Strokovno poročilo 2010 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

STROKOVNO POROČILO 2010

STROKOVNO POROČILO 2010
Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
Odgovorna oseba:
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica
Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi:
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, urednica
Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica, urednica
Besedila za poročilo so prispevali:
Doc. dr. Zlatko Fras, prof. dr. Rok Accetto, prof. dr. Aleš Blinc, prof. dr. Mirta Koželj, prof. dr. Marko Noč, doc. dr. Marjeta Trčelj, prof.
dr. Borut Štabuc, prof. dr. Andrej Bren, doc. dr. Andrej Janež, prof. dr. Peter Černelč, prof. dr. Matija Tomšič, Gregor Veninšek, prim.
Martin Možina, mag. Hugon Možina, prim. Marjan Fortuna, prof. dr. Alojz Pleskovič, prof. dr. Borut Geršak, prof. dr. Mirko Omejc, doc.
dr. Marjan Koršič, prof. dr. Uroš Ahčan, prof. dr. Matjaž Veselko, prof. dr. Miha Sok, prim. Boris Sedmak, prof. dr. Andrej Kansky, prof.
dr. Vesna Novak Jankovič, prim. Ivan Vidmar, prof. dr. Dragica Maja Smrke, prof. dr. Vladimir B. Vodušek, prof. dr. Zvezdan Pirtošek,
doc. dr. Bojana Žvan, prof. dr. Janez Zidar, doc. dr. Adolf Lukanovič, doc. dr. Borut Kobal, dr.Tanja Premru Sršen, prof. dr. Eda Vrtačnik
Bokal, Leon Meglič, prof. dr. Rajko Kenda, prim. Mojca Brecelj Kobe, doc. dr.Tadej Avčin, Uroš Krivec, prim. Marjeta Sedmak, prof. dr.
Tadej Battellino, doc. dr. Tanja Kersnik Levart, prof. dr. Tomaž Podnar, doc. dr. Janez Jazbec, doc. dr. Darja Paro Panjan, prof. dr. David
Neubauer, akademik prof. dr. Uroš Skalerič, prof. dr. Milan Petelin, prof. dr. Janja Jan, doc. dr. Maja Ovsenik, Jelka Jožef, prof. dr. Ksenija
Geršak, Erna Kos Grabnar, akademik prof. dr. Franc Strle, prof. dr. Branka Strin Kranjc, prof.dr. Vane Antolič, prof. dr. Miha Žargi, Tanja
Planinšek Ručigaj, prim. mag. Darja Babnik Peskar, prof. dr. Sergej Hojker, doc. dr. Marija Prezelj, asist. dr. Metoda Dodič Fikfak, Andrej
Fink, Mojca Blatnik, Andreja Čufar, Nataša Kos, prof. dr. Marko Hawlina, dr. Boriana Kremžar, dr. Dominika Oroszy, prof. dr. Bojana
Beovič, prim. Dušica Pleterski, Jelka Mlakar, Nataša Čermelj, Renata Jurša, Stanko Grabljevec, doc .dr. Tatjana Lejko-Zupanc, Mojca
Dolinšek, mag. Maja Klančnik Gruden, Mojca Fink, Valentin Sojar, doc. dr. Zdravko Štor.
Tehnična urednica:
Maja Strajnar
Lektura:
Apolonija Kališnik
Oblikovanje in prelom:
Ana Vedlin
Fotografije:
Jolanda Kofol – MFDC, 123 RF, Istock
Naklada:
250 izvodov
Tisk:
Fota – Cop d.o.o.
Copyright © 2011, Univerziteni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, junij 2011
ISSN 2232-3503

KAZALO
1. UVOD 7
1.1. Ključni strokovni dosežki v letu 2010 8
2. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA UKCL 11
2.1. Organigram strokovnega vodstva 13
2.1.1. Svet zavoda UKC Ljubljana 13
2.1.2. Člani strokovnega sveta UKCL so: 14
2.1.3. Vodstvo UKC Ljubljana 14
2.2. Strokovni svet 14
2.3. Organigram strokovnega vodstva zdravstvene nege 18
2.4. Strokovni svet zdravstvene nege 18
3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 21
3.1. Zdravstvena dejavnost v številkah 21
3.1.1. Raven bolnišnične in ambulantne oskrbe 21
3.1.2. Terciarna bolnišnična dejavnost 23
3.2. Strokovna poročila klinik, kliničnih oddelkov in centrov 25
3.2.1. INTERNA KLINIKA 25
3.2.1.1. Klinični oddelek za hipertenzijo 27
3.2.1.2. Klinični oddelek za žilne bolezni 29
3.2.1.3. Klinični oddelek za kardiologijo 31
3.2.1.4. Klinični oddelek za intenzivno interno medicino 32
3.2.1.5. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije 34
3.2.1.6. Klinični oddelek za gastroenterologijo 36
3.2.1.7. Klinični oddelek za nefrologijo 39
3.2.1.8. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove 41
3.2.1.9. Klinični oddelek za revmatologijo 43
3.2.1.10. Klinični oddelek za za hematologijo 45
3.2.1.11. Center za vojne veterane 47
3.2.1.12. Center za zastrupitve 49
3.2.1.13. Internistična prva pomoč 51
3.2.1.14. Oddelek urgentne interne medicine 53
3.2.2. KIRURŠKA KLINIKA 54
3.2.2.1. Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja 56
3.2.2.2. Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo 58
3.2.2.3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo 59
3.2.2.4. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline 61

3.2.2.5. Klinični oddelek za travmatologijo 63
3.2.2.6. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo 65
3.2.2.7. Klinični oddelek za urologijo 67
3.2.2.8. Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo 68
3.2.2.9. Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 70
3.2.2.10. Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 72
3.2.2.11. Klinični oddelek za kirurške okužbe 74
3.2.2.12. Paliativna oskrba na kirurških klinikah 77
3.2.3. NEVROLOŠKA KLINIKA 78
3.2.3.1. Klinični oddelek za bolezni živčevja 79
3.2.3.2. Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 80
3.2.3.3. Klinični inštitut za nevrofiziologijo 82
3.2.4. GINEKOLOŠKA KLINIKA 86
3.2.4.1. Klinični oddelek za ginekologijo 88
3.2.4.2. Klinični oddelek za perinatologijo 90
3.2.4.3. Klinični oddelek za reprodukcijo 94
3.2.4.4. Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena 96
3.2.5. PEDIATRIČNA KLINIKA 98
3.2.5.1. Služba za otroško psihiatrijo 100
3.2.5.2. Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo 102
3.2.5.3. Služba za pljučne bolezni 103
3.2.5.4. Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko 104
3.2.5.5. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove 106
3.2.5.6. Služba za kardiologijo 109
3.2.5.7. Klinični oddelek za nefrologijo 110
3.2.5.8. Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko 112
3.2.5.9. Služba za hematologijo in onkologijo 114
3.2.5.10. Služba za neonatologijo 115
3.2.5.11. Služba za nutricionistiko, dietetiko in bolniško prehrano 117
3.2.5.12. Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo 119
3.2.6. STOMATOLOŠKA KLINIKA 123
3.2.6.1. Center za ustne bolezni in parodontologijo 125
3.2.6.2. Center za otroško in preventivno zobozdravstvo 126
3.2.6.3. Center za fiksno protetiko in Center za snemno protetiko 127
3.2.6.4. Center za zobne bolezni 130
3.2.6.5. Center za zobno in čeljustno ortopedijo 132
3.2.7. KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA 134
3.2.8. OČESNA KLINIKA 136

3.2.9. DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA 140
3.2.10. KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO 143
3.2.11. ORTOPEDSKA KLINIKA 145
3.2.12. KLINIČNI INSTITUT ZA RADIOLOGIJO 147
3.2.13. KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO 150
3.2.14. INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMIJO IN BIOKEMIJO 152
3.2.15. INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO 154
3.2.16. KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA 156
3.2.17. REŠEVALNA POSTAJA 159
3.2.18. LEKARNA 162
3.2.19. SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE 165
3.3. Podatki o številu doseženih točk za kliničnost 166
3.4. Koordinacija operativne dejavnosti v centralnem operacijskem bloku 168
3.5. Strokovni kolegij intenzivnih terapij – SKIT 171
4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 172
4.1. Raziskovalni svet 181
5. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO – TERCIAR 182
5.1. Komisija za klinične raziskave UKCL 182
5.2. Projekti terciarne dejavnosti UKCL 183
6. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST 193
6.1. Svet za izobraževanje 195
6.2. Izobraževalna dejavnost v zdravstveni negi 197
7. TRANSPLANTACIJSKA DEJAVNOST V UKC 199
8. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST BOLNIKOV 201
8.1. Služba za kakovost 201
8.2. Redni strokovni nadzori 204
8.3. Kazalniki, klinične poti in smernice 205
8.4. Sistem upravljanja z odkloni – izboljšanje varnostne kulture 211
8.5. Sistem zagotavljanja kakovosti na področju zdravstvene nege in oskrbe 216
9. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB 222
9.1. Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb – KOBO 222
9.2. Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb – SPOBO 223
9.3. Poročilo kolegija higienikov 225
10. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNO MEDICINSKEGA MATERIALA 229
10.1. Komisija za zdravila UKCL 229
10.2. Komisija za antibiotike 233
10.3. Poročilo o obvladovanju porabe potrošno medicinskega materiala 234
11. SODELOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI 243

1.
Uvod
Kot mnoga leta v preteklosti smo tudi v letu 2010 v UKC Ljubljana
dokazali, da smo vodilna strokovno medicinska ustanova v
R Sloveniji in hkrati največja bolnišnica, ki zaposluje visoko
strokovno usposobljen in ustvarjalen kader. UKCL omogoča visoko
specializirano in sodobno zdravstveno oskrbo in visoko raven
zdravstvene nege. Kot vodilna zdravstvena ustanova opravljamo
trojno poslanstvo: zdravstveno dejavnost, kamor sodi diagnostika,
zdravljenje in rehabilitacija bolnikov ter pedagoško delo in
znanstveno raziskovalno delo.
V preteklem letu smo s svojimi 7.441 zaposlenimi na sekundarni
in terciarni ravni obravnavali preko milijon bolnikov, od tega
smo jih v bolnišnici zdravili 102.088, ostale pa v ambulantah in
funkcionalno diagnostičnih enotah. Kljub rahlemu zmanjšanju
števila obravnav glede na prejšnje leto smo še vedno presegli
dogovorjen obseg dela. Tudi ležalno dobo smo v preteklem letu
dodatno skrajšali.
V preteklem letu smo uvedli številne nove diagnostične in
terapevtske metode, kar je razvidno iz povzetka v nadaljevanju in
izčrpneje v samih poročilih kliničnih oddelkov. Največ novih metod
smo uvedli preko internih raziskovalnih projektov v okviru terciarja I.
V letu 2010 je potekalo kar 220 terciarnih raziskovalnih projektov.
Poleg tega smo sodelovali tudi v 19 raziskovalnih programih, 45
raziskovalnih projektih in 3 ciljnih raziskovalnih programih, ki jih
financirata ARRS in MZ. Sodelovali smo tudi pri 28 mednarodnih
raziskovalnih projektih.
Na področju transplantacij se je povečala dejavnost za 12,9 %.
S skupnimi močmi smo se zoperstavili epidemiji nove (prašičje)
gripe in sestavili obsežen pandemski načrt, ki nam bo lahko služil
tudi v bodoče v primerih večjih epidemij.
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica,Strokovna direktorica UKC Ljubljana
Veliko je bilo opravljenega tudi na nivoju zviševanja kakovosti in
varnosti obravnave bolnikov. Pripravili smo 60 kliničnih poti in 54
smernic po enotni metodologiji. Od tega je bilo v klinično prakso
uvedenih 15 kliničnih poti in 33 smernic. Ostale so v izvedbeni
pripravi. Uvedli smo tudi projekt WHO: Varna kirurgija rešuje
življenja.
7

V okviru strokovnega vodstva so delovale tudi Komisija za
bolnišnične okužbe (KOBO), Služba za preprečevanje bolnišničnih
okužb (SPOBO), Komisija za zdravila, Komisija za antibiotike,
Strokovni kolegij intenzivnih terapij (SKIT) in Skupina za paliativno
zdravljenje. Vse naštete komisije so opravljale delo zavzeto in
kontinuirano, skrbele so za izboljševanje stanja bolnišničnih
okužb, racionalno porabo zdravil in še posebej antibiotikov.
Področje zdravstvene in babiške nege vodi in usklajuje glavna
medicinska sestra UKC Ljubljana. Ker sta zdravstvena in babiška
nega del zdravstvene oskrbe, je način delovanja timsko delo z
zdravniki in drugimi strokovnjaki. Glavna medicinska sestra ima
tri pomočnice: za področje izobraževanja, kakovosti in razvoja
v zdravstveni in babiški negi ter za higiensko in epidemiološko
področje. Glavna medicinska sestra vodi Strokovni svet zdravstvene
in babiške nege, katerega članice so njene pomočnice, glavne
medicinske sestre klinik in vabljeni člani: vodja Oskrbovalnih služb,
vodja Socialno-svetovalne službe, vodja Bolniške prehrane in
dietoterapije, vodja radioloških inženirjev, vodja Reševalne postaje
in vodja fizioterapevtov Centra za medicinsko rehabilitacijo.
Pomočnice glavne medicinske sestre so pripravile strategijo
strokovnega področja in vodile strokovne kolegije.
Tudi na področju zdravstvene nege je bilo leto 2010 zelo aktivno
in plodno.
Na področju pedagoške dejavnosti smo izobraževali študente za
potrebe Medicinske fakultete, Fakultete za farmacijo in Zdravstvene
fakultete v Ljubljani ter drugih šol na dodiplomski in podiplomski
ravni. Med dejavnosti sodijo sodelovanje pri oblikovanju vsebine
izobraževalnih programov s področja zdravstva in pobude za
spremembe teh programov, izvajanje podiplomskega izobraževanja
zdravstvenih strokovnjakov in zdravstvenih sodelavcev, oblikovanje
in delovanje komisij za strokovne izpite za zdravstvene strokovnjake
in zdravstvene sodelavce, lastno izobraževanje za potrebe
pedagoškega, strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela.
Opravljenih je bilo 11 magisterijev in 18 doktoratov znanosti.
Sodelovali smo pri raziskovalnih nalogah mladih raziskovalcev,
magisterijih in doktoratih znanosti, zagotavljali izvedenskorecenzijsko
delo predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov
za različne naročnike in organizirali znanstveno-raziskovalna in
strokovna srečanja.
Iz obsežnega gradiva za strokovno poročilo sem povzela nekatere
bistvene dosežke vsake posamezne enote.
1.1. Ključni strokovni dosežki
v letu 2010
Interna klinika
Na KO Interne klinike smo izvedli številne raziskave učinkovitosti in
varnosti zdravil.
Na KO za žilne bolezni so pričeli izvajati revaskularizacijske posege
na perifernih žilah.
Na KO za kardiologijo so uspešno uvedli perkutano implantacijo
aortnih zaklopk in dilatacijo stenotičnih aortnih zaklopk,
intrakoronarno ehokardiografijo pri perkutanem zapiranju
ovalnega okna, intramiokardno implantacijo matičnih celic s
sistemom NOGA in uvedli novo metodo uporabe eritropoetina pri
bolnikih s koronarno boleznijo.
Na KO za intenzivno interno medicino so v sodelovanju s srčnimi
kirurgi uvedli bolj učinkovite zunajtelesne podporne sisteme. Srčni
kirurgi so v sodelovanju s transplantacijsko ekipo uvedli možnost
akutne transplantacije srca.
Na KO za pljučne bolezni in alergije so uvedli novo metodo obravnave
bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo in nove
postopke pri obravnavi sarkoidoze.
Na KO za gastroenterologijo so uvedli funkcionalno diagnostiko za
funkcionalne bolezni prebavil in endoskopsko UZ vodeno terapijo.
Na KO za nefrologijo so uvedli dva nadomestna markerja aktivnosti
ledvične bolezni in pričeli z novim načinom zdravljenja akutne
okvare ledvic pri bolnikih s plazmocitomom.
Na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni so
pripravili akcijski načrt v okviru nacionalnega programa za
obvladovanje sladkorne bolezni 2010 – 2020 in umestili preparat
teriparatid v klinično shemo zdravljenja osteoporoze.
KO za revmatologijo je pripravil in začel izvajati elektronsko klinično
pot za bolnike s spondiloartritisom, pri bolnikih z revmatoidnim
artritisom pa so uvedli novo zdravilo tocilizumab.
Na KO za hematologijo sodelujejo v delovnih skupinah za
presaditev krvotvornih matičnih celic.
Na IPP so uvedli mehanični pripomoček za zunanjo masažo srca in
neinvazivno predihavanje pri bolnikih s pljučnim edemom.
8

Kirurška klinika
Uvedli so interne strokovne nadzore, varnostne pogovore in
varnostne vizite. Prav tako so uvedli strokovne standarde za
odpust kirurškega bolnika.
Na KO za kardiovaskularno kirurgijo so v letu 2010 skupaj s KO za
radiologijo uvedli nov robotski sistem za angiografije in perkutane
žilne posege. Nadaljevali so z razvojem hibridne RFA metode,
katero so predstavili na več strokovnih srečanjih v Sloveniji in
v tujini. Nadaljujejo z vstavljanjem podpornih sistemov za levi
in desni prekat pri bolnikih, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje,
tako popolnoma implantabilnih (HeartMate II) kot tudi začasnih,
zunanjih (Levitronix). Poleg tega so izvedli 19 transplantacij srca,
kar jih po številu transplantacij na milijon prebivalcev uvršča med
vodilne države na svetu. Skupaj s kardiologi so sodelovali tudi pri
perkutanih vstavitvah aortne zaklopke.
Na KO za abdominalno kirurgijo so uvedli minimalno invazivne
metode za zdravljenje bolezni želodca, debelega črevesa, trebušne
slinavke in jeter. Zabeležili so izboljšanje preživetja bolnikov z
želodčnim in kolorektalnim rakom in zmanjšanje pooperativne
smrtnosti.
Na KO za nevrokirurgijo so uvedli kirurško oskrbo vratne hrbtenice
z implanti in oskrbo možganskih tumorjev z mikrotrepanacijami z
nevroendoskopom.
Na KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline
so izpopolnili rekonstrukcije po poškodbah brahialnega pleteža,
parezi obraznega živca, operacije dojk, kompleksne operacije roke
ter oblikovanje telesa po bariatričnem zdravljenju.
Na KO za travmatologijo so uvedli izboljšave pri zdravljenju bolnikov
s patološkimi zlomi hrbtenice, medenice, lobanje in nadlahtnice.
KO za torakalno kirurgijo je edini center v Sloveniji, ki izvaja operacije
na traheji, uvedli so tudi videotorakoskopsko lobektomijo pljuč.
KO za urologijo je uvedel laparoskopske radikalne prostatektomije
in debelo-igelne biopsije ledvičnih sprememb.
Na KO za maksilofacioalno in oralno kirurgijo so uvedli
tri nove postopke pri obravnavi zlomov očesne dupline,
temporomandibularnega sklepa in čeljustnih grebenov in
rekonstrukcijo obraznega skeleta in mehkih tkiv obraza in ustne
votline z mikrovaskularnimi režnji.
Na KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok so
uvedli 6 novih metod za podporo ventilacije ter kirurški varnostni
kontrolni seznam za operativne posege.
Na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo so uvedli
bispektralni indeks (BIS) kot objektivno metodo ocene sedacije
ventiliranih otrok v EIT in kontinuiran minimalno invaziven
monitoring srčnega iztisa.
Nevrološka klinika
KO za bolezni živčevja je postal Evropski učni center za parenteralno
zdravljenje pri Parkinsonovi bolezni. Na kliničnem oddelku
izvajajo tudi program samostojnega vodenja bolnikov z vgrajenim
stimulatorjem. Uvedli so tudi kvantifikacijo tremorjev s spirografijo
in kvantitativno merjenje korelatov kognitivnih motenj.
Na KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo
so uvedli paliativno dejavnost za določene vaskularno nevrološke
bolnike.
Na KI za nevrofiziologijo so izdelali ekspertni sistem, ki ob sumu
na sindrom zapestnega prehoda usmerja meritve in izpiše izvid
preiskave.
Ginekološka klinika
V letu 2010 so pridobili certifikat ISO 9001:2008 za področje
obravnave fiziologije in patologije medeničnega dna in obnovili
certifikacijo EBCOG – evropsko licenco za specializacijo s področja
ginekologije in porodništva.
Na KO za ginekologijo so uvedli laparoskopsko odstranjevanje
bezgavk pri raku materničnega vratu, laparoskopsko evalvacijo
citoredukcije pri napredovalem karcinomu jajčnika in aplikacijo
mioblastov pri ženskah s stresno urinsko inkontinenco.
Na KO za perinatologijo so registrirali manjšo mrtvorojenost in
perinatalno umrljivost kot leta 2009.
Na KO za reprodukcijo so uvedli metodo neposrednega vnosa
spermija v jajčno celico pod 6000-kratno povečavo (IMSI).
Pediatrična klinika
Med pomembne strokovne dosežke sodijo: odprtje oddelka
urgentne pediatrije, uvedba stalne pripravljenosti za specialiste
vseh strokovnih področij za vso državo in uvedba velikih vizit v
obliki tedenskih predavanj o pomembnih dosežkih posameznih
oddelkov.
V Službi za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo so
uvedli zdravljenje z monoklonskim protitelesom tocilizumab pri
bolnikih z juvenilnim idiopatskim artritisom.
Služba za pljučne bolezni je uvedla celostno obravnavo otrok in
mladostnikov s cistično fibrozo na nacionalni ravni.
9

Na KO za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in
nutricionistiko so uvedli uporabo prehodnostne kapsule pri sumu
na črevesno obolenje in uvedli nove doktrine v prehrano dojenčkov,
otrok in mladostnikov.
Na KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove so v
zdravljenje otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tip 1 uvedli
zdravljenje s senzorsko inzulinsko črpalko z avtomatičnim izklopom
dovajanja inzulina.
V Službi za kardiologijo so uvedli perkutane implantacije
pulmonalnih zaklopk.
Na KO za nefrologijo so uvedli neinvazivno metodo za odkrivanje
vezikouretralnega refluksa pri otrocih, ultrazvočni mikcijski
cistogram.
V Službi za neonatologijo so uvedli ocenjevalno lestvico za
prepoznavo motenj hranjenja in UZ kvantitativno metodo merjenja
kostne gostote, merjenja akustičnih potencialov in izdelali
smernice za zdravljenje s prostini.
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo je bil
organizator poletne šole za epileptologe.
Stomatološka klinika
Na Centru za ustne bolezni in paradontologijo so zaključili klinično
raziskavo o novem načinu zdravljenja agresivnega paradontitisa s
fotodinamičnim učinkom.
Na Centrih za fiksno in snemno protetiko so kot prvi na svetu
elektrognatografsko obravnavali kvaliteto žvečenja pri predšolskih
otrocih s križnim grizom pred in po terapiji.
Na Centru za zobne bolezni so uvedli endodontski pristop k
retrogradnemu endoskopskemu zdravljenju zob in uvedli oceno za
karies.
Na Centru za čeljustno in zobno ortopedijo so uvedli novo metodo
začasnega skeletnega sidranja z minivsadki.
Infekcijska klinika
Dermatološka klinika
V mikološkem laboratoriju so pričeli uvajati dodatne postopke za
diagnozo gliv in parazitov. Pričeli so uvajati zdravljenje debelih varic
s skleroterapijo s peno.
Klinika za otorinolaringologijo
Uvedli so testiranje sluha pri dojenčkih in prvič uporabili
intratemporalni pristop za kirurško zdravljenje patologije
piramide in srednje možganske kotanje. Opravili so tudi tri
izredno zahtevne operacije: odstranitev intranevralnega
hemangioma obraznega živca v fundusu notranjega sluhovoda,
bilateralno sočasno kohlearno implantacijo in odstranitev
intratemporalnega vertikalnega dela arterije karotis interne. Uvedli
so tudi endoskopsko analizo požiranja, senzorično testiranje grla in
spodnjega žrela, diagnostične postopke po velofaringoplastikah z
merjenjem nazalitete v govoru.
Ortopedska klinika
Uvedli so 10 novih metod zdravljenja na področju tumorjev in
osteohondralnih lezij na področjih hrbtenice, kolena in stegnenice.
Klinični inštitut za radiologijo
Uvedli so nove endovaskularne metode za izključevanje anevrizem
in endovaskularne rekanalizacije ob nastanku CVI.
Klinika za nuklearno medicino
Pričeli so uporabljati nove metode za diagnostiko maligne bolezni,
vnetnih procesov in funkcijo možganov ter karcinoma prostate
(PET). Pri bolnikih s hudo ščitnično orbitopatijo so uvedli nov način
zdravljenja z rituksimabom.
Za vse opravljeno delo in dosežke vsem sodelavcem iskreno
čestitam in se vam zahvaljujem.
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica
Strokovna direktorica UKC Ljubljana
Razvili so strategijo za odkrivanje okuženih z virusom hepatitisa C.
Očesna klinika
Na področju diagnostike in zdravljenja (bolezni mrežnice,
vitreoretinalne kirurgije, kirurgije sprednjega očesnega segmenta
in solzil) so uvedli nekaj novih metod in postopkov.
10

2.
Upravljanje in
organizacija
UKCL
Spoštovani bralci Strokovnega poročila Univerzitetnega kliničnega
centra Ljubljana,
To, da sem med tistimi, ki lahko napišejo uvodne misli k
Strokovnemu poročilu Univerzitetnega kliničnega centra
Ljubljana za leto 2010, me navdaja s posebnim ponosom. UKC
Ljubljana je namreč posebna inštitucija. S 7.441 zaposlenimi,
ki skrbijo za tretjino vseh slovenskih bolnikov, se uvršča med
največje srednjeevropske bolnišnice. Ponosen sem, da našo
vrhunsko medicinsko ustanovo lahko uvrstimo ob bok vsem
večjim svetovnim bolnišnicam, pri čemer gredo zahvale predvsem
vsem zaposlenim in njihovim strokovnim dosežkom. Ponosen
sem na to, da je med nami kar štiri člani Slovenske akademije
znanosti in umetnosti. Eden od njih je celo njen predsednik.
Kar 175 naših sodelavcev ima status univerzitetnega profesorja
oziroma docenta. 154 je asistentov na fakultetah. 59 naših
sodelavcev je pridobilo naziv svetnik oziroma višji svetnik. 344
sodelavcev je doktorjev znanosti in 190 magistrov znanosti.
In ne le nazivi – vsakega od naših sodelavcev odlikuje poseben
duh Univerzitetnega kliničnega centra. Zagotovo smo poseben
kolektiv v naši državi.
Lansko leto je bilo zaznamovano s številnimi uspehi. Poleg tega, da
smo kar tretjini Slovencev omogočili dostop do javnih zdravstvenih
storitev, se lahko pohvalimo tudi s stabilnim, vzdržnim poslovanjem.
Z izrednim ponosom nas navdaja dejstvo, da smo v letu 2010
dosegli enega izmed najboljših poslovnih izidov zadnjih let. Kljub
dejstvu, da so prihodki praktično ostali na ravni iz leta 2009, je
vodstvu UKC Ljubljana ob aktivnem sodelovanju Sveta Zavoda
uspelo ustvariti enega boljših poslovnih izidov UKC v zadnjih letih.
V zaostrenih razmerah gospodarske recesije je to izjemen uspeh.
Še posebej je ta uspeh pomemben zato, ker ga nismo dosegli s
klasičnimi sanacijskimi ukrepi, kot je zmanjševanje zaposlenih.
Nasprotno – povprečno število zaposlenih smo celo povečali in to
izključno na račun zdravstvenih delavcev.
mag. Simon Vrhunec, Generalni direktor UKC Ljubljana
11

Tisto, kar pa posebej opredeljuje položaj Univerzitetnega kliničnega
centra Ljubljana v našem okolju, je njegovo strokovno delo; na
zavidiljive uspehe UKC Ljubljana pa sem izredno ponosen tudi sam.
Izjemno velike premike smo naredili tudi na drugih področjih
– celo leto smo se intenzivno pripravljali na odprtje Negovalne
bolnišnice, odprli pa smo tudi prenovljeno operacijsko dvorano na
kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške
klinike. Zavedamo se, da nas na določenih področjih še vedno
pestijo ogromne prostorske težave, zaradi česar se veselimo
premikov na področju gradnje nove urgence, prenove kliničnega
oddelka za hematologijo in drugega.
Vse našteto dokazuje, da UKCL iz leta v leto raste na področju
odličnosti in strokovnosti. Ostati najbolj kakovostna in varna
bolnišnica – na čemer s sodelavci delamo iz dneva v dan – je vizija
današnjega dne in predvsem naša vizija za prihodnost. Želimo
ostati bolnišnica, v katero si bolniki na zdravljenje želijo priti, pri
čemer se zavedamo, da brez srca ustanove, vseh sodelavcev,
tega ne bi bilo moč doseči. Ob tej priložnosti bi se zato rad
predvsem vam, vsem svojim sodelavcem, rad še enkrat zahvalil
in vas spodbudil, da neprecenljivo mero strokovnosti, odličnosti
in požrtvovalnosti ohranite tudi vnaprej.
mag. Simon Vrhunec
Generalni direktor UKC Ljubljana
12

2.1. Organigram strokovnega vodstva
SVET ZAVODA UKCL
GENERALNI DIREKTOR STROKOVNI DIREKTOR STROKOVNI SVET
Pomočnik. direktorja za
znanstveno-raziskovalno delo
Pomočnica
strokovnega direktorja
Služba za raziskave
in razvoj
Služba za preprečevanje
bolnišničnih okužb -SPOBO
Komisija intenzivnih terapij
Komisija za obvladovanje
bolnišničnih okužb -KOBO
Komisija za medicinsko
etiko
Komisija za antibiotike
Služba za zagotavljanje
kakovosti
Komisija za zdravila
2.1.1. Svet zavoda UKC Ljubljana
Člani sveta zavoda UKCL so:
Predstavniki ustanovitelja;
• mag. Elda Gregorič Rogelj, predsednica
Sveta zavoda UKC Ljubljana
• dr. Maks Tajnikar,
• mag. Črtomir Časar
• dr. Branko Mayr
• Ksenija Mihovar Globokar
• mag. Andrej Baričič
Predstavniki zaposlenih
• Nika Škrabl
• prim. Anton Kenig
• Marko Alauf
Predstavnik mesta Ljubljana
• Jani Möderndorfer
Predstavnik zavarovancev
• mag. Jakob Ceglar
13

Strokovni svet UKC Ljubljana
2.1.2. Člani strokovnega sveta UKCL so:
• doc. dr. Zlatko Fras, dr. med.,
strokovni direktor Interne klinike,
• prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med.,
strokovni direktor Kirurške klinike,
• prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik,
strokovni direktor Pediatrične klinike,
• doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik,
strokovni direktor Ginekološke klinike,
• prof. dr. David B. Vodušek, dr. med.,
višji svetnik, strokovni direktor Nevrološke klinike,
• akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svetnik,
ambasador RS za znanost,
strokovni direktor Stomatološke klinike,
• prof.dr. Branka Stirn Kranjc dr. med.,
predstavnica nepovezanih strok,
• prof. dr. Sergej Hojker, dr. med.,
predstavnik nepovezanih strok,
• Erna Grabnar Kos, viš. med. ses.,
glavna medicinska sestra UKCL,
• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,
višja svetnica, strokovna direktorica zavoda UKCL,
predsedujoča SS UKCL.
2.1.3. Vodstvo UKC Ljubljana
• mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana
• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,
višja svetnica, strokovna direktorica UKC Ljubljana
2.2. Strokovni svet
Strokovni svet UKCL vodi strokovna direktorica UKC Ljubljana.
Sestavljajo ga redni člani, in sicer: strokovni direktorji klinik:
interne klinike, kiruške klinike, ginekološke klinike, stomatološke
in nevrološke klinike, 2 predstavnika nepovezanih strok in glavna
medicinska sestra UKCL. Redno vabljeni na seje so: generalni
direktor UKCL, predsednik Raziskovalnega sveta, predsednik
Sveta za izobraževanje in pomočniki strokovnega direktorja.
Strokovni svet ima redne seje 1 do 2 x mesečno, izjema je čas
dopustov.
Strokovni svet UKCL (v nadaljevanju SS UKCL) je imel v letu 2010
20 rednih sej ter 3 izredne seje, na katerih je obravnaval aktualna
strokovna vprašanja in drugo problematiko, ki zadeva strokovno
področje.
14

Pri svojem delu je sprejel naslednja mnenja, priporočila in
sklepe:
• sprejel je sklep glede Plana investicij za leto 2010 in plana
investicijskega vzdrževanja za leto 2010;
• sprejel je predlog Sklepa o opredelitvi vrste zdravstvenih
storitev, za izvajanje katerih se v UKCL lahko sklepajo
podjemne pogodbe;
• sprejel je Poslovnik SS UKCL;
• sprejel je pravila glede pisne korespondence med vodstvom
UKCL in strokovnimi direktorji klinik in predstojniki klinik;
• sprejel je sklep, da se na intranetni strani UKCL objavljajo
sklepi Strokovnega sveta UKCL;
• seznanil se je z normativi, ki jih je pripravila Komisija za
definiranje normativov in obseg dela na sekundarnem nivoju
za zdravnike pri MZ.
• sprejel je sklep, da je redno seznanjen s sklepi sej
Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege UKCL
(v nadaljevanju SSZBN UKCL);
• sprejel je sklep, da je potrebno beležiti storitve na vseh
organizacijskih enotah v obdobju od 1.1. 2011 do 31. 3. 2011.
• sprejel je sklep, da Komisija za klinične raziskave do
naslednjega razpisa opredeli dodatne kriterije za delitev
sredstev po posameznih projektih;
• strinjal se je s sklepom SSZBN UKCL glede opredelitve
ključnih kadrov s področja negovalne dejavnosti;
• predlagal je izhodišča za ravnanje v prihodnje, dokler ni
pripravljenih ustreznih aktov za področje opravljanja
izvedenskih mnenj, in sicer:
a. v rednem delovnem času je moralno nedopustno, da
se poleg redne dejavnosti dodatno opravlja še dejavnost, za
katero je posameznik posebej nagrajen;
b. v primeru opravljanja dodatne dejavnosti v prostorih
UKC Ljubljana izven rednega delovnega časa je potrebno
poravnati vse stroške, ki pri tem nastanejo (uporaba prostora,
osnovnih sredstev, laboratorijskih storitev, …). Stroške, ki
nastanejo zaradi opravljanja pregledov in kliničnih preiskav
zaradi priprave izvedenskega mnenja, bi moralo poravnati
Ministrstvo za pravosodje;
c. strokovni svet UKCL je mnenja, da je glede opravljanja
izvedenskih mnenj potrebno pridobiti usklajeno stališče
Ministrstva za zdravje in Ministrstva za pravosodje.
• sprejel je priporočilo, da se v praksi zamenja uporaba
terminusa »MM konferenca« za terminus »Konferenca o
zapletih in izidih zdravljenja (MM konferenca)«;
• potrdil je Protokol oživljanja v UKCL – SOP
(Standard operating procedure) za medicinske sestre;
• predlagal je organizacijo izobraževanja s področja oživljanja
za zdravnike UKC Ljubljana, kot ga predvideva Evropsko
združenje za reanimacijo. Tečaje oživljanja bi organizirali
v prostorih UKC Ljubljana s pomočjo lastnih kadrov in po
sprejemljivi stroškovni vrednosti;
• sprejel je sklep glede predstavljenega plana nakupa opreme
za leto 2010;
• sprejel je sklep, da se pripravijo jasna navodila in opredelijo
pogoji ter kriteriji za opravljanje drugega mnenja v UKC
Ljubljana;
• priporočil je, da je Pediatrična klinika UKCL dolžna začeti in
uvesti encimsko nadomestno zdravljenje z indursulfase. Skozi
pogajanja v okviru Splošnega dogovora za leto 2010 pa bo
potrebno doseči financiranje omenjenega zdravljenja;
• sprejel je sklep, da se Zdravstvenemu svetu RS posreduje
pobudo glede ustanovitve sklada za določena draga zdravila
(t.i. zdravila sirote), ki se uporabljajo pri zdravljenju redkih
bolezni;
• podprl je ustanovitev Raziskovalnega inštituta v UKC
Ljubljana;
• podprl je sodelovanje UKC Ljubljana z Inštitutom Jožef Stefan
in soglašal z vsebino predstavljenega dokumenta »Pismo o
nameri«;
• podprl je navodila za ravnanje v specialistični ambulantni
dejavnosti;
• podprl je predlog Pediatrične klinike glede vzpostavitve
sprejemno-triažnega oddelka. Pediatrična klinika je dolžna
poskrbeti, da se ta sprememba ustrezno evidentira v pravnih
aktih UKC Ljubljana;
• podprl je predlog Pediatrične klinike glede zagotavljanja
službe stalne pripravljenosti in ga priporočil kot enega od
modelov racionalizacije dežurne službe v UKC Ljubljana;
• potrdil in sprejmel je razdelitev sredstev iz naslova
raziskovalnih projektov – Terciar I;
• soglašal je z objavo mednarodnega razpisa za delovno mesto
predstojnika KO za revmatologijo, Interne klinike, UKCL;
• podprl je delo obeh pooblaščenk za varnost in nadaljnjo
krepitev varnostne kulture v UKCL ter motiviranje in
izobraževanje zaposlenih na tem področju;
• podprl je pospešitev vseh aktivnosti za uvedbo elektronskega
arhiva;
• sprejel je sklep glede izvajanja dializne dejavnosti Interne
klinike na lokaciji Meste otroške bolnišnice in njeno
predvideno širitev do leta 2013 na skupno 63 bolnikov;
• seznanil se je s hudim pomanjkanjem strokovnega sestrskega
kadra na Interni kliniki, KO za intenzivno interno medicino ter
ocenil, da je nujno potrebno dosledno nadomeščati vsakršni
izpad usposobljenih kadrov na intenzivnih enotah UKCL;
• podprl je predstavljene standarde za oskrbo kronične rane, ki
jih je potrebno še dopolniti in nadgraditi v smislu stroškovne
učinkovitosti posameznih standardiziranih postopkov;
• podprl je pobudo Kirurške klinike, da pristopi k projektu
kakovosti 2010 – varna kirurgija.
15

• seznanil se je s predstavljenim projektom ocene vodstvenega
potenciala managementa v zdravstvu in mu izrekel načelno
podporo;
• sprejel je sklep, da se za člane Zdravstvenega sveta
predlagajo naslednji kandidati:
prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, prof. dr. David B.
Vodušek, dr. med., višji svetnik, prof. dr. Alojz Pleskovič, dr.
med., doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., prof. dr. Bojana Beović,
dr. med., prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, Erna Kos
Grabnar, viš. med. ses.;
• sprejel je sklep glede obvezne uporabe privolitvenozavrnitvenih
obrazcev in sicer najkasneje od 3. 5. 2010 dalje;
• podprl je predlog ureditve konziliarne službe v UKCL na
način, da se v času rednega dela uvede t.i. konziliarni telefon
na vsaki strokovni enoti, na katerem je stalno dosegljiv
konziliarni zdravnik za konzultacije in dogovore glede
konziliarnih pregledov ter predlagal, da se v zvezi s tem
pripravi protokol organizacije konziliarne službe v UKCL;
• sprejel je sklep glede izvedbe internih strokovnih nadzorov v
letih 2010 in 2011.
• sprejel je sklep, da se poiščejo možnosti za dodatno
stimulacijo kadra v enotah intenzivne terapije ter da se novo
zaposleni sestrski kader v izhodišču razporedi na delo v enote
intenzivne terapije in naredi celovita analiza obremenjenosti
negovalnega kadra v UKC Ljubljana;
• strinjal se je s ključem delitve sredstev za izobraževanje iz
naslova 20 % deleža donatorskih sredstev pridobljenih za
namen izobraževanja zaposlenih v UKCL;
• obravnaval problematiko beleženja ur za koriščenje v primeru
strokovnega izobraževanja na dela prosti dan;
• sprejel je sklep glede napotitve na preiskave na inštitute MF,
ki jih lahko odredi le zdravnik specialist. Vodje oddelkov se
zadolži, da redno opravljajo kontrole nad številom naročenih
preiskav;
• sprejel je sklep glede plana nadurnega dela po kliničnih
oddelkih;
• sprejel je sklep glede uvedbe kliničnih farmacevtov v klinično
delo na strokovnih enotah UKC Ljubljana in opredelitve
njihovih pristojnosti, s katerimi mora soglašati in jih potrditi
tudi na Strokovni svet UKCL;
• seznanil se je z ukrepi, ki so jih klinike in klinični oddelki
sprejeli v zvezi z racionalizacijo dežurne službe;
• sprejel je sklep glede uvedbe obrazca – Soglasje za
anestezijske postopke v prakso in glede predloga
anesteziologov, da se zdravnik anesteziolog z bolnikom pred
samim posegom pogovori v posebnem prostoru, kjer to
dopuščajo prostorske možnost;
• podprl je sklep 7. seje Strokovno-poslovnega sveta Kirurške
klinike, da je operativni program potrebno razpisati do 12 ure
za naslednji dan oz. najkasneje do 14. ure;
• seznanil se je z rezultati izvedene raziskave v zvezi z
interkliničnim transportom bolnikov ter podprl predstavljene
predloge izboljšav ter priporočil, da se vse odklone, ki
nastanejo v zvezi z interkliničnim transportom bolnikov
obravnava v skladu s Pravilnikom o sistemu upravljanja z
odkloni v UKC Ljubljana oz. na način, kot ga veleva Sistem za
upravljanje z odkloni v UKC Ljubljana;
• sprejel je sklep, da se uskladi prenos programa otrok z
akutnim bronhiolitisom;
• sprejel je priporočilo, da se problematika reševanja dežurne
službe iz politične prenese na strokovno raven in da se
prihranki iz tega naslova ustvarijo z reorganizacijo dežurne
službe na ravni Republike Slovenije;
• sprejel je sklep glede koriščenja sredstev iz rezervnega sklada
za opremo in investicije ter investicijsko vzdrževanje;
• sprejel je sklep glede naziva Inštitut za klinično
nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, ki se na podlagi odločbe
Ministrstva za zdravje glede izpolnjevanja kriterijev za
pridobitev naziva klinika, klinični oddelek oz. klinični inštitut
preimenuje v Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo,
Nevrološke klinike. S tem v zvezi se pripravijo tudi podlage za
spremembo Statuta UKCL;
• podprl je prizadevanja zdravstvene nege glede uvedbe
Protokola in vprašalnika za spremljanje zadovoljstva bolnikov
s specialistično-ambulantno obravnavo;
• sprejel je sklep glede soglasne podpore pobude Zbornice
zdravstvene in babiške nege Slovenije glede poklicnih
aktivnosti in kompetenc anestezijskih medicinskih sester;
• sprejel je sklep glede uvajanja dejavnosti patologije v UKC
Ljubljana in predlagal, da se glede potrebne nabave opreme
pripravi ekonomski izračun glede na potrebe strokovnih enot
in natančneje pripravi specifikacije cen zahtevane opreme;
• sprejel je sklep, da se donacija GZS-Podjetniško trgovska
zbornica za opremo v vrednosti 50.000 EUR nameni
Reševalni postaji Ljubljana za nabavo reševalnega motorja z
opremo za reševalce;
• sprejel je sklep glede racionalizacije dežurne službe na KO za
abdominalno kirurgijo v Bolnišnici dr. Petra Držaja;
• sprejel sklep glede razhajanja med Pravilnikom o vrsti in
številu delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo
in dejanskim stanjem ter ustreznosti števila mest stalne
pripravljenosti iz naslova transplantacijske dejavnosti.
• sprejel sklep, da vse strokovne enote UKC Ljubljana takoj
pristopijo k notranji presoji kakovosti na podlagi dokumenta
Notranja presoja – samoocenjevanje bolnišnice;
• sprejel je sklep, da v sodelovanju s Službo za kakovost in
koordinatorji za kakovost strokovne enote pripravijo splošne
standarde postopkov,
• seznanil se je s poročilom Projektne skupine za preverjanje
upravičenosti dodeljenih posebnih pogojev dela, pri čemer je
ugotovil, da je bila analiza opravljena le za delo v operacijskih
dvoranah;
16

• sprejel je sklep glede plačila naročnine na spletno bazo OVID;
• seznanil se je s predlogom Pravilnika o organizaciji
neprekinjenega zdravstvenega varstva in sprejel naslednja
stališča in mnenja:
a. 4. člen, 3. odstavek: kot merilo naj se doda zahtevnost
zdravstvene obravnave in storitve s področja zdravstvene nege;
b. 5. člen, 3. odstavek: predlaga, da se intenzivne enote
definirajo (EIT I, EIT II/III);
c. člen, 2. odstavek: predlaga, da se v določenih, posebej
opredeljenih primerih, dopusti pričetek nastopa stalne
pripravljenosti od 16. ure dalje oz. da se to časovno obdobje
lahko določi z internim aktom;
d. 7. člen, 3. odstavek: strinja se, da mora biti za primere
urgence čas, ki je opredeljen v osnutku Pravilnika kot
najkrajši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto v okviru
stalne pripravljenosti, kratek, torej največ 30 minut. V
drugih primerih, kot npr. za sestavljanje operacijskih ekip
pa ocenjuje, da je prekratek, saj mnogi zaposleni zaradi
oddaljenosti delovnega mesta od svojega bivališča v tem
času ne morejo priti do delovnega mesta, kar pa glede na
razlog, zaradi katerega se jih kliče, niti ni potrebno. Predlaga,
da se v pravilniku dopusti možnost, da strokovni svet
posameznega javnega zavoda sam oceni in določi primere,
ko je čas prihoda na delovno mesto lahko daljši in tudi določi
njegovo najdaljše trajanje;
e. člen, 2. odstavek: urnik opravljanja redne dejavnosti v
specialistični ambulantni dejavnosti na terciarnem nivoju
(dvakrat tedensko dopoldan, dvakrat popoldan in enkrat
izmensko, in sicer med 8.00 in 20.00 uro) pogosto ne bo
možno izvajati. Pogosto so pregledi povezani s funkcionalno
diagnostiko, kjer pa zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče
izvajati dela v popoldanskem času. Enaka težava je v
subspecialističnih ambulantah;
f. dodatno ocenjuje, da bi bilo potrebno v pravilniku določiti
obveznost (ali možnost) uvedbe dežurnih mest, ki bi na
terciarnem nivoju pokrivali območje Slovenije;
• sprejel je sklep glede zagotavljanja 24 -urnega zdravstvenega
varstva na KO za abdominalno kirurgijo, KO za plastično,
rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline, KO za
torakalno kirurgijo, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo in
KO za urologijo ter Dermatovenetološki kliniki;
• sprejel je sklep glede spremembe vsebine plana nakupa
bolniških postelj iz 60 % amortizacije;
• soglašal je, da 30 % amortizacije ostaja strokovnim enotam
in se deli na način kot se je do sedaj;
• sprejel je priporočilo, da vodstvo UKC Ljubljana pristopi k
aktivnostim za iskanje novih virov financiranja izgradnje oz.
adaptacije prostorov za potrebe KO za hematologijo, Interna
klinika;
• podprl je predlog nove opredelitve financiranja terciarja;
• sprejel je sklep glede plana nakupa nemedicinske in
medicinske opreme za leto 2011;
• sprejel je sklep glede dnevnega preverjanja in upoštevanja
začetka dela v operacijskih dvoranah;
• seznanil se je s predlogom razvoja fleksibilnih oblik dela na
Kirurški kliniki, iz katerega je razvidno, da za potrebe uvedbe
izmenskega dela za zdravnike anesteziologe primanjkuje 9
zdravnikov;
• sprejel je priporočilo, da se priznanja za strokovno uspešnost
oz. strokovne dosežke klinikam in kliničnim oddelkom
podelijo v decembru 2010, nagrade za uspešnost poslovanja
pa v aprilu 2011;
• sprejel je sklep glede nabora dežurnih mest za zdravnike in
medicinske sestre.
17

2.3. Organigram strokovnega vodstva zdravstvene nege
Glavna medicinska sestra
Strokovni svet zdravstvene
in babiške nege
Kolegij pedagoških
medicinskih sester
Pomočnica glavne medicinske
sestre za izobraževanje
Pomočnica gl. medicinske sestre za
higiensko epidemiološko področje
Kolegij medicinskih
sester - higienikov
Koordinatorica za prostovoljsko delo
Kolegij za izboljšanje
kakovosti v ZN
Pomočnica glavne medicinske
sestre za Kakovost in razvoj
Svetovalna služba zdravstvene nege
Socialno svetovalna služba
2.4. Strokovni svet
zdravstvene nege
Strokovni svet zdravstvene in babiške nege UKCL (v nadaljevanju
SSZBN UKCL) vodi pomočnica generalnega direktorja UKCL
- glavna medicinska sestra UKCL; sestavljajo ga pomočnice
glavne medicinske sestre UKCL in glavne medicinske sestre
klinik. Na seje so vabljeni: vodja Svetovalne službe zdravstvene
nege, koordinatorica na Polikliniki - glavna medicinska sestra
Poliklinike, vodja fizioterapije, vodja Socialno-svetovalne službe,
vodja Bolniške prehrane in dietoterapije, vodja Reševalne postaje
ter vodja radioloških inženirjev.
SSZBN UKCL se sestaja dvakrat mesečno (razen v juliju in avgustu)
po vnaprej predvidenem terminskem planu.
SSZBN UKCL je imel v letu 2010 19 rednih sej. Pregled ključnih
poudarkov in zaključkov sej:
• sprejeli smo dokument Letno poročilo zdravstvene in babiške
nege ter oskrbe; z merljivimi elementi za primerjanje in za
izbor najboljših enot ob mednarodnem prazniku medicinskih
sester in babic;
• potrdili smo pogoje za sklenitev podjemne pogodbe za
ključne kadre;
• pregledali in dopolnili smo Navodila za spremstvo in prevoz
bolnikov; kdo in v katerih primerih spremlja bolnika na
preiskave;
• potrdili smo zmanjšanje uporabe aparatov za vodo;
slednji so nameščeni le v prostorih, kjer ni druge rešitve
ob nadzorovanem čiščenju in vzdrževanju; sicer je voda iz
omrežja v UKCL pitna;
18

• sprejeli smo sklep, da se vsa pisna gradiva, zdravstvenovzgojne
zloženke, ki so namenjene pacientom ali zaposlenim
predstavi in potrdi na Strokovnem svetu zdravstvene in
babiške nege;
• sprejeli smo sklep, da glavne medicinske sestre pripravijo
projekcijo uvedbe izmenskega dela za diplomirane
medicinske sestre;
• s predsednico Zbornice-Zveze smo se dogovorili, da se vsi
sestanki strokovnih sekcij in združenj praviloma odvijajo izven
rednega delovna časa;
• dali smo pobudo za odprtje nove šifre za interna
izobraževanja, ki potekajo znotraj UKCL;
• obravnavali smo problematiko merjenja temperature vode
in dali pobudo, da to nalogo prevzamejo druge službe;
do spremembe ni prišlo, ostaja v odgovornosti glavnih
medicinskih sester;
• potrdili smo, da Svetovalna služba zdravstvene nege
prevzame koordinacijo uporabe pripomočkov za
preprečevanje razjed zaradi pritiska in črpalk za vzdrževanje
površinskega negativnega tlaka (VAC, VISTA);
• sprejeli smo dokument Odpustni dokument zdravstvene nege
1, Odpustni dokument zdravstvene nege 2, ki se obvezno
izpolnita ob vsaki premestitvi pacienta;
• potrdili smo načrt za izvedbo funkcionalnega izobraževanja
Standardni postopki oskrbe akutne in kronične rane v UKCL;
• strokovni svet je sprejel priporočilo, da se na različne načine:
z vprašalniki, z diskusijo, z metodo opazovanja in drugimi
metodološkimi pristopi stalno preverja teoretično znanje
izvajalcev zdravstvene nege; za izvedbo so odgovorne
pedagoške medicinske sestre;
• potrdili smo obrazce za spremljanje obremenjenosti v času
dežurne službe, in sicer ločeno za bolnišnični del, za področje
operativne dejavnosti, anesteziologije in urgentne dejavnosti;
• sprejeli smo Navodila za uporabo manšete ( za enkratno
oziroma večkratno uporabo ) za merjenje krvnega tlaka ;
• potrdili smo standard, da so zaščitne prevleke za posteljne
vložke v obliki jogi rjuhe;
• sprejeli smo sklep, da je kadrovanje ključnih kadrov: glavnih
medicinskih sester, higienikov, pedagoških medicinskih
sester in medicinskih sester za kakovost načrtovano in
usklajeno z vodstvom zdravstvene nege UKCL;
• sprejeli smo sklep, da glavne medicinske sestre opravijo
analizo »dvojna kontrola dajanja zdravil«, pripravijo poročila in
ukrepe za zadostitev standardu;
• dali smo soglasje za izvedbo študije postopkov rokovanja s
perilom;
• sprejeli smo sklep, da vsaka organizacijska enota opravi v
tekočem letu najmanj 6 notranjih presoj kakovosti: izvajanje
določenega standarda, protokola, navodil, organizacijskega
predpisa. V ta namen smo že pripravili štiri »check liste«;
Ernestina Kos Grabnar, višja med. sestra, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana
19

• sprejeli smo sklep, da morajo glavne medicinske sestre
vzpostaviti sistem, da bodo zaposleni podpisali vsak sprejeti
standard, navodila za delo in s tem potrdili, da so z njim
seznanjeni in da ga poznajo. Evidenčni obrazec je dostopen
na intranetnih straneh;
• sprejeli smo sklep, da se Navodila za pripravo in shranjevanje
parenteralnih pripravkov, ki so jih pripravili sodelavci iz
Lekarne UKCL in KO za hematologijo, da v tiskanje in jih
prejmejo vse organizacijske enote. Navodila standardizirajo
pripravo vseh vrst antibiotikov;
• sprejeli smo stališče, da so interni razpisi sprejemljivi, saj
omogočajo notranje premike kadrov iz težjih okolij v lažja;
vendar pogojno - z objavo zunanjega razpisa za nadomestitev
kadra v zahtevnejših enotah;
• obnovili in sprejeli smo Navodila za poročanje o opozorilnih,
nevarnih dogodkih;
• glavne medicinske sestre so pripravile predlog razmejitve dela
med srednjo in diplomirano medicinsko sestro na delovnih
mestih v bolnišnični dejavnosti;
• strinjali smo se, da se dodatno, iz virov UKCL , 25 srednjim
medicinskim sestram iz enot intenzivne terapije III omogoči
pridobitev izobrazbe za diplomirano medicinsko sestro;
• potrdili smo, da je kakovost podatkov v povezavi s
kategoriziranjem pacientov odvisna od pravilnosti vnašanja vseh
podatkov. Kategorizacija ostaja orodje za merjenje potrebe po
kadrih in obremenjenosti izvajalcev zdravstvene nege;
• potrdili smo predstavljeno strategijo o izvajanju čiščenja v
UKCL;
• sprejeli smo sklep, da UKCL sklene pogodbo za izvedbo
kliničnih vaj z omejenim številom šolskih institucij; vzrok
so omejene zmožnosti učiteljev - mentorjev in zapletenost
obračunavanja ur z neustrezno podporo strokovnih služb;
• potrdili smo, da glavne medicinske sestre pripravijo
posnetek stanja: število sistemiziranih mest srednjih in
diplomiranih medicinskih sester na bolnišničnih oddelkih in
standardne razporeditve kadrov v posamezne izmene. Cilj je
primerjati število sistemiziranih mest na zasedeno posteljo
ob upoštevanju zahtevnosti pacientov glede na kategorijo
zdravstvene nege. S tem bomo vzpostavili dodatno orodje za
merjenje obremenjenosti kadra;
• potrdili smo, da se ponovno oceni organizacija dela v času
dežurne službe: obseg obremenjenosti, način organizacije
dela. Cilj je čim hitrejša uvedba izmenskega dela;
• sprejeli smo sklep, da se glavne medicinske sestre vključijo
v aktivnosti za vzpostavitev čakalnih list v skladu z novim
Pravilnikom o čakalnih dobah.
20

3.
Zdravstvena
dejavnost
3.1. Zdravstvena dejavnost
v številkah
3.1.1. RAVEN BOLNIŠNIČNE
IN AMBULANTNE OSKRBE
Število bolnikov, ki jih pregledamo ambulantno, preiskujemo
v diagnostičnih enotah ali pa jih zdravimo v bonišnici je doslej
naraščalo iz leta v leto (Tabela 1, Graf 1 in 2).
Tabela 1: Število obravnav v letih 2003 do 2010
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Bolniki 93.298 94.738 96.257 99.940 102.035 103.669 104.623 102.088
od tega EDP/razpis 1.167 124 * 2.083 2.713 1.428 0 401 2.039
Ambulantni obiski 678.230 707.240 707.330 704.311 706.596 734.487 750.077 740.132
Funkcionalna
diagnostika obiski
201.184 236.990 236.547 244.040 249.397 250.496 260.936 **
*Opomba: realizacija EDP 2004 je nerealizirana pogodba iz leta 2003.
** Opomba: Zaradi uvajanja novega informacijskega sistema BIS niso dostopni natančni podatki.
Legenda: Bolniki = hospitalizirani bolniki, EDP = enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih vrst, Amb. obiski = število ambulantnih obravnav, Funkc. diagnostika = ambulantna
diagnostika – samo ambulantni bolniki in direktno napoteni s strani splošnih zdravnikov (diagnostične preiskave in posegi hospitaliziranih bolnikov niso vključeni).
21

Graf 1: Število hospitaliziranih bolnikov od l. 2003 – 2010
106.000
104.000
102.000
100.000
98.000
96.000
94.000
92.000
90.000
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
V letu 2010 smo zaznali rahel padec v številu bolnikov tako v
hospitalni kot ambulantni dejavnosti, vendar smo kljub temu
ponovno presegli število bolnikov dogovorjeno s pogodbo ned
Univerzitetnim kliničnim centrom in Zavodom za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Graf 2: Število ambulantnih pregledov od l. 2003 do l. 2010
760.000
750.000
740.000
730.000
720.000
710.000
700.000
690.000
680.000
670.000
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
22

3.1.2. TERCIARNA BOLNIŠNIČNA DEJAVNOST
V UKCL izvajamo tudi najzahtevnejše zdravstvene storitve in
zdravljenje najzahtevnejših bolnikov. Tudi število napotitev
bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic se iz leta v leto zvišuje.
Rast števila hispitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij
in število drugih slovenskih bolnišnic prikazuje Graf 3 in Tabeli
2, najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic pa so
prikazani v Grafu 4.
Graf 3: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2010
35.000
5.000
30.000
4.000
Druga regija
25.000
20.000
15.000
Druge regije
Druge bolnice
3.000
2.000
Druga bolnišnica
10.000
1.000
5.000
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 1010
0
Tabela 2: Število hospitaliziranih bolnikov iz drugih slovenskih regij in število premestitev iz drugih slovenskih bolnišnic od l. 2002 do l. 2010
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Druge regije 23.050 22.628 25.957 26.637 27.433 27.881 28.073 29.991 29.790
Druge bolnice 1.821 1.993 2.210 2.443 2.374 2.226 2.482 2.569 *
*Opomba: Zaradi uvajanja novega informacijskega sistema BIS niso dostopni natančni podatki.
23

Graf 4: Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic
700
600
500
400
300
200
100
0
AMI AP MOTNJE
RITMA
KARDIO
SKUPAJ
Legenda: AMI = akutni miokardni infarkt, AP = angina pectoris, KARDIO = druge bolezni srca
Najpogostejši vzroki premestitev iz drugih bolnišnic so srčno-žilne
bolezni.
UKCL v okviru terciarne dejavnosti zagotavlja subspecialne
laboratorije, ki služijo celi državi: v letu 2010 je delovalo 61
subspecialnih laboratorijev, v letu 2009 56, v letu 2008 pa 53. Za
obravnavo najzahtevnejših obravnav pa deluje 201 subspecialni
tim in 173 multidisciplinarnih konzilijev, število obeh se je v l.
2010 znatno povečalo.
Poleg tega vodi UKCL 8 nacionalnih registrov bolezni in 4
nacionalne čakalne liste, vključeni pa smo tudi v številne
mednarodne registre .
Zdravniki in medicinske sestre UKCL sodelujemo v številnih
komisijah Ministrstva za zdravje, Republiških strokovnih kolegijih,
notranjih rednih in izrednih nadzorih UKCL, zunanjih nadzorih
Zdravniške zbornice Slovenjie ter v številnih strokovnih združenjih
Slovenskega zdravniškega društva in mednarodnih združenjih,
kjer zasedamo številne vodilne položaje.
24

3.2. Strokovna poročila klinik,
kliničnih oddelkov in centrov
3.2.1. INTERNA KLINIKA
Interna klinika UKCL (IK UKCL) s svojimi strokovnimi enotami
izvaja celostno in nepretrgano zdravstveno oskrbo internističnih
bolnikov v sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ter drugimi
dejavnostmi na primarni ravni. Pokriva delovanje celovite
interne medicine in obsega dejavnosti 9 kliničnih oddelkov
(endokrinologija, gastroenterologija, hematologija, hipertenzija,
intenzivna interna medicina, kardiologija, nefrologija,
revmatologija in žilna medicina), 3 centrov (za pljučne bolezni,
za vojne veterane, in za zastrupitve) ter oddelka urgentne interne
medicine (ta vključuje Internistično prvo pomoč in manjši
bolnišnični Oddelek urgentne interne medicine).
IK UKCL zagotavlja svojo dejavnost na 442 bolniških posteljah
(19,4 % vseh bolniških postelj v UKCL), s skupno okoli 1.185
zaposlenimi, od tega je 1.021 zdravstvenih delavcev, 261
zdravnikov (159 specialistov) ter 690 medicinskih sester. Večina
dejavnosti poteka v centralni stavbi UKCL na Zaloški 7 v Ljubljani,
v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški (Vodnikova 62, Ljubljana) so
nastanjene dejavnosti KO za hipertenzijo, KO za revmatologijo in
Centra za vojne veterane, del dejavnosti hemodialize pa izvajamo
na dveh zunanjih lokacijah – v Leonišču (na Šlajmerjevi ulici) ter
v prostorih nekdanje Mestne otroške bolnišnice (na Ulici Stare
pravde).
Delež opravljenega delovnega programa v celotni strukturi kazalcev
dejavnosti UKC je okoli 21,5 %. Letni proračun Interne klinike je
za leto 2010 znašal okoli 115 milijonov EUR. IK UKCL s svojimi
strokovnimi enotami uresničuje številne aktivnosti na področju
vrhunske klinične, temeljne in zlasti aplikativne znanstvenoraziskovalne
in celotne klinične dodiplomske in specialistične
podiplomske pedagoške (izobraževalne) dejavnosti. Na vseh
navedenih področjih je ohranjena velika avtonomija posameznih
strokovnih enot.
Vizija IK UKCL je ostati in se razvijati kot vrhunska sodobna
zdravstvena institucija, ki bo po ponudbi in strokovnem znanju na
področjih interne medicine enakovredna podobnim ustanovam
v razvitem svetu. Kot eden nosilnih stebrov integralnega UKCL je
njena vloga zlasti pomembna za doseganje najboljših sinergijskih
učinkov celotne stroke interne medicine, sočasno pa nudi varen
okvir zagotavljanju potrebne avtonomije svojim strokovnim
enotam.
SWOT analiza
Prednosti:
• izvajanje visoko specializirane in hkrati integralne dejavnosti
interne medicine na vrhunski strokovni ravni,
• zastopanost vseh internističnih strok v enoviti instituciji,
• neprekinjena zdravstvena oskrba z vrhunsko usposobljenim
strokovnim kadrom,
• največja koncentracija visoko ekspertnega in ustvarjalnega
kadra v državi,
• obsežno horizontalno sodelovanje v obliki multidisciplinarnih
timov/konzilijev,
• tradicija v izobraževanju vseh vrst zdravstvenih profilov,
• tesna povezanost z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani,
• nacionalni referenčni centri (npr. Centri za transplantacije
tkiv in organov – organizirani v kliničnih oddelkih, Center za
zastrupitve ter centri za obravnavo nekaterih redkih bolezni),
• številna sodelovanja z mednarodnimi institucijami,
• visoka raven razvojnega in raziskovalnega dela.
Slabosti:
• neobstoječi ažurni, zlasti klinični epidemiološki podatki, ki so
potrebni za kakovostno strokovno delo,
• zadovoljivo delujoč lokalen, vendar premalo povezljiv
zdravstveni informacijski sistem,
• pomanjkljivo vlaganje v nadomeščanje in razvoj opreme za
izvajanje vrhunske medicine,
• neizvedena praktična decentralizacija vodenja in upravljanja,
• nedodelan sistem upravljanja z različnimi viri (materialnimi,
kadrovskimi in finančnimi),
• odsotnost sistema za krepitev zdravja zaposlenih in
izgrajevanja varnejšega in prijaznejšega delovnega okolja,
• nemotivacijski sistem nagrajevanja zaposlenih,
• slaba povezava bolnišnic z okoljem,
• sporadična prisotnost nacionalnih programov za oskrbo
kroničnih pacientov,
• odsotnost nacionalnih standardov.
25

Priložnosti:
• kontinuirano izboljševanje organizacije dela (uvedba
pristopa »vitkega« upravljanja),
• pridobivanje dodatnih finančnih in kadrovskih virov za
izvajanje ciljnih, zlasti aplikativnih projektov,
• oblikovanje in vzpostavitev delovanja referenčnih centrov
odličnosti v okviru območja EU,
• mednarodna akreditacija klinike in njenih organizacijskih
enot,
• izboljšanje organizacije in večja fleksibilnost upravljanja –
udejanjanje napovedane decentralizacije,
• vzpostavitev sodobnega upravljanja s kadri,
• povečanje mednarodnih povezav na razvojnem in
izobraževalnem področju (učna baza za JV Evropo in za
specializante iz EU),
• (boljše) trženje nekaterih vrhunskih storitev zdravstvene
dejavnosti,
• uvajanje javno-zasebnega partnerstva na prepoznavno
koristnih področjih (aplikativni razvojni projekti) ter
vključevanje v razvojno dejavnost institucij in podjetij,
• boljše izkoriščanje vrhunskih strokovnih potencialov na
področju podajanja ekspertnih mnenj za najbolj kompleksne
zdravstvene in z zdravstvom povezane probleme v Sloveniji in
v drugih državah.
Nevarnosti:
• demografski premiki in pritiski na zdravstvo,
• stalno povečevanje priliva pacientov, premajhne posteljne
kapacitete (za akutno in intenzivno obravnavo),
• naraščanje stroškov v zdravstvu, ki so povezani z novimi
tehnologijami in zdravljenji,
• nestabilnost financiranja – zastarel sistem SPP,
• bolnišnične okužbe in s tem povezani naraščajoči stroški
zdravljenja,
• uvedba evropske direktive o delovnem času,
• Evropska unija/mobilnost kadra/odliv zdravnikov in
diplomiranih medicinskih sester,
• pomanjkanje visoko izobraženega zdravstvenega kadra,
• Evropska unija – ukrepi skupnosti na področju zdravstvenih
storitev – potencialni odliv pacientov in finančnih
sredstev,
• makroekonomski vplivi (gospodarska in ekonomska kriza),
• epidemije.
Tako po obsegu dejavnosti kot po nivoju kakovosti storitev
predstavlja Interna klinika enega stebrov dejavnosti UKC
Ljubljana. Gre za najbolj vrhunsko in vsebinsko celovito zaokroženo
ustanovo za področje interne medicine v državi, v kateri moramo
na področjih klinične bolnišnične in ambulantne dejavnosti tudi
v prihodnje ohraniti koncept integralne obravnave internističnega
bolnika, na ožjih strokovnih področjih pa se posvečati obravnavi
bolnikov z boleznimi, ki sodijo v posamezne veje interne medicine.
Sodobna medicinska obravnava se razvija v smer umestitve
skrbi za bolnika, ki predstavlja središče dejavnosti, pa tudi
organizacija dejavnosti je podrejena prvenstveno potrebam
bolnikov in vzpostavitvi mehanizmov soodločanja uporabnikov
zdravstvenih storitev. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se
bodo ti poudarki verjetno še bolj pokazali tudi v nastajajoči skupni
evropski zakonodaji za področje zdravstvenega varstva.
Poleg stalnega razvoja za ponudbo in izvajanje najbolj kakovostnih
storitev zdravstvene oskrbe ob spreminjajoči se bolezenski
obremenjenosti sodobne civilizacije in napredku zdravstvenih
tehnologij, potekajo v okviru Interne klinike UKCL tudi vrhunske
znanstveno- raziskovalne in pedagoško izobraževalne dejavnosti.
Klinika mora ohranjati vrhunsko raven tega dela, tako na področju
raziskav in razvoja (sodelovanje v projektih ARRS, v okvirih
terciarnih dejavnosti R&R ter mednarodnih raziskavah), kakor
tudi izobraževanja in usposabljanja (s sodelovanjem v fakultetnih
programih Univerze v Ljubljani ter usposabljanje specializantov
vseh kliničnih strok ter negovalnega kadra v Sloveniji).
Umestitev v širši zemljepisni prostor EU nam nalaga tudi
nekatere druge potrebne prilagoditve, še zlasti uveljavljanje
načel sistema zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Tudi na
področjih znanstveno-raziskovalnega dela in izobraževanja se
širi spekter možnosti mednarodnega sodelovanja. Upamo, da
bo del izboljšanja celovitega opravljanja kakovosti tudi posledica
neizbežnih okoliščin vpetosti v širši evropski prostor.
26

3.2.1.1. Klinični oddelek za hipertenzijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KO za hipertenzijo kot del Interne klinike izvaja bolnišnično in
ambulantno obravnavo bolnikov. Večina hospitaliziranih bolnikov
je urgentnih bolnikov, sprejetih preko IPP. Gre za različne bolezni
v okviru internistične stroke. Največ je kardiovaskularnih bolezni,
ki v začetni fazi obravnave ne potrebujejo invazivne diagnostike
in terapije. V ambulantah opravljamo ambulantne preglede v
glavnem zaradi arterijske hipertenzije, kjer opravimo skladno
s Smernicami etiološko in funkcijsko opredelitev ter ocenimo
prizadetost tarčnih organov. Na osnovi tega izvajamo terapijo.
Bolniki, ki so napoteni v našo ambulanto, so v glavnem tisti, pri
katerih zdravljenje pri družinskem zdravniku ni bilo uspešno in
gre za rezistentno hipertenzijo, sekundarno hipertenzijo in/ali
za klinično pomembno prizadetost tarčnih organov. Sočasno
zdravimo tudi druge morebitne prisotne dejavnike tveganja.
Pomemben del ambulantega dela je funkcijska diagnostika;
izvajamo obremenitvena testiranja, ultrazvok srca, ultrazvok
vratnih žil, ultrazvok abdominalnih organov, ultrazvok – doppler
renalnih arterij, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka,
Holter monitoring in merjenje hitrosti pulznega vala. Uvajamo pa
tudi neinvazivno merjenje hemodinamskih parametrov »beat-tobeat«
z uporabo t.i. Task Force Monitorja.
Najpomembnejše obravnavane diagnoze s poudarkom na
terciarnih storitvah so: Esencialna (arterijska) hipertenija,
kronična atrijska fibrialcija, srčno popuščanje.
V Sloveniji smo prvi začeli opravljati meritve hitrosti pulznega
vala, to je neinvazivna metoda za oceno togosti aorte. Tudi v
najnovejših Smernicah predstavlja pomembno diagnostično
metodo, na osnovi katere se odločamo o ustreznejšem zdravilu
za zdravljenje arterijske hipertenzije. V letu 2009/2010 smo
izvajali primerjavo dveh metod merjenja centralnih parametrov
– SphygmoCor (aplanacijska tonometrija) in Arteriograph
(oscilometril.na metoda). Ugotovili smo, da metodi nista
primerljivi, tako ostaja standardna metoda SphygmoCor. Rezultati
raziskave so bili predstavljeni na mednarodnem kongresu.
Metoda je bila predstavljenja tudi na Republiškem strokovnem
kolegiju internističnih strok, začeti postopek za uvrstitev metode
v nabor preiskavnih metod, ki jih priznava ZZZS, se je v letu 2010
nadaljeval in upamo na potrditev v začetku leta 2011.
Število obravnav in posegov
Tabela 3: Število obravnav in posegov na KO za hipertenzijo
Storitve 2005 2006 2007 2008 2009 2010
AMBULANTA 5.694 5.821 5.582 5.511 5.506 5.147
CIKLOERGOMETRIJA 809 516 833 884 777 631
UZ SRCA – STAR 30 140 124 831 444 243
UZ SRCA – NOV 1.976 1.796 1.919 1.730 1.580 1.526
24 urni ABPM 1.644 1.688 2.4128 1.833 1.763 1.686
UZ vratnih žil – STAR UZ 334 425 372 110 72 19
UZ vratnih žil – NOV UZ 38 380 422 419
UZ trebuha – STAR UZ 267 724 291 177 169 109
UZ trebuha – NOV UZ 19 137 135 136
Doppler renalnih art. – NOV UZ 25 30 19
Doppler renalnih art. – STAR UZ 16 12 13
Holter EKG 194 351 387 438 409
27

Ključni strokovni dosežki
Uspešno smo uvedli novo diagnostično metodo – merjenje hitrosti
pulznega vala, čakamo na mnenje Zdravstvenega sveta.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Terciarni projekti: Primerjava metod za merjenje hitrosti
pulznega vala ter centralnih parametrov, uvajanje elektronskega
ambulantnega kartona, Projekt e-hipertenzija – začetni del.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Klinična pot: Esencialna arterijska hipertenzija, Maligna
hipertenzija.
Smernice: zdravljenje odporne hipertenzije. Posodobljene
smernice za obravnavanje arterijske hipertenzije. Sekcija za
arterijsko hipertenzijo, 2009; izpopolnjujemo opise potekov dela
na KO za hipertenzijo po ISO standardih.
Raziskovalni projekti
Hitrost pulznega vala, Uvajanje elektronskega kartona v
ambulantno delo, Projekt e-hipertenzija (skupaj s kolegi z goriške
univerze) – začetni del, Klinične raziskave učinkovitosti in varnosti
antihipertenzijskih zdravil.
Priznanja
Obdržali smo naziv Hypertension Excellent Centre, ki ga podeljuje
European Society of Hypertension.
28

3.2.1.2. Klinični oddelek za žilne bolezni
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za žilne bolezni (KOŽB) Interne klinike
Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana se
ukvarja z odkrivanjem in zdravljenjem bolezni arterij, venskih
trombembolizmov, prepoznavanjem trombofilnih stanj, vodenjem
protitrombotičnega zdravljenja, preventivo in rehabilitacijo srčnožilnih
bolezni ter motenj presnove lipidov.
Število obravnav in posegov
V letu 2010 smo na KOŽB opravili skupno 2.592 bolnišničnih
obravnav, od tega 2.163 na bolniških oddelkih (vključno z enoto
intenzivne terapije) in 429 v dnevni bolnišnici. Med bolniki,
hospitaliziranimi na bolniščničnih oddelkih, je bilo 1.037 obravnav
zaradi prefierne arterijske bolezni, od tega 424 angiografskih
diagnostik in 613 posegov, pri katerih je angiografski diagnostiki
neposredno sledila perkutana revaskularizacija (PTA z ali brez
postavitve znotrajžilne opornice).
Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 smo pričeli z intenzivnejšim izvajanjem
revaskularizacijskih posegov na perifernih arterijah v katetrskem
laboratoriju KOŽB, ki deluje v 6. nadstropju UKC, v neposredni
bližini bolniškega oddelka in bolnikom zagotavlja zelo kvalitetno
obravnavo z neposredno komunikacijo lečečega zdravnika z
Tabela 4: Število obravnav na KO za žilne bolezni
(primerjalno z letom 2009).
Bolnišnični sprejemi 2009 2010
Bolniški oddelki in EIT 2.305 2.163
Dnevna bolnišnica 489 429
SKUPAJ 2.794 2.592
intervencijskim angiologom. Zdravniki KOŽB smo sodelovali z
ekipo prof. dr. Boruta Geršaka, dr. med., ki je v UKC Ljubljana
prvi na svetu organiziral preizkušanje robotsko vodenih perifernih
žilnih rekanalizacijskih posegov na bolnikih.
Specializirani laboratorij KOŽB, ki se poglobljeno ukvarja z
motnjami hemostaze, agregacije trombocitov, določanjem
trombofilnih stanj, določanjem označevalcev vnetja in motnjami
presnove lipidov, si je 9. 11. 2010 po uspešno zaključenem
inšpekcijskem pregledu pridobil dovoljenje za delo s strani
Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.
Tabela 5: Število posegov na KO za žilne bolezni (primerjalno z letom 2009).
Ambulanta (KOŽB)
Število bolnikov
2009
Število obiskov/
obravnav 2009
Število bolnikov
2010
Število obiskov/
obravnav 2010
Urgentna angiološka ambulanta 4.758 5.753 5.054 6.266
Angiološka ambulanta 3.225 4.012 3.283 4.129
Antikoagulacijska ambulanta 4.265 35.052 4.458 34.779
Kardiološka ambulanta 1.326 1.881 974 1.320
Ambulanta za srčno popuščanje 567 833 548 767
Koronarna ambulanta 722 999 788 1.055
Koronarna rehabilitacija (fizioterapija) 146 3.293 154 3.361
Lipidna ambulanta 589 942 630 923
SKUPAJ 15.598 52.765 15.889 52.600
29

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Na KOŽB uspešno poteka raziskovalni program Ateroskleroza
in tromboza (P3-0308), ki ga vodi prof. dr. Pavel Poredoš, dr.
med., in trije raziskovalni projekti, ki jih financira Agencija RS za
razsiskovalno dejavnost: Generiranje trombina (J3-2128, nosilka
prof dr. M. Stegnar), Predklinična ateroskleroza (L2-2293, nosilec
prof. dr. M. Šabovič) in MRI krvnih strdkov (J3-0610; nosilec doc.
dr. Igor Serša, IJS, koordinator za UKC prof. dr. A. Blinc).
Terciarni projekti UKC Ljubljana: od leta 2007 uspešno poteka 5
terciarnih projektov, ki bodo zaključeni v letu 2012.
V letu 2010 smo pričeli še z enim terciarnim projektom - Vzorci
genske ekspresije kot napovedni dejavnik uspešnosti perkutane
transluminalne angioplastike, nosilka dr. Mojca Božič Mijovski,
univ. dipl. biol, spec med. biokem.
Izobraževanje
Med zaposlenimi na KOŽB je 6 habilitiranih univerzitetnih učiteljev
(profesorjev ali docentov) na Medicinski fakulteti Univerze v
Ljubljani in 3 asistenti z doktoratom znanosti, ki smo v letu 2010
izvajali vaje, seminarje in predavanja za študente 3., 4. in 6. letnika
medicine in stomatologije.
Vabljena predavanja: Zdravniki KOŽB smo imeli v letu 2010 več
kot 20 vabljenih predavanj na domačih strokovnih srečanjih
nacionalnega pomena.
Organizacija strokovnih srečanj: Zdravniki KOŽB, ki delujejo
v Združenju za Žilne bolezni SZD so organizirali letno srečanje
Združenja za žilne bolezni Slovenskega zdravniškega
društva z glavno temo »Kritična ishemija« in izdali recenziran
zbornik preglednih prispevkov. Zdravniki KOŽB, ki delujejo
v Antikoagulacijski ambulanti KOŽB in delujejo v Sekciji za
antikoagulacijsko zdravljenje in preprečevanje trombemboličnih
bolezni Združenja za žilne bolezni SZD so v letu 2010 organizirali
dve šoli antikaoagulacijskega zdravljenja. Zdravniki KOŽB so bili
tudi jedro strokovne ekipe, ki je organizirala 52. Tavčarjeve dneve,
ki so potekali 4. do 6. novembra 2010 v Portorožu.
Objave v domači in tuji strokovni lteraturi v SCI
V letu 2010 smo raziskovalci s KOŽB skupaj s sodelavci objavili 15
publikacij v mednardnih znanstvenih revijah, ki jih indeksira Medline/
Pub Med in preko 30 publikacij v domači strokovni literaturi.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V klinično prakso smo uvedli klinično pot za skozikožne znotrajžilne
diagnostične in revaskularizacijske posege na perifernih arterijah.
Skupaj z ortopedi smo izdelali strokovne smerice za preprečevanje
venske trombembolije pri artroplastiki kolka in kolena (Zdrav
Vestn 2010; 79: 235-243.)
Mortalitetno morbiditetne konference oz. konziliji: vsak delovni
teden potekajo angiološko-radiološki konzilij, antitrombotični
konzilij in angiokirurško-radiološko-angiološki konzilij, na katerih
skupine specialistov poglobljeno obravnavajo načrt in uspešnost
zdravljenja žilnih bolnikov.
Spremljanje kazalcev kakovosti: redno spremljamo prisotnost
bakterij, rezistentnih na antibiotike pri bolnikih, ki so bili sprejeti v
enoto intenzivne terapije, premeščeni z drugih oddelkov, klinik ali
bolnišnic, pri bolnikih, ki jih pripravljamo na operativne posege in
pri bolnikih z ranami.
Upravljanje z odkloni: redno beležimo in poročamo o neželenih
dogodkih, kot so padci iz postelje in neželni učinki zdravil.
Organizacija dela in učinkovitost
V letu 2010 smo na KOŽB ob izpolnjevanju načrtovanega
delovnega programa poskušali optimalno razporejati zdravnike
in medicinske sestre v dopoldansko in popoldansko delo (na
bolniških oddelkih, v funkcionalni diagnostiki, intervencijskih
žilnih posegih in ambulantah) ter v nočno dežurstvo oz. nočno
izmeno za medicinske sestre /zdravstvene tehnike, s čimer smo
zmanjšali skupno število nadur.
Obvladovanje stroškov in trženje
K obvladovanju stroškov smo pristopili z optimizacijo delovnega
procesa (težišče na ambulantni diagnostiki, izogibanje podvajanju
dragih preiskav) ob dosledenem upoštevanju strokovnih smernic.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Na KOŽB v okviru raziskovalnih projektov odelujemo z raziskovalci
Inštituta za farmakologijo Medicinske fakultete Univerze v
Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Sodelujemo tudi
z raziskovalci z UCLA, Los Angeles, ZDA, McMaster University,
Hamilton, Kanada, University of Cyprus, Ciper in University of
Marseille, Francija.
30

3.2.1.3. Klinični oddelek za kardiologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Na KO za kardiologijo (KOK) imamo bolnišnično dejavnost
(4 bolnišnični oddelki), oddelek za neinvazivne kardiološke
preiskave, oddelek za invazivne kardiološke preiskave in
interventno kardiologijo, specialistično kardiološko dejavnost na
polikliniki. Znotraj KOK deluje tudi program za napredovalo srčno
popuščanje in program za elektrofiziologijo in aritmologijo.
Število obravnav in posegov
Predvidevamo, da smo plan izpolnili. Širitev v letu 2010 ni bilo,
zato se podatki bistveno ne razlikujejo od podatkov iz leta 2009.
Ključni strokovni dosežki
• nadaljevali smo s perkutano implantacijo aortnih zaklopk in
jih vstavili 19;
• nadaljevali smo z dilatacijami stenotičnih aortnih zaklopk,
opravili smo jih 90. Z 12 bolniki smo se vključili v študijo
RADAR;
• opravili smo 6 retrogradnih razrešitev kroničnih totalnih
okluzij koronarnih arterij (CTO). Pred tem smo opravljali le
anterogradne posege;
• v klinično uporabo smo uvedli FFR (fractional flow reserve)
pri kontrolah stentiranja leve glavne koronarne arterije in
bifurkacijskih lezij;
• uvedli smo intrakoronarno ehokardiografijo pri perkutanem
zapiranju odprtega ovalnega okna in interatrijskega septum
defekta tip secundum;
• uvedli smo intramiokardno implantacijo miokardnih celic s
sistemom NOGA in opravili 14 posegov;
• uvedli smo novo metodo uporabe eritropoetina pri bolnikih s
koronarno boleznijo.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
• Terciarni projekti: prijavljenih imamo 8 terciarnih projektov.
• Raziskovalni projekt: prijavljen imamo 1 projekt.
• Strokovni projekt: sodelujemo pri enem projektu.
Izobraževanje
Organizirali smo 2 mednarodni strokovni srečanji in sodelovali
pri organizaciji enega domačega strokovnega srečanja. Naši
sodelavci so opravili 15 vabljenih predavanj ter se aktivno
udeležili 40 domačih in mednarodnih strokovnih srečanj. 3 naši
zdravniki so se v letu 2010 izobraževali več mesecev v tujini na
področjih: elektrofizologije, invazivne in interventne kardiologije in
ehokardiografije.
Objavili smo 15 člankov s faktorem vpliva v SCI.
Zagotavljanje sistema kakovosti:
• uvedli smo 3 klinične poti;
• sodelovali smo pri pripravi 3 evropskih smernic;
• pripravili smo 2 MM konferenci in vodili zapisnik;
• uporabljamo 3 pojasnilne obrazce za terapevtske in
diagnostične ukrepe za bolnike;
• pri morebitnih odklonih se glavna medicinska sestra ali
predstojnica pogovorita s prizadetimi.
Organizacija dela in učinkovitost
Bolnišnične enote KOK smo postopno porazdelili po vsebini. Tako
sedaj bolnišnične oddelke ločimo na: bolnišnični oddelek A, ki
je namenjen koronarni enoti in bolnikom z ishemično boleznijo
srca. KOK B je namenjen predvsem bolnikom s strukturnimi
boleznimi srca. KOK C smo delno pridružili prejšnjemu oddelku B
in KOK A, ker smo tako olajšali premeščanje iz intenzivne enote.
KOK D je prvenstveno namenjen bolnikom, ki jim implantiramo
resinhronizacijski srčni spodbujevalnik ali implantabilni
kardioverter defibrilator. KOK F pa je namenjen predvsem
bolnikom z napredovalim srčnim popuščanjem (program
transplantacije srca, implantacije matičnih celic in podpornim
sistemom cirkulacije). Južni del KOK v 5. nadstropju je še vedno
v adaptaciji, načrtujemo združitev dejavnosti elektrostimulacije
in elektrofiziologije ter aritmologije. Del oddelka pa bo namenjen
enoti za prsno bolečino. Program za to enoto je že sestavljen in
potrjen na kolegiju KOK.
Po vsebini ločimo tudi kardiološke ambulante. Menimo, da
smo tako kardiološke ambulante naredili bolj dostopne našim
bolnikom in hitreje pridejo do ustreznih specialistov. Menimo, da
smo s tem dosegli izboljšanje kakovosti obravnave naših bolnikov.
Izobraževanje vseh kadrov vodimo sistematično v skladu s plani in
osebnim razvojem posameznika.
Nadaljujemo z letnimi razgovori, kar pripomore k boljšemu
usklajevanju potreb klinike in željam posameznikov.
31

Obvladovanje stroškov in trženje
• poostrili smo nadzor nad označevanjem nujnih primerov;
• omejili smo implantacije CRT glede na prirejene smernice,
ki smo jih potrdili na Strokovnem kolegiju KOK; poostrili smo
nadzor nad naročanjem preiskav na Medicinski fakulteti,
nadurno delo smo zmanjšali na minimum. Prisotno je le še pri
negovalnem kadru.
Uporabljamo zdravila iz donacij, kar redno opozarjamo na
raportih;
• pridobili smo donacije za opremo in posodobitev prostorov v
skupni vrednosti 39.595,72 EUR;
• skupaj s Službo za odnose z javnostmi in Pravno službo
UKC Ljubljana smo sestavili pogodbo za sodelovanje naših
strokovnjakov pri izobraževanju tujcev v tujini in doma.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Na področju napredovalega srčnega popuščanja redno sodelujemo
s Texas Heart Institute in Heart Transplantation Stanford University
School of Medicine.
3.2.1.4. Klinični oddelek za intenzivno
interno medicino
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
V KOIIM obravnavamo okoli 80 % bolnikov za akutnimi kardiološkimi
stanji, ostali del pa predstavljo intertnistični splošni bolniki. Na
našem strokovnem področju delujemo v skladu s sodobnimi
medicinskimi načeli, poleg tega pa se razvijamo tudi v
izobraževalni in raziskovalni smeri. V primerjavi z l. 2009 smo
zaradi prostorske stiske in strokovnih razlogov racionalizirali naše
delo. Neprizadete bolnike z AKS, kar smo ocenili po PCI, smo po
posegu sprejeli na KOK in KOŽB in s tem zmanjšali število sprejemov
v KOIIM za 203 bolnike. Če tega ne bi storili, zaradi prostorske in
kadrovske stiske, ne bi uspeli obravnavati vseh bolnikov z AKS. Število
zahtevnejših bolnikov, ki potrebujejo intenzivno podporno zdravljenje
je ostalo enako.
Število obravnav in posegov
Tabela 6: Število obravnav na KOIIM (primerjalno z letom 2009).
2009 2010
Število obravnavanih bolnikov 1.347 1.144
Sprejeti preko:
IPP 46 % 44 %
Drugi odd. UKC 21 % 22 %
Druge zdrav. ustanove 33 % 34 %
STEMI 575 447
NSTEMI 180 156
Srčni zastoj 161 176
Koronografija 777 628
PCI 587 548
Balonska črpalka 131 144
Perkutana podpora cirkulaciji 0 12
Mehanična ventilacija 532 503
Umrljivost v KOIIM 18 % 19 %
32

Ključni strokovni dosežki
V l. 2010 smo v sodelovanju s srčnimi kirurgi dokončno uvedli
bolj učinkovite zunajtelesne podporne sisteme pri internističnih
bolnikih (VA in VV ECMO). Zunajtelesni podporni sistem smo
uporabili pri 15 bolnikih. V sodelovanju s transplantacijsko ekipo
KOK in srčnimi kirurgi smo pri teh bolnikih uvedli tudi možnost
akutne transplantacije srca. KOIIM je v zadnjem letu v svetu postal
poznan tudi po reanimacijskem zdravljenju bolnikov z nenadnim
zastojem srca izven bolnišnice, ki ostanejo po začetnem oživljanju
komatozni. Pri teh bolnikih uporabljamo hipotermijo, urgentno
koronarografijo in PCI, pri čemer smo bolnišnično preživetje
dvignili na približno 60 %, kar je eno najboljših preživetij v svetu.
Sodelujemo tudi “FIM” s peritonalnim hlajenjem (Velomedix, ZDA),
kjer imamo kot center največje število vključenih bolnikov. Naša
strokovna in raziskovalna aktivnost se v mednarodnem merilu
najbolje odraža s “peer review” člankih, ki jih citira “PubMed” in
mednarodnih vabljenih predavanj.
Ključni razvojni, strokovni in raziskovalni projekti
Zaradi mednarodne odmevnosti našega dela, ki se kaže v veliki
citiranosti, imamo lastno projektno skupino(P3-0331).
Izobraževanje
Na našem oddelku se izobražujejo študenti medicinske fakultete,
specializanti interne medicine ter občasno tudi ostalih vej
medicine ter specializanti intenzivne medicine. Občasno gostimo
tudi zdravnike iz drugih držav (v l. 2010 štiri zdravnike iz Srbije).
Naši zdravniki se izobražujejo z udeležbo (občasno aktivno) na
glavnih mednarodnih strokovnih srečanjih z našega področja ali
na intenzivnih tečajih.
antibiotik – protektivna izolacija,
• poročilo o neželenem dogodku pri izvajanju ZN in oskrbe,
• prijavljanje razjed zaradi pritiska Svetovalni službi ZN,
• organizacija in izvajanje programov za preprečevanje in
nadzor bolnišničnih infekcij (urinski katetri, centralni venski
kateri, bolniki na mehanski ventilaciji),
• spremljanje hospitalnih infektov, skrb za njihovo
preprečevanje ter sodelovanje s SPOBO.
Organizacija dela in učinkovitost
Kot je bilo pod točko 2 že omenjeno, smo z racionalizacijo
zmanjšali število sprejemov za 203 v primerjavi z l. 2009.
Obvladovanje stroškov in trženje
Zaradi narave oddelka smo življenjsko ogorženim bolnikom nudili
“evidence based” zdravljenje zaradi česar marsikdaj ne moremo
vplivati na stroške zdravljenja. Prav tako nimamo vpliva na ceno
zdravil, potrošnega materiala in aparatur, saj so ti nakupi predmet
javnih naročil. Zaradi dela na oddelku na področju srčnega
zastoja smo uvrščeni “FIM “ raziskavo s peritonalnim hlajenjem.
Tako za UKC to ne predstavlja nikakršen strošek, ampak zaslužek.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Na različnih področjih sodelujemo z Cedars-Sinai Medical Center
Los Angeles, The Institute for Critical care Medicine, Palm Springs,
Texas Heart Institute, Huston.
Vabljena predavanja na mednarodnih strokovnih srečanjih v tujini:
V letu 2010 so naši sodelavci aktivno sodelovali na 18-tih
mednarodnih strokovnih srečanjih.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Kot predstojnik imam vsak dan, ko sem prisoten, nadzorno
vizito vsaj enkrat dnevno. Spremljam tudi letno mortaliteto
najpogostejših stanj. Številke so nespremenjene/mirujoče oz. se
izbolšujejo. Spremljam tudi ujemanje obdukcijskih diagnoz umrlih
z našimi diagnozami.
Spremljanje kazalcev kakovosti s področja ZN:
• izvajanje preventivnih ukrepov za RZP,
• zdravljenje razjede zaradi pritiska (RZP),
• izolacija zaradi okužbe z mikroorganizmi, odpornimi na
33

