne cilje – samoregulacija učenčevega
učenja, (samo)refleksija, (samo)evalvacija …
Povzeto po Majda Frančič, prof., OŠ Črenšovci

1. PREDZNANJE
DIAGOSTIIKA – KAKO
☼ skupinski pogovor,
☼ tabela trditev,
☼ delo v centrih aktivnosti, kotičkih,
☼ v krogu naokrog,
☼ krožni pregled,
☼ igra vlog,
☼ strategije branja,
☼…
NAPAČNE
PREDSTAVE

PREVERJANJE POZNAVANJA - SIGNALI
4 PRSTI - Zelo dobro
3 PRSTI – Dobro
2 PRSTA – Zadovoljivo
1 PRST – Ne dobro
PEST – Nič ne razumem
BESEDILO

Učenec
bere krajše/daljše besede
(dvozložne, večzložne)
bere krajše/daljše povedi
(male in velike tiskane, male in
velike pisane)
bere besedilo in odgovori na
vprašanja
(male in velike tiskane, male in
velike pisane)
Branje
KAJ SPREMLJAMO
Prirejeno po Jana Kruh Ipavec – Individualni načrt
Dejavnosti
Opombe
(bralna tehnika, ritem branja,
natančnost branja, vrsta
napak, izraznost branja,
razumevanje prebranega, …)
Preverjanje (datum)
Luka
Lara
Nika
Taja
Maša

Kaj obvladam, kaj znam Kaj bi rad izboljšal KAKO/KDAJ
BOM TO
NAREDIL
- gladko in tekoče preberem krajše
pogosto rabljene besede,
- razumem, ko preberem dvakrat ali
trikrat,
- lažje razumem, če preberem
naglas,
- težave imam s tekočim
branjem,
- zamenjujem črke,
- zatikanje pri težjih besedah,
- ne razumem dolgih besed in
povedi,
Glasno in tekoče bom
pred sošolci prebrala
odlomek
neumetnostnega
besedila o _____;
BRANJE
- rada pišem,
- znam se potruditi pri vsebini,
- bolje pišem, če prej odgovorim na
vprašanja v zvezi z vsebino,
- napačno pišem besede,
- ne vem, kdaj je konec
povedi in kje moram vstaviti
ločilo,
Zapisana obnova
besedila in vabilo na
izmišljeno predstavo.
PISANJE
- rada odgovarjam na kratka
učiteljičina vprašanja,
- če je potrebno, prosim učiteljico
za dodatna vprašanja,
- daljše težje besede težje
izgovarjam,
- veliko uporabljam neknjižne
besede,
Obnova odlomka pred
sošolci in poudarjanje
bistvenih podatkov (na
to se pripravi s Paukovo
strategijo).
GOVORJENJE
- razumem krajše preproste
odstavke (do 5 povedi), ki jih
prebere učiteljica ali sošolka,
- bolj si zapomnim vsebino, če takoj
po poslušanju slišano tudi ustno
obnovim.
- težave imam pri poslušanju
daljših besedil,
- najtežje poslušam in
razumem starejša
umetnostna besedila.
Sošolcem bom po
njihovi predstavitvi
postavila vsaj 5
vprašanj o besedilu
Prirejeno po Majdi Frančič, prof., OŠ Črenšovci
POSLUŠANJE

Avtorica Majda Frančič, prof., OŠ Črenšovci, delo z učencem, ki ima DSP

• Ddr. Marentič Požarnik pravi, da je sposobnost
uravnavati svoje učenje eno od pomembnejših
gonil uspeha šol in učencev.
• V predavanju ddr. Marentič Požarnik Kako do bolj poglobljenega učenja in znanja, ki ga je imela na posvetovanju o fleksibilnem predmetniku v
Olimju 25.8. 2009.

Samoregulacijsko učenje je učenje, pri katerem
učenec sam zavestno regulira proces učenja do
končnega cilja (rešitve problema) (Pečjak, 2002).

