Predstavitev projekta - Zavod RS za Å¡olstvo

Osnovna šola bratov Polaniev Maribor
Disleksija in una uspešnost
Ravnateljica: Brigita Smogavec
Konzulentki: mag. Marjeta Borstner, Matejka Lovše
Vodja projekta: Polona Legvart
Zavod republike Slovenije za šolstvo
Maribor, 28. 9. 2010
Osnovni podatki o IP
Leto zaetka: 2009/10
as trajanja: 2 leti
Prijavitelj projekta: OŠ bratov Polaniev Maribor
Projektna skupina: Janja Brai, Majda Gorjup, Tanja Gobar,
Žarko Jan, Nadja Juvan, Janja Karo, Mirjam Klavž
Dolinar,Simona Mlaker Šušek, Olga Olas Kova, Mojca Peri,
Bojana Peruš Maruši, Jasmina Šisernik, Alenka Zupani
Danko
Podroje projekta: profesionalni razvoj (kljune kompetence)
strokovnih delavcev
Cilj projekta: senzibiliziranje uiteljev za prisotnost disleksije v
vsakodnevni pedagoški praksi in oblikovanje ustreznih
metodino-didaktinih pristopov
1

Kaj je disleksija
"O em pravzaprav govorimo, ko pravimo, da ima
otrok bralne in napisovalne težave V pogovoru z
uitelji in terapevti se namre pojavljajo razlini
opisi in pomeni. Gre preprosto za slabo branje ali
za legastenijo / disleksijo Ima otrok res motnje
branja…. ali se preprosto ni nauil brati
Razjasnitev teh vprašanj je pomembnejša kot se
zdi na prvi pogled….
Volker Ebel, Gabriele Hessmann: Lese-Rechtschreib-Schwäche, str. 33
Ali disleksija vpliva na uni uspeh
“Otroci z disleksijo lahko uno temo dobro poznajo in
razumejo, toda svojega znanja niso sposobni
pokazati zgolj v priakovani, recimo pisni obliki …
Ob podpori in spodbudi lahko otroci z disleksijo
preverjanja znanja oziroma izpite dobro opravijo…
Gavin Reid: Nekaj v prijateljsko pomo, str. 16
3

Vloga uitelja
Zelo verjetno je, da ima tudi sleherni uitelj v vsakem letniku vsaj
nekaj otrok, ki imajo tovrstne težave in vprašanje je le, ali jim
posvea ustrezno pozornost ali ne. (EDA, 1999)
Uitelj pri pouku je prvi, ki pomaga uencu z
unimi težavami. Ponavadi je tudi prvi, ki odkrije
težave pri uencu.
4

Podroja dejavnosti
• Pregled strokovne literature
• Priprava in izvedba predavanj (Alenka Zupani Danko, Ann
Morrison Clement)
• Strokovne konzultacije
• Primeri prakse razvijanja inovativnih projektov (z ZRSŠ)
• Spremljanje šolske prakse
INOVA CIJA
5

Tabor
- program
Tabor BRAVO VSI
“Domov se je sin
vrnil zelo
razpoložen in na
obrazu mu je sijal
tisti nasmešek, ki
pravi:
»Zadovoljen sem
s seboj, zmorem
poeti stvari kot
vrstniki, še bi šel.
Ni kaj dodati.”
6

SUPERVIZIJSKA SKUPINA NA ŠOLI
Podroja izobraževanja, raziskovanja, razgovorov
prepoznavanje druganosti
razumevanje inkluzije
študij primerov (Ronald D. Davis, Gavin Read,
idr.)
refleksija pedagoške prakse (pedagoški stili,
razlinost uinkovitih metod in oblik dela)
SUPERVIZIJSKA SKUPINA NA ŠOLI
“e želimo razumeti pravo kakovost ljudi, se je
potrebno potopiti v njihovo razmišljanje in
spoznati njihova iskanja in odpore.”
7

Povzetek ob zakljuku
Cilj projekta:
Senzibiliziranje uiteljev za
prisotnost disleksije v
vsakodnevni pedagoški
praksi in razvijanje
ustreznih metodino -
didaktinih pristopov.
Priakovani cilj inovacije je dosežen.
Predlagana dosežena raven novosti rezultata:
4. raven razvoja novosti: odkritje novega vzgojno-izobraževalnega elementa ali
oblikovanje nove celote s kombinacijo že znanih didaktinih
elementov.
Projekt odkriva naslednje nove spoznavne elemente:
Razumevanje disleksije in dislektinega unega sloga.
Razumevanje razsežnosti zavesti posameznika z disleksijo.
Spoznavanje in aplikacija tehnike obvladovanja dezorientacije in drugih
multisenzornih metodino-didaktinih pristopov pri unem delu.
Nove spoznavne elemente, z aplikacijo v neposrednem pedagoškem delu, sproti
preverjamo in vrednotimo ter jim skušamo zagotoviti pomembno mesto med naeli
strokovne doktrine pedagoškega dela na šoli.
Uvajamo tehniko obvladovanja dezorientacije v pouk.
Pripravili ter izvedli smo tabor za uence z disleksijo, kot novost vzgojnoizobraževalnega
programa na šoli.
8

Hvala.
9