3.2.1.5. Klinični oddelek za pljučne
bolezni in alergije
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo pokriva celovito
pnevmološko obravnavo bolnikov. Odgovoren je za razvoj in
uvajanje novih dejavnosti, ki do sedaj še niso bile vpeljane
v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana niti drugod po
Sloveniji. V KOPBA je možno multidisciplinarno obravnavati
bolnike v sodelovanju z drugimi klinikami Univerzitetnega
kliničnega centra v Ljubljani. KOPBA omogoča pred
operativne diagnostične postopke, ki se lažje usmerjajo in
prilagajajo terapevtskim potrebam tudi drugih strok, če sta
ti dve službi v stalnem in neposrednem stiku. Na KOPBA je
možna takojšnja invazivna diagnostična obravnava pljučnih
tumorjev, bolezni pljučnega intersticija in okužb pri bolniku
z zmanjšanim imunskim odgovorom, pri bolnikih, ki so
hospitalizirani po drugih klinikah UKCL in je hitra diagnostika
pri njih življenjsko pomembna. Invazivna diagnostična in
terapevtska interventna bronhologija se izvaja bolj varno, v
neposredni bližini in s sodelovanjem Kliničnega oddelka za
torakalno kirurgijo. Izvajamo endoskopsko preiskavo pljuč z
upogljivim in rigidnim bronhoskopom, endobronhialni ultrazvok,
argonplazmo, elektrokavter, krioterapijo in možnost vstavljanja
endobronhialnih stentov. Možna je transtorakalna biopsijska
aspiracija sprememb v pljučih in v mediastinumu. Možna je
takojšnja invazivna endoskopska diagnostika okužb spodnjih
dihal pri bolnikih z zmanjšanim imunskim odgovorom zaradi
bolezni ali zaradi zdravljenja z imunosupresivnimi zdravili.
Prvi v Sloveniji smo uvedli ultrazvočno endoskopsko preiskavo
endobronhialnega sistema za natančnejšo peribronhialno
aspiracijsko punkcijo lezij mediastinalnih bezgavk. Izvajamo
diagnostične in izpraznilne punkcije plevralnega izliva, slepo igelno
biopsijo porebernice, ultrazvočno punkcijo plevralnega izliva in
diagnostično torakoskopijo s semirigidnim torakoskopom.
Transplantacije pljuč: izbira in priprava kandidatov zanjo in
strokovno sodelovanje z drugimi centri za transplantacije in s
kliniko AKH na Dunaju, vodenje bolnikov s presajenimi pljuči takoj
po posegu. To dejavnost vodimo edini v Sloveniji. Smo tudi člani
drugih timov za transplantacije drugih organov znotraj UKCL.
Diagnostika in zdravljenje pljučne hipertenzije: ustanovljen je
tim za odkrivanje in zdravljenje bolnikov s pljučno hipertenzijo
skupaj s Kliničnim oddelokom za intenzivno interno medicino in
v sodelovanju z ostalimi klininičnimi oddelki, kjer obravnavajo
bolnike s pljučno hipertenzijo. Pripravljamo in vodimo bolnike
s kronično pljučno hipertenzijo in jih pripravljamo za kirurško
zdravljenje – trombendarterektomijo.
Konziliarna služba: izvajamo pulmološko konziliarno službo za vse
klinike in klinične oddelke drugih strok v UKCL.
Število obravnav in posegov
Tabela 7 in 8: Število pregledov in posegov na KOPBA
(primerjalno z letom 2009).
Ambulantni pregledi 2009 2010
prvi pregled 1.117 1.323
kontrolni pregled 2.932 3.040
TX 152 130
SKUPAJ 4.201 4.493
Posegi 2009 2010
Bronhoskopije 607 635
Pljučne punkcije (PTP) 60 86
Plevralne punkcije 355 314
Konziliarni pregledi 1.392 1.234
Obravnava bolnikov s cistično fibrozo: obravnavmo odrasle
bolnike s cistično fibrozo, ki so v postopku za presaditev pljuč
in po presadtivi pljuč, timsko, podobno, kot imajo obravnavo
organizirano na Pediatrični kliniki.
34

Ključni strokovni dosežki
Pljučna hipertenzija: uvedba novega postopka obravnave bolnikov
s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo v sodelovanju
z Univerzitetno kliniko AKH Dunaj, izdelava klinične poti in vloga
novosti na razširjen strokovni kolegij 26. 01. 2010: obravnava
odraslih bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo
(KTEPH).
Sarkoidoza pljuč: uvedba dodatnega pristopa za obravnavo bolnika
s pljučno sarkoidozo in zdravljenje bolezni, terciarni projekt.
Pljučni rak: endoskopsko ultrazvočno vodena punkcija
mediastinalnih, hilarnih bezgavk za oceno operabilnosti pljučnega
tumorja, invazivna interventna bronhoskopija in stentiranje bronhov
s silikonskimi stenti in vloga novosti na Zdravstvenem svetu.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije izvajamo 6
raziskovalnih projektov.
Izobraževanje
V letu 2010 so zaposleni sodelovali na 11 učnih delavnicah,
konferencah in simpozijih doma in v tujini. Zaposleni so opravili
tudi 11 vabljenih predavanj na domačih strokovnih srečanjih.
Naši sodelavci so aktivni pri izvajanju pedagoških procesov na
dodiplomskem nivoju za študente in podiplomskem nivoju za
specializane pulmologije.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Uvajanje pojasnilnih obrazcev za posege na KOPBA, klinične
poti za diagnostiko pljučne hipertenzije, pljučne transplantacije,
diagnostike pljučnega raka in granulomatoze pljuč.
Beleženje zapletov pri invazivni diagnostiki pljuč in porebrnice ter
analiza, kontroliranje bolnišničnih okužb.
Kakovost funkcionalne diagnostike respiratornega sistema je
slabša, ker ni možno celostne obravnave kljub aparaturi v UKCL.
Zato bolnike na te preiskave po nepotrebnem transportiramo v
druge ustanove.
Obravnava bolnikov na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in
alergije UKCL je zaradi stiske s prostorom težje izvedljiva.
Organizacija dela in učinkovitost
Protokol za TX pripravo, protokol za kronične trombembolizme,
izboljšanje protokola za vodenje bolnikov s CF pred in po
transplantaciji pljuč.
Uvajanje dnevnega hospitala za racionalizacijo obravnave
bolnikov, ki v teku obravnave potrebujejo invazivno diagnostiko z
bronhoskopijo.
Obvladovanje stroškov in trženja
• V letu 2010 smo zmanjšali nadurno delo vseh zaposlenih za
okoli 50 %.
• Stroški zdravil so obvladani in tudi zmanjšani glede na
prejšnje leto z izjemo epoprostenola (Flolan), za katerega smo
izvajali aktivnosti za ureditev financiranja.
• Ugotavljamo, da so nam stroški ambulantne dejavnosti
porasli, ker smo po priporočilih vodstva preusmerili
diagnostiko terciarnih bolnikov iz hospitala na ambulantno
obravnavo, kadar je bilo s strokovnega stališča to možno.
V ambulantni obravnavi ni možno obračunavati terciarnih
bolnikov po SPP. Obračun velja še vedno po Zeleni knjigi iz
leta 1982. Predlog za nov način obravnave in obračuna, ki
je racionalen, smo že pred časom izdelali in posredovali v
obravnavo vodstvu.
• V sklopu funkcionalne diagnostike respiratornega sistema,
ki je za obravnavo bolnika UKCL pomembna, smo med letom
izvajali aktivnosti za vzpostavitev celostne obravnave. V ta
sklop sodi tudi pletizmografija. Pletizmograf smo zaslužili
z dodatnim raziskovalnim delom leta 2006/2008, ob
katerem smo se odpovedali honorarju. Pletizmograf stoji v
Kardiorespiratornem laboratoriju (KRL) neaktiven, ker se ne
moremo dogovoriti s Kliničnim oddelkom za kardiologijo.
Bolnike testiramo izven UKCL , zato so stroški večji.
Sodelovanje z drugimi institucijami
• Interdisciplinarni doktorski študijski program Bioznanosti
šolsko leto 2009/2010, znanstveno področje Hortikultura,
predmet Primarni in sekundarni metabolizem, hortikulturnih
rastlin, izvajalci Salobir B, Veberič R, Hudina, Usenik, Rusjan,
Baričević.
• Medicinska fakulteta v Ljubljani, Inštitut za mikrobiologijo in
imunologijo: znanstvena raziskava: Vpliv gliv na bolezni dihal,
somentorstvo doktoratu mladi raziskovalki.
• Medicinska fakulteta v Ljubljani, Inštitut za biologijo
celice: raziskava: Vpliv medceličnih stikov pri displazijah in
prekancerozi dihal.
• Biofact Environmental Health Research Center, Lerum,
Švedska »Vpliv okolja na bolezni dihal«.
35

3.2.1.6. Klinični oddelek za gastroenterologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KO za gastroenterologijo deluje v okviru 5 bolniških oddelkov na
hospitalnem nivoju. Opravljamo transplantacijsko dejavnost,
vodimo dejavnost za kronično vnetno črevesno boelzen,
gastroonkološko dejavnost in diagnostično ter terapevtsko in
endoskopsko dejavnost.
Število obravnav in posegov
v hospitalni dejavnosti
V hospitalni dejavnosti smo v letu 2010 zabeležili 38 sprejemov
manj v primerjavi z letom 2009, vendar se je povečalo
število enodnevnega hospitala za 99 sprejemov več v letu
2010 v primerjavi z letom 2009. Povprečna ležalna doba je
nespremenjena – 9 dni. Povprečni SPP je manjši za 0,6 točke.
Število obravnav in posegov
v ambulantni dejavnosti
Tabela 9: Število obravnav in posegov – hospitalna dejavnost
(primerjalno z letom 2009).
HOSPITAL 2009 2010
hospitalni sprejemi 3.684 3.646
hospitalni odpusti 3.684 3.648
hospitalni EDH 732 831
povprečna ležalna doba 9 9
povprečni SPP 1,25 1,19
Tabela 10: Oddelek za endoskopijo – ambulantna dejavnost (primerjalno z letom 2009).
Preiskave/posegi
2009 2010
ambulantno hospitalno skupaj ambulantno hospitalno skupaj
GSK 5.530 1.681 7.211 5.552 1.780 7.332
ERCP 986 725 1.711 1.017 729 1.746
Kolono 2.548 574 3.122 2.642 529 3.171
Rekto 334 108 442 283 154 437
Sklero 360 185 545 341 217 558
PEG 118 82 200 128 93 221
Dilatacije 75 30 105 58 42 100
Ostali posegi 605 76 681 615 78 693
SKUPAJ 10.556 3.461 14.017 10.636 3.622 14.258
SKUPAJ LETNO 14.017 14.258
36

Dispanzer za bolezni prebavil – Poliklinika
Tabela 11: bolniki, obiski in št. spec. točk in točk za ZZZS (primerjalno z letom 2009).
2009 2010
bolniki obiski bolniki obiski
4.313 5.861 4.121 5.687
št. točk spec.točke ZZZS št. točk spec. točke ZZZS
162.884,68 30.862,34 160.240,75 29.948,49
UZ in EUZ oddelek
Obrazložitev: v letu 2010 smo v primerjavi z letom 2009
ambulantno opravili za 190 UZ preiskav več, to je 8,8 %.
Opravljenih je bilo več UZ Doppler preiskav, in sicer za 10, to je
16,6 %. Opravljenih je bilo več UZ punkcij – 27, to je 400 %. Manj
pa je bilo opravljenih EUz preiskav, za 31, to je - 6,02 %.
Gastro-onkološka dejavnost
Tabela 12: Število pregledanih bolnikov v GOA (primerjalno z letom 2009).
2009 2010
bolniki obiski bolniki obiski
892 3.624 1.065 3.746
Priprava na transplantacijo jeter
Tabela 13: Priprava na transplantacijo jeter (primerjalno z letom 2009).
2009 2010
Poseg
moški ženske skupaj moški ženske skupaj
Priprava na TX jeter 22 8 30 24 6 30
37

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Raziskovalna dejavnost
Bazične raziskave: Delo na področju mikrovezikulacije pri bolnikih
z malignimi tumorji prebavil in celiakijo v sodelovanju z Inštitutom
za biofiziko MF v Ljubljani.
Priprava programa »Pomen mikrovezikulacije v kliniki« skupaj z
revmatologijo, Inštitut za biofiziko in KO za gastroenterologijo.
Bazično klinične raziskave: Sodelovanje v evropskem projektu
Syster – imunomodulacija imunskega odziva pri bolnikih z
zgodnjim rakom trebušne slinavke. »Farmakoginetika zdravljenja
raka trebušne slinavke z gemcitabinom«.
Sodelovanje v programu: Matična celica. Nosilec: Zavod za
transfuzijo. »Projektna naloga – aplikacije matičnih celic pri
bolnikih z jetrno cirozo, kjer ni mogoča transplantacija. »Aplikacija
matičnih celic pri bolnikih s fistulami in kronično vnetno črevesno
boleznijo.
Sodelovanje v kliničnih raziskavah: multicentrične raziskave
»zdravljenja raka želodca, multicentrična raziskava »Zdravljenje
kronične vnetne črevesne bolezni z adalimumabom
(postmarketinška raziskava).
Razvojna dejavnost
Uvedba enteroskopije, izpopolnitev kapsulne endoskopije,
novosti na področju biološkega zdravljenja kronične vnetne
črevesne bolezni in zdravljenja gastroonkoloških bolnikov. Na
novo smo uvedli funkcionalno diagnostiko za funkcionalne bolezni
prebavil in endoskopsko UZ vodene biopsije.
Terciar: V letu 2010 smo prijavili 8 terciarnih projektov.
Izobraževanje
V letu 2010 je eden od naših sodelavcev uspešno zagovarjal
doktorat, eden pa uspešno opravil magisterij.
Medicinsko osebje in administrativni sodelavci se se izobraževali
kontinuirano po vnaprej določenem programu.
Izpopolnjevanje in usposabljanje
V letu 2010 smo zabeležili pri zdravnikih 115 udeležb (skupaj
s specializanti – opravljanje dela specializacije v tujini – 2
specializanta) kongresov, simpozijev, strokovnih srečanj. VMS,
DMS so se udeležile 55 strokovnih srečanj, dogodkov, srednje
medicinske sestre in ZT 45 srečanj, predavanj in administracija 7
srečanj (1 interno). Skupaj smo zabeležili 220 udeležb.
Aktivne udeležbe
Naši zdravniki so aktivno sodelovali pri predavanjih Sodobna
interna medicina, na 52. Tavčarjevih dnevih, pripravili 3
predavanja v okviru Interne klinike,1 aktivna udeležba na 7.
Gastroenterološki konferenci BIH, Sarajevo, 1 aktivna udeležba
na CUERGEM- 6th Central European Gastroenterology Meeting,
Praga, Češka, 1 aktivna udeležba na Second French-Serbian
Oncology Meeting of Colorectal Cancer, Novi Sad, Srbija, EAGE;
Berlin, Nemčija.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Redne dnevne glavne vizite na bolniških oddelkih (predstojnik,
glavna sestra in zdravniki ter nadzorna sestra oddelka – 5
oddelkov) od ponedeljka do petka.
Redno spremljanje in pregled vseh dnevnih sprejemov na
jutranjem raportu in poročanje dežurnega in popoldanskega
zdravnika ter zdravnika specializanta.
V aprilu 2010 so bili na nivoju UKC pripravljeni pojasnilni obrazci
(Služba za zagotavljanje kakovosti), v celoti smo jih pričeli
uporabljati avgusta 2010.
Organizacija dela in učinkovitost
Na KO za gastroenterologijo je delo organizirano na 11 deloviščih z
natančnim mesečnim razporedom in preračunano obremenitvijo
zdravnikov oziroma kadra, nadomeščanjem, prezrazporeditvami,
tako da ambulant praktično ne odjavljamo oziroma bolnikov
ne prenaročamo. Imamo postavljene normative za vsakega
zdravnika, delo je organizirano v 10 PA (planirana aktivnost), ki
traja 3,15 ure.
Obvladovanje stroškov in trženje
Redno mesečno spremljanje stroškov, redno mesečno spremljanje
obravnav v bolnišnici in spremljanje SPP, ambulantnih obravnav,
obremenitev po zdravnikih, redno jutranje poročanje o bolnikih na
jutranjem zdravniškem raportu.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Sodelujemo z vsemi večjimi endoskopskimi in gastroenterološkimi
centri v Sloveniji, tudi na nivoju bivše Jugoslavije: Onkološki
inštitut Sremska Kamenica, Bolnišnica Tuzla, Bolnišnica Rebro,
Klinična bolnica v Magdenburgu, Nemčija, Univerzitetna bolnica
Leuven, Belgija, Univerzitetna bolnica Altono, Hamburg, Nemčija.
38

3.2.1.7. Klinični oddelek za nefrologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KO za nefrologijo Interne klinike (KON) je tako po številu
zaposlenih kot po letnem obratu sredstev eden največjih kliničnih
oddelkov UKCL. Zaposlenih je 193 uslužbencev, od tega 29
zdravnikov. Poleg strokovnega dela na področju nefrologije,
dialize in transplantacije ledvic, opravljamo tudi znanstveno in
edukacijsko dejavnost.
Bolnišnični oddelek: bolnišnični oddelek KO za nefrologijo ima
33 postelj. V letu 2010 je opravil 1044 sprejemov, od tega je bilo
205 (20 %) sprejemov bolnikov s presajeno ledvico in 282 (27 %)
bolnikov s končno ledvično odpovedjo. Nujnih sprejemov je bilo
92.15 %, terciarnih obravnav pa 87 %. Na bolnišničnem oddelku
izvajajo neposredno pripravo kandidatov za presaditev ledvice za
operativni poseg. Bolnike po presaditvi ledvice zdravijo že od 2.
pooperativnega dne naprej.
Dializa: Center za dializo Zaloška ima 41 dializnih mest, od
tega 7 ločenih za bolnike s prenosljivimi boleznimi. Center ima
lastno operacijsko sobo ter ekipo, monitorje in logistiko za 24-
urno zagotavljanje dializnih in afereznih procedur v več kot 20
dislociranih intenzivnih enotah UKCL in Onkološkega Inštituta.
V Centru za dializo Zaloška smo v letu 2010 opravili 37.859
hemodializnih procedur, od tega rekordnih 5.939 akutnih dializ.
Opravljeno je bilo tudi rekordno število afereznih procedur,
793. Vstavljenih je bilo več kot 800 hemodializnih katetrov in
opravljenih 238 konstrukcij in rekonstrukcij AV fistul in graftov.
V Centru za dializo Leonišče smo v letu 2010 opravili 9.106
hemodializnih procedur.
Aktivno deluje tudi Center za peritonealno dializo.
Center za transplantacijo ledvic: V letu 2010 je bilo opravljenih
rekordnih 61 transplantacij ledvic. Trenutno v Centru za
transplantacijo ledvic, edinem v državi, zdravimo okrog 580
bolnikov z delujočo presajeno ledvico,ter vodimo čakalno listo za
presaditev ledvic.
Ambulante: V dveh specialističnih nefroloških ambulantah na
polikliniki smo opravili več kot 4000 specialističnih pregledov
nefroloških bolnikov. Na Oddelku za ultrazvok smo opravili 2502
dopplerskih preiskav in 187 biopsij nativnih in transplantiranih
ledvic.
Ključni strokovni dosežki
Hospitalni oddelek: uvedba c5b9 v urinu kot rutinska preiskava –
nadomestni marker aktivnosti ledvične bolezni pri primarnih in
sekundarnih ledvičnih boleznih, podociti v urinu kot rutinska
preiskava – nadomestni marker aktivnosti ledvične bolezni
pri primarnih in sekundarnih ledvičnih boleznih, fakultetna
Prešernova nagrada leta 2010 za študentsko nalogo Primerjava
ocene albuminurije in proteinurije v različnih vzorcih seča.
Dializna dejavnost: januarja 2010 smo pričeli z novim načinom
zdravljenja akutne okvare ledvic pri bolnikih s plazmocitomom, ki
imajo v krvi nefrotoksične lahke verige: s hemodiafiltracijo (HDF),
pri kateri smo uporabili visokoprepustno membrano dializatorja
smo lahke verige odstranjevali skozi več dni z dolgimi, 8 ur
trajajočimi hemodiafiltracijami. Prvič sploh smo pri tem uporabili
citratno antikoagulacijo. HDF z visokoprepustno membrano je
bila klinično in laboratorijsko zelo uspešna. Konec leta 2010 smo
z zelo visoko prepustno hemodiafiltracijo začeli zdraviti bolnike
s hudo rabdomiolizo in spremljajočo akutno ledvično odpovedjo.
Uvedli smo zdravljenje z novimi vezalci fosfatov OsvaRenom, ki
vsebuje magnezij. Uvedli smo zdravljenje anemije z biosimilarnimi
eritropoetini alfa in zeta. Uvedli smo meritev sestave telesnih
tekočin s pomočjo bioimpendance in monitorja Fresenius BCM
– body composition monitor.
Transplantacijska dejavnost: v letu 2010 je bilo narejenih 61
transplantacij ledvic, posodobili smo protokol za profilakso
CMV bolezni z valganciklovirom pri prejemnikih transplantirane
ledvice, ki so serološko CMV negativni in so dobili ledvico
CMV pozitivnega darovalca (6 mesecev) in pri prejemnikih,
ki so serološko CMV pozitivni (3 mesece). Kontrolni pregledi
prejemnikov transplantirane ledvice potekajo od 1. oktobra v
dveh ambulantah.
Ultrazvočna dejavnost: uvedli smo protokol za izvedbo ultrazvočno
dopplerske preiskave presajene ledvice.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Vodenje Registra bolnikov na nadomestnem zdravljenju;
Sodelovanje v ERA-EDTA, Sodelovanje v mednarodni študiji
EVEREST, Sodelovanje v NephroQUEST projektu – financiranje
EU (www.nephro-quest.eu). Priključitev ESPN/ERA EDTA
Registru, Vodenje raziskovalnega programa P3-0323 Ledvične
bolezni in nadomestna zdravljenja. Tudi v letu 2010 smo
sodelovali v evropskem projektu ARCH FP7, ki se bo končal
maja 2011. Vključitev našega Centra za transplantacijo ledvic
v multicentrično študijo “A Clinical Trial to Prevent New Onset
39

Diabetes After Transplantation”, ki jo vodi Medical University of
Vienna (Medizinische Universitat Wien). Sodelovanje v evropski
študiji CTS za transplantacijo ledvic ( Heidelberg).
Izobraževanje
Priključitev ESPN/ERA EDTA Registru — ob tem publikacija v
Pediatric Nephrology, v kateri smo soavtorji Demographics of
paediatric renal replacement therapy in Europe: 2007 annual
report of the ESPN/ERA-EDTA registry. Sodelovanje s kliniko v
Menheimu (skupna CTS študija — transplantacija ledvic).
Organizacija kongresov, simpozijev, delavnic: Nefrološka šola
(marec 2010); Organizacija simpozija ob 40—letnici kronične
dialize in transplantacije ledvic v Sloveniji 4. do 5. november
2010; Strokovno srečanje Slovenskega nefrološkega društva —
december 2010.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Klinična pot za vstavitev peritonealnega dializnega katetra v
področni anesteziji (že v fazi preizkušanja pri bolniku). Klinična pot
za vstavitev peritonealnega dializnega katetra v splošni anesteziji
(v pripravi).
Klinične smernice za diagnozo, oceno, preprečevanje in
zdravljenje kronične ledvične bolezni – mineralne in kostne
bolezni (KLB-MKB) pri odraslih. Trenutno klinično mnenje in
praksa antibiotične obravnave MRSA okužb – smernice KO za
nefrologijo 2010.Terapija pri transplantaciji ledvice za odraslega
prejemnika – dopolnjen protokol od. 1. oktobra 2010. Register
bolnikov nadomestnega zdravljenja.
Organizacija dela in učinkovitost
Uvajanje mladih zdravnikov specializantov v samostojno izmensko
delo po propozicijah Zdravniške zbornice. Uvedba dodatne
ambulante za bolnike s presajeno ledvico.
Obvladovanje stroškov in trženje
V letu 2010 smo dosegli ustrezno vrednotenje plazmaferez s
strani ZZZS, zmanjšali so se stroški zdravljenja z Valcitom, ki je
v preteklem obdobju bremenil KO za nefrologijo, zmanjšali smo
stroške zdravil v primerjavi z l. 2009.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Zaključek sodelovanja Slovenije v 3-letnem raziskovalnem
projektu (2007 do 2010) kakovosti dializnega zdravljenja
– NephroQUEST, ki ga financira EU (European Union in the
framework of the Public Health Programme (project No: 2006114)
– ob tem vabljeno predavanje na ERA-EDTA kongresu v Munchnu
junija 2010. Simpozij o citratni dializi – v organizaciji izključno
slovenskih avtorjev, na kongresu ESAO (European Society for
Artificial Organs) v Skopju septembra 2010.
40

3.2.1.8. Klinični oddelek za endokrinologijo,
diabetes in bolezni presnove
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
je vrhunska ustanova in edina učna baza za endokrinologijo
in specialne probleme diabetesa v Sloveniji in je primerljiv s
podobnimi ustanovami v Evropi. Na sekundarni in terciarni
ravni obravnavamo vso endokrinološko kazuistiko, vključno
z osteoporozo, na področju diabetesa pa prav tako na
sekundarni in na terciarni ravni bolnike z diabetesom. Zaradi
trenutne organiziranosti UKC oz. Interne klinike pa imamo na
diabetološkem oddelku hospitaliziranih tudi precej splošno
internističnih bolnikov. Kot edini v Sloveniji obravnavamo bolnike
z endokrinološkimi boleznimi (z izjemo tiroloških bolnikov)
in diabetesom, ki potrebujejo terciarno obdelavo (dokončno
opredeljevanje in terapevtski postopki pri bolnikih z boleznimi
hipofize, nadledvičnic, hormonskimi tumorji pankreasa itd.). V
popoldanskem času imamo organizirano tudi samoplačniško
dejavnost s področja endokrinologije.
KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni sestavljajo
naslednje organizacijske enote:
• endokrinološki oddelek, diabetološki oddelek, dnevna
bolnišnica,
• endokrinološka ambulanta, diabetološka ambulanta,
ambulanta za diabetično nogo, ambulanta za diabetično
retinopatijo, ambulanta za vzgojo diabetikov,
• enota za funkcionalno diagnostiko (OGTT in merjenja MKG)
in enota za funkcionalno insulinsko terapijo (Nazorjeva ul. 5,
Ljubljana).
Število obravnav in posegov
V letu 2010 smo tako v diabetološki kot endokrinološki ambulanti
povečali število ambulantnih pregledov. V diabetološki ambulanti
smo obravnavali 14.053 bolnikov (povečanje za 9,2 %), v
endokrinološki ambulanti pa 4.228 (povečanje za 8,4 %).
Povečali smo tudi obisk v funkcionalnih enotah za 13,5 %, kar
gre največ na račun povečanih meritev kostne gostote (24,5 %).
V letu 2010 smo imeli na obeh enotah hospitaliziranih 1491
bolnikov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. To gre
predvsem na račun adaptacije intenzivne sobe na diabetološkem
oddelku ter prenove sob na endokrinološkem oddelku v poletnem
mesecu, prav tako pa tudi največ na račun povečanja obravnav
obiskov v enodnevni bolnišnici in ambulanti. V letu 2010 smo
za 10 % povečali obravnavo v dnevni bolnišnici. V letošnjem
letu nam je uspelo skrajšati ležalno dobo iz 7,84 na 7,58 dni.
Boljšega rezultata ni bilo mogoče doseči, saj je bilo več kot 80 %
vseh bolnikov sprejetih na diabetološki oddelek preko ambulante
IPP. To nakazuje kompleksnejšo internistično kazuistiko in ima
tudi nepredvidljiv vpliv na ležalno dobo. V letu 2010 nam je z
revizijo uteži SPP uspelo povečati utež iz 1,35 na 1,39. V enoti
funkcionalne insulinske terapije smo v letošnjem letu 62 bolnikom
s sladkorno boleznijo tipa 1 uvedli insulinsko črpalko, kar kaže na
20 % porast v primerjavi z lanskim letom (vir Hipokrat 2010).
Najpomembnejši strokovni dosežki
• priprava akcijskih načrtov KO v okviru nacionalnega programa
za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010 do 2020;
• pričetek interdisciplinarnega sodelovanja z angiologi (KOŽB)
pri obravnavi sladkornega bolnika s kritično ishemijo noge;
• posodobitev smernic za izdelava za zdravljenje najhujših
oblik osteoporoze s preparatom teriparatid in umestitev tega
zdravljenja v klinično shemo;
• ponovna prenova slovenskih smernic za zdravstveno oskrbo
bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (predvidena izdaja
marec 2011);
• podiplomska šola za zdravnike: sladkorna bolezen tipa 2 (2 x);
• šola za osteoporozo;
• zdravstvena nega in sladkorna bolezen: priprava edukacijskih
plakatov (14) o zdravljenju sladkorne bolezni, osteoporoze in
hipogonadizma za celotno Slovenijo;
• zdrava prehrana – medicina prihodnosti:izdelava novih učnih
vsebin;
• sodelovanje pri organizaciji in strokovnem programu
mednarodnega kongresa Advances in Diabetes and Insulin
therapy-ADIT v Dubrovniku (500 mednarodnih udeležencev);
• vključitev v mednarodni projekt informatizacije v diabetologiji
in sodelovanje z delovno skupino evropskega projekta
EUBIROD: European Best Information through Regional
Outcomes in Diabetes (www.eubirod.eu).
Raziskovalna dejavnost
KO s svojimi raziskovalci sestavlja jedro programske skupine
z naslovom »Geni, hormonske in osebnostne spremembe
pri metabolnih motnjah«. Program financira AARS in je
eden najuspešnejših v Sloveniji. V letu 2010 je bilo v sklopu
programskega raziskovanja objavljenih 11 člankov v mednarodnih
revijah SCI z IF.
41

Pedagoško delo
KO ima v svoji sestavi 9 habilitiranih učiteljev (1 redni profesor,
1 izredni profesor, 5 docentov, 2 asistenta), ki sodelujejo pri
dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju študentov MF UL.
Pet med njimi je tudi mentorjev pri doktoratih na MF in na ostalih
fakultetah UL. Izobražujemo tudi sekundarije in specializante po
programu Zdravniške zbornice. Najobsežnejše pa je pedagoško
delo, ki ga izvajamo kot vrhunska ustanova, ki je zadolžena za
kontinuirano izobraževanje zdravnikov v Sloveniji. Organiziramo
številne šole, tečaje, seminarje, strokovna srečanja, pišemo
priročnike ter strokovne in poljudne knjige.
Izobraževanje zaposlenih v letu 2010
Organizacija:
• tečaj iz hospitalne diabetologije za specializante in sekundarije (2 x),
• šola iz diabetologije za splošne zdravnike (2x), šola za
osteoporozo za splošne zdravnike (1x),
• tečaj za oskrbo diabetičnega stopala (1x),
• redni tedenski izobraževalni seminarji za zdravnike KO (24 x).
Zagotavljanje sistema kakovosti
V letu 2010:
• priprava navodil za terapevtsko shemo pred elektivno
kolonoskopijo ob različnih insulinskih terapevtskih shemah
za vodenje sladkorne bolezni in objavljene na spletni strani
Združenja endokrinologov Slovenije — www.endodiab.org),
• dopolnjena so priporočila za uvedbo kontinuiranega merjenja
glukoze pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1,
• dopolnjena je bila klinična pot (protokol) za uvedbo
zdravljenja in sledenje bolnikov s hudo osteoporozo, ki
prejemajo zdravilo teriparatid (Forsteo),
• posodobljena je bila klinična pot za obravnavo bolnikov z
incidentalomom nadledvične žleze,
• poleg strokovne teže ima za kakovost pomembno mesto tudi
ponovna prenova Slovenskih smernic,
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
• EUBIROD: European Best Information through Regional
Outcomes in Diabetes,
• Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije: priprava akcijskih
načrtov KO v okviru nacionalnega programa za obvladovanje
sladkorne bolezni vobdobju 2010 do 2020,
• projekt uvajanja referenčnih ambulant za diabetes v sklopu
splošne medicine,
• IWGDF – International Working Group on the Diabetic Foot,
• Mario Negri Research Institue, Bergamo, Italija,
• Klinika Vuk Vrhovec, Zagreb, Hrvaška.
42

3.2.1.9. Klinični oddelek za revmatologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KO za revmatologijo (KOR) je terciarna klinično-raziskovalna
ustanova in praktično edina, popolna učna baza s področja
revmatologije v Sloveniji. Sestavljajo jo tri enote: bolnišnični in
ambulantni del ter laboratorij za imunologijo revmatizma (LIR).
Število obravnav in posegov
Tabela 14: Število obravnav in posegov na KO za revmatologijo, Interna klinika (primerjalno z letom 2009).
Storitve 2009 2010
Akutna obravnava 850 731
Dnevna bolnišnica 613 892
Ambulantni pregledi 14.274 14.273
Punkcije sklepov 484 878
Ultrazvok sklepov 1.603 1.786
Meritev kostne gostote 279 327
Kapilaroskopije 282 310
Klinična preiskava mišično-skeletne sistema 3.366 3.653
Imunoserološke preiskave LIR za UKCLJ brez KOR 11.046 11.337
Imunoserološke preiskave LIR za zunanje naročnike 9.331 10.891
Ključni strokovni dosežki
Priprava in izvedba nacionalne elektronske klinične poti za bolnike
s spondiloartritisi, ki jih zdravimo z biološkimi zdravili. Uvedli smo
novo metodo zdravljenja bolnikov z revmatoidnim artritisom z
zdravilom tocilizumab. V LIR smo začeli poskusno uvajati cenejše,
hitrejše in ekološko ustreznejše metode za določanje protiteles
proti dsDNK (terciar: 20100314). Z njimi bom zmanjšali uporabo z
izotopom označenega reagenta, strupenih in rakotvornih kemikalij
za cca 90 % ter materialnih stroškov za cca 30 %.
43

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Na KO za revmatologijo deluje raziskovalna skupina št. 312-006
z raziskovalnim programom P3-0314 »Sistemske avtoimunske
bolezni«. Vodja skupine je akad. prof. dr. Blaž Rozman. Aktivno
sodelujemo v evropskem raziskovalnem programu EUMUSC, v
konsenzusni skupini za serološko diagnostiko revmatičnih bolezni
EWRR (The European Workshop for Rheumatology Research),
ESSPRI (EULAR Sjögren’s syndrome patient reported index),
EUSTAR (The EULAR Scleroderma Trials and Research group),
CERERA (Collaborative European registries for rituximab in
rheumatoid arthritis). Aktivno koordiniramo in sodelujemo v
mednarodnem konzorciju CODI-STRAT, katerega glavni namen
je opredeliti inovativne protivnetne in protimikrobne dejavnike v
diagnostiki in zdravljenju. Izvajali smo 4 terciarne projekte, kot je
bilo načrtovano. Sodelujemo v treh globalnih kliničnih raziskavah
s 46 vključenimi bolniki.
Izobraževanje
V maju smo v Ljubljani soorganizirali mednarodni kongres o
avtoimunosti (The 7th International Congress on Autoimmunity).
To je bil največji medicinski kongres do sedaj v Sloveniji. Bili smo
soorganizatorji dveh mednarodnih učnih delavnic.
Vabljena predavanja: V letu 2010 so imeli sodelavci KO za
revmatologijo 14 vabljenih predavanj doma in v tujini.
University of Pécs, Hungary; Department of Rheumatology,
University Hospital Zurich, Switzerland; German Rheumatism
Research Centre Berlin, Epidemiology, Berlin, Germany;
Department of Rheumatology, Internal Medicine III, Medical
University of Vienna, Vienna, Austria; Department of Medicine
& Surgery, Division of Medicine I & Rheumatology, University
of Florence, Italy; Department of Rheumatology, Institute for
Prevention and Treatment of Rheumatic and Cardiovascular
Disease Ni ka Banja, Medical Faculty, University of Niš, Niš,
Serbia; Inštitut za patologijo, Medicinske fakultete, Univerze v
Ljubljani; Inštitutom za biokemijo, Medicinske fakultete, Univerze
v Ljubljani; Inštitutom za biofiziko, Medicinske fakultete, Univerze
v Ljubljani; Fakulteto za farmacijo, Univerze v Ljubljani; Fakulteto
za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani; Fakulteto za fiziko, Univerze
v Ljubljani; Northwestern University, Chicago, IL, ZDA, Centre
National de la Recherche Scientifique (CNRS), France Technische
Universität Graz (TUG), Austria Medizinische Universität Graz
(MUG), Austria, University of Utah, Salt Lake City, USA, Institut
za Biologijo Celice, Univerza v Ljubljani, Center za Funcionalno
genomiko in Biocipe, Institut za Biokemijo, Univerza v Ljubljani.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V klinično prakso smo uvedli dve nacionalni elektronski klinični
poti, ki sta del »on line« evidence bolnikov z vnetno revmatično
boleznijo zdravljenih z biološkimi zdravili. V tem programu so
natančna merila za začetek in zaključek zdravljenja kot tudi vsi
potrebni varnostni pogoji, ki jih mora opraviti bolnik pred začetkom
zdravljenja. LIR je vključen v zunanjo oceno kakovosti rezultatov
preiskav v sistem UKNEQAS (Shefield, UK) in nacionalno shemo
SNEQAS v okviru katere tudi še naprej vodi področje kontrole
kakovosti določanja avtoprotiteles (OKA) za vso državo. V LIR je
bilo že v letu 2008 uvedeno delo po kriterijih ISO 15189, ki pa
ga Slovenija strokovno še ni sposobna uradno oceniti in podeliti
akreditacije. LIR je bil prvi laboratorij v UKC, ki je v letu 2010 od
Ministrstva za zdravje dobil dovoljenje za delo.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami
Department of Medicine II, Hokkaido University Graduate
School of Medicine, Sapporo, Japan; Department of Medicine
‘B’ and Center for Autoimmune Diseases,Sheba Medical
Center, (Affiliated to Tel-Aviv University), Tel-Hashomer, Israel;
Department of Immunology and Rheumatology, Medical School,
44

3.2.1.10. Klinični oddelek za za hematologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Osebje KO za hematologijo zagotavlja v Sloveniji največjo raven
zdravstvene oskrbe, raziskovanja, razvoja, pedagoškega dela in
uveljavljanja novega znanja s področij:
• najbolj zahtevni postopki ugotavljanja (diagnostike) in
zdravljenja bolezni celic levkocitne vrste (levkemije, maligni
limfomi, aplastična anemija), bolezni celic eritrocitne vrste
(vse vrste anemij) in bolezni hemostaze, tako prirojene
kot pridobljene. Sem sodijo najbolj zahtevni timski načini
zdravljenja, kot so vse vrste presaditev krvotvornih matičnih
celic;
• od vseh strok v interni medicini imamo izrazito največji delež
napotitev bolnikov iz celotne države (okoli 30 % v ambulanti,
70 % v bolnišnici). KO za hematologijo je tesno povezana na
področju zdravljenja, izobraževanja in raziskovalnega dela z
Zavodom RS za transfuzijsko medicino, Onkološkim inštitutom
in Mikrobiološkim inštitutom na MF;
• specialni laboratorij KO za hematologijo opravlja
najzahtevnejše preiskave za področje celotne države
(hematologija, hemostaza, citogenetika in molekularna
genetika in imunohematologja);
• poleg tega pridobljena znanja in usposobljenosti organizirano
posredujemo dvakrat letno na strokovnih sestankih za
zdravnike, medicinske sestre in delavce v laboratoriju;
• na KO za hematologijo redno potekajo 3 mednarodne
raziskave inovativnih zdravil s področja klinične hematologije.
KO za hematologijo ima en raziskovalni projekt skupaj s
kolegi iz Onkološkega inštituta in Inštituta Jožef Štefan. SCI
kazalce na število zaposlenih imamo med največjimi v klinični
medicini v državi, ob upoštevanju slednjega z opravljenim
kliničnim delom pa nesporno tudi v svetovnem merilu;
• s področja klinične in laboratorijske hematologije in interne
medicine vodimo pedagoške procese na Medicinski fakulteti,
Fakulteti za farmacijo in Visoki šoli za zdravstvo.
45

Ključni strokovni dosežki
Najbolj zahtevni postopki ugotavljanja (diagnostike) in zdravljenja
bolezni celic bele vrste (levkemije, maligni limfomi, aplastična
anemija), bolezni celic rdeče vrste (vse vrste anemij) in bolezni
hemostaze, tako prirojene kot pridobljene.
Sem sodijo najbolj zahtevni timski načini zdravljenja, kot so vse
vrste presaditev krvotvornih matičnih celic.
Od vseh strok v interni medicini imamo izrazito največji delež
napotitev bolnikov iz celotne države (okoli 30 % v ambulanti,
70 % v bolnišnici). KO za hematologijo je tesno povezana na
področju zdravljenja, izobraževanja in raziskovalnega dela z
Republiškim zavodom za transfuzijo krvi, Onkološkim inštitutom
in Mikrobiološkim inštitutom na MF.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Kakovost: mednarodni projekt EBMT, redno spremljanje bolnikov
po presaditvi krvotvornih matičnih celic.
Smernice za ugotavljanje in zdravljenje bolnikov s kronično
limfocitno levkemijo.
Prenovljene smernice za ugotavljanje in zdravljenje bolnikov z
diseminiranim plazmocitomom.
Kazalci kakovosti zdravstve nege.
Dopolnili in prenovili smo SOP s področja priprave, izvajanja,
presaditve krvotvornih matičnih celic.
Specialni laboratorij KO za hematologijo opravlja najzahtevnejše
preiskave za področje celotne države (hematologija, hemostaza,
citogenetika in molekularna genetika in imunohematologja).
Prenovili smo prostore in opremo dnevne bolnišnice na polikliniki
in s tem dosegli večjo strokovnost in kakovost obravnave
najzahtevnejših bolnikov obravnave izven bolniškega oddelka.
Raziskovalno področje
Na KO za hematologijo je prijavljenih 5 raziskovalnih projektov.
Pedagoško delo
S področja klinične in laboratorijske hematologije in interne
medicine vodimo pedagoške procese na Medicinski fakulteti,
Fakulteti za Farmacijo in Visoki šoli za zdravstvo. Mentorstvo
specializantom zdravnikom interne medicine, družinske medicine,
laboratorijske medicine, transfuzijske medicine, onkologije,
infektologije, študentom medicinske biokemije. Sodeluje 10
predavateljev in mentorjev.
Izobraževanje
Zaposleni so se udeležili 24 strokovnih srečanj doma in v tujini,
od tega so aktivno sodelovali na 12 strokovnih srečanjih.
Organizacija strokovih srečanj
Dvakrat letno organiziramo strokovni sestanek za zdravnike,
medicinske sestre in delavce v laboratoriju, na katerih
posredujemo pridobljena znanja in usposobljenosti.
46

3.2.1.11. Center za vojne veterane
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Center za vojne veterane je naslednik Hospitalno specialističnega
oddelka Emona. Od leta 2006 se usmerjeno ukvarjamo z
obravnavo akutno bolnih starih ljudi, pri katerih ni potrebna
ali pa ni indicirana akutna invazivna diagnostika ali terapija.
V obravnavi akutno bolnih starih ljudi se na Centru za vojne
veterane razlikujemo od drugih strokovnih enot v izvajanju
celovite geriatrične ocene in na njej temelječe obravnave. Pri
vsakem bolniku izvedemo medicinsko, funkcionalno, psihološko
in socialno oceno ter šele na podlagi vseh ugotovitev načrtujemo
obravnavo v bolnišnici. Predvsem smo pri načrtovanju oskrbe
pozorni na bolnikove vrednote in osebne prioritete. Poleg
akutnega kliničnega problema so ključna stanja, ki so deležna
naše obravnave, geriatrični sindromi, med samo hospitalizacijo
pa podhranjenost, slaba funkcionalna zmogljivost in kognitivna
spremenjenost v sklopu delirija ali demence. Značilnost Centra za
vojne veterane je, da delo izvajamo v obliki multidisciplinarnega
tima. Pri obravnavi vsakega posameznega bolnika je naš cilj
povrnitev zdravstvenega in funkcionalnega stanja na raven pred
akutno boleznijo oziroma vzpostavitev takega stanja, da je bolnik
sposoben samostojnega bivanja sam ali ob ustrezni pomoči
svojcev oziroma ustreznih služb.
Število obravnav in posegov
V letu 2010 smo v ambulantah splošne medicine realizirali
11.542 obravnav in pri tem opravili za 48.464 količnikov dela,
kar je za 12 % oziroma 11 % manj kot v letu 2009. Manjše
število obravnav je pogojeno s starostjo bolnikov, saj se zaradi
smrtnosti v tej starostni skupini (registrirane imamo večinoma
stare osebe) zmanjšuje število registriranih oseb. V specialistični
ambulanti smo v letu 2010 obravnavali 1.402 bolnika. Od tega
je bilo 996 prvih obravnav. Realizirali smo 9.912 točk. Glede na
2009, smo obravnavali 6% manj bolnikov in realizirali 11 % manj
točk. Realizacija dela je sicer manjša od preteklega leta, vendar je
skladna z delovnim načrtom za 2010. V letu 2010 smo imeli na
Centru za vojne veterane 493 sprejeme, od tega 88 % preko IPP,
4 % so bile premestitve iz drugih kliničnih oddelkov UKC oziroma
iz drugih ustanov, 8 % je bilo nujnih in ne-nujnih sprejemov iz
specialistične ambulante in s primarne ravni. V celoti je bilo 97
% nujnih obravnav. Povprečna utež SPP je bila 2,21. Glede na
leto 2009, smo imeli 4 % več sprejemov, od tega 5 % več preko
IPP in 5 % manj nujnih in ne-nujnih sprejemov iz specialistične
ambulante oziroma s primarne ravni. Delež bolnikov, ki so bili
premeščeni iz drugih ustanov oziroma enot UKC Ljubljana, je bil
nespremenjen. Povprečna utež SPP je bila za 3 % večja kot leta
2009. V letu 2010 smo imeli 972 dni neakutne obravnave, kar je
11 % manj od leta 2009.
Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 smo vse hospitalne bolnike obravnavali po načelu
celovite geriatrične oskrbe. Uvedli smo spremljanje vnosa
hrane v času hospitalizacije. Za 11% smo zmanjšali povprečno
ležalno dobo. Pomembno se je zmanjšal delež umrlih bolnikov.
Vzdržujemo nizek delež ponovnih sprejemov v 28 dneh po odpustu
iz bolnišnice. Postali smo mesto za izobraževanje bolnikov in
konziliarno dejavnost na področju SB za BPD.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V letu 2009 nismo sodelovali v projektih ARRS ali v terciarnih
projektih. Kot vodilni partner smo sodelovali pri pripravi projekta
InHealth, ki pa je bil v končnem izboru zavrnjen. Predstojnik
Centra za vojne veterane je bil predstavnik Slovenije v geriatrični
sekciji UEMS.
Izobraževanje
Osebje Centra za vojne veterane se je v letu 2010 izobraževalo
skladno z zahtevami strokovnih zbornic (pogoji za vzdrževanje licence)
in strokovnim interesom in vizijo razvoja Centra za vojne veterane.
En zdravnik se je udeležil izobraževanja na modulu iz
gerontopsihiatrije, ki poteka v okviru okviru specializacije iz
psihiatrije. Zdravniki so se udeležili 8. strokovnih srečanj.
Zdravniki Centra za vojne veterane smo predavali geriatrične
teme na dodiplomskem izobraževanju na Visoki zdravstveni
šoli v Celju in specializantom psihiatrije v okviru izobraževanja
iz gerontopsihiatrije. Sodelovali smo pri pripravi, organizaciji in
vodenju Simpozija o izzivih in priložnostih oskrbe starega človeka
in Simpozija o starosti in padcih, na obeh dogodkih smo imeli
več aktivnih prispevkov. DMS so predstavile svoj prispevek na
Simpoziju o prehranski podpori bolnikov s kronično rano.
Osebje Centra za vojne veterane v letu 2010, razen prispevkov v
zbornikih simpozijev, kjer smo aktivno sodelovali, ni imelo objav.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V letu 2010 smo pričeli uporabljati klinično pot za obravnavo
bolnikov z osteoporozo, starejših od 65 let. Uporabljali smo
mednarodno priznane klinične smernice, kakor tudi nacionalne
in lokalne smernice UKC. Sami v letu 2010 nismo izdelali novih
smernic.
47

V letu 2010 smo pričeli spremljati nov kazalnik, t.j. učinkovitost
prehranjevanja. Beležimo vnos zaužite hrane in primerjamo s
ciljno vrednostjo, ki je določena na podlagi geriatrične ocene. V
2010 smo uspeli zagotoviti ciljni vnos hrane pri 75 % bolnikov.
Organizacija dela in učinkovitost
V letu 2010 smo s spremembami v organizaciji dela v glavnem
sledili izpadu osebja in zahtevam po spremenjeni organizaciji
dela. V l. 2009 uvedeno organizacijo dela smo morali opustiti
zaradi zahtev po odhajanju domov po dežurstvu. Za enoto kot
je Center za vojne veterane je bilo takšno navodilo neustrezno,
saj se je odrazilo v izpadu koordinacije dela in opuščanju
internih strokovnih konzilijev. Ukrep zmanjševanja prisotnosti
zdravniškega in negovalnega osebja zagotovo ni doprinesel
k izboljšanju kakovosti oskrbe. Učinkovitost dela se je sicer
povečala, vendar podatki kažejo, da na račun varnosti bolnikov.
Močno se je povečala tudi stopnja nezadovoljstva vseh profilov
zaposlenih, med katerim se zaznavajo znaki izgorelosti. Povečane
obremenitve se kažejo v absentizmu ene skupine in povečani
obremenjenosti in posledičnem nezadovoljstvu druge skupine.
Pomemben problem pri kakovostni in varni organizaciji dela ima
pomanjkanje vseh profilov osebja.
Obvladovanje stroškov in trženje
V sodelovanju s strokovnimi službami UKC smo že vrsto let
v dogovarjanju za trženje naših nadstandardnih prostorskih
kapacitet, vendar pravih rezultatov ni. V letu 2010 smo uspeli
samoplačniško obravnavati zgolj enega samega bolnika (tujka).
Aktivno smo spremljali porabo zdravil, materialov in storitev.
Podatki kažejo, da smo bili pri tem zelo uspešni; v l. 2010 smo
na bolnika v povprečju porabili zgolj za 92,00 EUR zdravil, kar
je bistveno manj kot leta 2009 (149,00 EUR). Tako ugoden
rezultat je pogojen tudi z zmanjšanim številom bolnikov z zapleti
in okužbami na sploh. Ocenjujemo, da je uporaba zdravil na naši
enoti lahko primer dobre prakse za ostale podobne enote v UKC.
Tudi letos menimo, da so nekatere medicinske storitve precenjene
in da njihova rast ni upravičena z rastjo cen v RS (čiščenje,
varovanja, psihiatrične konzultacije).
Sodelovanje z drugimi inštitucijami
V letu 2010 smo sodelovali z MF v Ljubljani, Visoko zdravstveno šolo
v Celju, Psihiatrično kliniko, Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani.
48

3.2.1.12. Center za zastrupitve
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Center za zastrupitve (CZ) sestavljata dve organizacijski enoti:
• Nacionalni center za zastrupitve (National Poison Control
Centre), katerega osnovna dejavnost je zagotavljanje 24 –
urne informacijsko konzultacijske službe za celotno področje
Slovenije (od leta 1983!). Ta del vsebuje dokumentacijski
oddelek s podatkovnimi zbirkami podatkov o strupih,
zdravilih, pesticidih, nevarnih pripravkih splošne rabe,
strupenih rastlinah, biocidih in drugih nevarnih pripravkih. CZ
vodi Nacionalni register zastrupitev.
• Bolnišnični oddelek z 9 (12) posteljami za zdravljenje
akutnih zastrupitev s področja ljubljanske regije in terciarnimi
primeri iz cele Slovenije. Na oddelku se zdravijo tudi nujni
multimorbidni internistični primeri.
Druge pomembne dejavnosti so še vzdrževanje depoja antidotov,
pedagoška in raziskovalna dejavnost.
CZ v okviru možnosti razvija elemente klinične farmakologije,
farmakovigilance, spremljanje neželenih učinkov, preprečevanje
napak pri uporabi zdravil ter sodelovanje v interdisciplinarnih
telesih v SLO in EU.
CZ opravlja funkcijo Nacionalnega centra za farmakovigilanco.
Zdravniki CZ so aktivno vključeni v številna strokovna telesa
na nacionalnem nivoju kakor tudi v EU (Evropska komisija za
zdravila).
Ključni strokovni in razvojni dosežki
24-urna informacijsko konzultacijska služba
Na področju nacionalnih dejavnosti smo z obnovitvijo računalniške
opreme izboljšali dostopnost do nekaterih ključnih podatkovnih
zbirk (Poisindex, Baza podatkov RS o kemikalijah, zdravila,
fitofarmacevtska sredstva) za potrebe 24-urne informacijskokonzultacijske
službe za zastrupitve na področju R Slovenije. V letu
2010 smo opravili skoraj 1600 konzultacij – večinoma po telefonu
za ambulante in bolnišnice na področju celotne Slovenije, deloma
pa tudi neposredno (UKCL).
Bolnišnični oddelek
akutnih zastrupitev smo obravnavali tudi nujne internistične
in (polimorbidne) primere. Večina teh bolnikov bi po splošno
uveljavljenih kriterijih potrebovala intenziven nadzor oz. enoto za
intenzivno nega. V okviru danih možnosti smo si prizadevali za
izboljšanje kvalitete obravnave in večje varnosti bolnikov.
Postopno smo uvajali dejavnosti za izboljšanje kakovosti.
Upoštevali smo priporočila za racionalizacijo delovanja ob
nespremenjeni varnosti bolnikov. Poostrili smo postopke in
nadzor predvsem nad predpisovanjem antibiotikov, krvi in krvnih
pripravkov, dragih zdravil in dragih preiskav.
Register zastrupitev
Zdravstvene ustanove v RS, ki bi po zakonskih predpisih morale
redno poročati o zastrupitvah, to izvajajo le delno. V sodelovanju
z IVZ RS smo načrtovali enoten, koordiniran in bolj racionalen
sistem sprotnega poročanja o zastrupitvah na področju Slovenije.
Vzpostavitev novega sistema je predvidena za l. 2011.
Spletne strani
Izboljšali smo vsebino spletne strani Zastrupitve.net, ki je bila
deloma prevedena tudi v angleščino. V okviru prenove intranetnih
strani UKC so bile izvedene priprave za posodobitev spletne strani
o zdravilih. V pripravi je nacionalni program za preverjanje klinično
pomembnih interakcij za najpogosteje predpisana zdravila v
Sloveniji.
Revidirali smo smernice za obravnavo najpogostejših zastrupitev.
Sodelovali smo pri pripravi novega učbenika interne medicine, ki
naj bi izšel v letu 2011. Začeli smo s pripravami za novi učbenik
intenzivne medicine.
Hiperbarična komora
V sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani smo sodelovali
pri prizadevanjih za boljšo dostopnost do hiperbarične komore
v Ljubljani, kar bi zmanjšalo potrebo po premeščanju urgentnih
primerov v tujino. Na ta način smo občutno zmanjšali stroške
prevozov intenzivne enote v tujini. Financiranje ekipe v stalni
pripravljenosti še ni ustrezno rešeno.
Center za zastrupitve (CZ) je v letu 2010 na bolnišničnem oddelku
obravnaval 504 bolnike, ki so bili večinoma sprejeti preko
IPP, deloma pa kot nujni primeri iz ambulant na PKL. Število
sprejetih bolnikov je skoraj 5 % večje kot v letu 2009. Poleg
49

Varnost bolnikov
Začeli smo z natančnejšim evidentiranjem medikamentozne
terapije ob sprejemu in odpustu. Revidirali smo sistem poročanja
o neželenih učinkih zdravil za celotni UKC. Analize potrjujejo, da je
tudi v UKC na primerljivih oddelkih približno 5 % bolnikov sprejetih
zaradi neželenih učinkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami v
drugih večjih bolnišnicah v EU.
Načrt on-line poročanja o neželenih učinkih – tako za UKCL kakor
tudi na nacionalnem nivoju. Začetek je predviden s 1. 3. 2011.
Okrepili smo sodelovanje v Komisiji za zdravila UKC ter v Projektni
skupini za izboljšanje varnosti ravnanja z zdravili v UKC.
Ključni strokovni razvojni in raziskovalni projekti
CZ je okrepil znanstveno-raziskovalno dejavnost v okviru
projektov UKC in na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Rezultati so
bili predstavljeni na strokovnih konferencah doma in v tujini, več
prispevkov je bilo tudi objavljenih v renomiranih publikacijah.
Za potrebe Ministrstva za zdravje smo sodelovali pri oblikovanju
nacionalnih smernic za ukrepanje v primeru množičnih kemijskih
nesreč v Sloveniji.
Pripravljena sta priročnik in nacionalni načrt izobraževanja ekip
nujne medicinske pomoči za delovanje v primeru množičnih
kemičnih nesreč.
Okrepili smo tudi dejavnost na področju klinične farmakologije,
farmakovigilance in racionalnega predpisovanja zdravil. Ker
se dejavnost klinične farmakologije tesno prepleta s klinično
toksikologijo, smo zaradi racionalizacije obstoječih kadrov in
informacijske podpore pripravili nov predlog za oblikovanje nove
organizacijske enote (centra oz. oddelka za klinično farmakologijo
in klinično toksikologijo), ki bi združila dosedanje dejavnosti CZ
in nujne potrebe po uvajanju klinične farmakologije v UKC. S
predlaganim novim centrom bi v UKC Ljubljana pomembno
prispevali k večji učinkovitosti zdravljenja z zdravili, zmanjšanju
napak in večji varnosti bolnikov, ob tem pa pomembno vplivali
na obvladovanje stroškov za zdravila. Z Ministrstvom za zdravje
smo že dosegli soglasje za financiranje 1 zdravnika za področje
farmakovigilance. Razvoj klinične farmakologije je že predhodno
podprl Strokovni svet UKCL.
Organizacija dela in učinkovitost
V letu 2010 smo poskušali vzpostaviti ločeno prikazovanje stroškov
za delovanje nacionalnega centra za zastrupitve, za katerega
CZ dobiva namenska sredstva za izvajanje z mednarodnimi
priporočili definiranih dejavnosti, vključno s financiranjem 24-
urne informacijsko-konzultacijske službe.
Število zaposlenih zdravnikov v CZ se v letu 2010 ni spremenilo.
Kljub prizadevanjem nismo uspeli zaposliti informatika, ki bi
lahko pomembno izboljšal kvaliteto informacijsko konzultacijske
dejavnosti. Informatik je po evropskih priporočilih nujen sestavni
del tima v 24-urni informacijsko konzultacijski službi.
Izobraževanje
Zdravniki so opravili zakonsko predpisani del izobraževanja za
obnovo zdravniške licence. Pripomniti je treba, da z rednimi
sredstvi, ki so bila dodeljena za izobraževanje vseh zaposlenih
v CZ (cca 300,00 EUR na osebo) nismo mogli pokriti stroškov
izobraževanja.
V CZ je bilo ob koncu leta 2010 zaposlenih 5 zdravnikov. Trije
zdravniki imajo doktorat znanosti. En zdravnik ima naziv docenta
na MF, trije pa naziv asistentov na Katedri za interno medicino.
Dva zdravnika imata naziv primarija.
Zdravniki CZ so bili aktivni na področju izobraževanja študentov,
sekundarijev in specializantov. Sodelovali smo tudi pri
magistrskem študiju na MF v Ljubljani.
CZ je uspešno organiziral tokrat že 38. podiplomski seminar
klinične toksikologije, ki je obvezujoč tudi za specializante
interne medicine in nekaterih drugih specializacij. Pedagoško
delo je potekalo tudi na Medicinski fakulteti (nujna medicinska
pomoč, biokemija, seminarji interne medicine, magistrski študij
– farmakologija). Aktivno smo se vključili v nadaljevanje projekta
magistrskega študija Toksikologija, ki bo v Sloveniji uveden
predvidoma prihodnje leto.
Zdravniki CZ so aktivno sodelovali v številnih strokovnih telesih s
področja urgentne in intenzivne medicine, toksikologije in klinične
farmakologije v Sloveniji in v tujini (Evropska komisija za zdravila
COMP, Komisija RS za zdravila, Komisija za razvrščanje zdravil
pri ZZZS, Medresorska komisija za kemijske nesreče, EU Patient
Safety WG).
Zdravniki CZ so bili aktivni tudi pri organizaciji Mednarodnega
simpozija urgentne medicine v Portorožu ter več drugih strokovnih
sestankov. Sodelujemo tudi pri izobraževanju pripadnikov MORS.
50

3.2.1.13. Internistična prva pomoč
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
IPP je služba skupnega pomena za UKC, je del Urgentnega
centra UKC Ljubljana in deluje kot samostojna strokovna enota
v okviru Interne klinike. V osnovi opravlja zdravstveno dejavnost
na sekundarni ravni, ki obsega specialistično ambulantno
in bolnišnično zdravljenje (24-urni hospital). Ker smo vpeti v
terciarni center, so tudi naše zdravstvene dejavnosti širše od
običajne sekundarne ravni. Izvajamo tudi obsežno pedagoško
izobraževalno dejavnost iz urgentne medicine predvsem na
področju pripravništva, specializacij in pa kontinuiranega
izobraževanja specialistov interne medicine. Vključujemo se v
raziskovalno dejavnost drugih raziskovalnih skupin.
Število obravnav in posegov
Specialistična ambulantna dejavnost
Ambulantna dejavnost IPP ima 2 specialistični ambulanti, ki
delujeta 24 ur in eno, ki deluje 12 ur preko dne (od 10:00 do
22:00). Zdravnik konzultant (12 + 12 ur) prevzame tudi 4.
ambulanto, ko pripeljejo najtežje bolnike. K ambulantnem delu
spadata tudi opazovanje bolnikov v opazovalnicah (nadzor,
monitoring ritma in saturacije, zdravljenje). Vsi bolniki so deležni
takojšnje ocene s strani usposobljene DMS ali VMS in po potrebi
zdravnika konzultanta. Povprečna čakalna doba na pregled
zdravnika je 1 ura in 12 minut. Do zaključka v povprečju mine 5
ur in 5 minut in to gre na račun dolgega čakanja na sprejem na
ustrezne oddelke.
Letos smo pregledali 22.939 bolnikov. Od tega je približno
četrtina kritično bolnih (vse vrste šoka, akutni koronarni sindrom,
respiratorne insuficience, sepse, akutne aritmije, pljučne embolije,
krvavitve iz GIT, metabolna nujna stanja ). Pri veliki večini ostalih
bolnikov gre za poslabšanje kroničnih bolezni. V bolnišnice je bilo
sprejeto 50 % vseh ambulantno pregledanih bolnikov. Letos smo
začeli ali nadaljevali z 82 oživljanji, 182 bolnikov smo intubirali
pri nas (pri večini smo vsaj prehodno izvajali tudi mehanično
predihavanje), 6.325 bolnikov smo morali v ambulantnih
opazovalnicah posebno pozorno nadzirati (spremljanje ritma,
saturacije Hb s kisikom, redne meritve arterijskega tlaka, frekvence
srca in dihanja). Število najhujših bolnikov bomo skušali oceniti
s številom sprejetih na oddelke za intenzivno zdravljenje: v letu
2010 je bilo v KOIIM (661), Respiratorni center (40) in Oddelek za
intenzivno medicino Nevrološke klinike (21) sprejeto skupaj 722
bolnikov. V koronarne enote Kliničnega oddelka za kardiologijo
880 in v monitorizirano enoto Kliničnega oddelka za žilne bolezni
231. V 24-urno bolnišnico IPP smo na monitorizirane postelje
sprejeli 2846 bolnikov. To pomeni, da je najhujših bolnikov, ki
potrebujejo intenzivno zdravljenje in nadzor, približno 10 % vseh
pregledanih.
Graf 5: Graf predstavlja gibanje števila pregledov na IPP v zadnjih 26 letih.
Vzporedno je prikazano tudi naraščanje sprejema na Interne klinike, ki pa je seveda omejeno s posteljnimi kapacitetami.
število bolnikov
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
1984
1986
1988
1990
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
sprejeti poslani domov skupaj
51

24-urna bolnišnica IPP: enota s 6 posteljami, ki so opremljene za
neinvazivni tehnološki nadzor bolnikov, zmožna tudi intenzivnega
zdravljenja s kratkotrajno mehanično ventilacijo. V letu 2010 smo
tu zdravili 2846 bolnikov.
Slikovna diagnostika: že v letu 2008 smo uvedli uporabo urgentne
ehokardiografije takoj pri pregledu bolnika, saj to pospeši
bolnikovo nadaljno diagnostično pot in izboljša ustreznost
zdravljenja, pri življenjsko ogroženih pa prihrani dragoceni
čas in je lahko odločilna za preživetje. Letos smo opravili 964
ehokardiografij, od tega 12 transezofagealnih in 239 UZ ven nog.
Ključni strokovni dosežki
Uporaba mehaničnega pripomočka za zunanjo masažo srca
(MPZMS) LUCAS.
Konec leta 2009 in vse leto 2010 smo uspešno uvedli uporabo
MPZMS v vsakodnevno rutino.
Urgentni UZ je z uvajanjem l. 2009 letos postal rutina (število
preiskav navedeno v poglavju Slikovna diagnostika).
Neinvazivno predihavanje. Neinvazivno predihavanje bolnika v
okviru urgentnega centra pomeni novost na področju zdravljenja
tako pljučnega edema kot tudi poslabšanja KOPB. Sedaj ga že
uporabljamo pri večini bolnikov s pljučnim edemom, kjer običajno
zdravljenje ne zadošča.
Uvedba rednega izobraževanja iz veščin s področja urgentne
medicine.
V okviru IPP organiziramo redne delavnice za dežurajoče zdravnike.
Posamezne module ponovimo večkrat in v letu 2010 smo imeli
delavnice: Uporaba pripomočka za mehanično zunanjo srca
LUCAS (udeleženih 48 zdravnikov, skupine do 6 zdravnikov), Težka
dihalna pot in uporaba alternativnih pripomočkov za vzdrževanje
proste dihalne poti (62 zdravnikov), Uporaba novejših aparatov
za predihavanje bolnika (37 zdravnikov), Uporaba zunanjega
srčnega spodbujevalnika (57 zdravnikov).
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Terciarni projekt: Neinvazivno predihavanje (raziskovalno-razvojni
projekt). Neinvazivno predihavanje na področju zdravljenja
pljučnega edema. Primerjava med bolniki s pljučnim edemom, ki
tako zdravljenje potrebujejo s tistimi, ki ga ne.
Strokovni razvojni projekt Uvajanje triažne lestvice (Manchester).
Z namenom izboljšati proces dela ter zagotoviti večjo varnost in
kakovost obravnave bolnikov smo v okviru Urgentnega bloka
(urgentnega centra) UKC Ljubljana začeli z izboljševanjem
procesa triaže.
Mednarodni raziskovalni projekti:
PREMIER trial (Performance of Rest Myocardial Perfuzion Imaging
in the Management of acute Chest Pain in the Emergency Room):
gre za mednarodno študijo, ki jo izvajamo v sodelovanju s Kliniko
za nuklearno medicino. Z uporabo perfuzijske scintigrafije
miokarda do 6 ur po napadu skušamo izluščiti bolnike z bolečino
v prsih, ki gredo lahko varno domov. S sodelovanjem smo pričeli
2007, konec 2008 pa smo zaključili.
PEITHO study: študija pri bolnikih s submasivno pljučno embolijo,
ki bo pokazala, ali lahko s pomočjo UZ kazalcev in troponina
odkrijemo bolj ogrožene bolnike, ki potrebujejo trombolizo.
Sodeluje 12 evropskih centrov. V UKC sodeluje IPP, CIIM in KOŽB.
S sodelovanjem smo pričeli l. 2007.
Izobraževanje
V letu 2010 so naši zaposleni aktivno sodelovali na 22. simpozijih,
seminarjih in učnih delavnicah.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Letos smo uvedli 2 novi smernici: Uporaba mehanskih
pripomočkov pri kardiopulmonalnem oživljanju in Transfuzija na
Internistični prvi pomoči.
Izvajanje morbiditetnih in mortalitetnih konferenc
Vse primere umrlih predstavimo na skupnem raportu Interne
klinike. Tam se o posebnih primerih pogovorimo na način, kot je
priporočen, podatke vpisujemo v posebno knjigo, ne vpisujemo
pa podatkov v predlagane formularje. Letos smo še posebno
podrobno pregledali vse primere bolnikov, ki so nepričakovano
umrli na IPP in podatke ter ukrepe, ki so sledili, tudi objavili.
Obvladovanje stroškov in trženje
V lanskem letu smo se dodatno posvetili zniževanju stroškov za
laboratorijske storitve in prihranili približno 500.000,00 EUR v
primerjavi s predlanskim letom. V letošnjem letu se bomo posvetili
potem interne realizacije, saj je ta problematična predvsem pri
1.500 bolnikih, ki jih iz 24-urne bolnišnice premestimo naprej
(opravimo vse preiskave, začnemo z zdravljenjem, plačilo za utež
pa prejmejo na drugih oddelkih).
52

3.2.1.14. Oddelek urgentne interne medicine
Opis strokovne dejavnosti
Strokovna enota Oddelek za urgentno interno medicino je bila
ustanovljena z namenom, da hitro opravi diferencialno diagnostiko
in terapijo, če je potrebna, ter nato odpusti ali premesti bolnike na
ustrezne klinike oz. klinične oddelke. Praviloma naj bi bili bolniki
hospitalizirani največ 72 ur.
Število obravnav
Sprejeli smo 632 bolnikov z raznimi zdravstvenimi težavami.
Največ je bilo kardioloških, pulmoloških in gastroeneteroloških
bolnikov. Smrtnost je bila 10 %, kar je glede na patologijo
razumljivo, saj je bilo precej polimorbidnih bolnikov in takih, kjer
je bilo smiselno le simptomatsko zdravljenje.
Ključni strokovni dosežki
Uvedli smo standardno uporabo aparata za UZ srca.
Izobraževanje
Udeležili smo se simpozijev o AKS, Kardioloških dnevov v
Radencih, Simpozija o urgentni interni medicini v Portorožu in
simpozija o napredovalem srčnem popuščanju, tudi v Portorožu.
Objav v strokovni literaturi nismo imeli.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Pri zagotavljanju kakovosti smo se držali strokovnih smernic in
kliničnih poti.
53

3.2.2. KIRURŠKA KLINIKA
Razvojne usmeritve
Kirurške klinike v letu 2010 so sledile petim strateškim ciljem, in
sicer:
• postati referenčna evropska bolnišnica,
• pacient je v središču pozornosti,
• učinkovita organizacija in upravljanje,
• zadovoljni zaposleni,
• odgovornost do okolja.
V letu 2010 smo na Kirurški kliniki:
• vzpostavili interne strokovne nadzore dela zdravnikov,
• nadaljevali interne strokovne nadzore na področju
zdravstvene nege,
• uvedli strokovne standarde za odpust kirurškega bolnika;
• izdelali nekatera zdravstvena vzgojna navodila za odpust
bolnika (za najpogostejšo zdravstveno obravnavo bolnikov
na posameznem kliničnem oddelku),
• vzpostavili in izpolnili sistem varnostnih pogovorov in
varnostnih vizit v zdravstvenih timih,
• pričeli z izdelavo kliničnih poti za najpogostejšo zdravstveno
obravnavo bolnikov na posameznem KO,
• vzpostavili delovanje supervizijskih skupin za zaposlene (EIT).
Z znanjem, povezovanjem, medsebojnim sodelovanjem in visoko
zavestjo v skrbi za paciente, se vsi zaposleni na Kirurški kliniki
trudimo za individualno, celostno, varno, kakovostno zdravstveno
obravnavo pacientov.
54

SWOT analiza
Prednosti:
• kirurška klinika v UKC Ljubljana je vrhunska, strokovna, učna,
pedagoška in raziskovalna zdravstvena ustanova. Zastopane
so vse kirurške stroke; specializirana je za diagnostiko in
zdravljenje vseh kirurških bolezni. Na Kirurški kliniki se zdravijo
pacienti v vseh življenjskih obdobjih. Ima bogato tradicijo,
ki je skozi razvoj postala pojem za visoko strokovnost. Uživa
visok ugled v strokovni in laični javnosti; bolniki nam zaupajo;
• nekateri klinični oddelki imajo tudi akreditacijo. Kirurgi
so mednarodno priznani strokovnjaki, so člani, pa tudi
predsedujoči, različnih mednarodnih strokovnih združenj,
strokovnih sekcij, vabljeni predavatelji …
• ker je ena izmed pomembnih vrednot na Kirurški kliniki
znanje, krepimo strokovno okolje kjer so možnosti za
nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, možnosti za
strokovni razvoj in izgradnjo osebne in profesionalne rasti.
Omogočamo in spodbujamo permanentno izobraževanje
zaposlenih, prav tako tudi dodiplomsko in podiplomsko
izobraževanje.
Slabosti:
• pomanjkljiva kadrovska zasedba, zmanjševanje števila
zaposlenih, pomanjkanje zdravnikov specialistov (npr.
anesteziologov), medicinskih sester, problem upokojitev –
generacijska vrzel;
• pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje programa in
nakup ustrezne opreme;
• gravitiranje kirurških bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic
(to so praviloma najzahtevnejši in najdražji bolniki – velika
poraba sredstev, »denar pa ne sledi bolniku«;
• razkorak med potrebami in možnostmi zadovoljevanja potreb
bolnikov, zaposlenih;
• slaba informacijska podpora (strojna in programska oprema;
• neustrezni prostorski pogoji, prostorska stiska predvsem v
enotah intenzivne terapije (CIT), pomanjkanje enot intenzivne
nege.
Nevarnosti:
• odhodi zaposlenih se ne nadomeščajo;
• dolgotrajne odsotnosti se ne nadomeščajo;
• posamezna področija so kadrovsko nepokrita;
• obseg strokovnega dela narašča, povečana je diagnostičnoterapevtska
dejavnost in v zvezi s tem večje število postopkov
in posegov;
• povečan priliv bolnikov, poškodovancev in najtežjih bolnikov iz
cele Slovenije v CIT;
• povečano je število urgentnih bolnikov;
• delovne obremenitve izvajalcev zdravstvene nege so
prevelike; izgorevanje!!;
• pomanjkanje motivacije za delo;
• pripadnost ustanovi se zmanjšuje;
• ogroženost bolnikov se povečuje;
• nezmožnost zagotavljanja vseh pravic bolnikov in zaposlenih;
• nezmožnost nudenja paliativne oskrbe bolnikov (državljanska
pravica – EU direktiva);
• povečana potreba po zdravstveni obravnavi, zdravstveni
negi bolnikov in poškodovancev starejših od 70 let, ki imajo
tudi več kroničnih bolezni (polimorbidnost, življenjska
doba v Sloveniji se daljša, regresivni tip biološke strukture
prebivalstva);
• zaposlenim ni zagotovljeno ustrezno delovno okolje glede
Kolektivne pogodbe in pogodbe v zaposlitvi UKC Lj.
Priložnosti:
• prenos znanja na primarno in sekundarno raven;
• aktivno izvajanje usposabljanj za pridobitev specialnih in
funkcionalnih znanj (nacionalna poklicna kvalifikacija);
• izvajanje izobraževanj, aktualnih glede na novo zakonodajo in
človekove pravice;
• delovanje supervizijskih skupin za zaposlene in možnost
interventnega svetovanja zaposlenim (psiholog);
• organizacija in izvedba specializacij s področja kirurgije,
opravljanje specialističnih izpitov;
• izboljšave z vidika kakovosti storitev (izdelava kliničnih poti –
dvig kakovosti zdravstvene obravnave kirurškega bolnika);
• zmanjšanje tveganj, neželenih dogodkov;
• širitev storitev znotraj subspecialnosti, krepitev sodelovanja
med bolnišnicami v Sloveniji;
• povezovanje in sodelovanje z drugimi evropskimi in svetovnimi
kirurškimi klinikami;
• krepitev strokovnega okolja, kjer so možnosti in priložnosti za
nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, strokovni razvoj in
izgradnjo osebne in profesionalne rasti;
• organizacija in izvedba različnih strokovnih srečanj, strokovnih
izpopolnjevanj, učnih delavnic, teoretičnih in praktičnih
usposabljanj za zaposlene v našem zavodu;
• spodbujanje kulture sprememb glede varnosti;
• izdelava zdravstveno vzgojnih navodil, zloženk, brošur za
kirurškega bolnika ob odpustu;
• izkoriščanje vseh razpoložljivih finančnih virov in financiranja
razvojnih projektov;
• posodobitev sistemov (zmanjšanje porabe, boljši rezultati v
finančnem in strokovnem smislu;
• postati referenčna kirurška klinika v evropskem prostoru;
• učinkovita izraba razvojnih potencialov.
55

3.2.2.1. Klinični oddelek za
kirurgijo srca in ožilja
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Na KO za kirurgijo srca in ožilja izvajamo kirurško zdravljenje
širokega spektra različnih bolezni srca in ožilja, tako pri odraslih
bolnikih kot tudi pri otrocih. Na razpolago imamo širok nabor
kirurških tehnik za revaskularizacijo srca na delujočem ali
mirujočem srcu, za zdravljenje okvar srčnih zaklopk ali kirurško
zdravljenje končne srčne odpovedi. Nekatere operacije izvajamo
na minimalno invazivni način s pomočjo endoskopske tehnike.
Vstavljamo tudi srčne spodbujevalnike in implantabilne
defibrilatorje ter izvajamo operacije na aorti in perifernih arterijah.
Kirurško zdravljenje pridružene atrijske fibrilacije je postalo pri
srčnih operacijah povsem rutinsko, razvijamo pa tudi minimalno
invazivno kirurško zdravljenje atrijske fibrilacije pri bolnikih, ki
sicer ne potrebujejo srčne operacije zaradi drugih bolezni srca.
Redno spremljamo razvoj stroke in se udeležujemo strokovnih
srečanj na svetovnem nivoju in se tako trudimo za nenehen prenos
znanja iz tujine in uvajanje novih metod zdravljenja v naše delo.
Poleg tega smo aktivni pri raziskovalnem delu in sodelujemo pri
podiplomskem izobraževanju zdravnikov. Naš oddelek služi tudi
kot učna baza za študente obeh medicinskih fakultet ter študente
zdravstvene nege.
Število obravnav in posegov
V letu 2010 smo na KO za kirurgijo srca in ožilja opravili 2078
kirurških posegov. 947 je bilo operacij na srcu in torakalni aorti
z ali brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka. Operacij na
perifernem žilju je bilo 301, vstavili oz. prilagodili delovanje pa smo
tudi 830 srčnim spodbujevalnikom in avtomatskih defibrilatorjev.
Klinični strokovni dosežki
V letu 2010 smo v Sloveniji skupaj s KO za radiologijo uvedli
nov robotski sistem za angiografije in perkutane žilne posege.
Nadaljevali smo z razvojem hibridne RFA metode, ki smo jo
predstavili na več strokovnih srečanjih v Sloveniji in v tujini.
Nadaljujemo z vstavljanjem podpornih sistemov za levi in desni
prekat pri bolnikih, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje, tako
popolnoma implantabilnih (HeartMate II) kot tudi začasnih,
zunanjih (Levitronix). Ta metoda zdravljenja končne srčne
odpovedi na našem oddelku počasi postaja povsem rutinska.
Poleg tega smo izvedli 19 transplantacij srca, kar nas po številu
transplantacij na milijon prebivalcev uvršča med vodilne države
na svetu. Skupaj s kardiologi smo sodelovali tudi pri perkutanih
vstavitvah aortne zaklopke.
56

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Nadaljujemo z delom na zgoraj opisanih področjih, predvsem
z razvijanjem hibridne RFA metode, študijem atrijske fibrilacije
in z vstavitvami perkutanih aortnih in pulmonalnih zaklopk. Vsa
ta področja so trenutno zelo aktualna tudi v svetovnem merilu.
Raziskovalno delo opravljamo predvsem v okviru terciarja.
Raziskovalnih projektov s strani ARRS v lanskem letu na žalost
nismo dobili odobrenih. V letu 2010 je bila na kliniki dokončana
in ubranjena ena doktorska disertacija.
Izobraževanje
V letu 2010 sta se, kot je že utečena praksa zadnjih let, dva
specializanta kardiovaskularne kirurgije izobraževala v Texas Heart
Institute v Houstonu, ZDA. Zdravniki in medicinske sestre našega
oddelka so se redno izobraževali na pomembnejših domačih in
svetovnih kongresih ter tečajih in tako ohranjali in nadgrajevali
nivo svojega znanja in strokovnosti. Pomemben delež udeležb
na kongresih predstavljajo tudi vabljena predavanja. Poleg tega
smo izvedli tudi več internih izobraževanj za medicinske sestre
in tehnike na temo higiena rok in osebna varovalna oprema,
bolnišnična higiena, posebnostih na našem kliničnem oddelku,
bronhoskopija, reanimacija ter ECMO in LVAD. V mesecu maju
smo organizirali tudi 7. Evroazijsko srečanje kardiovaskularnih
kirurgov Evro – Azijske regije (7th Meeting of Euro-Asian Bridge)
v Portorožu. Objavili smo 16 prispevkov od tega 14 v revijah, ki jih
indeksira SCI.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Za zagotavljanje boljše kakovosti dela smo v letu 2010 pričeli s
poskusnim uvajanjem sistema checklist pri operacijah srčnih
spodbujevalnikov. Poskusno smo uvedli klinično pot za srčno
operacijo in klinično pot za vstavitve srčnih spodbujevalnikov.
Izvedli smo več MM (»mortality & morbidity«) konferenc, na katerih
smo prediskutirali potek bolezni in zdravljenja vseh na našem
oddelku umrlih bolnikov. V okviru zdravstvene nege bolnikov smo
imeli 10 sestrskih sestankov, 18 varnostnih pogovorov, dve interni
presoji kakovosti ter nekaj sestrskih vizit.
Organizacija dela in učinkovitost
Pri našem delu na oddelku, enoti intenzivne nege in enoti intenzivne
terapije uporabljamo dlančnike, s katerimi sledimo porabo
zdravil in materiala ter beležimo aktivnosti zdravljenja. Skrbimo
za izobraževanje vseh, ki se na novo vključijo v delovni proces na
oddelkih, uvedli pa smo tudi kontrolo vnosa podatkov, tako da so
vsi pravočasno vneseni. To nam pomaga pri racionalizaciji porabe
materiala. V delo postopno uvajamo klinične poti za posamezna
področja dela. Uvedli smo tudi sistem za kontrolo prisotnosti na
delovnem mestu s pomočjo magnetnih kartic. Na splošno se
trudimo za uresničevanje strateških usmeritev, kot so racionalna
uporaba medicinskega materiala, dvig kakovosti dela ob bolniku
in zagotavljanje pravic pacientu in zaposlenim.
Obvladovanje stroškov in trženje
Kot že več let doslej smo si tudi v preteklem letu prizadevali
za racionalno uporabo medicinskega materiala. Pri tem si
pomagamo s sledenjem s pomočjo črtne kode, ki omogoča
boljši nadzor nad porabo materiala. Poleg tega smo poskušali
aktivno sodelovati v komisijah za izbor medicinskega potrošnega
materiala in medicinskih pripomočkov.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Strokovno smo sodelovali s bolnicami v regiji JV in V Evrope (UKC
Tuzla, UB Rebro, Zagreb, KBC Dubrava, Zagreb, Krakow, Poljska,
Varšava, Poljska), izven Evrope pa s Texas Heart Institute in The
Methodist Hospital v Houstonu, ZDA, bolnico v Pinehurstu, ZDA
ter bolnicama v Belo Horizonte in Recife v Braziliji.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Vzpostaviti skušamo boljšo komunikacijo s svojci bolnikov, ki so k
nam premeščeni iz drugih bolnišnic, izboljšati želimo način, kako
bi čim prej prišli do njihovih kontaktnih podatkov. Poskušamo
dobiti tudi več povratnih informacij o našem delu s pomočjo anket
o zadovoljstvu bolnikov.
57

3.2.2.2. Klinični oddelek
za abdominalno kirurgijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za abdominalni kirurgijo se ukvarja s kirurškim
zdravljenjem akutnih abdominalnih kirurških obolenj, benignih in
malignih bolezni prebavnega trakta, benignih in malignih boleznih
pri otrocih ter transplantacijo abdominalnih organov.
Število obravnav in posegov
Tabela 15: Število obravnav in posegov na KO za abdominalno kirurgijo (primerjalno z letom 2009).
Storitve
UKC Bolnica dr. Petra Držaja SKUPAJ SKUPAJ
2009 2010 2009 2010 2009 2010
Število ambulantnih pregledov 4.017 3.962 12.122 11.631 16.139 15.593
Število endoskopskih pregledov 1.370 1.541 814 776 2.184 2.317
Število hospitalnih obravnav 2.189 2.065 3.718 3.337 5.907 5.402
Število operacij 2.338 2.330 2.416 2.263 4.754 4.593
Ključni strokovni dosežki
Izboljšanje preživetja bolnikov z želodčnim in kolorektalnim rakom.
Zmanjšanje pooperatine smrtnosti, skrajšanje hospitalizacije.
Uvedba minimalno invazivnih metod v zdravljenje bolezni želodca,
debelega črevesa, trebušne slinavke in jeter.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Na KO za abdominalno kirurgijo sodelujemo v enem projektu v
okviru ARRS in v petih projektih v okviru terciarne dejavnosti UKCL.
Izobraževanje
Zdravniki so imeli 8 vabljenih predavanj in bili 48 aktivno udeleženi
na domačih in mednarodnih kongresih.
Objave
V letu 2010 je bilo objavljenih 11 povzetkov, v katerih so bili zdravniki
KOZAK-a prvi avtorji in 7 povzetkov, v katerih so bili soavtorji.
Objavljena sta bila 2 članka v SCI, v katerih sta bila zdravnika naše
klinike soavtorja.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Redno prijavljanje razjed zaradi pritiska, redno prijavljanje
neželenih dogodkov, merjenje zadovoljstva bolnikov z vprašalniki,
izobraževanje na področju kakovosti, spremljanje večkratno
odpornih bakterij(VOB).
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Preoperative Radiotherapy With Capecitabine and Bevacizumab
in Locally Advanced Rectal Cancer: CRAB Phase II Study
(sodelovanje KOZAK in OI LJ).
Distal pancreatectomy - a randomized controlled trial to compare
two different surgical techniques - DISPACT-trial: sodelovanje s
Študijskim centrom Nemškega kirurškega združenja za kirurgijo v
Heidelbergu.
Presaditev tankega črevesa: Univerza v Pavii.
Izobraževanje in sodelovanje na področju otroške kirurgije:
Otroška bolnišnica Burlo Garofolo, Trst, Via Del Istria 35, Oddelek
za kirurško oskrbo otrok.
58

3.2.2.3. Klinični oddelek za nevrokirurgijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za nevrokirurgijo je specializirana enota v okviru
SPS Kirurške službe v UKC Ljubljana. Predstavlja ekskluzivno
mesto v Republiki Sloveniji za obravnavanje najtežjih oblik
možganskih tumorjev, spremenjenega možganskega žilja,
obravnave težkih oblik epilepsije, lažje, zmerne in hude oblike
prirojenih nepravilnosti v področju centralnega živčnega
sistema ter vso težko spinalno patologijo. Z močno omejenimi
razpoložljivimi kapacitetami smo edina tovrstna ustanova v
Republiki Sloveniji. Poleg te dejavnosti intenzivno sodelujemo tudi
z Onkološkim inštitutom, z Inštitutom za rehabilitacijo Republike
Slovenije, Medicinsko fakulteto, Inštitutom Jožef Stefan in drugimi
relevantnimi institucijami po svetu.
Število obravnav in posegov
Graf 6: Število ambulantnih pregledov na KO za nevrokirurgijo
(primerjalno z letom 2009).
Št. amb. pregledov v l. 2010
Št. oper. posegov v l. 2010
Št. amb. pregledov v l. 2009
Št. oper. posegov v l. 2009
0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000
0 500 1.000 1.500 2.000
Graf 7: Število operacijskih posegov na KO za nevrokirurgijo
(primerjalno z letom 2009).
Št. oper. posegov v l. 2010
Št. oper. posegov v l. 2009
.000 0 500 1.000 1.500 2.000
59

Ključni strokovni dosežki
Za nas je bil dosežek l. 2010, da smo dokončno uveljavili kirurško
oskrbo vratne hrbtenice z implanti in da smo dokončno uveljavili
tudi oskrbo možganskih tumorjev z mikrotrepanacijami ob
asistenci nevroendoskopa.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
• Spremljanje delovanja vidnega živca med nevrokirurško op. z
direktno epiduralno stimulacijo.
• Piezorezistorski retraktor – razvoj novega inštrumenta in
metode za nadzorovano retrakcijo spinalnega korena pri
operacijah ledvene hernije disci.
• Sprednja cervikalna fuzija po mikrodisektomiji z novo
samostoječo kletko.
• Klinične izkušnje pri vertikalnih radikulopatijah in
mielopatijah.
• Izrabljeni vidni potenciali po draženju vidnega živca in retine
med enukleacijo zrkla.
Izobraževanje in objave
Objave v domači in tuji strokovni literaturi
število
izvirni znanstveni članki 7
pregledni znanstveni članki 1
strokovni prispevki na konferencah 5
povzetki znanstvenih prispevkov na konferencah 13
predgovor, spremna beseda 1
univerzitetni/visokošolski učbenik z recenzijo 1
vabljena predavanja na konferencah brez natisa 8
gostovanja na nevrokirurških oddelkih v tujini 2
udeležba na konferencah 4
mentorstva pri magistrskih delih 1
fakultetna Prešernova nagrada za študente 1
Zagotavljanje sistema kakovosti
Na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo poteka izdelava dveh
strokovnih smernic in izdelava ene klinične poti. Klinična pot in
ena smernica se oblikuje v sodelovanju z Nevrološko kliniko, ena
smernica pa je vezana strogo na obravnavo poškodb možganov.
Na našem kliničnem oddelku imamo utečeno redno sestajanje na
MM konferencah, kjer obravnavamo tudi vse morebitne odklone,
kar nam omogoča spremljanje kakovosti našega dela.
Organizacija dela in učinkovitost
Pomemben uspeh dela v letu 2010 je kadrovsko konsolidiranje,
odprt dialog, organizacija dela tako po strokovni tematiki v obliki
timov, kakor tudi operativno delo v smislu administracije, dela na
oddelku in konziljarne službe. Tako smo dosegli kar pomembno
racionalizacijo.
Obvladovanje stroškov in trženje
V letu 2010 smo na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo uspeli
s strokovnim delom pomembno zmanjšati stroške zdravljenja
okužb (ležalna doba, antibiotiki), pomembno smo racionalizirali
tudi ležalno dobo, v določenih strokovnih kategorijah smo uspeli
doseči tudi višjo utež SPP-ja.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami v letu 2010
• Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana
• Fakulteta za farmacijo
• Fakulteta za elektrotehniko
• Onkološki inštitut Ljubljana
60

3.2.2.4. Klinični oddelek za plastično,
rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo
in opekline
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Strokovno delo KOPREKO poteka v:
• bolnišnici, Kliničnem oddelku za plastično kirurgijo in oddelku
za opekline,
• v specialistični ambulanti, Poliklinika,
• v operacijskih prostorih (ambulantna operacijska dvorana v
drugem nadstropju KC, v ambulanti – Poliklinika, operacijski
dvorani na oddelku za opekline, v operacijskem bloku
OP53 in operacijskih dvoranah drugih oddelkov s katerimi
sodelujemo), laserskem centru.
Vsebinsko je delo razdeljeno na več področij:
• rekonstrukcija glave in vratu (sodelovanje z maksilofacialno
kirurgijo in otorinolaringologijo),
• rekonstrukcija dojke (sodelovanje z onkologijo),
• rekonstrukcija spodnje okončine (sodelovanje s
travmatologijo in ortopedijo),
• rekonstrukcija trupa,
• kirurgija roke,
• zdravljenje opeklin,
• estetska kirurgija,
• laserski center,
• stalno dežurstvo in pripravljenost za oskrbo najtežjih
poškodovancev – replantacijski center.
Število obravnav in posegov
Tabela 16: Število obravnav in posegov na KO PREKO
(primerjalno z letom 2009).
Storitve 2009 2010
število velikih operativnih posegov 1.624 1.411
število ambulantnih operacij 6.138 6.184
število prvih pregledov 12.009 10.785
število ponovnih pregledov 16.758 13.400
število konziliarnih pregledov 204 212
število operacij skupaj 9.376 7.595
Graf 8: Mikrokirurški posegi in posegi na dojkah
(primerjalno z letom 2009).
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
2009 2010
Obrazložitev:
Skladno z načrtom dela KO PREKO v terciarni ustanovi UKC, smo
izvedli ukrepe, da manj zahtevne posege izvajajo druge bolnišnice
in zasebniki – koncesionarji (izrezi kožnih tvorb in osnovne operacije
v kirurgiji roke), pri nas pa izvajamo najzahtevnejše operacije, tudi
tiste, ki so jih nekoč opravljali v tujini, zato je pričakovan trend
upadanja števila pregledov in manj zahtevnih operacij in veliko
povečanje najzahtevnejših – mikrokirurških posegov.
Obsežni posegi pri ne malignih stanjih dojke (sekundarne)
Mikrožilni prenos tkiva pri okvarah kože, podkožja in dojke
Vsi prosti režnji
61