NAČRT UČENJA1
Ime _______________________
MOJE VPRAŠANJE ali TEMA JE: :
Kako bo raziskal svoje vprašanje oz. temo: …
Prebral bom: Pogledal in poslušal bom: Napisal bom:
Narisal, skiciral bom:
Potreboval bom:
Kako bom predstavil naučeno:
Z delom bom končal do:

Kje bom uporabil novo znanje
Prirejeno po: Ginnis, P. Učitelj – sam svoj mojster in Pečjak, S., Gradišar, A. Bralne učne strategije
Možnost: OSEBNI NAČRT UČENJA Z BRALNIMI STRATEGIJAMI
Ime: _______ Začetek učenja dne: ______ Učenje moramo končati do _____.
Kaj je moja naloga (cilj)
Kaj vem o nalogi
Moj seznam možnih strategij:
Uporaba in opazovanje strategij:
Učenje bo potekalo s pomočjo (za učenje bom potreboval):
OSEBE POSTOPKI VIRI
(sam, s sošolcem, v manjši skupini) (branje, izpisovanje, ogled, obisk, intervju,…) (knjige, TV, splet, videokonferenca, pošta, muzej,…)
__________________________________________ _________________________________________ __________________________________________
Svoje znanje bom posredoval
drugim:_(časopis, projekcija, predavanje, plakat,…)_____
Datum: ______
Svoje znanje bom posredoval učitelju, da ga pregleda:
(lutkovna predstava, poučevanje, televizijska oddaja, intervju,…)______
Datum: __________________
Sem dosegel zastavljen cilj
ANALIZA NAČRTA
Katere strategije so se pokazale učinkovite Zakaj Kaj bom naslednjič spremenil

CILJI:
• zna izbrati ustrezno bralno strategijo,
• zna odgovarjati na vprašanja za razumevanje
besedila;
• zna načrtovati svoje učenje,
• zna izbrati ustrezen način za predstavitev
naučenega;
• zna vrednotiti svoje delo.

Kje bom uporabil novo znanje
Prirejeno po: Ginnis, P. Učitelj – sam svoj mojster in Pečjak, S., Gradišar, A. Bralne učne strategije
Možnost: OSEBNI NAČRT UČENJA Z BRALNIMI STRATEGIJAMI
Ime: _______ Začetek učenja dne: ______ Učenje moramo končati do _____.
Kaj je moja naloga (cilj)
Kaj vem o nalogi
Z BUS RAZUMETI IN UPORABITI PREBRANO
Moj seznam možnih strategij:
Uporaba in opazovanje strategij:
Učenje bo potekalo s pomočjo (za učenje bom potreboval):
OSEBE POSTOPKI VIRI
(sam, s sošolcem, v manjši skupini) (branje, izpisovanje, ogled, obisk, intervju,…) (knjige, TV, splet, videokonferenca, pošta, muzej,…)
__________________________________________ _________________________________________ __________________________________________
Svoje znanje bom posredoval
drugim:_(časopis, projekcija, predavanje, plakat,…)_____
Datum: ______
Svoje znanje bom posredoval učitelju, da ga pregleda:
(lutkovna predstava, poučevanje, televizijska oddaja, intervju,…)______
Datum: __________________
Sem dosegel zastavljen cilj
ANALIZA NAČRTA
Katere strategije so se pokazale učinkovite Zakaj Kaj bom naslednjič spremenil

PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA TER NAPREDOVANJU
UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI (2. člen)
→
→
… daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o
učenčevem individualnem napredovanju;
omogoča učencu kritični premislek in vpogled v osvojeno
znanje.
VIR: http://wwwatanabe.blogspot.com/2012/02/formative-assessment-and.html

VIR: http://www.dialogos.si/slo/predavanja/gvi-ju/gradiva/acrobat/povinfo.pdf Nigel Nicholson, London Business School, 1998
KAJ JE
POVRATNA INFORMACIJA
USTREZNO
DAJANJE PI
S povratno informacijo
dosegamo
spremembe v vedenju učencev.
Povratna informacija je način, kako posameznikom
pomagati pri učenju.

