Leto VIII/02 - Slovenska vojska

Ko t i č k i
Za tokratno številko
revije Prvi nekaj
preizkušenih modrosti
Pregovori o domu in domovini:
• Običaji starine so ščit domovine.
• Ljubo doma, kdor ga ima;
kdor ga nima, pa za njim kima.
• Boljša domača gruda,
kot na tujem zlata ruda.
• Na starem ognjišču rado gori.
• Povsod je lepo, a doma je najlepše.
• Veliko mesto – velika samota.
• Vsakomur se svoje najlepše zdi.
• Svoja hišica – svoja voljica.
• Bolje prvi na vasi kakor zadnji v mestu.
• Domače perilo naj se doma pere.
• Kdor se doma poniža, ga na tujem pohodijo.
• Kdor se s tujim jezikom pači, z domačim berači.
• Ne vemo, kaj imamo, dokler ne izgubimo.
• Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega.
• Težko svojemu brez svojega.
• Ne zanesi se na tujo kašo pri svoji doma.
• Kadar izgubiš, kar imaš, tega vrednost
spoznaš.
• Starih šeg ne vseh zatreti, novih pa ne vseh
sprejeti.
• Tuja šega domačo zbega.
• Iz medene doline bežiš, pa si v štrukljev hrib
želiš.
• Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
• Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega
gnezda.
Matej Jakopič,
namestnik
vojaškega vikarja
Službena ocena
pomembno vpliva na
karierno pot posameznika.
Z njo se ovrednoti
delo posameznika v preteklem letu.
Seveda pa to ne bi bilo možno, če ne bi bili
vnaprej znani kriteriji, po katerih se posameznik
lahko ocenjuje. Kriterije ocenjevanja
določa veljaven pravilnik o službenem ocenjevanju
pripadnikov. Pristojnost ocenjevanja
imajo nadrejeni, in sicer prvi pristojen je
poveljnik voda ali njemu enake enote.
Kriteriji ocenjevanja so natančno in povsem jasno
določeni v pravilniku. Zaradi navedenega
tudi ni večjih težav v praksi. Nekaj vprašanj pa se
je vendarle pojavilo glede pritožbene poti zoper
odločitev (službene ocene) nadrejenega na prvi
stopnji, in sicer glede roka, nadalje pristojnosti
odločanja komisije na drugi stopnji ter sestave
komisije. Navedena vprašanja na splošno določajo
veljavna pravila službe.
Rok za pritožbo zoper službeno oceno znaša pet
dni, ki se šteje od dneva seznanitve s službeno
oceno. Pri določitvi pritožbenega roka je treba
smiselno uporabiti institut uradnega razgovora.
Pritožba se poda po službeni poti poveljniku
bataljona, njemu enake ali višje enote. V praksi
je bilo nekaj problemov, ki se nanašajo na štetje
roka. Kot v drugih postopkih velja tudi tu pravilo,
da v primeru, da se zadnji dan roka izteče na dela
prosti dan, se šteje za zadnji dan roka, v katerem
je še možno vložiti pritožbo, prvi naslednji delovni
dan. Posebno vprašanje pa je, kako ravnati, če
nekdo zamudi ta rok zgolj za nekaj dni Odgovor
na to vprašanje (po mojem mnenju) ni določno
opredeljen v predpisih. Zaradi navedenega bi bilo
treba (po mojem mnenju) v konkretnem primeru
vsak primer zamude presojati posebej in tako
odločiti, ali se pritožba še sprejme v obravnavo,
zaradi npr. zamude le nekaj dni, službene odsotnosti,
druge opravičljive odsotnosti, ipd. Kolikor
vem, je takšna tudi praksa.
Glede pristojnosti komisije, ki odloča na drugi stopnji,
je treba pojasniti, da v pritožbenem postopku
slednja preizkusi oceno in sprejme dokončno
odločitev, s katero pisno obvesti vojaško osebo, ki
se je pritožila, ter nadrejenega, ki je komisijo imenoval.
Dokončna ocena pomeni, da je ni mogoče
več preizkusiti oz. ponovno obravnavati. V praksi
se je pojavilo vprašanje, ali mora komisija vedno
preizkusiti celotno oceno, torej vse kriterije ocenjevanja,
ali pa je glede samega preizkusa ocena
Službena ocena
vezana na pritožbene razloge, torej da ponovno
presoja le tisto, kar pritožnik prigovarja. Pravila
službe v tem delu ne dajejo jasnega odgovora.
Po mojem mnenju bi morala biti komisija v konkretnem
primeru – primerljivo z drugimi pravnimi
postopki – vezana na pritožbene razloge in zato
ponovno preizkusiti le slednje, medtem ko bi morala
v preostalem delu potrditi odločitev na prvi
stopnji. V določenem primeru pa se mi zdi smiselno,
da bi komisija imela (v prihodnje, ob ustrezni
dopolnitvi pravnih podlag) tudi pristojnost, da
najprej vrne zadevni primer v ponovno odločanje
prvi stopnji, npr. zlasti, če bi bile na prvi stopnji
narejene bistvene pomanjkljivosti, kot npr: da je
na prvi stopnji odločal nekdo, ki ni bil pristojen.
In še glede sestave komisije, in vprašanja, kaj se
šteje za neposredno poveljstvo (član iz neposrednega
poveljstva) Menim, da je treba pri odgovoru
na zastavljeno vprašanje preveriti, kakšna
je organizacijska struktura posamezne enote in
tako ugotoviti, ali in na katerih stopnjah je postavljeno
poveljstvo (npr. poveljstvo čete, bataljona,
odgovor daje formacija). Kar nekaj vprašanj pa
se je v praksi pojavljalo glede enega vidika sestave
komisije, in sicer kako lahko nekdo ocenjuje
posameznika, če pa član komisije ni nujno v liniji
poveljevanja s slednjim niti ni kako drugače med
letom spremljal delo posameznika Morda se na
prvi pogled zdi prej navedeno za nekoliko nenavadno,
a vendarle je treba pojasniti, da je komisija
dolžna opraviti preizkus ocene temeljito, poglobljeno
ter z vso resnostjo in strokovnostjo. Komisija
lahko povsem veljavno in verodostojno pride
do podatkov o delu posameznika v preteklem letu
med drugim tudi tako, da dejansko stanje preveri
preko razgovorov z vpletenimi (posameznik,
njegovi nadrejenimi), vpogleda v dokumentacijo,
preveri s strani posameznika izdelane dokumente,
ipd.
Tako, toliko o nekaj odprtih vprašanj glede službene
ocene. Slednja je pomembna za vse nas,
prav tako je le od nas samih, od našega dela in
odnosa do dela ter od naše strokovnosti, vestnosti,
marljivosti, korektnosti, zglednega in tovariškega
vedenja odvisna, kakšna bo. Vsekakor pa
ni samo odlična službena ocena tista, ki pozitivno
ovrednoti posameznika! Glede prihodnjega
dela ter naše skupne želje po čim boljši službeni
oceni, pa vsekakor ne pozabimo, katera pravila
veljajo pri kriteriju PGS in kriteriju streljanja (strelske
usposobljenosti)! Slednje pa res ni treba pojasnjevati,
kajne
3 0 P R V I