Ključni strokovni dosežki
• rekonstrukcija dojke (100 reženj),
• rekonstrukcija po poškodbi brahialnega pleteža,
• rekonstrukcija po parezi obraznega živca,
• oblikovanje telesa po bariatričnem zdravljenju,
• kompleksne operacije kirurgije roke,
• kompleksna obravnava opeklinskih poškodovancev.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Raziskovalni projekti, ki potekajo:
• Zdravljenje z avtolognimi fibroblasti,
• pojav maščobne nekroze v rekonstruirani dojki z DIEP režnju,
• pridobivanje in diferenciacija zarodnih celic iz maščobe,
• uporaba dermalnih nadomestkov v plastični in
rekonstrukcijski kirurgiji,
• celostna obravnava bolnika po poškodbi brahialnega pleteža,
• uporaba adhezijske mrežice Divide pri tendolizah in nevrolizah
na roki,
• zanesljivo načrtovanje in objektivna ocena rezultatov
rekonstrukcije dojke s pomočjo laserskih tridimenzionalnih
posnetkov,
• laserska lipoliza – analizza delovanja laserske svetlobe na
maščobno tkivo,
• reanimacija obraza po trajni parezi obraznega živca,
• zdravljenje kožnih nepravilnosti z injiciranjem kultur avtolognih
fibroplastov v kombinaciji z laserskim zdravljenjem,
• transplantacija roke,
• uporaba dermalnega nadomestka – integra – pri zdravljenju
velikih opeklin odraslih,
• preoblikovanje telesa po masivnem hujšanju,
• zdravljenje mejno prekrvljenih tkiv s hiperbarično
oksigenacijo,
• artroskopija malih sklepov roke in zdravljenje začetne sklepne
artroze z razgradljivim sklepnim vmesnikov Artelon CMC arto,
• zdravljenje artroze karpometakarpalnega sklepa palca z
razgradljivim sklepnim vmesnikom Artelon CMC.
Izobraževanje
V tujini smo aktivno sodelovali na 6 simpoziji oz. kongresih,
pasivno na 2. Na enem domačem strokovnem srečanju smo bili
aktivno udeleženi.
Kakovosti
Sistem kakovosti zagotavljamo z:
• rednimi strokovnimi sestanki,
• nadzornimi vizitami,
• stalnim izobraževanjem zaposlenih vseh profilov,
• posebnimi sestanki ob vsakem odstopanju od želene
kakovosti.
Organizacija dela in učinkovitost
• Oddelek za plastično kirurgijo,
• Oddelek za opekline,
• Ambulanta za plastično kirurgijo, Poliklinika,
• Zunanja ambulanta Oddelek za plastično kirurgijo,
• Prevezovalna opeklinski oddelek,
• Prevezovalna Oddelek za plastično kirurgijo,
• Laserski center,
• Operacijska Oddelek za plastično kirurgijo,
• Operacijska 53,
• Operacijska Oddelek za opekline,
• Operacijska Ambulanta, Poliklinika,
• delo poteka v ambulanti dopoldan in 4 x popoldan,
• samoplačniška dejavnost v popoldanskem času,
• konziliarna služba,
• operacijska MA-FA, ONKO, Ginekološka klinika, Ortopedska
klinika, Travmatološka klinika, ORL.
Obvladovanje stroškov in trženje
Vpliv na obvladovanje stroškov in trženje je zelo omejen. Trudimo
se omejiti tako stroške dela kot materialne stroške.
Za trženje pa so potrebna dodatna sredstva, ki jih nimamo na
voljo, zato lahko na trženje vplivamo zgolj z medijsko prisotnostjo
ob odmevnih rezultatih dela kliničnega oddelka.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Sodelujemo z Medicinsko fakulteto, Fakulteto za fiziko, strojništvo,
z vsemi regijskimi bolnišnicami, sodelujemo z bolnišnico Houston,
Godina Selection Committee, Sodelovanje v UEMS, Academi
klinik Stockholm, z vsemi kliničnimi oddelki znotraj UKCL in
Onkološkim inštitutom.
62

3.2.2.5. Klinični oddelek za travmatologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KO za travmatologijo obravnava vse akutno poškodovane bolnike
in stanja po poškodbah. Težišče dejavnosti je zagotavljanje
neprekinjenega zdravstvenega varstva poškodovancev v
Urgentnem kirurškem bloku (UKB), kjer obravnavamo vse
akutne poškodbe. Najtežje poškodovane, politravmatizirane
bolnike obravnavamo urgentno multidisciplinarno v sodelovanju
s specialisti drugih kirurških in diagnostičnih strok. S tem
zagotavljamo zahteve »travma centra 1. nivoja« (level I Trauma
center) kot edina inštitucija v državi. Kot terciarna ustanova smo
(neformalna) referenčna bolnišnica za obravnavo poškodovancev
s poškodbami hrbtenice in medenice ter acetabuluma ter
poškodovance, ki zahtevajo subspecialistično travmatološko
obravnavo za večino regij RS. Hospitalno dejavnost izvajamo na
6 bolnišničnih oddelkih, dveh enotah intenzivne nege, CIT in na
KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Terciarno dejavnost
izvajamo v okviru strokovnih delovnih skupin po posameznih
strokovnih področjih (za infekcije, poškodbe medenice in
acetabuluma, politravmo, poškodbe roke in stopala, artroskopsko
kirurgijo, poškodbe hrbtenice, endoprotetiko, športne poškodbe)
Ključni strokovni dosežki
• Uvedba kraniocerebralne fuzije za bolnike s patološkimi zlomi
in deformacijami kraniocerebralnega prehoda hrbtenice,
• perkutane učvrstitve zloma medenice in acetabuluma,
• kifoplastika,
• uvedba pelvične spone in pelvičnega pasu pri poškodbah,
• Intrapelvična tehnika operacije zlomov kolčne ponvice,
• posodobljena obravnava bolnikov z lahko poškodbo glave
– določitev koncentracije S100B proteina kot pomoč pri
nadaljni diagnostiki,
• artroskopska stabilizacija sindezmolize
akromioklavikurarnega sklepa,
• poraba revizijske reverzne ramenske proteze za zdravljenje
zapletov po operativnem zdravljenju večdelnih zlomov
zgornjega dela nadlahtnice.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Število obravnav in posegov
Tabela 17: Število obravnav in posegov na KO za travmatologijo
(primerjalno z letom 2009).
2009 2010
število pregledanih UKB 74.739 73.604
kontrolnih pregledov Poliklinika 53.610 54.864
število sprejetih 7.416 8.884
operacije OP 42 1.298 1.302
UKB operacijska 1.026 972
Zaloška 2, pritličje 787 734
Zaloška 2, I. nadstropje 754 632
OP KO za kirurške okužbe 456 391
“mala OP” – urgenca mali posegi 18.484 18.052
število pregledanih UKB 74.739 73.604
kontrolnih pregledov Poliklinika 53.610 54.864
število sprejetih 7.416 8 884
Izobraževanje
Zaposleni so bili udeleženi na strokovnih srečanjih 210-krat
(105-krat zdravniki, 105-krat ostalo osebje), od tega je aktivno
sodelovalo 61 udeležencev (55 zdravnikov, 6 ostalo osebje).
Zdravniki so 16-krat sodelovali kot vabljeni predavatelji. Zdravniki
KO za travmatologijo so sodelovali pri organizaciji: Symposium
and Course on Treatment of Articular and Periarticular Fractures,
Kranjska Gora, 13. – 16. 1. 2010, Course of Arthroscopic
Techiques with Cadaveric Workshop, Ljubljana, 15. – 17. april
2010, AO Trauma Advanced Lower Extremity Course, Portorož, 29.
september – 2. oktober 2010.
Sodelujemo v evropskem projektu E-helth in v treh projektih s
partnerji zunaj UKC Ljubljana.
63

Zagotavljanje sistema kakovosti
Izvedli smo 21 sestankov Strokovnega kolegija v ožji sestavi.
Izvedli smo 30 strokovnih kolegijev za zdravstveno nego.
Uvedba varnostnega protokola »Kirurški varnostni kontrolni
seznam« v operacijskih dvoranah. Koordinacija z Informacijskim
centrom glede avtorizacije v programe za uporabnike v zdravstveni
negi. Izdelava spletnih strani KO za travmatologijo (travma.si).
Naročanje in distribucija zdravstveno-vzgojnih in informativnih
zloženk. Redno spremljanje odklonov. Izvedba organizacijskega
predpisa Predpisovanje in aplikacija zdravil na podlagi ugotovitev
rednega internega strokovnega nadzora iz leta 2009 in ponovitev
raziskave. Opravili smo 30 varnostnih pogovorov in 26 varnostnih
vizit in 2 redna in en izredni strokovni nadzor. Izdelava letnega
poročila 2009 o zadovoljstvu pacientov z bolnišnično zdravstveno
obravnavo. Izdelava »klimografa« na spletni strani travma.si.
Izvedba ankete o zadovoljstvu zaposlenih v zdravstveni negi.
Izdelava minimalnih kadrovskih normativov (standard KO za
travmatologijo za razpisovanje službe zdravstvene nege) na
bolnišničnih oddelkih in intenzivnih negah; kriterije za namestitev
pacienta, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, v bolniško
sobo na navadnem oddelku.
Izvajanje letnih razgovorov in ocenjevalnih razgovorov z
zaposlenimi. Izdelava dopolnil Protokola za izvajanje ocenjevalnih
razgovorov in napredovanj na KO za travmatologijo.
Izdelava Protokola odpošiljanja vzorcev tkiv na histološke preiskave
in prejemanje histoloških izvidov. Izboljšava temperaturnega lista
za zdravstveno nego na KO za travmatologijo.
Izvajanje uvajalnih razgovorov za novozaposlene izvajalce
zdravstvene nege, zdravstvene administracije, radiološke inženirje.
Uvajanje Projekta mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene
nege v UKCL v intenzivnih negah KO za travmatologijo.
Organizacija dela in učinkovitost
Ureditev dodatnih napeljav za kisik, kompresijski zrak in vakuum
v bolniških sobah na lokaciji Zaloška 7 za bolnike, ki potrebujejo
zahtevnejšo zdravstveno nego.
Izboljšanje sistema naročanja bolnikov v kontrolne ambulante
na Polikliniki (semafor za enakomerno naročanje bolnikov v
posamezno ambulanto, določili prag števila pregledanih bolnikov,
in podaljšali čas obravnave posameznega bolnika).
Uvedba Vizualnega sistema za urejanje in spremljanje vrstnega
reda za vpisovanje na sprejemnem mestu in v čakalnicah
kontrolnih ambulant A hodnika Poliklinike.
Vzpostavitev Arhiva na Zaloški cesti 28.
Obvladovanje stroškov in trženje
Nadomestno zaposlovanje negovalnega osebja za zmanjšanje
načrtovanih neizogibnih nadur, ki so potrebne za zagotavljanje
minimalnih standardov nege.
Uveljavljanje različnih z zakonom dovoljenih možnosti
prerazporejanja rednega delovnega časa za zmanjšanje ur
dežurne službe in nadur.
Nadomestne zaposlitve osmih upokojenih zdravnikov (57 plačni
razred) z zdravniki s strokovnim izpitom (sobnimi zdravniki,
40. plačni razred), katere razporejamo v NZV v CUB in dodatno
zmanjšujemo število nadur.
Uvedli smo več ukrepov za zmanjšanje porabe zdravil in
laboratorijskih preiskav.
Začeli smo uvajati sistem »izbire za pacijenta ustreznega
implantata«.
Izpogajali smo nižje cene za nekatere implantate.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami
• Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana
• AO Trauma, Davos/Zurich
• European Trauma Register (politravma)
• Ullevala, Oslo, Tollo Helsinki (projekt zlomi acetabuluma)
Ureditev recovery-ja v Operacijski dvorani na Stari travmi
I. nadstropje in prilagoditev ene bolniške sobe za recovery
za Operacijsko dvorano v pritličju Stare travme, za potrebe
operacijske dejavnosti v času gradnje COB.
Uvedba triažnega mesta v CUB za razvrščanje urgentnih
poškodovancev z lažjimi poškodbami po redu nujnosti.
64

3.2.2.6. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo
Kratek opis dejavnosti
KOTK sestavljajo: ambulanta, bolniški oddelek, enota za
intenzivno nego, enota za intenzivno terapijo B, enota za
otroško kirurgijo, enota za endoskopijo in enota za funkcionalno
diagnostiko požiralnika.
Operacijski programi:
• kirurški program vratna kirurgija: operacije ščitnice in
obščitnic (165+6 ), Zenkerjev divertikel (14), postintubacijske
stenoze traheje, tumorji traheje (46);
• kirurški program pljuča in mediastinum: operacije
pljučnega raka (173), pljučnih metastaz (37), plevre (80),
mediastinuma (27), tumorji torakalne stene (8);
• kirurški program rak požiralnika in želodca: operacije zaradi
raka na požiralniku (75) in raka na ezofagogastričnem
prehodu (44), benigni tumorji požiralnika (7);
• kirurški program benigne bolezni pljuč in prsnega koša:
pnevmotoraks (63), operacije vdrtih in izbočenih prsi (16),
hiperhidroza (17), miastenija gravis (10), benigne bolezni
pljuč (31), poškodbe prsnega koša, plevralni izliv (34);
• kirurški program benigne bolezni požiralnika: GERB (23),
hiatusna kila (26), ahalazija kardije in motnje požiranja (37),
divertikli požiralnika (14);
• kirurški program otroška kirurgija: atrezije požiralnika,
prirojene diafragmalne kile, hiatusne kile, GERB pri otrocih
(skupaj 59 posegov);
• kirurški program paliativna kirurgija: gastrostoma ali PEG
(24), perkutana traheostoma (9), plevrodeza, streptokinaza,
torakalna drenaža;
• endoskopski program: Endoskopija požiralnika (158
posegov): rigidna in fleksibilna endoskopija požiralnika,
stentiranje, užiranje stenoz, endoskopski nadzor Barrettovega
požiralnika, balonska dilatacija ahalazije, odstranjevanje
tujkov. Endoskopija velikih dihalnih poti (73 posegov): rigidna
in fleksibilna terapevtska bronhoskopija, stentiranje stenoz,
odstranjevanje tujkov;
• funkcionalne preiskave požiralnika: manometrija požiralnika,
pH metrija in impedanca požiralnika.
Konziliarna služba za UKC Ljubljana:
• terapevtska in diagnostična punkcija ter drenaža plevralnega
prostora pri bolnikih in hudo poškodovanih za UKC,
• terapevtske urgentne endoskopije zgornjih prebavil in velikih
dihalnih poti,
• PEG pri bolnikih s stenozami požiralnika,
• perkutana traheostoma.
Konziliarna služba za RS:
• vodenje timskega konzilija za tumorje na pljučih in za rak
požiralnika in ezofagogastričnega prehoda,
• konziliarni kirurg na konziliju za pljučnega raka v Bolnišnici
Golnik.
Pedagoški program:
• učna baza za študente MF v Ljubljani, študente Zdravstvene
fakultete in dijake Srednje zdravstvene šole,
• podiplomsko izobraževanje za specializante kirurgije,
pulmologije, ortopedije, ORL.
Raziskovalni program: v okviru Terciara I, projektov ARRS in drugih
raziskav.
Tabela 18: Število obravnav in posegov na KOTK (primerjalno z letom 2009).
2010 2010 2009 indeks
delovišče redno delo pogodbe dežurstva TX SKUPAJ SKUPAJ razlika 10/09
COB 657 5 72 0 734 713 21 102,9
terapevtske
endoskopije
246 246 266 -20 92,5
OP OTR 41 18 59 49 10 120,4
OP CUB 5 7 12 11 1 109,1
SKUPAJ 949 5 97 0 1.051 1.039 12 101,2
65

Število obravnav in posegov
Glej tabelo 18.
Strokovni dosežki v letu 2010
• videotorakoskopska lobektomija pljuč. Delež VATS lobektomij
– sodoben način minimalno invazivnega kirurškega zdravljenja
nizkih stadijev pljučnega raka je narasel že na 30 %, v tolikšni
meri ga ne dosegajo najboljše torakalne kirurgije v Evropi;
• imamo serijo 10 operacij raka požiralnika brez zapletov;
• postajamo edini center v RS, ki izvaja operacije na traheji –
resekcije in stentiranje.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
• tumorska banka : pri operaciji raka iz kirurškega preparata
izrežemo po 6 vzorcev normalnega tkiva in raka. Vzorci so
veliko bogastvo za genske in molekularne študije. Vzorce
hranimo pri -80 °C;
• registriranje uporabe razkužil na intenzivnih oddelkih. V
sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko delamo čip, s
katerim bomo lahko izvajali elektronski nadzor nad higieno
rok na intenzivnih oddelkih v vlogi preprečevanja bolnišničnih
okužb;
• razvoj informacijskega sistema za vodenje dokumentacije in
klinične raziskave. Cilj je brezpapirna vizita. Gre za nadgradnjo
informacijskega sistema Torax;
• oblikovanje registra bolnikov z Barrettovim požiralnikom;
• uvajanje nove dejavnosti pH metrija in impedanca požiralnika,
manometrija požiralnika. Nosilca sta Miha Sok, Miha Zavrl;
• eksperimentalni projekt v sodelovanju s Fakulteto za
farmacijo. Vloga lipoproteinske lipaze pri pljučnem raku (2
članka z IF -glej bibliografija).
Organizacija dela in učinkovitosti
Na področju nege imamo neprekinjeno 24-urno zdravstveno
varstvo, ki je organizirano z izmenskim delom.
S konsenzom vseh kirurgov lahko zagotovimo neprekinjeno
24-urno zdravniško zdravstveno varstvo. To moramo zagotoviti,
saj imamo tudi bolnike na intenzivni terapiji B, ki pogojuje
stalno prisotnost zdravnika. Poročilo Sektorja za informacijsko
tehnologijo govori, da količina dela presega 25 % naše prisotnosti
na dežurnem mestu.
Delo zdravnikov na oddelku, stalno zaposlenih, mentorjev in
specializantov načrtujemo vsak dan sproti.
Obvladovanje stroškov in trženje
Stroške smo učinkovito obvladovali. Pri odhodkih imamo od
januarja do novembra indeks 93,9 % glede na planirane odhodke.
Razlika med prihodki in odhodki je v tem obdobju 339.198,00
EUR.
Na nivoju KO nismo imeli pobud za trženje dejavnosti. Naredili
smo 6 samoplačniških operacij.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Sodelujemo s torakalnimi kirurgi iz MD Anderson, Huston, ZDA.
Na tej ustanovi se redno izobražujejo naši mlajši kolegi. Smo člani
mednarodnega organizacijskega komiteja CELCC.
Imeli smo 3 vabljena predavanja in se aktivno udeležili z dvemi
prispevki Kogresa kirurgov Slovenije.
Izobraževanje
Organizirali smo dve delavnici in se udeležili dveh domačih
strokovnih srečanj in 3 strokovnih srečanj v tujini.
Zagotavljanje kakovosti
Sistem kakovosti zagotavljamo s:
• kontinuiranim testiranjem in prilagajanjem obrazcev za
evidentiranje zdravstvene napake, ki smo jih naredili na KOTK;
• aktivnim sodelovanjem pri Službi za zagotavljanje kakovosti v
UKC Ljubljana; na predavanju smo predstavili naš obrazec za
evidentiranje zdravstvene napake;
• napisali in testirali smo klinično pot pri operacijah pljučnega
raka.
66

3.2.2.7. Klinični oddelek za urologijo
Kratek opis dejavnosti
Diagnosticiramo in zdravimo bolnike z boleznimi sečil, moških
spolnih organov in retroperitoneja. Dodatno opravljamo
dejavnost presaditve ledvic pri bolnikih s končno ledvično
odpovedjo, izobražujemo študente in specializante s področja
urologije. Opravljamo tudi raziskovalno dejavost ter obravnavamo
in uvajamo doktrine na področju urologije.
Strokovni dosežki
V okviru razvoja laparoskopskega operativnega programa
smo pričeli z laparoskopskimi radikalnimi prostatektomijami.
Laparoskopska radikalna nefrektomija je postala rutinska
metoda. V endoskopski kirurgiji smo nadaljevali z večanjem deleža
transuretralnih resekcij tumorjev sečnega mehurja z bipolarno
tehniko ter transuretralne resekcije prostate z uparitveno bipolarno
metodo (TUEVP). Bistveno smo zmanjšali intra in pooperativno
izgubo krvi pri radikalni odstranitvi sečnega mehurja ter skrajšali
čas operativnega posega z uporabo inštrumenta Ligasure.
V sodelovanju s kolegi na Kliničnem inštitutu za radiologijo
smo pričeli z debelo igelnimi biopsijami ledvičnih sprememb v
diagnostične namene. V otroški urologiji smo uvedli novo metodo
katetrske derivacije urina brez urinske vrečke pri operacijah
hipospadij, kar skrajša ležalno dobo po operaciji iz 7 na 2 dni, in
otroku omogoča večje udobje in mobilnost.
V letu 2010 smo z Onkološkim inštitutom nadaljevali raziskavo
o prognostičnih dejavnikih pri raku mehurja. Raziskava poteka v
okviru programa ARRS P3-0321). Prav tako smo izvajali raziskavo
z naslovom »RECAF tumorski označevalec pri bolnikih z rakom
prostate« v okviru terciarnega projekta UKC Ljubljana. Poleg tega
so v letu 2010 potekale še raziskave o moški neplodnosti pri
varikokeli in molekularnih spremembah celic pri raku sečnega
mehurja. Sodelujemo v multicentrični prospektivni raziskavi o
incidenci ekstrofije mehurja v Evropi.
Izobraževanje
Organizirali smo simpozij v Ljubljani v sodelovanju z urologi
univerzitetnega urološkega oddelka v Chicagu, poleg tega smo
aktivno sodelovali na dveh strokovnih seminarjih.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Na kliničnem oddelku za urologijo spremljamo kazalce kakovosti
pri transuretralnih resekcijah prostate.
Število obravnav in posegov
Tabela 19: Število obravnav na KO za urologijo
(primerjalno z letom 2009).
Tabela 20: Podatki o številu operativnih posegov
razen transplantacij ledvic (primerjalno z letom 2009).
Tabela 21: Podatki o številu transplantacij ledvic
(primerjalno z letom 2009).
2009 2010
hospital 3.040 2.949
ambulanta 19.473 21.297
funkcionalni 3.952 4.516
2009 2010
število operacij 2.310 2.429
2009 2010
transplantacije ledvic 53 61
Organizacija dela in učinkovitosti
Na področju organizacije dela smo v lanskem letu povečali število
operativnih posegov in posledično nekoliko zmanjšali čakalne dobe.
Obvladovanje stroškov in trženje
Sledimo porabi zdravil, predvsem antibiotikov, zvečali smo SPP utež.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Sodelovali smo z Inštitutom za biologijo celice na Medicinski
fakulteti v Ljubljani, Inštitutom za patologijo na Medicinski
fakulteti v Ljubljani in Kliničnim inštitutom za klinično kemijo in
biokemijo v UKC Ljubljana. Sodelovali smo tudi s Centrom za
andrologijo na Ginekološki kliniki v UKC Ljubljana. Začeli smo
sodelovati z urološko kliniko v Chicagu, ZDA.
67

3.2.2.8. Klinični oddelek za maksilofacialno
in oralno kirurgijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Maksilofacialna in oralna kirurgija je specialistična dejavnost, ki
se ukvarja s preventivo, zdravljenjem in rehabilitacijo prirojenih
in pridobljenih patoloških stanj glave, obraza, ustne votline,
čeljusti in vratu. Nepravilnosti lahko nastanejo zaradi bolezenskih
sprememb, nepravilnega razvoja, tumorjev, poškodb in starostnih
pojavov.
Maksilofacialna in oralna kirurgija se je kot samostojna stroka
razvila v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Nosilca
razvoja v Sloveniji sta bila prof. dr. Jože Rant (1896–1972) in
prof. dr. Franc Čelešnik (1911 – 1973). Posebej slednji je s svojim
strokovnim, pedagoškim, raziskovalnim in publicističnim delom
pustil v stroki neizbrisni pečat. Zaradi velikih zaslug za razvoj
stroke je bil leta 1970 izbran za prvega predsednika Evropskega
združenja za maksilofacialno in oralno kirurgijo. Leta 1972 je v
Ljubljani organiziral prvi kongres združenja.
Število obravnav in posegov
Tabela 22: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009).
2009 2010
Število specialističnih pregledov 24.728 25.230
Število ambulantnih posegov 11.931 15.793
Število posegov v splošni anesteziji 902 974
Število posegov v lokalni anesteziji 8.378 11.221
Število sprejetih pacientov 1.156 1.241
Povprečna utež 2,20 2,21
Dejavnost maksilofacialne in oralne kirurgije vključuje oskrbo
poškodb glave obraza, ustne votline (skeleta, zob, mehkih tkiv –
svežih poškodb in posledic), patologijo ustne votline, zdravljenje
tumorskih sprememb glave in vratu vključno z malignimi in
benignimi spremembami salivarnih žlez, rekonstruktivno kirurgijo
glave in vratu, prirojene nepravilnosti obraza in ustne votline,
vključno z razcepi ustnic in neba in kraniofacialno kirurgijo,
ortognatsko kirurgijo, predprotetično kirurgijo z implantologijo,
zdravljenje bolezni in nepravilnosti temporomandibularnega
sklepa, obrazne bolečine, zdravljenje vnetnih stanj mehkih tkiv in
skeleta glave, vratu in dentoalveolarno kirurgijo.
Maksilofacialna kirurgija je v zadnjih tridesetih letih dosegla
velikanski napredek. V tem obdobju so se zaporedno pojavili
ortopantomogram, računalniška tomografija (CT), magnetna
resonanca (MR), ultrazvok. Uvedba vsake od teh diagnostičnih
metod je bistveno razširila način prikazovanja kirurške anatomije,
prikaz patologije in omogočila trodimenzionalno predstavo
patoloških sprememb. Nove preiskave so omogočile pogled v
mehka tkiva glave in vratu in notranjost skeleta, zato so bistveno
spremenile razumevanje sprememb in izboljšale možnosti
zdravljenja. V tretjem tisočletju napredek stroke sledi novim
tehničnim možnostim, ki jih omogoča strojna tehnologija,
biotehnologija, računalništvo, biokemija in fiziologija.
68

Strokovni dosežki
• uporaba vnaprej ukrivljenih ploščic s samovreznimi vijaki,
• nove orbitalne ploščice za zlome očesne dupline,
• nov distraktor za kostno nadgradnjo čeljustnih grebenov,
• artroskopske operacije temporomandibularnega sklepa,
• operacije smrčačev – ronchus,
• trodimenzionalno načrtovanje rekonstrukcije obraznega
skeleta,
• rekonstrukcija obraznega skeleta in mehkih tkiv obraza in
ustne votline z mikrovaskularnimi režnji.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V okviru ARRS so prijavljeni 3 raziskovalni programi in 1 projekt. V
okviru Terciarne dejavnosti UKCL pa trije projekti.
Izobraževanje
Aktivno izobraževanje v domovini: 37, v tujini 7. Imeli so 44
vabljenih predavanj.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Sistem kakovosti zagotavljamo z:
• izvajanjem zdravstvene nege po strokovnih standardih,
• posodobitvijo sterilizacije (sledenje op. seta na bolnika),
• izdelavo pisnih navodil za vse posege obolenja (pojasnilni
obrazci, katerega prejme vsak bolnik),
• posodobitvijo in doslednim izpolnjevanjem negovalne
dokumentacije,
• izpolnjevanjem sprejemne in odpustne dokumentacije,
• beleženjem odklonov,
• varnostnimi vizitami,
• elektronsko vodeno čakalno knjigo,
• elektronsko vodeno čakalno vrsto,
• spremljanjem kazalnika kakovosti o zadovoljstvu bolnika.
Organizacija dela in učinkovitost
Adaptacija intenzivnih prostorov, adaptacija operacijskih
prostorov z uvedbo prebujevalnice (recovery), varnostne vizite,
uvedba čakalne knjige, uvedba čakalne vrste.
Obvladovanje stroškov in trženje
Spremljanje mesečnih podatkov o realizaciji programa storitev,
prihodkov in odhodkov ter o številu zaposlenih. Poslujemo v okviru
planiranih sredstev (odhodki ne presegajo prihodkov).
Sodelovanje z drugimi institucijami
Maksilofacialni konzilij, Interdisciplinarni konzilij za problematiko
zahtevnih bolnikov, Maksilofacialni onkološki konzilij, sodelovanje
z OI, Implantološki konzilij (sodelovanje s protetiki, stomatologi,
zobotehniki), Konzilij ortognatske kirurgije (v sodelovanju z
ortodonti), Ortodontsko-shizni konzilij, Maksilofacialno-RTG
konzilij, Otorinolaringološko-shizni konzilij, Maksilofacialni konzilij
s patologi (sodelovanje z MF), Maksilofacialni konzilij v sodelovanju
s Kl. odd. za otroško kirurgijo, sodelovanje z Medicinsko fakulteto,
Visoko šolo za zdravstvo v Ljubljani, Zdravniško zbornico Slovenije,
sodelovanje z Ministrstvom za zdravje in ZZZS.
69

3.2.2.9. Klinični oddelek za anesteziologijo
in intenzivno terapijo operativnih strok
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo
operativnih strok UKC Ljubljana opravlja funkcijo vodilne strokovne
institucije v Sloveniji na strokovnih področjih: anestezija,
intenzivna terapija, terapija bolečine, respiratorna terapija,
izobraževalna dejavnost, razvojno-raziskovalna dejavnost. S 329
zaposlenimi zagotavljamo med ostalimi dejavnostmi približno od
35.000 do 40.000 anestezij letno na 38 do 42 deloviščih na dan
in smo največji Klinični oddelek v okviru UKC.
Edini v Sloveniji izvajamo: anesteziološko obravnavo in oskrbo
vseh nedonošenčkov in novorojenčkov, ki potrebujejo kirurško
obravnavo; anestezijo in intenzivno terapijo vseh bolnikov
s transplantacijo ledvic, jeter, srca in pljuč; anesteziološko
obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami ter koordinacijo
operativne dejavnosti.
Število obravnav in posegov
• Oddelek za intenzivno terapijo (CIT) = 20 postelj
• prebujevalnice (COB=8, CUB=2, KIR=2,BPD=2) = 14 postelj
Ključni strokovni dosežki:
Že vrsto let smo priznani kot evropski učni center na področju svoje
stroke v sklopu ESA (European Society of Anaesthesiology) in
UEMS (Union Europeenne des medecins specialistes). Na podlagi
obiska dveh predstavnikov omenjenih institucij smo ponovno
pridobili »Certificate of Accreditation of a European Centre for
training of anaesthesiologists« za obdobje od 4. 6. 2010 do 4.
6. 2015 ! Ob slavnostni podelitvi zgoraj omenjenega priznanja na
sestanku ESA junija 2010 v Helsinkih smo bili tudi sopodpisniki
Helsinške deklaracije o varnosti bolnika med anestezijo.
Preteklo leto smo v klinično prakso uvedli nove metode zdravljenja:
radiofrekvenčno rizotomijo; metodo ultrazvoka pri izvajanju
področne anestezije; metodo ECMO (Extra Corporeal Membrane
Oxygenation); metodo mehanske podpore levemu prekatu
HEARTMATE; metodo rutinskega merjenja bispektralnega indeksa
(BIS); metodo INVOS; metodo preprečevanja ventilatorske
pljučnice (VAP-ventilatory associated pneumonia); metodo
uporabe visokofrekvenčne mehanske (HFV-high frequency
ventilation); metodo HFJV (high frequency jet ventilation); metodo
Prosafe (evropski projekt za statistično obdelavo podatkov) ter
na našo pobudo uvedli »Kirurški varnostni kontrolni seznam«
za operativne posege v operacijskih dvoranah Kirurške klinike
(projekt WHO-»Safe Surgery Saves Lifes«.) Uvedli smo Point of
Care (POC) diagnostično metodo ugotavljanja perioperativnih
motenj hemostaze (ROTEM, MULTIPLATE) in ciljano zdravljenje
motenj hemostaze. S tem smo dosegli racionalizacijo porabe krvi
na Kirurški kliniki.
Tabela 23: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009).
Število pregledov v specialistično ambulantni dejavnosti 2009 2010
Preanestezijska ambulanta
pregledanih bolnikov 3.540 3.461
opravljenih EKG-jev 163 344
Ambulanta za terapijo bolečine
pregledanih in terapevtsko obdelanih bolnikov 14.764 14.501
Ambulanta za respiracijsko terapijo
izvedenih respiratornih terapij pri bolnikih na vseh oddelkih 6.236 9.588
posegov respiratorne terapije, opravljenih pri obravnavanih bolnikih 182.957 184.155
70

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Vključeni smo v štiri evropske projekte, v okviru terciarne
dejavnosti UKC Ljubljana pa izvajamo 8 projektov.
Izobraževanje
Naši delavci so se v letu 2010 udeležili različnih strokovnih
srečanj, od tega 57-krat doma in 32-krat v tujini. Vseh teh srečanj
se je skupaj udeležilo 258 zdravnikov (skupaj 59 predavanj, od
tega 8 vabljenih), 83 medicinskih sester (22 predavanj) in 24
višjih respiratornih terapevtov (skupaj 6 predavanj).
Zagotavljanje sistema kakovosti
Ker naš klinični oddelek nima ležečih bolnikov, ne moremo
samostojno uvesti kliničnih poti v klinično prakso, pri tem sodelujemo
skupaj s kirurgi. Anesteziologi smo pripravili in v pisni obliki izdali
priročnik »Standardni operativni postopki (SOP) v anesteziologiji,
reanimatologiji in perioperativni intenzivni medicini«.
V letu 2010 smo uvedli v klinično prakso nove slovenske smernice
za antikoagulantno in antitrombotično zdravljenje ob področni
anesteziji. Dosegljive so tudi na spletni strani www.szaim.org
(objava v Zdrav. Vestn. 2009;78:619-25).
Organizacija dela in učinkovitost
Uvedba novega programskega računalniškega paketa
Schedulepro nam je omogočila boljšo transparentnost na
področju prisotnosti na delu in zagotavljanje delovne discipline.
Uporabljamo ga za razporejanje zdravnikov anesteziologov za
redno dopoldansko delo, osem dežurnih mest, pripravljenosti za
transplantacijo srca, ledvic, jeter in odvzem organov, helikopterske
transporte, popoldanske programe, tečaje reanimacij itd.
Na Kliničnem oddelku za otorinolaringologijo in cervikofacialno
kirurgijo so naši anesteziologi začeli uporabljati računalniški
sistem za beleženje bolnikovih podatkov med anestezijo – »Compu
Record Philips« (računalniški anestezijski list).
Za smotrno uporabo krvi naročeno kri za redne operativne
programe hranimo v »depoju za kri«. Ostale krvne pripravke
naročamo v količini, ki ga uporabljamo pri določenem pacientu.
Zaradi razreševanja problematike na tem področju je v CIT-u
enkrat na teden prisotna zdravnica transfuziolog, ki je odgovorna
za hemovigilanco.
V letu 2010 je bil narejen tudi novi obrazec: »Soglasje za
anestezijske postopke. Ta obrazec bo dobil vsak bolnik pred
anestezijo oz. operativnim posegom skupaj s knjižico Informacije
o anesteziji.
71

3.2.2.10. Klinični oddelek za otroško
kirurgijo in intenzivno terapijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT)
je del Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, v
katerem se zdravijo otroci, predvsem kirurški bolniki od novorojenčka
do 14. leta starosti iz vse Slovenije. Na kliničnem oddelku se
opravljajo najzahtevnejši operativni posegi na vseh organih. Letno
sprejmemo med 2.400 in 2.650 otrok. Pomemben del dejavnosti
kliničnega oddelka, ki to omogoča je Enota za intenzivno terapijo
(EIT) otrok. V EIT, poleg kirurških bolnikov, sprejemamo tudi kritično
bolne in življenjsko ogrožene otroke iz vseh področij pediatrije.
Leta 2010 smo v EIT zdravili 503 otroke. V EIT omogočamo
umetno podporo posameznim organov, ki odpovedujejo. Nudimo
respiratorno podporo (klasične oblike mehanskega predihovanja,
visokofrekventno oscilacijsko predihovanje, predihovanje z
dušikovim monoksidom in zunajtelesno membransko oksigenacijo
– ECMO); kardiocirkulatorno podporo (ECMO in ventrikularno
podporo – VAD) in podporo delovanju ledvic. Omogočamo tudi
najzahtevnejši respiratorni, hemodinamski (PiCCO ® , LIDCO ®
Rapid.) in nevrološki monitoring (CFM, NIRS, ICP). Za kritično bolne
novorojenčke in otroke opravljamo tudi transporte z reševalnim
avtomobilom ali helikopterjem iz vse Slovenije. Takšnih transportov
opravimo med 180 in 200-krat na leto, pri tem sodeluje visoko
usposobljena medicinska ekipa. Starši lahko pridejo na obisk
kadarkoli, podnevi in ponoči, imajo tudi možnost sobivanja z
otrokom. Na kliničnem oddelku teče tudi šolski pouk in deluje
otroški vrtec.
Tabela 24: Število vseh sprejemov, spremljajočih staršev,
sprejemov v EIT in transportov v letu 2009 – 2010
2009 2010
Vsi sprejemi 2408 2619
Spremljajoči starši 293 942
Sprejemi v EIT 494 503
Transporti 184 195
Število sprejetih pacientov 1.156 1.241
Ključni strokovni dosežki
• nadaljujemo z uvajanjem terapevtske hipotermije pri
novorojenčkih z obporodno hipoksijo. Na novo smo pričeli
z uvajanjem terapevtske hipotermije tudi pri komatoznih
dojenčkih in otrocih po oživljanju;
• v klinično prakso smo rutinsko uvedli BIS (bispektralni indeks)
kot objektivno metodo oceno sedacije umetno ventiliranih
otrok v EIT;
• v klinično prakso smo pričeli uvajati NIRS (near-infrared
spectroscopy) in kontinuiran minimalno invaziven monitoring
srčnega iztisa LIDCO ® Rapid.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Sodelujemo v enem projektu, ki ga financira ARRS, in v 4 projektih
v okviru terciarne dejavnosti UKCL ter pri dveh interdisciplinarnih
raziskavah.
72

Izobraževanje
V letu 2010 smo imeli sodelavci 49 vabljenih predavanj doma in v
tujini. Organizirali smo 1 kongres, 2 seminarja ter 1 tečaj oz. učno
delavnico.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V letu 2010 smo začeli z uvajanjem dveh kliničnih poti: obravnava
otrok z lahko poškodbo glave in obravnava dojenčkov in malih otrok
z akutnim bronhiolitisom, ki potrebujejo umetno ventilacijo. Poleg
tega smo začeli tudi z uvajanjem t.i. varnostnih vizit. S programsko
opremo smo avtomatizirali in opredelili odmerke zdravil v trajni
infuziji, kar pripomore k varnosti terapije.
Organizacija dela in učinkovitost
Racionalizirali smo uporabo in pripravo antibiotične terapije
in drugih dragih diferentnih zdravil, ki jih pripravljamo na
oddelku na centraliziran način v posebnem prostoru. Pričeli
smo z računalniškim shranjevanjem zdravniških vizit v EIT, kar je
predpriprava za uvajanje informacijskega sistema.
Obvladovanje stroškov in trženje
Stroške skušamo obvladovati s čim racionalnejšim razporejanjem
kadra, materialnih sredstev in opreme s še vedno optimalnim
zagotavljanjem zdravstvene oskrbe bolnikov.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami:
V okviru raziskovalnih projektov sodelujemo s Fakulteto za
farmacijo, Kemijskim inštitutom, Inštitutom za mikrobiologijo in
imunologijo in Medicinsko fakulteto.
Strokovno sodelujemo pri izvajanju kardiovaskularnega programa
z Dr. David Mishaly-em, Tel Aviv, Izrael.
73

3.2.2.11. Klinični oddelek za kirurške okužbe
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Bolnišnična dejavnost
Na bolnišničnem oddelku se zdravijo bolniki z različno kazuistiko
tako s strani sekundarne in terciarne dejavnosti. Na hospitalnem
oddelku se zdravijo predvsem bolniki z diabetičnimi gangrenami.
Na področju terciarne dejavnosti smo zdravili akutne in kronične
okužbe mehkih tkiv, osteitise in artritise različnega izvora. Bolnišnični
oddelek ima 18 postelj, od tega 8 postelj za intenzivno nego.
Večjo operacijsko dejavnost za potrebe bolnišničnega oddelka
opravljamo 2 x tedensko v septični operacijski na Zaloški 2, zaradi
nujnosti se posegi lahko opravljajo tudi dnevno v Urgentnem
kirurškem bloku.
Specialistično ambulantna dejavnost
V specialistični ambulanti opravljamo preglede na sekundarnem
kot na terciarnem nivoju. Prihajajo bolniki iz ljubljanske regije in iz
ostalih regij Slovenije.
Število obravnav in posegov
Tabela 25: Število primerov (primerjalno z letom 2009).
Opis dejavnosti 2009 2010
Število bolnikov, ki so se zdravili na KO za kirurške okužbe 588 541
OP posegov po nenapetostni hernioplastiki 164 99
Odstranitve osteosintetskih materialov, ki so bili vstavljeni kot posledica zlomov 37 6
Podkolenske, nadkolenske, transmetatarzalne amputacije in reamputacije 184 233
Drenažna ekscizija in nekrektomija 43 154
Mash graft (presaditev kože) 2 5
Odstranitev večjih tumorjev 11 25
Skupno število operacij v op. na Zaloški 2 383
Skupno število operacij v op. na Polikliniki 63
Skupno število operacij v op. v UKB 134
74

Tabela 26: Specialistična dejavnost (primerjalno z letom 2009).
Opis dejavnosti 2009 2010
Skupno število pregledov 20.694 20.481
prvi pregledi 11.632 11.738
kontrolni pregledi 9.062 8.743
konziljarni pregledi
(opravljeni v ambulanti in na kliničnih oddelkih UKC-ja)
1.796 1.746
Skupno število operativnih posegov 9.369 9.311
septični posegi 7.691 7.736
aseptični posegi (opravljeni v dopoldanskem času) 1.410 1.311
aseptični posegi (opravljeni ob petkih od 15.30 – 20.00 h) 268 264
OP posegi v lokalni anesteziji 7.933 7.834
OP posegi v splošni anesteziji 1.587 1.477
Pooperacijski nadzor 8.981 9.116
Kirurška oskrba pri bolnikih 24.899 24.666
začetna kirurška oskrba 10.955 11.146
nadaljnja kirurška oskrba 6.638 6.882
toaleta oskrbe rane 1.472 639
kirurška oskrba malih ran 5.834 5.999
Zaradi narave obolenj ( vsa urgentna stanja) nimamo čakalne
dobe, vsi bolniki so isti dan pregledani in nato ustrezno oskrbljeni.
Čakalna doba je le za kile in aseptične posege.
Pri naročenih kontrolnih pregledih se zaradi prostorske stiske
in narave dela ne moremo točno držati ure pregleda. Nujno bi
potrebovali več primernejših ambulantnih prostorov, za kar se
trudimo že desetletja, vendar brez uspeha.
V septični operacijski sobi oskrbimo oziroma opravimo dnevno do
40 ali več operacijskih posegov, tako v lokalni kot splošni anesteziji.
Tudi tu čutimo pomanjkanje prostorov za pred in pooperacijsko
oskrbo bolnikov, ki naj bi bili med seboj ločeni. Nimamo ločenega
prostora za pripravo in pooperacijsko oskrbo otrok.
75

Zagotavljanje sistema kakovosti
Poleg ustaljenih kazalnikov kakovosti spremljamo še:
• anketiranje bolnikov, ki so operirani zaradi različnih vrst kil in
spremljanje njihovega stanja 1 x letno,
• ciljana uporaba dragih antibiotikov glede na antibiogram,
• izvajanje notranjih strokovnih nadzorov tako na nivoju
predstojnika, kot tudi glavne med. sestre,
• racionalno jemanje kužnin za mikrobiološke preiskave,
• redno prijavljanje neželenih dogodkov, redno prijavljanje
razjed zaradi pritiska,
• skrb za kvalitetno in varno zdravstveno nego ter s tem vpliv na
zadovoljstvo pacientov v procesu obravnave,
• spremljanje števila infektov kože podkožja (MRSA, VRE),
• uvedba dokumentacije zdravstvene nege v ambulanti za
oskrbo kronične rane,
• varne vizite, ki se izvajajo dnevno na vseh nivojih (zdravniki,
med. ses. in zdravstveni tehniki).
Uporabljamo 7 smernic in uvajamo dve klinični poti. Sodelujemo
pri dveh raziskovalnih projektih v okviru ARRS, v okviru terciarne
dejavnosti UKCL pa smo prijavljeni v 6 terciarnih projektih.
Sodelujemo tudi pri enem projektu na čezmejnem območju.
Izobraževanje
Že peto leto po vrsti smo organizirali mednarodno konferenco z
učnimi delavnicami, v letu 2010 z naslovom: 5. Simpozij o kronični
rani, okužbi mehkih tkiv in skeleta, z mednarodno udeležbo in se
aktivno udeležili 11 strokovnih srečanj od tega enega v tujini.
Pedagoško delo
Redna predavanja visokošolskih učiteljev študentom na
dodiplomskem študiju medicine, podiplomskem študiju
medicine, vodenje specializantov in izobraževanje za študente
Visoke šole za zdravstvo.
Kadri
4 nenadomeščeni kirurgi specialisti (zaradi odhodov v drugo
delovno organizacijo in upokojitve). V delo je vključen upokojeni
specialist kirurg s podjemno pogodbo. Imamo 2 sobna zdravnika,
1 čaka specializacijo iz splošne kirurgije, 1 pa bo opravljal
strokovni izpit (tuj državljan).
V letu 2010 smo odhode, porodniške dopuste, daljše bolniške
odsotnosti uspeli nadomestiti z zaposlenimi za določen čas.
1 SMS je nenadomeščena zaradi sprejetih ukrepov glede
zaposlovanja v UKCL.
Zaradi zahtevnosti pri oskrbi kroničnih ran v ambulantni dejavnosti
smo predvideli zaposlovanje samo diplomirane medicinske
sestre/višje medicinske sestre. Iz tega naslova bi potrebovali manj
zdravstvenih tehnikov in več diplomiranih medicinskih sester/
višjih medicinskih sester, ki bi bile vključene tudi v izmensko delo.
Prostori in oprema
Prostori na bolnišničnem oddelku so bili delno adaptirani v letu
2007, nujna je adaptacija sobe za intenzivno nego, klimatiziranje
vseh bolniških sob in sanacija oziroma zamenjava edinega
dvigala, ki je dostopen za Klinični oddelek za kirurške okužbe in
je stalno v okvari. Na vse to tudi opozarjamo že vrsto let, kar je
razvidno iz planov investicij za pretekla leta in za leto 2010.
Ambulantni prostori na Polikliniki so premajhni, že več kot dvajset
let brez kakršne koli adaptacije. Potrebna je prenova. Oprema je
stara, bolniške postelje so v 90 % stare več kot 30 let, intimnost
za bolnike se zelo težko zagotavlja (velike sobe z večjim številom
postelj, brez pregradnih zaves), …
Nujno potrebujemo medicinsko opremo, kar je razvidno tudi iz
plana za leto 2010, kar pa je iz lastnih sredstev neizvedljivo.
76

3.2.2.12. Paliativna oskrba na kirurških klinikah
Skupina za paliativno oskrbo je na Kirurški kliniki pričela delovati
11. 10. 2007. V tem času se redno sestajamo na tedenskih
sestankih, kjer obravnavamo posamezne primere in strokovne
smernice našega dela. V nadaljevanju vam bomo ponovno
predstavimo načela paliativne oskrbe in način dela.
Paliativna oskrba pomeni vseobsegajočo oskrbo bolnika: nego,
obvladovanje bolečine, lajšanje psihičnih, socialnih, duhovnih
potreb in drugih simptomov bolezni. Vse te oblike pomoči
izboljšajo kakovost življenja in omogočajo neozdravljivo bolnim
dostojno življenje do smrti. Načela paliativne oskrbe predpisujejo
strokovne smernice in etične principe, spoštujejo življenje in
sprejemajo umiranje kot naravno dogajanje. Paliativna oskrba
pomaga tudi bolnikovi družini med boleznijo in žalovanjem.
Menimo, da bi bilo potrebno opozoriti na pomen in nujnost
razvoja paliativne medicine znotraj UKC Ljubljana, s tem bi dvignili
strokovnost našega pristopa k bolnikom in njihovim svojcem v
najobčutljivejših trenutkih. V okviru tega planiramo v letu 2011
intenzivirati naše delo v okviru negovalne bolnišnice. V letu 2010
je potekal projekt Paliativne oskrbe na Kliničnem oddelku za
abdominalno kirurgijo.
77

3.2.3. NEVROLOŠKA KLINIKA
Nevrološko kliniko sestavljajo tri klinične enote (Klinični oddelek
za bolezni živčevja, Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo
in intenzivno nevrološko terapijo in Klinični inštitut za klinično
nevrofiziologijo) ter dve skupni službi (za nevrorehabilitacijo in za
urgentno nevrologijo). V letu 2010 je bila prioriteta opredelitev
urgentne nevrološke ambulante ter razdelitev skupne Poliklinične
nevrološke ambulantne službe.
Poliklinična nevrološka ambulantna služba je bila reorganizirana,
tako da imajo sedaj vse tri klinične enote svoje ambulante,
namenjene tako splošni nevrologiji kot za njihove specifične
bolniške populacije. Ministrstvo za zdravje RS nam je priznalo
urgentno nevrološko ambulanto, ki je bila ob koncu leta
vzpostavljena in je zamišljena kot nevrološki urgentni center za
širšo območje centralne Slovenije. Urgentna nevrološka služba
tesno sodeluje z internistično in kirurško urgenco, s Kliničnim
oddelkom za nevrokirurgijo in Kliničnim inštitutom za radiologijo.
V urgentni nevrološki ambulanti smo med letom začeli uporabljati
Mančesterski barvni triažni sistem za področje nevrologije.
V klinično prakso je bila uvedena klinična pot »Obravnava
prizadetega bolnika v urgentni nevrološki ambulanti«.
Nevrološka klinika podpira klinične enote pri razvoju novih
zdravstvenih programov in pri razvoju razvojnih programov pri
njihovih usmerjenih dejavnostih. Eden glavnih uspehov Kliničnega
oddelka za bolezni živčevja v letu 2010 je imenovanje za Evropski
učni center za parenteralno zdravljenje pri Parkinsonovi bolezni; za
Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko
terapijo je uvedba klinične poti za bolnika z možgansko kapjo; za
Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo pa uvedba ekspertnega
sistema klinične poti za bolnike s sindromom zapestnega prehoda.
Služba za nevrorehabilitacijo je v okviru zmožnosti omogočala
izvedbo fizioterapije ali respiratorne fizioterapije, logopedske,
delovno terapevtske in nevropsihološke obravnave hospitaliziranih
bolnikov. Organizirala je tudi nevropsihološke ambulante.
Nevrološka klinika je skupaj s Katedro za nevrologijo Medicinske
fakultete v Ljubljani organizirala pouk za študente medicine
in dentalne medicine, skupaj z Zdravstveno fakulteto pouk
medicinskih sester, fizioterapevtov in delovnih terapevtov, s
Filozofsko fakulteto pa pouk psihologov. Nevrološka klinika
je osrednji slovenski center za izobraževanje specializantov
iz nevrologije, v letu 2010 pa je na kliniki krožilo tudi veliko
specializantov drugih strok. Imeli smo tudi vrsto pripravnikov
s strani medicinskih sester. Enote Nevrološke klinike so v letu
2010 organizirale raznovrstna odmevna podiplomska strokovna
izobraževanja na različnih nevroloških področjih.
SWOT analiza
Prednosti:
• nevrološka klinika ima moderno oblikovano in moderno
opremljeno novo stavbo;
• dostop urgentnih nevroloških bolnikov je olajšan s tem,
da rešilna vozila pripeljejo neposredno v predprostor,
ki se nadaljuje s hodnikom za urgentno nevrološko in
nevroradiološko obravnavo;
• nevrološka klinika je ustrezno organizacijsko členjena, da
se strokovne ekipe lahko posebej posvečajo obravnavi
posameznih skupin nevroloških bolnikov.
Slabosti:
• prostorsko je bila nova stavba načrtovana za drugačno
organizacijsko obliko Nevrološke klinike; v času zelo
dolgotrajne gradnje je načrt razporeditve prostorov zastarel;
• urgentni nevrološki bolniki so obravnavani posebej, ne v
sklopu celovite urgence UKCL;
• na Nevrološki kliniki primanjkuje kadra v praktično vseh
profesionalnih skupinah: zdravnikov je premalo, da bi lahko
vpeljali izmensko delo tam, kjer je to potrebno (Oddelek
nevrološke intenzivne terapije, urgentna nevrološka
ambulanta);
• medicinske sestre še niso razporejene za priznano novo
službo urgentne nevrologije;
• manjka več nevrorehabilitacijskih profilov (predvsem
fizioterapevtov, respiratornih fizioterapevtov), da bi
lahko korektno izvajali akutno (nevro)rehabilitacijo pri
hospitaliziranih bolnikih;
• pomanjkanje administrativnega kadra oziroma modernih
tehnoloških rešitev na nekaterih enotah onemogoča ažurno
pisanje izvidov.
Priložnosti:
• moderni pogoji dela in odlična strokovna ekipa dajejo
priložnost za izboljšavo zdravstvene oskrbe in implementacijo
kliničnih poti za najpogostejša bolezenska stanja. Ponujajo
tudi priložnost za oblikovanje zdravstvenih storitev za trg;
• skupine strokovnjakov na kliniki imajo velike možnosti za
razvoj dodatnega pedagoškega in raziskovalnega dela.
Nevarnosti:
• organizacijska členjenost klinike z razmeroma veliko avtonomijo
enot lahko pripelje do motenj pri pretoku informacij in realizaciji
pobud, ki so potrebne za optimalno sodelovanje ter oblikovanje
skupnih programov in skupne vizije razvoja;
• org. členjenost lahko pripelje do na eni strani dupliciranja, na
drugi strani pa zanemarjanja določenih aktivnosti.
78

3.2.3.1. Klinični oddelek za bolezni živčevja
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KOBŽ je letos potrdil vrhunski strokovni nivo s pridobitvijo
sodelovanja v Kompetenčnem centru Biomedicinska tehnika
(akronim “KC BME”). KOBŽ je v Evropi, takoj za Uppsalo in
Bremenhavenom, postal tretji učni center za uvajanje zahtevnega
parenteralnega zdravljenja pozne faze parkinsonizma. Svoje
strokovne vsebine smo raziskovalno zaokrožili s tremi ARRS
študijami: Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki
se kažejo s parkinsonizmom in demenco, Medicinske inovacije z
lasersko inovacijo in Metodološki vidiki raziskovanja kognitivnih
procesov – učenje in odločanje.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Na KO so potekale štiri klinične študije in 12 terciarnih projektov.
S strokovno ekspertizo smo po njihovem povabilu sodelovali z EU
(področje demenc, upravni odbor za JPND) in trem ministrstvom
(za zdravje, za delo in socialo in za visoko šolstvo in izobraževanje
– področje demenc).
Ključni strokovni dosežki
Napisali smo klinično pot za obravnavo demenc. V Laboratoriju
za likvorsko diagnostiko smo uvedli metodo določanja beljakovin
tau, fosfo-tau in amiloida pri bolnikih z demenco. Pričeli smo
z uvajanjem zdravljenja glavobolov s Cefalyjem. Na terciaren,
multidisciplinaren način smo obravnavali preko 20 bolnikov z
neobvladljivo epilepsijo, od teh jih bo letos 10 predstavljenih in
predlaganih za kirurško zdravljenje epilepsije. Po naših statistikah
bo verjetno 8 od teh tudi uspešno operiranih. Z nakupom opreme
smo ustvarili pogoje za zagon transkranialne magnetne stimulacije
v kognitivni nevrologiji. Izpeljali smo projekt zdravljenja MS z
biološkimi zdravili in pristopili k izdelavi baze podatkov za bolnike
zdravljene s Tysabrijem. Sodelavci Centra za ekstrapiramidne
motnje so se v tujini (Munchen) izobrazili za samostojno
vodenje bolnikov z vgrajenim globokim stimulatorjem, ki smo
ga pričeli samostojno izvajati v Ljubljani. Uvedli smo metodo
kvantifikacije tremorjev s spirografijo in izvajali kvantitativno
merjenje elektrofizioloških korelatov kognitivnih motenj (val
P300). Prilagodili smo protokol testiranja avtonomnega živčevja
glede na novejše smernice (uporaba t.i. pressure recovery time
pri Valsalvinem manevru kot nov kazalnik simpatične vaskularne
funkcije). Uvedli smo 24-urno merjenje krvnega tlaka pri
hospitaliziranih bolnikih.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami
Strokovno pomoč smo nudili tudi Evropskemu združenju študentov
za medicino, ki je s pomočjo KOBŽ v Ljubljani izvedlo enotedensko
praktično Poletno šolo o Parkinsonovi bolezni.
Izobraževanje
Strokovni nivo smo izboljševali s sistematičnim izobraževanjem
sodelavcev, tako zdravnikov kot sester, v vrhunskih centrih v tujini.
Strokovno izobraževanje smo ponudili zdravnikom iz tujine in
Slovenije. Sodelavci centra za kognitivne motnje so na povabilo
3. hrvatskega kongresa neurorehabilitacije i restauracijske
neurologije v Osijeku, Hrvaška, pripravili celoten tematski sklop
vabljenih strokovnih predavanj o demenci in delavnico na temo
pregleda kognitivnih funkcij. Prispevki so bili objavljeni v reviji
Neurologia Croatica.
Sistematično smo izvajali strokovna interna izobraževanja sester.
Sistematično smo pričeli skrbeti za strokovno izobraževanje
splošnih zdravnikov: v soorganizaciji s Katedro za družinsko
medicino smo organizirali 1. Malo šolo nevrologije na temo
parkinsonizem in demence za specialiste družinske medicine.
Strokovni prispevki srečanja so zbrani v posebnem zborniku
z naslovom: Parkinsonizem, demenca: mala šola nevrologije,
ki je bil izdan ob tej priložnosti. Prav tako smo izvedli strokovno
izobraževanje za splošne zdravnike s področja multiple skleroze in
urgentne nevrologije.
Sistematična skrb za strokovno izobraževanje bolnikov je bila
udejanjena v nekajdnevnem Taboru za bolnike s Parkinsonovo
boleznijo in njihove skrbnike v Lokvah.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Izvedli smo 49 morbiditenih konferenc in seminarjev.
Strokovne dosežke smo aktivno predstavili na številnih kongresih
doma in v tujini in v več člankih.
79

3.2.3.2. Klinični oddelek za vaskularno
nevrologijo in intenzivno
nevrološko terapijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Vaskularna nevrologija obravnava bolnike z možganskožilnimi
boleznimi, ali tiste, ki imajo tveganje za te bolezni s pomočjo
vaskularni nevrologov in intenzivistov, ki imajo poglobljeno znanje
na tem področju. Pomembne dejavnosti vaskularne nevrologije so:
• kompleksna obravnava bolnikov z akutno možgansko kapjo v
Enoti za možgansko kap s pomočjo večdisciplinarnega tima
zdravnikov, medicinskih sester in rehabilitacijskega tima;
• zdravljenje nevroloških bolnikov, ki so življenjsko ogroženi,
poteka na oddelku za intenzivno nevrološko terapijo, ki je
edina enota te vrste v Sloveniji;
• v okviru urgentne obravnave bolnikom omogočamo
znotrajžilno zdravljenje pri zožitvah arterij znotraj lobanje
in v vratu, možganskih anevrizmah in arteriovenskih
malformacijah;
• v preventivi možganske kapi nudimo bolnikom s prehodnim
ishemičnim napadom (TIA) in manjšo kapjo takojšnjo
diagnostiko in agresivne preventivne ukrepe v okviru dnevne
TIA bolnišnice. Na ta način, glede na izsledke študije
EXPRESS, preprečimo 80 % možganskih kapi;
• bolnikom v tesnem sodelovanju z nevroradiologi, ki so z
aparaturami za slikovni prikaz možganov locirani v prostorih
nove nevrološke klinike, nudimo celovito in hitro slikovno
diagnostiko. V laboratorijih za funkcionalno nevrosonološko
dejavnost pa bolnikom omogočamo kompleksno diagnostiko
žilja v vratu in znotraj lobanje, vključno z zaznavanjem krvnih
strdkov znotraj možganskih arterij;
• v okviru ambulantne dejavnosti, skrbimo za bolnike s splošno
nevrološko in vaskularno nevrološko simptomaitko in bolnike
z migreno.
Število obravnav
• leto 2009: 1.630 sprejemov,
• leto 2010: 1.657 sprejemov.
Ključni strokovni in razvojni dosežki
• bivamo v prostorih nove nevrološke klinike – UKCL, Zaloška
2a. Vsi delavci KO VNINT smo zaradi boljših pogojev dela
v novih prostorih izjemno zadovoljni. 15. maja 2009 smo
bili imenovani za Klinični oddelek za področje zdravstvene
dejavnosti (Odločba MZ: številka: 1611-8/2008-2);
• izvajamo program endovaskularnega zdravljenja v nevrologiji
(karotidna angioplastika, angioplastika znotrajmožganskih
arterij in embolizacija možganskih anevrizem ter
arteriovenskih malformacij). Ker ga zaradi urgentnih primerov
presegamo, si prizadevamo za širitev programa;
• ONIT - edini v Sloveniji obravnavamo življenjsko ogrožene
bolnike po doktrini intenzivnega nevrološkega zdravljenja;
• klinično pot za možgansko kap – implementirali novembra
2010. Želimo jo informatizirati;
• kratka klinična pot za obravnavo bolnikov za endovaskularni
intrakranialni poseg z nerupturirano možgansko anevrizmo
(SK KO VNINT);
• indikacije oz. smernice za ultrazvočno preiskavo vratnih arterij
so v tisku Zdrav. Vestnik (popravki so bili že poslani);
• v teku je izdelava smernic za obravnavo bolnikov z možgansko
anevrizmo;
• ustanovitev paliativne dejavnosti za določene vaskularne
nevrološke bolnike (vključili smo se tudi v projekt Paliativne
oskrbe v Sloveniji) (št. terciarnega projekta 20100490);
• nadaljevanje uvajanja usmerjenih nevrosonoloških preiskav:
• določanje možganske žilne odzivnosti na L-arginin, Testiranje
endotelijske funkcije s fMD, Endotelijsko odvisna in neodvisna
vazodilatacija, Določanje možgansko-žilne odzivnosti na vidni
dražljaj s pomočjo transkranialne doplerske sonografije,
• določanje možgansko-žilne odzivnosti na inhalacijo CO2,
• določanje desno-levega šanta s pomočjo transkranialne
doplerske sonografije, Detekcija mikroembolizmov s pomočjo
transkranialne doplerske sonografije;
• beleženje: varnostni zapleti in padcev bolnikov in spremljanje
bolnikov z bolnišnično okužbo (glavna med. sestra KO VINT);
• strokovne in varnostne vizite.
Strokovna soorganizacija
strokovnih srečanj v letu 2010 – 3.
• Simpozij z mednarodno udeležbo Akutne možganske kapi V –
Ljubljana 12. 3. 2010, Smelt Ljubljana;
• Simpozij z mednarodno udeležbo Migrena onesposablja,
11. 12. 2010;
• Strokovno srečanje: Timska obravnava bolnika z možgansko
kapjo (v sodelovanju z Visoko šolo za zdravstvo).
Organizacija rednih Strokovnih sestankov: 37
• 4.B.a. za zdravnike: 25
• 4.B.b. za medicinske sestre v letu 2010: 12
80

Organizacija Kliničnih konferenc
(morbititetne in mortalitetne konference) v letu 2010 - 3:
• redni konziliji za zdravljenje karotidne bolezni (NAN konzilij:
nevrologa-angiokirurga-nevroradiologa) - vsak 1. in 3.
ponedeljek ob 12h: 14 konzilijev;
• redni konziliji za zdravljenje bolnikov z možganskimi
anevrizmami zdravljenje vs. operativno zdravljenje in
arteriovenske malformacije (NNN konzilij v sodelovanju
nevrologa-nevrokirurga-nevroradiologa) vsak 2. in 4.
ponedeljek ob 12h: 14 konzilijev;
• redni sestanki raziskovalne skupine KO VNINT;
• endotelijska funkcija pri možganski levkopatiji;
• venski možganski obtok
• insuficinenca v normalnih in patoloških razmerah;
• endotelijska funkcija možganskih žil v normalnih in patoloških
razmerah.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V okviru ARRS izvajamo 4 raziskovalne programe, vključeni smo v
eno mednarodno raziskavo. Izvajamo 4 projekte v okviru terciarne
dejavnosti UKCL ter sodelujemo v dveh kliničnih raziskavah.
Sodelovanje z zunanjimi institucijami
2nd Department of Neurology, Institute of Psychiatry and
Neurology, Warsaw, Poland – prof. Anna Czlonkowska; 2. Houston
Medical School, Huston – ZDA – prof. A. Alexandrov; 3. Texas
Heart Institute at St. Luke’s Episcopal Hospital – prof. I. Gregorič;
4. Univ. nevrološka klinika Graz, Avstrija – prof. K. Niederkorn; 5.
Department of Clinical Medicine and Prevention, and Center for
Clinical NeurosciencesDonau-Universität Krems – prof. M. Brainin;
6. University Hospital, Sestre Milosrdnice, Croatia, University
Zagreb, Hrvaška – prof. V. Demarin; 7. Institut za neurologiju
KCS Beograd, Srbija – prof. Nadežda Šternić Čovičković; 8. Univ.
Klinika za neurologiju Banja Luka, Bosna; 9. Univ. Klinički centar
Tuzla, Bosna – prof. Osman Sinanović; 10. University Department
of Neurology University Hospital Split, Croatia – prof. I. Lušić; 11.
Klinika za Neurologiju, KBC Rebro, Zagreb, Hrvatska – doc. S.
Hajnšek.
81

3.2.3.3. Klinični inštitut za nevrofiziologijo
Na koncu leta 2010 je bilo na IKN 45 zaposlenih (vključno s
tremi mladimi raziskovalci). Sedemnajst (11 redno zaposlenih
zdravnikov, 3 mladi raziskovalci in 3 drugi) je imelo univerzitetno
izobrazbo, 10 od njih doktorat znanosti, 1 pa magisterij. Trije
sodelavci so profesorji nevrologije (eden hkrati predsednik SAZU
in višji zdravstveni svetnik). Od štirih docentov ima eden tudi naziv
zdravstveni svetnik. Dve nevrofiziološki asistentki sta habilitirani
na Visoki šoli za zdravstvo kot strokovni sodelavki.
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Glavni dejavnosti inštituta sta klinična nevrofiziologija in klinična
nevrologija. K prvi spadajo meritve prevajanja v perifernih živcih
in elektromiografija, elektroencefalografija (EEG) in senzorična
encefalografija. Razen rutinskih preiskav s tega področja
smo sodelavci IKN vešči še v številnih posebnih preiskovalnih
tehnikah, kot so npr. mikroelektromiografija, preiskave mišic
medeničnega dna in dihalnih mišic, polisomnografije v zvezi z
motnjami spanja in dihanja, pohodni EEG, aktimetrija. EEG lahko
posnamemo tudi v magnetno-resonančnem tomografu. Klinične
dejavnosti inštituta so degenerativne bolezni, posebej živčnomišične
in celotno področje periferne nevrologije, somnologija,
epileptologija in nevrourologija. Na nas pa je tudi skrb za
neinvazivno umetno predihavanje bolnikov z živčno-mišičnimi
boleznimi, posebej tistih z amiotrofično lateralno sklerozo.
IKN sodeluje tudi pri hospitalnem delu na Nevrološki kliniki
(diagnosticiranje in zdravljenje bolnikov z boleznimi perifernega
živčevja, z živčnomišičnimi boleznimi, z epilepsijo, z motnjami
spanja). Hospitaliziranih je bilo 158 naših bolnikov. Inštitut ima
tudi skupino elektroinženirjev oz. informatikov, ki po eni strani
skrbijo za nemoten potek včasih tehnično zahtevnih meritev, po
drugi strani pa skrbijo za lasten informacijski sitem, ki ga vseskozi
dopolnjujejo, v lanskem letu npr. z elektronsko čakalno knjigo.
Število obravnav in posegov
Graf 9: Število EEG-jev
4.000
3.000
2.000
1.000
3.297
2.523
2.267
2.349
2.154
1.826
2.024
2.300
1.887
1.827
2.040
1.920
1.927
2.026
1.771
1.752
1.692
1.776
1.589
1.696
1.841
1.917
1.736
1.585
1.382
0
1986
1988
1990
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
Graf 10: Število EMG-jev
9.000
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
5.351
5.837
6.388
6.355
6.582
6.130
6.194
6.573
6.944
7.600
7.457
7.056
7.665
7.574
8.250
7.834
8.233
7.970
8.041
8.093
1990
1991
8.328
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
82

Graf 11: Število SEG-jev
2.000
1.500
1.000
1.152
1.007
1.206
1.277
1.273
1.410
1.609
1.619
1.695
1.877
1.860
1.828
1.970
1.961
2.039
2.018
1.997
1.634
1.522
1.305
1.354
1.400
1.501
1.434
1.459
1.440
500
0
1985
1987
1989
1991
1993
1995
1997
1999
2001
2003
2005
2007
2009
2010
Graf 12: Število pregledov - Ambulanta
4.000
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
1999
2.656
2.890
2.633
2.997
2.910
3.025
3.234
3.808
2000
3.866
4.086
4.145
4.078
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Tabela 27: Število pregledov - Hospital
Storitve 2009 2010
Hospital ležeči 158 182
Hospital dnevni 5 23
Konzilijarni pregledi 252 338
Tabela 28: Število bolnikov - Botulinska ambulanta
Botulinska ambulanta 2009 2010
št. bolnikov 267 249
83

Ključni strokovni dosežki
Z razvojem ultrasonografije v zadnjih letih se je kvaliteta slike
izboljšala v tolikšni meri, da jo je mogoče uporabiti tudi za prikaz
perifernih živcev in mišic. Za diagnostiko živčno-mišičnih bolezni
uporabljamo v glavnem elektrodiagnostične metode, ki pa ne
morejo opredeliti etiologije okvar, včasih pa tudi ne natančne
lokacije. V tujini je ultrasonografska diagnostika bolezni perifernih
živcev in mišic (živčno-mišičnih bolezni) že dobro uveljavljena. V
Sloveniji pa smo jo začeli uvajati na IKN v letu 2010.
V našem EMG laboratoriju opravimo letno okoli 8000 preiskav. Pri
2600 bolnikih postavimo diagnozo sindrom zapestnega prehoda
(SZP). Pri mnogih primerih s sumom na to diagnozo, pa nam je ne
uspe potrditi. Glede na pogostost SZP smo na Inštitutu za klinično
nevrofiziologijo s pomočjo lastnih inženirjev izdelali ekspertni
sistem, ki nas ob sumu na SZP vodi skozi usmerjeno anamnezo,
kratek klinični pregled in elektrofiziološko preiskavo. Skozi meritev
nas vodi na optimalen način; v vsakem koraku izračunava potrebo
po naslednjih meritvah. Ko je diagnoza SZP zanesljivo potrjena ali
ovržena, se avtomatično izpiše tudi že izvid preiskave, v katerem
so upoštevane rešitve usmerjene anamneze, kliničnega pregleda
in elektrofiziološke preiskave.
V sodelovanju s kolegi s Strojne fakultete v Ljubljani (Laboratorija
za dinamiko fluidov), s Kliničnega oddelka za radiologijo ter s
Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo smo
razvili računalniško simulacijo pretoka zraka skozi zgornje
dihalne poti. Tridimenzionalni model dihalne poti posameznega
bolnika v različnih pogojih (budnost, spanje) se izdela na
osnovi magnetnoresonančnega ali računalniškotomografskega
slikanja glave in vratu, kar je osnova za simulacijo. Pri bolnikih z
obstruktivno apnejo v spanju in smrčačih je na ta način mogoče
ugotoviti, kje v dihalni poti se pojavijo zoženje in motnje pretoka
zraka. Tako je mogoče racionalno izbrati najboljšo metodo
zdravljenja in celo vnaprej simulirati rezultate posameznega
načina zdravljenja. V primeru zdravljenja z aparatom za umetno
predihavanje s pozitivnim tlakom pa je npr. mogoče vnaprej
določiti optimalno nastavitev aparata.
Uvedli smo kombinirano snemanje elektroencefalograma (EEG)
s funkcijskim magnetnoresonančnim (fMR) slikanjem ter ga
začeli uporabljati v klinični praksi. Pri bolnikih z epilepsijo, ki so
kandidati za kirurško zdravljenje, lahko na osnovi epileptiformne
EEG-aktivnosti na fMR-slikah dokaj natančno določimo, kje v
možganih je epileptično žarišče. Meritve izvajamo v sodelovanju
z zdravniki nevroradiologi in radiološkimi inženirji Kliničnega
inštituta za radiologijo.
84

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Na IKN je raziskovalno delo v letu 2010 potekalo po pogodbi z
Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
v enem projektu, v razvojnih projektih UKC Lj (»terciar«) v dveh
projektih in treh drugih projektih. (pogodbeno in neformalno)
raziskovalno sodelovanje IKN in njenih posameznih raziskovalcev.
Izobraževanje
Sodelavci IKN smo imeli v preteklem letu na domačih in
mednarodnih srečanjih po 18 predavanj na povabilo (skupaj 36).
S kolegi z Očesne klinike smo organizirali mednarodni Simpozij
o nevrofiziologiji vida in o očesnih gibih. Na IKN smo organizirali
11 srečanj Sekcije za klinično nevrofiziologijo SZD. Na eno- do
šestmesečnih izobraževanjih smo imeli tri tuje zdravnike (Hrvaška,
Makedonija, Češka), enega inženirja informatika (Španija) in dve
nevrofiziološki asistentki iz slovenskih bolnišnic. Imeli smo 46
udeležb na 25 strokovnih srečanjih.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V preteklem letu smo izdelali in začeli uporabljati klinično pot za
obravnavo bolnikov s sindromom zapestnega prehoda. Za kazalnik
kakovosti smo izbrali spremljanje deleža nediagnosticiranih
polinevropatij. V terciarnih centrih razvitih zahodnih držav ta
znaša med 20 in 30 %. Imeli smo dve morbiditetno-mortalitetni
konferenci. Za vse preiskave, ki jih opravljamo, imamo pisna
pojasnila, ki jih bolniki dobijo vnaprej.
bo zanj v najkrajšem možnem času zagotovljeno tudi financiranje.
Izvajati smo ga začeli takoj, seveda s privoljenjem vodstva UKC.
Gre namreč za smrtno ogrožene bolnike, ki bi brez tega programa
v kratkem umrli. Združenja bolnikov so bila s sklepi sestanka
Zdravstvenega sveta seznanjena in bi se z odlašanjem izvajanja
programa tudi ne mogla strinjati. Potrebo po novem programu je
Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje lani tudi priznal. Po štirih
letih ugotavljamo, da financiranja še ni, kar nam pri poslovanju
povzroča nemajhne težave, s katerimi vodstvo nevrološke klinike
in UKC tudi sproti seznanjamo.
V preteklem letu smo v samoplačniški ambulanti pregledali 197
bolnikov. Za denarno nadomestilo, ki ga določa UKC, izobražujemo
tudi nevrofiziološke asistente za celo državo, občasno pa tudi
tujce.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Sodelujemo z naslednjimi ustanovami: bolnišnica v Uppsali,
Švedska; bolnišnica King’s College, London, Velika Bri-tanija;
Baylor College, Houston, ZDA; Oddelek za biomedicinsko
iženirstvo in fiziko Medicinske fakultete na Dunaju, Avstrija;
Oddelek za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti; UKC
Maribor; Slovenija-transplant.
Organizacija dela in učinkovitosti
Izdelali smo program za elektronsko čakalno knjigo. Ta omogoča
preprosto iskanje in prikaz terminov, obveščanje naročenih
pacientov, izračun čakalnih dob in števila naročenih. Deluje
samostojno in pri tem izkorišča obstoječe baze pacientov v
lastnem informacijskem sistemu in v programu BIS. Imamo svoj
računalniški sistem za evidentiranje navzočnosti na delovnem
mestu. Kadar koli lahko za vsakogar dobimo podatek o času, ki ga
je prebil na delovnem mestu. Tehnološko smo se pripravili na rabo
tako imenovanega »pisalnika nareka« (voice recognition).
Obvladovanje stroškov in trženje
Dokončnih podatkov o poslovanju v preteklem letu še ni. Menimo
pa, da smo bili uspešni. Težave nam dela le program umetnega
predihavanja bolnikov z živčno-mišičnimi boleznimi. Naše
razumevanje in hkrati razumevanje vodstva UKC je bilo, da nam
je ta program v realizacijo naložil Zdravstveni svet pri Ministrstvu
za zdravje na svoji seji dne 9. marca 2006. Zato smo upali, da
85

3.2.4. GINEKOLOŠKA KLINIKA
Ginekološka klinika (GK) je največji terciarni center za področje
ginekologije in porodništva v Republiki Sloveniji. GK opravlja
zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, uvaja
nove metode zdravljenja, spremlja in posodablja doktrinirana
stališča v diagnostiki in zdravljenju na področju ginekologije in
porodništva. Raziskovalno delo je na GK ena od prioritetnih nalog,
zato smo v preteklosti ustanovili Službo za raziskovalno delo z
ustrezno infrastrukturo in lastno knjižnico. Pri tem je pomembno,
da kot Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije
sodelujemo pri vseh sodobnih projektih s področja reproduktivnega
zdravstvenega varstva. V preteklem letu smo pridobili certifikat
kakovosti ISO 9001/2008 za področje obravnave fiziologije in
patologije medeničnega dna. Bili pa smo tudi recertificirani s strani
EBCOG in tako ponovno pridobili evropsko licenco za specializacijo
s področja ginekologije in porodništva.
SWOT analiza
Prednosti:
Prednost Ginekološke klinike je v integralni obravnavi naših
varovank, kar nam omogočajo lastna cito-patologija, Inštitut
za medicinsko genetiko in anesteziološka služba ter v sklopu
perinatologije intenzivna nega in terapija novorojenčkov. Kot
prednost ocenjujemo tudi usposobljenost osebja za dela na
različnih deloviščih (porodni blok, operacijske sobe, ambulantno
delo, funkcionalna diagnostika) in na različnih kliničnih oddelkih.
Visoka stopnja razvitih veščin omogoča večanje obsega
terciarnih dejavnosti. Za delavce Ginekološke klinike in tuje
različne zdravstvene profile poteka edukacija kontinuirano in ob
konstantnem pouku za študente Medicinske fakultete in druge
zdravstvene šole. Intenzivna raziskovalna dejavnost omogoča
razvoj novih metod diagnostike in zdravljenja ter njihovo uporabo
v klinični praksi.
Tabela 29: realiziran program dela v letu 2010, število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
SPP bolniki 20.387 18.217
uteženi primeri 20.408 19.883
povprečna utež 1 1,09
PROSPEKTIVNI PRIMERI
porodi 6.603 6.715
splavi 2.080 1.407
OBMP 1.310 1.434
lažji posegi na zun. žen.rep.sist. 3.447 3.928
operacija stresne inkontinence 309 285
dnevi neakutne obrave 3.210 3.618
specialistična amb.- obiski 42.452 40.403
specialistična amb.- točke 961.900 861.987
specialistične točke- UZ število 14.539 15.393
specialistična amb.-UZ točke 248.556 266.721
patohistološke in citološke preiskave 32.208 50.919
ginekološki dispanzer- opredeljene ženske 34.215
86

Slabosti:
Med največje pomanjkljivosti Ginekološke klinike sodi
dislokacija posameznih oddelkov klinike, saj vse delo poteka v
5 različnih hišah. Združenje na eno lokacijo bi pomenilo bistveno
učinkovitejše delo, manj izgube časa, kadrovsko okrepitev in
koncentracijo ustreznih aparatur in instrumentov, kar bi bilo tudi
ekonomsko učinkovito. Ker reševanje omenjene problematike še
ni zajeto v kratkoročnem planu Univerzitetnega kliničnega centra,
se bomo morali v prihodnjem obdobju (vsaj do leta 2013) soočati
z omenjenimi problemi.
Že dobro poznan problem pomanjkanja zdravnikov in diplomiranih
medicinskih sester, značilen za celotni Univerzitetni klinični
center, občutimo tudi na Ginekološki kliniki. Najbolj občutimo
pomanjkanje anesteziologov, kar posledično bistveno vpliva na
obseg operativnih programov in opravljanje načrtovanih operacij.
Angažiranje že upokojenih anesteziologov je le začasna rešitev,
zato bi morali urgentno vplivati na to, da se togi predpisi v zvezi
z zaposlovanjem zdravnikov iz drugih držav ( EU ali nove države
bivše Jugoslavije) poenostavijo in omogočijo skrajšanje postopka
za pridobitev delovnega dovoljenja. Podobno deficitaren strokovni
profil so tudi patohistologi. Za razvoj perinatologije bi nujno
potrebovali še fetalnega patologa. Izrazita pomanjkljivost je tudi
dejstvo, da na vseh kliničnih oddelkih, v Medicinskih dejavnostih
skupnega pomena in na Inštitutu za medicinsko genetiko niso
izpolnjeni niti minimalni kadrovski normativi. Potrebe po kadrih
so natančno opredeljene v strategijah razvoja posameznih
organizacijskih enot.
Tehnološkemu razvoju instrumentarija, aparatur in opreme
ne moremo slediti zaradi omejenih finančnih sredstev, si pa
prizadevamo obnavljati vsaj najbolj zastarele aparature in
instrumente, ker pogosto delujemo na robu varnosti za bolnice in
medicinsko osebje. Prizadevanja in motiviranost so pri tem na zelo
visoki ravni, vendar že nekaj agresivno destruktivnih oseb vnaša v
kolektiv nerazpoloženje, razdražljivost in zmanjšuje delovni elan.
Relativno nizka stopnja pripadnosti ustanovi je tudi odraz
uravnilovke, po kateri so dobri, vzorni in marljivi strokovnjaki
enako nagrajeni kot tisti, ki teh lastnosti ne izkazujejo.
Priložnosti:
Obvladovanje heterogene in kompleksne dejavnosti ginekologije,
perinatologije, humane genetike in reprodukcije je v organizacijskem
in strokovnem pogledu zahtevno, je pa hkrati prednost, ker omogoča
razvoj subspecialnih veščin in znanj ter horizontalno povezavo
dela na strokovnem, raziskovalnem in pedagoškem področju. To
prednost na kliniki uveljavljamo v obliki raziskovalnih projektov,
organizacije seminarjev, učnih delavnic, simpozijev, kongresov in
tečajev, kar bomo v prihodnosti nadaljevali v še večjem obsegu.
Izrazita povezanost strokovnega in raziskovalnega dela omogoča
tudi ustanovitev in razvoj centrov odličnosti – do sedaj na področjih,
ki že imajo vse elemente, potrebne za tovrstno oblikovanje
(uroginekologija, humana genetika, perinatologija, endoskopska
kirurgija, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo).
Na področju reproduktivne medicine bomo pridobivali evropske
certifikate za opravljanje laboratorijske dejavnosti za področje
oploditve z biomedicinsko pomočjo in opravili postopke za
obnovitev certifikata ISO 9001-2000.
Na področju perinatologije so prisotne vse strokovne možnosti, da
se ustanovijo referenčni centri za intrauterine posege, patološko
nosečnost in za drugo ekspertno mnenje s področja ultrazvočne
diagnostike v nosečnosti.
Razvojno delo na področju uroginekologije ima vse elemente in
strokovno bazo za ustanovitev centra odličnosti za obravnavo
fiziologije in patologije medeničnega dna. Prav tako so podane
vse strokovne možnosti za ustanovitev referenčnega centra za
ginekološko endoskopijo.
Ker že imamo obnovljeno akreditacijo za evropsko specializacijo
iz ginekologije in porodništva (EBCOG) in ob tem, da smo že
pridobili certifikat ISO 9001-2000 za področje zdravljenja
neplodnosti, je naslednja razvojna stopnja akreditacija
za evropsko bolnišnico. Ob pričakovani podpori vodstva
Univerzitetnega kliničnega centra bi do leta 2013 ta projekt
lahko izpeljali.
Že doslej smo uspešno pridobivali razvojna in materialna
sredstva iz drugih virov ( donacije farmakoloških firm in različnih
drugih gospodarskih ustanov), kar nameravamo v prihodnosti
še okrepiti. Izvajamo dva mednarodna raziskovalna projekta
(ZDA, Irska), pripravljamo še sodelovanje z Italijo v obliki
podiplomskega izobraževanja in mednarodni projekt s področja
humane reprodukcije.
Nevarnosti:
Javna zdravstvena ustanova ima določena in omejena finančna
sredstva, ki ne omogočajo razvoja vseh sodobnih diagnostičnih
in terapevtskih postopkov. S tega stališča bi bila ena večjih
nevarnosti strokovno zaostajanje, zato je pri tem bistvena kritična
in selektivna ocena tistih temeljnih smernic, ki jim moramo
brezpogojno slediti in jih ločiti od tistih, ki so nepogrešljive za
razvoj stroke in obravnavo bolnic.
Kot neugodno ocenjujemo tudi nezainteresiranost in
nemotiviranost nekaterih medicinskih strokovnjakov zaradi
vpetosti v delo na Univerzitetnem kliničnem centru in zunaj njega
in posledično zmanjšan občutek pripadnosti matični ustanovi.
87

3.2.4.1. Klinični oddelek za ginekologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Glavna dejavnost KOG je kiruško zdravljenje urgentnih
ginekoloških stanj, benignih in malignih tumorjev rodil, obenem
KOG predstavlja, znotraj Ginekološke klinike (GK), referenčni
center za obravnavo bolnic, pri katerih je potrebna razširjena
kirurška ali pooperativna oskrba, pri zapletih na drugih dveh KO
GK. KOG je vodilni kirurški center na nivoju države za področje
onkološke ginekološke kirurgije kot tudi za bolnice z visokim
tveganjem za operativne posege na državnem nivoju.
Ginekološko-onkološki konzilij in Uronevrološki konzilij.
Razvojna usmeritev KOG znotraj Ginekološke klinike:
Onkološka kirurgija:
• izboljšanje citoredukcije, pri bolnicah z rakom jajčnika;
multidisciplinarni pristop;
• radikalno podporno kirurško zdravljenje pri bolnicah z
napredovalimi oblikami ginekoloških malignomov ali
ponovitvijo bolezni;
• ohranjanje reproduktivnega potenciala z zmanjševanjem
radikalnosti pri mladih bolnicah ter Nerve sparing pri
radikalnem kirurškem zdravljenju raka materničnega vratu;
• napredno laparoskopsko zdravljenje ginekoloških
malignomov.
Uroginekologija:
• rekonstrukcija medeničnega dna s transobturatornimi
mrežami;
• pridobitev, zorenje in aplikacija mioblastov pri zdravljenju
stresne urinske inkontinence.
Pridobitev standarda ISO 9001 za področje uroginekologije in
rekonstruktivne kirurgije medeničnega dna in kandidatura za
pridobitev statusa centra odličnosti KOG v celoti.
Število obravnav in posegov
Število obravnav in posegov, ostale aktivnosti na področju
zdravstvene dejavnosti. Aktivnosti in dosežki na področju
upravljanja s človeškimi viri in realizaciji zaposlovanja
V letu 2010 smo se srečevali z enakim pomanjkanjem kadra
kot prejšnja leta. Na prvem mestu pomanjkanje specialistov
anesteziologov ter sodelavk zdravstvene nege; problem, ki
presega samo KOG in ga zato v tem poročilu samo navajam.
S 1. januarjem 2010 se je upokojil en specialist ginekolog in
porodničar, ki smo ga nadomestili.
Čakalne dobe in čakalne vrste
Najdaljše čakalne dobe so za korekcijo statike medeničnega
dna (Prolift) 6 mesecev (64 bolnic) in za nenapetostno podporo
sečnice 24 mesecev (246 bolnic).
Aktivnosti na področju informatike
V letu 2010 smo čakalno knjigo prilagodili spremembam pravilnika
o čakalnih dobah, tako da bolnice elektronsko razvrščamo v
ustrezne kategorije v skladu s pravilnikom.
Ključni strokovni dosežki
• laparoskopska odstranitev paketov bezgavk pri napredovalih
oblikah raka materničnega vratu;
• laparoskopija kot metoda evalvacije citoredukcije pri
napredovalem raku jajčnika;
• aplikacija mioblastov pri ženskah z stresno urinsko
inkontinenco (SUI);
• funkcionalna magnetnoresonančna preiskava možgan pri
bolnicah s PASM.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Sodelujemo v treh projektih v okviru terciarne dejavnosti UKCL,
pri enem projektu, ki ga financira ARRS in pri eni multicentrični
mednarodni raziskavi.
Izobraževanje
Organizirali smo en simpozij s področja onkološke ginekologije,
en tečaj endoskopske kirurgije in 11 demonstracij kirurške šole
doma in v tujini.
Specialisti KOG so imeli v letu 2010 28 vabljenih predavanj ter
24 aktivnih udeležb na mednarodnih srečanjih. Udeležili so se 8
delavnic ter bili člani mednarodnega znanstvenega odbora 19.
letnega kongresa ESGE v Španiji.
Imeli smo 7 objav v SCI.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Sisteme kakovosti zagotavljamo skozi: varnostne (glavne) vizite,
mortalitetno morbiditetne konference ob nezaželenih dogodkih ter
sodelovanje v projektu ‘Kakovost v zdravstvu’, katere nosilec je ZZS.
88

Klinične smernice: posodobitev kliničnih smernic pri bolnicah s
prekancerozami materničnega vratu.
Klinične poti: pilotsko za zdravljenje SUI ter za male kirurške
posege (LLETZ ter laserska vaporizacija porcije).
Drugo iz zagotavljanja kakovosti.
V skladu z zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP) smo pripravili
ustrezne pojasnilne in privolitvene obrazce. Zadovoljstvo bolnic
merimo z anketnimi vprašalniki, prejeli smo šest pisnih zahval
in pohval za naše delo (vir Urad za pohvale in pritožbe). V letu
2010 beležimo povečano število pritožb v primerjavi s prejšnjimi
leti. Preko Urada smo s strani zastopnika pacientovih pravic
obravnavali tri pritožbe. Pri dveh je zadostovalo strokovno
pojasnilo, pri eni pa mediacija ni uspela in se postopek, predviden
v ZpacP, nadaljuje.
Organizacija dela in učinkovitost
Boljšo organizacijo dela zagotavljamo s centralnim sprejemom
bolnic za programirane operativne posege ter sprotnim
prilagajanjem odprtosti oddelkov glede na razpoložljivost kadra,
predvsem zdravstvene nege, cilj pa je zmanjšanje nadurnega dela.
Obvladovanje stroškov in trženje
Stroške obvladujemo s skrajševanjem ležalne dobe, ki je že
dosegla spodnjo mejo 4,3 dneva in jo le težko še dodatno
skrajšujemo, racionalno rabo dragih zdravil, krvi in krvnih
preparatov in prerazporeditvijo in planiranim izvajanjem posegov,
ki zahtevajo drage materiale.
KOG uživa velik ugled pri bolnicah iz republik bivše Jugoslavije,
predvsem BiH in Makedonije. V letu 2010 smo obravnavali 41
samoplačnic iz tujine.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Specialisti KOG redno sodelujejo s specialisti Onkološkega
inštituta v Ljubljani v okviru Ginekološko-onkološkega konzilija, ki
se sestaja enkrat tedensko.
KOG je v letu 2010 ostal vključen v mednarodno multicentrično
raziskavo: Surveillance system: Occurrence of Urinary
incontinence in Women as a consequence of Inefficient or
Inapropriate Obsterics care - ObSurvey No 2007111, ki jo vodi
Ginekološka klinika iz Ferrare.
89