PRAVOČASNOST
PODAJANJE POVRATNE
INFORMACIJE
KORISTNOST
SPECIFIČNOST
OBJEKTIVNOST
OPIS
DOBRE NOVICE
VIR: http://www.dialogos.si/slo/predavanja/gvi-ju/gradiva/acrobat/povinfo.pdf Nigel Nicholson, London Business School, 1998

UČINKOVITA POVRATNA INFORMACIJA
Povratna informacija naj
bo osredotočena na
vedenje, ki ga
prejemnik lahko
nadzira, in na
vedenje, ki se je
pravkar zgodilo.
Povratna
informacija mora
biti dana ob
pravem času.
Povratna
informacija naj
bo opisna, ne le
ocenjevalna.
Povratna
informacija mora
biti preverjena.
Povratna
informacija naj
upošteva potrebe
prejemnika in
pošiljatelja
povratne
informacije.
Povratna informacija
je učinkovita, če je
prejemnik prosil za
povratno informacijo
in mu je nismo vsilili .
Povratna informacija
naj bo specifična in ne
splošna, kar pomeni,
da mora vsebovati
vse nujne elemente,
ki jih prejemnik
potrebuje za
razumevanje.
(VIR: Tomič, 1992)

“Narek si napisal v celoti. Pisava je čitljiva.
Velika začetnica pri imenih oseb ti dela
težave. Oglej si besedilo še enkrat in
popravi napake.”
KAJ SPOROČAMO UČENCU

• Naloga učitelja je
zmanjšati svoj vpliv
in posredovati
učencem pogoje, da
sprejemajo lastne
odločitve in pravila.
Usmerjanje otroka k
lastnemu vrednotenju.
“KAJ BI LAHKO
SEDAJ STORIL, DA
BI TO POPRAVIL”
“KAJ MISLIŠ TI O
IZDELKU”
“NISEM NAPISAL
VELIKE ZAČETNICE
PRI IMENU.”
KRATKA DELAVNICA
Učenec učitelju
prinese izdelek
in hoče povratno informacijo.

POVRATNA INFORMACIJA
• Omogočiti predstavitev dosežka.
• Samovrednotenje – NUJNO POZNAVANJE KRITERIJEV.
• Povratna informacija učitelja učencu.
• Načrt za nadaljnje učenje.
POVRATNA INFORMACIJA NAJ IZRAŽA SPREJEMANJE.
(Labinowicz, Izvirni Piaget, 2010)

DELAVNICA:
• Cilji:
- kaj bi se radi naučili, izvedeli, obdelali,
- kako bi se učili,
- kako bomo naučeno predstavili,
- kaj bomo upoštevali.

SLJ
DRU
GVZ
ŠVZ
LVZ
Vsebina , področje Kaj bom usvojil, naredil, dosegel
Branje
neumetnostnega
besedila
Prosti čas
Fse kaj lazi
Stoja in premet v
stran (kolo)
Barvanje izdelkov
brati neumetnostno besedilo:
novico
razumevanje vsebine dokazati z
rešitvijo nalog in oceniti po lastnih
kriterijih
izbrati in uporabiti strategijo
pojasniti, kaj je prosti čas in zakaj
je pomemben ter kako ga lahko
koristno preživimo,
zapeti novo pesem in se besedilo
naučiti na pamet.
pravilno in varno izvesti stojo na
rokah,
predvaje za premet v stran
iz osnovnih barv Ru, Rd, Mo)
zmešati sekundarne barve (Ze,
Or, Vi)
Naloge, izdelki,
pripomočki
UL z nalogami za
utrjevanje in preverjanje
znanja
Naloge razumem,
berem in pišem
sporočila
UL – strategije za branje
Načrt učenja
UL – Prosti čas
U str. 46, 47
Glasbena zgoščenka
Ocenjevanje znanja:
samostojno in varno
narediti stojo
Barvanje kaširanih
izdelkov.