3.2.4.2. Klinični oddelek za perinatologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za perinatologijo (KOP) je največja porodnišnica
v Sloveniji, kjer se vsako leto rodi tretjina slovenskih otrok in
približno 85 % vseh nedonošenčkov z zelo majhno in majhno
porodno težo. KOP deluje na sekundarnem in terciarnem nivoju.
Na sekundarnem nivoju poteka oskrba zdravih in neogroženih
bolnih nosečnic, porodnic in otročnic ter zdravih novorojenčkov.
Na terciarnem nivoju poteka zdravljenje zelo bolnih nosečnic,
nosečnic s kroničnimi boleznimi, ki zapletajo nosečnost, bolnih
plodov, odkrivanje in obravnava nepravilnosti v razvoju ploda,
zdravljenje in nega nedonošenčkov z zelo majhno in majhno
porodno težo in ogroženih novorojenčkov, rojenih ob terminu. Del
nosečnic, ki jih obravnavamo na terciarnem nivoju, je sprejetih
na KOP po sistemu transporta in utero. Delo poteka v obliki
bolnišnične, dnevne in ambulantne obravnave v okviru Službe za
porodništvo in Službe za neonatologijo. Na KOP skrbimo tudi za
izobraževanje bodočih staršev v okviru Šole za starše.
Število obravnav in posegov
Služba za porodništvo
Porodni blok s sprejemno-triažno (urgentno)
ambulanto in poporodnimi oddelki
V letu 2010 je bilo 79 porodov več kot leta 2009, kar je 1,2 %.
Carskih rezov je bilo 1198, kar je 54 več kot leta 2009. Za 0,6
% se je povečal tudi odstotek carskih rezov v primerjavi z letom
2009 in je v zadnjih šestih letih največji doslej. Zato pa je manj
operativnih vaginalnih operacij. Manj je tudi večjih raztrganin
presredka in redkeje naredimo epiziotomijo. Odstotek indukcij
poroda se pomembno ne spreminja (18,4 % proti 17,8 %), zato
pa se pomembno zamanjšuje odstotek induciranih in stimuliranih
porodov z oksitocinom (55,1 % proti 60,4 % leta 2004).
Ambulanta za ogroženo nosečnost, Oddelek za
ogroženo nosečnost, Perinatalni dnevni center,
Ambulanti za funkcionalno diagnostiko, Ambulanta FMF
V ambulantah, na oddelku in dnevnem centru smo imeli leta
2010 več obravnav in pregledov kot leta 2009.
Graf 13: Število porodov 2004 do 2010
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
5.294 5.501
5.709
6.128
6.715 6.636 6.715
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Tabela 30: Št. pregledov v sprejemno triažni (urgentni) ambulanti
Sprejemna triažna
ambulanta
2009 2010
11.526 12.361
Tabela 31: Število pregledov in posegov v ambulantah za ogroženo
nosečnost in funkcionalno diagnostiko
2009 2010
Amb. za ogroženo nosečnost 4.036 4.479
Amb. za funkcionalno dg 11.647 12.183
Tabela 32: Število obravnav na perinatalnem dnevnem centru
2009 2010
Dnevne obravnave 1.283 1.291
Ambulantni pregledi 493
Tabela 33: Število ultrazvočnih preiskav v ambulanti FMF
2009 2010
Nuhalna svetlina 1.424 1.112
Ostale UZ preiskave 649 1.348
90

Tabela 34: Število intrauterinih posegih po vrstah posegov
2009 2010
Amniocenteze 1.090 1.077
Biopsije horionskih resic 240 169
Ostali posegi 89 82
Graf 14: Odstotek carskih rezov 2004 do 2010
18
17,8
17,5
17
17,2
16,5
16,2
16,3
16
15,8
15,7
15,5
15,3
15
14,5
14
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Graf 16: Odstotek raztrganin perineja III/IV 2004 do2010
0,7
0,6
0,6
0,5
0,49
0,4
0,3 0,26
0,31
0,2
0,24 0,21 0,26
0,1
0
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Ruptura perineja III/IV
Tabela 35: Število intrauterinih posegih po vrstah posegov
2009 2010
Amniocenteze 1.090 1.077
Biopsije horionskih resic 240 169
Ostali posegi 89 82
Graf 15: Odstotek izhodnih vaginalnih operacij 2004 do 2010
Graf 17: Število ugotovljenih anomalij pri plodovih 2004 do 2010
3,5
3
2,5
2
1,5
1,9
2,5
2,1 2,2
2,9
2,4
1,98
160
140
120
100
80
60
74
100
127
136 138
127 129
1
40
0,5
0
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
20
0
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
vacuum, forceps
91

Služba za neonataologijo
V letu 2010 je bilo rojenih 59 otrok več kot leta 2009. Na EINT
smo leta 2010 sprejeli 639 novorojenčkov, kar je 44 več kot
leto prej. Sprejetih je bilo 610 (8,9 % vseh živorojenih) in še 29
novorojenčkov iz drugih porodnišnic (transport je opravila ekipa
KOOKIT). Brez otrok sprejetih po rojstvu iz drugih porodnišnic in brez
otrok rojenih po TIU, bi bilo na EINT sprejetih le 476 (7,1%) otrok.
Med sprejetimi je bilo v primerjavi z letom 2009 več zelo lahkih in
lahkih nedonošenčkov. V ambulanti za ogrožene novorojenčke je
bilo pregledanih 472 otrok, večina nedonošenčkov zaradi ocene
razvoja, 34 otrok je bilo naročenih na kontrolni UZ pregled glave
ali sečil, 20 otrok je bilo naročenih zaradi nujnosti fizioterapevtske
obravnave, 17 otrok pa je dobilo cepivo BCG (11 samoplačnikov).
Tabela 36: Št. rojenih otrok v 2009 in 2010
2009 2010
št. rojstev 6.861 6.920
Tabela 37: Št. prejetih novorojenčkov na EINT po teži v 2009 in 2010
teža novorojenčkov 2009 2010
pod 1.000 g 46 72
1.000 g do 1.499 g 103 103
1.500 g do 1.749 g 68 75
1.750 g do 2.499 g 181 186
2.500 g in več 197 203
Tabela 38: Št. pregledov in UZ preiskav v ambulanti za rizične otroke
v 2009 in 2010
2009 2010
Pregledi 589 836
UZ preiskave 65 66
92

Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 smo imeli manjšo mrtvorojenost, kljub večjemu številu
feticidov zaradi anomalij pri plodu, in perinatalno umrljivost,
zgodnja neonatalna umrljivost pa je ostala na enaki ravni kot leta
2009.
Kljub skoraj 7000 porodom noben donošen novorojenček ni
umrl zaradi okužbe ali perinatalne hipoksije. Visoko preživetje
nedonošenčkov pod 1500 g ob nizkem odstotku bolezni, ki so
povezane z nedonošenostjo: retinopatija zaradi nedonošenosti,
bronhopulmonalna displazija, možganska krvavitev, periventrikularna
levkomalacija (primerjava z Vermont-Oxford Network).
Kljub sicer majhnemu, pa vendar porastu odstotka carskih rezov in
dejstvu, da smo terciarni center, je le ta še vedno pod povprečjem
Evropske unije za celo populacijo.
Z organizacijo ultrazvočnih šol, poglablanjem lastnega znanja, z
rednimi seminarji ultrazvočne diagnostike in nakupom sodobnih
ultrazvočnih naprav smo izboljšali odkrivanje anomalij pri plodu.
Tako se je letos rodilo 113 otrok z anomalijami (1,6 %), lani pa
165 (2,4 %). Večinoma so se rodili otroci z manjšimi anomalijami.
Graf 18: Mrtvorojenost in perinatalna umrljivost na 1000 vseh rojenih
nad 500g ter zgodnja neonatalna umrljivost na 1000
živorojenih nad 500g 2009 do 2010
Izobraževanje
Organizirali smo 2 strokovni srečanji, izvajamo redni mesečni tečaj
za zgodnjo nosečnost. Aktivno smo se udeležili petih domačih in
šestih tujih seminarjev ali kongresov.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Klinična pot: Amniocenteza in biopsija horionskih resic.
Smernice: zdravljenje okužbe po porodu in antibiotična profilaksa,
obporodna krvavitev (ND), preeklampsija – eklampsija (ND), spremljanje
plodovega stanja med porodom (ND), oživljanje novorojenčka (ND),
odvzem tkiv in celic, sladkorna bolezen v nosečnosti.
MM konference: leta 2010 smo imeli na Kliničnem oddelku za
perinatologijo 25 strokovnih sestankov. Predstavljeni so bili
zaključeni zapleteni klinični primeri ali nevarni dogodki v poteku
bolezni in zdravljenja.
Seminarji ultrazvočne diagnostike v perinatologiji so organizirani
vsako sredo, takrat analiziramo določene primere.
Komisije: Komisija za analizo mrtvorojenosti in razvojnih anomalij
je imela 22 sej. Ustanovili smo Komisijo za obvladovanje tveganj
v porodništvu.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Iz nabora podatkov NPIS-a iz programa Hipokrat sprotno
preverjamo gibanje kazalnikov kakovosti v perinatologiji. Pri
analizi kakovosti v perinatologiji v Sloveniji sodelujemo z ZZS.
Organizacija dela in učinkovitost
Marca 2010 smo prešli z dnevne bolnišnične na ambulantno
obravnavo intrauterinih diagnostičnih posegov ob uporabi
klinične poti. Obravnavo nosečnic za pripravo na carski rez smo
organizirali ambulantno v okviru Perinatalnega dnevnega centra.
Mrtvorojenost
Perinatalna umrljivost
Zgodnja neonatalna umrljivost
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Sodelujemo v treh terciarnih projektih UKCL, v enem programu in
enem projektu, ki ju financira ARRS ter v treh kliničnih raziskavah.
Obvladovanje stroškov in trženje
Obvladovanje stroškov: redno spremljamo porabo zdravil,
medicinskega materiala in storitev ter ustrezno ukrepamo tudi z
oblikovanjem smernic.
Trženje: v popoldanskem času je dvakrat tedensko organizirana
samoplačniška ultrazvočna ambulanta. Opravljamo samoplačniške
intrauterine diagnostične posege. Pridobivanje donatorskih
sredstev, donacije aparatov in dobrodelnih akcij. V letu 2010 smo
pridobili aparate in investicije za cca. 550.000,00 EUR.
93

3.2.4.3. Klinični oddelek za reprodukcijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Na KO za reprodukcijo opravljamo kirurško dejavnost s
poudarkom na endoskopki kirurgiji, ki vključuje celostno
obravnavanje neplodnosti, vključno z diagnostističnimi in
operativnimi postopki. Prav tako opravljamo vso ginekološko
endoskopsko kirurgijo na adneksih in maternici, vključno z
najzahtevnejšimi terciarnimi posegi, ki se izvajajo zaradi globoke
rektovaginalne endometrioze. Najpogostejša terciarna storitev je
obravnavanje in interdisciplinarno kirurško zdravljenje globoke
rektovaginalne endometrioze. Za tovrstno kirurško zdravljenje je
strokovno usposobljenih samo nekaj centrov v Evropi, v Sloveniji
pa smo edini. Edini v Sloveniji izvajamo mikrokirurške postopke
(anastomoze semenovodov).
Drugo področje dejavnosti na KO za reprodukcijo predstavljajo
postopki OBMP. Na tem področju izvajamo vse najbolj poznane in
uveljavljene postopke, ki jih trenutno izvajajo v svetu:
• smo akreditirani za pridobivanje in shranjevanje celic in tkiv
(semena, jajčnih celic, zgodnjih zarodkovi, tkiva testisa in
jajčnikov);
• sposobni smo pridobivanja matičnih celic;
• med redkimi centri v Evropi izvajamo IMSI metodo, s katero
izboljšujemo oceno morfologije semenčic pod zelo veliko
povečavo;
• edini v Sloveniji izvajamo postopke za ohranjanje plodnosti pri
mladih ženskah z rakom po kemoterapiji in radioterapiji;
• predimplantacijsko genetsko diagnostiko izvajamo pri parih
z genetskimi nepravilnostmi, ki povzročajo spontani splav ali
rojstvo mrtvega ali hudo prizadetega otroka.
Tretje področje predstavljajo vsebine na dnevni kliniki, kjer
opravljamo kirurške in medikamentozne prekinitve nosečnosti,
vazektomije, biopsije testisov, posege na materničnem vratu
zaradi predrakavih sprememb in ambulantno histeroskopijo.
Število obravnav in posegov
Tabela 39: Prikaz ambulantnega dela, funkcionalne diagnostike in
operativnih postopkov (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Št.ambulantnih pregledov 14.256 13.287
Št. histeroskopskih posegov 729 669
Št.laparoskopskih posegov 926 797
Operacijski posegi-terciar 81 61
Ostale manjši op.posegi 28 47
Št. UZ pregledov 4.320 4.477
Št. obravnav na Dnevni kliniki 2.784 3.319
V letu 2010 smo opravili manj operacij zaradi pomanjkanja
anesteziologov, kar se odraža v večjem številu IVF postopkov in
večjim stroškom za državo.
Tabela 40: Podatki postopkov zunajtelesne oploditve (ZTO)
(primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Št. postopkov ZTO 1.244 1.412
Št. nosečnosti
v svežih postopkih
350 382
Stopnja nosečnosti/ET 34 % 33 %
Stopnja nosečnosti/odm.ET 21,5 % 22,3 %
94

Ključni strokovni dosežki
IMSI – neposredni vnos morfološko izbranega spermija v
citoplazmo jajčne celice
To je nova metoda, s katero spermije pred vnosom v jajčne
celice pregledamo pod večjo, približno 6000-kratno povečavo,
pri kateri postanejo opazne morfološke nepravilnosti spermijev,
ki jih drugače ne vidimo. Na ta način dosežemo boljše klinične
rezultate – večjo stopnjo zanositve in poroda pri parih z najtežjimi
oblikami moške neplodnosti.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Sodelujemo v enem programu in treh projektih, ki jih financira
ARRS. V okviru terciarne dejavnosti UKCL izvajamo 4 projekte.
Izobraževanje
Organizirali smo tečaj endoskopske kirurgije in strokovno
srečanje. Imeli smo 38 vabljenih predavanj.
Aktivno smo sodelovali na vseh pomembnih evropskih in svetovnih
kongresih (ESHRE-Rim, IFFS-Munchen, ESGE-Barcelona, AAGL-
Dubrovnik, Konferenca o endoskopskih komplikacijah-Atene,
Konvencija ekspertov za endometriozo- Berlin, EUROGIN-Monte
Carlo).
Zagotavljanje sistema kakovosti
Klinična pot: klinična pot za operativno zdravljenje benigne
patologije rodil, redno uporabljamo pojasnilne obrazce.
Registrirali in obravnavali smo 9 odklonov. Vsake tri mesece
spremljamo stopnjo nosečnosti na število opravljenih postopkov
zunajtelesne oploditve, kar predstavlja kazalnik kakovosti
za OBMP postopke. Zagotavljanje sistema kakovosti redno
zagotavljamo z: varnostnimi vizitami, IVF konzilijem, ki jih izvajamo
enkrat tedensko; konzilijem za endometriozo enkrat tedensko,
konzilijem za PgD in s strokovnimi kolegiji. Prav tako enkrat letno
opravimo interni strokovni nadzor na vseh področjih reprodukcije
in preverimo izvedbo zastavljenih ciljev.
Uvedli smo ET na dan 3 pri tistih z manjšim številom zarodkov. Na
ta način smo zmanjšali porabo gojišč za gojenje do 5. dneva.
Opravili smo analizo želja pacientk po obratovalnem času na
folikulometrijah, ki so pokazale, da ne želijo sprememb.
Uvedli smo elektronsko naročanje pacientk za operativne posege.
Zaradi vsakodnevnih motenj zaradi pomanjkanja anesteziologov
ga moramo ves čas spreminjati, kar zelo obremenjuje sestre na
naročanju in povzroča težave v komunikaciji s pacientkami.
Redno spremljamo zadovoljstvo pacientk, ki so v večini primerov
zadovoljne. Pripombe so le na prenaročanje za operativne posege
iz že prej pojasnjenih razlogov.
Nabave: Storz operativni stolp,hidravljika za ICSI, inkubator za
gojenje zarodkov.
V letu 2009 smo pričeli s pregledom opravljenega dela po
posameznih zdravnikih, s tem smo nadaljevali tudi v letu 2010.
Obvladovanje stroškov in trženje
Materialne stroške smo zmanjšali za 45 000 EUR s pogajanjem
pri cenah gonadotropinov. Opravili smo 58 samoplačniških IVF
postopkov in 21 samoplačniških operativnih posegov. Na tem
področju je interes samoplačnikov večji kot ga lahko opravimo
zaradi omejitve pomanjkanja anesteziologov.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Na področju razvoja matičnih celic sodelujemo na skupnem
raziskovalnem projektu z Medicinsko fakulteto Univerze
Heidelberg, Nemčija.
Organizacija dela in učinkovitosti
V letu 2010 smo povečali obseg spermiogramov za 30 % in tako
zmanjašali čakalno dobo na manj kot 1 mesec.
Uvedli smo IVF postopke z minimalnim spodbujanjem pri ženskah
z dobro prognozo. Tako smo znižali stroške zdravil ob enaki stopnji
nosečnosti.
95

3.2.4.4. Službe za medicinske dejavnosti
skupnega pomena
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Delo Službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena poteka
v vseh štirih stavbah v katerih delujejo KO Ginekološke klinike.
V okviru naše službe delujejo: sterilizacija, fizioterapija, urinskohematološki
laboratorij, specialistične ambulantne dejavnosti,
citopatološki laboratorij, internistična ambulanta, psihološka
ambulanta.
Organizacijsko spadajo v okvir naše službe tudi vsi trije operacijski
bloki Ginekološke klinike. To so anesteziološka služba, operacijske
medicinske sestre, anestezijske medicinske sestre, bolničarki
in operacijske strežnice. Največ zaposlenih v naši službi je po
izobrazbeni strukturi s področja ZBN. Zaposlenih imamo tudi 6
zdravnikov specialistov, fizioterapevte, psihologa, laboratorijske
tehnike, dipl. ing. laboratorijske medicine, zdravstveno
administracijo, bolničarke, kurirke in strežnice.
Število obravnav in posegov
• Sterilizacija: parna sterilizacija – 3.255
postopki termodezinfekcije – 3.035
• Posteljna postaja: očistila je 10.221 bolniških in
6.456 otroških posteljic.
• Fizioterapija: je opravila 41.971 fizioterapevtskih postopkov.
• Urinskohematološki laboratorij: je opravil 29.654 preiskav.
• Androloški laboratorij je imel 3.304 laboratorijskih
postopkov, od tega 1.917 spermiogramov.
Specialistična ambulantna dejavnost
• Specialističnih ambulantnih pregledov 20.467
• Dispanzer primarni nivo 23.641
• Prvi pregledi nosečnic 1.259
• Kontrolni pregledi nosečnic 6.181
• UZ 8.386
• CTG 1.966
• Urodinamski laboratorij
4.648 preiskav
• Svetovanje 4.150
Operativni posegi
• OPERACIJSKI BLOK KOR:
Opravljenih je bilo 1.703 operacijski posegov.
• OPERACIJSKI BLOK KOP:
Opravljenih je bilo 1.520 operacijskih posegov,
od tega 1.135 carskih rezov.
• OPERACIJSKI BLOK KOG:
Opravljeno je bilo 565 laparatomij, 767 vaginalnih operacij,
946 laparoskopskih operacij.
Skupaj je bilo opravljenih 2.278 operativnih posegov. Urgentnih
operacijskih posegov je bilo 224. Naredili so tudi 2.680 malih
operativnih posegov.
Anestezijska služba
• KO za ginekologijo 1.742
• Urgentna (op.2) 2.302
• KO za reprodukcijo 1.318
• KO za pernitologijo 1.345
• Porodni blok 951
• Dnevna klinika 738
• SKUPAJ 8.397
Internistična ambulantna dejavnost:
Opravljenih je bilo 2101 internističnih pregledov. Dnevno je bilo
opravljenih še 5 do 8 telefonskih konzultacij.
Citološki laboratorij
• Brisi: zunanji naročniki 24.772
• Ginekološka klinika 16.369
• Brisi skupaj 41.141
Patološki laboratorij
• Število preiskav 6.388
96

Ključni strokovni dosežki
Uvedba konziliarne internistične ambulante v letu 2010 s
poudarkom na konziliarni dejavnosti in multidisciplinarni obravnavi
naših bolnic. Tako so uvedeni internistično-anesteziološki konziliji
ob četrtkih ob 8.15 uri. Po potrebi pa enkrat tedensko tudi na
posameznih KO.
Z zaposlitvijo dveh novih patologov smo v letu 2010 začeli s
ponovno oživitvijo raziskovalnega dela v citopatološki službi.
Ključni razvojni in raziskovalni projekti
Podpiramo razvoj stroke in izobraževanje v vseh službah.
Izobraževanje
Aktivno smo se udeležili enega strokovnega srečanja doma,
pasivno treh izobraževanj doma in enega v tujini. Tečaj reanimacije
je opravilo 9 zaposlenih v naši službi.
Objave v domači in tuji strokovni literaturi v SCI
V domači in tuji strokovni literaturi nismo imeli objavljenih člankov.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Mesečno preverjanje zadovoljstva pacientov v specialistični
ambulantni dejavnosti. Opavljen je bil zunanji strokovni nadzor v
urinsko-hematološkem laboratoriju.
Organizacija dela in učinkovitost
Smo v fazi uvajanja pisne izdaje izvidov v specialističnih
ginekoloških ambulantah. V fizioterapevtski službi smo pripravili
program širitve storitev, za katere upamo, da bodo v letu 2011
tudi izvedene.
Obvladovanje stroškov in trženje
V Službi za medicinske dejavnosti smo zelo racionalni pri
materialnih stroških. Redno spremljamo stroške naše službe,
večja odstopanja od plana sproti urejamo.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Za uvedbo HPV testov smo sodelovali z Onkološkim inštitutom. Na
novo pa smo začeli sodelovati z Zavodom za transfuzijo krvi. Po
potrebi vse naše službe sodelujejo z ostalimi službami UKC.
97

3.2.5. PEDIATRIČNA KLINIKA
Pediatrična klinika je sestavni del Univerzitetnega kliničnega
centra Ljubljana in je tericarna bolnišnica za republiko Slovenijo
in hkrati regijska bolnišnica za ljubljansko območje. Že vsa leta
svojega obstoja skrbi za razvoj med seboj prepletenih dejavnosti:
zdravstveno, pedagoško in raziskovalno. Tako je bilo tudi v
letu 2010 in tako bo tudi poslej. V letu 2010 smo se srečevali z
veliko problemi, povezanimi z reklamacijami sicer odlične nove
bolnišnice. Izpostavim le tri pomembne strokovne organizacijske
dosežke iz leta 2010:
• odprtje oddelka urgentne pediatrije,
• uvedba stalne pripravljenosti za specialiste vseh strokovnih
pediatričnih področjih za celo državo in
• uvedba velikih vizit v obliki tedenskih predavanj o
najpomembnejših dosežkih posameznih oddelkov.
Ostajajo pa še problemi, ki jih je treba rešiti čimprej in sicer:
nabaviti svoj magnet za otroke, odpreti specialni pediatrični
laboratorij v novem DTS-u in zagotoviti prostor za doječe matere
našega neonatalnega oddelka in KOOKIT-a.
98

SWOT analiza
SWOT analiza temelji na analizi obstoječega stanja v Pediatrični
kliniki UKC Ljubljana in okolja, v katerem deluje ter v primerjavi s
podobnimi bolnišnicami v EU.
Prednosti:
• visoko eksperten kader,
• visoko specializirana in sodobna zdravstvena oskrba vključno
z zdravstveno nego,
• zastopanost vseh internističnih strok vključno s
pedopsihiatrijo in tesno povezavo z otroško kirurgijo,
• 24 urna zdravstvena oskrba z najvišje usposobljenim
zdravstvenim kadrom,
• tesna povezanost z MF in drugimi zdravstvenimi šolami,
• nacionalni referenčni centri za redke in zahtevne bolezni,
• razvito razvojno raziskovalno delo in sodelovanje
v mednarodnem prostoru,
• nova zgradba,
• sodobna nova oprema,
• neposredna povezava z ostalimi oddelki UKC Ljubljana,
• ustanovitev novega sprejemno triažnega oddelka kot vstopna
vrata v bolnišnici.
Nevarnosti:
• slaba informacijska tehnologija na nacionalni ravni,
• odsotnost nacionalnih standardov,
• naraščanje stroškov v zdravstvu, ki so povezani z novimi
tehnologijami in zdravljenji,
• makroekonomski vplivi (recesija),
• epidemije.
Dosežki posameznih oddelkov so prikazani v nadaljevanju.
Slabosti:
• z nakupom nove opreme ni prišlo do priprave programov
za nove dejavnosti,
• pomanjkanje prostorov za arhive v novi stavbi,
• dislokacija laboratorija,
• višji stroški vzdrževanja stavbe,
• povečano število delovišč posameznih oddelkov,
• neurejeno financiranje – denar ne sledi bolnikom,
• odsotnost učinkovitih managerskih orodij za obvladovanje
stroškov v procesih zdravljenja,
• prepočasno uvajanje sodobnih orodij za izvajanje bolnišnične
dejavnosti (klinične poti),
• odsotnost delovnih normativov, odsotnost spremljanja
in izenačevanja storilnosti,
• slaba profesionalna kultura,
• pomanjkanje kadrov,
• visok odstotek odsotnosti zaradi bolniškega dopusta in nege
in osebja s statusom invalidnosti,
• odsotnost sistema za krepitev zdravja zaposlenih in
izgrajevanja varnejšega in prijaznejšega delovnega okolja,
• nemotivacijski sistem nagrajevanja zaposlenih.
Priložnosti:
• izboljšanje organizacije in večja fleksibilnost ter učinkovitost
uporabe sredstev,
• trženje nekaterih dejavnosti.
99

3.2.5.1. Služba za otroško psihiatrijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Služba za otroško psihiatrijo predstavlja vrh v stopenjski
diagnostiki in terapiji na terciarnem nivoju. Organizirana je kot
bolnišnična enota z 12 posteljami za splošno otroško psihiatrijo
ter 5 posteljami za specializiran program zdravljenja motenj
hranjenja. Delo realizira multidisciplinaren visoko strokoven
tim, ki oblikuje smernice za obravnavo posameznih psihiatričnih
motenj in tudi kriznih stanj (sodelovanje pri oblikovanju smernic
za obravnavo nasilja v družini za Ministrstvo za zdravje). Od leta
2009 dalje teče specializiran program za zdravljenje motenj
hranjenja z zgodnjim začetkom, ki omogoča pravočasnejše
odkrivanje in učinkovitejšo terapevtsko pomoč posameznikom
s to motnjo, ki ima visoko smrtnost ter pogoste telesne zaplete.
Opravljamo pedagoško delo na dodiplomskem in podiplomskem
nivoju, sodelujemo v slovenskih in mednarodnih strokovnih
združenjih, vključno s sodelovanjem v mednarodni raziskavi.
Število obravnav
• V letu 2009 je bilo 90 zaključenih obravnav.
• V letu 2010 je bilo 117 zaključenih obravnav.
• V letu 2009 je bilo 620 ambulantnih obravnav.
• V letu 2010 je bilo 946 ambulantnih obravnav.
Ključni strokovni dosežki
Nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje Izvirnega modela zdravljenja
motenj hranjenja do 17 leta. (liaisonski model zdravljenja v
multidisciplinarnem timu). Začetek zdravljenja po dif. dgn izključitvi
somatskega obolenja in obravnavi zapletov stradanja, nadaljevanje
po usmerjenem visoko specializiranem programu. Najvišja
usposobljenost tima: otroški psihiater + pediater endokrinolog +
dietolog + psiholog + pedagog + socialni delavec.
Novosti v l. 2010: 4 x letno potekajo delavnice za več družin hkrati,
od 7 do 10 dni. Ustanovljeno imamo skupino za starše. Model je
edinstven v državi in predstavlja izboljšavo v organizaciji in izvajanju
strokovne pomoči, ki je pripomogla k večji učinkovitosti dela.
Izobraževanje
Bili smo soorganizatorji dveh strokovnih srečanj v Sloveniji in se
udeležili dveh strokovnih srečanj v tujini.
Organizacija dela in učinkovitost
ter obvladovanje stroškov in trženje
K boljši učinkovitosti je v letošnjem letu pripomogla kadrovska
služba, sicer pa sledimo priporočilom Kliničnega centra.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Aktivno sodelujemo v Združenju za otroško in mladostniško
psihiatrijo, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva in
pri organizaciji rednih mesečnih strokovnih srečanj.
Sodelovali smo pri podaji strokovnih stališč pedopsihiatrične
stroke in na strokovnih razpravah na predlog Zakona o usmerjanju
otrok s posebnimi potrebami v okviru delovne skupine Pedagoške
akademije in ministrstva za šolstvo
Sodelovanje s prof. Robertom Goodmanom z Inštituta za psihiatrijo
v Londonu pri pripravi prevoda diagnostičnega vprašalnika DAWBA
v slovenski jezik.
Prav tako sodelujemo v ozko specializiranem programu
diagnostike in pri oblikovanju terapevtskega programa za starše
otrok z avtistično razvojno motnjo. Ugotovitve posredujemo
institucijam na sekundarnem nivoju.
Sodelujemo pri oblikovanju smernic in postopkov za zdravstvo pri
spolni zlorabi v otroštvu v okviru projektne skupine na Ministrstvu
za zdravje
Ekspertno – konzultantska dela za različne inštitucije (trajna
horizontalna povezanost več strok za boljše reševanje problemov
zdravstvene oskrbe).
Priprava strokovnih mnenj za centre za socialno delo, policijo, sodne
ekspertize, izdelava mnenj za fakultetno izvedensko komisijo.
Izvajanje podiplomskega izobraževanja iz družinske dinamike v
okviru Katedre za psihiatrijo pri Medicinski fakulteti v Lj. (Prim.
Mojca Brecelj Kobe dr. med – ozko specializirana usposobljenost
na področju družinske terapije z diplomo mednarodno priznanega
programa izobraževanja na Londonskem institutu za družinsko
terapijo ).
Na Oddelku za otroško psihiatrijo nadaljujemo s sodelovanjem
s strokovnjaki z Inštituta za psihiatrijo v Londonu, ene
najpomembnejših raziskovalnih inštitucij na področju psihiatrije
v Evropi, plod katerega so odmevne objave s področja raziskav
100

fenotipov pri motnjah hranjenja v uglednih mednarodnih
strokovnih revijah z več kot stokratno citiranostjo.
Sodelovanje z Londonskim inštitutom Institute of Family Therapy
in Tavistock kliniko prav tako v Londonu.
Dr. Anderluhova, z Oddelka za otroško psihiatrijo, je bila letos
povabljena tudi v skupino Faculty of 1000 Medicine (http://
f1000medicine.com/), sestavljena iz 2600 ekspertov z
vseh področij medicine, v okviru katere strokovnjaki izbirajo
najvplivnejše objavljene članke s svojih področij. Izbrani članki so
označeni na PubMedu, kjer so dosegljive tudi evalvacije.
101

3.2.5.2. Služba za alergologijo, revmatologijo
in klinično imunologijo
Strokovni dosežki in nove metode zdravljenja
Oblikovanje klinične poti za obravnavo otrok z juvenilnim
idiopatskim artritisom. Izdelan je natančen protokol zdravljenja
otrok z JIA vključno z merili za postavitev diagnoze, določitev
kategorije JIA, oceno aktivnosti bolezni, smernice zdravljenja in
oceno uspešnosti zdravljenja z zdravili.
Uvedba nove metode zdravljenja sistemskega JIA z biološkim
zdravilom tocilizumab. Tocilizumab je humanizirano monoklonsko
protitelo proti receptorju za interlevkin-6 (IL-6). IL-6 je eden
izmed ključnih citokinov pri sistemskem JIA. Na osnovi
objavljenih rezultatov dvojno-slepe, s placebom kontrolirane
randomizirane raziskave smo izdelali protokol in začeli zdravljenje
s tocilizumabom pri naših bolnikih s trdovratnim sistemskim JIA.
Sodelovanje v kliničnem preskušanju zdravila faze III po
protokolu 0881A1-3338-WW z zdravilom etanercept pri otrocih
in mladostnikih z razširjenim oligoartikularnim JIA, artritisom z
entezitisom ali psoriatičnim artritisom.
Sodelovanje v kliničnem preskušanju faze II po protokolu
DSC/08/2357/36 za oceno učinkovitosti in varnosti zdravila
givinostat pri bolnikih s poliartikularnim JIA, ki se ne odzivajo na
ustrezno standardno zdravljenje.
Uvedba nove metode spremljanja aktivnosti bolezni pri otrocih z
lokalizirano sklerodermijo z uporabo termografske kamere.
Uvedba novih genetskih testov na področju diagnostike bolnikov
s primarnimi imunskimi pomanjkljivostmi (MEFV, RAG1, FOXP3,
TNSF5, AICDA, UNG).
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V okviru ARRS izvajamo 4 raziskovalne projekte, v okviru terciarne
dejavnosti UKCL pa en projekt. Sodelujemo v mednarodnem
projektu European Forum on Antiphospholipid Antibodies and
Lupus Working Group of Paediatric Rheumatology European Society
z naslovom: “Register for Pediatric Patients with Antiphospholipid
Syndrome”. Glavni koordinator: Doc. dr. Tadej Avčin
Izobraževanje
V letu 2010 smo imeli strokovnjaki Službe za alergologijo,
revmatologijo in klinično imunologijo 8 vabljenih predavanj v tujini.
102

3.2.5.3. Služba za pljučne bolezni
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Služba za pljučne bolezni je strokovna enota, ki v okviru
Pediatrične klinike obravnava otroke in mladostnike z akutnimi in
kroničnimi boleznimi dihal. Obravnavamo otroke z astmo, cistično
fibrozo in drugimi kroničnimi boleznimi pljuč, bronhopulmonalno
displazijo in drugimi prirojenimi okvarami pljuč, intersticjskimi
obolenji, otroke s kronično respiracijsko insuficienco, ki je
posledica različnih drugih osnovnih bolezni. Obravnavamo tudi
otroke z akutnimi infekcijskimi obolenji dihal, kot so bronhiolitis,
pljučnica, tuberkuloza.
Vodimo Center za astmo pri otroku in mladostniku, ki poleg
obravnave bolnikov vodi stalno izobraževanje zdravstvenega
kadra, zdravnikov specialistov pediatrije in družinske medicine ter
medicinskih sester (Predavanja in specializiranih učnih delavnic
v okviru Šole za astmo za zdravnike in medicinske sestre).
Vodimo Center za cistično fibrozo za otroke in mladostnike
ter nacionalni register otrok s cistično fibrozo. Vključeni smo
v Evropski projekt Registra za CF. Na Pediatrični kliniki poteka
diagnostika in zdravljenje vseh otrok s cistično fibrozo v Sloveniji.
Vodimo zdravljenje otrok s kronično respiracijsko insuficienco, ki
potrebujejo stalno zdravljenje s kisikom na domu ali neinvazivno
ventilacijo na domu. Dejavnost v okviru Službe za pljučne bolezni
že poteka, center pa formalno še ni ustanovljen. Služba za pljučne
bolezni vodi doktrino zdravljenja otrok obolelih za tuberkulozo
in koordinira delo mreže centrov za obravnavo otrok, ki so bili
v stiku z bolnikom s tuberkulozo. Edini v Sloveniji opravljamo
diagnostično in terapevtsko fleksibilno bronhoskopijo pri otrocih
od novorojenčkovega obdobja dalje. V okviru funkcionalne
diagnostike pljučne funkcije poleg rutinskih preiskav edini v
Sloveniji opravljamo merjenje dušikovega oksida v izdihanem
zraku in merjenje pljučnih funkcij pri dojenčkih in majhnih otrocih.
Število obravnav in posegov
Ključni strokovni dosežki
Implementacija celostne obravnave otrok in mladostnikov s
cistično fibrozo na nacionalni ravni.
Predstavitev rezultatov v okviru Evropskega registra za cistično
fibrozo (Lancet).
Ključni projekti
Sodelujemo v treh projektih v okviru terciarne dejvnsoti UKCL in
v Evropskem registru bolnikov s cistično fibrozo Evrpske zveze za
cistično fibrozo.
Izobraževanje
Udeležili smo se petih kongresov in strokovnih srečanj v tujini
in dveh strokovnih srečanj doma ter organizirali štiri strokovna
srečanja doma.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Služba vodi redne sestanke z obravnavo zahtevnih bolnikov in
odklonov ob zdravljenju. Nadgradili smo uporabo pojasnilnega
obrazca UKC pred posegi. Priravlja se klinična pot o obravnavi
akutnega bronhiolitisa pri otroku.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Strokovno sodelovanje s centrom za zdravljenje kronične dihalne
odpovedi pri otrocih Hôpital ARMAND-TROUSSEAU, Pariz,
Francija, prof. dr. Brigitte Fauroux.
Sodelovanje s centrom za pljučno pulmologijo NHS Royal
Brompton Hospital, prof. A. Bush.
Sodelovanje v Evropskem združenju za cistično fibrozo – register.
Tabela 41: Število hospitalnih in ambulantnih obravnav
(primerjalno z letom 2009)
Sodelovanje z Evropsko respiratorno skupnostjo – projekt
Paediatric Hermes.
2009 2010
Hospitalizirani bolniki 1.279 1.219
Ambulantni pregledi 4.716 4.554
103

3.2.5.4. Klinični oddelek za pediatrično
gastroenterologijo, hepatologijo in
nutricionistiko
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in
nutricionistiko (KOGHN) Pediatrične klinike UKC Ljubljana izvaja:
• diagnostiko in zdravljenje bolezni prebavil, jeter in motenj
prehrane pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih,
• obravnavanje doktrine zdrave prehrane dojenčkov, otrok in
mladostnikov,
• izobraževanje s področja pediatrične gastroenterologije,
hepatologije in nutricionistike,
• raziskovalno dejavnost na omenjenih področjih.
Strokovno delo poteka na petih področjih: klinični oddelek (11
postelj), endoskopija (bolnišnična in ambulantna), funkcionalna
diagnostika in 2 gastroenterološki ambulanti.
Število obravnav in posegov
Na KOGHN sprejemamo samo najnujnejše bolnike, povečujemo
število enodnevnih in dnevnih hospitalov. Večji del strokovnega
dela poteka na terciarni ravni.
Zaradi namena skrajševanja čakalnih dob smo leta 2010 uvedli
dodatno subspecialistično gastroenterološko ambulanto (z novo
ambulanto smo skrajšali čakalno dobo bolnikov na prvi pregled
na 14 dni do 3 tedne).
Endoskopske in funkcionalne preiskave: 2009/2010; 70 %
endoskopskih preiskav in terapevtskih posegov izvajamo v
sedaciji, 5 do 10 % pa v anesteziji.
KOGHN programi, ki jih izvajamo samo na našem oddelku, za celo
Slovenijo: perkutane endoskopske gastrostome (PEG), Center
za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter, intraluminalna
impedanca, prehodnostna kapsula pred kapsulno endoskopijo.
KOGHN ima organizirano tudi Službo 24-urne pripravljenosti
za obravnavo bolnikov z urgentnimi stanji kot so: ustavljanje
krvavitev iz prebavil pri otrocih, odstranjevanje tujkov, kavstične
poškodbe itd.
Na področju uvajanja novosti v strokovnem delu navajam uvedbo
prehodnostne kapsule, s katero ugotavljamo prehodnost prebavil,
in s tem zagotovimo možnost uvedbe kapsulne endoskopije pri
otroku s sumom na kronično vnetno črevesno obolenje. Zaradi
uvedbe prehodnostne kapsule pri otroku ni potrebno narediti
rentgenske preiskave.
Tabela 42: Število hospitalnih in ambulantnih obravnav
(primerjalno z letom 2009)
Št. bolnikov 2009 2010
Hospitalizirani bolniki 1.478 4.923
Ambulantni pregledi 4.716 6.072
Tabela 43: Število endoskopskih preiskav (primerjalno z letom 2009)
Endoskopske preiskave 2009 2010
EGDS 672 737
Kolonoskopija 170 177
Kapsulna endoskopija 16 15
Prehodnostna kapsula 0 9
PEG 11 16
Aspiracijska biopsija 18 23
Tabela 44: Število funkcionalnih preiskav (primerjalno z letom 2009)
Funkcionalne preiskave 2009 2010
Ph metrije 244 154
Impedanca 16 38
Imp+bilimetrija 0 21
Ph+bilimetrija 0 1
Obremenitveni krvni testi 126 348
H 2
dih. test 28 190
Anorektalna manometrija 4 7
104

Leta 2010 smo uvedli novo doktrino prehrane dojenčkov v
Sloveniji. Na pobudo KOGHN smo ustanovili delovno skupino za
nutricionistiko, ki vključuje strokovnjake dveh terciarnih centrov
(UKC Ljubljana in UKC Maribor) ter zdravnike primarnega in
sekundarnega nivoja.
Sprejeta je bila nova doktrina preventive z D vitaminom pri
dojenčkih, otrocih in mladostnikih. Doktrino je potrdil razširjeni
strokovni kolegij za pediatrijo.
Lani smo uvedli izboljšavo perkutane endoskopske gastrostome
z nizkoprofilno stomo, ki omogoča lažjo nego in delo matere pri
otroku s stomo.
Uvedena je bila intraluminalna impedanca pri novorojenčkih z
apnoičnimi atakami.
Ključni razvojni, strokovni in raziskovalni projekti
Sodelujemo v enem projektu, ki ga financira ARRS in v enem
terciarnem projektu v okviru UKCL. Sodelovali smo z 42 vabljenimi
predavatelji doma in v tujini in organizirali 7 domačih strokovnih
srečanj.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V letu 2010 smo izdelali klinično pot: »Zdravljenje otrok s kronično
vnetno boleznijo prebavil z biološkimi zdravili«. MM konference
imamo skupne za celotno Pediatrično kliniko v okviru kliničnih
konferenc1 x na dva meseca. Leta 2010 smo naredili 7 dodatnih
pojasnilnih obrazcev za starše (pred aspiracijsko biopsijo, pHmetrijo,
impedanco, bilimetrijo, klistiranjem otroka, uvedbo
nazogastrične sonde, obremenitvijo z laktozo).
Organizacija dela in učinkovitost
Glede organizacije dela smo leta 2010 izrazito zniževali število
hospitaliziranih bolnikov, kolikor je stroka še dopuščala.
Ambulantno bi želeli opraviti tudi funkcionalne preiskave, kot
so: pH-metrija, impedanca in bilimetrija, a vodstvo UKC še ni
podpisalo pogodb za zavarovanje ustreznih aparatur (pH-meter,
bilitek, impedanca).
Postopki in aktivnosti za obvladovanje stroškov izhajajo iz
sanacijskega programa za Pediatrično kliniko.
Sodelovanje z drugimi institutcijami
Sodelujemo s transplantacijskim centrom za transplantacijo jeter
v Ospedale Riuniti di Bergamo, Italija.
105

3.2.5.5. Klinični oddelek za endokrinologijo,
diabetes in bolezni presnove
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek je sodobni terciarni center za pediatrično
endokrinologijo, diabetes in vrojene motnje presnove bolezni ter
genetiko in pokriva potrebe teh subspecialističnih dejavnosti za
vso Slovenijo.
Delo poteka na kliničnem oddelku in v ambulantah, ki jih
opravljamo vsakodnevno v dopoldanskem času (ponedeljek,
torek, sreda, četrtek in petek dvojne ambulante) in popoldanskem
času (torek in sreda). V sklopu oddelčnega in ambulantnega dela
potekajo tudi ultrazvočne preiskave ščitnice, ob sredah in četrtkih
pa tudi ambulanta za merjenje kostne gostote. V sklopu obravnave
otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo izvajamo tudi
redno slikanje očesnega ozadja. Pri obravnavi otrok z vrojenimi
motnjami presnove sodelujemo z genetskim laboratorijem
naše klinike. V sklopu kliničnega dela poteka tudi molekularno
genetska diagnostika določenih endokrinoloških in presnovnih
bolezni (npr. kongenitalno adrenalna hiperplazija, kongenitalna
hipotiroza, nefrogeni diabetes insipidus). Pri delu sodelujemo s
sorodnimi ustanovami v EU, ZDA in razvitem svetu. KO EDBP je
tudi učna enota MFUL in opravlja bazično in klinično raziskovalno
delo v okviru nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov.
Najpomembnejše obravnavane diagnoze s poudarkom na
terciarnih storitvah: diabetes mellitus, endokrine motnje, nizka
rast, prezgodnja in pozna puberteta, primarna, sekundarna
osteoporoza, vrojene motnje presnove, debelost z zapletom.
Edini v Sloveniji opravljamo diagnostiko in zdravljenje otrok
in mladostnikov: diabetes mellitus, endokrine motnje, vrojene
motnje presnove.
Samoplačniška dejavnost poteka za posamezne bolnike s
sladkorno boleznijo in endokrinimi motnjami iz tujine.
Število obravnav in posegov
Tabela 45: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009)
Št. bolnikov 2009 2010
Hospital – otroci 1.030 1.049
Hospital – straši – spremljevalci 212 338
Ambulanta 6.813 7.096
UZ ščitnice 624 690
Denzitometrija 453 570
Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 smo na strokovnem in znanstvenem področju KO za
endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike
dosegli naslednje dosežke:
V okviru oz. v sodelovanju s KOEDBP je bilo v letu 2010 objavljeno
17 strokovnih in znanstvenih člankov v revijah SCI, med njimi 10
člankov v revijah s faktorjem vpliva višjim od 2, ki vključujejo tudi
dva članka v najvplivnejši medicinski reviji New England Journal
of Medicine.
Prof. Tadej Battelino je bil eden od dveh glavnih organizatorjev
mednarodnega kongresa Advanced Technologies & Treatmets for
Diabetes, na katerem je bilo več kot 900 udeležencev s področja
diabetologije z vsega sveta. Organizirani sta bili dve mednarodni
šoli za napredno zdravljenje sladkorne bolezni za udeležence
iz Italije, Španije in Švice, s katerimi nadaljujemo tradicijo
mednarodnega učnega centra v zdravljenju sladkorne bolezni
tip 1 pri otrocih in mladostnikih. Konec leta 2009 je opravljal na
našem oddelku 1-mesečno podiplomsko klinično izobraževanje iz
diabetesa dr. Thaier Al Muaili, specializant diabetologije iz Kuwait
Institute for Medical Specilization. Za laično izobraževanje smo
organizirali šolo vodenja sladkorne bolezni za vzgojitelje v vrtcih in
učitelje v šolah, na kateri je bilo 139 udeležencev iz vse Slovenije,
ter letno izobraževanje staršev otrok s sladkorno boleznijo,
mladostnikov in mladih odraslih s sladkorno boleznijo, tokrat s
temo kroničnih zapletov sladkorne bolezni. V okviru Združenja za
pediatrijo smo organizirali enodnevno strokovno izobraževanje
na temo problematike in obravnave debelosti v otroštvu in
mladostništvu namenjeno pediatrom. Novost v zdravljenju otrok
106

in mladostnikov s sladkorno boleznijo tip 1, ki smo jo uvedli v
klinično prakso v letu 2010, je zdravljenje s senzorsko inzulinsko
črpalko z avtomatičnim izklopom dovajanja inzulina, ki je
pomemben varovalni ukrep za preprečevanje ogrožujočih, zlasti
nočnih hipoglikemij.
Ker je skrb za dobro presnovno urejenost preko celega dneva
bistvenega pomena za dolgoročno zdravje otrok s sladkorno
boleznijo, smo uvedli posebne klinične smernice za vzgojitelje
v vrtcih in učitelje v šolah, ki skrbijo za otroke, ki so pri vodenju
sladkorne bolezni odvisni od odrasle pomoči. Le-te predstavljajo
praktične smernice ukrepov in odločanja ter uporabe novejših
tehnoloških pripomočkov. Smernice omogočajo sodelovanje
vzgojiteljev in učiteljev pri zdravljenju, kar je za otroke varneje,
in jim omogoča sodelovanje pri vseh aktivnostih v okviru šolskih
in vrtčevskih dejavnosti in jim s tem tudi zmanjša stigmatizacijo.
Naše izkušnje smo predstavili v članku Bratina N & Battelino T.
Pediatr Endocrinol Rev. 2010 Aug;7 Suppl 3:417-21.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Evropska skupnost financira en raziskovalni projekt, štiri pogoste
financira AARS izvajamo še 7 raziskovalnih nalog in en projekt v
okviru terciarne dejavnosti UKCL.
Izobraževanje
Sodelavci KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni
Pediatrične klinike smo imeli v letu 2010 13 vabljenih predavanj
v tujini in 5 v Republiki Sloveniji ter se aktivno udeležili 9
mednarodnih in 16 domačih strokovnih srečanj. Opravili smo 12
izobraževalnih javnih nastopov in se udeležili 38 domačih in tujih
srečanj.
Organizacija dela in učinkovitost
Bistven napredek predstavlja poizkusno narekovanje ambulantnih
zapisnikov v sistem prepoznavanja govora, v ta sistem je bilo od
začetka uporabe v letu 2010 napisanih več kot 2000 ambulantnih
zapisnikov.
Ob koncu leta smo začeli prenašati podatke čakalnih knjig v
elektronsko čakalno knjigo, kar bo prav tako predstavljalo velik
napredek v organizaciji dela.
Ključen napredek je prenos dela v dnevno bolnišnico in paketno
ambulantno obravnavo. To dejavnost omejuje le pomanjkanje
diplomiranih medicinskih sester. Klinični oddelek je sodeloval tudi
pri vzpostavljanju modela elektronskega popisa, ki bo bistveno
olajšal organizacijo dela in povečal učinkovitost.
Obvladovanje stroškov in trženje
Na kliničnem oddelku smo dosledno nadzirali porabo sredstev,
za vsako od posameznih strokovnih področij kliničnega oddelka
je vodja oddelka pregledoval naročanje posegov in preiskav.
Stroškovno učinkovitost smo sproti spremljali na strokovnih
kolegijih, glede na prispela finančna poročila in podatke s
strani vodstva Pediatrične klinike. Pri delu smo ostali v okviru
načrtovanega plana za leto 2010. Vse preiskave, ki smo jih
opravili v sodelovanju s tujino, so bile financirane preko vlog
neposredno na ZZZS. Klinični oddelek je pridobil dve donaciji,
in sicer za ultrazvok v vrednosti dobrih 30.000,00 EUR in za
avtomatski inkubator za laboratorij za citogenetiko v vrednosti
dobrih 7.000,00 EUR. Obe donaciji sta bili izpeljani ob pomoči
Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Uvedba klinične poti v klinično prakso: klinična pot za inzulinske
črpalke z avtomatičnim izklopom dovajanja inzulina.
Uvedba klinične smernice v klinično prakso: Klinične smernice
vodenja otrok s sladkorno boleznijo v vrtcih in šolah.
Izvajanje morbiditetnih in mortalitetnih konferenc
Vodenje sladkorne bolezni z neprekinjenim merjenjem glukoze
, Celostno vodenje bolnikov z APS-1, Iskanje vzročnih genov in
predispozicijskih faktorjev pri dednih boleznih, Celosta obravnava
vrojenih bolezni presnove, Stopenjska diagnostika presnovnih
bolezni , Prirojena imunska pomanjkljivost pri bolniku DP, Klinično
imunološka konferenca.
107

Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
• Regional Molecular Genetics Laboratory, London, Velika
Britanija
• Clinical Genetics Center Nijmegen Radboud, University
Nijmegen Medical center Nizozemska
• Radboud University Nijmegen Medical center, Nijmegen,
Nizozemska
• Medizinisches Versorgungszentrum, München, Nemčija
• Academic Medical Centre, Amsterdam, Nizozemska
• University Hospital Hamburg – Eppendorf, Hamburg, Nemčija
• Kinderspital Zürich, Švica
• Biochemical Laboratories, Mainz, Nemčija
• Shire HGT, Lexington, ZDA
• Clinical Molecular Genetics Laboratory, London, Velika
Britanija
• Genetic Metabolic Diseases Section, ERASMUS MC
Rotterdam, Nizozemska
• Klinički zavod za laboratorijsku dijagnostiku, Klinički bolnički
centar Zagreb, Hrvaška
• Oxfor Molecular Genetics Laboratory, Churchill Hospital,
Oxford, Velika Britanija
• Centogene GmbH, Rostock, Nemčija
• University Children’s Hospital Basel, Basel, Švica
• LDGA – Molecular Genetics, Leiden, Nizozemska
• UZ Lueven, Lueven, Belgija
• University Children’s Hospital Graz, Avstrija
• Danone Research Centre of Specialised Nutrition,
Friednichsdorf, Nemčija
• Guy’s and St. Thomas’ Hospital, London, Velika Britanija
• Sheffield Children’s NHS Trust, Sheffield, Velika Britanija
• Universitätsklinikum, Giessen und Marburg GmbH, Gießen,
Nemčija
• Diagenom GmbH, Rostock, Nemčija, Amplexa Genetics A/S,
Odense C, Danska
108

3.2.5.6. Služba za kardiologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Služba za kardiologijo Pediatrične klinike je edina pediatrična
kardiološka enota v Republiki Sloveniji. Ob tem imamo v državi
vzpostavljeno sekundarno mrežo pediatrov usmerjenih v
kardiologijo, tako da je Služba pretežno usmerjena v terciarno
dejavnost.
Število obravnav in posegov
Tabela 46: Funkcionalna diagnostika (primerjalno z letom 2009)
Funkcionalna diagnostika 2009 2010
ECHO 2.799 3.435
Obremenilno testiranje 183 180
Kateterizacije 92 101
Holter EKG 388 417
EKG 4.872 4.834
Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 smo pričeli s perkutanimi implantacijami pulmonalnih
zaklopk.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Ključni raziskovalni projekt, v sodelovanju z drugimi enotami
UKC, je bil: »A right-to-left shunt in children with arterial ishaemic
stroke«.
Izobraževanje
Sodelavci Službe za kardiologijo so se udeležili treh mednarodnih
in enega domačega simpozija.
Zagotavljanje sistema kakovosti.
V Službi za kardiologijo nimamo izdelanega sistema zagotavljanja
kakovosti. Uporabljamo pojasnilne obrazce za diagnostične in
terapevtske posege.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Tabela 47: Obravnave (primerjalno z letom 2009)
Vzpostavljanje pediatrične in fetalne kardiološke dejavnosti v
»Dječji bolnici Srebrnjak« v Zagrebu.
Obravnave 2009 2010
Ambulante 2.606 2.346
Hospitalizacije 533 468
109

3.2.5.7. Klinični oddelek za nefrologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za nefrologijo (KON) je organiziran v štiri sklope:
bolnišnični oddelek, nefrološka ambulanta in ambulanta za
arterijsko hipertenzijo, funkcionalna diagnostika (urodinamika)
– zaradi organizacijskih in tehničnih težav bo zaživela šele letos –
center za otroško dializo in transplantacijo.
Ker Ljubljana nima sekundarne pediatrične bolnice, je KON
zagotavljal osnovne bolnišnične in ambulantno diagnostične ter
terapevtske storitve pri boleznih sečil na sekundarnem nivoju za
širše ljubljansko okolje. Poleg sekundarnega je KON zagotavljal,
razvijal in krepil tudi terciarni nivo ambulantnega in bolnišničnega
obravnavanja dojenčkov, otrok in mladostnikov z boleznimi sečil
za celotno državo. Ta dejavnost se je krepila zlasti na področju
obravnave bolnikov s kronično ledvično boleznijo, pri vpeljevanju
novih, modernejših in za bolnika prijaznejših preiskav na področju
obravnave prirojenih nepravilnosti sečil ter pri vpeljevanju
modernejše molekularno-genetske diagnostike dednih bolezni
sečil. Utrdili smo že dobro zastavljeni izobraževalni in raziskovalni
proces uvajanja naše doktrine v slovenskem in mednarodnem
prostoru in utrdili mesto referenčnega centra za bolezni sečil v
državi.
Ključni strokovni dosežki
Uvedba nove, neinvazivne metode za odkrivanje vezikoureteralnega
refluksa pri otrocih (doplerska krivulja ureternih curkov) v
vsakdanjo klinično prakso.
Uvedba ultrazvočnega mikcijskega cistograma (UMCG) namesto
rentgenskega mikcijskega cistoureterograma pri otrocih mlajših
od enega leta v vsakdanjo klinično prakso.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V okviru ARRS izvajamo en raziskovalni projekt in v okviru terciarne
dejavnosti UKCL en projekt.
Izobraževanje
V letu 2010 so imeli sodelavci KO za nefrologijo 9 vabljenih
predavanj v domovini in dveh v tujini. Organizirali so štiri učne
delavnice doma in se udeležili štirih strokovnih srečanj v tujini.
Zagotavljane sistema kakovosti
Izdelane klinične poti in smernice:
• Klinična pot enoigelna citratna hemodializa,
• klinična pot dvoigelna citratna hemodializa,
• smernice peritonitis pri otrocih na peritonealni dializi,
• transplantacijski protokol pri transplantaciji ledvic pri otrocih,
• klinična pot ledvična biopsija,
• klinična pot arterijska hipertenzija pri otrocih,
• smernice okužbe sečil pri otrocih,
• smernice motnje mikcije pri otrocih,
• klinična pot diagnostika motenj mikcije pri otrocih,
• klinična pot zdravljenje nočnega močenja pri otrocih,
• klinična pot šola lulanja.
Uporaba pojasnilnih obrazcev:
• Pojasnilni obrazec za mikcijski cistouretrogram (MCUG) in
ultrazvočni mikcijski cistogram (UMCG),
• Opazovanje otrokovega lulanja doma,
• Minirin – navodila za uporabo,
• Alarm za nočno zbujanje – navodila za uporabo,
• Navodila in domači dnevnik pitja, lulanja in kakanja
• Šola lulanja – navodila za starše in Šola lulanja – navodila na
oddelku.
Spremljanje kazalcev kakovosti ter upravljanje z odkloni:
Na oddelku smo imenovali odgovorno osebo za spremljanje
kazalcev kakovosti. Vsi zaposleni na oddelku (zdravniki in
medicinske sestre) smo se udeležili tečaja o upravljanu z odkloni
in od tedaj vestno in ažurno prijavljamo in obravnavamo tovrstne
dogodke ter sprejemamo ukrepe, da se tovrstni dogodki v
prihodnje ne bi ponavljali.
Organizacija dela in učinkovitost
Nadaljevali smo z že začeto organizacijo dela na KON po različnih
deloviščih (oddelčni zdravnik – 2, dializni zdravnik – 1, ambulantni
zdravnik – 2 (včasih 3), konziliarni zdravnik – 1; skladno s
številom zdravnikov na posameznih deloviščih je bilo tudi število
drugega zdravstvenega osebja). Ob omenjeni organizaciji smo si
prizadevali, da je delo nemoteno potekalo, obenem pa skrbeli za
kontinuiteto diagnostičnih postopkov, zdravljenja in skrbi še zlasti
za kronične bolnike. Tako smo zagotovili boljšo organizacijo dela,
delovno disciplino in učinkovitost.
110

Obvladovanje stroškov in trženje
Materialne stroške smo obvladovali z:
• farmacevtske kemikalije in droge - ureditvijo statusa nujnih
zdravil na Agenciji za zdravila, kar nam je uspelo že za
Nitrofurantoin, ki je od začetka septembra 2010 uvrščen na
pozitivno listo;
• diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo – kalkulacijo
novih storitev (že poteka), uveljavljanjem plačevanja dragih
laboratorijskih storitev v odnosu do ZZZS, trženjem storitev za
druge naročnike;
• dializni material in stroški nezdravstvenega materiala –
tehnični material in rezervni, nadomestni deli, material
za popravila in vzdrževanje - predvidena je nabava novih
dializnih aparatov in materiala na javnem razpisu, sanacija
reverzne osmoze.
Stroške dela smo obvladovali s premakljivim delovnim časom za
zdravstveno nego, s čimer smo zmanjšali prenos ur.
Celotne stroške smo dodatno obvladovali s prenosom znanja
o pogostih nefroloških obolenjih pri otrocih na sekundarni in
primarni nivo (organizacija delavnic šole lulanja, predstavitev
enotnega protokola za obravnavo otrok s sumom na anomalijo
sečil), s čimer smo zmanjšali število obravnav na našem Kliničnem
oddelku.
Na nivoju republike Slovenije še ni sistemskega dogovora glede
samoplačniških in tržnih dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih,
zato kljub predlogu za tovrstno dejavnost na našem Kliničnem
oddelku, te dejavnosti v prostih kapacitetah izven rednega
delovnega časa še ne izvajamo. V okviru rednega dela na KO za
nefrologijo pa obravnavamo samoplačnike iz drugih evropskih
držav, katerim se storitev (ambulantna ali hospitalna) obračuna
po znanih pravilih UKC Ljubljana.
Sodelovanje z drugimi institucijami
ARRS
111

3.2.5.8. Služba za specialno
laboratorijsko diagnostiko
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Specialni laboratorij Pediatrične klinike opravlja preiskave, ki so
ključne pri diagnostiki bolezni, ki se pojavljajo v populaciji otrok
in mladostnikov. Prav tako pa omenjene preiskave opravljamo za
bolnike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in za zunanje
naročnike. Nabor specialnih preiskav v glavnem zajema preiskave,
ki so pomembne pri prepoznavi in sledenju bolezni, ki se pojavijo
v otroškem in mladostniškem obdobju. Nekatere so pomembne
tudi za sledenje stanja bolezni pri različnih kroničnih in genetskih
boleznih pri odraslih. Tesna povezava laboratorijske dejavnosti s
kliniko bistveno doprinese h kvalitetni obravnave bolnika.
Dejavnost službe za specialno laboratorijsko diagnostiko
Pediatrične klinike lahko v grobem razdelimo na naslednja
specifična področja:
Diagnostika prirojenih presnovnih motenj
Presnovne motnje so genske bolezni, ki se kažejo z zelo različno
klinično sliko. Bolezen se lahko pokaže takoj po rojstvu ali pa
izbruhne v kasnejšem obdobju. Potrjevanje prisotnosti motene
presnove aminokislin, maščobnih kislin, nevrotransmiterjev,
ogljikovih hidratov omogoča določanje aminokislin in organskih
kislin v telesnih tekočinah. Z zgodnjo in širše zastavljeno
diagnostiko narašča število bolnikov, ki se jim z ustreznim
zdravljenjem podaljšuje življenjska doba, ali celo prepreči prvi
(pogosto usoden) izbruh bolezni. Dostopnost teh preiskav v
Sloveniji povečuje preživetje in kakovost življenja bolnikov s
presnovnimi motnjami.
Za celotno Slovenijo opravljamo:
• analizo prostih aminokislin v telesnih tekočinah (plazma, urin,
likvor),
• analizo organskih kislin v urinu.
Diagnostiko aminokislin in organskih kislin želimo nadgraditi s
preiskavami, ki bodo doprinesle k boljši in celovitejši obravnavi
bolnikov, pri katerih je postavljen sum na presnovno motnjo.
Imunološka in alergološka diagnostika
in diagnostika stanj preobčutljivosti
Izbruh alergije na posamezen alergen se ponavadi pokaže v
zgodnjem otroštvu. Hitra opredelitev alergij omogoča izogibanje
alergenu in tako izboljša kvaliteto življenja in preprečuje nadaljnje
zaplete bolezni. Opravljamo presejalne teste preobčutljivosti na
različne alergene, potrditvene teste za celokupni IgE, specifične
IgE (300 različnih alergenov), določamo eozinofilni kationski
protein (ECP), triptazo in podskupine IgG (IgG1-4), avtoimunska
protitelesa pri diabetesu tipa 1 (ICA, IAA, GAD).
Diagnostika malabsorbcij in glutenske enteropatije,
imunodeficienc in metabolnih motenj
Opravljamo diagnostiko malabsorbcije pri otrocih in odraslih,
diagnostiko preobčutljivosti na gluten pri otrocih in odraslih
(celiakija), diagnostiko kroničnih črevesnih bolezni pri otrocih
in odraslih, presejalni test za cistično fibrozo pri otrocih in
odraslih, določamo encimsko aktivnost pri hemolitičnih anemijah
(encimopatije) pri otrocih in odraslih, določamo metabolite,
ki potrjujejo bolezni lizosomskega kopičenja, opredeljujemo
motenje mitohondrijskega metabolizma, določamo peptide pri
avtističnih otrocih, protitelesa proti infliximabu in določamo
različne citokine.
Specialna hematologija in motnje hemostaze
Opravljamo morfološko diagnostiko levkemičnih stanj pri otrocih.
Otroške levkemije se po opredelitvi zelo razlikujejo od levkemij pri
odraslih. Otroci in mladostniki večinoma zbolijo za akutno obliko
levkemije, kronične oblike bolezni so izjemno redke. Za bolnika in
za sledenje bolezni je ključnega pomena takojšnja laboratorijska
obravnava in tesno sodelovanje s pediatrom hematoonkologom.
Diagnostika pomanjkanja koagulacijskih faktorjev pri hemofilijah
in drugih motnjah strjevanja krvi se pri genetsko pogojenih boleznih
začne v zgodnji neonatalni dobi in zahteva ustrezno spremljanje
nadomestnega zdravljenja. Hemostaza novorojenčkov in otrok
se razlikuje od hemostaze odraslih. Diagnostika hemostaze je
neločljivo povezana z Centrom za hemofilijo Slovenije, katerega
sedež je na Pediatrični kliniki. Smo edini center v Sloveniji,
ki ima postavljene vse metode za dokončno opredelitev von
Willebrandove bolezni.
Molekularna genetika in citogenetika
V laboratoriju opravljamo molekularno diagnostiko pridobljenih
in prirojenih genetskih bolezni, ki so pomembne za populacijo
otrok in mladostnikov, določamo statusa prenašalk / prenašalcev
dednih bolezni za nadaljnje genetsko svetovanje in opravljamo
prenatalno diagnostiko ob ugotovljenem družinskem statusu.
GenetskI laboratorij Pediatrične klinike je edini v Sloveniji,
kjer opravljamo molekularno genetsko diagnostiko naslednjih
bolezni: hemofilija A, hemofilija B, kronična granulomatozna
112

olezen, X-vezana limfoproliferativna bolezen, kongenitalna
adrenalna hiperplazija, autoimunski poliglandularni sindrom
tip I, kongenitalni diabetes insipidus, kongenitalna hipotiroza,
tiaminsko odvisna megaloblastna anemija, kanavanovo
bolezen, adrenolevkodistrofija,, Barthov sindrom, avtoimunski
limfoproliferativni sindrom, Papillon-Lefevre sindrom, podaljšana
QT doba, IPEX, Gorlin-Goltz sindrom, methemoglobinemija,
akrodermatitis enteropatica, Rothmund-Thomson, Baller-
Gerould sy, očesni albinizem, inzulinska rezistenca, kongenitalna
nevtropenija, hipogama globulinemija, homocistinurija,
kongenitalna eritrocitoza, cistična fibroza, akutna limfatična
levkemija pri otrocih (ALL), turnerjev sindrom, Crohnova bolezen.
V citogenetskem laboratoriju opravljamo kariotipizacijo, FISH
analize in analize subtelomernih regij.
Število preiskav
V letu 2009 smo opravili 233.058 različnih preiskav, v letu
2010 pa 160.782 preiskav. Zmanjšanje števila opravljenih
preiskav je posledica prenosa dela rutinskih preiskav v 24-urni
laboratorij KIKKB v mesecu juliju 2009. Prihodek v letu 2010 je
znašal 1.444.575 EUR in v letu 2009 1.483.057 EUR in njegovo
zmanjšanje ni v sorazmerju z zmanjšanjem obsega opravljenih
preiskav zato, ker se je povečalo število dragih specifičnih preiskav.
Ključni strokovni dosežki
Pridobitev dovoljenja za opravljanje dela na področju laboratorijske
medicine, kateraga je izdalo Ministrstvo za zdravje po opravljenem
nadzoru izpolnjevanja predpisanih pogojev iz Pravilnika o pogojih,
ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji na področju laboratorijske
medicine.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Izvajamo en raziskovalni projekt v okviru ARRS in en raziskovalni
program v okviru terciarne dejavnosti UKC Ljubljana po dva projekta.
Izobraževanje
Sodelavci so se udeležili šestih strokovnih srečanj v tujini in 13 v
domovini.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V mesecu decembru, 7.12. 2010 je Ministrstvo za zdravje opravilo
strokovni nadzor nad delom laboratorija in izdalo Dovoljenje
za opravljanje dela na področju laboratorijske medicine za
naslednjih pet let.
113

3.2.5.9. Služba za hematologijo in onkologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek za hematologijo in onkologijo (KOHO) je
osrednji republiški center za zdravljenje otrok z rakom in krvnimi
boleznimi. V diagnostično obravnavo sprejemamo vse otroke
do dopolnjenega 18 leta, s sumom na onkološko obolenje.
Poleg kompletne diagnostične obravnave izvajamo internistično
onkološko zdravljenje otrok ter koordiniramo eventuelno kiruško
in radioterapevtsko obravnavo teh bolnikov.
V okviru oddelka deluje tudi enota za transplantacijo krvotvornih
matičnih celic, kjer izvajamo avtologne in alogenične (sorodne in
nesorodne) transplantacije KMC.
KOHO izvaja diagnostiko in zdravljenje otrok s krvnimi boleznimi,
katerih nivo obravnave presega obravnavo na primarnem nivoju.
Prav tako deluje v okviru oddelka Republiški center (RC) za
hemofilijo, kjer je voden centralni republiški register bolnikov s
prirojenimi motnami hemostaze.
Število obravnav in posegov
Tabela 48: Obravnave (primerjalno z letom 2009)
Obravnave 2009 2010
Hospitalizacije 1.082 880
Ambulante 4.088 4.100
Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 smo objavili 2 članka v revijah citiranih v SCI. Sodelavci
KOHO so vključeni v 4 raziskovalne projekte, ki jih financira ARRS.
Organizirali smo srečanja s področja otroške hematoonkologije
na Pediatrični kliniki s tujimi gosti.
Sodelujemo v mednarodnih registrih in mednarodnih študijah:
ATRT pilot study 2000 in SIOP-CPT 2009, mednarodni študiji
OBSITI (Observational Immune Tolerance Induction Research
Program), mednarodni klinični študiji Nephroblastoma SIOP
2001, interkontinentalni študiji ALL IC BFM 2002, aktivno
sodelujemo v European network of rare bleeding disorders (RBD).
Izobraževanje
Sodelavci KOHO smo imeli v letu 2010 2 vabljeni predavanji v
tujini in 7 v Sloveniji.
Zadolžitve v domačih strokovnih organizacijah
Članstvo v Častnem razsodišču Zbornice kliničnih psihologov
Slovenije, Etični komisiji Pediatrične klinike, delovni skupini
Ministrstva za zdravje za izvajanje akcijskega načrta Paliativne
oskrbe v Sloveniji, Etični komisiji Pediatrične klinike, v Društvu
bolnikov z Gaucher-jevo boleznijo in Strokovnem svetu Društva
hemofilikov Slovenije ter Društvu Debra Slovenija (Dystrophic
Epidermolysis Bullosa Research Assosiation)., v Društvu bolnikov
z Gaucherjevo boleznijo Slovenije, Strokovnem svetu za hemofilijo,
delovni skupini SIOP-BT working group, združenju za pediatrijo in
združenju za hematologijo.
Tabela 49: Transplantacije (primerjalno z letom 2009)
Transplantacije 2009 2010
Kostni mozeg 6 4
Kostni mozeg - alogenični 5 3
SKUPAJ 11 7
114

3.2.5.10. Služba za neonatologijo
Kratek opis dejavnosti kliničnega oddelka
Klinični oddelek za neonatologijo (KONEO) Pediatrične klinike
Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je republiški
referenčni center za diagnostiko bolnih in nezrelih novorojenčkov,
kamor so napoteni novorojenčki iz vseh slovenskih porodnišnic.
Pacienti so obravnavani v skladu s sodobnimi priporočili za
obravnavo nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov. Oddelek je
usmerjen v specialno diagnostiko različnih kliničnih stanj, ki jo
izvaja samostojno ali v sodelovanju s subspecialisti in laboratoriji
drugih oddelkov pediatrične klinike. Obsega Neonatalni oddelek za
intenzivno oskrbo/nego nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov
(NOIN), Neonatalno ambulanto (NA) in Funkcionalno dejavnost
(FD). Na oddelku so redno so zaposleni štirje pediatri – specialisti,
od teh eden delno (4 ure tedensko) na Medicinski fakulteti v
Ljubljani, 7 višjih oz. diplomiranih in 18 srednjih medicinskih
sester, 1 administratorka. V delo na oddelku so vključeni še
fizioterapevt in delovni terapevt, dietetik in psiholog.
Na oddelku za intenzivno oskrbo novorojencev je 14 ležišč
(inkubatorji, ogrevana ležišča, postelje za novorojence). Vsa
ležišča imajo priključke za stalen nadzor življenjskih funkcij in
kisik. Oddelek je opremljen z 2 CPAP aparatoma, 2 ventilatorjema,
prenosnim ultrazvočnim aparatom in 3 monitorji možganskih
funkcij.
Transport z inkubatorjem je organiziran na oddelek, ki ga spremlja
posebej usposobljena medicinska sestra.
Ambulantna obravnava poteka vsak dan, 18 ur tedensko. Večina
opravljenih pregledov je prvih. V enoti za funkcionalno diagnostiko
večinoma opravljamo UZ preglede glave ter presejalne teste sluha.
115

Število obravnav in posegov
Tabela 50: Število sprejemov/hospitalizacij (primerjalno z letom 2009)
Število storitev v enoti za funkcionalno diagnostiko: UZ glave: 272
Ključni strokovni dosežki
2009 2010
Sprejemi 539 588
Tabela 51: Število ambulantnih pregledov (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Ambulantni pregledi 651 708
Prvi pregledi 526 649
% 81 92
• obravnava po principih celostne individualizirane razvojne
obravnave (Developmental care),
• uvedba ocenjevalne lestvice za prepoznavo motenj hranjenja
(NOMAS),
• uvedba metode kvalitativnega UZ merjenja kostne gostote,
• uvedba avtomatiziranega merjenja akustičnih izvabljenih
potencialov a ABR,
• izdelava in uvedba smernic za zdravljenje s Prostini,
• usposobljenost in vključitev zdravnika v ekipo za prevoz bolnih
novorojenčkov,
• priprava in usposabljanje kadra za uvedbo metode zdravljenja
dihalne stiske nCPAP.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Izobraževanje
Organizirali smo strokovni simpozij, seminar in učno delavnico,
sodelovali smo na treh simpozijih oz. seminarjih.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Izdelava kliničnih poti: Hiperbilirubinemija novorojenčka,
Izmenjalna transfuzija pri novorojenčku, Odtegnitveni sindrom,
Osteomielitis pri novorojenčku, Zdravljenje dihalne stiske z nCPAP.
Spremljanje bolnišničnih okužb; redni 1x mesečni sestanki s
pediatri infektologi z namenom nadzora zdravljenja okužb.
Spremljanje in beleženje neželenih dogodkov. Varnostne vizite.
Organizacija dela in učinkovitost
• izvajanje večine slikovne UZ diagnostike ob otrokovi postelji,
• flaksibilnost delovnega časa pri VMS (popoldanske izmene),
• fleksibilnost sprejemnega neonatologa, ki se odloča glede
sprejema in hospitalizacije ali ambulantne storitve.
Obvladovanje stroškov in trženje
• racionalizacija pri izdajanju zdravil in vračanju neporabljenih
zdravil,
• racionalizacija mikrobioloških preiskav,
• uvedba storitve v Funkcionalni diagnostiki za druge oddelke in
zunanje ambulante.
Sodelovanje z drugimi institucijami
• Brazelton Institute, Children’s Hospital, Boston, USA
• Centre for Family Research , Cambridge University, UK
• Fakulteta za Farmacijo
• Biotehnološka fakulteta
• Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo
V Službi za neonatologijo sodelujemo v dveh projektih in enem
programu, ki jih financira ARRS, v enem projektu v okviru terciarne
dejavnosti UKCL in šestih kliničnih raziskavah.
116

3.2.5.11. Služba za nutricionistiko,
dietetiko in bolniško prehrano
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Služba za nutricionistiko, dietoterapijo in bolniško prehrano
obsega Glavno kuhinjo, Mlečno kuhinjo, Dietno posvetovalnico
in Laboratorij za nutricionistiko. V Mlečni kuhinji pripravljamo
osnovno in dietoterapevtsko prehrano za otroke od rojstva do
starosti dveh let, v Glavni kuhinji pa za otroke starejše od dveh
let, za enega od spremljevalcev otrok starih do 6 let ter za doječe
mamice. V okviru Dietne posvetovalnice izvajamo prehransko
svetovanje na oddelkih ter staršem otrok, napotenih iz oddelkov in
ambulant. Poleg svetovanja pripravljamo navodila za prehrano pri
različnih bolezenskih stanjih. V Laboratoriju za nutricionistiko smo
vpeljali metodo za analitiko dolgoverižnih večkrat nenasičenih
maščobnih kislin v humanem mleku, plazmi dojenčkov in doječih
mater. Ukvarjamo se tudi s pedagoškim in raziskovalnim delom.
Število obravnav in posegov
Leta 2010 sva opravili 32.000 enodnevnih dietnih jedilnikov za
bolnišnično kuhinjo, 200 analiz 3-dnevnih tehtanih prehranskih
protokolov z računalniškim programom Prodi 5.2 expert plus
(Nutri science, Nemčija) in interpretirali ugotovitve o prehrani
dojenčkov in otrok, 1.050 svetovanj v dietni posvetovalnici ter
850 obiskov bolnikov na bolnišničnih oddelkih ter izračunali
ustrezno prehrano.
Tabela 52: Vrednost obrokov (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Znesek na leto (EUR) 1.050.398,07 1.170.437,54
Znesek na mesec (EUR) 87.533,10 97.536,50
117

Ključni strokovni dosežki
V skladu z najnovejšimi strokovnimi priporočili in smernicami sva
v letu 2010 izboljševali kvaliteto prehranskega svetovanja v dietni
svetovalnici in na oddelkih. Napisali sva nova, posodobljena,
otrokom prijazna dietna navodila, podprta z dokazi za več kot 20
različnih diet.
Aktivno sva sodelovali pri pripravi nacionalnih priporočil na
področju prehrane in dietetike, npr.: prehrana pri dislipidemijah
(članek), prehrana doječih mamic (brošura je v tisku), ketogena
dieta (brošura je v tisku), Smernice za prehrano dojenčka
(vabljeno predavanje na Derčevih dnevih; knjižica je natisnjena,
knjiga je v tisku), prehrana otroka s kronično drisko (vabljeno
predavanje), prehranska obravnava pri eozinofilnih enteropatijah
(članek) in drugo (točka 6).
Rezultate raziskovalnega dela in strokovne novosti sva predstavili
na kongresih, seminarjih in izobraževanjih. Klinično obravnavo
pacientov sva nadgradili z raziskovalnim delom (npr. uvajanje
e-prehranskega dnevnika, projekt – točka 4).
Pedagoško delo (NFM):- predavanje študentom medicine – prvo
leto uvajanja vaj iz predmeta dietetika za študente Biotehniške
fakultete po novem bolonjskem programu; mentorstvo pri več
diplomah in doktorskih delih, mentorstvo mlademu raziskovalcu
Evgenu Benediku.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Zaključili smo projekt „Prehrana adolescentov v Sloveniji“
(nosilec doc. dr. Nataša Fidler Mis), Ministrstvo za zdravje,
Ljubljana. V projektu smo obdelali podatke o prehranskih
navadah adolescentov v Sloveniji. Rezultate smo predstavili
v obliki več vabljenih predavanj, kot tudi v diplomskem delu
Helene Kobe, v knjigi European and Nutrition Health Report,
Karger, 2009, Elmadfa. Knjiga je dostopna na www.univie.ac.at/
enhr/downloads/enhrii_book.pdf. V letu 2010 sva napisali
tri izvirne znanstvene članke. V sodelovanju z Institutom Jožef
Stefan ter podjetjem Sonce.net izvajamo raziskavo o vodenju
e-Prehranskega dnevnika (strokovno ime: Odprta platforma
za klinično prehrano; OPKP; http://opkp.si). Namen raziskave
je ugotoviti uporabnost e-Prehranskega dnevnika za beleženje
prehranskega vnosa v klinični praksi. Maja 2010 smo pričeli
z raziskovalnim projektom: »Vloga humanega mleka v razvoju
črevesne mikrobiote dojenčka«. V raziskavo bomo vključili 300
nosečnic iz treh regij Slovenije: Ljubljana in okolica (n–100), Izola
in okolica (n–100) ter Maribor in okolica (n–100).
Izobraževanje
Sodelavci Službe za medicinsko, dietetiko in bolniško prehrano so
se v letu 2010 udeležili 10 strokovnih srečanj doma in 4 v tujini.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Kljub kadrovski stiski sledimo najnovejši literaturi in novim
priporočilom na področju nutricionistike: ESPGHAN, DGE; DACH,
WHO, FAO, UNICEF, AHA …
Organizacija dela in učinkovitost
Glede na število oddelkov, število bolnikov (ter število različnih
bolezni) in ambulant ter dveh kuhinj, bi Pediatrična klinika
po priporočilih EFAD (Evropska zveza dietetikov) potrebovala
vsaj 7 dietetikov. Celoten obseg dela opravita 2 dietetikčarki
(Helena Kobe, univ. dipl. inž., zaposlena od aprila 2010 dalje kot
pripravnica, ter Nataša Fidler Mis, zaposlena za 75 % delovnega
časa. Z novembrom 2010 smo dobili tudi mladega raziskovalca, ki
bi uvajal nove analitske postopke za analitiko maščobnih kislin v
humanem mleku in plazemskih lipidih v Biokemičnem laboratoriju
ter opravljal projekt, v katerega bomo vključili 300 doječih mamic.
Obvladovanje stroškov in trženje
Imamo veliko strokovnih in organizacijskih težav, ker v kuhinjah
nimamo zaposlenega dietetika, na kar sva že večkrat opozorili
pisno in ustno. Predlagava bolj smiselno obvladovanje stroškov:
npr. večja cenovna učinkovitost pri nakupu kvalitetnih živil. Poleg
tega sva napisali program za Širitev dejavnosti za Zdravstveni svet.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Dr. Eric L. Ding, Harvard Medical School, 655 Huntington Avenue,
Building II, 3rd Floor, Boston, Massachusetts Prof. Berthold
Koletzko, MD; Div. Metabolic Diseases and Nutritional Medicine,
Dr. von Hauner Children’s Hospital, Ludwig-Maximilians-University
of Munich Lindwurmstr. 4, D-80337 Muenchen, Germany, Prof .
dr. Tamás Decsi, University of Pécs, József A. utca 7, 7623 Pécs,
Hungary, Ministrstvo za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja, Interna
klinika Ljubljana, Zveze Potrošnikov Slovenije, Stomatološka
klinika, Biotehniški fakulteta, Medicinska fakulteta.
118

3.2.5.12. Klinični oddelek za otroško,
mladostniško in razvojno nevrologijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični oddelek je bil ustanovljen leta 1954 in je namenjen
oskrbi otrok z nevrološkimi boleznimi, leta 1996 je postal klinični
oddelek, leta 1999 bil preimenovan v Klinični oddelek za otroško,
mladostniško in razvojno nevrologijo, ker se mu je pridružil tudi
Center za epilepsije otrok in mladostnikov in Center za razvojno
nevrologijo (naziv KO je podaljšan za obdobje 2009 – 2014).
Predstavlja terciarni center v Sloveniji za zdravljenje otrok
in mladine z nevrološkimi boleznimi, vključno z razvojnimi
motnjami, umsko manjrazvitostjo, cerebralno paralizo in
motnjami avtističnega spektra. Podrobnejša struktura oddelka in
organigram sta dosegljiva na naši spletni strani: http://pednevro.
pedkl.si/.
Po preselitvi na novo lokacijo je na oddelku 21 postelj (približno
2300 hospitalizacij letno), ves teden obratujeta po dve ambulanti
(6000 ambulantnih pregledov letno), posebej je še enota za
nevrofunkcijsko diagnostiko (EEG, EMG, EP, LTM, CMCRF, PSG),
enota za razvojno psihologijo in nevropsihologijo in trije centri: za
epilepsijo, razvojno nevrologijo in avtizem.
Na KO je 51 članov osebja, 5 zdravnikov/zdravnic ima doktorat,
dve psihologinji imata doktorat, 5 je magistrov znanosti. Dva
zdravnika sta delno zaposlena na Medicinski fakulteti. Oddelek je
dobil akreditacijo za izvajanje programa specializacije iz otroške
nevrologije, po opravljeni vizitaciji EPNS leta 2009. Sodeluje
v doktorskem programu Biomedicina na Medicinski fakulteti v
Ljubljani in je soorganizator doktorskega študija Nevroznanost na
Univerzi v Zagrebu. Trenutno potekajo 4 mednarodni projekti, en
program ARRS (sodelujoči) in en projekt ARRS, v soorganizaciji
oddelka je tudi vsakoletna Poletna šola epileptologije in številni
seminarji mednarodnega izobraževanja Ipokrates, kot tudi drugi
simpoziji/kongresi in delavnice s področja nevrologije in avtizma.
K oddelku sodi tudi nevladna organizacija Ustanova za otroško
nevrologijo. v letu 2010 je bil ustanovljen Center za razvojno
nevroznanost na Medicinski fakulteti, Univerze v Ljubljani.
Število obravnav in posegov
Hospitalna dejavnost
Tabela 53: Število obravnav (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Število sprejemov 2.319 2.210
Število odpustov 2.177 2.202
Število SPP 2268 2146
Število doječih mater 334 441
Število zapletov / 2
Število smrti / 1
Začasni sprejemi 825 774
Začasni odpusti 823 790
Urgentni sprejemi 567 597
Neakutna obravnava 6 1
Samoplačniki 9 16
Sekundarni – primeri (%) 139 (6 %) 77 (3,5 %)
Terciarni – primeri (%) 2180 (94 %) 2133 (96,5 %)
Specialistično ambulantna dejavnost
Tabela 54: Št. prvih in ponovnih pregledov (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Psihološka obravnava*
prvi pregled 163 92
ponovni pregled 219 159
RNO*
*samo prvo polletje
prvi pregled 1.653 899
SKUPAJ 7.259 6.655
* samo prvo polletje
119

Nevrofunkcijska dejavnost
Tabela 55: Poročilo o nevrofizioloških preiskavah v letu 2010
2010
EEG lab.
VideoEEG 2917
VTM 57
Kasetni 2
EP lab.
Avdiometrija 176
SSEP 134
APMD 18
EMG (dr. Kž) 178
V naših laboratorijih smo v letu 2010 pri 3212 pacientih opravili
3304 preiskav.
Tabela 56: Št. preiskovancev in št. preiskav (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Št. preiskovancev 2.978 3.212
Št. preiskav 3.036 3.304
Snemanje srčno-dihalnih vzorcev preko noči –
CMCRF 2010 (2009)
Na našem kliničnem oddelku: 556 (289)
Na drugih oddelkih pediatrične klinike: 238 (300)
Na drugih oddelkih UKCL: 6 (6)
Skupaj za leto 2010 (2009): 800 (695)
Ključni strokovni dosežki
Od leta 2007 smo vsako leto sonosilci doktorskega študija
Nevroznanosti, ki poteka na Medicinski fakulteti v Zagrebu v
organizaciji Inštituta za istraživanje mozga v Zagrebu (prof. Ivica
Kostović) – dva dni predavanj. Organizacija pete Mednarodne
poletne šole epileptologije – J Bancaud v Preddvoru – 5th
Postgraduate Practical Epilepsy School, Slovenia, Hotel Bor,
Preddvor in the tradition of Ecole Pratique Jean Bancaud,
Sept 23-26, 2010: EMOTIONS AND SEIZURES, Organizacija
mednarodnega seminarja POSEBNOSTI ODRAŠČANJA PRI
OSEBAH Z ASPERGERJEVIM SINDROMOM IN AVTIZMOM
September 21-22, 2010, Ljubljana, Slovenija.
Priprava programa seminarja Ipokrates v Madridu (4. – 7. 6. 2010)
z naslovom Follow-up of preterm infants.
Sodelovanje pri organizaciji 5. Slovenski Pediatrični kongres z
mednarodno udeležbo, soorganizacija; 16. – 18. 9. 2010, Radenci.
Sodelovanje pri organizaciji: Podiplomski tečaj pediatrične
elektroencefalografije; soorganizacija; september-oktober 2010,
Split, Hrvaška.
Ključni raziskovalni projekti
Sodelujemo v 6 projektih, sofinancer je Evropska unija, v 4
raziskovalnih projektih v okviru ARRS in še v 2 mednarodnih
raziskovalnih projektih. Ustanovili smo Center za razvojno
nevroznanost pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Izobraževanje
Na MF v Ljubljani tudi v okviru predmeta – tematskega sklopa –
Nevrološke vede (40 KT) na doktorskem študiju Biomedicina in
še s tremi izbirnimi predmeti.
Od leta 2007 smo vsako leto sonosilci doktorskega študija
Nevroznanosti, ki poteka na Medicinski fakulteti v Zagrebu v
organizaciji Inštituta za istraživanje mozga v Zagrebu.
Organizirali smo peto Mednarodno poletno šolo epileptologije.
Organizirali smo mednarodni seminar POSEBNOSTI ODRAŠČANJA
PRI OSEBAH Z ASPERGERJEVIM SINDROMOM IN AVTIZMOM.
Pripravili smo program seminarja Ipokrates v Madridu.
Sodelovali smo pri organizaciji 5. slovenski pediatrični kongres
z mednarodno udeležbo, sodelovali pri organizaciji: Podiplomski
tečaj pediatrične elektroencefalografije.
Organizirali smo in bili soorganizatorji pri dveh mednarodnih in 5
domačih strokovnih srečanjih.
Razvojno raziskovalno delo
Na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno
nevrologijo potekajo klinično usmerjene raziskovalne dejavnosti
(EU projekti in ARRS projekti/program), nekatere nevrofunkcijske
raziskave (COST27)) in nevropsihološke ter razvojno-psihološke
raziskave (ARRS in Terciar I UKCL), za katere imamo potrebno
120

opremo in zaposleni dve mladi raziskovalki, in sicer s področja
medicine in psihologije. Razvijamo interdisciplinarno sodelovanje
z inštitucijami kot so: inštituti Medicinske fakultete (predvsem
Inštitut za patofiziologijo) – v ustanavljanju je Center za razvojno
nevroznanost pri MF, Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani (mednarodna
študija o vplivu živega srebra v hranilih – PHIME raziskava),
Inštitutom za istraživanje mozga na Medicinski fakulteti v Zagrebu
(ARRS projekt HR-SLO). Sodelujemo tudi z vodilnimi raziskovalnimi
inštitucijami v svetu, kot so: University of California v San Franciscu
(prof Donna Ferreiro – dr Damjan Osredkar je bil 1,5 let na postdoc
raziskovalnem študiju), Celeveland Clinic, Epilepsy Centre,
Cleveland (dr Natalija, Krajnc je bila 4 mesece na dodatnem
usposabljanju iz epileptpologije) in intitucijami kot so: Great
Ormond Street London, Children’s Hospital, Hopital des Enfants
Malades, Paris, Univerzotetna klinika v Vogtereuthu in Univerzitetna
klinika v Innsbrucku ter Foundation Rotschild v Parizu.
Rezultati raziskovalnega dela so objavljeni v mednarodnih
SCI revijah in drugih raziskovalnih člankih (glej objave po
posameznikih) ali so bili predstavljeni na aktivnih udeležbah na
kongresih v tujini in na vabljenih predavanjih.
Ustanovili smo Center za razvojno nevroznanost pri MFUL.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Sodelujemo z IPOKRaTES International, University of Innsbruck
in Manhheim, organizacija seminarja v Atenah in Mednarodne
poletne šole epileptologije J Bancaud. Organiziramo evropske
projektne sestanke v Ljubljani: SCPE, Grenoble in Madrid in
RESPECT, Gotehnburg.
Sodelujemo z univerzitetno bolnišnico Al Sabah, Children’s
Hospital, Kuwait.
Sodelujemo z Inštitutom za istraživanje mozga (HIIM), doktorski
študij Nevroznanost in projekt hipoksično – ishemične encefalopatije
(ARRS projekt).
Obvladovanje stroškov in trženje
Samoplačniška dejavnost je organizirana na področju ambulantne
dejavnosti (ambulante otroške nevrologije in ambulante razvojnonevrološke
obravnave), medtem ko smo bolnišnično obravnavali
16 bolnikov (v glavnem s področja nekdanje Jugoslavije) v
skupnem znesku okoli 100.000,00 EUR.
Mesečno spremljanje vseh vrst materiala, zdravil, internih in
eksternih stroškov ter spremljanje izvajanja planiranega programa
je omogočalo nemoten potek dela in izvajanje sprotnih korektivnih
ukrepov.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Klinične poti
Klinične poti, ki smo jih uporabljali že pred letom 2010:
• obravnava otrok s cerebralno paralizo (projekt na Zdravniški
zbornici Slovenije)
Klinične poti v pripravi:
• obravnava otroka s krči
• spektroavtistična motnja
Smernice, ki smo jih uporabljali že pred letom 2010:
• nacionalne smernice za epilepsijo
• smernice za obravnavo otrok in mladostnikov z motnjami
dihanja v spanju
• algoritem odkrivanja nevrodegenerativnih bolezni
• smernice za obravnavo otrok z živčno-mišičnimi boleznimi
(Treat NMD)
Smernice
Smernice, ki smo jih pričeli uporabljati v leti 2009/2010:
• algoritem obravnave epileptičnega statusa
Smernice v pripravi:
• smernice za obravnavo otrok z motnjo v razvoju
• smernice obravnave avtističnih otrok
• etične smernice
Kazalniki kakovosti
Redno sodelovanje z Zdravniško zbornico Slovenije:
• sodelovanje pri projektu Kakovost v zdravstvu:
Cerebralna paraliza
• in epilepsija
Mednarodno spremljani kazalniki:
• vodenje Mednarodne šole epileptologije J Bancaud
• sodelovanje v CNA – Committee of National Advisors, pri
EPNS (Erupean Paediatric Neurology Society)
• sodelovanje pri mednarodni organizaciji IPOKRaTES, Mannheim
Drugi kazalniki:
• vodenje Delovne skupine za etiko pri EAP – European
Academy of Paedaitrics, Paediatric Section of UEMS
• redlog za ustanovitev Centra za razvojno nevroznanost pri
Medicinski fakulteti v Ljubljani.
• nagrada Ad futura (Damjan Osredkar)
• preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb in zapletov
• nizke čakalne dobe
• veliko število hospitaliziranih samoplačnikov
• izvajanje rednih notranjih strokovnih nadzorov
• spremljanje izpolnjevanje plana
• spremljanje izkoriščenosti aparatur
• izdelava letnih planov
121

Uvedba izboljšav, novosti v smislu učinkovitosti,
varnosti, racionalizacije
Uvedba novih/dopolnjenih zdravstvenih programov (MZ):
Videotelemetrija, Obravnava trdovratnih epilepsij, Nevropsihološko
spremljanje na operacijo epilepsije v tujini, Pediatrična
elektromiografija (nov, v pripravi).
Drugo
Varnost: poskrbeli smo za varnost bolnikov, hudih zapletov ni
bilo, prišlo pa je do smrti ob anesteziji na Kliničnem oddelku za
radiologijo – MM konferenca in prijava sledita v letu 2011.
Ostalo
Vse leto smo skrbeli za čim boljšo racionalizacijo dela, za hitro in
učinkovito delovanje, s čim manj porabljenimi sredstvi. Selitev
na Novo pediatrično kliniko je poleg velike in stalne kakovostne
udeležbe celotnega osebja terjala tudi precej dodatnih finančnih
sredstev.
Sodelovanje z drugimi institucijami
• Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Ljubljana
• Inštitut Jožef Stefan Ljubljana (projekt PHIME)
• Hrvatski Institut za Istraživanje Mozga (HIIM) in Medicinske
fakulteta Univerze v Zagrebu, Hrvaška
• Univerzitetski Klinički Centar Split in Medicinska fakulteta
Univerze v Splitu, Hrvaška
• IPOKRATES International, Mannheim, Nemčija
Izobraževanje
Objavili 2 članka v revijah SCI in 36 drugih člankov, bili mentorji
pri enem zaključenem doktoratu in bili mentorji pri nagrajeni
študentski Prešernovi nalogi in mentorji pri dveh magisterijih.
Kot gostujoči profesorji smo se udeležili 12 mednarodnih
kongresov/simpozijev v tujini.
Pravkar je izšlo poglavje v učbeniku Euromastercourse – EU
učbenik pediatrije v angleščini.
Poleg tega smo se ob preselitvi priključili na nove tehnologije (na
oddelku in v ambulantah je polno novih printerjev, z zelo dragimi
rezervnimi deli, zlasti tonerji), nimamo pa še brezpapirnega
poslovanja in ustrezne IT tehnologije.
Ključni raziskovalni projekti
Sodelovali smo pri organizaciji Centra za epilepsije odraslih,
Nevrološka klinika, UKCL
Sodelujemo v 5 evropskih raziskovalnih projektih in 3 projektih, ki
jih financira ARRS.
Posebni projekti KO: Priprava dokumentacije za akreditacijo za
EPNS, Priprava za ustanovitev Centra za razvojno nevroznanost, MF,
Vzpostavitev delovanja Centra za avtizem, Ponovna vzpostavitev
Registra za ogrožene novorojenčke, Priprava dokumentacije za
vzpostavitev novega Registra za cerebralno paralizo, ki bo povezan
z evropskim registrom za CP (SCPE, Grenoble).
Strokovni in izobraževalno-znanstveni dosežki
Strokovni:
Vodenje epileptoloških multidiscipliranih konzilijev, sodelovanje
na nevroradioloških-nevropediatričnih konzilijih, sodelovanje na
neonatalno-nevropediatričnih konzilijih, sodelovanje na pediatričnihnevrorehabilitacijskih
konzilijih (Univerzitetni rehabilitacijski inštitut,
Ljubljana) – nova dejavnost.
122

3.2.6. STOMATOLOŠKA KLINIKA
Stomatološka klinika je edina terciarna ustanova na področju
strokovne pedagoške in raziskovalne dejavnosti zobozdravstva v
Republiki Sloveniji. Stomatološko kliniko sestavlja pet centrov:
• Center za otroško in preventivno zobozdravstvo,
• Center za zobno in čeljustno ortopedijo,
• Center za ustne bolezni in parodontologijo,
• Center za zobne bolezni,
• Center za stomatološko protetiko.
Sodelavci v teh centrih izvajajo stomatološko strokovno dejavnost
na sekundarni in terciarni ravni posameznih stomatoloških
specializacij, ki jih pokrivajo navedeni centri. Glede na dejstvo,
da klinika služi tudi kot učna baza Odseka za dentalno medicino
Medicinske fakultete, smo tudi v letu 2010 na posameznih centrih
Stomatološke klinike vršili strokovno stomatološko dejavnost
na primarni ravni, kar je neobhodno potrebno za izobraževanje
dodiplomskih študentov in pripravnikov dentalne medicine.
Pedagoško poslanstvo smo sodelavci Stomatološke klinike tudi v
letu 2010 opravljali na področju izvedbe specializacij posameznih
stomatoloških specialnosti. Tudi v letu 2010 smo sodelavci
Stomatološke klinike s tradicionalnim seminarjem pod naslovom
Strokovna doktrina Stomatološke klinike prispevali k utrjevanju
ugleda klinike v slovenskem zobozdravstvenem prostoru. Tudi
v letu 2010 smo sodelavci Stomatološke klinike izkoristili
enkratno priložnost možnosti interakcije vrhunskih stomatoloških
specialistov, kar omogoča kvalitetno diagnostiko, zdravljenje in
rehabilitacijo stomatoloških pacientov.
Na področju raziskovalne dejanosti smo sodelavci Stomatološke
klinike v letu 2010 sodelovali v večih raziskovalnih programih,
temeljnih raziskovalnih projektih in terciarnih projektih UKCL in o
raziskovalnem delu poročali na mnogih mednarodnih in domačih
kongresih, med katerimi smo nekatere tudi organizirali. Rezultati
raziskovalnega dela so objavljeni v večih člankih v SCI revijah in v
domači strokovni literaturi.
Med slabosti in nevarnosti moramo omeniti predvsem neustrezne
prostorske razmere na Stomatološki kliniki. Pomanjkanje
prostorov, njihova funkcionalnost in dotrajanost 60 let stare
stavbe Stomatološke klinike se bo v prihodnje še poslabšalo
z izgradnjo nove Lipičeve ceste. Sedanje prostorske razmere
ne omogočajo nadaljnega razvoja strokovne, pedagoške in
raziskovalne dejavnosti, zato nujno potrebujemo podporo za
izgradnjo nove Stomatološke klinike.
123

SWOT analiza
Prednosti
Koncentracija vrhunskih strokovnjakov na vseh področjih
stomatologije, ki opravljajo tako zahtevno klinično kot pedagoško
in raziskovalno delo.
Slabosti
Neustrezna oprema na posameznih centrih, premajhna integracija
med posameznimi specialnostmi, manjkajoči informacijski sistem.
Priložnosti
Populacija se vse bolj zaveda, da potrebuje najkvalitetnejše storitve.
Nevarnosti
Največja ovira za razvoj so 60 let stari prostori Stomatološke
klinike, ki ne zadoščajo več za razvoj kvalitativnega vrhunskega
zobozdravstvenega varstva. Potrebna je izgradnja nove Stomatološke
klinike.
124

3.2.6.1. Center za ustne bolezni in
parodontologijo
Kratek opis dejavnosti centra
Osnovna dejavnost centra je korektivna faza zdravljenja
parodontalne bolezni. S parodontalno kirurškimi tehnikami
zmanjšamo globoke obzobne žepe, odpravimo mukogingivalne
težave in omogočimo regeneracijo obzobnih tkiv. Svojim
pacientom nudimo tudi implantološko zdravljenje.
Manjši odstotek pacientov (20 %) je napotenih zaradi ustnih
bolezni. Nekatere od njih zdravimo v sodelovanju z dermatologi,
onkologi in internisti.
Število obravnav in posegov
V letu 2009 je bilo opravljenih 7.442 obravnav pri 3.151 pacientih,
letna obveznost, ki jo določa ZZZS, je bila presežena (182.871).
V letu 2010 je bilo opravljenih 7.659 obravnav pri 3.355 pacientih,
letna obveznost, ki jo določa ZZZS, je bila presežena (188.022).
Ključni strokovni dosežki
Zaključili smo klinično raziskavo za uvedbo novega načina
zdravljenja agresivnega parodontitisa s fotodinamičnim učinkom,
ki bi lahko nadomestilo ustaljeno dodatno zdravljenje te vrste
bolezni z antibiotiki. Kot pokazatelj uspešnosti zdravljenja smo
spremljali parodontalne parametre po 3, 6, 9 in 12 mesecih.
Ugotovili smo, da je zdravljenje agresivnega parodontitisa s
fotodinamičnim učinkom prav tako učinkovito kot zdravljenje z
antibiotikom.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Specialisti na Centru so vključeni v 2 raziskovalne programske
skupine in projekte v okviru ARRS ter v en raziskovalni projekt v
okviru terciarne dejavnosti UKCL.
Izobraževanje
Zagotavljanje sistema kakovosti
Sistem kakovosti zagotavljamo s ponovnimi pregledi bolnikov.
Glede na opravljen poseg bolnike povabimo na ponovni pregled
in izmerimo parodontalne parametre. Po končanem kirurškem
posegu bolnika spremljamo še 6 mesecev, nato pa ga napotimo k
njegovemu osebnemu zobozdravniku na vzdrževalno zdravljenje.
Pri bolnikih, ki imajo agresivno obliko parodontalne bolezni,
tudi vzdrževalno fazo zdravljenja opravljamo na centru in jih
vabimo na kontrolne preglede na 3 do 4 mesece. Po vzstavitvi
zobnih vsadkov bolnika vabimo na kontrolni pregled vsako leto.
Uspešnost prekrivanja razgaljene zobne korenine spremljamo
vsakih 6 mesecev. Spremljanje ustnih bolezni je različno glede na
vrsto bolezni.
Organizacija dela in učinkovitost
Pri zdravljenju parodontalne bolezni se držimo doktrinarnih zahtev
in logistike. Oblikovali smo načela nujnosti obravnave naših
pacientov, in sicer: nujno (1), hitro (2) in redno (3). Paciente
skušamo dokončno pozdraviti v najkrajšem možnem času,
zato tistim, ki potrebujejo več parodontalno kirurških posegov,
rezerviramo potrebno število datumov v naprej.
Obvladovanje stroškov in trženje
V letu 2010 smo uvedli samoplačniško ambulanto za
implantološko zdravljenje.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Sodelujemo z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, Inštitutom
Jožef Stefan v Ljubljani, Inštitutom za patološko fiziologijo MF
v Ljubljani, Nevrološko kliniko UKCL, Univerzo na Primorskem,
FOTONO d.d., Ljubljana in HELBO Photodynamic Systems GmbH
& Co KG iz Avstrije.
Zaposleni na centru so se udeležili 37 mednarodnih in domačih
strokovnih srečanj, 20 je bilo aktivnih udeležb. Organizirali smo
dve domači strokovni srečanji.
Objave
V revijah, ki jih indeksira SCI smo objavili 3 prispevke.
125

3.2.6.2. Center za otroško in
preventivno zobozdravstvo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Otroško in preventivno zobozdravstvo skrbi za diagnostiko,
zdravljenje in preventivo zobne gnilobe in ostalih obolenj
orofacialnega področja pri otrocih in mladostnikih. Temeljna
usmeritev je uvajanje in spremljanje enotne sodobne doktrine
zdravljenja, sledimo sodobnim usmeritvam, kot je splošna
zahteva v medicini, katere integralni del je področje otroškega
in preventivnega zobozdravstva enako zanesljivo, kot to velja za
vsa druga področja dentalne medicine. Na Center za otroško
in preventivno zobozdravstvo napoteni pacienti so predvsem
otroci in mladostniki z napredovano zobno gnilobo z vsemi
posledicami, ki jih prinaša zamujeno zdravljenje, čemur sledi
zahtevna endodontija mlečnih zob in endodontsko zdravljenje
nedoraslih korenin stalnikov. Zaradi naraščajočega števila
poškodb zob interkaninega sektorja /predvsem komaj izraslih
zgornjih enojk/, se povečuje število kompliciranih zdravljenj leteh,
ki terja intenzivno sodelovanje z ortodonti, parodontologi in
maksilofacialnimi kirurgi.
Ena od pomembnejših dejavnosti je stalna konzilijarna obdelava
hospitaliziranih otrok in mladostnikov s Pediatrične klinike v
Ljubljani, največ s hematološko-onkološkega, kardiološkega in
nefrološkega oddelka. Skoraj praviloma so ti pacienti s slabim
oralnim zdravjem, za uspešno zdravljenje osnovne bolezni,
največkrat gre tu za transplantacije kostnega mozga in srčne
operacije, pa je seveda predpogoj sanirano zobovje. V okviru
Centra za otroško in preventivno zobozdravstvo izvajamo kot
terciarno dejavnost sanacijo zob v splošni anesteziji in to
predvsem za otroke, ki so moteni v duševnem in telesnem razvoju
in že prej omenjene otroke s Pediatrične klinike, ki potrebujejo
celostno obravnavo pred predvidenimi zahtevnimi operacijami.
Število obravnav in posegov
V letu 2009 je bilo opravljenih 3.409 obravnav pri 1.453 pacientih.
V letu 2010 je bilo opravljenih 3.531 obravnav pri 1.510 pacientih.
Ključni strokovni dosežki
Med strokovne dosežke uvrščamo čim zgodnejše odkrivanje
kariesa pri otrocih in mladostnikih s t.i. bite-wing tehniko
intraoralnega slikanja zob, saj je klinično neopaznih približno 75
% karioznih sprememb na aproksimalnih ploskvah zob in 25 %
karioznih sprememb na okluzalnih ploskvah zob transkaninega
sektorja. Za zgodnje odkrivanje kariesa je tako najbolj primerno
slikanje zobnih kron, saj so na sliki prikazane krone in cervikalni
predel korenine spodnjih in zgornjih zob. Dosedanji način
panoramskega slikanja zaradi slabe ločljivosti in prekrivanja
zobnih kron je za odkrivanje zgodnjega kariesa neprimeren. Doza
sevanja, ki jo pacient prejme ob slikanju s t.i. bite-wing tehniko,
je enaka dozi, ki jo iz okolja prejme v 4 urah, kar je pomemben
podatek.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Sodelavci centra sodelujejo v dveh raziskovalnih projektih.
Izobraževanje
Specialisti s Centra so se v letu 2010 udeležili 11 domačih in
mednarodnih strokovnih srečanj, od teh je bilo 9 aktivnih udeležb.
V sodelovanju z ostalimi Centri smo sodelovali pri organizaciji
vsakoletnega seminarja »Strokovna doktrina Stomatološke
klinike«. V mesecu septembru smo organizirali »Slovenske
pedontološke dneve« z mednarodno udeležbo.
V okviru internih izobraževanj za specialiste in zobozdravnike
Stomatološke klinike smo organizirali predavanja dveh tujih
strokovnjakov: Dr. Ari Kupiectzky: Stopping the pacifier habit,
when it begins and when it ends
Dr. David Manton:MI dentistry – is it just small fillings Dr. David
Manton: Caries – where to from here
Objave
Objavili smo 4 prispevke v domači in 3 prispevke v tuji strokovni
literaturi.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Kakovost zagotavljamo z rentgenskimi kontrolami endodontsko
pozdravljenih zob takoj po polnitvi in nato čez eno eno.
Pri dograditvah poškodovanih in odlomljenih zobeh redno
kontroliramo vitaliteto zob, po 1 mesecu od poškodbe, po 3
mesecih, čez pol leta, po 1 letu, po 2 letih.
Organizacija dela in učinkovitost
Za boljšo organizacijo in učinkovitost uvajamo kriterije nujnosti :
1. nujno, 2. hitro, 3. redno. Pri tem se držimo doktrinarnih načel.
126

3.2.6.3. Center za fiksno protetiko in
Center za snemno protetiko
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Že od ustanovitve Stomatološke klinike je pretežna aktivnost
zaposlenih na protetiki šolanje študentov dentalne medicine in
pripravnikov. Preostali čas je namenjen specialistični protetični
in gnatološki dejavnosti za UKC in šolanju specializantov
stomatološke protetike. Dejavnosti obeh ustanov se tako
prepletajo, da je med njima težko postaviti ločnico. Zaradi
prostorske in kadrovske stiske (premalo delovnih mest, zobnih
asistentk in zobotehnikov) je sprejem novih specializantov
omejen na enega do dva letno, čeprav so potrebe na terenu velike.
Študente učimo štiri predmete od tega trije obsegajo klinične
vaje na pacientih in s tem angažirajo sredstva UKC. Klinični pouk
obsega okoli 75 % prostorskih in časovnih kapacitet centrov
(delovna mesta in kadri), skoraj devet mesecev v letu.
Specialistične dejavnosti obsegajo interdisciplinarno obravnavo
zahtevnih protetičnih in restavrativnih zdravljenj in oskrbe delne
in popolne brezzobosti, čeljustnih anomalij, postkirurških stanj po
operacijah disgnatij, poškodb in tumorjev, temporomandibularnih
motenj in bruksizma, polimetalizma. Pri tem uporabljamo klinične
in laboratorijske metode diagnostike in oskrbe s področij fiksne,
snemne, kombinirane protetike, temporomandibularnih motenj,
implantatnoprotetične oskrbe, maksilofacialne protetike,
parodontalne protetike, gerontoprotetike in estetske protetike.
Poleg tega uvajamo nove metode diagnostike, zdravljenja in
protetične oskrbe za opisano patologijo, postavljamo pravila
dobre klinične prakse in kvalitete dela in jih predstavljamo v
slovenskem zobozdravstvenem varstvu. Smo meritorna institucija
za vsa vprašanja stomatološke protetike v Sloveniji. Raziskovalno
delo opravljamo preko projektov in po programih na MF in na
UKCL.
Stalno zaposleni asistenti, docenti in profesor na MF so v delovnem
razmerju z UKC kot specialisti protetike s 35 % delovnikom, torej
zaposlujemo samo 2,70 FTE specialista, kar ob velikem navalu
pacientov, pomanjkanju delovnih mest in časa povzroča dolge
čakalne dobe. Od sedmih asistentk na Fiksni protetiki sta samo
dve zaposleni na UKCL, ostale na MF in delajo za UKCL. Center
nima svoje tajnice niti pisarne.
Število obravnav in posegov
Tabela 57: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009)
Št. storitev Št. obravnav Št. pacientov Št. točk EUR
Fiksna 2010 13.329 2.290 1.066 162.940 484.570,00
Fiksna 2009 12.137 2.085 949 153.159 454.173,00
Indeks Fiks. 2010:09 110 109,8 112 106,3 106,60
Snemna 2010 4.138 1.006 712 140.429 402.895,00
Snemna 2009 4.111 1.119 821 147.760 406.103,00
Indeks Sne. 2010 : 2009 100,6 89,9 86,7 95 99,20
Skupaj F. in S. 2010 17.467 3.296 1.778 303.369 887.465,00
Skupaj F. in S. 2009 1.248 3.204 1.770 300.919 860.276,00
Indeks F. in S. 2010 : 2009 107,5 102,8 100,4 100,8 103,10
127

Ključni strokovni dosežki
Kot prvi na svetu smo v interdisciplinarni študiji ortodontije in
protetike elektrognatografsko obravnavali kvaliteto žvečenja pri
skupini predšolskih otrok s križnim grizom pred in po terapiji. Ob
tem je nastal doktorat, več mednarodnih poročil in SCI članek.
Za svoje raziskovalno delo na cirkonijevem oksidu, ki ga sicer
opravljamo v okviru protetičnega projekta MF in Instituta Josef
Stefan, je naš specializant asist Matjaž Golobič pod mentorstvom
dr. Petra Jevnikarja na svetovnem kongresu Academy of Dental
Materials dobil oktobra leta 2010 Paffenbergerjevo nagrado za
najboljše raziskovalno delo doktorandov v tem letu.
Razvijamo klinično gnatološko dejavnost diagnostike in
zdravljenja temporomandibularnih motenj, artropatij čeljustnega
sklepa in bruksizma kot samostojno dejavnost centra.
Oblikovali smo klinične in laboratorijske poti zobnoprotetičnih
storitev pri pacientih po obsežnih operacijah v maksilofacialni
regiji. To omogoča pomembno bolj učinkovito oskrbo delno
in popolnobrezzobih oseb z obraznimi defekti različnega
obsega. S protetičnimi deli, ki se sidrajo na intraoralnih in
ekstraoralnih vsadkih, je sedaj s pomočjo različnih zobnih protez,
maksilofacialnih protez in obraznih epitez možno učinkovito
oskrbeti tudi najbolj zahtevne klinične primere.
V sodelovanju med protetiko in Oddelkom za keramiko Instituta
Josef Stefan smo kupili napravo za analogno izdelavo ogrodij za
mostove iz oksidne keramike, ki jo bomo uporabljali za klinično
delo na Stomatološki kliniki in za raziskave. Iz raziskovalnih
sredstev na MF smo že vplačali za digitalno napravo za CAD CAM
izdelavo mostovnih ogrodij iz različnih materialov, ki jih bomo
lahko tržili, saj jih zavarovalnica ne plača, in si s tem obetamo
napredek v laboratorijski in klinični protetiki.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Sodelovali smo na projektu ”Nanostrukturirani polimerni implantati
v medicini” s Strojno fakulteto UL, v raziskovalnem programu o
cirkonijevi oksidni keramiki visoke trdnosti z Odsekom za keramiko
Instituta Josef Stefan ”Inženirska in bio-keramika”, na raziskovalnem
programu Stomatološke klinike “Preiskovanje orofacialnega področja
za izboljšanje oralnega zdravja” in na terciarnem razvojnem projektu
temporomandibularnih motenj UKCL.
Izobraževanje
Devet specialistov se je udeležilo desetih mednarodnih srečanj –
izobraževanj, trije petih domačih srečanj (plačnik vseh MF), trije
zobotehniki enega izobraževanja, dve zobni asistentki sedmih
domačih izobraževanj (plačnik UKCL). Imeli smo šest vabljenih
predavanj, eno v tujini.
Ena kolegica se udeležuje enoletne subspecializacije s področja
zdravljenja temporomandibularnih motenje in njih epidemiologije
ter motenj spanja na univerzitetni kliniki v Minneapolisu, USA.
Končane specializacije iz stomatološke protetike: asist. dr. Peter
Jevnikar, dr. dent. med.
Specializacije iz stomatološke protetike v teku: Špela Turk Bezlaj, dr.
dent. med.; mentor: doc. dr. Milan Kuhar. Saša Obermajer, dr. dent.
med.; mentor: doc. dr. Milan Kuhar, Emilija Gačevski, dr. dent. med;
mentor LMarion. Kandidatka je na porodniškem dopustu.
Dva zobotehnika se šolata na Fakulteti za zdravstvo, smer visoka
zobna tehnika.
Objave
V letu 2010 smo imeli 2 prispevka, ki jih indiksira SCI in 10 drugih
objav doma in v tujini.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Izdelali smo sistem vrednotenja kvalitete protetične oskrbe s
kovinskoporcelansko prevleko, ki je v fazi preverjanja.
Organizacija dela in učinkovitost
Laboratoriji so s svojo opremljenostjo in s tem zastarelostjo
tehnologije šibek člen delovnega procesa. Dva od treh laboratorijev
na protetiki nista bila spremenjena in posodobljena od leta 1964
in sta opremljena za nivo standarda ZZZS, to je Zelena knjiga iz
leta 1982. Če bi nam dovolili pošiljati dela v privatne laboratorije,
bi ti lahko zadovoljili našemu kliničnemu znanju, potrebam in
zahtevam. V vseh treh zobotehničnih laboratorijih potrebujemo
novo opremo in več sredstev za izobraževanje v tujini.
Klinična delovna mesta na obeh protetikah so bila na novo
postavljena leta 1987 oz.1989 po takratnih standardih in
kljub dobremu servisiranju danes več ne ustrezajo v celoti.
Specialistične ambulante za specialiste in specializante potekajo
v vajalnici za študente, kjer je tudi oprema namenjena njihovemu
nivoju. Imamo samo dve specialistični ambulanti v ločenem
128

prostoru, ki pa nimata nobene opreme za sodobno digitalno
diagnostiko in načrtovanje oskrbe.
Materiale imamo sodobne, ker jih uspemo financirati s
samoplačniškimi storitvami oz. doplačili za nadstandardne
storitve. Standard ZZZS nam jih ne zagotavlja. Za nove investicije
pa 2,7 FTE specialista protetika ne more zaslužiti in jih pričakujemo
od UKCL.
Od združitve obeh centrov v enotni Center za stomatološko
protetiko pričakujemo novo organiziranost centra, investicije v
prostore in formalno postavitev štirih specialističnih dejavnosti:
stomatološka protetika z implantologijo, maksilofacialna
protetika, zdravljenje temporomandibularnih motenj in bruksizma
ter raziskave dentalnih materialov in tehnologij.
Evropo, International Association for Dental Research, Royal
Society of Medicine.
Domače sodelovanje:
• imamo projekt s Strojno fakulteto UL,
• raziskovalni program z Odsekom za keramiko Instituta Josef
Stefan,
• sodelujemo z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom
Republike Slovenije – Soča na področju maksilofacialne
protetike,
• interdisciplinarno sodelujemo s centri Stomatološke klinike,
imamo skupne konzilije in timsko zdravimo in protetično
oskrbujemo različne patologije stomatognatega sistema, tudi
z Oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKCL.
Center za SP je vpet v pouk in v specialistično kliniko, pomeni, da
se dejavnosti UKC in MF močno prepletajo. Na obeh institucijah
je redno zaposlenih 12 zobozdravnikov, prisotni so trije zunanji
specializanti, poleg tega še en do dva na kroženju drugih
specialnosti, dva pripravnika, kar je skupaj 18 – 19 zdravnikov.
Imeti morajo delovna mesta, asistenco sester, administracije in
podporo laboratorija. Vsega tega danes nimajo vsi.
Obvladanje stroškov in trženje
Center za fiksno protetiko in gnatologijo je v letu 2010 ustvaril za
484.570,00 EUR prihodkov, kar je za 6,6 % več kot v letu 2009.
Center za snemno protetiko je ustvaril v letu 2010 za 402.895 ,00
EUR prihodkov, kar je 0,8 % manj kot v letu 2009.
Oba centra skupaj sta ustvarila 3,1 % več prihodkov iz klinične
dejavnosti kot v letu 2009.
Plan storitev za ZZZS je bil dosežen, samoplačniških storitve pa
presežene glede na leto 2009 za 6,9 %
Sodelovanje z drugimi institucijami
Mednarodno sodelovanje:
• raziskovalno in klinično sodelujemo z Oddelkom za protetiko
Stomatološke fakultete v Zagrebu (mednarodni projekt) in v
Beogradu,
• s School of Dentistry, University of Minnesota, Minneapolis,
Division of TMD and Orofacial Pain,
• s Stomatološko fakulteto v Szegetu, Madžarska,
• s profesorji v tujini: Jens Tuerp (Basel), Aleš Obrez (Chicago),
• z združenji: Academy of Dental Materials, British Academy
of Aesthetic Dentistry, European Prosthodontic Association,
International College of Prosthodontists, International
College of Dentists – zadolženi za centralno in vzhodno
129

3.2.6.4. Center za zobne bolezni
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Center za Zobne bolezni opravlja zobozdravstveno dejavnost na
sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno
dejavnost na področju zobozdravstva.
Delo predstavlja storitve iz področja bolezni zob: diagnostika,
preventiva, zdravljenje obolenj trdih zobnih tkiv, obolenj zobne
pulpe ter pulpogenih parodontopatij.
Najpomembnejše obravnavane diagnoze:
• pulpitisi, nekroze oz. gangrene zobne pulpe in pulpogene
parodontopatije pri zobeh, kjer je endodontsko zdravljenje
zahtevnejše,
• zobni karies pri pacientih z zelo visokim tveganjem za karies
oz. pri pacientih s posebnimi potrebami.
V naših specialističnih ordinacijah damo poudarek predvsem na
terciarne storitve, kjer obravnavamo primere, ki jih na primarnem
in včasih tudi sekundarnem nivoju, ali zaradi pomanjkanja znanja
ali orodij, drugje ne morejo narediti.
To so: primarno ali ponovno endodontsko zdravljenje težavnejših
in težkih primerov, odstranjevanje zalomljenih instrumentov
v koreninskem kanalu, vzpostavitev prehodnosti obliteriranih
koreninskih kanalov, diagnostika zloma korenine, diagnostika in
zdravljenje pacientov z visokim tveganjem za karies po obsevanju
predela glave in vratu.
Edini v Sloveniji obravnavamo:
• težke medicinske primere (pacienti s posebnimi potrebami)
v operacijski sobi v splošni omami s prisotnostjo
anestesiologa,
• konziliarne paciente (diagnostika zobnih fokusov,
diagnostika in zdravljenje pacientov, ki potrebujejo
zahtevnejšo timsko obravnavo, napotene prve pomoči).
Obravnavamo tudi hospitalne paciente, napotene iz drugih klinik
UKC Ljubljana. Center pokriva tudi dejavnost podiplomskega
pouka, ki se povezuje z aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom
članov Centra.
Število obravnav in posegov
Tabela 58: Število obravnav (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Št. obravnavanih
pacientov
3.412 3.736
Št. obravnav 64.912 8.658
Št. obračunanih točk 70.856,20 104.500,78
Ključni strokovni dosežki
Na Centru za zobne bolezni zdravimo paciente, ki so k nam
napoteni zaradi okvar po radiološkem obsevanju glave in vratu.
Izpopolnili smo celostni pristop obravnave teh pacientov, s tesnim
sodelovanjem drugih centrov, inštitutov in klinik UKCL ter MF. Zelo
uspešno se je pokazalo zdravljenje teh pacientov v hiperbarični
komori, dosežki so bili predstavljeni tudi v tujini.
Dejavnost centra se je razširila tudi na kirurško endodontijo,
tudi s pomočjo na novo opremljene ordinacije. Tako bomo
lahko pacientom nudili endodontski pristop k retrogradnemu
endodontskemu zdravljenju zob, center bo tako povečal svojo
vlogo v našem prostoru.
Uvedba ocene tveganja za karies pri pacientih.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Sodelujemo v 2 raziskavah, ki jih financira ARRS.
Izobraževanje
Domače: aktivno: 3, pasivno: 3; mednarodno: aktivno: 8,
pasivno: 5.
130

Zagotavljanje sistema kakovosti
• na našem Centru uporabljamo pojasnilne obrazce,
• kazalci kakovosti: kontrolni rtg posnetki po zaključenem
endodontskem zdravljenju po preteku 12 mesecev
• klinične poti, smernice: vključeni v klinično pot celostne
obdelave pacienta, sledimo doktrinarnim smernicam
endodontskih posegov (Int Endod J 2006; 39:921-30),
• o odklonih poročamo po potrebi.
Organizacija dela in učinkovitost
Paciente smo razvrstili v kategorije nujnosti obravnave po
strokovnih kriterijih. Uvedli smo protokolne liste za posamezne
vrste obravnav.
131

3.2.6.5. Center za zobno in čeljustno ortopedijo
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Na Centru za zobno in čeljustno ortopedijo izvajamo ambulantno
specialistično dejavnost na področju čeljustne in zobne
ortopedije. Obravnavamo predvsem bolnike z razvojnimi
nepravilnostmi kraniofacialnega kompleksa in odrasle bolnike,
pri katerih zdravimo težje skeletne nepravilnosti, anomalije, ki so
nastale zaradi bolezni obzobnih tkiv in malokluzije, ki so posledica
izgube zob.
K nam so napoteni pacienti iz ljubljanske regije in drugih
regij Slovenije – to so predvsem bolniki s težkimi prirojenimi
nepravilnostmi – razcepi ustnice, alveolnega grebena in/ali neba,
bolniki s sistemskimi boleznimi, posebnimi potrebami, sindromi
ter bolniki, ki potrebujejo interdisciplinarno obravnavo.
Pomemben del obravnavanih bolnikov se zdravi v sodelovanju z
ostalimi specialisti stomatoloških strok – pacienti z aplazijami več
kot 6 zob, pacienti s shizami, sindromi, bolniki s težkimi skeletnimi
nepravilnostmi, ki potrebujejo kombinirano ortodontsko kirurško
zdravljenje ter pacienti z boleznimi obzobnih tkiv.
Število obravnav in posegov
Glej tabeli spodaj.
Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 smo pridobili računalniški program FACADE 2.0, s
pomočjo katerega analiziramo stranske in posteroanteriorne
telerentgenske posnetke.
Uvedli smo metodo začasnega skeletnega sidranja z minivsadki.
Mini vsadki so pomembno razširili dosedanje možnosti
ortodontskega zdravljenja. Glavne indikacije so premiki zob v
vodoravni smeri (mezializacija, distalizacija, asimetrični premiki),
premiki v navpični smeri (intruzija, ekstruzija, izravnava grizne
ravnine). Mini vsadki omogočajo ortodontsko zdravljenje pri
pacientih, ki jim manjka večje število zob.
V Centru izvajamo tudi pedagoško in raziskovalno delo. Smo
glavna učna ustanova za izvajanje specializacije iz čeljustne in
zobne ortopedije. Zaposleni so vključeni v pouk na Medicinski
fakulteti.
Tabela 59: Število obravnav (primerjalno z letom 2009)
Št. pacientov 2009 2010 Indeks 2010/2009
Število pacientov 1.598 1.847 115,6
Število obiskov 7.146 8.815 123,3
Tabela 60: Število točk (primerjalno z letom 2009)
Št. točk 2009 2010 Indeks 2010/2009
Storitve ZZZS 242.943,88 295 062,95 121
Nadstandardne storitve 4.748,08 6.717,41 141
SKUPAJ 247.691,96 301.780,36 122
132

Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Zaposleni na Centru smo vključeni v tri raziskovalne projekte v
okviru ARRS.
Izobraževanje
Število vabljenih predavanj zaposlenih na centru: 6.
Organizacija 86. kongresa evropskega ortodontskega združenja,
junij 2010, Portorož, Slovenija; organizacija seminarja
Slovenskega ortodontskega društva, dolgoročno ovrednotenje
ortodontskega zdravljenja; organizacija seminarja Slovenskega
ortodontskega društva – december 2010, Skeletno sidranje v
ortodontiji.
V letu 2010 smo imeli 7 objav v SCI.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V letu 2010 smo pripravili osnutek smernic za rentgensko slikanje
v zobni in čeljustni ortopediji.
Organizacija dela in učinkovitost
V letu 2010 smo povečali obseg in učinkovitost dela na Centru.
Izvedli smo program, ki je bil dogovorjen z ZZZS. Preseženi del, ki
smo ga opravili na Centru smo prestrukturirali (30 000 točk).
Učinkovitost smo izboljšali z izdelavo natančnih organogramov
dela vseh zaposlenih in specializantov. Tedensko smo spremljali
načrtovano delo in izvajanje programov. Uvedli smo tedenske
seminarje za zaposlene in specializante, na katerih smo poleg
predstavitev bolnikov obravnavali tudi določene strokovne teme
in morebitne posebnosti.
Sodelovanje z drugimi institucijami v letu 2010
Sodelovanje v Sloveniji: posamezni inštituti in katedre Medicinske
fakultete, Fakulteta za farmacijo, Onkološki inštitut.
Sodelovanje v JV Evropi: Stomatološka fakulteta, Katedra za
zobno in čeljustno ortopedijo, Skopje, Makedonija.
Sodelovanje v EU: Katedra za ortodontijo, Univerza v Oslu,
Univerza v Cardiffu, Katedra za klinične študije in javno zdravje.
133

3.2.7. KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI
IN VROČINSKA STANJA
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja je vrhunska
zdravstvena ustanova, ki celostno pokriva področje infektologije
za odrasle, intenzivne infektologije in infektologije za otroke. Služi
kot pedagoška baza Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani
ter ima razvejano raziskovalno dejavnost. Kliniko za infekcijske
bolezni in vročinska stanja sestavljajo: dejavnost za infektologijo
za odrasle (3 oddelki, dnevna in enodnevna bolnišnica,
specialistične ambulante, urgentna ambulanta), dejavnost
za pediatrično infektologijo (3 oddelki, dnevna in enodnevna
bolnišnica, specialistične ambulante, urgentna ambulanta) in
dejavnost za intenzivno infektologijo (respiracijski center).
Dejavnost za odrasle obsega ambulantno in hospitalno obravnavo
odraslih bolnikov z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi.
Klinika je še posebej poznana na področju HIV/aidsa, okužb pri
bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo, virusnih hepatitisov, bolezni,
ki jih prenašajo klopi, okužb osrednjega živčevja, dihal, prebavil in
sečil, nekaterih spolno prenosljivihi bolezni, potovalne in tropske
medicine, kakor tudi po svetovanju glede protimikrobnega
zdravljenja ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
Respiracijski center je najstarejša enota za intenzivno terapijo v
Sloveniji in edina intenzivna enota za infekcijske bolezni pri nas, v
kateri se zdravijo bolniki z najtežjimi okužbami. Enota je še posebej
znana po obravnavi bolnikov, ki potrebujejo umetno predihavanje
in po obravnavi okužb pri bolnikih s hudo okvarjeno imunostjo.
Dejavnost za otroke predstavlja edino dejavnost za otroško
infektologijo v Sloveniji, ki se poglobljeno ukvarja z diagnostiko
in zdravljenjem bolezni, ki jih v otroškem obdobju povzročajo
mikroorganizmi. Ambulantno in hospitalno obravnavamo
predvsem otroke z okužbami dihal, prebavil, sečil in osrednjega
živčevja. Svetujemo glede diagnostike in zdravljenja infekcijskih
bolezni, glede cepljenja, glede protimikrobnega zdravljenja ter
preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb pri otrocih in
mladostnikih.
134

Število obravnav in posegov
V letu 2010 je bilo na kliniki hospitaliziranih 7.825 bolnikov (96 %
smo jih sprejeli preko urgentne ambulante), ambulantno pa smo
obravnavali 32623 bolnikov.
Ključni strokovni dosežki
Gripa: načrtovanje in izvedba izobraževanja zaposlenih v UKCL
o gripi; priprava UKCL za primer pandemije gripe; obravnava
večine bolnikov z gripo iz ljubljanske regije, ki so potrebovali
hospitalizacijo; aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi
pandemskega načrta za gripo v Sloveniji; intenzivno sodelovanje z
mediji in javnostjo v času pandemije gripe.
Hepatitis C: aktivno sodelovanje v »Centralno- in vzhodno-evropski
strateški skupini za obvladovanje hepatitisa C« (»Central Eastern
Europe Regional Conquer Hepatitis C Coalition (R-C3)«; priprava
regionalnih epidemioloških podatkov in strategije za odkrivanje
okuženih z virusom hepatitisa C.
Aktivno sodelovanje v interdisciplinarni strokovni skupini pri
Inštitutu za varovanje zdravje RS za vključitev cepiva proti HPV v
nacionalni program cepljenja.
Aktivno delovanje v NAKOBO.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Naši sodelavci sodelujejo v 4 programi oziroma projektih, ki jih
financira ARRS in v 7 mednarodnih raziskavah oziroma projektih
ter v 7 terciarnih projektih UKCL.
Izobraževanje
Organizirali smo en mednarodni kongres (12th International
Conference on Lyme borreliosis and other tick-borne diseases
2010, Ljubljana, 26. – 29. 9. 2010; 90 % udeležencev iz tujine) in
10 simpozijev, srečanj oziroma šol v Sloveniji.
Izvedli smo 15 vabljenih predavanj na mednarodnih kongresih
oziroma na univerzah in bolnišnicah v tujini, od tega 14 v Evropi
in 1 v ZDA.
Zagotavljanje sistema kakovosti
• Izdelava klinične poti: Kronični hepatitis C.
• Izdelava klinične poti: Spolno prenosljive okužbe.
• Sodelovanje pri izdelavi slovenskih smernic: Obravnava
bolnikov z doma pridobljeno pljučnico.
Organizacija dela in učinkovitost
V letu 2010 smo z ustrezno organizacijo dela v času pandemije
gripe zagotovili, da se je velikanska večina obravnav bolnikov s
sumom na gripo in z dokazano gripo v UKC Ljubljana vršila na
Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, in tako omogočili
nemoteno delo drugim dejavnostim v UKC Ljubljana.
Obvladovanje stroškov
Uspešno smo obvladali stroške dela in stroške zdravil, v primerjavi
z letom 2009 zmanjšali stroške za mikrobiološke preiskave.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami
• Institut für Hygiene und Medizinische Mikrobiologie,
Medizinische Universität Wien (G Stanek),
• Institut für Medizinische Mikrobiologie und
Krankenhaushygiene, Klinikum der Johann Wolfgang Goethe-
Universität, Frankfurt/Main (KP Hunfeld, P Kraiczy),
• National Reference Center for Borreliae, Max von Pettenkofer-
Institut für Medizinische Mikrobiologie und Hygiene der
Ludwig-Maximilians-Universität München
(B Wilske, V Fingerle),
• Laboratoire de Bactériologie, Hôpitaux Universitaires
de Strasbourg (B Jauhalc),
• Department of Environmental Resource Management,
Faculty of Agriculture, Belfield, Dublin (J Gray),
• Division of Infectious Diseases, Department of Medicine,
New York Medical College, Valhalla, NY
(GP Wormser, R Nadelman),
• Center for Immunology and Inflammatory Diseases,
Massachusetts General Hospital, Harvard Medical School,
Boston (AC Steere, K Strle),
• National Institute of Allergy and Infectious Diseases;
Bethesda (Adriana Marques, Head, Clinical Studies Unit
LCID/NIAID), Yale University School of Medicine, New Haven,
CT, USA (Linda K. Bockenstedt).
135

3.2.8. OČESNA KLINIKA
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Očesna klinika je samostojna enota UKCL. Skrbi za oftalmološko
področje od 0 do 99 let širše ljubljanske regije (700.000
prebivalcev) in za del sekundarne in terciarne dejavnosti na
ravni države. Od leta 2005 je akreditirana pri EBO (European
Board of Ophthalmology) in ima 120-letno tradicijo. Je učna
bolnišnica za dodiplomski, specialistični, subspecialistični,
podiplomski študij za naše in tuje štipendiste SOE (Evropskega
oftalmološkega združenja) in fundacije ICO (International Council
of Ophthalmology). Poleg strokovne je razvita tudi predagoška in
raziskovalno dejavnost. Na Očesni kliniki so 3 bolnišnični oddelki
(za očesne bolezni, za očesno kirurgijo, otroški oddelek) skupno
je 68 postelj. Strokovno delo pokriva vsa področja oftalmologije:
poleg splošne, konzilijarne in urgentno triažne ambulante so še
subspecialistični oddelki in ambulante. Letno je preko 3500
oddelčnih sprejemov, kjer je povprečna ležalna doba krajša od
4 dni. V ambulantah je letno preko 60.000 pregledov. Letno je
opravljenih več kot 7500 operacij.
136

Število obravnav in posegov
V 2010 je bilo 3.509 odpuščenih bolnikov, v letu 2009 pa 4.309
bolnikov. Število ni povsem primerljivo, ker smo sredi 2009 prešli
na večinsko ambulantno operativo sivih mren, prav tako niso bile
enotno štete obravnave in zdravljenje bolnikov z antiVEGF zdravili
pri starostni degeneraciji makule.
V l. 2010 je bilo 7.916 ambulantnih in hospitalnih operacij,
vključno s 3.404 intravitrealnimi aplikacijami zdravila
(bevacizumab, ranibizumab, triamcinolon). V l. 2009 je bilo
beleženih 7.211 operacij, primerjava je vidna na grafu.
Operacije sive mrene – skupaj smo opravili 2.633 operacij,
od tega 700 kot dodatni program, v l. 2009 pa skupaj 2.019
operacij sive mrene; na terciarnem nivoju opravljamo večje
število operacij sive mrene pri monokulusih, uveitičnih bolnikih,
otrocih, težjih glavkomskih bolnikih ter komplicirane katarakte,
Vitreoretinalna kirurgija in kirurgija odstopa mrežnice – v l. 2010
je bilo opravljenih 874 vitreoretinalnih posegov, ki jih izvajamo za
celotno državo; zaradi razvoja tehnologije in s tem manj invazivne,
bolj uspešne kirurgije, boljše diagnostike bolezni steklovine in
mrežnice, možne kombinacije medikamentoznega, laserskega,
kirurškega zdravljenja, so tovrstni posegi zadnja leta v porastu za
25 % in več.
Graf 19: Operativni posegi 2007 do 2010 skupno in nekaj primerjav
vse operacije
katarakte
vitreoretinalne op.
intravitrealna th.
Graf 20: Ambulantni obiski od 2007 do 2010 skupno, urgetna in splošna amb., amb. za bolezni mrežnice z amb. za vitreoretinalno kirurgijo
ambulante obiski
urgenca, splošna amb.
amb. za mrežnico, vitreoretinalno krg.
137

Transplantacija roženice – v preteklem letu smo opravili 68
transplantacij roženic, v l. 2009 pa 74, ker je je bilo po septembru
2010 več težav s pridobivanjem donorskih roženic, prejšnja leta je
bilo opravljenih pod 65 transplantacij.
Okuloplastična in lakrimalna kirurgija – letno je opravljenih preko
300 večjih okuloplastičnih posegov in podobno število manjših.
Kirurško terapijo in brahiradioterapijo intraokularnih tumorjev
izvajamo edini v državi.
Kirurgija strabizma – to dejavnost opravljamo tako za otroke kot
za odrasle. Dejavnost se povezuje tudi z ortoptično – pleoptičnim
zdravljenjem.
Refraktivna kirurgija – svetovni razvoj refraktivne kirurgije gre
v smer implantacij umetnih leč pred bolnikovo lečo, vstavitve
roženičnih prstanov, multifokalnih in toričnih IOL. Vse te posege
opravljamo na Očesni kliniki, nekatere od njih tudi edini v Sloveniji.
Zdravljenje degeneracije rumene pege z anti VEGF zdravili – tovrstno
zdravljenje izvajamo za vso državo od l. 2006. Od poleti 2010 za
diagnostiko uporabljamo še Spectralis, novo fundus kamero za
digitalno fluoresceinsko angiografijo in ICG, avtofluorescenco,
spektralno okularno koherenčno tomografijo sprednjih očesnih
delov in mrežnice. Pri zdravljenju gre za aplikacijo zdravila
zaviralca žilno-endotelnega rastnega faktorja v očesno steklovino,
uspehi pa so presenetljivi. Tovrstno zdravljenje se prenaša še
na zdravljenje makularnega edema pri diabetični retinopatiji v
kombinaciji z lasersko in kortikosteroidno intravitrealno terapijo
ter pri zapori centralne vene retine, neovaskularnem glavkomu idr.
vazoproliferativnih boleznih.
Ambulantni obiski: najštevilčnejši so v urgentno triažni in
splošni očesni ambulanti, skupaj 22.853 v letu 2010; ostalih
21 subspecialističnih ambulant je imelo lani 39207 obravnav,
kar pomeni 85 % realizacijo obiska s presežkom opravljenih točk
(Graf 20.). Viden je upad celotnega obiska za 12,5 % z največjim
znižanjem obiska v urgentni in splošni oftalmološki ambulanti —
nekaj na račun prekinitve obračunavanja pre- in pooperativnega
pregleda za operacijo katarakte od 2008/2009, stalne edukacije
družinskih zdravnikov, novih koncesionarjev; od l. 2007 do 2010
pa je viden preko 25 % porast obiska v ambulanti za mrežnico,
vitreoretinalni kirurgiji, kar kaže na spremembo in preobrat v stroki.
Strokovni dosežki
V letu 2010 je bilo s področja diagnostike in zdravljenja (bolezni
mrežnice, vitreoretinalne kirurgije, kirurgije sprednjega očesnega
segmenta in solzil) na novo uvedenih 24 novih metod oziroma
postopkov.
Razvojni in raziskovalni projekti
Na Očesni kliniki sodelujemo v programu ARRS z enim projektom
in enim programom, v programu terciarnih projektov UKCL pa s 6
projekti.
Organizacija in udeležba izobraževanj
V l. 2010 smo organizirali 10 delavnic z multidisciplinarno
in mednarodno udeležbo; sodelovali smo pri soroganizaciji
mednarodnega simpozija Janeza Faganela; organizirali smo
simpozij ob 120-letnici Očesne klinike in 8. slovenski oftalmološki
kongres z mednarodno udeležbo. Sodelovali smo z vabljenimi
predavanji, strokovnimi, raziskovalnimi prispevki na večini večjih
oftalmoloških subspecializiranih kongresih referenčnih evropskih,
ameriških združenj, izobraževali smo tudi tuje oftalmologe, naši
so bili na izmenjavi v tujini.
Objave
Po avtorjih prikazani prispevki citirani v SCI, Medline (skupaj 12 v
2010) in 24 prispevkov objavljenih v oftalmološkem suplementu
Zdravniškega vestnika, december 2010, ter druge pomembnejše
klinične objave v l. 2010.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Implementirali smo klinično pot za katarakto, za operacijo odstopa
mrežnice, za operacijo pterigija in medikamentozno zdravljenje
diabetičnega makularnega edema (pilotsko). Sprejeli in objavili
smo smernice in algoritme za: keratoplastika (prevzeti standardi –
SOPi), odvzem amnijske membrane (prevzeti standardi – SOP-i),
suho oko, presejanje za diabetično retinopatijo, zdravljenje
diabetične retinopatije, glavkom, endogeni endoftalmitis
(algoritem), akutni endoftalmitis (algoritem), zdravljenje z
antiVEGF zdravili (algoritem).
Izboljšali smo pojasnilni obrazec za operacijo katarakte,
keratoplastiko, vitreoretinalni poseg, izdelali smo 5 protokolov in
navodil za delo ter izvedli 4 pogovore o varnosti. Izdelana je bila
zloženka za paciente.
138

Organizacija dela in učinkovitost
Organizacija dela je jasno razvidna iz obrazcev razporeda dela
zdravnikov in zdravstvene nege, administracije. Racionalizirali
smo administrativno delo v diabetološki in laserskih ambulantah
z uvedbo elektronskega obrazca očesnega statusa, diagnostike,
terpaije, ki bo hkrati tudi izvid. S procesom bomo nadaljevali
tudi v drugih ambulantah, oddelkih, vendar smo pri tem odvisni
od informatizacije klinike, ki po uvedbi novega BIS in on-line
povezave z ZZZS še poteka. Za boljšo realizacijo programa
operacij katarakt smo uvedli novo preoperativno pregledovanje
splošnega in očesnega stanja bolnikov načrtovanih za operacijo.
Tako smo uspeli realizirati program in dobili vpogled v dejansko
čakalno dobo, sprostili ev. prazna mesta za operacijo. Operacijski
program odgovorni že nekaj dni prej pošljejo izvajalcem, da taka
predhodna in dodatna uskladitev omogoči čim boljšo realizacijo
programa in izkoriščenost.
Obvladovanje stroškov in trženje
V sodelovanju s poslovnim direktorjem mesečno spremljamo
prihodke in odhodke. Finančno vzdržni smo bili na področju
bolnišnične, ambulantne dejavnosti, internih in zunanjih storitev.
Energetika in vzdrževanje pa sta se podražila za povprečno 30 %.
Presegamo stroške medicinskega in nemedicinskega materiala
za enkratno in večkratno rabo, kar je odraz podcenjenih
vitrektomij (letos je bilo opravljenih 800 takih posegov) in delni
monopol dobaviteljev, kljub javnim razpisom ni bilo možno
doseči nižje cene materiala.
Opravili smo nekaj deset samoplačniških večjih operacij in
pregledov pri tujih državljanih (v vrednosti 70.000,00 EUR),
testiranje zdravil.
Uspešni smo bili pri pridobitvi in izvedbi dodatnega programa
operacij sivih mren (700 operacij) v vrednosti 420.000,00 EUR.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Nadaljujemo strokovno in raziskovalno dejavnost v sklopu
Univerze v Ljubljani in sorodnih inštitutov. Sodelujemo s
klinikami po Evropi – predvsem v Veliki Britaniji (Moorfields Eye
Hospital, Children’s Hospital – Great Ormond Street), v Nemčiji
(Tuebingen, Giessen), v Dublinu (izobraževanje, štipendija
specialista). Izobražujemo tuje specialiste (podrobnosti v tč.
Izobraževanja). Aktivno smo vključeni v svetovna in evropska
subspecialistična oftalmološka združenja.
139

3.2.9. DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
V skladu s petimi priporočili Sveta zavoda UKC Ljubljana ter
usmeritvami in programom razvoja Dermatovenerološke klinike
smo si v letu 2010 prizadevali izpeljati izboljšave na področju
poslovanja, kakovosti delovnih procesov in organizacije dela,
izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, komunikacije med
zaposlenimi, posodobitve prostorov in opreme klinike, predvsem
pa na strokovnem področju.
Dermatovenerološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra v
Ljubljani je klinična, pedagoška in raziskovalna ustanova, kjer se
zdravijo bolniki s kožnimi obolenji iz osrednje Slovenije, pa tudi iz
drugih slovenskih regij. Tako kot druge klinike oz. klinični oddelki
v okviru Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sodi tudi
Dermatovenerološka klinika med terciarne ustanove, zato so na
kliniki obravnavani bolniki z najtežjimi kožnimi obolenji. Klinična
dejavnost obsega hospitalno, ambulantno, laboratorijsko
dejavnost, diagnostiko in fizioterapijo. Oddelka za odrasle bolnike
imata skupno 40 postelj, otroški oddelek pa 10.
Ambulantna dejavnost obsega poleg splošnih dermatoloških
ambulant različne subspecialistične ambulante. Laboratoriji
Dermatovenerološke klinike izvajajo diagnostične postopke in
analize za ambulantne in hospitalizirane bolnike ter za bolnike,
ki so na določeno preiskavo oz. diagnostični postopek napoteni
iz dermatoloških ambulant po Sloveniji in ambulant splošnih
zdravnikov. Na kliniki delujejo 3 laboratoriji: mikološki, alergološki
in dermatohistopatološki, ki deluje pod okriljem histološkega
laboratorija UKCL. V okviru fizioterapije se izvajajo različne vrste
fototerapije, fizioterapije in transkutane nevralne blokade pri
bolnikih s herpetičnimi okužbami kože. Dermatovenerološka
klinika je učna baza za dodiplomski in podiplomski študij na
Medicinski fakulteti in za Visoko šolo za zdravstvo Ljubljana,
Srednjo zdravstveno šolo in Visoko šolo za zdravstveno nego
Jesenice.
Število obravnav in posegov
Tabela 61: Število obravnav in posegov (primerjalno z letom 2009)
2009 2010
Ambulante 38.968 40.112
Hospital 1.635 1.859
Fizioterapija 7.971 6.166
UZ 2.024 1.566
Ključni strokovni dosežki
Pričeli smo z aktivnostmi za razvoj nacionalnih registrov za nekatera
dedna in kronična kožna obolenja (za bolnike z genodermatozami,
za bolnike z limfedemi). Skupaj z Onkološkim inštitutom, Kliničnim
oddelkom za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo in
opekline smo izdelali Register za bolnike z malignim melanomom
(ob koncu leta 2010 je bil že v testni uporabi; v letu 2011 se bo
uporabljal po celi Sloveniji; namen je pridružitev Registru raka RS).
V laboratorijski dejavnosti smo na področju alergologije razširili
standardne lestvice testiranj po vzoru držav Evropske unije.
Standardizirali smo ostale diagnostične metode v alergologiji in
vpeljali protokole oziroma deloma že klinične poti za nekatera
testiranja (modifikacija standardne serije pri epikutanem
testiranju, uvajanje dodatnih alergenov pri epikutanem testiranju,
uvedba protokola za provokacijsko testiranje na fizikalne
urtikarije, uvedba kožnega testa z avtolognim serumom, uvedba
obrazca za paciente, napotene na kožno vbodno testiranje,
uvajanje dodatnih alergenov pri kožnem vbodnem testiranju).
Na področju dermatopatohistologije kože smo v laboratoriju
izdelali poti za sledljivost materiala. V mikološkem laboratoriju
smo začeli z aktivnostmi za uvedbo dodatnih postopkov za
diagnozo gliv ter v laboratoriju za parazitologijo kože aktivnosti za
uvedbo izboljšanih postopkov za diagnostiko kožnih parazitov. Na
področju dermatokirurgije smo pričeli z aktivnostmi za pripravo
prostorov nove dodatne aseptične kirurške ambulante (na kliniki
do sedaj le septična operacijska ambulanta). Pričeli smo z
aktivnostmi za izvajanje nove terapevtske metode s Kineziterapjo
pri bolnikih z limfedemi (izobraževanje, pridobivanje ustreznih
materialov). Poskusno smo pričeli z dodatno diagnostiko edemov
z Duplex ultrazvokom. Uvajamo skleroterapijo s peno manjših
140

in srednjih varic. Pričeli smo s postopki za uvedbo zdravljenja
debelnih varic s skleroterapijo s peno (izobraževanje, oprema
ambulante).
Pričenjamo z aktivnostmi za dodatno diagnostiko pri bolnikih z
malignim melanomom – pregled bezgavčnih lož z UZ (nadgradnja
obstoječega UZ aparata-nakup dodatnih sond). Razširili smo
ambulante za bolnike z biološkimi zdravili.
Razvojni in raziskovalni projekti
Na Dermatovenerološki kliniki smo v letu 2010 pričeli z izvajanjem
treh študij: na področju terapije psoriaze lasišča in nohtov; uvedba
registra za bolnike na bioloških in drugih sistemskih zdravilih za
psoriazo; na področju flebologije- triažiranje bolnikov s kroničnim
venskim popuščanjem. Na Dermatovenerološki kliniki poteka
7 terciarnih projektov (Zdravljenje vulgarnih aken z 1064 nm
Nd:YAG laserjem; Fotodinamična terapija z obliži, ki vsebujejo 5-
aminolevulensko kislino; Uvajanje zdravljenja kroničnega ekcema
rok z alitretinoinom; Vzpostavitev nacionalnega registra dednih
in kroničnih bolezni kože; Racionalizacija obravnave bolnikov
z alergijskimi boleznimi kože; Vpliv mikro-okolja na celjenje
kronične rane; Aplikacija podložnih materialov v obliki pen pri
bolnikih z limfedemi).
Dermatovenerološka klinika se je skupaj z še nekaterimi
ustanovami prijavila na razpis Ministrstva za zdravje za
kompetenčne centre na področju Biomedicinska tehnika. Projekt
z naslovom Vnos učinkovin v kožo, skozi kožo in v celico je bil
izbran na razpisu.
Izobraževanja
Dermatovenerološka klinika je v letu 2010 organizirala 16 šol in
podiplomskih tečajev praktičnega usposabljanja ter strokovnih
srečanj. V letu 2010 so bili naši zdravniki 22-krat vabljeni
predavatelji na različnih strokovnih srečanjih, 89 krat so se kot
predavatelji udeležili kongresov, v 54 primerih pa so sodelovali
kot pasivni udeleženci.
Objave
V letu 2010 so zdravnikom Dermatovenerološke klinike objavili v
domačih in tujih strokovnih revijah 23 člankov.
Odd. Za plast. krg. pripravili Smernice in klinično pot za obravnavo
bolnikov z malignim melanomom. Izvedli smo dve morbiditetnomortalitetni
konferenci na podlagi Varnostnih vizit in Pogovorih o
varnosti, ki redno 3-krat tedensko potekajo po glavnih vizitah na
vseh treh oddelkih Dermatovenerološke klinike. Kazalci kakovosti:
redno spremljamo vse obvezne kazalnike kakovosti. Odločili smo
se, da bomo dodatno spremljali še kazalnik: čas, ki preteče od
takrat, ko bolnik zapusti bolnišnico pa do pošiljanja dokončne
odpustnice.
Organizacija dela in učinkovitost
Zaradi daljše čakalne dobe in nujnosti pregleda v dermatoonkološki
in otroški ambulanti smo z dodatnimi ambulantami za nujne
preglede omogočili pravočasno in kakovostnejšo obravnavo
pacientov v tej ambulanti. Zaradi pogostih in daljših bolniških
odsotnosti fizioterapevtke in izpada plana, smo začeli z
usposabljanjem medicinske sestre za nadomeščanje v primeru
odsotnosti fizioterapevtke. Kupili smo računalniško opremo,
ki nam bo pomagala izboljšati informacijsko povezavo med
laboratoriji, kjer izvajamo diagnostiko in bolniškimi oddelki
in specialističnimi ambulantami. Prenos podatkov oziroma
povezanost med delovišči znotraj klinike, je eden od pogojev
za izboljšanje kakovosti dela. Zaradi izboljšanja kakovosti
posredovanja informacij pacientom in njihovim svojcem
(opravili smo analizo informacij, ki jih pacienti najpogostejše
želijo in zakaj nas najbolj pogosto kličejo) in glede na te vsebine
poskrbeli za boljšo informiranost pacientov. Nadaljevali smo
s pripravo zdravstveno-vzgojnih navodil za paciente. Izboljšali
smo informiranost pacientov: s številnimi tekočimi, praktičnimi
in vsebinskimi informacijami (spletna stran UKCL, e-pošta,
medicinska sestra informator …). Izboljšali smo komunikacijo
s pacienti: odprtje e-pošte (poleg obstoječih še v otroški
ambulanti). Prehranska obravnava hospitaliziranih pacientov:
začeli smo s sodelovanjem z dietetiki Službe za prehrano UKCL
pri izbiri ustrezne diete in izbiri ustreznih prehranski dodatkov
pri dolgo hospitaliziranih bolnikih. Začeli smo z aktivnostmi za
nabavo biološke komore za delo v mikološkem laboratoriju, zaradi
izpostavljenosti zaposlenih nevarnem snovem (etanol, aceton,
citostatik), ki so zdravju škodljive. Nabavili smo klimatske naprave
za vse bolniške oddelke klinike, ter delno za ambulante in hodnik
pred ambulantami in s tem izboljšali delovne pogoje in pogoje za
paciente v prostorih, ki so jim namenjeni.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Dermatovenerološka klinika je na področju kakovosti prejela
priznanje za 3. mesto v UKCL. V prakso smo uvedli 8 kliničnih poti.
Zdravniki Dermatovenerološke klinke smo v sodelovanju z OI in Kl.
141

Obvladovanje stroškov
Mesečno spremljanje porabe vseh vrst materialov, dragih zdravil,
internih in eksternih stroškov, ter spremljanje izvajanja planiranega
programa je omogočalo nemoten potek dela in izvajanje sprotnih
korektivnih ukrepov. Uvedli smo sprotno korigiranje predvidenega
plana za zdravila in ostalega materiala, glede na povečane
oziroma zmanjšane potrebe na kliniki. Spremljal in prerazporejali
smo sredstva iz ene klasifikacijske skupine v drugo v dogovoru s
poslovnim direktorjem klinike. Nadzirali smo porabljeni material
in analizirali porast stroškov materiala po skupinah, identih,
stroškovnih mestih. Izvajali smo nadzor nad zalogami na celi
kliniki. Vsi specializanti na Dermatovenerološki kliniki so se pred
odrejanjem preiskav pri hospitaliziranih in ambulantnih bolnikih
morali posvetovati z vodji oddelkov in ambulant.
Sodelovanje z drugimi institucijami
V letu 2010 je prišlo k nam na dodatno izobraževanje iz flebologije
(prisotnost v ambulantah in na oddelkih DK) 9 zdravnikov iz
Skopja, Zagreba in Koprivnice. Zdravniki Dermatovenerološke
klinike sodelujejo na treh interdisciplinarnih konzilijih zdravnikov:
Alergološkem konziliju (zdravniki DK in pulmologi), Limfomskem
konziliju (zdravniki DK in OI) in Melanomskem konziliju
(zdravniki DK in OI). Dermatovenerološka klinika je učna baza
za dodiplomski in podiplomski študij na Medicinski fakulteti
in Visoki šoli za zdravstvo Ljubljana, Srednji zdravstveni šoli in
Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice, kjer si izkušnje nabirajo
študenti medicine in zdravstvene nege ter zdravniki sekundariji in
specializanti dermatovenerologije in drugih specialnosti.
142

3.2.10. KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo opravlja
vse diagnostične postopke, terapijo in rehabilitacijo bolezni
ušes, nosu in obnosnih votlin ter grla s širšim področjem glave
in vratu. Posebej je organizirana avdiovestibulološka dejavnost
za diagnostiko in rehabilitacijo motenj sluha in ravnotežja
in foniatrično logopedska dejavnost za prepoznavanje in
zdravljenje motenj glasu, govora in požiranja. Po gravitacijskem
hospitalnem načelu je klinika sekundarna bolnišnica za
več kot polovico prebivalstva Slovenije, kar pomeni veliko
obremenitev, saj ne sprejemamo samo bolnikov za načrtovane
kirurške posege, temveč tudi vse nujne primere iz celotnega
področja. Klinika opravlja tudi vse najzahtevnejše storitve za
bolnike iz celotne države. Vsi malignomi glave in vratu, razen
tistih, ki pripadajo ožjemu območju Univerzitetnega kliničnega
centra Maribor, se v skladu s strokovnimi smernicami zdravijo
na kliniki. Otorinolaringološka klinika razvija nove metode na
svojem področju in opravlja pedagoško delo v sklopu Katedre za
otorinolaringologijo Medicinske fakultete, Visoke šole za zdravstvo
in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Število obravnav in posegov
V letu 2010 smo bolnišnično in ambulantno obravnavali enako
število bolnikov kot v letu 2009 (3800 hospitaliziranih bolnikov,
38000 ambulantnih pregledov), kljub selitvam in zastojem zaradi
gradnje klinike.
Ključni strokovni dosežki
Uvedli smo testiranje sluha pri dojenčkih na avtomatizirani napravi
za merjenje izzvanih potencialov s pomočjo moduliranih tonov
(ASSR), kar bistveno skrajša čas obravnave te posebej zahtevne
populacije. Prvič je bil uporabljen infratemporalni pristop za
kirurško zdravljenje patologije piramide in srednje možganske
kotanje. Prvič smo tudi odstranili intranevralni hemangiom
obraznega živca v področju fundusa notranjega sluhovoda,
prvič opravili bilateralno sočasno kohlearno implantacijo in
prvič operativno odstranili intratemporalni vertikalni del arterije
karotis interne. Pri zadnjem posegu je šlo za sodelovanje z
interventnimi nevororadiologi, pri prej omenjenih pa ustaljeno
dobro sodelovanje z nevrokirurgom prof. dr. Bošnjakom. Uvedli
smo endoskopsko analizo akta požiranja, senzorično testiranje
grla in spodnjega žrela pri motnjah požiranja in diagnostiko po
velofaringoplastikah z merjenjem nazalitete v govoru.
Razvojni in raziskovalni projekti
Nadaljevalo se je raziskovalno delo v okviru raziskovalnega
programa P3-0307 Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v
sodelovanju z Onkološkim inštitutom. V sklopu razvojnih projektov
smo proučevali vpliv štirivalentnega cepiva proti humanim
virusom papiloma na potek laringalne papilomatoze, nadaljevali
z razvijanjem skupinske terapije za laringektomirane bolnike in
njihove svojce, uvajanjem translabirintnega in srednjekotanjskega
pristopa na notranji sluhovod in do pontocerebelarnega
kota, infratemporalnega kirurškega pristopa za kirurgijo
tumorjev piramide in notranjega sluhovoda ter preučevali vpliv
laringofarigalnega refluksa na bolezenske spremembe grla.
Izobraževanje
Klinika je organizirala dva sestanka Združenja otorinolaringologov
Slovenije in marca 2010 tudi tradicionalni Otorinolaringološki
dan, ki je bil namenjen zdravnikom splošne medicine.
Imeli smo 5 aktivnih udeležb na tujih strokovnih srečanjih.
Zdravniki in defektologinji klinike so imeli tudi 8 vabljenih
predavanj na tujih oz. mednarodnih kongresih ter na 4.
slovenskem posvetu o rehabilitaciji oseb s kohlearnim implantom
z mednarodno udeležbo.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V okviru zagotavljanja kakovosti smo na kliniki v letu 2010 naredili
in začeli z uvajanjem klinične poti »nosna polipoza«. Pripravljamo
smernice in klinično pot za obravnavo bolnikov z rakom glave
in vratu. Poleg rednih mesečnih histopatoloških konferenc,
smo imeli v letu 2010 tudi MM konference. Uvedli smo obrazec
»privolitev ali zavrnitev v zdravstveno oskrbo po pojasnilu« pred
vsakim operativnim posegom, dodatno smo začeli z uporabo
pojasnilnih obrazcev »navodila bolnikom pred operacijo
otoskleroze«, »kirurško zdravljenje zvitega nosnega pretina«
in »timpanoplastika – navodila za bolnike«. V okviru kazalcev
kakovosti spremljamo in analiziramo pojav faringokutanih fistul
pri laringektomiranih bolnikih.
Objave
V letu 2010 smo imeli 5 objav v revijah, ki indeksirajo v SCI.
143

Organizacija dela in učinkovitost
S skrajševanjem ležalne dobe in prilagajanjem sprejema bolnikov
smo uspeli kljub zmanjšanemu številu postelj, zaradi gradnje in
občasnih prekinitvah dela na oddelkih zaradi selitev, realizirati
načrtovano število hospitalnih obravnav in celo skrajšati čakalno
dobo večine skupin opazovanih načrtovanih operativnih posegov.
Zaradi naraščanja stroškov, še posebej na področju antibiotikov,
smo po posvetovanjih z infektologi spremenili antibiotično
perioperativno profilakso in tudi za zdravljenje pretečih zapletov
vnetij našega področja izbrali učinkovitejša in obenem cenejša
zdravila.
Sodelovanje z drugimi institutcijami
Programska skupina je sodelovala v mednarodnem projektu
»Meta-analysis of Chemotherapy in Head and Neck Cancer«
(MACH-NC), ki ga vodi Institute Gustave – Roussy iz Villejuif-a,
Pariz, Francija. Center za motnje glasu, govora in požiranja
je nadaljeval raziskavo o spremembah glasu in artikulacije
po ortognatskih operacijah skupaj s Kliničnim oddelkom za
maksilofacialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike UKC-ja
Ljubljana ter o spremembah glasu po operaciji ščitnice skupaj z
Onkološkim inštitutom.
144

3.2.11. ORTOPEDSKA KLINIKA
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Temeljna razvojna usmeritev klinike je usmeritev v evropski trg.
V letošnjem letu planiramo doseči ISO standard 9001, s čimer
bi želeli narediti korak proti temu, da bi bila Ortopedska klinika
uvrščena na zavarovalniške sezname v različnih evropskih državah
oz. zavarovalnicah. V ta namen bomo v celoti prilagodili delo v
smislu organizacijskega in strokovnega dela. Delali bomo na
področju raziskovalne dejavnosti. V sklopu ISO standardizacije
bomo definirali tudi kodeks obnašanja na kliniki. Temeljna
usmeritev klinike je v tem, da so vse dejavnosti usmerjene v
bolnika in obstajajo zaradi bolnika. Drug najpomembnejši temelj
pa je dolgoročna finančna vzdržnost klinike. Po sprejetju evropske
direktive namreč denar v različne lokacije, kjer se opravlja
zdravstvena dejavnost ne bo prihajal več avtomatično. Razvil se
bo pravi trg storitev in zato se je potrebno na to pripraviti. Cilj
Ortopedske klinike je, da je to najboljša ortopedska institucija v
Sloveniji.
Ključni strokovni dosežki
• sonikacija, metoda odkrivanja in dokazovanja bakterij na
odstranjenem ortopedskem materialu;
• exeter, nova metoda zahtevnejših revizij acetabularne
komponente kolčne endoproteze;
• modularni sistem tumorskih endoprotez MUTARS, ki
omogoča intraoperativno prilagajanje endoprotetičnih
dimenzij kostnim defektom, kar pomeni bistveno boljšo
možnost rekonstrukcije po odstranitvi primarnega kostnega
tumorja;
• „Over nail” elongacija, aplikacija elongacijskega aparata na
dolge kosti ob sočasni intramedularni fiksaciji z teleskopskim
žebljem tipa Fassier Duvall in z retrogradnim kolenskim
žebljem;
• dinamična fiksacija epifizeolize, nova metoda s selektivno
proksimalno fiksacijo zdrsnjene epifire glavice stegnanice,
kar omogoča rast vratu stegnenice;
• transaxialna fiksacija nivoja L5S1;
• interspinozni vložek pri spinalni stenozi;
• vpeljava Chondrogide membrane pri zdravljenju
osteohondralnih lezij v kolenu;
• vpeljava Trufit sintetičnih nadomestkov pri zdravljenju
osteohondralnih lezij na talusu;
• artroskopsko zdravljenje gnojnih artritisov pri dojenčkih;
• uvedba klinične poti “Totalna endoproteza kolka” v klinično
prakso;
• uvedba kliničnih smernic “Hrbtenica – klinične poti
zdravljenja”.
145

Število obravnav in posegov
Tabela 62: Število obravnav (primerjalno z letom 2009)
Obravnave 2009 2010
Št. obravnavanih bolnikov 3.975 3.663
Število posegov 3.243 3.159
Ambulantni posegi 150 161
Ambulantni pregledi 23.986 24.658
Tabela 63: Število posegov (primerjalno z letom 2009)
Posegi 2009 2010
Endoproteze 830 823
Operacije na hrbtenici 650 786
Artroskopske operacije 808 674
Operacije na rami 93 83
Otroške operacije 260 256
Tumorji 44 49
Nujne operacije 170 182
Ostale operacije 374 297
Konzervativna obravnava 744 529
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V okviru projektov, ki jih financira ARRS vodimo 3 projekte in 3
projekte v okviru terciarne dejavnosti UKCL.
Izobraževanje
Naši zaposleni so se v letu 2010 udeležili 7 domačih strokovnih
srečanj.
Zagotavljanje sistema kakovosti
• Uvajanje ISO standarda 9001:2008.
• Izobraževanje s področja notranje presoje procesov
kliničnega dela.
• Izvajanje mortalitetnih/morbiditetnih konferenc
(dokumentiranih 8 konferenc).
• Uvajanje klinične poti “Totalna endoproteza kolka”.
Spremljanje kazalnikov kakovosti:
1. spremljanje ležalne dobe za hospitalizirane bolnike
(endoproteza kolka in kolena ter večje operacije na
hrbtenici);
2. ponovna hospitalizacija operiranih bolnikov (endoproteza
kolka in kolena ter večje operacije na hrbtenici);
3. poraba krvnih pripravkov (endoproteza kolka in kolena ter
večje operacije na hrbtenici).
Organizacija dela in učinkovitosti
Uvedli smo stalno pripravljenost za celotno ekipo v primeru nujnih
operacij. V letu 2010 smo zmanjšali število zaposlenih za 2,6 % v
primerjavi z letom 2009 in kljub temu obdržali produktivnost na
enaki ravni kot v preteklem letu.
Uredili smo elektronsko čakalno knjigo, naročanje poteka po
vrstnem redu. Upoštevana je prioriteta za nujne primere. Pripravili
smo informativne brošure za bolnike za različne posege.
Optimalno ravnanje z človeškimi in materialnimi viri: prerazporejanje
medicinskih sester glede na obremenjenost po različnih oddelkih
v delovnem času enega dneva. Študentsko delo smo zmanjšali za
72 % v primerjavi z preteklim letom.
Obvladovanje stroškov in trženje
Prihodki iz naslova samoplačniške dejavnosti so v letu 2010
znašali 69.100,00 EUR in so za 40 % višji od realiziranih v enakem
obdobju lanskega leta.
Znižali smo interne stroške za diagnostične storitve za 49 % v
primerjavi z preteklim letom in za 47 % od načrtovanih v letu 2010.
Prav tako smo znižali stroške za rentgenološki material za 17 % v
primerjavi z letom 2009 in za 30 % od načrtovanih.
Stroške dela smo znižali za 6,5 % v primerjavi s preteklim letom.
Stroške za histološke preiskave smo znižali za 25 % od načrtovanih
in za 40 % v primerjavi s preteklim letom.
Sodelovanje z drugimi inštitutcijami
• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo in FAkulteta za
elektrotehniko,
• Inštitut za biofiziko MF UL,
• Inštitut za kovinske materiale,
• Edicell, Universitätsklinikum Münster (Nemčija).
146

3.2.12. KLINIČNI INSTITUT ZA RADIOLOGIJO
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
KIinični inštitut za radiologijo (KIR) UKCL zagotavlja zdravstveno
varstvo na področju radiologije (ambulantno in bolnišnično),
ki zajema diagnostično in terapevtsko dejavnost z uporabo
rentgenskih žarkov in drugih slikovnih metod (UZ, MR ipd) v
skladu s trendi v svetovni radiologiji. Na KIR je 245 zaposlenih
(44 radiologov specialistov, 20 specializantov, 115 radioloških
inženirjev, 22 DMS, 4 SMS in ostalih nezdravstvenih sodelavcev),
ki opravljajo delo na 55 aparatih na 10 lokacijah (v centralnem
delu UKCL, na Nevrološki kliniki, na KOGE v Japljevi, stari
Travmatološki kliniki, oddeleku na BPD ter glede na potrebe ostalih
enot –CUB, mobilna RTG služba, KO za Kardiologijo, Operacijski
blok, Ginekološka klinika), ter zagotavljajo neprekinjeno
zdravstveno varstvo 24 ur dnevno vse dni v letu. Ostale dejavnosti
KIR so pedagoško-raziskovalna dejavnost, radiološka tehnologija
in varstvo pred ionizirajočim sevanjem, dozimetrija, kakovost v
radiologiji, itd. KIR opravlja tudi znanstveno-raziskovalno dejavnost
glede na dogovorjene raziskovalne programe. Izobražujemo kader
v okviru visokošolskega pred in podiplomskega izobraževanja
po programu MF in VŠZD). KIR je največja enota v Sloveniji za
strokovno usposabljanje delavcev v radiološki stroki (radiologov,
diplomiranih radioloških inženirjev, medicinskih sester ter
ostalega kadra). Smo mentorji specializantom radiologije in
ostalih specialnosti, mentorji radioloških inženirjev in vključeni
preko ZZS v komisije za specialistične izpite ter doktorate. KIR
izvaja tudi implementacijo novih medicinskih dosežkov na
področju radiologije ter je temeljni nosilec razvoja radiološke
stroke v Sloveniji.
Število obravnav in posegov
Tabela 64: Število obravnav in posegov
(primerjalno z letom 2009 in 2008)
Obravnave 2008 2009 I. – IV. 2010 *
Preiskave 298.574 309.529 161.705
Ambulanta 145.585 149.986 79.369
Hospital 64.328 66.036 33.912
Skupaj bolnikov 209.913 216.022 113.281
* zaradi uvedbe novega BIS-a imamo
točne podatke samo za pol leta 2010
Za drugo polovico leta 2010 podatki niso navedeni, ker podatkov
o opravljenih storitvah nimamo zaradi prehoda na novi BIS, ki še
ne deluje primerno.
Realizacija v I. polletju presega polovični plan, zato iz tega
sklepamo, da bo presežen tudi letni plan.
Ključni strokovni dosežki
V letu 2010 so 3 radiologi opravili doktorat, 5 radiologov se nanj
pripravlja. Uvedli smo številne nove metode in smernice.
Na področju UZ nadaljujejo dejavnosti v smeri UZ preiskav z
uporabo kontrastov, prav tako se uvajajo nova indikacijska
področija za njih – UZ kontrastna preiskava pankresa pri tumorjih.
V okviru Radiološkega združenja Slovenije zaposleni na KIR
pripravljajo publikacijo radioloških smernic z nazivom Omejene
lezije v jetrih.
Na področju nevroradiologije poteka uvajanje novih
endovaskularnih metod: »flow diverterji« za izključevanje
anevrizem iz obtoka, nove 3D spirale in novi postopki intraarterijske
rekanalizacije: sistemi Merci, Penumbra, uvajanje najsodobnejših
postopkov endovaskularne rekanalizacije ob nastanku akutnega
CVI. Prav tako poteka uvajanje novih protokolov intraarterijske
trombolize, nove tehnike pri embolizaciji AVM in priprave na
uvedbo vertebroplastike v okviru interventnih posegov.
Na področju CT in MR nevroradioloških preiskav potekajo novi
pristopi v slikovni diagnostiki akutne CVI: CT perfuzijsko slikanje,
147

CTA v okviru neinvazivne diagnostike karotidne zožitve in druge
aptologije vratnih arterij, CTA intrakranialnih arterij v diagnostiki
možg. anevrizem in drugih žilnih malformacij, CT perfuziija pri
možg. tumorjih in tumorjih vratu in novi protokoli v MR slikovni
diagnostiki: slikanje pri demencah v okviru raziskovalne naloge,
slikovna in funkcionalna MR diagnostika pri bolnikih z OSA,
traktografije, funkcionalno MR slikanje pri tumorjih, MR venografija
pri bolnikih z MS, uvedba akutne MR diagnostike pri novorojencih
s peri in prenatalno hipoksijo, MR diagnostika pri epilepsijah. Na
področju intervencijske radiologije je bila na KIR izvedena prva
Robotska implantacija endovaskularnih pripomočkov v žile (v
sodelovanju s Hansen), oktober 2010.
Na področju abdominalne radiologije: Kemoembolizacija
Hepatocelularnega karcinoma z DC Bead (2010, Kemoembolizacija
zasevkov kolorektalnega karcinoma (2010), CT kolonografioja,
MR enterografija in uvajanje novih protokolov za MR karcinoma
rektuma in CT perfuzija jeter in nadledvičnic.
Na področju pediatrične radiologije: Dopplerska ocena
prehodnosti vratnih ven pred vstavitvijo CV katetrov za
parenteralno prehrano in kemoterapijo ter Uporaba UZ M-modusa
za oceno gibanja prepone pri otrokih ( dg. Pareze n.phrenic) po
srčnih operacijah.
Na področju skeletne radiologije: MR artrografija kolka, MR
artrografija zapestja, nov protokol – ocena posterolateralnih
poškodb kolena (diplomska naloga). Na področju kardiotorakalne
radiologije: MR prsnega koša pri boleznih mediastinuma
in prsne stene pri otrocih in odraslih, MR mezoteliomov pred in
po zdravljenju, MR perfuzija srca pri miokarditisu in ishemiji, MR
ocena pulmonalne zaklopke po operaciji tetralogije Fallot.
Na področju Radiološka tehnologija – dozimetristi – smo
nadaljevali z izpolnjevanjem smernic.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
KIR je vključen v 4 mednarodne študije, poleg tega potekata 2
terciarna projekta, ena klinična študija in en naročen strokovni
projekt.
Izobraževanje
Radiologi in radiološki inženirji KIR so se udeležili in predavali
na mednarodnih in domačih kongresih, simpozijih in šolah ter
na različnih sekcijah združenj doma in v tujini ter organizirali ali
sodelovali v njihovi organizaciji.
KIR je organiziral in soorganiziral 5 mednarodnih šol v Sloveniji
in tujini.
KIR je v sodelovanju z DRI in ZF organiziral 8 delavnic na različnih
krajih v Sloveniji. Zaposleni zdravniki so mentorji specializantom
radiologije in vključeni preko ZZS v komisije za specialistične
izpite ter doktorate. Radiologi za specializante organiziramo
strokovne seminarje 2x tedensko. Radiologi in RI so imeli
43 vabljenih predavanj v tujini in doma, najmanj 14 ostalih
aktivnih udeležb v tujini, ter številne aktivne domače udeležbe.
Radiologi in RI so aktivni člani strokovnih združenj doma in
v tujini. Radiologi sodelovali so v strokovnih, organizacijskih
odborih in kot moderatorji 9 mednarodnih srečanj. RI so aktivni
člani (predsednik, člani, moderatorji) v 5 strokovnih evropskih
komisijah in delovnih skupinah.
V letošnjem letu so se dalj časa v tujini izpopolnjevali 3 zdravniki
specialisti z nevroradiološkega področja, interventne radiologije
in skeletne radiologije.
Objave
Zaposleni zdravniki so v letošnjem letu objavili 11 indeksiranih
člankov v tujih strokovnih publikacijah, 12 v reviji z recenzijo in 5 v
strokovni reviji brez recenzije.
Prav tako sodelujejo pri pripravi slovenskega učbenika Radiologije
skupaj z radiologi obeh MF in UKCM.
Zagotavljanje sistema kakovosti
• nove smernice,
• uvedba obrazcev za beleženje statistike, zapletov, okvar
aparatov in predaje službe;
• posodobili smo pisna pojasnia in privolitvene obrazce za
bolnike (intranet UKC) in obrazce na nevroradiološkem
oddelku na Nevrološki klinik;
• skoraj v celoti realizirali načrt korektivnih ukrepov;
• v sodelovanju z Uradom za pritožbe in pohvale so bile
razrešene vse letošnje pritožbe bolnikov (5 pritožb) ;
• z bolniki smo sprotno ustno reševali nesporazume in
konfliktne situacije;
• zapleti preiskav so bili javljeni ustreznim službam;
• sodelovali smo pri izvedli dveh strokovnih internih nadzorov;
• na podlagi pisnih in ustnih pritožb in ugotovljenih
nepravilnostih (v primerih nepravilnosti, mobinga ter
neprimernega delovanja in obnašanja naših zaposlenih
znotraj KIR in zunaj) smo opravili številne razgovore z našimi
uslužbenci in ustrezno ukrepali;
• izboljšan je nadzor nad sevalno obremenitvijo bolnikov in
osebja. Stalne meritve na rtg aparatih se izvajajo, enako
razvoj dela IOS službe. Radiološka tehnologija – dozimetristi
– nadaljevali smo s smernicami;
148

• nadaljujemo in nadgrajujemo ukrepe za ugotavljanje delovne
discipline;
• uvedba liste prisotnosti za zaposlene (časovno vpisovanje) z
obdobnimi kontrolami;
• izvajamo redne mesečne kontrole števila ur dežurne službe in
službe pripravljenosti pri zaposlenih (kontrola prekoračitev);
• postavitev in delo ekipe dozimetristov in priprava programov
radioloških preiskav in posegov za pridobitev dovoljenj
za sevalno dejavnost skladno z uredbo Uprave za varstvo
pred sevanji, optimizacija radioloških posegov in izvajanje
programov QA/QC glede sevalne izpostavljenosti populacije
pri radioloških preiskavah – nadaljevanje dela iz leta 2009.
Organizacija dela in učinkovitost
Dopolnili in spremenili smo organigram KIR. Dve ločeni
diagnostiki smo funkcionalno združili v skupno kardiotorakalno
diagnostiko. Prav tako smo funkcionalno združili več diagnostik
v večjo abdominalno diagnostiko. Združevanje je opravljeno z
namenom, da vključimo večje število radiologov, ki bodo sposobni
strokovno primerno opravljati diagnostiko na več aparatih, kar
bo tudi organizacijsko boljše, saj bo omogočalo nadomeščanje
odsotnosti sedaj ozko specializiranih skupin radiologov. Uvedli
smo dnevno časovno beleženje prisotnosti na vseh deloviščih.
Za zmanjšanje čakalnih dob za MR otrok smo konec leta z
reorganizacijo v rednem programu opravili dodatno število MR
otrok brez dodatnih sredstev. Čakalne dobe MR odraslih smo
nadzorovali in s telefonskimi klici bolnikom 2 tedna pred preiskavo
preverjali ali so opravili preiskavo drugje in s tem pridobili
preko 10 % prostih terminov. Pričeli smo s pripravo spremembe
delovnega časa za boljšo izrabo aparatur in boljšo izkoriščenost
rednega delovnega časa, zmanjševanje ur dopolnilnega dela;
vse v smislu lažjega zagotavljanja NZV v skladu s Pravilnikom o
izvajanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Obvladovanje stroškov in trženje
KIR je pripravil vse kalkulacije za radiološke storitve in so že v
Internem ceniku UKCL. Uskladili smo tudi interne cene z ostalimi
izvajalci radioloških storitev v UKCL. V sodelovanju s Službo
za poslovni razvoj in trženje smo skupaj s Kirurško kliniko in
Nevrološko kliniko pripravili kalkulaciji za KAS in COIL posege za
samoplačnike, in dejavnost se je v drugi polovici leta tudi izvajala.
Uvedli smo notranje kontrole in nadzor nad naročanjem in
porabljanjem kontrastnih sredstev in glede na leto 2009 bolje
obvladovali stroške porabljenih kontrastnih sredstev. Ob enakem
oz. nekoliko večjem številu opravljenih storitev v letu 2010, smo
zmanjšali porabo KS za približno 19 %. Vsa naročila medicinskega
materiala se izvajajo glede na porabo in zaloge ter se sproti
kontrolirajo.
Za nabavo vgradnega materiala je bila porabljena enaka vsota
sredstev kot v predhodnem letu. Število opravljenih terapevtskih
posegov pa se je povečalo za 10 %. Statičnost skladiščenja je
nižja za 20 % predvsem na račun nevroradiološke diagnostike.
Sodelovanje z drugimi institucijami
KIR preko svojih zaposlenih strokovno sodeluje s KO v UKCL
(konziliji) in z vsemi radiološkimi oddelki v RS. Zdravniki in RI so
aktivni člani domačih in tujih radioloških združenj, kar je razvidno
iz predhodnega teksta.
Na KIR poteka logistična obdelava in priprava na uvedbo sistema
PACS in RIS, na KIR se nadaljuje v leto 2011.
Nadaljevali smo s smernicami v kakovosti, kar je pomembno
vplivalo na organizacijo in učinkovitost dela ter na kontrolo
obsevanja populacije. Na CUB-u smo izboljšali sodelovanje s
KV kirurgijo (zagotovitev aparata in kadra). Nadaljevali smo z
reorganizacijo dela RI na nevroradiološkem oddelku Nevrološke
klinike. Namesto dežurstva na radiološkem odd. v BPD smo uvedli
dvoizmensko delo.
V juliju 2010 je bil v UKC uveden nov bolnišnični informacijski
sistem (BIS), ki podpira on-line povezavo z bazo KZZ.
149

3.2.13. KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Oddelek za bolezni ščitnice: Izvajamo ambulantno in hospitalno
obravnavo bolnikov z boleznimi ščitnice. Ambulantno izvajamo
diagnostiko različnih ščitničnih bolezni, ki vključuje internistični
klinični pregled bolnika, ultrazvok ščitnice, scintigrafijo ščitnice s
pertehnetatom ali 123I(jodom) ter punkcijo sprememb v ščitnici
vključno s citološko analizo. Ambulantno izvajamo tudi zdravljenje
bolnikov z boleznimi ščitnice, ki vključuje zdravljenje z zdravili,
izpraznilno punkcijo cist ter zdravljenje z radioaktivnim jodom
(131I). Hospitalna obravnava je potrebna predvsem pri bolnikih,
ki potrebujejo zdravljenje z višjimi odmerki radioaktivnega joda
ali zdravljenje z drugimi izotopi (radioaktivni itrij ali lutecij),
hospitaliziramo bolnike za kompleksnejšo diagnostiko nekaterih
ščitničnih bolezni, za sklerozacijo cist ali zdravljenje urgentnih
bolnikov s hujšimi manifestacijami ščitničnih bolezni.
Oddelek za NM diagnostiko: KNM izvaja vse klasične NM presikave,
ki temeljijo na uporabi 99mTc in 123I registriranih radiofarmakov,
PET preiskave z uporabo registriranih radiofarmakov 18F-FDG in
18F-CHOLINE ter radionuklidno terapijo z uporabo 131I kapsul,
90Y and 186Re koloidov za radiosinovektomijo, 186Re-HEMDP
za blažitev bolečin pri kostnih metastazah and 90Y-Zevalin za
zdravljenje nehodgkinovega limfoma, kot tudi 99mTc and 111In
radiooznačene lastne radiofarmake, ki temeljijo na peptidih in
protitelesih. Zadnjih nekaj let izivajamo tudi terapijo z uporabo
90Y-oktreotida and 177Lu oktreotata za zdravljenje tumorjev, ki
imajo na svoji površini izražene receptorje za somatostatin (od
leta 2006).
Radiofarmacija: V okviru radiofarmacije imamo 2 vroča
laboratorija pod aseptičnimi pogoji, v katerih pripravljamo
registrirane radiofarmake in individualne odmerke, vršimo
kontrolo kvalitete, z radioaktivnimi izotopi označujemo avtologne
krvne celice, pripravljamo neregistrirane “lastne” radiofarmake. V
okviru radiofarmacije imamo tudi raziskovalni laboratorij za razvoj
in evaluacijo novih radiofarmakov vključno z invitro evaluacijo na
celičnih linijah.
V letu 2002 smo v radiofarmaciji vpeljali pripravo lastnih
neregistriranih radiofarmakov, označenih s 99mTc za prikazovanje
nekaterih nevroendokrinih tumorjev, s 99mTc označenih protiteles
za diagnostko nehodgkinovega limfoma. V letu 2006 smo uvedli
pripravo z 90Y and 177Lu označenih analogov oktreotida, ki se
uporabljajo za zdravljenje pacientov z nevroendokrinimi tumorji.
Nobeden od naštetih radiofarmakov ni registriran oz. Na voljo na
tržišču. V veliki meri je priprava teh radifarmakov plod lastnega
razvoja v sodelovanju z različnimi evropskimi centri.
150