KAKO SE BOMO UČILI
izdelam načrt učenja
Pogledam, kakšno izbiro imam
za predstavitev – dopolnim
načrt
izberem sebi ustrezno
strategijo
pripravim predstavitev in
spremljam postavljene
kriterije za mojo uspešnost –
dopolnim načrt
vzamem si čas za branje
besedila in analizo,
odgovarjam na vprašanja –
dopolnim načrt
sodelujem pri analizi dela

izdelam načrt učenja

izberem sebi ustrezno
strategijo
5 PRSTOV
PV3P
PAUKOVA
VŢN

vzamem si čas za branje
besedila in analizo,
odgovarjam na vprašanja –
dopolnim načrt
S čečkanjem na papir odkrijte ...
ODGOVORI NA VPRAŠANJA: SVINČNIK NA MIZO
1. Vsak učenec prime v roke pisalo.
2. Učitelj postavi vprašanje ali izpostavi problem.
3. Najprej odgovarja tisti učenec, ki znotraj skupine prvi položi pisalo na
mizo. Oglasiti se sme, ko so na mizi pisala vseh članov skupine.
4. V nadaljevanju odgovarjajo tako, kot so po vrsti odlagali pisala na mizo.
5. Učitelj v vsaki skupini izbere določeno pisalo, njegov lastnik pa predstavi
svoj prispevek.

• Kdaj ponavadi čečkamo na papir
• Naštejte tipične oblike čečkanja.
• Ali je čečkanje umetniško delo Zakaj
• Kaj sporočajo spirale iz čečkanja
• Kakšno je vaše mnenje o podajanju psiholoških
značilnosti na osnovi čečkanja
• Ovrednotite pomen čečkanja v psihoanalizi.

• Kaj sporoča spodnje čečkanje

pogledam kakšno izbiro imam
za predstavitev – dopolnim
načrt
NA KAKŠEN NAČIN LAHKO
NAUČENO PREDSTAVITE
časopis
ilustrirana knjižica
računalniška projekcija
videoposnetek
intervju
radijska oddaja
spis
plakat

pripravim predstavitev in
spremljam postavljene
kriterije za svojo uspešnost –
dopolnim načrt

KAKO DO KRITERIJEV
Sooblikovanje kriterijev
TEHNIKA IN KVALITETA
BRANJA – 3. razred
- vezava
- odmori
- knjižno branje črk e, o, l, v, r
- intonacija
- naglasi
- nezložni predlogi
- glasnost
- pravilnost
- berem brez črkovanja in zlogovanja
- pri ,.! delam premore
- pravilno preberem vse črke
- pri ločilu dvignem ali spustim glas
- s, z in v berem skupaj z besedo
- berem glasno in razločno
- berem brez zatikanja

sodelujem pri analizi dela
SAMOVREDNOTENJE:
1. Kaj sem se naučil(a) danes, (v tem tednu)
2. Kakšni so moji občutki v zvezi s tem, kar sem se naučil(a)
3. Kaj sem na novo odkril(a) o sebi in o svetu okoli sebe
SAMOOCENA:
1. Kaj že postaja zame lažje
2. Kaj mi še vedno ni jasno, česa ne zmorem
3. Kje se razvijam, napredujem
4. Kako se najbolje učim in uspevam (sam, s pomočjo
sošolcev – skupine, s pomočjo učiteljice)
Drugo …

NA OSNOVI KRITERIJEV …
Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju

SPREMLJAM SEBE …
Vir: Dale Easley/Mitchell: Portfolio v ocenjevanju

SAMOEVALVACIJA
SAMOOCENJEVANJE:
Učenci reflektirajo o tem,
KAJ so se naučili.
PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ:
SAMOOCENJEVANJE:
SAMOEVALVACIJA:
Učenci reflektirajo o tem, KAKO so se nekaj
naučili.
SAMOEVALVACIJA:
Učenci uporabljajo kriterije
uspešnosti pred učiteljem (jih
označujejo).
Učenci uporabljajo samoevalvacijak vprašanja
med daljšim procesom učenja.