Ključni strokovni dosežki
Oddelek za NM diagnostiko: V letu 2010 smo začeli uporabljati
novo aparaturo: pozitronski tomograf (PET) z visoko zmogljivim CTjem.
V začetku leta smo uporabljali 18 – F deoksiglukozo (FDG)
za opredeljevanje malignih bolezni, vnetnih procesov in funkcijo
možganov. Sredi leta smo začeli uporabljati tudi 18 –F holin za
diagnostiko karcinomov prostate. V sodelovanju z onkologi
in urologi smo pripravili zelo selektivne pogoje za uporabo
tomografije s holinom pri bolnikih s karcinomom prostate.
V letu 2010 smo začeli uporabljati tudi CT komponento
omenjenega aparata za neinvazivne CT angiografije.
Oddelek za bolezni ščitnice: V letu 2010 smo pri bolnikih s hudo
aktivno ščitnično orbitopatijo, kjer so drugi načini zdravljenja
izčrpani, uvedli nov način zdravljenja z rituksimabom. Pri bolnikih
s sumom na kompresijsko golši smo v diagnostični protokol uvedli
preiskavo SPECT-CT z 123I, ki pomembno prispeva k odločitvi za
nadaljnje zdravljenje. Pri ambulantnem delu smo podvojili število
telefonskih konzultacij z izbranimi zdravniki, s čimer smo kljub
večjemu prilivu bolnikov ohranili dostopnost specialističnega
pregleda v tirološki ambulanti.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V letu 2010 smo sodelovali v mednarodnem TARCC projektu, ki
ga financira Evropska skupnost ter prav tako v mednarodnem
projektu COST BM 0607. Vodili smo 6 terciarnih projektov UKC
Ljubljana. Sodelujemo v enem projektu, ki ga financira ARRS, in
enem mednarodnem projektu.
Zaključili smo projekt ARRS »Izboljšanje diagnostike in zdravljenja
ščitnične bolezni s pomočjo dopplerskega ultrazvoka« ter vložili
kandidaturo za nov projekt z naslovom »Vpliv vnosa jodirane soli v
Sloveniji na epidemiologijo ščitničnih bolezni«.
Sodelujemo v projektu Kompetenčni center-Biomedicinska
tehnika, ki ga financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo.
Izobraževanje
Vabljena predavanja : V letu 2010 smo imeli 11 vabljenih
predavanj na slovenskih srečanjih in 7 na mednarodnih.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Dopolnitev obrazcev po preiskavi, perfuzijska scintigrafija
miokarda s farmakološko obremenitvijo (persantin, adenozin)
in pefuzijska scintigrafija miokarda s cikloergometrično
obremenitvijo (dobutamin), SOP v pripravi.
Obvaldovanje stroškov in trženje
Priprava in podpis pogodbe o sodelovanju z Univerzitetno
bolnišnico Innsbruck, za katero KNM radiooznačuje peptide z 177
Lu.
Sodelovanje z drugimi institucijami
V letu 2010 smo strokovno sodelovali z Evropskim Združenjem za
Nuklearno Medicino – EANM (dr. Fettich je član upravnega odbora
EANM). Nadaljevali smo s sodelovanjem z Mednarodno agencijo
za atomsko energijo – IAEA (dr. Fettich je koordinator za področje
nuklearne medicine za evropsko regijo). Na kliniki smo izobraževali
štipendiste IAEA na tehnološkem, radiofarmacevtskem in
kliničnem področju.
Fakulteta za farmacijo: sodelovanje na dodiplomskem študiju pri
predmetih Farmecevtska tehnologija I in Bolnišnična farmacija;
Visoka šola za zdravstvo: izvedba vaj iz radiofarmacije za študent
radiologije, Predavanja in vaje iz radiofarmacije in radiokemije
na podiplomskem izobraževanju iz NM Ministrstvo za zdravje;
imenovanje v stalno Komisijo za farmakopejo, Lekarniška
zbornica Slovenije: predavanje Radiofarmacija za farmacevte
pripravnike ( v juniju in v oktobru), IAEA (LD): Učni centri za
radiofarmacijo pri IAEA, Regional training Course in Quolity
control of Radiopharmaceuticals Khartoum, Sudan, November
2010 (predavanja in vaje), Medicinska fakulteta: podiplomsko
izobraževanje iz bolnišnične higiene za diplomirane in višje
medicinske sestre, fizioterapevte ter sanitarne; predavanje
na podiplomskem izobraževanju iz NM – Radiofarmacija /
Postgraduate education on radiopharmacy for physicians,
EDQM (European directorate for quality of medicines):
imenovanje v ekspertno skupino 14 – Radiopharmaceuticals,
imenovanje v delovno skupino Production and Compounding of
Radiopharmaceutical.
Organizirali smo simpozij: Novosti pri ciljani radionuklidni terapiji.
Udeležba na strokovnih srečanjih
V letu 2010 se je 22 delavcev udeležilo mednarodnih srečanj in
17 se je udeležilo slovenskih srečanj.
151

3.2.14. INŠTITUT ZA KLINIČNO KEMIJO
IN BIOKEMIJO
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Inštitut za klinično kemijo in biokemijo UKC v Ljubljani opravlja
laboratorijsko diagnostično zdravstveno dejavnost. Izvaja
osnovne in specialne biokemijske, hematološke in imunokemijske
laboratorijske preiskave za potrebe temeljne, sekundarne in
terciarne zdravstvene dejavnosti UKC in drugih uporabnikov.
Rezultati preiskav bioloških vzorcev se uporabljajo v diagnostične
in prognostične namene ter za spremljanje terapije.
KIKKB izvaja implementacijo novih laboratorijskih preiskav in
tehnologije na področju klinične kemije ter je temeljni nosilec
razvoja stroke v Sloveniji.
Število obravnav in posegov
Tabela 65: Število laboratorijskih preiskav
(primerjalno z letom 2009 in 2008)
Obravnave Ambulanta Hospital SKUPAJ
2008 2.055.329 2.845.834 4.901.163
2009 2.081.763 2.978.368 5.060.131
2010 2.186.889 2.926.638 5.113.527
Indeks 2009/10 105,05 98,26 101,05
Ključni strokovni dosežki
Ob pregledu KIKKB, je komisija, ki je bila imenovana s strani
Ministrstva za zdravje, ugotovila, da lKIKKB izpolnjuje zahteve
Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za
izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (UL RS
64/2004).
Vpeljava metode na področju hemostaze; tromboelastometrija
(ROTEM), s pomočjo katere se bo pomembno zmanjšala poraba
krvnih komponent in koagulacijskega faktorja VII ter impedančna
agregometrija (MULTIPLATE), ki omogoča oceno funkcijske
sposobnosti trombocitov in s tem preverjanje uspešnosti
antiagregacijske terapije.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
EU FP7 kandidatura: European coordination action on human
biomonitoring (Coordination and support action)
Uspešno pridobljen projekt DEMOCOPHES – KIKKB je pogodbeni
partner.
Imamo 8 projektov, ki jih financira ARRS, 2 evropska proketa in
projekt vlade RS ter 4 terciarne projekte UKCL.
Sodelujemo še pri 21 terciarnih projektih v UKCL in 2 zunanjih
projektih.
Izobraževanje
Sodelavci KIKKB smo imeli 6 predavanj na domačih strokovnih
sprečanjih in organizirali 3 strokovne seminarje.
Objave
V letu 2010 smo imeli 6 objav v tuji literature in 1 objavo v domači
literaturi.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V letu 2010 smo v KIKKB uvedli računalniški informacijski sistem
za upravljanje procesov in vodenje dokumentacije.
Zanesljivost laboratorijskih rezultatov zagotavljamo z notranjo in
152

zunanjo kontrolo ter s sodelovanjem v mednarodnih programih.
V letu 2010 smo razširili kontrolo določanja glukoze ob pacientu
(POCT), ki jo izvajajo z merilniki na klinikah.
Poleg pravilnosti in ponovljivosti laboratorijskih rezultatov
(zanesljivost) smo spremljali občasno tudi odzivni čas (čas od
naročila preiskave do rezultata analize).
Organizacija dela in učinkovitost
Preverjanje dela v laboratorijih s strani komisije, ki jo je imenovalo
MZ (4. in 5. 11. 2010) je pokazalo, da laboratoriji v KIKKB
delujejo v skladu s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske
medicine, UL RS, št. 64/11.6.2004, 8129-8132. MZ nam je zato
podelilo Sklep o dovoljenju za delo.
Sodelovanje KIKKB pri rednih internih strokovnih nadzorih za
področje POCT (hitrih laboratorijskih testih ob pacientu).
Epidemiologia Udine, Italija
• Division of Metals & Health Institute of Environmental
Medicine Karolinska Institutet Stockholm, Švedska
• Department of Genetic ToxicologyInstitute of Occupational
Medicine and Environmental Health Sosnowiec, Poljska
• Institute of Child Health, Athens, Grčija; Diagnostic
technology (DTL), Izrael
• European Committee for External Quality Assurance
Programmes in Laboratory Medicine v okviru delovne skupine
za hematologijo in zunanjo oceno kakovosti (projekt: “Blood
smear preparation and staining procedure for setting up
an external quality assessment scheme for blood smear
interpretation”)
• European Federation of Clinical Chemistry v okviru delovne
skupine za akreditacijo in ISO/CEN
• Institut für medizinische und chemische Labordiagnostik,
LKH-Klagenfurt, Celovec, Austrija
• Centre de Diagnostic Biomedic, Hospital Clinic-Corporacio
Sanitaria de Barcelona, Barcelona, Španija
Sodelovanje pri pripravi skupnih kriterijev za laboratorijski
potrošni material in reagente za laboratorijske preiskave. Priprava
na nadaljevanje konsolidacije laboratorijev KIKKB.
Obvladovanje stroškov in trženje
Pridobivali predračune več dobaviteljev in na ta način zmanjšali
stroške.
Izboljšanje LIS, ko ima naročnik laboratorijskih preiskav vpogled v
prejšnja naročila in izračun stroškov naročenih preiskav.
Optimizacija laboratorijskega dela in izvajanje večine preiskav v
enem laboratoriju.
Sodelovanje z drugimi institucijami
Najtesnejše sodelovanje poteka s Fakulteto za farmacijo
in Medicinsko fakulteto. Tesno sodelujemo tudi z Zavodom
za transfuzijsko medicino Slovenije. Pomemben partner pri
raziskovalnem delu je Institut Jožef Stafan, Fakulteta za veterino
in Fakulteta za šport. Na področju kakovosti dela v kliničnih
laboratorijih sodelujemo s SA (Slovensko akreditacijo), SIST
(Slovenski inštitut za standardizacijo) in SIQ.
V okviru JV Evrope so partnerji: Oikon Ltd. - Institute for Applied
Ecology, Zagreb, Hrvaška.
Parterji v EU:
• Dept. of Occupational and Environmental Medicine Lund
University Hospital Lund, Švedska
• Universitá degli Studi di Udine Cattedra di Igiene ed
153

3.2.15. INŠTITUT ZA MEDICINSKO
REHABILITACIJO
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Institut za medicinsko rehabilitacijo (v nadaljevanju IMR) je
samostojna nepovezana organizacijska enota Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana. Primarni področji dela zaposlenih
v IMR-ju sta zgodnja medicinska rehabilitacija bolnikov
hospitaliziranih na KO Kirurške klinike in ambulanta medicinska
rehabilitacija bolnikov v zgodnji fazi po poškodbah ali operativnih
posegih, izjemoma pa tudi bolnikov z degenerativnimi obolenji.
Pristop k bolniku je timski, postopke prilagajamo posamezniku
glede na njegove potrebe in sposobnosti. Poudarek je predvsem
v preprečevanju sekundarnih zapletov, do katerih lahko pride
v času hospitalizacije. Naš cilj je tudi osamosvojitev bolnika,
doseči želimo samostojnost pri gibanju in pri izvajanju osnovnih
dnevnih aktivnosti. Bolnika usposobimo za odpust domov ali na
nadaljnjo rehabilitacijsko obravnavo. Bolniki, ki so obravnavani v
ambulantni rehabilitaciji, so pregledani v specialistični fiziatrični
ambulanti, kjer se jim predpiše program rehabilitacije. V prostorih
ambulantne rehabilitacije se izvajajo različni fizioterapevtski
in delovno terapevtski postopki (kinezioterapija, hidroterapija,
elektroterapija, mehanoterapija, hipobarična terapija, laser,
nevroterapija, delovna terapija, izdelava kompresijskih oblačil).
Posebno področje ambulantne rehabilitacije je rehabilitacija roke
in nevroterapevtska obravnava otrok.
Inštitut za medicinsko rehabilitacijo je pomembna učna baza za
področje fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapije in
delovne terapije.
Število obravnav in posegov
V IMR-ju deluje ena fiziatrična specialistična ambulanta, kjer
je bilo v letu 2010 pregledanih 5.927 bolnikov. V ambulanti
rehabilitaciji deluje 14 timov, v letu 2010 smo dosegli 297.797
točk. Pri pregledih je bil plan nekoliko presežen, število opravljenih
pregledov je bilo višje kot leta 2002 (5.398), na področju točk pa
smo ga dosegli 99,8 % plana (leta 2009 je bil plan dosežen v
91,8 %).
Na bolnišničnem področju smo v letu 2010 opravili 67.733
obravnav, leta 2009 pa 69.699.
Ključni strokovni dosežki
V uporabo smo uvedli kineziotaping pri poškodovancih v
zgodnji fazi rehabilitacije, tako na področju hospitala kot tudi v
ambulantni rehabilitaciji.
Na področju nevrološke rehabilitacije smo pri hudih poškodovancih
v fazi minimalnega zavedanja redno izvajali postopke senzorne
stimulacije, ob tem smo s principi seznanili tudi ostale člane tima,
ki obravnava tovrstno patologijo. Razširili smo uporabo specifične
nevroterapevtske obravnave (Bobath princip), tudi na odrasle
s hudo okvaro centralnega živčnega sistema. Nadaljevali smo z
uporabo dinamične opornice za ramenski sklep, opornico smo
izboljšali in dodali primernejši spodnji del.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
V letu 2010 smo zaključili s terciarnim projektom Funkcionalna
opornica za ramo pri hemiplegičnem bolniku. Opornico smo
izdelali, jo uporabljali pri bolnikih v zgodnji fazi medicinske
rehabilitacije, in njeno uporabo predstavili na predavanju v okviru
4. slovenskega kongresa fizikalne in rehabilitacijske medicine. V
pripravi je tudi prispevek za Zdravstveni vestnik.
Pričeli smo tudi z aktivnostmi v povezavi s terciarnim projektom
Graded motor imagery (GMI) – stopenjska terapija gibanja z
vizualizacijo. Projekt je v fazi ustvarjanja protokola obravnave
bolnikov, izobraževanja izvajalcev programa in nakup potrebnih
pripomočkov za izvajanje terapije in testnim uvajanjem programa
pri dve bolnicah.
154

Izobraževanje
Nadaljevali smo z aktivnim sodelovanjem pri uvajalnih seminarjih
UKCL za ZT, MS, diplomirane zdravstvenike, diplomirane babice
in babičarje, ki so diplomirali po EU direktivi. Sodelovali smo pri
izvajanju uvajalnih seminarjev za področje higiene (Preprečevanje
prenosa bolnišničnih okužb) za medicinske sestre, zdravstvene
tehnike in študente Medicinske fakultete. Sodelovali smo pri
izvedbi izobraževanj za zaposlene v oskrbovalnih službah UKC
Ljubljana in pri izobraževalnem programu za promotorje zdravja.
Sodelovali smo pri organizaciji, v strokovnem odboru ter pri
izvedbi strokovnega srečanja »Vzpostavitev varnostne kulture v
fizioterapevtski dejavnosti«. Na srečanju smo imeli tudi aktivne
prispevke v obliki predavanj.
V letu 2010 smo organizirali in vodili dve učni delavnici
(Nevromuskularna električna stimulacija (NMES) in tradicionalni
in statični – samostoječi ultrazvok v fizioterapiji in Frekvenčno
modulirana nevrostimulacija - FREMS) namenjeni fizioterapevtom,
zdravnikom različnih specialnosti in ostalim zdravstvenim delavcem.
Aktivno smo bili udeleženi pri organizaciji (člani organizacijskega
in strokovnega odbora) 4. slovenskega kongresa fizikalne
in rehabilitacijske medicine. Osrednja tema je bila zgodnja
medicinska rehabilitacija v okviru katere smo predstavili naše
delo na bolnišničnem področju. Organizacija zgodnje medicinske
rehabilitacije (tistega dela, ki ga izvajamo zaposleni v IMR-ju) je
zelo blizu predlaganemu modelu Evropskega združenja za fizikalno
in rehabilitacijsko medicino, na kar smo lahko zelo ponosni. Na
kongresu smo sodelovali s 7 prispevki.
Sodelovali smo tudi pri organizaciji interdisciplinarnega
strokovnega srečanja na temo »Revmatične in degenerativne
spremembe na roki«, bili smo člani strokovnega odbora. Imeli
smo tudi tri aktivne prispevke v obliki predavanj.
Zdravniki smo bili vabljeni predavatelji na 21. dnevih
rehabilitacijske medicine, na srečanju Celovita oskrba osebe
po amputaciji spodnjega uda od posega do vključitve v domače
okolje ter na 19. simpoziju intenzivne medicine.
– ambulanta rehabilitacijska obravnava, Rehabilitacijski del
klinične poti v CIT-u, Obravnava pacienta po poškodbi in šivu kit
upogibalk prstov roke – ambulantna rehabilitacijska obravnava).
Redno smo obravnavali odklone na varnostnih vizitah.
Ker svojih hospitaliziranih bolnikov nimamo, nismo imeli
morbiditetnih in mortalitetnih konferenc. Fiziatri delamo na
KO Kirurške klinike, kjer redno sodelujemo na raportih in se
udeležujemo konzilijev. Tako smo sodelovali na morbiditetnih
in mortalitetnih konferencah KO za nevrokirurgijo, KO za
travmatologijo in KOPREKO.
Tudi v letu 2010 smo spremljali število padcev pri vstopanju in
izstopanju iz bazena.
Organizacija dela in učinkovitost
Izboljšali smo organizacijo dela delovne terapije na ambulantnem
področju – uvedli redno naročanje na izdelavo opornic in prenesli
izdelavo brace-ja iz hospitala v ambulanto.
Obvladovanje stroškov in trženje
Na tem področju smo skozi leto 2010 redno spremljali porabo
sredstev in prilagajali naročanje razpoložljivim virom. Trženje smo
povečali z organizacijo dveh učnih delavnic.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami
Nadaljevali smo s sodelovanjem z URI-SOČA. Redno sodelujemo
s Katedro za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in z Zdravstveno
fakulteto. Imamo članico v RSK za fizikalno in rehabilitacijsko
medicino in članico v upravnem odboru Združenja za fizikalno in
rehabilitacijsko medicino. V IMR-ju je sedež Ljubljanske regionalne
enote DFS in SDRR, predsednici sta zaposleni v IMR-ju.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Izdelali smo štiri klinične poti (Hernia disci (lumbalni del) – en
nivo; rehabilitacijski del klinične poti, Poškodbe Ahillove tetive
155

3.2.16. KLINIČNI INŠTITUT ZA MEDICINO
DELA, PROMETA IN ŠPORTA
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ)
deluje kot samostojna enota znotraj Kliničnega centra Ljubljana.
Ukvarja se s specialistično zdravstveno stroko in znanstveno
disciplino, ki obsega predvsem preventivno dejavnost na
sekundarni in terciarni ravni na področju zdravja delavcev in
prebivalcev v tistem življenjskem okolju, kjer je prisoten sovpliv
delovnega okolja. Zadnja leta je inštitut v svoje delo vnašal nove
vsebine, značilne za podobne ustanove v Evropi in svetu.
Glavna področja dela inštituta predstavljajo poklicne bolezni
in ocenjevanje delazmožnosti, ergonomija in fiziologija dela,
zdravje v prometu, poklicna toksikologija in industrijska higiena,
epidemiologija delovnega okolja, psihologija in humanizacija dela,
promocija zdravja v delovnem okolju ter medicina športa. KIMDPŠ
je vključen v evropsko in slovensko mrežo promocije zdravja, kjer
deluje kot koordinacijsko in svetovalno središče, je član evropskih
šol medicine dela, naši delavci so člani FOHNEU in UEMS.
Na Inštitutu imajo sedež strokovni timi pooblaščeni s strani
ministrstva za zdravje: Posebna komisija za promet, ki je pritožbena
stopnja in rešuje primere združljivosti zdravstvenega stanja voznikov
in njihove sposobnosti za vožnjo motornih vozil, Posebna zdravniška
komisija, ki obravnava probleme delazmožnosti na drugi stopnji in
Interdisciplinarna skupina strokovnjakov za verifikacijo poklicnih
bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Od leta 2007 deluje tudi
interdisciplinarni strokovni kolegij pulmologov (Bolnišnica Golnik)
in specialistov medicine dela (KIMDPŠ).
Inštitut organizira ali soorganizira približno deset strokovnih
srečanj letno, tako za zdravnike kot tudi druge člene pri zdravju
delavcev. Posebej podpira izobraževanje lastnih delavcev. V
sodelovanju s katedro za javno zdravje skrbi za organizacijo
podiplomskega študija MDPŠ, specializanti MDPŠ pa na inštitutu
opravljajo večji del svojih obveznosti. Inštitut izdaja tudi strokovnoznanstveno
revijo Sanitas et labor, o svojih dejavnostih dvakrat
letno poroča v Glasniku KIMDPŠ. V letu 2010 so se končala glavna
dela v specializirani knjižnici. KIMDPŠ skrbno usklajuje in ureja
odnose z javnostmi. Storitve, ki jih nudi inštitut, so samoplačniške
(ali je plačnik naročnik), del financiranja so projekti, ki jih redno
naročata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve, sredstva raziskovalnih projektov iz ARRS,
dva tima in enega psihologa plačuje ZZZS, posebej za razvojne
naloge KIMDPŠ so zagotovljena sredstva iz področnega dogovora,
pomemben delež v blagajno KIMDPŠ prispevajo projekti iz
evropskih sredstev.
Število obravnav in posegov
Tabela 66: Število preiskav v funkcionalni diagnostiki
(primerjalno z letom 2009)
Št. preiskav v funk. diagnostiki 2009 2010
Preiskave vidnih funkcij 7.938 7.715
Preiskave sluha in ravnotežnega
aparata
2.361 2.133
Elektrokardiogram 2.060 1.968
Dinamična elektrokardiografija 878 1.029
Minutna ventilacija – obremenitev 877 1.035
Spirometrija 3.011 2.971
SKUPAJ 17.125 16.851
Tabela 67: Zdravstveni pregledi (primerjalno z letom 2009)
Zdravstveni pregledi 2009 2010
Psihološki pregledi 2.740 2.100
Specialni pregledi in ekspertize 3.252 3.143
Obdobni usmerjeni pregledi 412 504
Delni in srednji pregled v spec.
dejavnosti
3.514 3.614
SKUPAJ 9.918 9.361
Tabela 68: Fizioterapevtske storitve - št. točk
(primerjalno z letom 2009)
Fizioterapevtske
storitve
št. točk 2009 št. točk 2010
FT 01 (osnovna) 18.501,95 29.706,70
FT 02 (specialistika) 38.967,50 31.661,00
SKUPAJ 57.469,45 61.367,70
156

Ključni strokovni dosežki
• vključitev KIMDPŠ v mrežo evropskih šol medicine dela,
• vključitev v FOHNEU (evropsko združenje medicinskih sester,
ki delajo na področju zdravja pri delu),
• zaključen program specializacije in magisterija za
diplomirane medicinske sestre,
• priprava verifikacijskih pogojev za poklicne bolezni kosti in mišic,
• izobraževanje svetovalcev za promocijo zdravja za
usposabljanje nižje izobraženih delavcev za kompetence v
zvezi z zdravjem,
• izdelava modula in izvedba izobraževanja o trpinčenju na
delovnem mestu,
• oblikovanje vprašalnika in izvedba pilotskega projekta o
zdravju migrantov na delovnem mestu,
• prenos znanja iz ergonomije in laboratorijskega dela po
trimesečnem izobraževanju za ergonomijo na Zveznem
inštitutu za varstvo pri delu in medicino dela v Dortmundu
in Laboratoriju za biodinamiko na Leibnizovem inštitutu za
raziskovanje dela na univerzi v Dortmundu,
• ocenjevanje tendinoz z UZ Dopplerjem,
• modifikacija obremenilnih testiranj,
• terapije: nitrodur obliži (tendinoze), suhoiglanje prožilnih
točk, kineziotapping, stacionarni UZ, nizkoenergijski UZ,
• izboljšanje individualne fizioterapije v smislu ciljanega
rehabilitacijskega treninga športnika.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Molekularna epidemiologija bolezni, povezanih z izpostavljenostjo
azbestu in testiranje za zgodnje odkrivanje mezotelioma,
Dejavniki, ki vplivajo na doživetja preobremenjenosti, Vpliv
hipoksije na variabilnost RR in QT intervala pri alpinistih, Vpliv
stopnje treniranosti na variabilnost intervala RR in QT pri vrhunskih
športnikih, MenthHealth Work (Promoting Good Practice
for Mental Health at the Workplace), LEECH (Strenghtening
Transversal Competences of Low Educated Employees Concerning
Their Health Choices in the Context of Changing Labour Market),
Irene +FT, ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih
drogah med šolsko mladino, Razvoj in implementacija sistema
spremljanja projekta Čili za delo v delovnih organizacijah, Zdravje
migrantskih delavcev, pilotski projekt, Trpinčenje na delovnem
mestu: 8. modul.
Objave
Dva članka sta bila objavljena v revijah z SCI, 9 člankov v domačih
in tujih recenziranih revijah, en avtor je soavtor tuje znanstvene
knjige, trije članki so bili objavljeni v zbornikih mednarodnih
znanstvenih srečanj.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Izdelava in izvajanje standardov in navodil za različne preiskave
v funkcionalni diagnostiki s področja medicine dela, prometa
in športa po sklopih, izdelava kliničnih smernic za verifikacijo
poklicnih bolezni za mišično kostne bolezni in izdelava klinične
poti za poklicno astmo, spremljanje in vrednotenje porabe
zdravstvenega in nezdravstvenega materiala, mesečno izvajanje
in spremljanje interne in ostale realizacije (ZZZS, ostali plačniki)
glede na postavljeni mesečni plan po timih, spremljanje in
obravnavanje zdravstvenih zapletov (incidentov), ki se zgodijo pri
zaposlenih v UKC Ljubljana, izvajanje in spremljanje precepljenosti
proti hepatitisu B (ostala cepljenja) za zaposlene v UKC Ljubljana,
evidentiranje delovnega časa zaposlenih na obeh lokacijah v
knjigi prisotnosti.
Organizacija dela in učinkovitost
KIMDPŠ deluje na dveh lokacijah, zato je organizacija dela
glede kadrov in opreme kompleksnejša, ker moramo podvajati
aparature, organizacija dela je težja, racionalizacija kadra prav
tako.
Uvajamo časovne normative v specialističnih ambulantah, tako
da analiziramo delovne procese in jih časovno ovrednotimo.
Obvladovanje stroškov in trženje
Mesečno spremljamo porabo zdravstvenega in nezdravstvenega
materiala po stroškovnih mestih in realizacijo po zdravstvenih
timih. Posebej velja omeniti uspešno pridobivanje evropskih
projektov, s čimer nameravamo nadaljevati. Stroške uspešno
obvladujemo, saj poslujemo pozitivno.
V Centru medicine športa deluje samoplačniška ambulanta.
Izobraževanje
Uspešno sta bila zaključena dva doktorata, študij nadaljuje 5
doktorandov. Redno so potekale vaje za študente MF, redne in
izredne študente Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani, predavanja in
vaje iz psihologije dela za študente FKKT, Oddelka za V&Z pri delu.
157

Sodelovanje z drugimi institucijami
Onkološki inštitut, Medicinska Fakulteta v Ljubljani, Bolnišnica
Golnik, ZVD, Univerza v Ljubljani (MF, FKKT, ALUO), Primorsko
raziskovalno središče, IVZ in ZZV-ji, Andragoški center, Sindikati,
Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve, University of Massachusetts Lowell, ZDA, Institut za
medicinska istraživanja i medicinu rada (IMI), Zagreb, Hrvaška,
The International Association on Workplace Bullying and
Harassement – IAWBH, Foundation of Occupational Health
Nurses in EU – FOHNEU.
V projektih stalno sodelujemo z:
ASTREES, Pariz, Francija; Working Lives Research Institute,
London, Velika Britanija; PREVENT, Bruselj, Belgija; Centro
Nacional de Condiciones de Trabajo, Instituto Nacional de
Seguridad e Higiene en el Trabajo (INSHT-CNCT), Barcelona,
Španija; BKK Bundesverband, Essen, Nemčija; The Romtens
Foundation, Bukarešta, Romunija; Finnish Institute of
Occupational Health, Helsinki, Finska; The Nofer Institute of
Occupational Medicine, Lodz, Poljska; University of Perugia,
Italija; Riga Stradins University, Institute of Occupational and
Environmental Health, Riga, Latvija; Valentain Institute of Care of
Disabled People-IVADIS, Valencija, Španija.
158

3.2.17. REŠEVALNA POSTAJA
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Reševalna postaja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
(v nad. Reševalna postaja UKCL) je ena izmed služb skupnega
pomena, ki ima naslednje interne službe/enote: reševalna
služba, dispečerska služba, služba za vzdrževanje vozil in opreme
in izobraževalni center. Reševalna služba je odgovorna za
izvajanje nujne medicinske pomoči, nujnih reševalnih prevozov,
nenujnih reševalnih prevozov in medkliničnih prevozov, medtem
ko je dispečerska služba odgovorna za sprejemanje klicev v
sili, sprejemanje naročil za nenujne in medklinične prevoze ter
oddajanje interencij in prevozov reševalnim ekipam. Služba za
vzdrževanje vozil in opreme je odgovorna za celovito vzdrževanje
in upravljanje z voznim parkom in z reševalno opremo, s katero
razpolaga reševalna postaja UKCL.
Najmlajša enota Reševalne postaje UKCL je izobraževalni center, ki
izvaja interna in zunanja izobraževanja in usposabljanja. Izobraževalni
center trži različne izobraževalne programe in tečaje za zdravstvene
delavce, pripadnike drugih intervencijskih služb ter laike.
Področje pristojnosti Reševalne postaje UKCL je precej manjše
od gravitacijskega področja Univerzitetnega kliničnega centra
Ljubljana. Področje pristojnosti se sestoji iz 15 občin, ki obsegajo
1.724 km2 s približno 400.000 stalnimi in začasnimi prebivalci.
Reševalna postaja UKCL opravi vsako leto več kot 40.000
intervencij različnih stopenj nujnosti. Pri tem dosega povprečni
dostopni čas 8 minut in 33 sekund v urbanem okolju in 13 minut
in 46 sekund v primestnem in ruralnem okolju.
Reševalna postaja UKCL izvaja svojo dejavnost z 10 nujnimi
reševalnimi vozili, 10 reševalnimi vozili, 2 vozili za medklinične
prevoze in 2 motorjema za izvajanje nujne medicinske pomoči.
Vsa reševalna vozila so opremljena v skladu s standardom SIST
EN 1789 (verzije standarda skladne z letom dobave). Reševalna
postaja UKCL ima skupno 95 zaposlenih različnih profilov in
izobrazbe. Po dogovoru z Zdravstvenim domom Ljubljana se
najzahtevnejše intervencije izvajajo ob prisotnosti njihovega
urgentenga zdravnika.
159

Število storitev
Tabela 69: Število storitev (primerjalno z letom 2009)
Vrsta storitve 2009 2010
Reanimobil 2.159 2.468
Nujni prevozi 18.868 18.139
NMP motor 404 624
Nenujni prevozi 5.049 4.265
Medklinični prevozi 19.545 14.959
Ključni strokovni dosežki
• dosežen 46 % ROSC ter 11,2 % preživetje do odpusta pri
bolnikih s srčnim zastojem izven bolnišnice;
• uspešno ukrepanje ob množični nesreči na avtocesti pri
Grosupljem dne 27. 11. 2010 (poškodovanih 25 oseb; zadnji
ponesrečeni je bil napoten v bolnišnico 2 uri in 33 minut po
prvem obvestilu o nesreči);
• uspešno ukrepanje na množični nesreči požar v več
stanovanjskem objektu na Beblerjevem trgu v Ljubljani, dne
26. 12. 2010 (poškodovanih/zastrupljenih 18 oseb; zadnji
ponesrečeni je bil napoten v bolnišnico 37 minut po prvem
obvestilu o nesreči);
Ključni strokovno razvojni dosežki
• izobraževalni center Reševalne postaje UKCL je v avgustu
2010 uspešno pridobil status samostojnega dela
mednarodne organizacije ITLS International (http://www.
itrauma.org/programs/locations.aspregion=Europe);
• izobraževalni center Reševalne postaje UKCL je izvedel
prvi Tečaj temeljnih postopkov oskrbe poškodovancev v
predbolnišničnem okolju (ITLS Basic) za prve posredovalce
(gasilci, policisti, gorski reševalci);
• uspešna zaključitev projekta uvedbe Nacionalne poklicne
kvalifikacije zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka s
prvo objavo javnega razpisa za pričetek postopka priznavanja
novega poklica v decembru 2010.
Izobraževanje
V letu 2010 so se zaposleni Reševalne postaje UKCL aktivno in
pasivno udeleževali različnih kongresov, simpozijev in strokovnih
seminarjev. Kot vabljeni predavatelji so sodelovali na enem tujem
kongresu, 4 domačih strokovnih seminarjev , eni šoli in strokovnoizobraževalnem
tekmovanju ekip NMP ter enem tečaju.
Sodelovali smo tudi pri organizaciji in izvedbi strokovnega
seminarja ter organizaciji in izvedbi 14 tečajev Temeljni postopki
oživljanja z vključenim AED.
Objave strokovnih prispevkov
Na Reševalni postaji UKCL smo v letu 2010 objavili 12 strokovnih
prispevkov v zbornikih domačih strokovnih srečanj.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Na Reševalni postaji UKCL v letu 2010 se je zagotavljanje sistema
kakovosti izvajalo skozi spremljanje naslednjih kazalnikov
kakovosti:
• odzivni čas dispečerske službe – čas od vzpostavitve
telefonske zveze z dispečerskim centrom in javljanjem
zdravstvenega dispečerja na njegov klic;
• čas sprejema klica – čas od dviga telefonske slušalke do
sprejetja odločitve o načinu izvedbe intervencije oz. do
določitve stopnje nujnosti (prioritete);
• reakcijski čas – del dostopnega časa, ki se meri od javljanja
zdravstvenega dispečerja na klic do odhoda reševalne ekipe
na intervencijo;
• dostopni čas – čas, ki se meri od javljanja zdravstvenega
dispečerja na klic in vse do prihoda reševalne ekipe na kraj
dogodka;
• skladnost s protokoli – kazalnik kakovosti, ki nam v odstotkih
pove v kolikšni meri je zdravstveni dispečer med sprejemom
klica upošteval določeni algoritem za sprejem klica;
• izpolnjevanje strokovne dokumentacije – kazalnik kakovosti,
ki nam v odstotkih pove, v kolikšni meri je zdravstveni
reševalec izpolnjeval predpisano strokovno dokumentacijo v
nujnih primerih;
• skladnost izpolnjevanja z navodili – kazalnik kakovosti, ki
nam v odstotkih pove v kolikšni meri je zdravstveni reševalec
izpolnjeval predpisano strokovno dokumentacijo v skladu z
navodili;
• izpolnjevanje obračunske dokumentacije – kazalnik
kakovosti, ki nam v odstotkih pove, v kolikšni meri je bila
oddana in pravilno izpolnjena obračunska dokumentacija.
160

V letu 2010 je Reševalna postaja UKCL obravnavala 11 spornih
dogodkov, ki so rezultirali v dveh izrednih strokovnih nadzorih in
eni spremembi algoritma za obravnavo bolnikov/poškodovancev
na terenu.
V preteklem letu je Reševalna postaja UKCL na področju izboljšav
in sprememb organizacije dela uvedla v prakso naslednje ključne
izboljšave:
• v dispečerskem centru je bil v nočno izmeno v mesecu
decembru dodeljen drugi zdravstveni dispečer, kar bo v letu
2011 pripomoglo k doseganju ciljnih odzivnih časov;
• v sistem načrtovanja delovnih razporedov je bil uveden
računalniški program za oddajanje prošenj za odobravanje
odsotnosti z dela (npr. redni dopust) ter prošnje za
zamenjave;
• služba za vzdrževanje vozil je pričela uporabljati računalniški
program za celovito upravljanje z voznim parkom.
Obvladovanje stroškov in trženje
V smislu obvladovanja stroškov in trženja dejavnosti je Reševalna
postaja UKCL v letu 2010 uvedla:
• sistem kontrole nad oddajo in izpolnjevanjem obračunske
dokumentacije, ki je postopno pripeljal do pravočasne
oddaje in pravilne izpolnjenosti vseh obračunskih
dokumentov. Neoddani in nepravilno izpolnjeni obračunski
dokumenti v preteklosti niso bili pravočasno fakturirani ali so
celo izpadli iz obračuna;
• povečan obseg dejavnosti Izobraževalnega centra Reševalne
postaje UKCL, do katerega je prišlo zaradi kadrovske
okrepitve ter pričetek izvajanja novega tečaja ITLS Basic.
Celotetni prihodek Izobraževalnega centra je znašal 72.216
EUR, kar je za 5 % več od prihodkov v letu 2009 oz. za 45 %
več od prihodkov v letu 2008.
Sodelovanje z drugimi institutcijami
Reševalna postaja UKCL je v preteklem letu sodelovala z
naslednjimi institucijami v R Sloveniji in tujini:
• Ministrstvo za zdravje RS (nadzori NMP, delovne strokovne
skupine dispečerstvo, kemijske nesreče...),
• Ministrstvo za notranje zadeve (projekt DRO TETRA),
• Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Sekcija
reševalcev v zdravstvu,
• Slovensko združenje za urgentno medicino,
• ITLS International,
• Hrvatski zavod za hitnu medicinu.
161

3.2.18. LEKARNA
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Strokovna enota Lekarna je ustanovljena za zagotavljanje preskrbe
z zdravili za hospitalizirane bolnike. Lekarna izvaja postopke v
zvezi z naročanjem, prevzemom, shranjevanjem, izdelovanjem in
izdajanjem zdravil ter zagotavljanjem informacije in izvajanjem
aktivnosti za njihovo varno in pravilno uporabo. Lekarniška enota
v Bolnišnici dr. Petra Držaja izvaja tudi dejavnost javne lekarniške
službe, v okviru katere izvaja preskrbo ambulantno zdravljenih
bolnikov z zdravili na recept in brez recepta ter zagotavlja preskrbo
prebivalcev in organizacij z drugimi sredstvi za nego in varovanje
zdravja.
Število obravnav in posegov
Lekarna UKC Ljubljana je v letu 2010 izdala zdravila na oddelke
v vrednosti 44.692.019,30 EUR. Izdanih je bilo 2.583.931
škatlic zdravil na 38.186 naročilnic. V proizvodnih enotah lekarne
– galenskem laboratoriju, oddelku za pripravo parenteralnih
raztopin, oddelku za pripravo popolne parenteralne prehrane
ter citostatičnih pripravkov in bioloških zdravil – je bilo izdelanih
17.199.187 enot izdelkov v vrednosti 6.953.424,80 EUR.
Tabela 70: Vrste lekarniških pripravkov izdelanih v 2010
Vrste lekarniških
pripravkov
Količina
enot
Vrednost
(EUR)
Galenski pripravki 17.083.373 2.360.842,49
Pripravki popolne
parenteralne prehrane
13.384 703.775,14
Citostatični pripravki 7.022 3.526.919,15
Magistralni pripravki 4.017 308.697,00
SKUPAJ izdelani
pripravki v 2010
17.199.187 6.953.424,80
162

Ključni strokovni dosežki
Med ključne strokovne dosežke lekarne v letu 2010 je v prvi vrsti
potrebno izpostaviti sodelovanja kliničnih farmacevtov lekarne
na oddelkih. Z uvajanjem klinične farmacije smo pričeli sredi
poletja, od septembra dalje pa aktivnosti kliničnih farmacevtov
sistematično evidentirajo. Spremljajo se aktivnosti farmacevtov
ob bolnikovi postelji in v sistemu bolnišnice, pa tudi intervencije
kliničnih farmacevtov v primeru ugotovljenih odstopanj od
strokovnih zahtev. V letu 2010 je bil v lekarni izveden verifikacijski
pregled s strani komisije Ministrstva za zdravje. Odločba o
verifikaciji lekarne v letu 2010 še ni bila izdana, vendar se
pričakuje v najkrajšem času.
Na oddelku za kakovost smo z donacijo pridobili novo aparaturo
za testiranje bakterijskih endotoksinov v parenteralnih raztopinah.
Uvedba nove metode predstavlja veliko časovno in finančno
racionalizacijo. V mesecu decembru smo običajne stroške teh
analiz zmanjšali za 50 %.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Lekarna UKC Ljubljana se je v letu 2010 prijavila na razpis
ZZZS z dvema projektoma. ZZZS je izbral projekt Rezervni
antibiotiki, za katerega je lekarna prejela sredstva za
sofinanciranje v višini 2500,00 EUR. Naziv projekta Lekarne UKC
Ljubljana:«Računalniški program oziroma programsko orodje
kot pripomoček bolnišničnemu farmacevtu pri zagotavljanju
racionalne in varne uporabe protimikrobnih zdravil z rezervne
liste«. Program nudi magistru farmacije hitro strokovno odločitev
o tem, ali bo protimikrobno zdravilo izdal ter v kakšni količini.
Program, v katerega smo vložili svoje ustvarjalno, miselno in
strokovno znanje, je v bolnišnični lekarni nepogrešljiv pripomoček
pri izdaji protimikrobnih zdravil.
V lekarni je bila tudi izvedena raziskava med ambulantno
zdravljenimi pacienti glede poznavanja tveganja sočasne uporabe
zdravil in alkohola, ki je bila tudi predstavljena na simpoziju VŠZN
Jesenice.
Graf 21: Skupni delež danih informacij kliničnih farmacevtov (9. 12. 2010)
KO za revmatologijo
KO za hipertenzijo
6 %
34 %
KO za hematologijo
8 %
5 %
Infekcijska klinika
KO za gastroenterelogijo
9 %
12 %
KO za kardiologijo
KO za otroško kirurgijo
8 %
18 %
KO za žilne bolezni
163

Izobraževanje
Lekarna UKC Ljubljana je imela v letu 2010 18 aktivnih udeležb na
vabljenih predavanjih, v sodelovanju s Slovenskim farmacevtskim
društvom smo organizirali mednarodni simpozij – 3 udeleženci,
organizirali smo strokovna predavanja v okviru lekarne (242 mag.
farm.,458 farm. teh.) in udeleževali smo se strokovnih srečanj
(274 mag. farm., 99 farm. teh.).
Objave v domači in tuji strokovni literaturi
V letu 2010 so zaposleni objavili članke v treh domači in dveh tujih
literaturah.
Zagotavljanje sistema kakovosti
Na oddelku za pripravo popolne parenteralne prehrane in oddelku
za pripravo parenteralnih pripravkov s protitumornimi učinkovinami
sta oba delovna postopka skrbno načrtovana, vodena in
nadzorovana. Sledljivost je zagotovljena z dokumentacijo, ki je
Organizacija dela in učinkovitost
V lekarni je bila v letu 2010 vzpostavljena nova organizacijska
shema, kar pomeni, da ima vsak oddelek svojega vodjo. Pripravili
smo tudi spremembe v smislu dodeljevanja vodstvenih dodatkov,
in sicer smo zmanjšali št. nivojev v organizacijski strukturi, kar je
podloga za uvajanje procesnega pristopa k delu. Zmanjšali smo
število položajnih dodatkov iz 52 na 12.
Obvladovanje stroškov in trženje
Lekarna UKC Ljubljana na lokacijah Zaloška 7 in Vodnikova 62,
izdaja zdravila in drugo blago tudi zunanjim kupcem. Količina in
vrednost prometa z izdelki za zunanje kupce je prikazana v spodnji
tabeli.
Tabela 71: Količina in vrednost prometa Lekarne UKCL v letu 2009 in 2010
Vrsta storitev Količina 2009 Količina 2010 Vrednost 2009 (EUR) Vrednost 2010 (EUR)
Prodaja na naročilnice 49.182,17 49.869,58 188.447,60 224.317,58
Gotovinska prodaja 6.006,86 5.175,32 23.224,70 23.268,90
Prodaja na beli recept 118,5 53,72 477,20 241,14
SKUPAJ 55.307,53 55.098,62 212.149,50 247.827,62
MARŽNO BLAGO 84.649,00 91.391,00 32.101,14 30.044,99
pripravljena in vodena v skladu z zahtevami Dobre proizvodne
prakse (DPP). Oba delovna postopka sta standardizirana in
validirana po priporočilih DPP, s čimer se zagotavlja, da bolnik
vedno prejme izdelek zagotovljene kakovosti.
Na oddelku za kakovost smo pripravili nov standardni operacijski
postopek (SOP) za odpoklic zdravil in farmacevtskih surovin ter
SOP o delovnem času. Pripravili smo tudi vrsto novih navodil za
delo z novo aparaturo.
V Lekarni UKC izvajamo strokovne interne nadzore na klinikah in
kliničnih oddelkih s posebnim vprašalnikom, ki zadeva kakovost s
področja zdravil.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami
V Lekarni UKC Ljubljana sodelujemo z Lekarniško zbornico,
Slovenskim farmacevtskim društvom, Fakulteto za farmacijo,
Zdravniško zbornico in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice
ter z ostalimi bolnišničnimi lekarnami v Sloveniji.
Na področju tujine pa sodelujemo z organizacijami: EAHP
(evropsko združenje bolnišničnih farmacevtov), ESPEN (evropsko
združenje za enteralno prehrano), FIP ( svetovno združenje
farmacevtov), ESOP (evropsko združenje farmacevtov na področju
onkologije) ter z nekaterimi bolnišnicami v Evropi
164

3.2.19. SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE
IN DIETOTERAPIJE
Kratek opis dejavnosti strokovne enote
Razvojno raziskovalni projekt Ocena prehranskega statusa bolnika
s ciljem, da pravočasno prepoznamo bolnike, pri katerih obstaja
tveganje za nastanek podhranjenosti in individualna prehranska
obravnava bolnikov.
UKCL Zaloška:
• implementacija modela individualne prehranske obravnave
bolnikov v rutinsko delo na kliničnih oddelkih, ki jih izvaja
dietetik SBPD (izvedba prehranskega presejanja z NRS 2002
in ustrezna prehranska podpora) v skladu z razpoložljivimi
strokovnimi kadri Programsko dietetskega oddelka in celotne
SBPD (intenzivnejše delo od septembra do decembra),
• vnos rezultatov prehranskega presejanja po metodi NRS
2002 v Winpis;
• individualna prehranska obravnava bolnikov z obiskom na
oddelku: ca 300 obravnav, po telefonu ca. 240 obravnav;
• vzpostavitev kliničnih poti za obisk dietne posvetovalnice za
potrebe abdominalne kirurgije;
• predstavitev diet za ALS bolnike in obnova navodil za potrebe
oddelka za nevrofiziologijo. Udeležba mesečnih izobraževanj
in sestankov na oddelku;
• mesečna udeležba izobraževanj in sestankov na abdominalni
kirurgiji glede prekomerne debelosti in hujšanja;
• izvedli smo 41 individualnih prehranskih obravnav za bolnike
s prekomerno telesno težo. Vse te bolnike smo še dodatno
dvakrat individualno prehransko obravnavali med postopkom
hujšanja.
Centralna mlečna kuhinja:
• opravljenih je bilo 38 individualnih prehranskih obravnav
za potrebe hranjenja po stomi ali sondi in 23 sprememb
recepture. Gre za izračun energijskih potreb posameznega
bolnika in priprave ustrezne enteralne mešanice, ki ustreza
tako anamnezi kot energijskim potrebam. Sledi redno
spremljanje bolnika in morebitne spremembe v recepturi
enteralne formule.
• ustrezna prehranska podpora bolnikov, ki potrebujejo
enteralno prehrano je pripomoglo k bolj uspešnemu
zdravljenju bolnikov.
Zagotavljanje kakovost
V proramsko dietetskem oddelku so se izvajala redna ocenjevanja
pripravljenih diet, prehranska svetovanja po oddelkih in
individualni programi prehrane izbranih bolnikov. Strokovno delo
je nadgradilo izbor pripravljenih diet, pomagalo pri zdravljenju
bolnikov, kjer so bila izvedena svetovanja in individualne diete.
V centralni kuhinji smo redno izvajali strokovni nadzor nad
kontrolnimi točkami priprave hrane in spremljajočih higienskih
programov, ki so opredeljeni v HACCP načrtu ni bilo odstopanj, ki
bi pomenila tveganje za kakovost ali varnost hrane.
Bolnica dr. Petra Držaja:
• individualna prehranska obravnava na oddelku Center za
vojne veterane z natančnimi izračuni zaužite prehrane za
posameznega bolnika;
• uvedba diete, ki bi bila za oddelek bolj ustrezna – stopnje.
Predstavitev diete v kuhinji in začetek naročanja.
Pediatrična klinika:
• pomoč in vodenje kliničnega dietetika iz Pediatrične klinika
za vzpostavitev računalniškega programa Winpis (vnos diet,
jedilnikov …);
• opravljanje prehranskega svetovanja na KO za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.
165

3.3. Podatki o številu doseženih
točk za kliničnost
V letu 2010 je Ministrstvo za zdravje podelilo odločbe o pridobitvi
naziva klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek več kliničnim
oddelkom. Naziv kliničnosti se podeli za dobo 5 let.
Podatki o doseženem številu točk kliničnosti za posamezne
klinične oddelke so razvidni v tabeli 72.
Tabela 72: Število doseženih točk posameznih klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov
IME
ŠTEVILO TOČK
Interna klinika, KO za žilne bolezni 15.580
Interna klinika, KO za nefrologijo 14.065
Interna klinika, KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni 13.257
Interna klinika, KO za kardiologijo 11.627
Interna klinika, KO za gastroenteorlogijo 9.735
Interna klinika, KO za hematologijo 5.326,8
Interna klinika, KO za pljučne bolezni in alergijo 3.736
Interna klinika, KO za intenzivno interno medicino 3.896,2
INTERNA KLINIKA SKUPAJ 77.223
Kirurška klinika, KO za travmatologijo 9.064
Kirurška klinika, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok 20.183
Kirurška klinika, KO za abdominalno kirurgijo 7.049
Kirurška klinika, KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo 8.579
Kirurška klinika, KO za urologijo 4.308
Kirurška klinika, KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo 9.883
Kirurška klinika, KO za nevrokirurgijo 5.675
KIRURŠKA KLINIKA SKUPAJ 64.735
Pediatrična klinika, KO za endokrinologijo 10.920,3
Pediatrična klinika, KO za nevrologijo 16.032
Pediatrična klinika, Služba za gastroenterologijo 4.548,8
Pediatrična klinika, Služba za neonatologijo 4.264,2
Pediatrična klinika, Služba za onkologijo in hematologijo 5.280
Pediatrična klinika, KO za nefrologijo 3.875,6
PEDIATRIČNA KLINIKA SKUPAJ 44.921
166

IME
ŠTEVILO TOČK
Nevrološka klinika, KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo 7.454
Nevrološka klinika, KO za bolezni živčevja 5.173,8
Nevrološka klinika, Inštitut za klinično nevrofiziologijo 12.707,5
NEVROLOŠKA KLINIKA SKUPAJ 25.336
Ginekološka klinika, KO za ginekologijo 3.953
Ginekološka klinika, KO za perinatologijo 5.551
Ginekološka klinika, KO za reprodukcijo 7.531
Ginekološka klinika, Služba za medicinsko genetiko 6.283,8
GINEKOLOŠKA KLINIKA SKUPAJ 28.719
Stomatološka klinika 15.507
Klinika za nuklearno medicino 9.137
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo 6.212
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 20.283,7
Očesna klinika 6.338
Dermatovenerološka klinika 5.435
Ortopedska klinika 6.297
KIMDPŠ 4.902
KIKKB 6.338
167

3.4. Koordinacija operativne
dejavnosti v centralnem
operacijskem bloku
V letu 2010 so potekale številne aktivnosti, ki so optimizirale
potek operativne dejavnosti na Kirurški kliniki:
• priprava načrta za izvajanje operativne dejavnosti v času
obnove centralnega operacijskega bloka,
• v septembru smo zaradi umika soglasij zdravnikov za delo
preko polnega delovnega časa in posledično hudega
pomanjkanja operativne kapacitete pripravili celoviti načrt
poteka operativne dejavnosti v UKC in ustanovili triažno
skupino, ki je pripravila kriterije in vodila organizacijo
izvajanja operativne dejavnosti v omenjenem obdobju;
• otroški operacijski blok: koordinacija in načrtovanje tedenskega
operativnega programa v operacijskem bloku na NPK;
• centralni urgentni blok: povečanje operativne kapacitete v
urgentnem operacijskem bloku za izvajanje nujnih operacij v
rednem delovnem času ( obratovanje dodatne operacijske
dvorane) in s tem delna razbremenitev dežurne službe.
Zagotovili smo nemoten potek operativne dejavnosti
KO za travmatologijo in KO za srčno kirurgijo z dodatnim
rentgenskim aparatom.
• pripravili smo organizacijo koordinacije operativne
dejavnosti v decentralnih operacijskih dvoranah Kirurške
klinike.
S koordinacijo operativne dejavnosti smo letos opravili 625
dodatnih operativnih posegov, skupno število operacij je nekoliko
manjše zaradi zmanjšanja operativne kapacitete v septembru.
Trend naraščanja operativnega časa in števila operacij kaže na
večjo izkoriščenost operativne kapacitete. Obstoječa operativna
kapaciteta ne zadošča za izvedbo rednega programa, to je razvidno
iz podaljševanja operativnega programa preko obratovalnega časa
OP dvorane in sorazmerno velikega deleža odpadlih načrtovanih
operacij, 11,9 % v primerjavi s standardom < 5 %.
Analiza razlogov za odpoved načrtovanih operacij: v 55 % je razlog
premajhna operativna kapaciteta.
S koordinacijo operativne dejavnosti smo sicer uspeli zmanjšati
delež odpadlih operacij za 3 %, (11,9 % vs 14,9 %).
168

Tabela 73: Letni število opearcij v COB (primerjava let 2007 do 2009)
Operacije 2007 2008 2009 2010
Načrtovane operacije 5.929 6.154 6.366 6.412
Dodatne operacije 669 722 820 625
Operacije SKUPAJ 6.598 6.876 7.186 7.037
Tabela 74: Kazalniki učinkovitosti izvajanja operativne dejavnosti v COB
Kazalnik 2008 2009 2010 standard
kumulativni letni operativni čas /OP dvorano 72.512 min 77.500 min 78.420 min 75.000 min
število OP posegov /OP dvorano 577 621 644 600 - 800
delež odpadlih načrtovanih operacij 11,6 % 11,9 % 11,9 % < 5 %
povprečni čas menjave med OP 56 min 39 min 40 min < 45 min
št. prekoračitev obratovalnega časa/ OP dvorano 1,4/teden 1,5/teden 1,8/teden 1/teden
pravočasen začetek prve operacije 53 % 61 % 62 % > 60 %
Graf 22: Skupni delež danih informacij kliničnih farmacevtov (9. 12. 2010)
organizacijski razlogi oddelek /CIT
ni operacije/zamuda bolnika
5 %
3 %
nerealen operativni program preko RDČ
19 %
33 %
bolnik ni pripravljen na operacijo
urgentni operativni posegi
18 %
22 %
podaljšanje predhodne operacije
169

Tabela 75: Potrebna dodatna OP kapaciteta – podaljšanje obratovalnega časa OP dvorane do 20.00, št. OP miz na teden
NEVRO TRAVMA TORAK ABD KARDIO PLAST UROL COM
1,8 0,8 0,3 2,1 0,5 0 0 5,2
Za stabilnost izvedbe operativnega programa je nujno potrebno
povečati operativno kapaciteto posameznim kliničnim oddelkom:
KO za nevrokirurgijo, KO za abdominalno kirurgijo in KO za
travmatologijo.
Strokovni dosežki in novosti
• pripravili smo metodologijo in analizo obremenjenosti
posameznih poklicnih skupin v času dežurne službe,
• pripravili smo metodologijo in simulacijo razvoja fleksibilnih
oblik dela v operacijskem bloku,
• posodobili analizo učinkovitosti izvajanja operativne
dejavnosti in določili kazalnike.
Objave v domači in tuji literaturi
Successful implementation of Operating room management in an
Academic Institution, poster in abstrakt v International Forum on
Quality and Safety in Haelth Care 2010.
Uvedbe novih metod dela
V operacijskih dvoranah COB in CUB smo uvedli POC (Point
of Care) diagnostiko perioperativnih motenj hemostaze, kar
omogoča sodobno terapijo in zmanjša porabo krvi in krvnih
derivatov.
Metode uveljavljanja sistema kakovosti
Spomladi smo se pridružili kampanji SZO »Varna kirurgija rešuje
življenja« in uvedli nov varnostni standard v operacijske dvorane
Kirurške klinike. Kirurški varnostni kontrolni seznam zagotavlja
pravočasno izvedbo vseh varnostnih ukrepov pred anestezijo in
operativnim posegom in strukturira komunikacijo v operacijski
dvorani.
Izobraževanje s področja kakovosti: ena aktivna
kongresu v tujini ter ena pasivna udeležba.
udeležba na
170

3.5. Strokovni kolegij intenzivnih
terapij – SKIT
V letu 2010 smo imeli štiri seje SKIT-a. Na sejah smo predvsem
obravnavali kadrovsko in prostorsko problematiko v enotah
intenzivne terapije stopnje A. Sklenili smo, da je potrebno nasloviti
pisni zahtevek vodstvu UKCL, da se sproti nadomeščajo vsi odhodi
in daljše bolniške odsotnosti ter da se sprejete DMS usmerja v
enote intenzivne terapije A, ker je razmerje DMS in SMS daleč
od priporočil oz. strokovnih standardov. Ker prostorska stiska
ostaja še naprej velik problem, zlasti v CIT, CIIM in KV kirurgiji,
smo v ospredje postavili pospešitev urejanja novih prostorov za
CIIM in KV kirurgijo ter adaptacijo CIT-a. Zaradi povečanja števila
sprejemov v enoto intenzivne terapije Infekcijske klinike, je nujno
potrebna razširitev njihove intenzivne enote.
Na osnovi podatkov, pridobljenih iz anketnih listov, ki so jih
izpolnjevale posamezne intenzivne enote, smo ugotovili, da
imamo v osmih enotah intenzivne terapije A trenutno 95 postelj
in 68 postelj intenzivne terapije B, od katerih je večina postelj v
internističnih enotah. Na kirurgiji ima trenutno status intenzivne
terapije B abdominalna kirurgija v bolnici Petra Držaja. Glede
na strategijo UKCL v smislu širitve in povečevanja števila postelj
intenzivne terapije, je potrebno v stopnjo intenzivne terapije B
uvrstiti tudi več kirurških enot intenzivne nege. Tako smo na prošnjo
predstojnika KO za torakalno kirurgijo odobrili spremembo dveh
postelj intenzivne nege v status intenzivne terapije B, ker so za to
imeli pogoje.
Poleg omenjene problematike smo obravnavali tudi pomembne
dejavnike kot indikatorje kvalitete dela v enotah intenzivne
terapije, kot so bolnišnične okužbe, kateterske sepse, scoring
sisteme in obdelavo pomembnih statističnih podatkov za
primerjanje kvalitete dela med posameznimi enotami intenzivne
terapije.
Ker je bila odobrena subspecializacija za področje intenzivne
medicine, so vsi člani SKIT-a, ki so obenem predstojniki oz. vodje
intenzivnih enot, bili dolžni obvestiti in spodbujati mlade zdravnike
v svojih klinikah, da se prijavijo za tovrstno specializacijo.
Ostale tri seje SKIT-a so bile namenjene problematiki pandemije
nove gripe oz. opremi dodatne enote intenzivne terapije na
Ortopedski kliniki. Določili smo potrebo po številu intenzivnih
postelj, respiratorjev, potrebo po kadrih in dodatni opremi.
Predsednica SKITa je o predlogih poročala na sestankih kriznega
štaba za pandemijo nove gripe.
Nadaljevali smo s predstavitvijo posameznih sklepov SKIT-a
na spletni internetni strani UKC. Še naprej se je intenziviralo
medsebojno sodelovanje in povezovanje med posameznimi
enotami intenzivne terapije, predvsem v smislu premeščanja
bolnikov iz ene enote v drugo v primerih prezasedenosti katerekoli
enote stopnje A.
171

4.
Raziskovalna
dejavnost
V letu 2010 so se v okviru raziskovalne dejavnosti v UKC
Ljubljana odvijale aktivnosti na področju raziskovalnih projektov
in programov, projektov v okviru Ciljnega raziskovalnega
programa (CRP) “Znanje za varnost in mir 2010- 2013”, progami
mednarodnega znanstvenega sodelovanja, evropskih okvirnih
programov (6. in 7. okvirni program), usposabljanja mladih
raziskovalcev in projektov Terciar I.
Raziskovalni projekti
Raziskovalne projekte (so)financira predvsem ARRS (Javna
agencija za raziskovalno dejavnost RS). Projekti so temeljni ali
aplikativni, glede na vsebino raziskav pa so tematsko usmerjeni
ali splošni. Tematsko usmerjeni temeljni so usmerjeni na točno
določene teme, ki jih definira Ministrstvo za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo (MVZT).
V obravnavanem letu je bilo aktivnih 45 raziskovalnih projektov,
od tega 25 temeljnih in 20 aplikativnih. Zaključenih je bilo 5
projektov, na novo pa se je začelo financirati 7 projektov (Tabela
75). Aktivni so bili tudi trije projekti CRP, kjer je bil UKC sodelujoči
izvajalec. Za raziskovalne projekte financirane s strani ARRS-ja
smo prejeli 829.569,00 EUR.
ARRS je sofinanciral bilateralno sodelovanje s tremi državami:
Makedonijo, Srbijo in Bosno in Hercegovino.
UKC se je jeseni prijavil na Javni razpis za razvoj kompetenčnih
centrov v obdobju 2010-2013 MVZT-ja , financirano iz sredstev
Evropske unije za sofinanciranje kompetenčnega centra
(KC) biomedicinska tehnika (BMT) preko Zavoda Laha (11
konzorcijskih partnerjev) in bil tudi izbran. UKC v KC BMT sodeluje
v 4 projektih, ki bodo za celotno pogodbeno obdobje financirani v
višini 293.820,00 EUR.
172

Raziskovalni programi
Raziskovalni programi , ki jih financira ARRS, predstavljajo
zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega se
pričakuje, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem
obdobju, za katere mora obstajati državni interes, opredeljen v
nacionalnemu raziskovalnemu in razvojnemu programu.
V letu 2010 je bilo aktivnih 19 programov, za njihovo izvajanje
smo prejeli 1.607.806,00 EUR ter 9 programov zaradi povečane
raziskovalne aktivnosti v RS in EU, za kar pa smo prejeli
62.098,00 EUR.
Evropski raziskovalni projekti
V obravnavanem letu je UKC aktivno sodeloval pri 28 mednarodnih
raziskovalnih projektih evropskih okvirnih programov, kjer je
Evropska komisija oz. njene pooblaščene komisije, sofinancer
projektov; od tega smo bili koordinatorji pri dveh projektih
(Genepark, Hires dissem).
Na novo se je pričelo financirati pet projektov, dva projekta pa sta
se zaključila.
UKC je iz naslova sofinanciranja evropskih raziskovanih projektov
prejel sredstva v višini 285.000,00 EUR.
Tabela 76: Skupni seznam raziskovalnih projektov in programov za
leto 2010
Vrsta projekta Število UKC kot nosilec
projekti ARRS 45 25
CRP 3 0
bilateralno sodelovanje 3 0
programi ARRS 19 12
programi zaradi
povečane aktivnosti
9 8
EU projekti 28 2
173

Tabela 77: Raziskovalni programi v UKC Ljubljana v letu 2010
Klinika Nosilec programa Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov
Ortopedska klinika UL, MF, dr. Ida Eržen (Janez Brecelj, dr. med.) Molekularni mehanizmi razvoja in delovanja skeletne mišice
Ginekološka klinika prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med. Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega zdravja, porod
Interna klinika UL, MF, dr. Matej Bračko (doc. dr. Helena Podgornik) Značilnosti malignih neoplazem, pomembne za diagnoszo,
napoved poteka bolezni in izida zdravljenja
Stomatološka klinika porf. dr. Uroš Skalerič, dr. dent med. Parodontalna medicina
Infekcijska klinika prof. dr. Franci Strle, dr. med. Bolzni in povzročitelji , ki jih v Sloveniji prenašajo členonožci
Interna klinika prof. dr. Janez Preželj, dr. med. Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih
motnjah
ORL OI, dr. Primož Strojan (prof. dr. Alojz Šmid, dr. med.) Rak glave in vratu-analiza bioloških značilnosti in poskus
izboljšanja zdravljenja
Interna klinika porf. dr. Pavel Poredoš dr. med. Ateroskleroza in tromboza
Interna klinika prof. dr. Blaž Rozman, dr. med. Sistemske avtoimunske bolezni
Kirurška klinika OI, dr. Tanja Čufer (dr. Boris Sedmak, dr. med.) Napovedni dejavniki in zdravljenja bolnikom z rakom dojk in
drugimi raki
Interna klinika prof. dr. Andrej Bren, dr. med. Ledvične bolezni in nadometila zdravljenja
Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekologija in reprodukcija
Interna klinika prof. dr. Marko Noč, dr. med. Nujna stanja v interni medicini
Očesna klinika prof. dr. Marko Hawlina, dr. med. Očesne bolezni odraslih in otrok
Nevrološka klinika doc. dr. Simon Podnar, de. med. Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni
Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene bolezni pri
otrocih in mladostnikih
Pediatrična klinika OI, dr. Janez Žgajnar (dr. Veronika Velenšek, dr. med.) Družine s povišano visoko ogorženostjo za raka: svetovanje,
odkrivanje mutacij in preprečevanje raka
Kirurška klinika Zavod RS za transf. medicino, (prof. dr. Dragica Smrke, dr. med.) Človeške matične celice-napredno zdravljenje s celicami
dr. Primož Rožman
Nevrološka klinika UL,Fak. za šport, dr. Milan Čoh (doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.) Kineziologija mnostrukturnih polistrukturnih in
konvencionalnih športov
Tabela 78: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana v letu 2010
Klinika Nosilec projekta Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov
KO za maksilofac.
kirurgijo
Stomatološka
klinika
KO za intenz. interno
medicino
UL, MF, dr. Maja Ovsenik (dr. Nataša Hren Ihan) Tridimenzionalna analiza obraza pri slovenskih otrocih v
obdobju rasti in razvoja
UL, MF, dr. Maja Ovsenik (dr. Jure Volk) Tridimenzionalna analiza obraza pri slovenskih otrocih v
obdobju rasti in razvoja
UL, MF, dr. Miran Brvar (dr. Martin Možina, dr. med.) Učinek normobaričnega in hiperbaričnega kisika na apoptozo
možganskih nevronov in astrocitov ter serumski nivo proteina
s100b pri zastr.
IKKB UL, MF, dr. Nataša Debeljak (prof. dr. Joško Osredkar,dr. med.) Vpliv rekombinantnega humanega eritropoetina na izražanje
genov in prenos signala pri raku na dojkah
KO za travmatologijo ITIS d.o.o. dr. Janez Rozman (prof. dr. Vladimir Smrkolj, dr. med.) Vplivi ultrazvoka na razvoj podganjih zarodkov
Pediatrična klinika prof. dr. Rajko Kenda,dr. med. Povečanje zanesljivosti indirektne mikcijske urosonografije z
analizo dopplerskega vzorca ureternega curka za odkrivanje
vezikouretrnega refluksa pri otrocih
174

Klinika Nosilec projekta Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov
KO za intenz.
interno medicino
Bolnica Golnik,
dr. Matija Lainščak
(doc. dr. Matej Podbregar, dr. med.) Karvediol ali bisoprolol pri bolnikih s srčnim popuščanjem in
kronično obstruktivno pljučno boleznijo: investigator initiated
Ginekološka klinika doc. dr. Irma Virant Klun Nov pogled v delovanje humanega jajčnika: embrionalne
matične celice in oogeneza in vitro
KO za hematologijo IJS, dr. Zdenka Šljekovec doc. dr. Helena Podgornik Vpliv metabolitov arzenovega trioksida na zdravljenje akutne
promielocitne levkemije in multiplega mieloma
KO za žilne bolezni IJS, dr. Igor Serša doc. dr. Aleš Blinc, dr. med. Raziskave strukture in dinamike raztapljanja krvnih
strdkov;matematično modeliranje podprto z magnetno
rezonančnimi meritvami
KO za nefrologijo
prof.dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, Žilni problemi pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
dr. med.
Ginekološka klinika UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner (Jasna Šinkovec, dr. med.) Molekularne osnove endometrioze in raka endomertija
IKKB UL, MF, dr. Tea Lanišnik Rižner (prof. dr. Joško Osredkar,dr. med.) Molekularne osnove endometrioze in raka endomertija
KO za abdominalno
kirurgijo
UL Veterinarska fak.,
dr. Matjaž Ocepek
(prof. dr. Stane Repše, dr. med.)
KO za kardiologijo Univerza na Primorskem,
Visoka šola za zdravstvo Izola,
dr. Darko Černe
(prof. dr. Kranjec Igor, dr. med.)
Očesna klinika UL, MF, dr. Danijel Petrovič (doc. dr. Mojca Globočnik Petrovič,
dr. med.)
Ugotavljanje povezave med bakterijo mycobacterium avium
subsp. Paratuberculosis pri živalih in crohnovo boleznijo pri
ljudeh
Izvencelične nukleinske kisline v diagnostiki koronarne
ateroskleroze
Biokemični in genetski označevalci mikrovaskularnih
(diabetična retinopatija in diabetična nefropatija ) in
makrovaskularnih zapletov
KO za nevrokirurgija prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. Piezorezistorski retraktor za kontrolirano trakcijo živčnega
korena med opreacijo ledvene diskus hernije razvojk novega
kirurškega posega
Ginekološka klinika doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. Biokemični in ultrazvočni označevalci za zaplete v nosečnosti
ii
Ginekološka klinika doc. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med. Razporeditev genotipov in podtipskih različic humanih virusov
papiloma pri bolnicah z rakom materničnega vratu
Ginekološka klinika prof.dr. Ksenija Geršak, dr. med. Genetika raka dojk in hormonsko nadomestno zdravljenje
Pediatrična klinika doc. dr. Tadej Avčin, dr. med. Sistemske imunaske bolezni pri otrocih in mladostnikih
IKKB prof. dr. Milan Skitek Priprava in evalvacija stabilizirane kontrolne krvi za
hemogram in diferencialno belo krvno sliko za hematološke
analizatorje za otrebe zunanje ocene kakovosti dela v
medicinskih laboratorijih v programu zunanje ocene kakovosti
(slovenska republiška kontrola)
Nevrološka klinika doc. dr. Zvezdan Pirtošk,dr. med. Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo
s parkinsonizmom in demenco
Pediatrična klinika OI, dr. Berta Jereb (prof. dr. David Neubauer, dr. med.) Analiza kasnih posledic zdravljenja raka pri otrocih in mladih
odraslih
Dermaološka klinika
Nevrološka klinika
UL, Fak. za strojništvo,
dr. Janez Možina
UL, Fak.za strojništvo,
dr.Janez Možina
(prof. dr. Tomaž Lunder,dr. med.)
(doc. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.)
Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo
s parkinsonizmom in demenco
Biološki markerji nevrodegenerativnih sindromov, ki se kažejo
s parkinsonizmom in demenco
Infekcijska klinika ZZV MB, dr. Maja Rupnik (prof. dr. Milan Čižman, dr. med.) Bolezni povzročene z različnimi genotipi bakterije clostridium
difficiale v slo
Pediatrična klinika prof. dr. David Neubauer, dr. med. Vpliv živega srebra na zgodnji razvoj
Ginekološka klinika dr. Ivan Verdenik, univ. dipl. inž. elekr. Ocenjevanje kakovosti v ginekologiji in porodništvu
Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Intergrativna genomika pri nevrodegenerativnih boleznih
175

Tabela 78: Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana v letu 2010 – nadaljevanje
Klinika Nosilec projekta Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov
Ginekološka klinika prof. dr. Tomaž Tomaževič, dr. med. Endoskopski postopki v naravi in asistirani reprodukciji
človeka
Ginekološka klinika doc. dr. Borut Kobal, dr. med. Ocena preživetja bolnic z napredovalnim karcinomom
jajčnikov glede na primarno oz. Laparoskopsko ocenjeno
optimalno citoredukcijo
Pediatrična klinika prof. dr. Tadej Battelino, dr. med. Genetski polimorfizmi presnovnih poti pri avtizmu
Ortopedska klinika doc. dr. Rok Vengust, dr. med. Degeneracija medvretenčne ploščice:raziskava vzrokov in
potencial celične terapije pri zdravljenju
KO za žilne bolezni prof.dr. Mojca Stegnar, univ.dipl.biol. Napovedana vrednost generacije trombina za izid
po revaskularizacijskem posegu in za uspešnost
antikoagulacijskega zdravljenja
Infekcijska klinika prof. dr. Bojana Beovič, dr. med. Varnost in klinična učinkovitost izločkov ličink muhe Lucilia
sericata pri zdravljenju okužb ran
Stomatološka
klinika
prof. dr. Milan Petelin, dr. dent med. Spektroskopsko proučevanje razvoja dentina
KO za otroško krg
in IT
prof. dr. Metka Derganc, dr. med.
Indeks CD64 in CD163 na levkocitih, sprožilni (triggering)
receptor izražen na monocitih (TREM-1), beljakovina, ki
veže lipopoliasaharid (LBP) ter protitelesa proti endotoksin
(EndoCab) pri sepsi in pljučnici kritično bolnih otrok
KO za žilne bolezni prof. dr. Mirza Šabovič, dr. med. Zaščitni pleiotropni učinki nizkih odmerkov zaviralcev sistema
reninangiotenzin in statinov pri zdravi populaciji srednjih let
Ortopedska klinika
Ortopedska klinika
UL, Fak. Za šport,
dr. Matej Tušak
UL, Fak. za ekektrotehniko,
dr. Franjo Pernuš
(prof. dr. Vinko Pavlivčič)
(doc. dr. Rok Vengust, dr. med.)
Biopsihosocialni dejavniki uspešne rehabilitacije športinika
po poškodbi
Avtomatska analiza CT in MR slik hrbtenice
Infekcijska klinika IVZ, Irena Klavs (prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc) Slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb
Pediatrična klinika UL, Fak. za farmacijo, (doc. dr. Janez Jazbec)
Farmakogenetksi pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji
dr. Irena Mlinarič Raščan
levkemij
KNM
Ginekološka klinika
UL, Fak. za farmacijo,
dr. Irena Mlinarič Raščan
UL, Fak.za farmacijo,
dr. Irena Mlinarič Raščan
(dr. Tanja Gmeiner Stopar)
(prof. dr. Ksenija Geršak)
Farmakogenetksi pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji
levkemij
Farmakogenetksi pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji
levkemij
Ginekološka klinika UL, MF, dr. Borut Peterlin (mag. Gorazd Rudlof) Družinska anamneza-genetsko orodje za preventivno
medicino
Nevrološka klinika UL, MF, dr. Borut Peterlin (prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.) Družinska anamneza-genetsko orodje za preventivno
medicino
Infekcijska klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. Trajanje antibiotičnega zdravljenja erythema migransž
Pediatrična klinika
UL, Biotehnična fakulteta,
dr. Irena Rogelj
(doc. dr. Nataša Filder Mis)
Vloga Humanega mleka v razvoju črevesne mikrobiote
dojenčka
Infekcijska klinika UL, Filo.fak., dr. Vojko Gorjanc (doc. dr. Marko Poor, dr. med.) Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji
KO za plastično krg UL, Filo. fak., dr. Vojko Gorjanc (prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.) Tolmačenje za potrebe zdravstva v Sloveniji
in opekline
IMDPŠ UL, MF, dr. Vita Dolžan (dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. medicino) Molekularna epidemiologija bolezni povezanih z
izpostavljenostjo azbestu in novi pristopi za zgodnje
odkrivanje in zdravljenje mezotelioma
176

Tabela 79: Raziskovalni programi v letu 2010 zaradi povečane raziskovalne aktivnosti raziskovalnega programa v RS in EU
Klinika Nosilec programa Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov
Ginekološka klinika prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med. Metabolni in prirojeni dejavniki reproduktivnega
zdravja, porod
Interna klinika prof. dr. Pavel Poredoš dr. med. Ateroskleroza in tromboza
Interna klinika prof. dr. Blaž Rozman, dr. med. Sistemske avtoimunske bolezni
Ginekološka klinika prof. dr. Borut Peterlin, dr. med. Ginekologija in reprodukcija
Očesna klinika prof. dr. Marko Hawlina,dr. med. Očesne bolezni odraslih in otrok
Nevrološka klinika doc. dr. Simon Podnar, de. med. Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj in bolezni
Nevrološka klinika
UL, Fak. za šport,
dr. Milan Čoh
(doc. dr. Bojana Žvan ,dr. med.)
Kineziologija mnostrukturnih polistrukturnih in
konvencionalnih športov
Interna klinika prof. dr. Franc Strle, dr. med. Bolzni in povzročitelji, ki jih v Sloveniji prenašajo
členonožci
Pediatrična klinika prof. dr. Tadeja Bettelino, dr. med. Etiologija, zgodnje odkrivanje in zdravljene bolezni
pri otrocih in mladostnikih
Tabela 80: Raziskovalni programi v letu 2010 (Ciljni raziskovalni program - CRP)
Klinika Nosilec programa Nosilec (koordinator) v UKC Lj. Naslov
Interna klinika
Infekcijska klinika
Interna klinika
UL, Biotehnična fak.,
dr. Robert Veberič
Kemijski inšt. Lj.,
dr. Janko Jamnik
ZD Ljubljana,
dr. Cirila Hlastan Ribič
(dr. Barbara Salobir, dr. med.)
(prof. dr. Franc Strle, dr. med.)
(prof. dr. Zlatko Fras,dr. med.)
Vpliv kakovostno pridelanih jabolk in orehov na človeški
organizem v zdravju in bolezni
Rekombinantno cepivo proti aviarni influenci za
peroralno uporabo
Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih
prebivalcih Slovenije za leto 2008
177

Tabela 81: Raziskovalni projekti v okviru EU v letu 2010
Akronim Nosilec, oz. koordinator Nosilec v UKC Ljubljana Organizacijska enota
EuroCAT University of Ulster, Ulster prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
EuroPGDcode ESHRE, Grimbergen prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
Genepark UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Inštitut za prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
medicinsko genetiko
Ob. Surve ULSS 20, U.O.C. Servizio Verona, Verona doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med.
OrphaNet Europe Inserm TRANSFERT, Montpellier Cedex prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
OrphaNet RD Inserm SC11, Orphanet, Paris
prof. dr. Borut Peterlin, dr. med.
Portal
ARPEC St George’s Hospital, London prof. dr. Milan Čižman, dr. med.
Esac III Universiteit Antwerpen, Antwerpen prof. dr. Milan Čižman, dr. med.
EuroNHID Istituto Nazionale per le Malattie Infettive, akademik prof. dr. Franc Strle, dr. med.
Roma
Mosar UMC Utrecht, Utrecht prim. as. dr. Igor Muzlovič, dr. med.
ARCH Istituto Mario Negri, Milan prof. dr. Marko Malovrh, dr. med.
Ercusyn CF consulting s.r.l., Milan doc. dr. Marija Pfeiffer, dr. med.
NefroQuest ERA-EDTA, Padova prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar, dr. med.
Phime Lund University Hospital, Lund prof. dr. Joško Osredkar, univ. dipl. biol. KIKKB
Hires dissem UKC Ljubljana, KIMDPŠ doc. dr. Metoda Dodič – Fikfak, dr. med.
Hires plus ASREES, Paris doc. dr. Metoda Dodič – Fikfak, dr.med.
IRENE + FT ASREES, Paris doc. dr. Metoda Dodič – Fikfak, dr.med.
LEECH Nofer Institite of Occupational Medicine, Lodz Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.
MentHealthWork BKK Bundesverband, Essen dr. Eva Strgar, dr. med.
Move Europe Universita Degli Studi di Perugia, Perugia dr. Eva Strgar, dr. med.
WHP CMEPIUS, Ljubljana Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov.
Ginekološka klinika
Klinika za infekcijske
bolezni in vročinska
stanja
Interna klinika
KIMDPŠ
e-Health EGIZ Net Europe, Trieste prof. dr. Dragica Maja Smrke, dr. med. Kirurška klinika
TARCC Inserm Transfert, Paris doc. dr. Tanja Gmeiner Stopar, mag. farm. KNM
Inform EWIV-GEIE, Villach as. dr. Magdalena Avbelj, dr. med.
nEUroped Hospices Civils de Lyon, Lyon prof. dr. David Neubauer, dr. med.
Note University NHS Trust, Southampton prof. dr. David Neubauer, dr. med.
Respect Goteborgs Universitet - UGOT, Goteborg prof. dr. David Neubauer, dr. med.
SCPE-Net University Hospital SERMAS, Madrid prof. dr. David Neubauer, dr. med.
SCPE-Net University Hospital SERMAS, Madrid prof. dr. David Neubauer, dr. med.
Pediatrična klinika
178

Usposabljanje mladih raziskovalcev
ARRS (so)financira tudi raziskovalno usposabljanje najuspešnejših
visokošolskih diplomirancev in podiplomski študij za pridobitev
doktorata znanosti.
Z vključitvijo mladih raziskovalcev v raziskovalne programe in
projekte se pod mentorskim vodstvom naučijo samostojnega
raziskovalnega dela ter pridobijo znanstveni naziv. ARRS na podlagi
javnega razpisa izbere mentorje, izbor mladih raziskovalcev pa
realizira UKCL sam.
V letu 2010 se je v UKC na podiplomskem študiju do doktorata in
na enovitem doktorskem študiju usposabljalo skupno 47 mladih
raziskovalcev. Struktura glede na izobrazbo je bila naslednja: 21
doktorjev medicine, 1 mikrobiolog, 7 biologov, 2 biokemika, 4
psihologi, 6 farmacevtov, 1 biotehnolog, 3 stomatologi, 1 profesor
športne vzgoje in 1 inženir živilske tehnologije. Za (so)financiranje
mladih raziskovalcev smo iz ARRS-ja v obravnavanem letu prejeli
735.489,00 EUR.
V obravnavanem letu je doktorsko disertacijo uspešno zagovarjalo
11 mladih raziskovalcev. ARRS je zaključil (so)financiranje šestim
mladim raziskovalcev, od tega sta dve mladi raziskovalki sami
prekinili pogodbo o financiranju usposabljanja z ARRS-jem, na
novo pa se je začelo (so)financirati 8 mladih raziskovalcev.
Bibliografske enote, ki so jih v letu 2010 prispevali
avtorji UKC Ljubljana
Avtorji UKC Ljubljana so v letu 2010 prispevali 1.376 bibliografskih
enot (Tabela 82), 104 izvedenih del (radijski ali TV dogodek,
prispevek ali vabljeno predavanje na konferenci brez natisa)
in 213-krat sodelovali kot mentorji ali komentorji pri doktorskih
disertacijah, magistrskih, specialističnih ali diplomskih delih).
179

Objave v strokovnem tujem in domačem tisku
Tabela 82: Število bibliografskih enot (COBISS tipologija), ki so jih v letu 2007, 2008, 2009 in 2010 prispevali avtorji UKCL.
Tip dokumenta (po COBISS) 2007 2008 2009 2010
Izvirni znanstveni članek 205 273 119 277
Pregledni znanstveni članek 54 58 17 58
Kratki znanstveni prispevek 41 44 16 31
Strokovni članek 147 90 42 57
Poljudni članek 59 1 3 10
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 12 15 15 14
Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 61 14 12 40
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 105 160 69 152
Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 637 547 410 296
Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 456 439 276 453
Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 244 157 47 183
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 12 12 3 35
Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 156 197 125 100
Predgovor, spremna beseda 13 26 12 23
Polemika, diskusijski prispevek 5 7 1 2
Intervju 1 4 10 52
Drugi članki ali sestavki 32 14 29 16
Strokovna monografija 2 3 1 1
Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 8 3 3 10
Drugo učno gradivo 3 3 2 14
Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 12 16 3 13
Doktorska disertacija 30 12 36 35
Magistrsko delo 14 4 11 12
Diplomsko delo 2 2 2 6
Končno poročilo o rezultatih raziskav 6 2 4 7
Druge monografije in druga zaključena dela 8 10 14 4
Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci 28 24 14 22
Zbornik recenziranih znan. prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci 13 1 0 2
Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci 11 15 2
SKUPAJ 2.366 2.149 1.262 1.927
180

4.1. Raziskovalni svet
Formalno je imel Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega
centra (UKC) Ljubljana v letu 2010 le dve seji, vendar je bil
vsebinsko mnogo bolj aktiven kot kažejo statistični podatki in to
preko Strokovnega sveta UKC Ljubljana, v katerem sta predsednik
in nekateri člani Raziskovalnega sveta UKC Ljubljana, predvsem
pa preko Znanstveno-raziskovalnega sveta za medicino pri
Agenciji za raziskovanje Republike Slovenije.
Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
je razpravljal o Raziskovalnem inštitutu UKC Ljubljana in podprl
njegovo ustanovitev. V letu 2010 je pripravil predlog novega
Poslovnika o delu raziskovalnega sveta in osnutek Pravilnika
o znanstveno-raziskovalni dejavnosti UKC Ljubljana. Pripravil
je tudi kriterije za projekte skupnega pomena UKC Ljubljana iz
sredstev za terciar ter sodeloval pri urejanju oziroma dopolnitvah
raziskovalnih nazivov raziskovalcev, zaposlenih v UKC Ljubljana.
Raziskovalni svet je zastopal mnenje, da so kriteriji za razpise,
ki jih je uvedla Agencija za raziskovanje Republike Slovenije,
za medicinske vede in še posebej za klinično raziskovanje, v
nekaterih delih potencialno nevarni. Klinično raziskovanje, v
katerem skoraj ni profesionalnih raziskovalcev, kot jih imajo na
raziskovalnih inštitutih, je prizadelo predvsem dejstvo, da se na
razpise za raziskovalne projekte, in tudi za mlade raziskovalce,
v zadnjih letih v vse večjem deležu prijavljajo tudi raziskovalci
izven medicine, kar pomeni siromašenje sredstev za medicinske
raziskave in upadanje števila mladih raziskovalcev v medicini
nasploh, še posebej pa v klinični medicini. Izziv je, kako po eni
strani omogočiti sodelovanje med vedami, po drugi pa zagotoviti
preživetje in razcvet medicinskega raziskovanja v ožjem smislu.
Če se bo trend »vpadov« nemedicinskih raziskovalcev v sredstva
ARRS, ki so namenjena za medicino v naslednjih letih nadaljeval,
bomo imeli na področju medicine sicer raziskovalce z odličnimi
raziskovalnimi kazalniki, ki pa neposredno z medicino ne bodo
povezani, kar bo dolgoročno oslabilo tudi njihove raziskovalne
potenciale.
V prihodnje na številnih področjih medicine ne bodo imeli s kom
sodelovati, ker pravih (kliničnih) medicinskih raziskovalcev ne bo
dovolj oziroma jih ne bo več. Predvsem skrbi upadanja števila
novih mladih raziskovalcev, kar je posledica zmanjšanja deleža
mladih raziskovalcev, namenjenih (klinični) medicini in tudi
dejstva, da zanimanje za pridobitev statusa mladega raziskovalca
med mladimi zdravniki, v primerjavi s prejšnjimi leti, upada.
Nedvomno bodo za vzpodbudo raziskovanja v (klinični) medicini
potrebne spremembe in vzpodbude ter drugačni pristopi znotraj
in izven medicine.
181

5.
Razvojno
raziskovalno
delo – terciar
5.1. Komisija za klinične
raziskave UKCL
Komisija za klinične raziskave se je v letu 2010 sestala enajstkrat.
Pregledali in uskladili so razdelitev sredstev za leto 2010 za že
odobrene triletne projekte iz razpisa v letu 2007.
Pravilnik o delu Komisije za klinične raziskave je bil potrjen na
strokovnem svetu in je stopil v veljavo s podpisom generalnega
direktorja 29. januarja 2010.
V skladu s pravilnikom so izvedli razpis za terciarna razvojna
sredstva za leto 2010, ki je bil zaključen 31. januarja 2010.
Komisija je sledila stopnjam ocenjevanja in finančnega
usklajevanja predlogov novih projektov, glede na sprotno
poročanje njenih članov (prof. K. Geršak, dr. med., kot pomočnica
strokovne direktorice za UKC Ljubljana za znanstveno-raziskovalno
dejavnost in mag. B. Uran kot vodja Službe za raziskave in razvoj).
Člani so uskladili tudi končni seznam novih projektov za strokovno
direktorico prof. dr. B. Drnovšek Olup, dr. med. in v potrditev
strokovnemu svetu.
Sprejeti so bili 103 novi projekti v skupni vrednosti 2.280.214
evrov za leto 2010. Finančni razrez sredstev vseh prejšnjih in
novih projektov je bil objavljen na intranetni strani UKC Ljubljana,
v mapi Terciarna dejavnost.
Trije sestanki članov Komisije so bili namenjeni obravnavanju
predloga prof. dr. D. Kebra, dr. med., o interni metodologiji
financiranja terciarne zdravstvene dejavnosti v UKC Ljubljana.
Zaradi kadrovskih sprememb v Službi za raziskave in razvoj, se je
s septembrom 2010 spremenila sestava Komisije ter sodelavci,
odgovorni za pripravo razpisov in realizacijo terciarnih razvojnih
projektov.
182

V novembru 2010 so pripravili posodobljeno verzijo spletne
aplikacije za prijave na interne razpise. Glede na sklep strokovnega
sveta so pripravili in uskladili delitev finančnih sredstev za razpis
za leto 2011 po novih kriterijih: glede na prihodke posamezne
organizacijske enote po glavni knjigi in glede na priznane točke
za pridobitev naziva klinični oddelek, inštitut ali klinika s strani
Ministrstva za zdravje. Nov interni razpis za terciarna razvojna
sredstva za leto 2011 je bil objavljen 4. 1. 2011 na intranetni
strani UKC Ljubljana.
5.2. Projekti terciarne
dejavnosti UKCL
Tabela 83: Projekti tercirane dejavnosti UKCL
Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
INTERNA KLINIKA
20100375 2326 Elektronski ambulantni karton Barbara Salobir
20100483 2326 Primerjava različnih tehnik merjenja hitrosti pulznega vala Rok Accetto
70054 2327 Specialni laboratorij za raziskave aterotromboze Mojca Stegnar
70269 2327
Celovita preventiva in rehabilitacija bolnikov z zapleti
Zlatko Fras
aterosklerotične bolezni – vzpostavitev bolnišničnega registra
70270 2327
Integrirana rehabilitacija in sekundarna preventiva pri bolnikih
Zlatko Fras
z zapleti koronarne bolezni
70271 2327 Vodenje bolnikov z vensko trombozo na domu Pavel Poredoš
70273 2327
Vzpostavitev in vodenje mreže regijskih centrov in točk
Pavel Poredoš
obravnave bolnikov s periferno arterijsko boleznijo
70274 2327 Priprava prenove in diseminacija nacionalne klinične smernice Irena Keber
20100320 2327
Vzorci genske ekspresije kot napovedni dejavnih uspešnosti
Mojca Božič Mijovski
perkutane transluminalne angioplastke
70055 2328 Razvoj in uporaba umetnega nosu v intenzivni medicini Matej Podbregar
70058 2328 Uporaba rekombinantnega Faktorja VIIa pri hemoragičnih zapletih Špela Tadel Kocjančič
Primerjava Levosimendana in Dobutamina pri bolnikih z okvaro
Vojka Gorjup
70063 2328
srčne mišice po srčnem zastoju, ki so zdravljeni s hipotermijo
70064 2328 Spremembe tkivne oksigenacije pri kritično bolnih Matej Podbregar
20100309 2328 Uvedba perkutane podpore krvnega obtoka Marko Noč
70016 2329 Uporaba aortnih stentov pri zdravljenju bolezni aortne zaklopke Matjaž Bunc
70031 2329 Izboljšani načini ablacije atrijske fibrilacije Peter Rakovec
Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja s presaditvijo
Bojan Vrtovec
70032 2329
krvotvornih matičnih celic
70124 2329 Tromboza koronarnih stentov Igor Kranjec
183

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
70207 2329 Spremljanje odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami Mirta Koželj
70214 2329
Hemodinamski senzorji in biventrikularna elektrostimulacija srca
Igor Zupan
pri bolnikih s srčnim popuščanjem
20100368 2329
Zdravljenje ishemične bolezni srca s transendokardialno
Bojan Vrtovec
presaditvijo avtolognih matičnih celic
20100369 2329 Intrakavitarna sonografija srca za vodenje invazivnih kardioloških posegov Andrej Pernat
Vpliv na diagnostično občutljivost bronhoskopije zaradi nekaterih zgodnjih Marjeta Terčelj
70097 2330 “sprememb” epitelija bronhialne sluznice pri osebah z visokim tveganjem
za pljučnega raka
70199 2330 Pomen gliv za bolezni dihal Marjeta Terčelj
20100408 2331
Uvajanje enobalonske potisne enteroskopije v diagnostiko in
Borut Štabuc
zdravljenje bolezni tankega črevesa
20100398 2332 Register nosečnic s sladkorno boleznijo Marjeta Tomažič
20100583 2332 Register bolnikov s primarnim aldosteronizmom Tomaž Kocjan
70219 2333
Pomen regulatornih proteinov komplementnega sistema in nenormalnosti Radoslav Kveder
v številu podocitov v urinu za prognozo glomerulnih bolezni
20100573 2333 Zgodnji napovedni kazalci aktivnosti ledvične bolezni Jelka Lindič
70127 2334
Analiza in izboljšava diagnostičnih postopkov pri bolnikih s sistemsko Alenka Šipek Dolničar
sklerozo in pomen kapilaroskopije v zgodnji diagnostiki bolezni
70154 2334
Razvoj in izboljšava metode za določanje avtoprotiteles
Polona Žigon
proti protrombinu
70204 2334
Optimizacija izolacije ß2-glikoproteina z nizko tlačnim
Saša Čučnik
kromatografskim postopkom
20100314 2334
Razvoj in uvajanje ekološko ter cenovno primernejših
Tanja Kveder
metod za rutinsko določanje protiteles proti dvojnovijačni DNK
20100576 2334
Spremembe očesnega ozadja kot možen pokazatelj prizadetosti
Aleš Ambrožič
žil pri bolnikih z antifosfolipidnimi protitelesi
20100577 2334
Opredelitev vpliva zdravljenja z metotreksatom na hiperlipidemijo
Aleš Ambrožič
in hiperglikemijo pri bolnikih z vnetno revmatsko boleznijo
70122 2335 Citogenetske preiskave pri plazmocitomu Helena Podgornik
70123 2335 Opredelitev kromosomskih sprememb pri akutnih levkemijah Helena Podgornik
70126 2335 Opredelitev MDS (mielodisplastičnih sindromov) Darja Žontar
70128 2335 Ugotavljanje MRD (minimalne preostale bolezni) Darja Žontar
Vpeljava novih preiskav za diagnosticiranje in spremljanje
Tadej Pajič
70164 2335
zdravljenja bolnikov s kronično mieloproliferativno boleznijo
20100317 2335 Spremljanje minimalne preostale bolezni pri bolnikih z ALL Darja Žontar
20100323 2335 Določanje levkemičnih izvornih celic Helena Podgornik
20100418 2335
Novi genetski dejavniki za napoved poteka in spremljanje
Tadej Pajič
zdravljenja bolnikov z akutno mieloično levkemijo
70258 2394
Protein S100B kot nevrobiokemični označevalec in
Miran Brvar
prognostični parameter pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom
184

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
20100474 2394
Analiza medsebojnega delovanja zdravil pri bolnikih v UKCL
Miran Brvar
in razvoj računalniške zbirke medsebojnega delovanja zdravil
20100599 2395
Uporaba neinvazivne ventilacije pri bolnikih s pljučnim
Hugo Možina
edemom na urgentnem oddelku
KIRURŠKA KLINIKA
20100511 12547 Klinični učinek alogenskega trombocitnega gela pri zdravljenju ran Dragica Maja Smrke
70224 12547
Uporaba gojenih kožnih nadomestkov za zdravljenje kroničnih
Dragica Smrke
in akutnih ran
70225 12547
Zdravljenje nezaceljenih in slabo zaceljenih zlomov dolgih kosti
Dragica Smrke
z uporabo alogenskega trombocitnega gela in avtologne spongioze
70227 12547 Fotobiomodulacija pri zdravljneju kroničnih ran Dragica Smrke
70230 12547
Patohistološke spremembe v mišicah trebušne stene pri
Dragica Smrke
bolnikih z indirektno dimeljsko kilo
70263 12547 Zdravljenje ran na biokirurški način Dragica Smrke
70114 12548 Dolgoročni sistem za mehanično podporo levemu prekatu – Heartmate 2 Tone Gabrijelčič
70115 12548 Kratkoročni sistem za podporo levemu prekatu - Levitronix Tone Gabrijelčič
70116 12548 Kirurško zdravljenje atrijske fibrilacije Borut Geršak
70117 12548 Avtonomna regulacija srčnega ritma po operaciji na srcu Borut Geršak
70118 12548 Avtonomna regulacija po kirurški ablaciji atrijske fibrilacije Borut Geršak
70119 12548 Biološke srčne zaklopke Borut Geršak
70120 12548 Študij operacije aortne zaklopke na delujočem srcu Borut Geršak
70249 12548 Doslednost pri dajanju zdravil Andrej Bračič
70250 12548
Fizično omejevanje bolnika - privez rok ob zbujanju po
Klavdija Peternelj
operativnem posegu
70264 12548
Pomen dobre informiranosti bolnika pri upoštevanju
Klavdija Peternelj
diagnostično terapevtskih navodil
20100603 12548 Perkutano vstavljanje pulmonalnih zaklopk Nikola Lakič
Prepoznava in napoved pojavnosti akutne ledvične odpovedi po
Jurij Matija Kališnik
20100605 12548 operacijah srca z zunajtelesnim obtokom z uporaba označevalca NGAL
(neutrophil gelatinase-associated lipocalin)
70221 12549 Tumorska banka Miha Sok
70223 12549 Registriranje uporabe razkužil v enotah za int.oskrbo Miha Sok
70226 12549
Razvoj informacijskega sistema za vodenje dokumentacije
Tomaž Štupnik
in za klinične raziskave
20100512 12549 Nacionalni register in obravnava bolnikov z Barrettovim Požiralnikom Matevž Srpčič
70093 12550
Zdravljenje velikih otroških opeklin z dermalnim kožnim
Albin Stritar
nadomestkom
20100316 12550
Uporaba proti adhezijske mrežice Divide pri tendolizah in
Pogorelec Darijo
nevrolizah na roki
185

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
20100470 12550
Zanesljivo načrtovanje in objektivna ocena rezultatov rekonstrukcije Uroš Ahčan
dojke s pomočjo laserskih tridimenzionalnih posnetkov
Pomen beljakovine, ki veže lipopolisaharid(LBP), topnih
Derganc Metka
70090 12551 receptorjev(s)CD14 ter ekspresije nevtrofilnega antigena CD64
v diagnostiki pljučnice kritično bolnih novorojenčkov in otrok
70242 12551
Stresni in imunski odziv pri novorojenčkih in majhnih otrocih po
Štefan Grosek
velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo
70243 12551
Spremembe tkivne oksigenacije mišic pri kritično bolnih otrocih
Štefan Grosek
po velikih kirurških posegih zdravljenih v enoti za intenzivno terapijo
20100331 12551
Terapevtska hipotermija pri novorojenčkih in otrocih: biokemične
Andreja Škofljanec
in elektrofiziološke spremembe
70023 12552
Razširitev preiskav pri bolnikih s karcinomom ustne votline zaradi
Nataša Ihan Hren
možnosti izboljšanja zdravljenja
20100285 12552 Rekonstrukcija obraznega skeleta Andrej Kansky
20100553 12552
Vrednotenje nove metode predoperativne priprave pri prirojenih
Vesna Koželj Oblak
oronazalnih anomalijah
20100558 12552
Vpliv operativnega in obsevalnega zdravljenja na imunski status
Nataša Ihan Hren
pacientov s karcinomom ustne votline
70100 12553 Perkutane učvrstitve zloma medenice in acetabuluma Anže Kristan
70102 12553 Kifoplastika Miloš Vesel
70104 12553 Uvedba pelvične spone in pelvičnega pasu pri poškodbah medenice Matej Cimerman
70105 12553
Implantacija delta proteze za ramo pri masivnih rupturah
Franc Štefanič
rotatorne manšete
70109 12553 Intrapelvična tehnika operacije zlomov kolčne ponvice Anže Kristan
20100604 12553
Posodobljena obravnava bolnikov z lahko poškodbo glave – določitev Simon Herman
koncentracije S100B proteina kot pomoč pri nadaljni diagnostiki
20100607 12553 Artroskopska stabilizacija sindezmolize akromioklavikularnega sklepa Ladislav Kovačič
20100608 12553
Uporaba revizijske reverzne ramenske proteze za zdravljenje zapletov po Ladislav Kovačič
operativnem zdravljenju večdelnih zlomov zgornjega dela nadlahtnice
70233 12554
Spremljanje delovanja vidnega živca med nevrokirurško operacijo
Roman Bošnjak
z direktno epiduralno stimulacijo
Piezorezistorski retraktor- razvoj novega inštrumenta in metode za
Roman Bošnjak
70234 12554 nadzorovano retrakcijo spinalnega korena pri operacijah ledvene
hernije disci
20100329 12554
Sprednja cervikalna fuzija po mikrodiscektomiji z novo samostoječo Borut Prestor
kletko: Klinične izkušnje pri cervikalnih radikulopatijah in mielopatijah
20100469 12554
Izvabljeni vidni potenciali po draženju vidnega živca in retine
Roman Bošnjak
med enukleacijo zrkla
20100372 12555 RECAF tumorski označevalec pri bolnikih z rakom prostate Tomaž Smrkolj
70078 12556 Intraoperativna lokalizacija nevroendokrinih tumorjev z gama detektorjem Franc Jelenc
70079 12556 Laparoskopske resekcije debelega črevesa in danke zaradi raka Franc Jelenc
70084 12556 Laparoskopska kirurgija jetrnih tumorjev Dragan Stanisavljevič
186

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
20100480 12556 Paliativna oskrba Zdravko Štor
20100516 12556 Minimalna rezidualna bolezen po resekciji kolorektalnega raka Gregor Norčič
20100534 12556 Multidisciplinarno zdravljenje lokalno napredovalega raka danke Mirko Omejc
70132 12565
Aksilarni blok brahialnega pleteža: primerjava uspešnosti
Sabina Štivan-Robar
izvedbe z ultrazvočno metodo in živčnim stimulatorjem
70257 12565
Vpliv povišanega intraabdominalnega pritiska na pljučno
Adela Stecher
funkcijo pri travmatiziranih bolnikih
70262 12565 Profilaktična hipotermija pri hudi poškodbi glave Primož Gradišek
Primerjava zaščitnega delovanja splošne anestezije s sevofluranom
Nina Kosmač
20100301 12565
in s propofolom na srčno mišico, ledvice in možgane pri operacijah
premostitve zožitev venčnih arterij brez uporabe zunajtelesnega krvnega
obtoka
20100332 12565
Vpliv kratkotrajne hiperoksije na možgansko oksigenacijo in
Boriana Kremžar
nevrološki izhod po hudi možganski poškodbi
Ultrazvočno usmerjanje/nadzorovanje zdravljenja z blokadami
Mensur Salihović
20100345 12565 simpatičnega živčevja pri bolnikih s kompleksnim bolečinskim
sindromom (KPBS)
Vpliv remifentanilske anestezije s propofolom ali sevofluranom
Jasmina Markovič Božič
20100348 12565 na sproščanje biokemičnih kazalcev možganske okvare in
vnetnega odgovora pri nevrokirurških posegih
20100354 12565
Racionalizacija mehanskega predihavanja s pomočjo objektivizacije Ognjen Cerović
globine sedacije z uporabo bispektralnega monitoringa
20100362 12565 Point-of care POC diagnostika in terapija perioperativnih motenj hemostaze Dominika Oroszy
Vpliv merjenja nasičenosti tkiva osrednjega živčevja s kisikom
Maja Šoštarič
20100435 12565 med srčno operacijo na pogostost motenj v delovanju osrednjega
živčevja v zgodnjem pooperativnem obdobju
NEVROLOŠKA KLINIKA
70231 22742 Neinvazivno predihavanje bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi Lea Leonardis
20100420 22742
Diagnostika in zdravljenje motenj dihanja pri bolnikih z amiotofično
Lea Leonardis
lateralno sklerozo in dednimi živčno-mišičnimi boleznimi
70139 22743
Uvajanje in izobrazba specializirane diplomirane medicinske sestre
Zvezdan Pirtošek
s posebnimi znanji za obravnavo bolnikov z demenco
70158 22743
Uvajanje in izobrazba specializirane DMS za s posebnimi znanji za
Bogdan Lorber
obravnavo bolnikov z epilepsijo
70161 22743
Delovnoterapevtska obravnava oseb z epilepsijo, pred in
Bogdan Lorber
po kirurškem zdravljenju
70163 22743 Testiranje z nagibno mizo z dolgotrajnim EEG snemanjem Bernard Meglič
70168 22743 Vzpostavitev banke vzorcev cerebrospinalnega likvorja Uroš Rot
Nočne težave pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in vpliv le
Maja Trošt
70173 22743
teh na kakovost življenja
70193 22743 Diagnosticiranje sindroma posturalne tahikardije Anton Grad
187

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
70194 22743 Celostna obravnava bolnikov s psihogenimi motnjami gibanja Zvezdan Pirtošek
Določanje beljakovin tau, fosfo-tau in amiloida v likvorju pri
Uroš Rot
20100325 22743
bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi demencami
20100390 22743 Razlikovanje parkinsonizmov s PET CT možganov Maja Trošt
20100479 22743 Uvedba zdravljenja primarnih glavobolov s Cefaly Saša Šega
20100506 22743 SPECT v epileptičnim napadu za določanje lokalizacije Bogdan Lorber
70089 22744 Evocirani možganski pretoki v patoloških in fizioloških razmerah Bojana Žvan
70091 22744 Register bolnikov z možgansko žilnimi boleznimi Bojana Žvan
70092 22744 Delovanje avtonomnega živčevja v fizioloških in patoloških razmerah Marjan Zaletel
70098 22744
Možganska kap pri mladih z odprtim ovalnim oknom in
Marjan Zaletel
antifosfolipidnim sindromom
70200 22744
Razvoj modela nevropsihološke obravnave mlajših oseb
Alenka Sever
po možganski kapi
20100486 22744 Delovanje endotelija pri bolnikih z migreno Marjan Zaletel
20100490 22744 Paliativna oskrba bolnika z možgansko kapjo Serđo Mofardin
20100505 22744
Obravnava bolnikov z manjšo ishemično možgansko kapjo in prehodnim Bojana Žvan
ishemičnim napadom v TIA dnevni bolnišnici - zadnja varianta
GINEKOLOŠKA KLINIKA
70267 33963
Terapevtska uporaba neoprenske stimulacije v zdravljenju
Adolf Lukanovič
disfunkcij medeničnega dna
20100344 33963
Anatomske in funkcionalne spremembe analnega sfinktra
Adolf Lukanović
pri prvorodkah
20100434 33963
Antimuellerjev hormon in dolžina telomer - napovednika
Helena Meden-Vrtovec
ovarijske rezerve
20100578 33963
Možnosti terapevtske uporabe magnetne stimulacije v zdravljenju
Adolf Lukanovič
disfunkcij medeničnega dna
20100588 33963
Napredno kirurško zdravljenje napredovalih oblik ginekološkega raka: Borut Kobal
laparoskopska in klasična para-aortna limfadenektomija pri raku maternice
20100373 33964 Nadzor kakovosti zdravljenja novorojenčkov z nizko porodno težo Irena Štucin Gantar
20100378 33964
Vpeljava novega načina prekinitve nosečnosti pri ugotovljenih
Nataša Tul Mandić
nepravilnostih v razvoju ploda po 22. tednu nosečnosti
20100552 33964
Oksidativni stres po oživljanju nedonošenčkov - vpliv na
Irena Štucin Gantar
umrljivost in obolevnost
70188 33965
Matične celice jajčnika in oogeneza in vitro pri ženskah brez
Irma Virant-Klun
naravno prisotnih jajčnih celic in foliklov
70190 33965
70216 33965
70244 33965
Uporaba hialuronske kisline (SpermSlow) za selekcijo spermijev za
postopek neposrednega vnosa spermija v citoplazmo jajčne celice (ICSI)
Prenos zarodka 3. ali 5. dan pri bolnicah s slabim odzivom
na stimulacijo ovulacije v postopku zunajtelesne oploditve
Uvedba metode vnosa morfološko normalnega spermija
(IMSI) pri zdravljenju hude moške neplodnosti
Liljana Bačer-
Kermavner
Andrej Vogler
Branko Zorn
188

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
Primerjava uspešnosti zdravljenja neplodnosti zaradi varikokele z oralnim Branko Zorn
70245 33965 jemanjem kombinacije vitamina C in E in operativnim zdravljenjem po
metodi visoke ligature spermatične vene
Prevalenca spolno prenosljivih vnetij pri neplodnih parih in
Branko Zorn
20100579 33965 njihova škodljivost na semensko tekočino in spermije v luči
sodobnih mikrobioloških metod in funkcionalnosti spermijev
20100524 33965
Molekularno genetski mehanizmi v celicah granuloze pri ženskah
Eda Vrtačnik Bokal
vključenih v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo
70138 33966
Nekateri dejavniki tveganja pri uporabnicah hormonskega
Ksenija Geršak
nadomestnega zdravljenja
20100343 33966 Neplodnost in ščitnica Ksenija Geršak
20100394 33966
Uporaba sušilne komore za optimizacijo in standardizacijo
Alenka Veble
kromosomskih preparatov
PEDIATRIČNA KLINIKA
20100546 44129
Izboljšanje prenatalne diagnostike prirojenih srčnih napak in
Samo Vesel
motenj srčnega ritma v Sloveniji
70153 44130 Neinvazivna ventilacija pri otrocih s kronično dihalno odpovedjo Uroš Krivec
70268 44130 Merjenje dušikovega oksida pri otrocih Dušanka Lepej
20100315 44130
Celostna obravnava otrok in mladostnikov s Cistično fibrozo na
Andreja Borinc Beden
terciarni ravni
20100538 44131
Neželeni učinki dolgotrajnega zdravljenja z zaviralci protonske
Rok Orel
črpalke pri otrocih in mladostnikih
20100364 44132
Uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje sladkorja v
Tadej Battelino
medceličnini pri otrocih in mladostnikih s sladkorno boleznijo
20100340 44133
Vloga neškodljivih in neinvazivnih preiskav pri odkrivanju
Tanja Kersnik Levart
vezikoureteralnega refluksa pri otrocih
20100566 44134
Celovita imunološka in genetska diagnostika bolnikov s primarnimi
Tadej Avčin
imunskimi pomanjkljivostmi I.
20100503 33135
Randomizirana študija I-BFM-SG zdravljenja otroške non-B akutne
Janez Jazbec
limfoblastne levkemije
20100504 44135 Uporaba preiskave trombelastometrija pri otrocih in mladostnikih Majda Benedik Dolničar
20100319 44139
Zgodnje določanje in spremljanje mineralne kostne gostote z
Borut Bratanič
ultrazvokom pri novorojenčkih
20100580 44140 Vpeljava metode določanja acilkarnitinov iz krvnega madeža Barbka Repič Lampret
20100592 44140
Določitev referenčnih vrednosti osnovnih testov hemostaze
Alenka Trampuš Bakija
pri dojenčkih in otrocih
70009 44141 Sirotne bolezni v otroški nevrologiji David Neubauer
70022 44141 Mitohondrijske citopatije pri otrocih David Neubauer
20100302 44141 Izvabljeni odziv P300 pri nedonošenih otrocih z ali brez motenj pozornosti Matevž Kržan
189

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
STOMATOLOŠKA KLINIKA
Sodobna klinična obravnava in sledenje bolnikov s
Ksenija Rener Sitar
20100613 631 temporomandibularnimi motnjami-uvedba nove klinične
dejavnosti v UKC in Sloveniji
2010529 631
Periferni biomarkerji in stanje obzobnih tkiv pri bolnikih z
Uroš Skalerič
nevrodegenerativnimi boleznimi
DERMATOLOŠKA KLINIKA
70141 72045 Uvedba fotodinamske terapije v dermatologiji Borut Žgavec
70142 72045 Uvedba diagnostike z barvnim ultrazvokom v flebologiji Nada Kecelj Leskovec
70145 72045 Uvajanje zdravljenja težjih oblik luskavice z zdravilom infliksimab Tomaž Lunder
70146 72045
Diagnostika in sledenje pacientov s pigmentnimi kožnimi znamenji in zgodnje Borut Žgavec
odkrivanje melanoma z metodo digitalne epiluminiscenčne mikroskopije
70147 72045
Analiza zdravljenja težkih oblik psoriaze z efalizumabom z oziroma
Tomaž Lunder
brez sočasne rabe konvencionalnih sistemskih zdravil
70149 72045 Uvajanje zdravljenja kožnih bolezni z UV-B 311 nm žarki Borut Žgavec
70150 72045 Merjenje kožnih sprememb z laserskim merilnim sistemom Tomaž Lunder
20100406 72045 Zdravljenje vulgarnih aken z 1064 nm Nd:YAG laserjem Liljana Mervic
Fotodinamična terapija z obliži, ki vsebujejo 5-aminolevulensko
Nataša Grebenšek
20100410 72045
Kislino
20100416 72045 Uvajanje zdravljenja kroničnega ekcema rok z alitretinoinom Tomaž Lunder
Vzpostavitev nacionalnega registra dednih in kroničnih bolezni
Vlasta Dragoš
20100419 72045
kože
20100422 72045 Racionalizacija obravnave bolnikov z alergijskimi boleznimi kože Helena Rupnik
20100549 72045 Vpliv mikro-okolja na celjenje kronične rane Nada Kecelj Leskovec
20100485 72045 Aplikacija podložnih materialov v obliki pen pri bolnikih z limfedemi Tanja Planinšek Ručigaj
INFEKCIJSKA KLINIKA
70251 72166
Klinična in molekularna epidemiologija drisk, ki jih povzroča
Tatjana Lejko-Zupanc
Clostridium difficile
70252 72166
Vpliv etiologije doma pridobljenih pljučnic – zunajbolnišničnih pljučnic Tatjana Lejko-Zupanc
(ZBP) pri odraslih bolnikih na težo in potek bolezni
70255 72166
Vpliv etiologije doma pridobljene pljučnice (DPP) pri otrocih na težo, Marko Pokorn
potek in uspeh zdravljenja bolezni
70256 72166
Klinična in molekularna epidemiologija drisk, ki jih povzroča
Marko Pokorn
Clostridium difficile pri otrocih
20100367 72166 Spremljanje pojavnosti okužb centralnih venskih katetrov Mateja Logar
20100379 72166 Etiologija in klinčna slika akutnega enterokolitisa pri odraslih Mateja Logar
190

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
OČESNA KLINIKA
70087 72861
Uporaba OCT pri diagnostiki in spremljanju bolnikov z mrežničnimi
Mojca Urbančič
obolenji in obolenji vidnega živca
1.del: funkcijske spremembe žilja papile optičnega živca in
Debelič Vladimir
70096 72861
mrežnice ter kazalci endotelne disfunkcije pri skladkorni bolezni tip I
2 del: zgodnje funkcijske spremembe retinalnega žilja papile
optičnega živca ter kazalci endotelne disfunkcije
Varnost in učinkovitost intravitrealnih injekcij ranibizumaba/
Aleksandra Kraut
70189 72861
Lucentisa v kombinaciji s fotodinamično terapijo (PDT) z
verteporfinom pri bolnikih z horoidalno neovaskularizacijo (CNV)
zaradi starostne degeneracije makule (SDM).
20100471 72861
Uporaba DNA mikroplošč pri identifikaciji bakterijskih povzročiteljev Mojca Urbančič
okužb očesa
20100497 72861 Barvni vid pri otrocih Manca Tekavčič Pompe
20100500 72861 Prirojena siva mrena - primerjava dveh kirurških metod zdravljenja Vladimir Pfeifer
20100532 72861 Raziskava križne vezave roženičnega kolagena Mirna Štabuc Šilih
ORTOPEDSKA KLINIKA
20100311 72957
Axialif, nova minimalno- invazivna metoda transaksialne fiksacije
Rok Vengust
lumbosakralne hrbtenice
20100536 72957 Interspinozni vsadek Rok Vengust
20100544 72957
Nadomeščanje reseciranega dela meniskusa v kolenu s sintetičnim
Matej Drobnič
resorbilnim vsadkom (Actifit)
KLINIKA ZA ORL IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO
70182 73060
Uvajanje translabirintnega (TL) in srednjekotanjskega (MF) pristopa Saba Battelino
na notranji sluhovod in do pontocerebelarnega kota
70185 73060
Vpliv štirivalentnega cepiva proti humanim virusom papiloma (HPV) Miha Žargi
na klinični potek papilomatoze grla
70186 73060 Skupinska terapija za laringektomirane bolnike in njihove svojce Irena Hočevar Boltežar
Uvajanje infratemporalnega (IT) kirurškega pristopa na patologijo
Saba Battelino
20100296 73060 infralabirintnega in apikalnega dela temporalne kosti, ter na bolezni
madibularne in pterigopalatinalne kotanje
20100297 73060
Ugotavljanje laringofaringealnega refluksa kot vzroka za bolezenske
Irena Hočevar Boltežar
spremembe v grlu in žrelu
INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO
70101 74625
Izdelava in uvajanje funkcionalne opornice za korekcijo položaja
Nataša Kos
ramenskega sklepa
20100374 74625
Graded motor imagery programme, stopenjska terapija gibanja
Sedej Bogdana
z vizualizacijo
191

Št. projekta OE Naslov odobrenega projekta Nosilec
KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO
Radiooznačevanje somatostatinskega analoga z 90Y in 111In
Tanja Gmeiner Stopar
70112 73664 za ciljano radionuklidno terapijo nevroendokrinih tumorjev z
izraženimi somatostatinskimi receptorji z 90Y-DOTATOC
70113 73664
Uvajanje potrditkega testa za s heparinom
Tanja Gmeiner Stopar
izzvano trombocitopenijo (HIT) v stopenjski laboratorijski diagnostiki
70236 73664 Sledenje bolnikov z evtirotično nodozno golšo Simona Gaberšček
20100293 73664
Vloga razmerja med prostim tiroksinom in prostim trijodtironinom
Simona Gaberšček
pri opredelitvi funkcijskega stanja ščitnice
20100489 73664 Zagotavljanje kakovosti pri PET preiskavah s FDG Jurij Fettich
20100492 73664 Individualna dozimetrija pri terapiji nevroendokrinih tumorjev z 90Y-DOTATOC Petra Tomše
KIR
20100587 73767 Ultrazvočna preiskava z uporabo kontrastnega sredstva druge generacije Dubravka Vidmar Bračika
20100594 73767 Protokoli magnetno resonančnih preiskav v nevropediatrični Diagnostiki Nuška Pečarič Meglič
KIKKB
70059 73872 Vnetni odgovor pri operacijah pljuč Milan Skitek
70131 73872
Vpliv polimorfizma gena MDR-1 na nivo koncentracij dioksina
Milan Skitek
v serumu/plazmi
70170 73872 Racionalizacija laboratorijskih preiskav za bolnišnične preiskovance Milan Skitek
70203 73872
Vzpostavitev celovitega sistema zagotavljanja kakovosti pri hitrih
Marija Prezelj
laboratorijskih testih ob bolniku (POCT-Point of Care Testing) na KO KC
20100392 73872
Spremljanje učinkovitosti eritropoetina pri zaščiti centralnega živčnega Milan Skitek
sistema med operacijami na odprtem srcu
SUPAS
70209 84511
Uvajanje Mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege v
Maja Klančnik Gruden
klinično prakso KC Ljubljana
70299 84504 Izdelava in uvedba sistema internih raziskovalnih projektov Ksenija Geršak
70218 861 Uvajanje metode ocenjevanja prehranskega stanja bolnika Mojca Blatnik
20100290 84504 Usposabljanje instruktorjev za Simulacijski Medicinski Center (SIMC) Vesna Paver Eržen
192

6.
Izobraževalna
dejavnost
UKCL opravlja obsežno in pomembno izobraževalno dejavnost
na področju univerzitetnih dodiplomskih in podiplomskih
študijev (doktorski študij) ter profesionalnega podiplomskega
izobraževanja zdravnikov (sekundarijat, specializacije) in drugih
zdravstvenih strokovnjakov. Na področju dodiplomskega pouka
izobražujemo študente Univerze v Ljubljani - Medicinske fakultete
v Ljulbljani – smer medicina in dentalna medicina in Zdravstvene
fakultete v Ljubljani, Mariboru, Izoli, Jesenice, smeri zdravstvene
nege, babištva, delovne terapije, fizioterapije, radiološke
inženirje. Poleg tega sodelujemo s Farmacevtsko fakulteto v
izoobraževanju kliničnih farmacevtov. Izobražujemo tudi učence
Srednje zdravstvene šole v Ljubljani. V okviru podiplomskega
izobraževanja zdravnikov izvajamo celoten program izobraževanja
zdravnikov sekundarijev in specializantov vseh specialnosti.
V UKCL poteka večina strokovnih in specialističnih izpitov v
R Sloveniji. Prav tako sodelujemo v okviru programa mladih
raziskovalcev in vodimo številne smeri na doktorskem študiju v
programu Biomedicine ter opravljamo mentorstva pri magisterijih
in doktoratih.
Zdravniki UKCL organizirajo in sodelujejo v številnih programih
stalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov, ki so potrebna
za obnavljanje zdravniške licence. V okviru MF so zdravniki učitelji
člani Senata in Akademskega zbora, ter vodijo ali sodelujejo
v številnih komisijah MF v Ljubljani. Za izvajanje pouka na vseh
ravneh so učitelji UKCL tudi avtorji in uredniki številnih učbenikov
s podorčja medicine. Medicinske sestre UKCL sodelujejo pri
izdelavi učnih programov za nacionalne poklicne kvalifikacije,
kliničnih specializacij, programe usposabljanja diplomiranih
medicinskih sester in drugih usmerjenih izobraževanj. Poleg
tega se posvečamo tudi lastnemu usposabljanju za pridobivanje
pedagoško-andragoških veščin.
Na področju dodiplomskega izobraževanja smo izobraževali 1985
študentov medicine in dentalne medicine Medicinske fakultete UL
in 1.340 dijakov in študentov Visokih in srednjih šol za zdravstvo
193

Tabela 84: Število dodiplomskih in podiplomskih študentov v UKCL
IZOBRAŽEVALNA USTANOVA STATUS UČENCEV št. 2007 št. 2008 št. 2009 * št. 2010
Medicinska Fakulteta v Ljubljani Študenti medicine 1.324 1.408 1.965 1.985
Podiplomski pouk zdravniki Specializanti 711 774 457 368
Podiplomski pouk zdravniki Sekundariji 386 194 57 2
Zdravstvena fakulteta in visoke šole za
zdravstvo-dodiplomski pouk
Študenti 1.101 889 873 589
Druge zdravstvene šole-dodiplomski pouk Študenti/dijaki 513 498 567 490
Študenti – dodiplomski in podiplomski SKUPAJ 4.035 3.736 3.919 3.434
* Za leto 2009 so med študente MF šteti tudi absolventi.
Za področje Zdravstvene fakultete Ljubljana in drugih visokih
strokovnih šol za zdravstvo imamo skupno 150 učiteljev s
področja zdravstvene nege, babištva, fizioterapije in radiologije
in 300 mentorjev zdravstvene nege . UKC je aktivno sodeloval
s kurikularno komisijo za prenovo študija na MF in VŠZ. Z novim
študijskim programom se bodo že tako obsežne pedagoške
dejavnosti na UKC še bistveno povečale. UKC pripravlja potrebe
po novih pedagoških delavcih skupaj s klinično koordinacijo
kateder MF. Poleg tega učitelji UKCL pišejo ali posodabljajo
učbenike za študente medicine in pišejo edukativne novosti v
Midicinske razglede, ki jih izdajajo študenti medicine.
V letu 2010 je bilo v UKCL zaposlenih 88 profesorjev in izrednih
profesorjev, 87 docentov in 154 asistentov. Med zaposlenimi je
tudi 344 doktorjev znanosti in 190 magistrov znanosti.
Med zdravniki UKCL so 4 člani SAZU (Slovenske akdemije
zanosti in umetnosti) in predsednik SAZU.
Strukturo zdravnikov UKCL lahko primerjamo z največjimi
učnimi bolnišnicami v Evropi (stanje na dan 31. 12. 2010):
739 specialistov, 370 specializantov in sekundarijev in 1.985
študentov medicine, ki imajo kakršnokoli obliko kliničnega pouka.
Naši klinični učitelji izpolnjujejo povsem enake pogoje kot ostali
visokošolski učitelji UL, kar pomeni, da morajo poleg kliničnega
dela, učenja, izvajati še raziskovalno delo in imeti poleg doktorata
znanosti še ustrezno število publikacij.
Učitelji UKCL so v l. 2010 opravili 210.000 ur predavanj in vaj ter
izvršili 4.416 izpitov za študente medicine in dentalne medicine.
Učitelji MF so vsako leto tudi mentorji 50 študentom pri opravljaju
raziskovalnih nalog za Prešernove nagrade.
Izvajanje podiplomskega pouka zdravnikov
Specializanti – Učenje specializantov poteka v obliki seminarjev in
ob kliničnem delu. Pri učenju specializantov so možni 3 scenariji:
učitelj izvaja poseg – specializant gleda, učitelj in specializant
izvedeta poseg skupaj, specializant dela – učitelj opazuje in
nadzira. V vseh treh primerih porabita čas oba in zato poteka
delo počasneje. Zato je upoštevano povprečje, in sicer tako kot
da učitelj pri učenju specializanta opravi polovico dela, ki bi ga
opravil, če pri delu ne bi učil, zato je upoštevano neto število ur
pol manjše.
Specialistični izpit – Spec. izpit traja cel delovni dan (7 ur). Pri tem
sodelujejo trije člani komisije – zdravniki-učitelji, specializant pa v
teh sedmih urah napravi cca 10 % učinka zdravnika specialista.
Izobraževanje v zdravstveni negi
Izobraženost in strokovna usposobljenost učiteljev in mentorjev v
zdravstveni in babiški negi
Klinično učenje na področju zdravstvene in babiške nege izvajajo
profesorji zdravstvene vzgoje, diplomirane medicinske sestre ter
diplomirane babice in sicer za Visoko šolo za zdravstvo Ljubljana,
Fakulteto za zdravstvene vede Maribor, Visoko šolo za zdravstvo
Izola, Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice in Visoko šolo
za zdravstvo Novo mesto. Pri učenju sodelujemo tudi s Srednjo
zdravstveno šolo Ljubljana. V učenje se prav tako vključujejo
izkušene srednje medicinske sestre.
194

Za učitelja oziroma mentorja veljajo notranja merila: minimalno
pet let delovnih izkušenj na strokovnem področju zdravstvene
oziroma babiške nege, pedagoško-andragoška znanja, zavezanost
vseživljenjskemu učenju ter smisel za združevanje vloge učitelja,
prijatelja, praktika in svetovalca. Po teh merilih imamo 300
mentorjev. Po merilih Univerze Ljubljana za strokovnega sodelavca
pa imamo habilitiranih 98 učiteljev.
Klinično učenje – obseg opravljenega dela
V letu 2010 je bilo na klinični praksi 589 rednih in izrednih
študentov zdravstvene nege in babištva ter 490 dijakov tretjih in
četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole.
Mentorstvo
Mentorstvo izvajamo za pripravnike tehnike zdravstvene nege
(TZN) in za novo zaposlene, bodisi TZN in DMS. V letu 2010 smo
opravili 31.053 mentorskih ur. Za učitelja oziroma mentorja
veljajo notranja merila: minimalno pet let delovnih izkušenj
na strokovnem področju zdravstvene oziroma babiške nege,
pedagoško-andragoška znanja, zavezanost vseživljenjskemu
učenju ter smisel za združevanje vloge učitelja, mentorja, tutorja
in svetovalca. Po teh merilih imamo imenovanih 300 mentorjev.
Po merilih Univerze Ljubljana imamo trenutno habilitiranih 98
učiteljev za strokovnega sodelavca.
Nadaljevali smo z standardizacijo števila mest za mentorstvo in
klinično učenje, kar pomeni število možnih sprejetih pripravnikov
oziroma študentov in dijakov ZBN.
6.1. Svet za izobraževanje
Svet za izobraževanje je bil ustanovljen v skladu z novim
statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL)
kot posvetovalni organ strokovne direktorice, ki ima v skladu
s poslanstvom UKCL naslednje pristojnosti: skrbi za pomen
in uravnotežen razvoj poučevanja specialističnih zdravstvenih
dejavnosti v državi, skrbi za uvajanje novih metod poučevanja
študentov, zdravnikov in ostalih profilov v UKCL ter posredovanje
novega znanja in veščin zaposlenim v UKCL in drugim zdravstvenim
zavodom, skrbi za izvajanje poučevanja najzahtevnejših
zdravstvenih storitev in pedagoških veščin, skrbi za izvajanje tistih
ukrepov, ki so potrebni za izvajanje izobraževalne dejavnosti,
izvaja in usklajuje nadzor kakovosti izobraževalne dejavnosti UKC
Ljubljana.
Svet za izobraževanje sestavljajo: en predstavnik vsake klinike,
ki ima v svoji sestavi več organizacijskih enot, dva predstavnika
samostojnih klinik in inštitutov, dva predstavnika zdravstvene
nege, predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije, predstavnik
Medicinske fakultete, Univerza v Ljubljani, predstavnik Visoke
šole za zdravstvo in predstavnik Slovenske akademije znanosti in
umetnosti (SAZU).
Na seje Sveta za izobraževanje so vabljeni tudi strokovni direktor
UKCL, pomočnik strokovnega direktorja UKCL za področje
izobraževanja, pomočnica glavne sestre UKCL za področje
izobraževanja, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in
dekan Visoke šole za zdravstvo.
Svet vodi prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., Očesna klinika,
sestavljajo pa ga še naslednji člani: prof. dr. Tadej Battelino,dr.
med., Pediatrična klinika, doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., Zdravniška
zbornica Slovenije, prof. dr. Borut Geršak,dr. med., Kirurška
klinika, doc. dr. Igor Kopač, dr. dent. med., Stomatološka klinika,
prof. dr. Marko Noč, dr. med., Interna klinika, prof. dr. Živa Novak-
Antolič, dr. med., Klinika za ginekologijo in porodništvo, prof. dr.
Zvezdan Pirtošek, dr. med., Nevrološka klinika, prof. dr. Irena
Hočevar-Boltežar, ORL, akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.,
SAZU, prof. dr. David B.Vodušek, dr. med., Medicinska fakulteta,
doc. dr. Darja Rugelj, Visoka šola za zdravstvo, Alenka Roš, dipl.
m.s., Predstavnica medicinske nege in Sandra Naka, prof. zdr.
vzg., Predstavnica medicinske nege.
Stalno vabljeni člani pa so: Prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr.
med., strokovna direktorica UKCL, Nataša Čermelj, dipl. m. s.,
univ. dipl. soc. ped., pomočnica glavne sestre UKCL za področje
izobraževanja, Prof. dr. Dušan Šuput, dr. med., dekan Medicinske
fakultete UL in Prof. dr. France Sevšek, dekan Visoke šole za
zdravstvo.
195

Svet za izobraževanje je pri svojem delu samostojen. Svoje sklepe
v obliki Priporočil posreduje strokovni direktorici. Priporočila in
zapisnike sej, ki so javna, objavlja tudi na spletni strani UKCL.
Svet za izobraževanje se je v letu 2010 sestal štirikrat in
obravnaval več vidikov problematike izobraževanja v UKCL.
Zapisniki sestankov in priporočila so dostopna na Intranetu UKCL.
Svet za izobraževanje je ugotavljal, da kljub temu, da so bila
priporočila, ki jih je izdelal v letu 2008 in poslana v implementacijo
predstojnikom klinik, le ta do danes niso bila uresničena. Na
zadnji seji z novim vodstvom je bilo izraženo stališče, da bodo
priporočila postopoma implementirana, prav tako pa naj bi z
novim pravilnikom o znanstveno-raziskovalni dejavnosti zagotovili
stabilen vir za ustanovitev fonda za mlade zdravnike, kar še čaka
na uresničitev. Svet za izobraževanje je na 18. seji podprl tudi
predlog normativov, ki jih je pripravila delovna skupina Ministrstva
za zdravje v letu 2009, ki bi bil ključen za umestitev pedagoškega
dela v delovni proces. Predlog predvideva razporeditev dela v 10
delovnih enotah v tednu, od katerih je potrebno na sekundarni
ravni 2.5 delovni enoti nameniti izobraževanju in izboljšanju
kakovosti dela. Na terciarni ravni bi se ta delež povečal za 30
%, kar bi predstavljalo približno 3 delovne enote, ki bi jih bilo
potrebno transparentno vključiti v razpored delovnega časa.
Prav tako je bil večkrat obravnavan položaj zdravnikov, ki so v
delnem delovnem razmerju z Medicinsko fakulteto, saj so le ti
po uveljavitvi novega sistema plač v bistveno nižjem razredu kot
njihovi kolegi, ki niso zaposleni na MF. Podobno je s statusom
pedagoških medicinskih sester. Kljub večkratnim opozorilom
Sveta za izobraževanje, dekana MF in Zdravniške zbornice,
tudi ob obisku ministra za zdravje v UKCL ni videti politične
volje za korekcijo te nelogičnosti, saj naj bi bilo za to pristojno
Ministrstvo za visoko šolstvo. Svet za izobraževanje opozarja, da
je s tem pedagoško delo simbolno razvrednoteno in dolgoročno
ogroženo kot eno najpomembnejših poslanstev UKCL. Ob tem je
Svet za izobraževanje z zaskrbljenostjo sprejel sklep SS UKC, da
predstojnik katedre praviloma ne more biti hkrati tudi predstojnik
klinike, kar tudi na formalni ravni ločuje ti dve funkciji.
mesečnega pogovora s svojim specializantom izdela predlog
razporeda sredstev neposrednim mentorjem in predlog
razporeditve mesečno predlaga predstojniku. V običajni obrazec
bi bilo potrebno dodati le rubriko: podpis glavnega mentorja. Svet
za izobraževanje predlaga, da bi spremembo vnesli v novi pravilnik
o nagrajevanju mentorskega dela, ki je v pripravi. Izpostavljen je
bil tudi problem nagrajevanja koordinatorjev specializacij. Svet
za izobraževanje je apeliral na vodstvo UKCL, da se to vprašanje
uredi, saj druge inštitucije ta namenska sredstva, ki prihajajo z
Zdravniške zbornice, redno izplačujejo.
Svet za izobraževanje je na svoji 20. seji obravnaval predlog
vrednotenja terciara, ki ga je pripravil prof. dr. Dušan Keber, dr.
med., in ga soglasno podprl. Hkrati pa je Svet izrazil pričakovanje in
upanje, da bo predlog uresničen, saj predvideva prestrukturiranje
pomembnega dela sredstev iz segmenta obravnave dražjih
bolnikov v izobraževalni in razvojni del, pri čemer pa predlaga, da
bi uspešnost vrednotili na podlagi objavljenih člankov in drugih
izdelanih instrumentih dviga kakovosti. Poudarjeno je bilo, da bi
se iz sredstev terciara morala zagotoviti tudi sredstva (vsaj) za
izenačenje dohodkov pedagoških delavcev v deljenem delovnem
razmerju z Medicinsko fakulteto, ki so po plačni reformi prikrajšani.
Nadaljevale so se delavnice TTT za glavne mentorje, ki jih organizira
prof. dr. Živa Novak. Že petnajsta redna delavnica bo 10. 2. 2011,
doslej se jih je udeležilo že 107 mentorjev. V oktobrski številki
Zdravniškega Vestnika je bil objavljen članek: Zakaj bi sploh šel
na TTT, Vprašaj kolega!, Izkušnje po ducatu delavnic Učenje
mentorjev, avtorji pa so bili Živa Novak, Vasilij Matko Cerar, Zvonka
Rener Primec, Vita Dolžan, Lili Steblovnik in Marko Hawlina.
Svet za izobraževanje je obravnaval tudi vlogo specializantov
anesteziologije in nekaterih drugih specializacij, ki so želeli
mnenje Sveta za izobraževanje glede plačevanja tečajev, ki so
predpisani v programu specializacije. Svet za izobraževanje se
ne strinja s tem, da so obvezni tečaji, ki so pogoj za opravljeno
specializacijo plačljivi s strani specializantov, ampak bi morala
biti vsa obvezna izobraževanja zavedena na Zdravniški zbornici in
vključena v letni plan financiranja.
Svet za izobraževanje je obravnaval tudi pripombe glede na
trenutni sistem nagrajevanja mentorjev in izdelal predlog
nagrajevanja po katerem glavni mentor na podlagi obveznega
196

6.2. Izobraževalna dejavnost
v zdravstveni negi
Pedagoško delo v zdravstveni in babiški negi vodi pomočnica glavne
medicinske sestre UKCL za področje izobraževanja v zdravstveni in
babiški negi. Deluje preko kolegija pedagoških medicinskih sester -
Delovne skupine za izobraževalno in zdravstveno vzgojno dejavnost
v zdravstveni in babiški negi, ki ima 14 članic.
Aktivnosti v letu 2010
Delovna skupina za izobraževalno in zdravstveno vzgojno dejavnost
zdravstvene in babiške nege (v nadaljevanju ZBN) se je v letu 2010
sestala 10 krat. Prisotnost članic je bila povprečno 84 %.
Vodile in koordinirale smo izvajanje kliničnih vaj za Visoko šolo
za zdravstvo Ljubljana – smer zdravstvena nega in babištvo, za
Fakulteto za zdravstveno vede Maribor, Visoko šolo za zdravstvo
Izola in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice ter Visoko šolo
za zdravstvo Novo mesto, kar je zapolnilo večino delovnega časa.
V študijskem letu 2009 / 2010 je bilo na klinični praksi 589
rednih in izrednih študentov zdravstvene nege in babištva ter
443 dijakov tretjih in četrtih letnikov na praktičnem pouku in 47
dijakov na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu (PUD) iz
Srednje zdravstvene šole Ljubljana.
Za študijsko leto 2010 / 11 smo pripravili natančen terminski plan
poteka kliničnih vaj v UKCL.
V okviru delovne skupine za izobraževalno in zdravstveno vzgojno
delo smo pedagoške medicinske sestre skupaj z medicinskimi
sestrami za kakovost v poletnih mesecih izvedle nadzor nad
kategorizacijo zahtevnosti zdravstvene nege v UKCL.
Aktivne smo bile pri izvedbi učnih delavnic o procesni metodi dela in
določanju negovalnih diagnoz v okviru projekta Uvajanje mednarodne
klasifikacije prakse zdravstvene nege (UMKPZN) v UKCL.
Aktivno smo sodelovale pri uvajanju:
• protokola oživljanja z zgodnjo opozorilno skalo (ZOS),
• navodil za uporabo manšete za merjenje krvnega tlaka,
• protokola preprečevanja in obravnave padcev pacientov v
prakso ZBN.
Nadaljevali smo z izvajanjem pripravništva za tehnike zdravstvene
nege (TZN). V letu 2010 je v UKCL opravilo pripravništvo 45
pripravnikov TZN in 8 bolničarjev. V UKCL je opravilo teoretični
del strokovnega izpita tudi 79 TZN in 36 bolničarjev iz drugih oz.
zunanjih zavodov. Izvedli smo tudi 2 uvajalna seminarja za TZN –
skupno število udeležencev je bilo 44.
Za diplomirane medicinske sestre (DMS) in diplomirane babice
pripravništva v skladu z EU direktivo ni več, zato smo uvedli
tako imenovano »uvajanje v delo«, ki poteka po programu, ki
ga pripravijo pedagoške medicinske sestre skupaj s Službo za
izobraževanje. Program uvajanja je individualiziran za vsakega
posameznika in vključuje tudi kroženje v enotah intenzivne
terapije. Uvajalno obdobje traja do enega leta in se zaključi s
preizkusom znanja. Med uvajalnim obdobjem je posameznik
vključen tudi v uvajalni seminar za DMS, ki smo ga imenovali
Predstavitev standardov zdravstvene in babiške nege. V letu 2010
smo organizirali 4 omenjene seminarje, pri čemer je izobraževanju
prisostvovalo 76 udeležencev. Zadovoljstvo udeležencev z
uvajalnim seminarjem spremljamo z anketnim vprašalnikom, iz
katerih lahko razberemo, da si udeleženci želijo več sodobnih oz.
aktivnih oblik posredovanja znanj. V letu 2010 smo opravili 47
preizkusov znanja in veščin za DMS / babice po EU direktivi ter 8
strokovnih izpitov za DMS („stari program pripravništva”).
Organizirali in sprejemali smo strokovne ekskurzije dijakov iz
različnih Srednjih zdravstvenih šol iz Slovenije. Tako smo v mesecu
novembru gostili 60 dijakov iz Srednje zdravstvene šole Murska
Sobota ter v mesecu decembru 30 dijakov iz Šolskega centra
Novo mesto.
V okviru mednarodne izmenjave študentov Erasmus, smo na
področju zdravstvene nege gostili študentko iz Španije ter 2
študentki iz Norveške, ki so bile pri nas na tri mesečni praksi.
Aktivno smo sodelovali v Svetu za izobraževanje s predstavnicami
ZN: Alenko Roš in Sandro Naka.
Nadaljevali smo projekt Preizkusa znanja srednjih medicinskih
sester v enotah intenzivne terapije IT III, ki imajo kombinirane
pogodbe 80 %/20 %. Že v letu 2009 so bili pripravljeni testni
vprašalniki ter večji del preverjanj. V letu 2010 je preizkus uspešno
opravilo: 49 kandidatov. Skupno v letu 2009 in v letu 2010 je
uspešno opravilo preizkus 153 kadidatov, pri tem je bil odstotek
uspešnosti 83 %.
Sodelovali smo pri izdaji dopolnjene izdaje priročnika Navodila
za pripravo in shranjevanje paranteralnih pripravkov za sistemsko
zdravljenje okužb pri odraslih bolnikih.
V letu 2010 smo imenovali 17 delovonih skupin za posodobitev
obstoječih in oblikovanje novih standardov postopkov in posegov
v ZBN ter 2 delovni skupini za pripravo standardnega negovalnega
načrta.
197

Aktivno smo sodelovali pri uvajanju osnovne dokumentacije ZBN
v klinično prakso: Sprejemni dokument ZBN, List ZN ter Odpustni
dokument.
Konec leta 2010 smo v UKCL pričeli z izvajanjem Praktičnega
usposabljanja pri delodajalcu (PUD) za dijake 3. letnika Srednje
zdravstvene šole Ljubljana. V okviru PUD -a izvajamo tudi izbirni
modul ZN v zobozdravstveni dejavnosti na Stomatološki kliniki.
Sodelovali smo pri Projektu Virtualizacija lokacij in prostorov UKCL
(VUKC), predvsem v fazi priprave vsebin. Projekt VUKC omogoča
uporabniku navigacijo do posameznih prostorov v UKCL preko
spletne strani ali z uporabo info točk, kar povečuje dostopnost do
uporabnikov zdravstvenih storitev.
Organizirali smo vrsto internih izobraževanj za zaposlene na
področju ZBN v UKCL:
• standardni postopki oskrbe akutne in kronične rane,
• posvetovalni forum o procesni metodi dela in določanju
negovalnih diagnoz,
• interklinični seminarji na Interni in Kirurški kliniki ter na
drugih organizacijskih enotah.
V UKCL smo izvajalci postopkov preverjanja in potrjevanja na 3
Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): ortopedski tehnolog/
tehnologinja, zobozdravstveni asistent/asistentka ter reševalec/
reševalka. NPK ponuja posameznikom možnost potrditve
spretnosti in znanj, ki so jih pridobili med opravljanjem poklica,
prostovoljnim delom, prostočasnimi dejavnostmi, z udeležbo
na neformalnih programih izobraževanja, samoučenjem ipd. Z
NPK tako posamezniki dokazujejo usposobljenost za opravljanje
določenega poklica, ki ne velja le znotraj delovne organizacije,
temveč je priznano tako na nacionalni kot na evropski ravni.
Oseba, ki ob koncu postopka preverjanja in potrjevanja pridobi
certifikat, je preverjena v strokovnem znanju, spretnostih in
sposobnostih v skladu s Poklicnim standardom ter Katalogom
strokovnih znanj in spretnosti.
V letu 2010 smo nadaljevali z izvajanjem postopka preverjanja
in potrjevanja za pridobitev NPK za poklic ortopedski tehnolog/
tehnologinja. Objavili smo en razpis. Izmed 18 prijavljenih
kandidatov je 17 kandidatov konec leta 2010 pridobilo certifikat,
kot javno veljavno listino za poklic ortopedski tehnolog/
tehnologinja. Od leta 2009 do danes je bilo skupaj podeljenih že
46 certifikatov.
V jesenskem obdobju 2010 smo izvedli prvi razpis za NPK
zobozdravstveni asistent/asistentka. Prijavilo se je bilo preko 350
kandidatov – za njih še poteka postopek svetovanja.
V mesecu decembru 2010 smo izvedli prvi razpis za pridobitev NPK
reševalec / reševalka. Prijavljenih je bilo preko 100 kandidatov –
za njih še poteka postopek svetovanja.
198

V letu 2010 smo opravili 43 multiorganskih odvzemov pri umrlih
darovalcih, 23 presaditev jeter, 19 presaditev src, 61 presaditev
ledvic, 1 presaditev trebušne slinavke in ledvice.
7.
Transplantacijska
dejavnost
v UKCL
Najpomembnejši dosežeki minulega leta so:
• absolutno največje število opravljenih multiorganskih
odvzemov pri umrlih darovalcih,
• absolutno največje število opravljenih presaditev organov do
sedaj,
• v enem dnevu smo opravili presaditev ledvice pri petih
bolnikih,
• v enem dnevu (24 urah) smo opravili presaditev dveh src, jeter
in ene ledvice,
• objave v domači in strokovni literaturi so navedene v strokovnih
poročilih posameznih kliničnih oddelkov
• številni mladi zdravniki in drugi zaposleni so se udeležili
strokovnih izpopolnjevanj v tujin v obliki tečajev ali pa bivanja
na tujih klinikah,
• nove metode,
• opravili smo uspešno prvo sočasno presaditev srca in ledvice
pri enem bolniku,
• sistem kakovosti se izvaja natančno in v sodelovanju z
zavodom Slovenija transplant in Zavodom za transfuzijsko
medicino,
• podan je bil predlog za ustanovitev službe za transplantacijo
na nivoju UKC Ljubljana,
• ostalo,
• priprava revalorizacije cene presaditve srca pri ZZZS.
V zadnjih letih beležimo stalen porast števila presaditev organov.
Porast je posledica boljše organizacije dela, povečanega števila
ugotovljenih umrlih darovalcev in predvsem povečanega števila
bolnikov uvrščenih na čakalne liste, predvsem za presaditev srca.
Zaposleni v UKC Ljubljana, ki sodelujemo v transplantacijski
dejavnosti, s svojimi rezultati dela uspešno sledimo mednarodnemu
razvoju.
199

Tabela 85: Št. presajenih organov v UKCL v letih 2009 in 2010
Presajeni organ 2009 2010
Ledvica 49 61
Srce 18 19
Jetra 18 23
Pljuča / /
Pankreas 2 1
Črevo / /
SKUPAJ 81 104
Tabela 86: Št. transplantacij kostnega mozga v letih 2009 in 2010
Transplantacije kostnega mozga 2009 2010
KMC 97 108
Alogenične sorodne 10 8
Alogenične nesorodne 14 17
Avtologne 73 83
Tabela 87: Št. pridobljenih in presajenih roženic v letih 2009 in 2010
Transplantacije kostnega mozga 2009 2010
Pridobljene 107 122
Presajene 82 72
Posebej je potrebno poudariti, da smo ob rednem delu številni,
predvsem zdravniki specialisti, vključeni v nacionalna in
mednarodna delovna telesa, v okviru sodelovanja z mednarodno
fundacijo Eurotransplant, v strokovnih združenjih in v okviru
evropskega združenja specialistov (UEMS). Aktivnosti slovenskih
predstavnikov v delovnih telesih je temelj za mednarodno
sodelovanje v okviru fundacije Eurotransplant ter pomembno za
razvoj transplantacijske dejavnosti v Sloveniji.
V letu 2011 želimo še naprej povečevati število opravljenih
presaditev in pričeti s programom presaditev ledvic od živih
darovalcev. Za razvoj bo potrebno zagotoviti predvsem sredstva za
izobraževanje. Dolgoletni cilj je doseči število presaditev organov,
ki bi bilo primerljivo z ostalimi, razvitimi evropskimi državami.
Predvsem moramo pozornost usmeriti na program presaditve
ledvic, kjer je število bolnikov na čakalnih listah in število
opravljenih presaditev močno pod povprečjem razvitih evropskih
držav. Pri tem delu bo potreben celovit nacionalni projekt, podprt
s strani Ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje,
strokovnih združenj in seveda vodstva UKC Ljubljana.
Zaposleni v UKC Ljubljana, ki sodelujemo v transplantacijski
dejavnosti, s svojimi rezultati dela uspešno sledimo
mednarodnemu razvoju.
Ob rednem delu smo številni, predvsem zdravniki specialisti,
vključeni v nacionalna in mednarodna delovna telesa, v okviru
sodelovanja z mednarodno fundacijo Eurotransplant, v strokovnih
združenjih in v okviru evropskega združenja specialistov (UEMS).
V letu 2011 želimo ohraniti in povečati število opravljenih
presaditev in pričeti s programom presaditev ledvic od živih
darovalcev. Za razvoj bo potrebno zagotoviti predvsem sredstva
za izobraževanje.
200

8.
Kakovost
zdravstvene
oskrbe in
varnost
bolnikov
8.1. Služba za kakovost
Kratek opis dejavnosti
Služba za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti (v
nadaljevanju: Služba) organizacijsko spada pod SUPAS. V okviru
Službe delujeta tudi Urad za pritožbe in pohvale (v nadaljevanju:
Urad za pritožbe) in Pooblaščenki za varnost pacientov, zaposlenih
in drugih (v nadaljevanju: Pooblaščenki za varnost).
Najpomembnejše aktivnosti službe v letu 2010 so bile:
• koordiniranje tematskih notranjih strokovnih nadzorov -
preskrba s tkivi in celicami, na vseh oddelkih UKCL (14 enot),
kjer opravljajo to dejavnost;
• revizija vprašalnika za splošni vidik pri rednih strokovnih
nadzorih;
• koordiniranje rednih internih strokovnih nadzorov in
vsebinsko pokrivanje splošnega vidika nadzora – v celoti je
bil opravljen nadzor na vseh enotah Nevrološke klinike;
• izdelava Poslovnika Komisije za zagotavljanje kakovosti in
interni nadzor;
• nadgradnja intranetnih strani Službe; med drugim smo
vzpostavili intranetno stran za pridobivanje zamisli za
izboljšave s strani zaposlenih – tki. Borza idej;
• izdelava Pravilnika o podeljevanju nagrad za izboljševanje
kakovosti in razpisa za podelitev nagrad za leto 2010;
• dali smo pobudo za izvedbo kampanje SZO »Varna kirurgija
rešuje življenja« in sodelovali pri zagonu kampanje;
• sodelovanje pri izdelavi privolitvenih obrazcev;
• izdelava obrazcev za dokumentiranje konferenc o izidih in
201

zapletih zdravljenja in za obravnavo varnostnega zapleta;
• sodelovanje pri aktivnostih v okviru projekta pridobitve
certifikata ISO 9001:2008;
• analizirali smo pravilnik, postopke in podatke v zvezi s
službenimi potmi – poročilo s priporočili za izboljšave smo
posredovali vrhovnemu vodstvu UKCL;
• pričeli smo z raziskavami na IPP z namenom izboljšanja
pretočnosti pacientov – v zvezi s tem smo prijavili projekt za
tki. Terciar;
• uspešno smo kandidirali za HOPE projekt – naš predstavnik
bo šel v letu 2011 za en mesec v londonsko bolnišnico, kjer
bo spoznaval njihov zdravstveni sistem, s poudarkom na
managementu kakovosti v bolnišnici, UKCL pa bo en mesec
gostil angleško udeleženko v projektu,
• organizirali smo obisk Danfoss Trate, kjer so nam predstavili,
kako so pri njih uporabili principe vitke proizvodnje
• sodelovali smo pri izdelavi diplomskih nalog študentov
Fakultete za organizacijske vede in Visoke šole za zdravstvo;
• na 3. mednarodni znanstveni konferenci s področja
raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu, ki jo je
organizirala Visoka šola za zdravstveno nego z Jesenic, smo
predstavili rezultate raziskave.
Najpomembnejše aktivnosti pooblaščenk za varnost so bile:
• koordiniranje Sistema upravljanja z odkloni z dejavnostmi
celotnega zagotavljanja kakovosti v UKCL;
• izobraževanje zaposlenih;
• obravnava posameznih varnostnih zapletov s Stalno strokovno
skupino za presojo, v katero so vključeni strokovnjaki različnih
strok, ki sodelujejo ali zagotavljajo kakovostno in varno
zdravstveno obravnavo pacientov v naši bolnišnici;
• preprečevanje varnostnih zapletov, ustrezno ravnanje, če
do neželenega dogodka pride in ukrepanje za zmanjševanje
posledic ter vzpostavljanje sistemskih rešitev za
preprečevanje ponovitev neželenih dogodkov;
• koordiniranje Projektne skupine za varno ravnanje z zdravili,
koordiniranje dela v Skupinah za vzročno-posledične analize,
sodelovanje s strokovnjaki za izvedbo izrednih strokovnih
nadzorov pri aktivnem raziskovanju vzrokov in posledic
varnostnih zapletov in na podlagi ugotovljenega pri uvajanju
korektivnih ukrepov in preventivnih aktivnosti;
• v letu 2010 je bilo opravljenih 18 izrednih strokovnih
nadzorov, 13 vzročno-posledičnih analiz, dve konferenci o
zapletih in izidih zdravljenja in osem varnostnih pogovorov
(število prejetih poročil, ki jih pooblaščenki morata prejeti po
opravljenem postopku v skladu s pravilniki, ki predpisujejo
postopke obravnave varnostnega zapleta);
• sodelovanje s Svetom pacientov, Uradom za pritožbe in
pohvale, Pravno službo, Službo za obrambo, varnost in
zaščito in drugimi službami znotraj UKCL.
Poročilo urada za pritožbe
V letu 2010 je bilo od 1. 1. do 31. 12. 2010 vknjiženih v delovodnik
urada za pritožbe 275 zadev. Od teh 275 zadev so bile 3 zahteve
za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, kot to opredeljuje
Zakon o pacientovih pravicah, 148 pritožb, 82 pohval, in 45
drugih zadev. V skupnem številu niso upoštevane prošnje za
posredovanje, ki so bile rešene po telefonu, različne informacije
po telefonu in anketni vprašalniki za bolnike glede kakovosti
storitev v UKC Ljubljana. Zadeve so v Urad največkrat posredovane
preko elektronske pošte, pisno in po telefonu, osebno pa redkeje.
Osveščenost pacientov glede uveljavljanja pravic, ki jim iz naslova
zdravstvenega varstva pripadajo, je vedno večja, saj za to dodatno
poskrbi tudi angažiranje medijev. Boljše izpolnjevanje pojasnilne
dolžnosti iz 20. člena ZPacP, ki se prepleta skozi večino zakonskih
določil v omenjenem zakonu, pa bi lahko občutno znižalo število
prispelih pritožb.
Tabela 88: Pregled vseh obravnav v letih 2008, 2009 in 2010
2008 2009 2010
število % v strukturi število % v strukturi število % v strukturi
Vse obravnave: 136 100 236 100 275 100
zahteve za prvo obravnavo 0 0 8 3 3 1
pritožbe 93 68 132 56 148 54
pohvale 32 24 56 24 82 29
ostalo 11 8 40 17 45 16
202

Ključni strokovni dosežki
Stopnja ozaveščenosti zaposlenih v UKCL o varnostni kulturi se glede
na sporočila v sistem povečuje. Opažamo predvsem pozitiven pomik
pri številu sporočil o resnih zapletih in pri strukturi poročevalcev.
Med uspehe štejemo tudi, da so bili na podlagi vzročno-posledične
analize izvedeni obsežni tehnični ukrepi, nekateri so še v razvoju – za
varno delo v primeru izpada električne napetosti s poudarkom na
enotah, kjer se opravljajo invazivni posegi.
Ključni strokovni, razvojni in raziskovalni projekti
Izvedli smo raziskavo o varnosti transporta pacientov, ki se
zdravijo v enotah intenzivne terapije, kar smo tudi predstavili na
mednarodni konferenci.
Obvladovanje stroškov in trženje
Služba je poslovala v okviru planiranih finančnih sredstev.
Sodelovanje z drugimi inštitucijami v letu 2010
Z Ministrstvom za zdravje in WHO uradom v Sloveniji smo
sodelovali pri organizaciji in izvedbi mednarodne okrogle mize
o varnosti pacientov, kjer smo predstavili Sistem upravljanja z
odkloni v UKCL in lastne izkušnje.
Vzpostavili smo sodelovanje s SB Jesenice. Njihovi predstavniki so
obiskali UKCL. Mi jim pomagamo z našimi izkušnjami pri kampanji
SZO Varna kirurgije rešuje življenja, oni pa z nami delijo izkušnje v
zvezi s kliničnimi potmi.
Izobraževanje
Ozaveščenost zaposlenih o pomembnosti varnosti bolnikov in
varnostni kulturi sta pooblaščenki za varnost dvigali z nenehnim
izobraževanjem zaposlenih. Zaposleni so pred izobraževanjem
izpolnili anketni vprašalnik o varnosti pacientov v UKCL. Anketni
vprašalniki (n = 340) je v obdelavi v okviru diplomske naloge pri
diplomantki Fakultete za organizacijske vede.
Izobraževanje je potekalo kontinuirano skozi celo leto, dvakrat
do trikrat tedensko v trajanju dveh šolskih ur, skupaj 66 sklopov
izobraževanj. Za zdravnike je bilo izven hiše organiziranih
devet predavanj, v katerih so poleg pooblaščenk sodelovali po
trije vabljeni predavatelji. Izvedenih je bilo tudi šest uvajalnih
seminarjev, kjer sta pooblaščenki za varnost novo zaposlenim
in pripravnikom predstavili osnove varnostne kulture in našega
pristopa k obravnavi varnostnih zapletov. Vseh predavanj o
varnostni kulturi se je udeležilo 3275 zaposlenih. Udeležili smo se
dvanajstih strokovnih srečanj, od teh enkrat aktivno.
Objave
Objavili pa smo 5 prispevkov v zbornikih strokovnih srečanj.
Zagotavljanje sistema kakovosti
V letu 2010 je bilo v UKC Ljubljana v uporabi 15 kliničnih poti, 45
kliničnih poti pa v pripravi. Smernic je bilo v uporabi 36, medtem
ko jih je bilo 21 v pripravi.
Organizacija dela in učinkovitost
Nadgradnja intranetnih strani službe.
203

8.2. Redni strokovni nadzori
Redni strokovni nadzori
V letu 2010 je v UKC Ljubljana potekalo devet rednih internih
strokovnih nadzorov na naslednjih organizacijskih enotah:
• Klinični oddelek za travmatologijo (zaključen 2. 6. 2010),
• Klinični inštitut za radiologijo (zaključen 3. 6. 2010),
• Klinični oddelek za ginekologijo (zaključen 3. 6. 2010),
• Nevrološka klinika (zaključen 17. 12. 2010),
• KO za vaskularno nevrologijo in nevrološko intenzivno
terapijo,
• KO za nevrofiziologijo,
• KO za bolezni živčevja,
• Služba za urgentno nevrologijo,
• Služba za nevrorehabilitacijo.
Poročilo o tematskih rednih internih strokovnih nadzorih v UKC
Ljubljana na področju preskrbe s tkivi in celicami v letu 2010.
Tematski redni interni strokovni nadzori so potekali od 1. 4. 2010
do 21. 5. 2010 na štirinajstih klinikah/oddelkih, ki se ukvarjajo z
dejavnostjo preskrbe s tkivi in celicami:
• na KO za ginekologijo, na KO za kardiologijo,
• na KO za abdominalno kirurgijo, na KO za plast. rekon. estet.
kirurgijo in opekline,
• na KO za travmatologijo, na KO za kirurške okužbe,
• na KO za reprodukcijo, na KO za hematologijo, Interna klinika,
• na Očesni kliniki, na Stomatološki kliniki, na KO za otroško
hematologijo in onkologijo, Pediatrična klinika,na Ortopedski
kliniki,
• na KO za perinatologijo ter na KO za urologijo.
204

8.3. Kazalniki, klinične poti
in smernice
Kazalniki kakovosti
Spremljanje kazalnikov v UKC Ljubljana poteka na več ravneh:
1. V sodelovanju z Zdravniško zbornico (Tabela 89)
2. V projektu PATH, v sodelovanju s Svetovno zdravstveno
organizacijo:
UKCL je soglašal za sodelovanje z naslednjimi kazalniki: delež
porodov, dokončanih s carskim rezom, smrtnost bolnikov z
miokardim infarktom in cerebrovaskularnim inzultom, ležalna
doba, dnevna kirurgija, izobrazbena raven medicinskih sester,
izključno dojenje ob odpustu, prevalenca ran zaradi pritiska,
izkušnje zaposlenih in delovno okolje, vbodi, izkušnje bolnikov.
3. Po Področnem dogovoru za leto 2010:
• Kazalnik 1: Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni
• Kazalnik 2: Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij
• Kazalnik 3: Čakalna doba za računalniško tomografijo
• Kazalnik 4: Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali
zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust
• Kazalnik 5: Delež načrtovanega ponovnega sprejema v isto
bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali
zapletov, povezanih s to boleznijo (število ponovnih sprejemov
pomnoženo s 100 in deljeno s številom vseh odpuščenih
bolnikov)
• Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe
4. Na nacionalni razpis ZZZS-ja je UKCL v letu 2010 kandidiral
(Tabela 90)
Tabela 89: Kazalniki, ki jih spremljamo v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije (za leto 2010)
Klinika Oddelek (KO) Kazalnik ZZS
Ginekološka klinika
KO za perinatologijo
Q028: perinatologija – standardne prvesnice
KO za reprodukcijo
Q034: oploditev z biomedicinsko pomočjo
Kirurška klinika
KO za torakalno kirurgijo
Q042: torakalna kirurgija – Ca pljuč
KO za travmatologijo
Q043: travmatologija – zlom kolka
Očesna klinika
Q019: okulistika – operacija katarakte
Pediatrična klinika KO za sladkorno bolezen in endokrinologijo Q024b: sladkorna bolezen pri otrocih in mladostnikih
Tabela 90: Nacionalni razpis ZZZS-ja na katere je UKCL v letu 2010 kandidiral
UKC PROSPEKTIVNI PROGRAMI
Stanje 1. 1.
2010
30 % zmanjšanje
za 2010
prijava na
razpis
odobreni
program
OP siva mrena H 144 32 700 700
Operacija kile 1.192 268 360 53
Operacija žolčnih kamnov 980 221 300 300
Endoproteza kolka 806 181 242 242
Endoproteza kolena 254 57 76 33
Artroskopija 1.471 331 530 403
Operacija karpalnega kanala 464 104 334 0
Odstranitev osteosintetskega mat. 773 174 330 184
Lažji posegi ženskega reproduktivnega sistema 3.417 769 1.025 1.025
SKUPAJ 35.339 2.138 3.897 2.940
205

Klinične poti in smernice
V letu 2010 smo nadaljevali z izdelavo smernic in kliničnih poti
po strokovno-organizacijskih enotah pri diagnozah in posegih,
pri katerih je definiranje procesa posebej smiselno. Postopno
uvajamo tako smernice kot klinične poti, ki smo jih pripravili po
enotni metodologiji UKC Ljubljana (Tabela 86).
Tabela 91: Klinične poti in smernice v letu 2010
Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nastanka, uporabe
KO za endokrinologijo,
Sladkorna bolezen tip II. Smernica v uporabi 2009
diabetes in presnovne bolezni Osteoporoza Smernica v uporabi 2009
KO za revmatologijo
Klinična pot za psoriatični artritis
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za anksilozirajoči spondilitis
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za bolnike pred, med in po transplantaciji srca Klinična pot – v uporabi 2009
Klinična pot bolnika za presaditev matičnih celic Klinična pot – v uporabi 2009
Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja z vstavitvijo
mehanskega podpornega sistema (VAD)
Klinična pot – v uporabi 2010
KO za kardiologijo
Klinična pot za bolnike s srčnim popuščanjem
Klinična pot – v pripravi
Interna klinika
Smernice za obravnavo odraslih bolnikov
s prirojenimi srčnimi napakami
Smernica – v uporabi 2010
Smernice za obravnavo bolnikov z atrijsko fibrilacijo Smernica – v uporabi 2010
Smernice za revaskularizacijo miokarda Smernica – v uporabi 2010
KO za žilne bol.
Klinična pot za skozi kožne znotraj žilne diagnostične in
revaskularizacijske posege na perifernih arterijah
Klinična pot – v uporabi 2010
Preprečevanje vendske trombembolije
pri atroplastiki kolka in kolena
Smernica – v pripravi
Uporaba mehanskih pripomočkov pri
Internistična prva pomoč kardiopulmunalnem oživljanju
Smernica – v uporabi 2010
Transfuzija na IPP Smernica – v uporabi 2010
Klinična pot za operacijo raka debelega
KO za abdominalno kirurgijo črevesa in danke
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za holecistektomijo
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za srčno operacijo
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za operacije srčnih spodbujevalnikov in
KO za kirurgijo srca in ožilja implantabilnih defibrilatorjev
Klinična pot – v pripravi
Kirurška klinika
Protokol na področju predpisovanja in aplikacije zdravil ter
krvnih pripravkov
Smernica – v uporabi 2010
KO za travmatologijo
Klinična pot oskrbe zloma v
predelu kolka pri starejših bolnikih od 65 let
Klinična pot – v pripravi
KO za kirurške okužbe Kronična rana Klinična pot – v pripravi
Klinična pot do operacije pljuč po operaciji pljučnega raka Klinična pot – v uporabi 2010
Endoskopski pregledi
Klinična pot – v pripravi
KO za torakalno kirurgijo Hemoptoe Smernica – v uporabi 2010
Smernice zdravljenja raka požiralnika in
gastroezofagealnega prehoda
Smernica – v uporabi 2010
206

Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nastanka, uporabe
KO za vaskularno nevrologijo KO za možgansko kap
Klinična pot – v pripravi
in intenzivno nevrološko Obravnava bolnikov z možgansko anevrizmo in indikacije za
terapijo
ultrazvočno preiskavo vratnih arterij
Smernica – v pripravi
Nevrološka
klinika
Ginekološka
klinika
KO za bolezni živčevja Klinična pot za obravnavo bolnika z demenco Klinična pot – v pripravi
Klinični inštitut za klinično
nevrofiziologijo
KO za bolnike s sindromom zapestnega prehoda Klinična pot – v uporabi 2010
Služba za urgentno
Uvedba Manchesterskega triažnega sistema Smernica – v uporabi 2010
nevrologijo
Obravnava prizadetega bolnika Smernica – v uporabi 2010
Klinični oddelek za
Klinična pot za obravnavo abnormne krvavitve iz maternice Klinična pot – v izdelavi
ginekologijo
Klinična pot za lažje uroginekološke posege
Klinična pot – v izdelavi
Klinična pot za normalni porod
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za amniocintezo in biopsijo horionskih resic Klinična pot – v uporabi 2010
Zdravljenje okužb po porodu in antibiotična profilaksa Smernica – v uporabi 2010
Obporodna krvavitev Smernica – v uporabi 2010
Klinični oddelek za
perinatologijo
Preeklampsija – eklampsija Smernica – v uporabi 2010
Spremljanje plodovega stanja med porodom Smernica – v uporabi 2010
Oživljanje novorojenčka Smernica – v uporabi 2010
Odvzem tkiv in celic Smernica – v uporabi 2010
Sladkorna bolezen v nosečnosti Smernica – v uporabi 2010
Klinični oddelek za
reprodukcijo
Klinična pot za operativno zdravljenje
benigne patologije rodil
Obravnavanje bolnic s čezmernim odzivom jajčnikov na
spodbujanje z gonadotropini
Postkoitalna kontracepcija
Klinična pot – v uporabi 2010
Smernici – v pripravi
Smernici – v pripravi
207

Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nastanka, uporabe
KO za nefrologijo
Klinična pot za obravnavo otrok z dokazano okužbo sečil Klinična pot – v pripravi
Hipertenzija pri otrocih in mladostnikih
Klinična pot – v pripravi
KO za otroško hematologijo
in onkologijo
Febrilna nevropenija
Klinična pot – v pripravi
Služba za pljučne bolezni Klinična pot za akutni bronhiolitis Klinična pot – v pripravi
Služba za alergologijo,
Klinična pot za obravnavo otroka z JIA
Klinična pot – v pripravi
revmatologijo in klinično
Klinična pot za obravnavo otroka s sumom na alergijo na
imunologijo
batalaktamske antibiotike
Služba za otroško psihiatrijo
Klinična pot – v pripravi
KO za pulmologijo
Klinična pot za obravnavo otroka z alergijo na kravje mleko Klinična pot – v pripravi
Pediatrična
klinika
Dermatološka
klinika
KO za endokrinologijo,
diabetes in bolezni presnove
KO za pediatrično
gastroenterologijo,
hepatologijo in nutricistiko
Klinični oddelek za otroško,
mladostniško in razvojno
nevrologijo
Klinična pot za inzulinske črpalke z avtomatičnim izklopom
dovajanja inzulina
Smernica – v uporabi 2010
Smernice vodenja otrok s sladkorno boleznijo v vrtcih in
šolah
Smernica – v uporabi 2010
Klinična pot zdravljenja otrok s kronično vnetno črevesno
boleznijo z infliksimabom pri otrocih
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za obravnavo gastroezofagealne refluksne
bolezni pri dojenčkih in starejših otrocih
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za obravnavo otroka s ciliakijo
Klinična pot – v pripravi
Zdravljenje epileptičnega statusa
Smernica – v pripravi
Zdravljenje infantilnih spazmov
Smernica – v pripravi
Nove smernice zdravljenja epileptičnega statusa in
dojenčkovih konvluvzij
Smernica – v pripravi
Obravnava neonatalne encefalopatije
Smernica – v pripravi
Epileptični status
Klinična pot – v pripravi
Avtizem
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za luskavico
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za maligni melanom
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za bazalno celični karcinom
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za kvamoznocelični karcinom
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za obravnavo bolnikov s kronično urtikarijo Klinična pot – v uporabi 2010
Klinična pot za spolno prenosljive okužbe – moški vprašalnik Klinična pot – v uporabi 2010
Klinična za spolno prenosljive okužbe – ženski vprašalnik Klinična pot – v uporabi 2010
Klinična pot za obravnavo bolnika s krčnimi žilami na nogah Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za obravnavo bolnika z golensko razjedo Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za tromboflebitis
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za limfedem
Klinična pot – v pripravi
Smernice za obravnavo bolnikov z melanomom
Smernica – v uporabi
208

Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nastanka, uporabe
Klinična pot za hernica-disci
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za obravnavo bolnika s poškodbo Ahillove tetive Klinična pot – v pripravi
Inštitut za
Rehabilitacijski del v CIT
Smernica – v pripravi
medicinsko
Klinična pot za obravnavo bolnika po poškodbi in šivu kot
rehabilitacijo
upogibalk prstov roke
Smernica – v pripravi
Rehabilitacijski del smernic za obravnavo pacienta po
poškodbi in šivu kit upogibalk prstov rok
Smernica – v pripravi
Ambulantna obravnava in spremljanje bolnikov s kroničnim
hepatitisom C
Klinična pot – v uporabi 2010
Klinika za
infekcijske
bolezni
Klinika za
nuklearno
medicino
Klinična pot za ambulantno obravnavo bolnikov s spolno
prenosljivimi okužbami
Klinična pot – v uporabi 2010
Reaktivacija hepatitisa B pri osebah na imunosupresivnem
zdravljenju
Smernica – v pripravi
Učinkovita uporaba antibiotikov pri carskem rezu Smernica – v uporabi 2010
Perfuzijska scintigrafija miokarda s cikloergometrično
obremenitvijo
Klinična pot – v uporabi 2010
Perfuzijska scintigrafija miokarda s farmakološko
obremenitvijo
Smernica – v uporabi 2010
Perfuzijska scintigrafija miokarda s farmakološko
obremneitvijo - dobutamin
Smernica – v uporabi 2010
Klinična pot onkološka PET/CT anamneza Smernica – v uporabi 2010
Nadzorni list pacienta na CT angiografija Smernica – v uporabi 2010
Klinična pot FDG-PET/CT – vprašalnik za preiskovance Smernica – v uporabi 2010
Klinična pot FDG-PET/CT – s holinom
Klinična pot – v pripravi
Perfizijska scintigrafija miokarda pri akutni prsni bolečini Smernica – v uporabi 2010
Perfizijska scintigrafija miokarda: izbira in potek preiskave Smernica – v uporabi 2010
Obravnava bolnika s sumom na koronarno bolezen
Smernica – v pripravi
Zdravljenje z radio jodom Smernica – v uporabi 2010
Motnje delovanja ščitnice zaradi presežka joda Smernica – v uporabi 2010
Boleča ščitnica Smernica – v uporabi 2010
Povečana ščitnica - golša Smernica – v uporabi 2010
209

Klinika Oddelek (KO) Naziv Čas nastanka, uporabe
Klinična pot za totalno endoprotezo kolka
Klinična pot – v pripravi
Ortopedska
Stopnje nujnosti in smernice zdravljenja težav s hrbtenico Smernica – v uporabi 2010
klinika
Preprečevanje venske trombembolije pri
artroplastiki kolka in kolena
Smernica – v uporabi 2010
Klinika za ORL Klinična pot nosna polipoza Klinična pot – v pripravi 2010
Klinična pot za operacijo katarakte Klinična pot – v uporabi 2010
Klinična pot za odstop mrežnice Klinična pot – v uporabi 2010
Klinična pot za diabetični klinično pomemben makularni edem Klinična pot – v uporabi 2010
Klinična pot za endoftalmitis
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za starostno degeneracijo mrežnice
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za operacijo endukleacije
Klinična pot – v pripravi
Klinična pot za dakriocistorinostomijo
Klinična pot – v pripravi
Očesna klinika
Keratoplastika
Klinična pot – v pripravi
Odvzem amnijske membrane
Smernica – v pripravi
Suho oko
Smernica – v pripravi
Presejanje za diabetilno retinopatijo
Smernica – v pripravi
Zdravljenje diabetične retionopatije
Smernica – v pripravi
Smernice za glavkom
Smernica – v pripravi
Endogeni endoftalmitis
Smernica – v pripravi
Akutni endoftalmitis
Smernica – v pripravi
Zdravljenje z antiVEGF zdravili
Smernica – v pripravi
S pripravo kliničnih poti se v UKC Ljubljana ukvarjamo od leta
2005. Število pripravljenih kliničnih poti stalno narašča po
posameznih področjih. V letu 2009 smo se odločili za enoten
pristop k oblikovanju kliničnih poti, ki smo jih v letu 2010
implementirali v prakso. V ta namen smo pričeli z izobraževanji po
posameznih enotah.
V UKC Ljubljana pripravljamo za številna strokovna področja
lastne smernice in sodelujemo pri pripravi smernic na nacionalni
ravni. Poleg omenjenih smernic, nastalih v bolnišnici na državni
ravni, pri svojem delu uporabljamo tudi mednarodno sprejete
smernice.
210

8.4. Sistem upravljanja z odkloni
– izboljšanje varnostne kulture
Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti pomeni predvsem
preprečevanje varnostnih zapletov, ustrezno ravnanje, če do
neželenega dogodka pride, in ukrepanje za zmanjševanje posledic
ter vzpostavljanje sistemskih rešitev za preprečevanje ponovitev
neželenih dogodkov.
Projekt celovitega obvladovanja odklonov je bil uveden v aprilu
2008. Sistem upravljanja z odkloni deluje v okviru Službe za
zagotavljanje kakovosti preko Pooblaščenk za varnost pacientov,
zaposlenih in drugih (v nadaljevanju pooblaščenki). Pravne
podlage in priporočila za delovanje sistema so Pravilnik o sistemu
upravljanja z odkloni, Zakon o pacientovih pravicah, Luksemburška
deklaracija in Statut UKCLJ. Pooblaščenki obravnavata
posamezne varnostne zaplete s Stalno strokovno skupino za
presojo (v nadaljevanju presojevalna skupina), v katero so
vključeni strokovnjaki različnih strok, ki sodelujejo ali zagotavljajo
kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov v naši
bolnišnici. V presojevalno skupino je vključena tudi predstavnica
pacientov. Skupina deluje na podlagi Poslovnika o delu.
Sistem upravljanja z odkloni je podprt z informacijskim sistemom
– intranetno spletno stranjo, ki omogoča zaposlenim sporočanje
o varnostnih zapletih preko spletnega obrazca. Na isti spletni
strani lahko zaposleni pridobijo informacije o Sistemu upravljanja
z odkloni v UKCL. Druge možnosti sporočanja varnostnih zapletov
so: po e-pošti, pisno ali telefonsko.
Ozaveščenost zaposlenih o pomembnosti varnosti bolnikov
in varnostni kulturi smo dvigali z nenehnim izobraževanjem.
Zaposleni so pred izobraževanjem izpolnili anketni vprašalnik
o varnosti pacientov v UKCL. Anketni vprašalnik (n:340) je v
obdelavi v okviru diplomske naloge pri študentki FOV. Vzporedno
pripravljata diplomsko nalogo s področja varnostne kulture še dve
študentki iz Zdravstvene fakultete v Ljubljani in FOV (pooblaščenki
sva somentorici oz. strokovni sodelavki).
Pooblaščenki aktivno sodelujeva s Svetom pacientov, Uradom za
pritožbe in pohvale, Pravno službo, Službo za obrambo, varnost in
zaščito in drugimi službami znotraj UKCL.
Aktivno sodelujeva tudi z Ministrstvom za zdravje, Oddelkom za
kakovost in WHO pisarno v Sloveniji (pri organizaciji in izvedbi
izobraževanj o varnostni kulturi).
Zaznavanje, sporočanje, obravnava in analiza
varnostnih zapletov
Beleženje in obravnavanje varnostnih zapletov
Sporočene varnostne zaplete smo evidentirali in obravnavali.
V obravnavi posameznih zapletov so sodelovali strokovnjaki,
ki so vključeni v delovne procese, v katerih so bili prepoznani
različni odkloni. Kjer so prepoznali vzrok oz. okoliščine zapleta, so
sprejeli korektivne ukrepe, ki bodo v bodoče preprečili določene
varnostne zaplete ali omilili posledice le-teh.
Projektna skupina za varno ravnanje z zdravili
Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti ravnanja z zdravili deluje
Projektna skupina za varno ravnanje z zdravili, v kateri so zdravniki,
farmacevti in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z obravnavo hujših
varnostnih zapletov v zvezi z zdravili in bodo izdelali standarde,
smernice in priporočila za varno ravnaje z zdravili.
Motiviranje in izobraževanje zaposlenih o varnostni kulturi
Najobsežnejši program dela pooblaščenk je bilo izobraževanje
in motiviranje vseh zaposlenih v UKCLJ za sodelovanje pri
izboljševanju varnostne kulture, ki je potekalo kontinuirano skozi
celo leto, v povprečju dvakrat tedensko v trajanju dveh šolskih
ur, skupaj 66 sklopov izobraževanj. Za zdravnike, diplomirane
medicinske sestre ter druge zaposlene je bilo izven ustanove
organiziranih devet predavanj, v katerih so poleg pooblaščenk
sodelovali trije vabljeni predavatelji. Izvedenih je bilo tudi šest
uvajalnih seminarjev, kjer sta pooblaščenki novo zaposlenim
in pripravnikom predstavili osnove varnostne kulture in našega
pristopa k obravnavi varnostnih zapletov. Vseh predavanj o
varnostni kulturi se je udeležilo 3275 zaposlenih.
Ministrstvo za zdravje je skupaj z WHO pisarno v Sloveniji
organiziralo dvodnevno mednarodno učno delavnico o varnosti
pacientov za vse pooblaščence iz slovenskih bolnišnic, v katerih
sta pooblaščenki aktivno sodelovali. Prisotni so bili strokovnjaki
iz več evropskih držav.
Z aktivnim prispevkom sta pooblaščenki sodelovali tudi na
strokovnih srečanjih medicinskih sester, fizioterapevtov in drugih
zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
211

Ena izmed pooblaščenk se je v oktobru 2010 udeležila
Mednarodnega posveta zdravstvenih delavcev v Srbiji kot
vabljena predavateljica.
Reševanje pritožb, zahtev za prvo obravnavo kršitev
pacientovih pravic in drugih zadev
V skladu s Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev
za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Ljubljana, ki
je usklajen z Zakonom o pacientovih pravicah in Statutom UKCL
sodelujeta pooblaščenki z vodjo Urada za pritožbe in pohvale
pri reševanju pritožb in z Komisijo pri reševanju zahtev za prvo
obravnavo kršitev pacientovih pravic.
V tem letu sta pooblaščenki skupaj s Pravno službo UKCLJ
obravnavali tudi nekaj zelo zapletenih pritožb ali zahtev pacientov
oz. njihovih svojcev, ki so jih praviloma zastopali pooblaščeni
odvetniki. V enem primeru se je v obravnavo primera vključila
tudi informacijska pooblaščenka, varuhinja človekovih pravic in
Ministrstvo za zdravje. Večina obravnav je uspešno zaključenih,
brez finančnih in drugih posledic.
Sodelovanje pri obravnavi problemov v zvezi z
medsebojnimi odnosi zaposlenih in drugo (notranja
mediacija)
Pooblaščenki sta se odzivali tudi na zaprosila vodstev
organizacijskih enot, skupin zaposlenih in posameznikov pri
obravnavi problemov, ki pomembno vplivajo na delovno klimo in
učinkovitost, kakovost dela ter varnost vseh vključenih (v večini
primerov so bili ključnega pomena slabi medsebojni odnosi,
nezmožnost opravljanja zadanih nalog ali za izvajanje nasilja nad
posameznikom ali skupino). Izkustveno in na podlagi literature je
dokazano, da je število in stopnja varnostnih zapletov bistveno
večja v delovnih okoljih, kjer ni timskega delovanja in ustrezne
komunikacije med zaposlenimi.
Podatki o številu in oblikah varnostnih
zapletov v letu 2010
Za leto 2010 so bili podatki o varnostnih zapletih in drugih
odklonih zbrani na primerljiv način kot za leto 2009.
Elektronskim prijavam se pridružujejo tudi pisne in telefonske
prijave odklonov. Številni zaposleni in svojci pacientov so se
osebno zglasili pri pooblaščenkah. Zbirno poročilo o vseh vrstah
odklonov za leto 2010 je zbirnik podatkov vseh služb, ki v UKCL
vodijo podatke o odklonih, k temu so dodani odkloni, ki so
prijavljeni preko sistema upravljanja z odkloni v UKCL.
Pooblaščenki za varnost sta v skladu s Pravilnikom o upravljanju
sistema z odkloni v januarju 2011 zbrali podatke o številu in
pojavni obliki vseh vrst odklonov, ki so jih v letu 2010 zabeležile
posamezne službe znotraj zavoda in podatke, ki sta jih pridobili
skozi sistem upravljanja z odkloni (vir podatkov je naveden pri
podrobnejši obravnavi posameznega varnostnega zapleta). Vse
pridobljene podatke sta poskušali uvrstiti v štiri sklope: strokovni
varnostni zapleti, sumi na kazniva dejanja, nasilje, drugo.
Zbrane podatke je potrebno obravnavati zgolj kot absolutne
številke prijavljenih zapletov, na podlagi številk ne moremo
sklepati o kakovosti in varnosti obravnave pacientov in drugih.
Primerljivost podatkov leta 2009 in 2010 v številu in obliki
varnostnih zapletov kaže večjo osveščenost zaposlenih o
varnostni kulturi, ker pogosteje sporočajo o zapletih. Potrebno je
poudariti, da se sporočeni varnostni zapleti po vsebini pomembno
razlikujejo. Sporočeni in obravnavani zapleti v letu 2010 se
večinoma uvrščajo v zahtevnejšo kategorijo nevarnih opozorilnih
dogodkov.
Pri zbiranju in vključevanju podatkov po posameznih skupinah sta
se pooblaščenki soočili z dejstvom, da ima vsaka služba lastno
metodologijo zbiranja in obdelave podatkov o varnostnih zapletih.
Predvidevata, da bo veliko večino varnostnih zapletov, ki se
zgodijo pacientom, zbiranje kot tudi obdelava, možno poenotiti v
letu 2011; nekatere podatke pa bo treba zbirati in tudi prikazovati
ločeno; npr. nesreče pri delu, v katerih so udeleženi predvsem
zaposleni in drugi, pohvale in drugo.
Zaenkrat zbranih podatkov ni smiselno niti mogoče prikazovati z
grafičnimi tabelami.
V razvijanju varnostne kulture v zavodu je potrebno neprestano
motivirati zaposlene, da bodo
prepoznavali in prijavljali varnostne zaplete; samo takšen pristop
bo zagotovil večjo varnostno kulturo v UKCLJ z vzpostavitvijo ocen
dejavnikov tveganja in preventivnimi aktivnostmi.
Obravnava varnostnih zapletov
Posamezne varnostne zaplete, predvsem vse nevarne opozorilne
dogodke smo v skladu s pravili obravnavali po postopku izrednega
strokovnega nadzora, vzročno-posledične analize ter varnostnega
pogovora.
V letu 2010 je bilo opravljenih 18 izrednih strokovnih nadzorov,
13 vzročno-posledičnih analiz, 2 konferenci o zapletih in izidih
zdravljenja in 8 varnostnih pogovorov (glede na število prejetih
poročil, ki jih pooblaščenki morata prejeti po opravljenem
postopku v skladu s pravilniki, ki predpisujejo postopke obravnave
varnostnega zapleta).
212