Najpomembnejša stvar pri učenju je bila …
Najtežje se mi zdi …
Najbolj sem užival pri …
Največ sem izvedel o …
Največ pomoči sem potreboval pri …
Še vedno me bega …
Presenetilo me je …
Povsem na novo sem izvedel …
Kaj mi je pomagalo pri odpravljanju neznank …
Zares sem razmišljal o …
Zdaj se počutim …
Mogoče bi se učil bolje, če …
Kaj bi spremenil in predlagal drugim pri opravljanju te dejavnosti je …

VIR SLIK: http://www.scoop.it/t/social-e-learning-network
NAČELA FORMATIVENEGA SPREMLJANJA
(Komljanc, 2004)
1.Diagnostika predznanja (šibkih in močnih
področij).
2. Zagotavljane stika med učnimi stopnjami z
navodili za izboljšanje znanja.
3. Zagotavljanje aktualne povratne informacije.

• … učenje z začasno podporo ali z zidarskim
odrom¨. (Kalin po Wood, Bruner, Ross 1976)
Vir: Predavanje dr. Kalin: Fleksibilni predmetnik – usmeritve in aktualni izzivi, Olimje, 2011

FORMATIVNO SPREMLJANJE
SISTEMATIČNO OPAZOVANJE UČENCEV (sistematično in
načrtno spremljanje učenčevega napredka)
KRITERIJ (kvantiteta in kvaliteta usvojenega znanja/spretnosti,
kar služi kot osnova za vrednotenje)
POVRATNA INFORMACIJA (vsebinska povratna informacije, ki
pove, kaj je učenec dosegel in hkrati česa še ni, kar je
pomembno za samoregulacijsko učenje),
SAMOOCENJEVANJE (ocenjevanje samega sebe, kar je vezano
na samokontrolo oz. samoregulacijo)
NAČRT UČENJA (po dobri diagnostiki predznanja oblikovan
načrt učenja, ki je usmerjen tako v vsebino kot način usvajanja
znanja/spretnosti)
REFLEKSIJA (premišljanje, razglabljanje ali usmerjanje zavesti
mislečega na lastne misli in sebe, skrben premislek o …)

KAJ JE TOREJ ŽELEN PRODUKT SPROTNEGA SPREMLJANJA
KRITIČNO MIŠLJENJE IN SAMOREGULACIJA, ki …
… je rezultat.
… je način mišljenja, pri katerem oseba avtomatično kritično
razmišlja, torej je naraven način določenih odnosov,
interakcij med idejami in informacijami.
KDAJ SE POJAVI
Kritično mišljenje se pojavi, ko si lahko učenci postavljajo
vprašanja:
-Kaj mi pomeni ta informacija
-Kako lahko uporabim to znanje
-V kakšni povezavi je to znanje s tistim, kar že znam
-Ali je ta informacija koristna
-Kakšne bodo posledice zame in za druge, če ta spoznanja
vgradim v svoje ravnanje

KEN ROBINSON zaključi svoje predavanje …
• http://www.ted.com/talks/lang/sl/sir_ken_robinson_bring_on_the_revolution.htmlsource=facebook#.T3GlZtuDryv.facebook

VIRI IN LITERATURA:
• Komljanc, N. (2008). RAP dosežek. Gradivo iz seminarja. Otočec.
• Komljanc, N. (2008). Startegije pouka: učenja in poučevanja. Gradivo iz
seminarja. Otočec.
• Marentič-Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti. Nova
Gorica: Educa.
• Rutar, D. (2002). Učitelj kot intelektualec. Radovljica: Didakta.
• Glasser, William (1991), Dobra šola, Radovljica: Didakta
• Marentič Požarnik, B. (2000), Psihologija učenja in pouka, Ljubljana: DZS.
• Peklaj, Cirila (2001), Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve, Ljubljana, DZS
• McManus, S. (2006). "Attributes of Effective Formative Assessment." Accessed
March 20, 2009 from The Council of Chief State School Officers website.
Dostopna na:http://www.ncpublicschools.org/docs/accountability/educators/fastattributes04081.pdf
Jezikovni pregled: Romana Fekonja