Tabela 92: Skupno število prijavljenih varnostnih zapletov v letu 2010
Strokovni varnostni
zapleti
Padci 770
Razjeda zaradi pritiska 604
Zapleti v zvezi z zdravili 63
Incidenti 125
Hospit. okužbe 194
Zaplet pri operacijah 160
Drugi zapleti 24
Pogrešani pacienti 18
Sum na kaznivo dejanje Tatvina, drugo 135
Nasilje
Verbalno 129
Fizično 25
Nesreče pri delu Nesreče pri delu 100
Urad za pritožbe
Pohvale 150
Pritožbe 82
Drugo Drugo 148
Test Test 13
Tabela 93: Število odklonov v okviru vzpostavljanja sistema
obvladovanja odklonov v UKC
ODKLONI
NAČIN PRIJAVLJANJA
Padci 3
Napaka zdravila 9
Tehnične napake 11
Zapleti pri op. 7
Odkloni oskrb. Služb 23
Nasilje 39
Drugo 4
Test 9
Splet 105
Pisno 45
Telefon 9
Podrobnejši prikaz virov zbiranja, vsebine in
obdelave podatkov po posameznih sklopih –
obrazložitev
Strokovni varnostni zapleti
Pod ta sklop smo uvrstili varnostne zaplete, ki so se zgodili pri
zdravstveni obravnavi pacientov in se večinsko nanašajo na
pacienta. To so padci pacientov, razjede zaradi pritiska, zapleti v
zvezi z zdravili, zapleti pri operativnem posegu, pogrešani pacienti
in drugo. Strokovni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v
okolju, kjer so nastali. Pri nekaterih smo že uvedli obvezno oceno
ogroženosti pacientov v prvih 24. urah po sprejemu. Analize
vzrokov posameznega zapleta nam služijo za odstranjevanje ali
omilitev okoliščin, ki privedejo do zapleta. S takim ravnanjem ne
bomo preprečili vseh varnostnih zapletov, lahko jih pa bistveno
omilimo in zmanjšamo.
Padci pacientov
Podatki o padcih pacientov s postelje so že uveljavljen in obvezen
kazalnik kakovosti v vseh slovenskih bolnišnicah.
Podatke o padcih pacientov zbira Služba zdravstvene nege
že več kot 15 let. Nekaj prijav smo pridobili s prijavo na spletni
strani iz organizacijskih enot, kjer tudi drugi zdravstveni delavci
in sodelavci poročajo o padcih pacientov (npr. fizioterapevti,
radiološki inženirji, …).
Delovna skupina medicinskih sester je pripravila podlage za
oceno ogroženosti, ki mora biti opravljena v prvih 24-tih urah
po sprejemu pacienta. Zgodnja ocena ogroženosti pacientov
bo v večji meri omogočila pravočasne ukrepe za preprečevanje
padcev.
Razjeda zaradi pritiska
Podatke zbira Svetovalna služba zdravstvene nege že več kot 13
let. Rezultat zbiranja podatkov in obravnave varnostnega zapleta
z vsemi preventivnimi aktivnostmi je dokaz večje osveščenosti o
sporočanju varnostnih zapletov in kvalitetnejše zdravstvene nege.
Obvezna ocena ogroženosti pacientov po Waterloo skali v 24. urah
po sprejemu in ustrezna zdravstvena nega z vsemi preventivnimi
aktivnostmi je zmanjšala število preležanin pri pacientih na
odstotek, ki je primerljiv z najboljšimi bolnišnicami v svetu.
Zapleti v zvezi z zdravili
Podatke smo večinsko pridobili iz sistemskega zbiranja podatkov
v zvezi z dajanjem zdravil na področju zdravstvene nege. Nekaj
je bilo tudi prijav preko spleta. V zbir ni vključeno poročilo o
213

neželenih učinkih zdravil, ki jih spremlja Komisija za zdravila,
niso vključeni zapleti v zvezi z transfuzijo krvi in krvnih pripravkov
in zapleti v zvezi z nabavo in distribucijo zdravil s strani lekarne.
Sistemski pristop načrtujemo v letu 2011 preko projektne skupine
za varno ravnanje z zdravili.
Hospitalne okužbe
Spremljanje in obvladovanje hospitalnih okužb izvaja Služba za
preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. V letu 2010
je bilo število bolnikov koloniziranih z MRSA 539, od tega jih je
bilo koloniziranih z MRSA ob sprejemu 345, v ustanovi je MRSA
pridobilo 194 pacientov; kar je 0.19 % od skupnega števila
sprejetih pacientov (102086).
Zapleti pri operativnih posegih
Podatke smo zbirali v Službi zdravstvene nege, preko spletnih
prijav, zabeležili smo tudi telefonsko prijavo.
Zapleti pri op. posegih se večinsko nanašajo na poškodbe
inštrumentov in aparatur med op. posegi, zaplete v zvezi z
okoljem, postopki in materiali (146); posledice pri pacientih v
zvezi z zapletom pri operativnem posegu smo beležili v 14 primerih
(poškodba pacienta, zamenjava identitete, zamenjava strani
telesa in zamenjava operativnega posega). V to kategorijo zapletov
so prišteti tudi vsi zapleti v zvezi z anestezijo. V vseh primerih, kjer
je bil udeležen pacient, so bili izvedeni izredni strokovni nadzori in
izvedeni ustrezni ukrepi glede na ugotovitve.
Pogrešani pacienti
Paciente, ki so pobegnili, se izgubili in so jih zaposleni pogrešili,
je praviloma iskala Služba za obrambo, zaščito in varnost s
pomočjo policije. Večina prijav je zabeleženih v evidenci Službe
za obrambo, zaščito in varnost, razen v treh primerih, ki so bili
prijavljeni preko Službe zdravstvene nege.
Incidenti
Vbodi, vrezi in druge poškodbe z okuženimi predmeti se praviloma
pripetijo zaposlenim pri opravljanju delovnih nalog. Zbira jih
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, ki tudi izvaja
nadaljnjo obravnavo poškodovanih. Posamezne primere spremlja
tudi Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Drugi strokovni zapleti
Pod drugi strokovni zapleti so evidentirani posamični zapleti, ki
se pojavljajo zelo redko in jih ne moremo uvrstiti v že opredeljene
varnostne zaplete; npr. samopoškodba, okvara opreme oz.
napeljave, čakanje na prevzem pacienta, prevoz pacienta,
čakanje na pregled, ni bilo odziva s strani konziliarnega zdravnika.
Po presoji strokovne direktorice UKCL so bili izvedeni izredni
notranji nadzori in ustrezni ukrepi glede na ugotovitve.
Sum na kaznivo dejanje
Vir podatkov je Služba za obrambo, zaščito in varnost (SOZV),
ki nam je posredovala opredeljene podatke po klinikah za
vsa kazniva dejanja kot so tatvine, vlomi. Podatke o iskanih
pacientih smo uvrstili v strokovne zaplete. Ostale podatke v zvezi z
varovanjem smo uvrstili med nasilne dogodke.
Nasilje
Nasilne dogodke smo opredelili v dveh sklopih; verbalno in fizično
nasilje.
Pod verbalno nasilje smo uvrstili prijave o neprimerni komunikaciji
med zaposlenimi, ki je bila prijavljena preko Službe zdravstvene
nege, Službe za obrambo, zaščito in varnost (SOZV), preko spleta,
pisno ali po telefonu. Med verbalno nasilje smo uvrstili tudi
aktivnosti SOZV in policije v smislu odstranjevanja odvisnikov
od drog, alkoholiziranih oseb in drugih, ki so kalili red in mir na
območju UKCLJ.
Pritožbe pacientov ali svojcev zaradi neprimerne komunikacije
ali nezadostnih informacij so opredeljene in obravnavane preko
Urada za pritožbe in pohvale.
Pod fizično nasilje smo opredelili prijave o fizičnem nasilju in
nadlegovanju s strani pacientov do zaposlenih.
Pod fizično nasilje smo opredelili tudi posredovanje varnostnikov
in policije v primeru groženj zaposlenim s strani pacientov ali
njihovih spremljevalcev.
Urad za pritožbe in pohvale
Vodja urada razvršča vse prijave pacientov, njihovih bližnjih
ali drugih v kategorijo pohvale in pritožbe. V poročilu urada sta
vsebinsko in po OE opredeljeni obe kategoriji. Zaenkrat pritožb
nismo poskušali uvrstiti v opredeljene tri sklope; metodološko pa
je to mogoče narediti v kasnejši, podrobnejši analizi.
Nesreče pri delu
Služba za varnost in zdravje pri delu zbira prijave zaposlenih o
nesrečah pri delu, v katere vključujejo nesreče na delovnem
mestu (100) in nesreče v zvezi s prihodom na delo (150).
214

Test
Po uvedbi pilotnega projekta prijavljanja varnostnih zapletov preko
elektronskega obrazca so prispele prijave varnostnih zapletov, iz
katerih pa zaradi nepopolnih podatkov ali praznega prijavnega
obrazca lahko sklepamo, da je prijavljitelj testiral sistem.
Zaključek
najzahtevnejša področja dela bomo za zaposlene nadaljevali
s širšim celodnevnim programom izobraževanja, v katerega
smo dodatno vključili tudi izobraževanje s področja vedenja in
komuniciranja s pacienti in njihovimi bližnjimi ter komunikacije v
strokovnih timih. Povezovanje med različnimi profili mora postati
samoumevni del vsakdanjega sodelovanja zdravstvenih delavcev
in sodelavcev.
Podatki o številu in obliki varnostnih zapletov so pomembna
informacija, na podlagi katere bodo preko vzročno posledičnih
analiz zbrani primeri najboljših kliničnih praks in smernic za
odstranjevanje vzrokov, ki privedejo do varnostnega zapleta ali
omilitev posledic varnostnega zapleta, če se je ta že zgodil. Število
sporočil o varnostnih zapletih se je v obdobju preteklega leta
bistveno povečalo, še pomembneje pa je, da so sporočeni tudi
varnostni zapleti, ki jih je mogoče uvrščati med resnejše zaplete,
kar kaže na večjo ozaveščenost zaposlenih o varnostni kulturi.
Posamezni varnostni zapleti se praviloma obravnavajo v okolju,
kjer se zgodijo. Tam se izvedejo tudi ukrepi, da se podobni
dogodek ne bi ponovil; niso pa bili obravnavani v širšem okolju
zavoda. Želimo si, da bi služili kot učni primer, na podlagi katerega
bi preprečevali varnostne zaplete tudi v drugih organizacijskih
enotah, čemur je prvenstveno namenjena uvedba sistemskega
obvladovanja varnostnih zapletov. Zato je pomembno, da sta
pooblaščenki sprotno obveščeni o predlaganih ukrepih in jih
glede na njihovo vsebino pripravita Stalni strokovni skupini za
presojo za strokovno oceno in uvajata v prakso celotne ustanove.
Pridobivanje dodatnih znanj o varnostni kulturi zagotavlja
kakovostnejšo in varnejšo obravnavo pacientov, boljše
medsebojne odnose med zaposlenimi, manj varnostnih zapletov
pa pomeni tudi bistveno cenejšo zdravstveno obravnavo
pacientov.
Paciente, obiskovalce in druge obveščamo o vzpostavljanju
varnostne kulture v UKCLJ in možnostih sodelovanja preko
predstavnice pacientov v skupini za strokovno presojo in Sveta
pacientov.
Plan dela za leto 2011 opredeljuje nadgrajevanje sistema
s strokovnimi vsebinami, ki bodo pripomogle k varnejši
obravnavi pacientov. Strateški načrt za izboljševanje varnosti bo
obravnavala presojevalna skupina v mesecu marcu; po potrditvi
bo javno dostopen. Planiramo izdelavo varnostnih priporočil
za najpogostejše oblike varnostnih zapletov. S tehnološko in
vsebinsko nadgradnjo sistema želimo zaposlene informirati in
motivirati za sodelovanje in jim olajšati dostop do informacij.
Zaposlene bomo seznanjali o varnostni kulturi in jih motivirali
za sodelovanje preko stalnega izobraževalnega programa. Za
215

8.5. Sistem zagotavljanja kakovosti
na področju zdravstvene nege
in oskrbe
Področje kakovosti v zdravstveni in babiški negi vodi pomočnica
glavne medicinske sestre za kakovost in razvoj. Deluje preko
Kolegija za izboljšanje kakovosti v zdravstveni in babiški negi ter
oskrbi, ki ima 19 članov. V letu 2010 smo se sestali osemkrat.
Povprečna prisotnost članov je bila 76,6 %.
V okviru kolegija smo:
• izvedli implementacijo varnostnega protokola Preprečevanje
padcev odraslih pacientov med zaposlene v zdravstveni in
babiški negi;
• spremljali zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno
obravnavo;
• oblikovali Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov s
specialistično ambulantno obravnavo;
• testirali nadzorne liste za izvajanje Notranje presoje nad
izvajanjem Protokola preprečevanja padcev odraslih pacientov
in Preventiva razjede zaradi pritiska;
• pripravili nabor skrbnikov protokolov varnosti in kakovosti ter
članov delovnih skupin, ki bodo skrbeli za redno posodabljanje
obstoječih protokolov ali oblikovali nove protokole.
Kazalniki kakovosti v zdravstveni negi
V skladu s Področnim dogovorom spremljamo na področju
kakovosti v zdravstveni negi dva kazalnika kakovosti. Podatki za
l. 2010 so naslednji:
• št. razjed zaradi pritiska nastalih v UKCL ; 4,1 /1000
hospitaliziranih pacientov,
• št. padcev s postelje odraslih pacientov; 0,70 /1000
bolniško oskrbnih dni.
Razjeda zaradi pritiska (RZP); (dekubitus, preležanina) je
degenerativna sprememba tkiva, povzročena zaradi pritiska, in
strižnih sil, ali kombinacija naštetih dejavnikov. V letu 2010 je
414 pacientov pridobilo RZP v času hospitalizacije, kar pomeni
4,1 RZP/1000 hospitaliziranih. Razjeda zaradi pritiska je
pogosto razlog za podaljšanje ležalne dobe in povečanje stroškov
zdravljenja. RZP se praviloma pogosteje pojavlja pri starejši
populaciji, ker se življenjska doba podaljšuje, se veča skupina
starostnikov, tudi bolnih, se bomo v prihodnje soočali s porastom
stroškov na področju RZP. Zato je še toliko bolj nujno, da že ob
samem sprejemu bolnika v bolnišnico ocenimo stopnjo njegove
ogroženosti za nastanek RZP in pripravimo individualni preventivni
program.
216

Tabela 94: RZP v promilih primerjalno po letih od 2001 do 2010
Število RZP/1000 pacientov
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
4,1 3,9 3,5 3,8 3,5 4,2 3,4 3,3 3,6 4,1
Tabela 95: Primerjalna struktura incidence in prevalence RZP po letih
Primerjalna struktura
incidence in prevalance RZP
2008 2009 2010
incidenca RZP 4,6 4,9 5,9
prevalanca RZP 3,3 3,6 4,1
prinešena RZP 1,4 1,4 1,9
Z namenom izboljšanja stanja moramo pridobiti dodatne
preventivne blazine, nadaljevati z izobraževanjem o standardni
obravnavi RZP in zdravstveno vzgojnim pristopom. Nujna je
posodobitev računalniškega progama za evidentiranje pacientov
z RZP. V letu 2010 je bil izveden javni razpis za nakup preventivnih
in terapevtskih blazin za preprečevanje nastanka RZP.
Padci pacientov so najbolj pogosto prijavljeni neželeni dogodki
oziroma varnostni zapleti. V UKC Ljubljana spremljamo prijave
padcev od leta 2001. Prijave padcev se od takrat nenehno
povečujejo, vendar jih je še vedno premalo glede na raziskave v
svetu (2 – 9 padcev na 1000 BOD) V letu 2007 smo se v UKC
Ljubljana začeli aktivno ukvarjati s področjem varnostnih zapletov.
Postopoma smo začeli uvajati varnostno kulturo s poudarkom
na iskanju in odpravljanju sistemskih vzrokov, ne pa iskanju
individualnih krivcev.
Tabela 96: Incidenca padcev pacientov v promilih glede na bolniško oskrbne dni (BOD) po letih
Število padcev na 1000 BOD
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
0,68 0,70 0,78 0,74 0,77 1,07 1,03 0,97 1,1 1,5
Tabela 97: Incidenca padcev s postelje odraslih hospitaliziranih
pacientov glede na BOD po letih
Incidenca
2007 2008 2009 2010
0,71 0,51 0,60 0,70
V letu 2009 smo izdelali tudi varnostni protokol Preprečevanje
padcev odraslih pacientov, ki smo ga z načrtnim izobraževanjem
zaposlenih v letu 2010 uvedli v prakso. Uvedli smo aktivni
pristop k iskanju vzrokov nastanka padca pacienta. V letu 2010
smo izvedli dve vzročno-posledični analizi opozorilnih nevarnih
dogodkov povezanih s padcem.
217

Število in vrste varnostnih zapletov v zdravstveni
in babiški negi ter oskrbi
Tabela 98: Vrste varnostnih zapletov v ZBN v letu 2010
Vrsta varnostnega zapleta 2009 2010 indeks
Padci/padci s postelj 665/360 770/362 1,16/1,00
Razjede zaradi pritiska/nastale v UKC 517/376 604/414 1,17/1,10
Napaka pri postopkih in posegih 27 28 1,03
Napaka na opremi 17 47 2,76
Napaka pri dajanju zdravil 63 68 1,08
Pogrešan, izgubljen pacient 3 15 5,00
Samopoškodba 3 11 3,67
Napaka v prepoznavi pacienta 2 1 0,50
Drugo 22 11 0,50
SKUPAJ 1.319 1.555 1,18
Zadovoljstvo pacientov
Delovna skupina za poenotenje vprašalnikov o zadovoljstvu
bolnikov s specialistično ambulantno obravnavo je pripravila
poenoten vprašalnik in protokol spremljanja zadovoljstva bolnikov
s specialistično ambulantno obravnavo, ki je stopil v veljavo oktobra
2010. V teku so priprave na sistematično anketiranje ambulantnih
pacientov, ki bo predvidoma potekalo v začetku leta 2011.
S 1. 1. 2010 smo na vseh hospitalnih oddelkih UKC Ljubljana
začeli uporabljati enoten vprašalnik o zadovoljstvu bolnikov z
bolnišnično zdravstveno obravnavo. Na klinikah smo imenovali
odgovorne osebe za sproten vnos podatkov v spletno aplikacijo
ter za obdelavo in analizo anket. Do konca decembra 2010 je bilo
vnesenih 11.602 izpolnjenih vprašalnikov. Z obdelavo smo pričeli
na vseh klinikah, največji delež vzorca predstavljajo vprašalniki z
Ginekološke in Kirurške klinike. Povprečna ocena vseh odgovorov
vključenih v analizo je bila 4,61 na Likertovi lestvici od 1 do 5.
Analiza zaprtih odgovorov kaže, da so bolniki najbolj zadovoljni z
obravnavo bolečine (4,88), s količino prejetih informacij o bolezni
in poteku zdravljenja (4,79), s spoštovanjem zasebnosti (4,74) ter
z odnosom osebja (4,70), manj pa so zadovoljni z razumljivostjo
prejetih informacij o poteku zdravljenja in možnih zapletih (4,67),
najmanj zadovoljni pa so bili z informiranostjo o pravicah in
dolžnostih pacientov (4,25) ter z možnostjo sodelovanja pri
sprejemanju odločitev o njihovi zdravstveni obravnavi (4,24).
Med kvalitativnimi opombami izstopajo pohvale odnosa osebja
do pacientov, načina zdravljenja in postopki sprejema. Največ
pripomb pa so podali na zastarelo opremo in prostore, prehrano,
preskrbo z bolnišničnim perilom in organizacijo dela.
Prostovoljno delo
Prostovoljno delo se v UKC Ljubljana uveljavlja od leta
2003 (novembra tega leta je bil sprejet tudi Pravilnik o
delu prostovoljcev). V letu 2010 smo organizirali 5 uvodnih
izobraževanj za prostovoljke in prostovoljce v UKC Ljubljana.
Uvodnih izobraževanj se je skupaj udeležilo 95 prostovoljcev, ki
so se prvič srečali s prostovoljskim delom v naši bolnišnici. Pri
tem sodelujemo z različnimi organizacijami, ki nam pomagajo
pritegniti čim več mladih k opravljanju prostovoljnega dela. Zelo
dobro sodelujemo s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, Srednjo
šolo za elektrotehniko in računalništvo, Škofijsko klasično
gimnazijo, Gimnazijo Poljane in Slovensko filantropijo.
V UKC Ljubljana imamo več različnih oblik prostovoljskega dela.
Dijaki Srednje zdravstvene šole in Srednje šole za elektrotehniko
in računalništvo sodelujejo kot prostovoljci, pri »pomoči ob prvem
stiku pacientov z bolnišnico« - prostovoljci posredujejo informacije
bolnikom, ki pridejo na specialistični pregled na Polikliniko in v
218

glavno stavbo UKC Ljubljana. V tej obliki prostovoljnega dela je
v šolskem letu 2009/10, sodelovalo 82 dijakov, v šolskem letu
2010/11, pa sodeluje 54 dijakov (z delom so pričeli v mesecu
novembru 2010). Družabništvo je druga oblika prostovoljnega
dela, ki ga bomo poskušali vpeljati na vse klinične oddelke
znotraj UKC Ljubljana. V letu 2010 je v tej obliki prostovoljnega
dela delovalo 34 prostovoljcev. Vsi prostovoljci (skupaj 116), so
od januarja do decembra 2010, opravili 1219 ur prostovoljnega
dela.
Redni in izredni interni strokovni nadzori
na področju zdravstvene nege
V okviru rednih internih strokovnih nadzorov smo izvedli nadzor na
vseh kliničnih oddelkih in inštitutih Nevrološke klinike:
• KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo,
• KO za bolezni živčevja,
• Sprejemna urgentna ambulanta,
• KO – Inštitut za nevrofiziologijo,
• Ambulantna dejavnost na Polikliniki.
• Standard oskrba rane; potrditev na SSUKCL; standard
pripravil multiprofesionalni in multidisciplinarno oblikovan tim
pod vodenjem pomočnice glavne medicinske sestre UKCL,
• Protokol preprečevanja padcev odraslih pacientov; pripravila
delovna skupina imenovana na Kolegiju za izboljšanje
kakovost v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi.
Imenovali smo 17 delovnih skupin za posodobitev obstoječih/
oblikovanje novih standardov postopkov in posegov v zdravstveni
in babiški negi ter 2 dve delovni skupini za pripravo standardnega
negovalnega načrta. Poleg tega smo oblikovali 18 delovnih
skupin za posodobitev obstoječih/oblikovanje novih protokolov
varnosti in kakovosti.
V letu 2010 je bil izveden redni interni nadzor nad kategoriziranjem
pacientov »nadzorna kategorizacija« na vseh kliničnih oddelkih ter
izredni nadzor na trinajstih organizacijskih enotah. Na področju
preskrbe s tkivi in celicami smo v letu 2010 izvedli redni strokovni
nadzor na 12-tih organizacijskih enotah.
Izredni strokovni so bili izvedeni na:
• Ortopedski kliniki, v operacijski dejavnosti,
• Interni kliniki, KO za nefrologijo, Oddelek za dializo,
• Reševalni postaji (2 x) ter
• Nevrološki kliniki.
Standardi postopkov, posegov, navodila
Pripravili smo naslednje standarde in navodila:
• Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov s specialistično
ambulantno dejavnostjo; pripravila delovna skupina
imenovana na Kolegiju za izboljšanje kakovosti v zdravstveni in
babiški negi ter oskrbi,
• Navodila za uporabo manšete za merjenje krvnega tlaka,
• Sodelovali smo pri pripravi dopolnjene izdaje Navodil
za pripravo in shranjevanje paranteralnih pripravkov za
sistemsko zdravljenje okužb pri odraslih bolnikih.
Aktivno smo se ukvarjali z uvajanjem načrtnega internetnega
izobraževanja v prakso:
• Protokol oživljanja v UKCL; potrditev na SSUKCL; protokol
pripravila multidisciplinarna skupina na KO za anesteziologijo
in intenzivno terapijo,
219

Kazalniki po področnem dogovoru
Tabela 99: Kazalniki kakovosti po Področnem dogovoru za leta 2007, 2008, 2009 in 2010
Kazalnik 2007 2008 2009 2010
Kazalnik 1:
Št. padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni
0,71 0,51 0,62 0,70
- število padcev 422 303 369 362
- število oskrbnih dni 595.205 590.197 590.422 515.358
Kazalnik 2:
Št. razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij
3,40 3,30 3,60 4,03
- skupno število razjed 467 479 517 604
- število razjed pridobljenih v bolnišnici 347 339 376 414
- število razjed ugotovljenih ob sprejemu 120 140 141 190
- število vseh hospitaliziranih bolnikov 102.035 103.668 104.754 102.634
Kazalnik 3: Čakalna doba za računalniško tomografijo
Povprečna čakalna doba (dnevi)*
- CT abdomna:
- CT toraks:
- CT nevrol.:
- CT obraz:
- CT skelet:
- CT glave:
- CT kardio.:
*Opomba: to so povprečne čakalne dobe za celo
leto in ne na zadnji dan v letu
43,31
29,72
91,80
72,57
80,42
124,06
45,05
71,36
47,90
109,14
163,25
139,69
124,58
144,42
66,97
81,52
71,18
89,07
79,19
91,75
87,49
80,34
73,32
53,60
86,76
74,69
93,36
128,90
Razpon čakalne dobe v dnevih 29 – 124 v pripravi 67 – 92 54 – 129
Odstotek urgentnih preiskav 22,92 % v pripravi 30 % 30 %
Odstotek neustreznih indikacij ni podatka v pripravi / /
Kazalnik 4: Čakanje na odpust: dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust
Povprečno število dni na bolnika 8,46 10,07 9,26 8,79
Razpon števila čakalnih dni 1 do 149 1 do 176 1 do 290 1 do 610
Kazalnik 5:
Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v
isto bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste
diagnoze ali zapletov, povezanih s to boleznijo
(število ponovnih sprejemov pomnoženo s
100 in deljeno s številom vseh odpuščenih
bolnikov)
1,10 1,03 1,04 1,03
220

Kazalnik 2007 2008 2009 2010
Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe
Št. vseh sprejemov v bolnišnico 102.035 103.668 104.754 102.634
Vpeljan je reden odvzem nadzornih kužnin za
odkrivanje nosilcev MRSA
da da da da
Št. bolnikov, ki so jim bile odvzete nadzorne
kužnine
8.000 7.458 7.698 7.787
Št. vseh hospitaliziranih bolnikov koloniziranih 446 474 521 539
z MRSA
Št. bolnikov že koloniziranih z MRSA ob
233 261 311 345
sprejemu
Št. bolnikov, ki je MRSA pridobilo v ustanovi 213 213 210 194
Delež MRSA med vsemi izolati bakterije
Staphylococcus aureus
Podatka ni, ker se
pri preiskavah na
MRSA v nadzornih
kužninah ne določa
eventualne prisotnosti
bakterije S. aureus
občutljive za meticilin
(oksacilin).
Podatka ni, ker se
pri preiskavah na
MRSA v nadzornih
kužninah ne določa
eventualne prisotnosti
bakterije S. aureus
občutljive za meticilin
(oksacilin).
Podatka o deležu,
S.aureus- MRSA
od S. aureus iz
nadzornih kužnin ni
mogoče izračunati,
ker se v nadzornih
kužninah ne določa
prisotnosti bakterije
S. aureus občutljive
na meticilin. Delež
S. aureus- MRSA od
S. aureus iz klinićnih
kužnin je 9,1%.
Podatka o deležu,
S.aureus- MRSA
od S. aureus iz
nadzornih kužnin ni
mogoče izračunati,
ker se v nadzornih
kužninah ne določa
prisotnosti bakterije
S. aureus občutljive
na meticilin. Delež
S. aureus- MRSA od
S. aureus iz kliničnih
kužnin je 9,48 %.
221

9.
Preprečevanje
in obvladovanje
bolnišničnih
okužb
9.1. Komisija za preprečevanje
in obvladovanje bolnišničnih
okužb – KOBO
Delovanje Komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih
okužb (KOBO) v letu 2010 je potekalo na naslednjih področjih:
• priprava in posodabljanje strokovnih navodil;
• izobraževanje in svetovanje;
• pomoč pri obravnavi problemov s področja BO;
• sodelovanje v komisijah;
• mednarodno sodelovanje.
Poglavitno delo KOBO je bilo v letu 2010 še vedno povezano s
pripravo Programa za preprečevanje legioneloz v UKC Ljubljana.
Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh vpletenih
služb, je sestavila obsežen dokument, ki bo v kratkem na voljo na
spletni strani UKCL in s katerim so urejene pristojnosti in način
delovanja za preprečevanje legioneloz.
Sodelovanje na internem izobraževanju UKC v specialnih učnih
delavnicah “Higiena prostorov in opreme v bolnišnici v delokrogu
bolniške strežnice – čistilke” , v katerih so sodelovali slušatelji,
ki delajo na delovnem mestu bolniške strežnice – čistilke in
prihajajo iz OS Službe za higieno prostorov in opreme, OS
Centralne sterilizacije, Službe bolniške prehrane in dieto terapije,
Ginekološke klinike, Nevrološke klinike, Klinike za infekcijske
bolezni in vročinska stanja. Kliničnega inštituta za radiologijo in
Klinike za nuklearno medicino.
KOBO je sprejel strategijo spremljanja okužb kriruške rane in
katetrskih seps. Osnova bo HELICS protokol.
222

Prav tako KOBO je bil aktivno vpleten v pripravo pandemskega
plana in pri pripravah na cepljenje proti pandemski gripi.
Sodelovali smo v Komisiji za antibiotike UKC Ljubljana in v KOBO
Splošne bolnišnice Brežice.
Sodelujemo na področju spremljanja okužb s Cl. difficile in
sicer v mednarodni prevalenčni študiji »European Clostridium
difficile-associated disease (CDAD) survey» - ECD.894, EU –
projekt je še v teku.
9.2. Služba za preprečevanje in
obvladovanje bolnišničnih
okužb – SPOBO
Delovanje Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih
okužb (SPOBO leta 2010 je potekalo na naslednjih področjih:
• epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb;
• izobraževanje, svetovanje in zdravstveno – vzgojno delovanje;
• priprava in posodabljanje strokovnih navodil;
• vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij;
• sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih;
• sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme
in materiala prek javnih naročil;
• sodelovanje pri strokovnih nadzorih;
• sodelovanje v projektnih skupinah in komisijah.
Epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb
V letu 2010 smo nadaljevali s spremljanjem pojavljanja MRSA,
ESBL in VRE po klinikah in kliničnih oddelkih. Zajemamo nove
primere kolonizacij in okužb skupaj in izračunavamo mesečne
incidence na 1000 bolnišnično oskrbnih dni (BOD). Poročilo
bomo izdelali posebej, ko bomo dobili tudi usklajene podatke za
BOD. Po preliminarnih podatkih za leto 2010 bo incidenca MRSA
ostala blizu izračunane za leto 2009, pri čemer pa smo zmanjšali
delež bolnišničnih prenosov. Incidenca bakterij, ki izločajo
betalaktamaze širokega spektra (ESBL) je bila tudi v letu 2010
v porastu, vendar ugotavljamo, da je delež prenosov stabilen
in da prihaja do vnosa teh mikroorganizmov. V letu 2010 v UKC
Ljubljana ni bilo problemov z VRE.
Skrbeli smo za opozorilni sistem za MRSA, VRE in ESBL v BIS-u. Pri
aplikaciji BIRPIS je sedaj možen pregled kritičnih podatkov.
Izobraževanje, svetovanje in
zdravstveno-vzgojno delovanje
Že več let delavcem, ki se na novo zaposlijo v UKC Ljubljana, v
okviru uvajalnih seminarjev predstavimo dejavnosti SPOBO in
nekaj osnov preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
Izobraževalno in svetovalno dejavnost izvajamo zaposleni dnevno
in ob razreševanju problemskih situacij, ki jih zaznamo sami ali
so nam sporočene s strani zaposlenih. Večina izobraževanj v
letu 2010 je potekalo na temo obvladovanja prenosov multiploodpornih
bakterij.
Aktivno smo sodelovali na Infektološkem simpoziju 2010 (Okužbe
pri starostnikih). Sodelovali smo pri izvajanju podiplomskega
223

tečaja iz hospitalne higiene za medicinske sestre z višjo in visoko
izobrazbo in sanitarne inženirje, ki je pod okriljem Katedre za
mikrobiologijo in Inštituta za mikrobiologijo MF v Ljubljani.
Udeleževali smo se tudi drugih strokovnih srečanjih, kjer smo
sodelovali aktivno ali pasivno kot udeleženci (priloženo poročilo
o izobraževanju).
vetovali smo glede arhitektonskih rešitev, opreme in/ali zaščitnih
ukrepov med izvajanjem del pri gradbenih projektih, za katere
smo bili zaprošeni.
Priprava in posodabljanje strokovnih navodil
Sodelovali smo pri pripravi smernic za zdravljenje zunaj bolnišnične
pljučnice. (Mušič E, Osolnik K, Tomič V, Eržen R, Košnik M, Beović
B, Lejko–Zupanc T, Strle F, Vodopivec-Jamšek V, Živčec-Kalan
G, Švab I, Sočan M. Priporočila za obravnavo zunajbolnišničnih
pljučnic odraslih (prenovljena in dopolnjena izdaja 2010; Zdrav
Vestn 2010; 79: 245-64.)
Sodelovali smo pri pripravi republiških smernic pri obravnavi
bolnikov, koloniziranimi z Gram negativnimi bakterijami, ki izločajo
encime ESBL.
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/
mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/
zdravstveno_varstvo_v_posebnih/NAKOBO_oktober_2010/
PRIPOROCILA_ESBL_26.10.10.pdf
Program preprečevanja legioneloz v UKC Ljubljana je bil objavljen
v dokončni obliki na spletni strani UKC Ljubljana, skupaj z
algoritmi. Objavljena so bila tudi navodila za obravnavo bolnikov
s Clostridium difficile in bolnikov koloniziranih z Gram negativnimi
bakterijami, ki izločajo encime ESBL.
Vodenje in pomoč pri obravnavi epidemij
V letu 2010 je bilo nekaj manjših izbruhov norovirusnih drisk in
posamezni manjši izbruhi prenosa večkratno odpornih bakterij,
kjer smo pomagali pri zajezitvi. V drugi polovici leta 2010
ugotavljamo izrazito zmanjševanje Clostridium difficile.
Sodelovali smo tudi pri obravnavi možnih bolnišničnih prenosov
legioneloze, vendar zanesljivega prenosa legionele v UKC nismo
dokazali.
Sodelovanje pri skrbi za zdravje zaposlenih
V letu 2010 je bil SPOBO glavni nosilec projekta »Cepljenje
zaposlenih v UKC Ljubljana proti gripi«. Cepilo se je približno
11 % zaposlenih. Nismo pa cepili prostovoljcev in študentov.
Precepljenost je slaba, predvsem zaradi negativne propagande
s strani medijev. Ta problem bomo skušali izboljšati s terciarnim
projektom preverjanja različnih intervencij za izboljšanje cepljenja.
Leta 2010 smo začeli s projektom celovite obravnave zdravstvenih
delavcev pri preprečevanju in obvladovanju krvno prenosljivih
bolezni. Predvidoma bo projekt končan do leta 2011.
Sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za
izbor opreme in materiala prek javnih naročil
Sodelavci SPOBO so bili zelo aktivni pri pripravi kriterijev za
varovalna sredstva in pripravi javnih razpisov, pri vseh gradbenih
projektih UKC in pri vzpostavljanju negovalne bolnišnice.
Sodelovanje pri strokovnih nadzorih
Sodelovali smo pri rednih strokovnih nadzorih na KO za nevrologijo.
Sodelovanje v različnih projektnih skupinah in
komisijah
Sodelujemo v:
• Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb UKCL;
• Komisiji za kakovost;
• Komisiji za antibiotike;
• Delovni skupini za pripravo Programa preprečevanja
legioneloz v UKC Ljubljana;
• Komisiji za pripravo predlogov za kratkoročne in dolgoročne
ukrepe za celovito sanacijo razmer na KO za hematologijo;
• Komisiji za pregled vseh prostorov v centralni stavbi, Zaloška 7;
• Kriznem štabu v primeru pandemije virusa H1N1;
• Nacionalni komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb;
• Komisiji za obvladovanje bolnišničnih okužb SB Brežice;
• Razširjeni strokovni kolegij za infektologijo;
• Komisija za preskrbo s tkivi in celicami.
SPOBO je vključen v ARS projekt, ki ga vodi IVZ in sicer »Nacionalna
presečna študija bolnišničnih okužb«.
Strokovni dosežki in sodelovanje na projektih
V okviru terciarnega projekta o pogostnosti in etiologiji okužb
osrednjih žilnih katetrov na Kliniki za infekcijske bolezni in
vročinska stanja ter tudi v intenzivnih enotah UKC Ljubljana, v
sklopu terciarnega projekta, so bili vključeni 204 bolniki s 441
osrednjimi žilnimi katetri. UKC Ljubljana je bil vključen tudi v
evropski projekt PROHIBIT za spremljanje katetrskih okužb. Ta
projekt se je šele pričel v enotah EIT UKC Ljubljana. Zaključili smo
projekte ECDIS (Bauer MP et al . Clostridium difficile infection in
Europe : a hospital – based survey. Lancet DOI: 10.1016/S0140-
224

6736(10)61266-4) in ESAC ( Report on point prevelance survey
of antimicrobial presription in European nursnig homes, 2009.
ESAC-3: Nursnig home subproject group.)
V mesecu avgustu smo opravili pilotsko točkovno prevalenčno
raziskavo bolnišničnih okužb v okviru evropskega in nacionalnega
projekta. Zaradi časovne stiske je bila raziskava opravljena le na
oddelkih kirurgije in internih klinik ter Kliniki za infekcijske bolezni
in vročinska stanja. Prevalenca je bila 10,9 %. Podatki te študije
bodo služili za pripravo na glavno prevalenčno študijo, ki se bo
zaključila oktobra 2011.
Organizacija dela in učinkovitost
Med najpomembnejše dosežke pri organizaciji dela SPOBO
štejemo dokončanje računalniškega programa za spremljanje
multiplo odpornih bakterij -INFECTIS, ki bo predvidoma v celoti
deloval do konca leta 2011. S tem bomo nedvoumno posodobili
in ažurirali te podatke, ki bodo služili za pravočasno ukrepanje na
oddelkih UKCL.
Objava v domači in tuji literaturi
Objavili smo dva prispevka v revijah, ki jih indiksira SCI in 10
prispevkov v domači literaturi.
9.3. Poročilo kolegija higienikov
V kolegij higienikov se vključujejo: medicinske sestre za
preprečevanje okužb, sanitarni inženirji – higieniki, fizioterapevti
– higieniki, radiološki inženirji – higieniki in strokovnjaki iz
laboratorija. Področje vodi pomočnica glavne medicinske sestre
UKCL za bolnišnično higieno in epidemiologijo. V kolegiju je 95
članov. Vodja kolegija higienikov je članica Strokovnega kolegija
za zdravstveno nego, članica Kolegija vodij sterilizacijskih enot v
UKCL, članica komisije za obvladovanje okužb v UKCL in članica
komisije za kakovost. Povezuje se s Službo za preprečevanje
in obvladovanje bolnišničnih okužb, z Oskrbovalnimi službami,
s Službo za zagotavljaje kakovosti, s Komercialno službo za
pripravo strokovnih kriterijev in standardizacije medicinsko
potrošnih materialov, s Službo za razvoj poslovnih informacijskih
sistemov, s Službo za varnost in zdravje pri delu, s Tehnično
vzdrževalno službo, s Kliničnim inštitutom za medicino dela
prometa in športa. Higieniki so vključeni v delovne skupine za
prenovo strokovnih in delovno operativnih navodil na nivoju UKCL
in na nivoju klinik. Interdisciplinarno delovanje vseh higienikov
se je uveljavilo kot element kakovostnega delovanja zdravstvene
nege in oskrbe v povezavi z glavnimi medicinskimi sestrami, s
pedagoškimi medicinskimi sestrami in sestrami za kakovost,
s ciljem zmanjšati tveganja za bolnišnične okužbe. Delovanje
higienikov je vidno v izobraževanju kadrov v UKCL in sodelujejo
tudi s Srednjo zdravstveno šolo, z visokimi šolami in fakultetami
za zdravstveno nego, z Medicinsko fakulteto v uvajanju študentov
v klinične vaje in soizvajalci vaj v podiplomskih izobraževanjih
iz bolnišnične higiene. Posamezniki se udejstvujejo tudi kot
izpraševalci v komisijah za preverjanje strokovnih znanj in so člani
skupin za interne strokovne nadzore. Sodelujemo tudi z drugimi
zdravstvenimi inštitucijami kot je Inštitut za varovanje zdravja,
Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana in Ministrstvom za
zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor v usklajevanju zahtev
zakonodajnih besedil.
Aktivnosti v letu 2010
Standardizacija opreme in potrošnih materialov na področju
zdravstvene nege in oskrbe
Sodelovali smo v pripravi strokovnih kriterijev in v izvedbi javnih
naročil za naslednje skupine materialov in opreme:
• razkužila, mila, losioni,
• sanitarna galanterija,
• plastične vrečke za embalažo odpadkov in perila,
• embalaža za infektivne odpadke,
• termodezinfektorje,
• varovalna sredstva,
• vozički in preiskovalne ter masažne mize, delovna obutev.
225

Vpeljali smo standard uporabe manšet za merjenje krvnega
pritiska za enkratno uporabo in standard uporabe spodnjih hlačk
za enkratno uporabo in oblikovali kriterije za izbor teh materialov.
Sodelovali smo v Komisiji za potrjevanje novih identov in analizirali
smo posamezne zahtevke ter na podlagi strokovnih in ekonomskih
kriterijev dopolnjevali standarde materialov za UKCL.
Sodelovali smo v komisiji za izbor laboratorijskih diagnostičnih
materialov. Sodelovali smo tudi pri pripravi standarda za nego
rane in razreševali strokovne dileme, ki so vezane na higiensko
izvedbo postopka, ter sodelovali pri izobraževanju izvajalcev
postopkov.
Projektni pristop uvajanja novih materialov v prakso in nadzor
nad porabo materialov za zdravstveno nego in oskrbo je potekal
na področju uvajanja manšet za enkratno uporabo za merjenje
krvnega pritiska.
Porabo materialov (razkužil in rokavic) spremljamo v skladu s
sklepom Strokovnega sveta zdravstvene nege in tako preverjamo
izvajanje navodil za uporabo. V pripravi podatkov sodelujemo
z Informacijskim centrom in Komercialnim sektorjem. Poročila
predstavimo vsem zainteresiranim skupinam in posameznikom.
Povečali smo dostopnost stenskih razkuževalnikov za higieno rok
za potrebe preventive pred sezonskimi respiratornimi okužbami.
Že od leta 2006 spremljamo in analiziramo porabo potrošno
medicinskega materiala na področju zdravstvene in babiške
nege ter oskrbe, na katerega lahko delno ali v celoti lahko vpliva
medicinska sestra s sodelavci v timu.
V strokovnih komisijah za javna naročila je sodelovalo 165
medicinskih sester. Vzpostavili smo sistem kadrovanja v strokovne
komisije za pripravo strokovnih kriterijev za izvedbo javnih naročil
tako, da se obvezno vključi strokovnjaka medicinsko sestro za
obvladovanje okužb v vsako pripravo strokovnih kriterijev za vse
medicinsko potrošne materiale in opremo.
Splošna higiena prostorov in opreme
Organizirana je v 2/3 površin UKCL (180.000 m 2 ) v okviru
Oskrbovalnih služb, Službe za higieno prostorov in opreme in v
organizaciji higienskih enot na Ginekološki kliniki in na Kliniki za
infekcijske bolezni in vročinska stanja, ter v 1/3 površin (90.000 m 2 )
v izvajanju splošne higiene prostorov in opreme se vključuje zunanji
izvajalec preko javnega naročila. Vseh lokacij je 18 in samo
čiščenje vodovodnih pip (8.050) in merjenje temperature vode
na vodovodnih izlivkah zahteva velik časovni zalogaj v procesu
vzdrževanja splošne higiene prostorov in opreme. Pripravili smo
dokumentacijo za javni razpis in vključili tudi nove zgradbe v sistem
javnega naročila za čiščenje prostorov in opreme. Sprememba
bo vključevala tudi odgovorne osebe za nadzor na lokaciji in tudi
izredne nadzore iz strani sanitarnih inženirjev iz Službe za higieno
prostorov in opreme.
226

Koordiniranje nadzorov zdravstvene in okoljske
inšpekcije in reorganizacija služb za področje
vode in odpadkov
Osrednja vsebina nadzorov zdravstvene inšpekcije je bilo
področje neoporečne vode in področje odpadkov in tudi nadzor
nad navodili za preprečevanje okužb, kar je do septembtra 2010
koordinirala pomočnica glavne medicinske sestre za higiensko
epidemiološko področje.
Preventivni ukrepi nadzora nad pitno vodo v bolnišnici vključujejo
tako nadzorovano uporabo vseh vodnih virov, kar je organizacijsko
vezano na Tehnično vzdrževalno službo, ki tudi po novem
koordinira sodelovanje z zdravstveno inšpekcijo za področje vode.
Področje odpadkov kot del sistema splošne higiene, je po
septembru 2010 organizirano obvladovanje od strokovnih
sodelavcev v Službi za varnost in zdravje pri delu, kjer se
posodabljajo tudi navodila za razporejanje odpadkov po zahtevah
zdravstvene inšpekcije.
V letu 2010 smo realizirali tudi nabavo 430 košev za odpadke za
vse klinike UKCL in tako omogočili izvedbo ločevanja odpadkov
po zahtevah okoljske in zdravstvene zakonodaje. Uspešno smo
zaključili tudi javni razpis za plastične zabojnike za infektivne
odpadke.
Od številnih zahtev zdravstvene inšpekcije so potekale tudi
aktivnosti za izdelavo shem vodovodnega omrežja. Izpeljali smo
pilotsko pripravo sheme vodovodnega omrežja na Stomatološki
kliniki. Nadaljnja priprava shem vodovodnih inštalacij je sedaj v
delokrogu TVS.
Aktivnosti v zvezi z
Novo gripo in preventivnimi cepljenji
V okviru UKCL pa smo sodelovali v t.i. kriznem štabu in se skupaj s
SPOBO in Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja vključili
v realizacijo sklepov kriznega štaba za pandemsko gripo. Higieniki
na klinikah so sodelovali kot motivatorji in izvajalci preventivnih
cepljenj proti gripi.
Sodelovanje v skupinah za Strokovne nadzore
v zdravstveni negi in bolnišnični higieni, v skladu
s pravilnikom o internih strokovnih nadzorih.
Strokovni nadzori, ki potekajo v okviru službe za kakovost
vključujejo tudi področje Zdravstvene nege in oskrbe. Naša naloga
je, da vključujemo tudi nadzor nad higienskimi pravili ravnanja
izvajalcev na lokacijah, ugotavljamo prostorske in materialne
možnosti varnega delovanja in preprečevanja prenosa okužb.
Sodelovali smo pri evaluaciji korektivnih ukrepov strokovnega
nadzora na Inštitutu za radiologijo in na Ginekološki kliniki.
Vzpostavili smo sodelovanje higienikov pri strokovnih nadzorih
preprečevanja in obvladovanja okužb skupaj s SPOBO in konec
leta 2010 realizirali nadzor na vseh oddelkih Nevrološke klinike.
Vodenje kolegija higienikov UKCL
Člani kolegija so medicinske sestre, sanitarni inženirji,
fizioterapevti, rentgenski inženir, laboratorijski strokovnjak.
Vsi delujejo za področje preprečevanja in obvladovanja okužb.
Imamo mesečne sestanke in usklajujemo naloge in razrešujemo
dileme v zvezi z aktualnimi dogodki na področju obvladovanja
okužb. Udeležba na sestankih je povprečno 80 %. Sodelujemo
tudi v Komisiji za obvladovanje okužb in pri obnovi navodil za
spremljanje incidentov in navodil za ravnanje z bolniki in kontakti
z bolniki s pljučno TBC.
Izobraževanje kadrov iz osnov higiene v bolnišnici
Redno smo vključeni v izobraževanje kadrov v zdravstveni negi
in oskrbi in v uvodnih seminarjih za vse novozaposlene v UKCL.
V letu 2010 smo reorganizirali uvajalni program bolnišnične
higiene in preprečevanja okužb za diplomirane medicinske sestre
in ponovno smo bili soorganizatorji podiplomskega izobraževanja
na MF iz bolnišnične higiene za medicinske sestre, sanitarne
inženirje, fizioterapevte, radiološke inženirje in zdravnike, kar je
prispevek h kakovosti in varnosti pacientov tudi v UKCL. V letu
2010 je zaključilo šolanje 17 slušateljev na podiplomskem tečaju
iz bolnišnične higiene za medicinske sestre. Sodelovali smo tudi
v izobraževanju oskrbovalk – kurirjev in gospodinj na klinikah,
prostovoljcev in čistilk ter v programih interkliničnih seminarjev
in na strokovnih srečanjih medicinskih sester in sanitarnih
inženirjev. Posamezne kolegice so se vključile tudi v projekt Čili
za delo in izobraževanje tudi uspešno zaključile. Varovanje zdravja
zaposlenih je tudi del delokroga higienika na lokaciji, saj tudi
redni sistematski pregledi zaposlenih potekajo v koordinaciji
medicinskih sester za obvladovanje okužb-higienikov. Ob tem
smo zaznali problematiko premajhnih kapacitet KIMDPŠ – ne
moremo zadostiti zakonodaji, ki narekuje vsakoletne preventivne
zdravstvene preglede za večino naših zaposlenih. Pogrešamo
organizirana izobraževanja s področja osnov higiene v bolnišnici
za novo zaposlene zdravnike in specializante medicine, ki
prihajajo v različna delovna okolja v UKCL.
227

Slika: Samolepilni plakat Umivanje rok so medicinske sestre za
prepečevanje okužb – higieniki namestili na 1.300 mestih –
sanitarnih prostorih po vseh klinikah UKCL.
Ukinjajnje aparatov za pitno vodo, kjer je
dostopnost vode iz neoporečnih vodovodnih pip
Zaradi neustreznih rezultatov vzorcev vode in površin aparatov
za pitno vodo smo se odločili, da zmanjšamo število aparatov
za pitno vodo z upoštevanjem kriterija dostopnosti pitne vode iz
drugih virov in ob upoštevanju zanesljivega sprotnega vzdrževanja
čistosti vodovodnih pip in aparatov. Preko članov Kolegija
higienikov smo postopoma ukinjali aparate za vodo iz prvotnega
števila 370 aparatov na sedanje število 236. Zmanjšali smo
porabo plastičnih kozarcev in povečali nadzor nad vzdrževanjem
čistosti aparatur.
Projekt ravnanja z odpadki
V projektu ravnanja z odpadki smo dopolnili opremo zbiralnih
mest s koši na kolesih za ločevanje odpadkov. Sistemsko
ločevanje odpadkov je bilo uvedeno že v letu 2009 in je bilo v letu
2010 dopolnjeno z zbiranjem pisarniškega papirja za razrez na
vseh enotah UKCL. Povprečna količina infektivnih odpadkov na
pacienta na dan je 2.8 kg, kar je v skladu s podatki univerzitetnih
bolnišnic v EU. Izpeljali smo dodatne učne delavnice na temo
higiene rok, uporabe varovalnih sredstev in Ravnanja z odpadki v
UKC Ljubljana na vseh klinikah in oddelkih.
Pripravljali smo plakat s podrobnimi informacijami o ravnanju z
odpadki, ki je v zaključni fazi in bo izdan v prvih mesecih 2011 za
potrebe informiranja zaposlenih v delovnem okolju.
Sklepna misel
Po podatkih SPOBO se je povečalo število pacientov z
večkratno odpornimi bakterijami. Higieniki to povezujemo tudi
s pomanjkanjem kadra in varčevalnimi ukrepi (zmanjševanje
stroškov za materiale za enkratno uporabo). Nedosledno
zagotavljanje izolacijskih pogojev zaradi prezasedenosti
posameznih bolniških sob in pomanjkanje kadra je kronično
prisoten problem. Opažamo, da je nedosledno jemanje nadzornih
kužnin tudi posledica zmanjševanja stroškov preiskav. Ponovno
želimo opozoriti na potrebo po odgovornem zdravniku za
obvladovanje bolnišničnih okužb na klinikah, kar bi prav gotovo
vplivalo na izboljšanje kazalnikov povezanih s preprečevanjem in
obvladovanjem okužb.
228

10.
Obvladovanje
uporabe zdravil
in potrošno
medicinskega
materiala
10.1. Komisija za zdravila UKCL
Naloge komisije za zdravila
• sodelovanje v postopkih zagotavljanja sodobnega izbora
zdravil za zdravljenje in/ali preprečevanje bolezni na osnovi
njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kvalitete in
farmakoekonomskih dejavnikov;
• spremljanje in predlaganje ukrepov za uvajanje sodobnih
načel kakovostne farmakoterapije;
• oblikovanje minimalnih standardov za sodobno informiranje
ter izobraževanje vseh strokovnih profilov, ki se pri svojem
delu srečujejo z zdravili;
• sodelovanje pri detekciji kritičnih mest v postopkih ravnanja z
zdravili in pri preprečevanju napak pri uporabi zdravil;
• spremljanje neželenih učinkov zdravil (poročila);
• spremljanje porabe zdravil v UKC (KC, klinični oddelki,
primerjava z drugimi bolnišnicami v Sloveniji in v tujini – zlasti
najpogosteje predpisanih zdravil ter nekaterih posebnih
skupin (biotehnološka zdravila, narkotiki, zdravila za redke
bolezni, antidoti, antibiotiki, draga zdravila, v Sloveniji
neregistrirana zdravila);
• sodelovanje v nacionalnih programih obvladovanja stroškov
za zdravila;
• sodelovanje v postopkih za javne razpise zdravil.
229

Sestava
Komisijo sestavljajo specialisti medicinskih vej, farmacevti in
ekonomisti z dodatnimi funkcionalnimi znanji s področja klinične
farmakologije, klinične farmacije in farmakoekonomike.
Komisija je pri obravnavi specifične tematike povabila k
sodelovanju tudi druge strokovnjake.
Nova zdravila na listi UKC Ljubljana
KZKC je dodatno poostrila kriterije za uvrstitev na listo in se
osredotočila predvsem na zdravila, ki pomenijo bistveno dodatno
vrednost pri farmakoterapiji.
Tudi v letu 2010 smo veliko pozornosti posvetili tudi farmakoekonomskim
podatkom.
Dopolnili smo naslednje dokumente:
• predlog standardiziranega postopka za zdravila posebnega
pomena z natančnimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji,
spremljanjem (ne)učinkovitosti in zapletov.
• dopolnilo Pravilnika/poslovnika KZKC (z navodili za
obravnavo doniranih zdravil);
• dopolnitev novih smernic za postopek razvrščanja
predlaganih novih zdravil na listo UKC;
Dopolnili smo seznam učinkovin oz. zdravil, ki naj bi bile v UKC
pod posebnim nadzorom, tako glede odobrenih indikacij, pravilne
uporabe, kakor tudi glede stalnega nadzora cen in skupnih
stroškov (npr. biološka zdravila, zdravila za zdravljenje redkih
bolezni, nizkomolekularni heparini, nespecifični imunoglobulini,
albumini, setroni, eptakog alfa (NovoSeven). Rezervni antibiotiki,
novi antimikotiki, infuzijske raztopine …). Na ta seznam smo
dodali še rentgenska kontrastna sredstva.
9.1.4. Komisija in javni razpisi zdravil
Za potrebe javnih razpisov v UKC smo oblikovali skupine
farmacevtskih paralel in skupine primerljivih zdravil. Nova
metodologija je pokazala, da je v posameznih primerih možno
doseči velike prihranke (do 70 %), ne da bi pri tem okrnili kvaliteto
zdravljenja ali varnost bolnikov. Na žalost od nekaterih kliničnih
oddelkov nismo dobili podpore, pa tudi nobenih znanstveno
podprtih dokazov, da bi novi način kakorkoli ogrožal strokovno
delo ali varnost bolnikov.
Komisija je pri razvrščanju novih zdravil na listo upoštevala
predvsem načela:
• novo zdravilo je bistveno bolj učinkovito od predhodnih
zdravil,
• novo zdravilom je bistveno varnejše od predhodnih,
• razmerje učinkovitosti in varnosti je ugodnejše,
• novo zdravilo izkazuje tudi stroškovno učinkovitost,
• predlagano zdravilo je ob primerljivi učinkovitosti in varnosti
tudi ekonomsko ugodnejše.
Vedno pogosteje so nova zdravila resda nekoliko bolj učinkovita,
vendar pa nesorazmerno dražja od predhodnih. V takih primerih je
KZKC zdravilo uvrstila na listo le za močno zožane indikacije in/ali
posamezne bolnike, ki cenejših zdravil niso prenašali oz. so bila
zanje kontraindicirana.
Skupna poraba novih zdravil na bolnišnični listi je bila v letu 2010
razmeroma majhna, vendar je za večino od njih pričakovati porast
stroškov v naslednjih letih.
Poseben primer so bila biološka zdravila, katerih poraba naglo
narašča. Pričakovani zdravilni učinki pogosto ne dosegajo
vrednosti, ki so bile ugotovljene v kliničnih preskušanjih znotraj
skrbno izbranih populacij.
Biološko podobna zdravila (biosimilars), ki smo jih v letu 2010
uvrstili tudi na listo zdravil v UKC, so primerljivo učinkovita in
sprejemljivo varna. Kljub temu, da so ta zdravila v EU registrirana
po centraliziranem postopku, da so v klinični uporabi že več
let in da v EU ni bilo ugotovljenih nobenih klinično pomembnih
farmakovigilančnih zapletov, jih klinike zavračajo ali pa uvajajo le
v simboličnem majhnem obsegu.
Komisija je v 2010 odobrila le 13 inovativnih zdravil z novimi
učinkovinami, vendar z določenimi omejitvami predpisovanja.
Odobrenih je bilo še 96 identov za alergene, ki pa stroškovno ne
pomenijo povečanja porabe, temveč le zamenjavo za podobne
pripravke, ki smo jih uporabljali že v preteklosti. Veliko (120)
novih identov pa izvira iz javnega razpisa, na katerem so bile
izbrane cenejše paralele. Komisija je pri kriterijih za razpis
vztrajala na zahtevi, da se izmed več enakovrednih zdravil izbere
samo najcenejšega in ne več paralel s ceno najcenejše. Ob
sočasnih zaostrenih pogojih za primerljiva zdravila so bili skupni
učinki razpisa pozitivni.
V letu 2010 je bilo skupno dodeljenih še 481 identov, od tega 120
zaradi javnega razpisa (za učinkovine, ki so sicer že bile na listi),
55 zaradi donacij in 44 zaradi naturalnega rabata. 166 dodatnih
identov predstavlja le zamenjave za podobne pripravke zaradi
uskladitve jakosti, oblike, pakiranja itd.
Donirana zdravila so dobila le začasni ident.
Ostale vloge so bile zavrnjene ali odložene do pridobitve dodatne
dokumentacije oz. farmakoekonomskih podatkov.
230

Komisija in javni razpisi zdravil
Zadnji razpis še ni povsem zaključen, vendar preliminarni rezultati
kažejo, da je Komisija v tesnem sodelovanju z lekarno, komercialno
službo in ekipo za javne razpise pomembno prispevala k znižanju
stroškov za zdravila, ki v letu 2010 verjetno ne bodo presegali
lanske porabe, kar lahko ocenjujemo kot uspešno ob upoštevanju
analitičnih napovedi iz tujine, da se poraba v univerzitetnih
bolnišničnih ustanovah letno povečuje za 10 do15 % letno.
Terapevtske smernice
KZKC je ob uvrstitvi na listo zahtevala, da morajo klinike, ki so
največji porabniki zgoraj navedenih zdravil, pripraviti natančne
terapevtske smernice za njihovo uporabo. Do sedaj je smernice
poslalo le malo klinik in še to samo za nekaj indikacij. Natančne
smernice omogočajo optimalno zdravljenje, zmanjšano tveganje
za napake, zmanjšanje stroškov za zdravila in notranji nadzor.
Na ta način lahko pomembno vplivajo na izboljšanje kvalitete
predpisovanja in zmanjšanje stroškov.
Seje
KZKC je imela v letu 2010 12 rednih sej ter številne izredne in ad hoc
sestanke. Posamezni člani KZKC smo imeli še vrsto neformalnih
informacijsko-konzultacijskih sestankov s predstojniki oz. drugimi
specialisti kliničnih oddelkov (nizkomolekularni heparini, setroni,
eritropoetini itd). več sestankov je bilo namenjenih tudi reševanju
resnejših farmakovigilančnih primerov.
KZKC je postopke uvrščanja novih zdravil na listo v skladu
s sodobnimi strokovnimi spoznanji zaostrila do skrajne, še
sprejemljive meje; nadaljnje omejevanje pogojev in obsega liste
pa bi vodilo v manj kvalitetno farmakoterapijo oz. zaostajanje
glede na druge primerljive bolnišnice v SLO in tujini.
Člani komisije so na sejah pogrešali ustrezno informacijsko
podporo, ki jo lahko zagotovi le dobra informacijska oprema,
nemoten dostop do relevantne literature podatkovnih zbirk in
tudi do (anonimiziranih) podatkov uporabe zdravil pri določenih
skupinah bolnikov. Na žalost je komisija naletela tudi na popolno
nepripravljenost sodelovanja oz. dostopa do kliničnih podatkov,
ki ne spadajo v kategorijo zaupnih podatkov.
Donirana zdravila
Člani KZKC so večkrat opozorili na potrebe po strokovnem nadzoru
tistih doniranih zdravil, ki po začetni uporabi doniranih vzorcev
UKC obvezujejo za nadaljevanje uvedenega zdravljenja kasneje.
Komisija podpira donacije in predlaga čim krajši postopek, vendar
morajo tudi ta zdravila dobiti soglasje.
Tudi za nova donirana zdravila morajo biti pripravljene jasne
smernice.
Donacije naj se po možnosti uporabljajo samo na enem oz. na čim
manj oddelkih, ki morajo biti dobro informirani o novem zdravilu.
KZKC je ugotavljala tudi primere kompeticije doniranih zdravil z
zdravili, ki so bila izbrana na javnem razpisu.
Še večji problem so predstavljala draga zdravila, ki jih je sponzor
zagotovil le za začetek zdravljenja, klinike za nadaljevanje
zdravljenja niso imele dovolj sredstev.
Cenik zdravil
Komisija ocenjuje, da cene v povprečju niso glavni vzrok za
zvečanje stroškov. Glavni vzrok povečanih stroškov za zdravila je
povečana količinska poraba nekaterih zdravil oz. skupin zdravil, ki
so že daljši čas na listi.
Poraba je v nekaterih primerih bistveno odstopala od tiste, ki so jo
predstojniki napovedali v vlogi za odobritev identa. Komisija nima
pooblastil, niti kadrovskih možnosti, da bi sproti nadzorovala in
preverjala notranje vzroke za povečano porabo znotraj kliničnih
oddelkov in predpisovanje v okviru sprejetih smernic. To je
predvsem redna naloga in odgovornost strokovnih kolegijev
oz. vodstev posameznih oddelkov oz. klinik. Pri tem je potrebno
pripomniti, da komisija ne razpolaga z nobenimi podatki, ki
bi nakazovali, da je količinsko zvečanje porabe posledica
neustreznega predpisovanja.
Podrobna strokovna in ekonomska analiza porabe zdravil bosta
predstavljeni v posebnem dokumentu.
Terapevtske smernice
Komisija tudi ugotavlja, da se ne upoštevajo sklepi Strokovnega
sveta UKCL, ki obvezujejo zdravnike UKC za poročanje o resnih
neželenih učinkih zdravil, za kar obstajajo vsi objektivni pogoji
(formular, navodila, možnost konzultacije) na spletnih straneh
UKC. Raziskave potrjujejo, da so neželeni učinki zdravil v najmanj
5 % vzrok za sprejem v naše bolnišnice, kar predstavlja tudi veliko
finančno breme.
231

Ovire za še bolj učinkovito
delovanje na področju zdravil
Ponovno se je pokazalo, da komisija kot skupina strokovnjakov
različnih strok oz. kot posvetovalno telo ne more izvajati
vseh nalog na področju klinične farmakologije in racionalne
farmakoterapevtike. UKCL po vzoru drugih bolnišnic v svetu (npr
AKH oz. katerekoli bolnišnice v EU, ki ima več kot 500 postelj)
nujno potrebuje specifično organizacijsko enoto, ki bi opravljala
izključno naloge s področja klinične farmakologije in terapevtike,
in tako zagotavljala strokovno podporo za racionalno uporabo več
kot 2500 zdravil, kolikor jih je trenutno na listi UKC. Pripravljen
je bil podrobnejši elaborat za ustanovitev take enote, kar je leta
2008 podprl s sklepom tudi Strokovni svet UKC. Zdravila so zelo
pomemben dejavnik v postopkih zdravljenja, hkrati pa stroški zanje
dosegajo že cca 45 mio EUR! Naloge klinične farmakologije se ne
prekrivajo z nalogami klinične farmacije, s katero pa ima številne
skupne točke. Obe dejavnosti pa lahko pomembno prispevata k
optimalni uporabi in varnosti zdravil. Stroški za zdravila v 2010
in rezultati javnih razpisov pa dokazujejo, da lahko klinična
farmakologija pomembno prispeva k obvladovanju stroškov za
zdravila in da prihranki večkratno presegajo stroške za delovanje
take strokovne enote. Odlašanje z vzpostavitvijo enote za klinično
farmakologije je strokovno in ekonomsko neopravičljivo.
Zaključek
Komisija za zdravila je v letu 2010, upoštevajoč okoliščine, v
katerih je delovala, uspešno opravila začrtane naloge. Z okrepitvijo
strokovnih služb in ob dobri informacijski podpori je možno delo
še izboljšati.
Natančnejša primerjalna analiza porabe po posameznih
farmakoterapevtskih skupinah in po učinkovinah posebnega
pomena bo predstavljena v ločenem poročilu lekarne in komisije.
232

10.2. Komisija za antibiotike
Komisija za antibiotike se je v letu 2010 sestala na treh sestankih.
Sprejeti sklepi in njihova realizacija so prikazani v tabeli.
Komisija je v letu 2010 na sestankih redno spremljala porabo
protimikrobnih zdravil in bakterijsko odpornost po oddelkih.
Ob tem je ugotavljala, da je ukrep omejevanja predpisovanja
cefalosporinov, za katerega se je Strokovni svet UKCL na predlog
komisije zaradi naraščanja okužb z bakterijami, ki izločajo
ESBL, odločil konec leta 2009, učinkovit. Do zmanjšanja
porabe cefalosporinov je prišlo na večini enot UKCL. Konec leta
2010 je na nekaterih enotah prišlo do nakazanega zmanjšanja
pogostnosti okužb s Klebsiella pneumoniae ESBL. Vsi podatki
še niso analizirani, saj analiza zaradi tega, ker do nedavnega ni
bilo znano število bolniškooskrbnih dni v UKCL. Z ukrepom bomo
v UKCL do podrobne analize nadaljevali. V celoti so se v letu
2010, v primerjavi z letom 2009, stroški za protimikrobna zdravila
nekoliko znižali, poraba pa je, izražena v definiranih dnevnih
dozah (DDD) na 100 BOD, nekoliko narasla. Podatke o porabi v
DDD na 100 BOD bo potrebno zaradi nezanesljivosti podatka o
BOD še preveriti.
Obnovili smo naročilnico za rezervne antibiotike, ki bo omogočala
natančnejši zajem informacij o indikaciji za predpisan antibiotik.
Določili smo stalno mesto, kjer bodo v skladu z dogovorom
objavljeni podatki o občutljivosti bakterij v UKCL, ki jih pripravlja
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo. Podatki bodo dostopni
v rubriki SPOBO.
Sklepi Komisije za antibiotike in njihova realizacija
Tabela 100: Sklepi sestankov Komisije za antibiotike
SKLEP
Podatki o občutljivosti bakterij se objavijo v rubriki Zdravila iz katere pa je že takoj, ko je
odpremo razvidno, katere so njene vsebine vključno s podatki o rezistenci. Dostopnost
bomo kasneje še spremljali.
V lekarni UKC Ljubljana pregledajo situacijo glede KO za kardiovaskularno kirurgijo,
člani komisije pa pregledajo porabo po enotah, ki jih predstavljajo, zato da bi ugotovili
morebitne nepravilnosti pri zbiranju podatkov in da bi kolege opozorili na povečevanje
porabe na določenih oddelkih.
Mag. Jenko in prof. Beovićeva uredita predloge za spremembe in izboljšave in novo
verzijo predloga pošljeta članom komisije v najkrajšem času in popravljeno verzijo
pošljeta članom Komisije za antibiotike. Predlog bo poslan tudi zdravnikom Klinike za
infekcijske bolezni in vročinska stanja.
V tem letu bo Komisija pripravila poseben projekt za kirurško protimikrobno profilakso.
Podatki o občutljivosti bakterij v letu 2008 in 2009 bodo z razdelitvijo po oddelkih
objavljeni na intranetni strani UKC Ljubljana, Inštitut za mikrobiologijo bo poslal dopis
z informacijo o občutljivosti vsem predstojnikom posameznih enot, pri katerih posebej
spremljamo občutljivost in sicer za UKC v celoti in za njihovo enoto. Strokovni direktorici
UKC Ljubljana bodo poslani podatki v celoti. Komisija za antibiotike bo s sodelovanjem
z Inštitutom za mikrobiologijo in SPOBO pripravila predstavitve s predlogi ukrepov za
izboljšave po posameznih oddelkih po dogovoru in glede na interes oddelkov.
Komisija za antibotike zaprosi IKKB za ponovno uvedbo določanja serumskih
koncentracij amikacina in uvedbo določanja serumskih koncentracij vorikonazola.
Ob tem predlagamo, da se upoštevajo naslednje mejne vrednosti:
• Gentamicin: najnižja koncentracija (pred novim odmerkom): < 2 μmol/l
• Amikacin: najnižja koncentracija (pred novim odmerkom): < 2 μmol/l
• Vorikonazol: terapevtsko območje med 1 in 5,5 mg/l (2,9 do 15,7 μmol/l)
REALIZIRANO
Podtaki se objavljajo na spletni strani UKC
v rubriki SPOBO vsakokrat, ko so podatki
obnovljeni, pa tudi v rubriki Novice.
Prof. Beovićeva se dogovori z IC, da se
podatki o porabi na KO za kardiovaskularno
kirurgijo zajemajo preko skladišča.
Nova naročilnica je v rabi na skoraj vseh
oddelkih UKC (nekateri uporabljajo še
staro) dokler ne bodo porabili zalog.
Projekt je predlagan kot terciarni projekt
Klinike za infekcijske bolezni in vročinska
stanja.
REALIZIRANO
IKKB je predlog zavrnil, ker za omenjeni
laboratorijski preiskavi nima tehničnih
možnosti.
233

10.3. Poročilo o obvladovanju porabe potrošno
medicinskega materiala, na katerega lahko delno
ali v celoti vpliva zdravstvena nega in oskrba
Z obvladovanjem stroškov potrošno medicinskih materialov, na
katere lahko vpliva zdravstvena nega in oskrba, smo celostno
pristopili v letu 2006. Vključili smo nadzor nad določenimi
materiali, ki smo jih ocenili kot velike po vrednosti ali izstopajo
po porabi na kos in tako zaradi velike količinske porabe pomenijo
večji strošek ali v osnovni enoti presegajo vrednost 10 000 eurov.
Obvladovanje pomeni usklajevanje potreb s strokovnimi kriteriji
za materiale. V strokovnih kriterijih upoštevamo tako primernost
materiala, obliko, velikost, količino in način pakiranja, upoštevamo
higienske zahteve in ekonomske ter ekološke kriterije.
Sledenje potrebam preko komisije za nove idente in usklajevanje
novosti z vsebinami standarda dela in s standardi vzdrževanja
materialov za večkratno uporabo.
Uvedli smo sistematičen način seznanjanja zaposlenih z novimi
materiali. Seznanili smo jih z reklamacijskimi postopki, o protokolih
za naročanje materiala, shranjevanju in evidentiranju ter o urejanju
šifrantov. Nadzor nad standardno izvedbo postopkov in posegov
poteka v sodelovanju s številnimi posamezniki in skupinami v
koordinaciji ter podpori Strokovnega sveta zdravstvene in babiške
nege ter oskrbe in predvsem Kolegija higienikov UKCL, ki je odigral
pomembno vlogo pri realizaciji uvajanja novosti v prakso.
Tabela 101: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2009 in 2010
Vrsta materiala
Skupaj potrošno
medicinski material
2009
vrednost v EUR
2010
vrednost v EUR
skupna razlika
vrednosti v EUR
(2009 in 2010)
INDEKS
vrednosti
(2009 in 2010)
skupno
število
identov
št. novih
identov
v letu 2010
% zamenjav
identov
22.940.256,00 23.194.228,00 253.972,00 101,11 4.188 696 17
Tabela 102: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2009 in 2010, glede na prisotne idente v letu obravnave.
Obdobje
prometa
Število
identov
2009
vrednost v EUR
2010
vrednost v EUR
vrednost
(količine 2010,
zadnja DBC cena
dec. 2009)
skupna razlika
vrednosti v EUR
(2009 in 2010)
indeks
vrednosti
zaradi
spremembe
cene
indeks
vrednosti
zaradi
spremembe
količine
indeks
vrednosti
(2009 in 2010)
2009 in 2010 2.753 22.096.134,00 21.160.178,00 21.459.051,00 -935.956,00 98,61 97,16 95,76
2009 739 844.122,00 0 0 -844.122,00
2010 696 0 2.034.050,00 2.016.860,00 2.034.050,00
SKUPAJ 4.188 22.940.256,00 23.194.228,00 23.475.910,00 253.972,00 101,11
V pregled so bile vključene naslednje skupine materialov po
nazivu klasifikacije v šifrantu materiala:
• 07 obvezilni material in material za oskrbo stome,
• 11 medicinski material za enkratno uporabo,
• 12 kontaktna embalaža iz lekarne,
• 14 medicinski pribor za večkratno uporabo,
• 18 razkužila in sredstva za nego rok,
• 19 lekarniško trgovsko blago.
234

Podatke o vrednosti dejanske porabe v primerjavi 2009 in 2010
za UKC smo sistematično pregledali. Vseh identov v analiziranih
skupinah je 4.188. Novih identov je bilo v letu 2010 696, kar je
17 % vseh obravnavanih. Skupna vrednost porabe odstopa za
1,11 % (indeks 101,11), nominalno za 253.972,00 EUR več.
Vrednost porabe v letu 2009 je bila 22.940.256,00 EUR, v letu
2010 pa 23.194.228,00 EU.
Tako cene kot količine potrošno medicinskega materiala, ki je bil
prisoten v uporabi v obeh obravnavanih letih, so se znižale. Indeks
vrednosti za te materiale je 95,76.739 upuščenih materialov v letu
2009 je dosegalo vrednost 844.122,00 EUR, novi materiali v letu
2010, teh je bilo 696, pa so bili vredni 2.034.050,00 EUR. To je
prineslo skupno razliko v vrednosti 253.972,00 EUR več in indeks
vseh materialov v uporabi v obeh obravnavanih letih je 101,11.
Povzetek
Kljub manjšanju količinske porabe, so stroški v letu 2010 večji za
1,11%, na račun sodobnejših, kvalitetnejših in nekoliko dražjih
materialov.
Podrobneje smo pregledali skupino materialov, kjer je razlika v
dejanski vrednosti porasla. To je skupina 11, medicinski materiali
za enkratno uporabo.
Ker je v tej skupini kar 2.809 identov, smo jih razvrstili po področju
uporabe v smiselne podskupine: 11A – materiali, ki so vezani na
OP področje, 11B – materiali, ki so vezani na bolnike v intenzivni
negi in intenzivni terapiji, podskupina 11C vključuje pripomočke
za nego bolnika, 11D je skupina rokavic, 11E vključuje anestezijski
material in material za respiratorno terapijo, 11F so drugi
pripomočki, 11G sterilizacija in 11H material za endoskopijo.
Skupna vrednost porabe v skupini 11, Medicinski material
za enkratno uporabo, odstopa za 2,59 % (indeks 102,59),
nominalno za 484.961,00 EUR več. Vrednost porabe v letu 2009
je bila 18.698.545,00 EUR, v letu 2010 pa 19.183.505,00 EUR.
Tabela 103: Poraba potrošno medicinskega materiala na nivoju UKC v letih 2009 in 2010
skupina
potrošno medicinski material
2009
vrednost v EUR
2010
vrednost v EUR
skupna razlika
vrednosti v EUR
(2009 in 2010)
indeks
vrednosti
(2009 in 2010)
št.
identov
št. novih
identov
v 2010
%
zamenjav
identov
11A OP material 4.975.648,00 5.043.502,00 67.855,00 101,36 637 94 15
11B
Intenzivna nega in
intenzivna terapija
9.275.059,00 9.317.199,00 42.141,00 100,45 1.403 207 15
11C Pripomoček za nego bolnika 1.204.900,00 1.031.588,00 -173.312,00 85,62 156 55 35
11D Rokavice 737.742,00 1.073.192,00 335.449,00 145,47 117 35 30
11E
Anastezijski material,
respiratorna terapija
1.783.889,00 2.014.044,00 230.155,00 112,90 314 42 13
11F Drugi pripomočki 208.249,00 195.410,00 -12.840,00 93,83 28 7 25
11G Sterilizacija 267.466,00 266.593,00 -873,00 99,67 40 3 8
11H Endoskopija 245.592,00 241.977,00 -3.614,00 98,53 114 30 26
11
Medicinski material
za enkratno uporabo
18.698.545,00 19.183.505,00 484.961,00 102,59 2.809 473 17
07
Obvezilni material in
material za oskrbo stome
1.842.906,00 1.784.822,00 -58.084,00 96,85 568 55 10
12 Kontaktna embalaža iz lekarne 638.977,00 590.536,00 -48.441,00 92,42 118 20 17
14
Medicinski pribor za
večkratno uporabo
846.959,00 793.059,00 -53.900,00 93,64 598 139 23
18 Razkužila in sredstva za nego rok 871.718,00 805.719,00 -65.999,00 92,43 66 4 6
19 Lekarniško trgovsko blago 41.151,00 36.587,00 -4.564,00 88,91 29 5 17
SKUPAJ 22.940.256,00 23.194.228,00 253.972,00 101,11 4.188 696 17
235

Graf 23: Razlika v vrednosti porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 glede na leto 2009 za skupaj 253.972,00 EUR, za 1,11 %.
11A OP material
11B Intenzivna nega in intenzivna terapija
11C Pripomoček za nego bolnika
11D Rokavice
11E Anastezijski material, respiratorna terapija
11F Drugi pripomočki
11G Sterilizacija
11H Endoskopija
11 Medicinski material za enkratno uporabo
07 Obvezilni material in material za oskrbo stome
12 Kontaktna embalaža iz lekarne
14 Medicinski pribor za večkratno uporabo
18 Razkužila in sredstva za nego rok
19 Lekarniško trgovsko blago
V nominalni vrednosti najbolj odstopa skupina materiala 11,
medicinski material za enkratno uporabo v vrednosti 484.961,00
EUR s podskupino 11D, rokavice v vrednosti 335.449,00 EUR.
Sledijo ji podskupine 11E, anestezijski material in materiali
za respiratorno terapijo v vrednosti 230.155,00 EUR, 11A,
operacijski material v vrednosti 67.855,00 EUR ter 11B,
intenzivna nega in intenzivna terapija v vrednosti 42.141,00 EUR
več v primerjavi z letom 2009.
Vrsta in poraba teh materialov je vezana na doktrino zdravljenja in
zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre imajo samo manjši vpliv na
porabo materialov. Lahko samo optimizirajo postopke in procese,
ki jih narekujejo bolnikove potrebe, tako da izvajajo postopke po
sprejetih standardih zdravstvene nege, preko dokumentiranja
porabe materialov. Vsi strokovni nadzori v zdravstveni negi imajo v
protokolu spremljanje porabe materialov.
material za oskrbo stome v vrednosti 58.084,00 EUR, v skupini
14 medicinski pribor za večkratno uporabo v vrednosti 53.900,00
EUR, v skupini 12 kontaktna embalaža iz lekarne v vrednosti
48.441,00 EUR in v skupini 19 lekarniško trgovsko blago v
vrednosti 4.564,00 EUR.
Povečano in zmanjšano vrednost porabe potrošno medicinskega
materiala v letu 2010 po vrednosti in procentnem deležu
prikazujeta graf 24 in graf 25.
V skupini 11, medicinski material za enkratno uporabo so imele
zmanjšano porabo podskupine 11C, pripomoček za nego bolnika
v vrednosti 173.312,00 EUR, 11F drugi pripomočki v vrednosti
12.840,00 EUR, 11H endoskopija v vrednosti 3.614,00 EUR in
11G sterilizacija v vrednosti 873,00 EUR. Upad porabe materialov
smo zasledili tudi v skupinah 18 razkužila in sredstva za nego rok
v vrednosti 65.999,00 EUR, v skupini 07 obvezilni material in
236

Graf 24: Povečana vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 po vrednosti in procentnem deležu od skupaj 675.00,00 EUR.
11B — intenzivna nega in intenzivna terapija 42.141,00
11A — OP material 67.855,00 EUR
10 %
6 %
11D rokavice 335.449,00 EUR
50 %
34 %
11E — anastezijski material,
respiratorna terapija, 230.155,00 EUR
Graf 25: Zmanjšana vrednost porabe potrošno medicinskega materiala v letu 2010 po vrednosti in procentnem deležu od skupaj -421.628,00 EUR.
19 — lekarniško trgovsko blago; -4.564,00; -1% 11F — drugi pripomočki; -12.840,00 EUR
11H — endoskopija; -3.614,00 EUR; -1 %
12 — kontaktna embalaža iz lekarne; -48.441,00 EUR
3 %
11 %
14 — medicinski pribor za večkratno uporabo;
-53.900,00 EUR
13 %
41 %
14 %
07 — obvezilni material in material za
oskrbo stome; -58.084,00 EUR;
11C — pripomoček za nego bolnika;
-173.312,00 EUR
16 %
18 — razkužila in sredstva za nego rok;
-65.999,00 EUR
237

Tabela 104: Poraba materialov po predmetih obravnave, ki presegajo razliko v vrednosti nad 50.000,00 EUR na nivoju identa v UKC v letih 2009 in 2010
skupina
naziv predmeta dela
zadnja DBC
cena dec.
2009
2009 2010 skupna razlika
zadnja DBC
vrednosti
količina vrednost v EUR cena dec. količina vrednost v EUR
v EUR
2010
(2009 in 2010)
indeks
vrednosti
(2009 in
2010)
11D
rokavice preisk. lateks
nester. M gladke brez pudra
0,0000 0 0 0,0719 4.057.905 291.763,00 291.763,00
11B
sistem za krvavo merjenje
art/ven + vzorec
0,0000 0 0 54,1200 3.580 193.750,00 193.750,00
11D
rokavice preisk. lateks
nester. L gladke brez pudra
0,0000 0 0 0,0719 2.203.500 158.432,00 158.432,00
11E senzor bis quatro 43,2240 2.025 87.529,00 43,2240 5.077 219.448,00 131.920,00 250,72
11D
rokavice preisk. lateks
nester. M grobe brez pudra
0,0000 0 0 0,0431 1.884.109 81.205,00 81.205,00
11B
sistem za krvavomerjenje in
vzorec MX9615H002C2
0,0000 0 0 30,9600 2.573 79.660,00 79.660,00
11C
predloga posteljna
60 x 90 cm
0,1790 105.200 18.831,00 0,1590 558.250 88.762,00 69.931,00 471,36
11A
centrimag vad kit +
chalise priming circuit
6.000,00 17 102.000,00 6.000,00 27 162.000,00 60.000,00 158,82
11E senzor bis bilateralni 98,10 681 66.806,00 98,10 1.279 125.470,00 58.664,00 187,81
11D
rokavice preisk. lateks
nester. S gladke brez pudra
0,0000 0 0 0,0396 1.347.000 53.341,00 53.341,00
SKUPAJ razlika vrednosti
nad 50.000,00 EUR
275.166,00 1.453.831,00 1.178.665,00 528,35
V primerjavi izdanega blaga v letih 2009 in 2010 je razlika v
vrednosti po posameznih materialih presegla 50.000,00 EUR .
Presežki so nastali:
• zaradi dodajanja določenih velikosti potrošnih materialov za
posamezne specialnosti na pediatričnem področju,
• spremembe pri dobaviteljih, ukinitvah določenih nabavnih
poti in podražitvi surovin npr: rokavica-nesterilna
preiskovalna,
• dodajanje materialov v letu 2009 (pribor za harmonični
skalpel, razkužilni robčki za površine, sistem za
avtotransfuzijo, plašč operacijski, brizge)
• zaščite proti novi gripi (rokavica-nesterilna preiskovalna).
V primerjavi izdanega blaga v letih 2009 in 2010 je zmanjšana
vrednost porabe po posameznih materialih pod 50.000,00 EUR.
Razlika v zmanjšani vrednosti je na nekaterih klasifikacijah zaradi:
• zamenjave materialov z novimi v letu 2010 in zaradi
zmanjšanja števila bolnišnično oskrbnih dni za 13 %.
Največjo povečano vrednost porabe potrošno medicinskega
materiala v letu 2010 je imela podskupina 11D, rokavice, v
vrednosti 335.449,00 EUR.
238

Tabela 105: Poraba materialov po predmetih obravnave, ki presegajo razliko v vrednosti pod - 50.000,00 EUR na nivoju identa v UKC v letih 2009 in 2010
skupina
naziv predmeta dela
zadnja DBC
cena dec.
2009
2009 2010
količina
vrednost
v EUR
zadnja DBC
cena dec.
2010
količina
vrednost
v EUR
skupna razlika
vrednosti v EUR
(2009 in 2010)
indeks
vrednosti
(2009 in
2010)
11B
sistem za vzpo. invaz.
mer. tlaka art/ven za jem. 54,2814 4.797 260.388,00 54,2759 2.118 114.956,00 -145.432 44,15
kr.-stojalo
11D
rokavica preisk. lateks
nester.brez pudra M gladka
0,0310 5.167.300 160.186,00 0,0310 831.700 25.783,00 -134.404 16,10
11C
podloga posteljna basic
60 x 90cm
0,1897 460.380 87.334,00 0,1897 150 28,00 -87.306 0,03
11C
krpica za umivanje iz
vlaknovine 60 x 36 cm
0,0811 4.086.300 331.399,00 0,0616 4.116.500 253.576,00 -77.823 76,52
11D
rokavica preisk. lateks
nester.brez pudra L gladka
0,0311 3.045.600 94.718,00 0,0310 586.500 18.182,00 -76.537 19,20
11B
sistem za suho gretje inf.
in tras.tekočin in krvi
44,1120 6.240 275.259,00 31,8000 6.780 215.604,00 -59.655 78,33
11B
sistem za vzp. invaz. mer.
3-tlak.preko stojala-
74,8770 830 62.148,00 74,8770 58 4.343,00 -57.805 6,99
jem. krvi
11D
rokavica preisk. lateks
nester.brez pudra M
0,0305 2.053.900 62.644,00 0,0305 248.700 7.585,00 -55.059 12,11
digitil groba
11E
nebulizer RT bronhialni
odrasli, 1473
4,4280 13.370 59.202,00 4,1160 1.960 8.067,00 -51.135 13,63
11A trokar EM 11 mm, K11LT 140,5133 912 128.148,00 140,5125 552 77.563,00 -50.585 60,53
SKUPAJ razlika vrednosti pod
-50.000,00 EUR
1.521.427,00 725.688,00 -795.739 47,70
Tabela 106: Količinska poraba rokavic na nivoju UKC v letih 2009 in 2010
vrsta rokavic
glede na uporabo
št. oskrbnih
dni
2009 2010
količina
v kosih
količina kosov/
oskrbni dan
št. oskrbnih
dni
količina v
kosih
količina kosov/
oskrbni dan
razlika
količine
indeks
količine
indeks
oskrbnih
kirurške 591.938 1.022.230 1,7 515.358 996.610 1,9 -25.620 97,49 87,06
preiskovalne 591.938 15.356.350 25,9 515.359 14.898.523 28,9 -457.827 97,02 87,06
za posebne namene 591.938 229.740 0,4 515.360 215.192 0,4 -14.548 93,67 87,06
UKC 591.938 16.608.320 28,1 515.358 16.110.325 31,3 -497.995 97,00 87,06
239

Pri podrobnejši analizi grupe 11D, rokavice, ugotavljamo, da je
količinska poraba vseh rokavic manjša za 3 %. Oskrbnih dni je bil
v letu 2010 za 13 % manj kot v letu 2009.
Graf 26 in 27 prikazujeta razmerje porabe različnih vrst rokavic, ki
je v obeh letih podoben. Poraba preiskovalnih rokavic na oskrbni
dan je bila v letu 2009 28, v letu 2010 pa 31 rokavic. V letu 2010
se je na en oskrbni dan porabilo 3 kose rokavic več kot v letu
2009.
Graf 26: Poraba rokavic na oskrbni dan v letu 2009
1 % rokavice za posebne namene — 0,4 na oskrbni dan
6 % kirurške rokavice — 1,7 na oskrbni dan
6 %
93 % preiskovalne rokavice —
25,9 na oskrbni dan
93 %
Graf 27: Poraba rokavic na oskrbni dan v letu 2010
1 % rokavice za posebne namene — 0,4 na oskrbni dan
6 % kirurške rokavice — 1,9 na oskrbni dan
6 %
92 % preiskovalne rokavice —
28,9 na oskrbni dan
93 %
240

Tabela 107: Poraba rokavic glede na prisotne idente v letu obravnave na nivoju UKC v letih 2009 in 2010
obdobje prometa
število identov rokavic
1. 12. 2009 1. 12. 2010 skupna razlika vrednosti
vrednost v EUR vrednost v EUR v EUR (2009 in 2010)
indeks vrednosti
(2009 in 2010)
2009 in 2010 73 736.699,00 314.467,00 -422.232,00 42,69
2009 9 1.044,00 0 -1.044,00
2010 35 0 758.725,00 758.725,00
SKUPAJ rokavice 117 737.742,00 1.073.192,00 335.449,00 145,47
Tabela 108: Vrednostna poraba rokavic na nivoju UKC v letih 2009 in 2010
vrsta rokavic
glede na uporabo
povprečna
cena za kos
v EUR
2009 2010
vrednost
v EUR
povprečna
cena za kos
v EUR
vrednost
v EUR
razlika
povprečne
cene
indeks
povprečne
cene
skupna razlika
vrednosti
v EUR
(2008 in 2009)
indeks
vrednosti
(2008 in 2009)
kirurške 0,1955 199.814,00 0,2190 218.244,00 0,0235 112,03 18.430,00 109,22
preiskovalne 0,0327 501.600,00 0,0548 816.160,00 0,0221 167,71 314.560,00 162,71
za posebne namene 0,1581 36.328,00 0,1802 38.787,00 0,0221 113,99 2.459,00 106,77
UKC 0,0444 737.742,00 0,0666 1.073.192,00 0,0222 149,97 335.449,00 145,47
V letu 2010 je bilo uvedenih 35 novih identov rokavic. Z vrednostjo
758.725,00 EUR je poraba z novimi identi v letu 2010 presegla
celotno porabo iz leta 2009. Poleg tega je bilo za 314.467,00
EUR prometa s starimi identi rokavic. Tako je skupna vrednost
porabe rokavic s starimi in novimi identi 1.073.192,00 EUR, kar
je za 45,47 % več kot v letu 2009.
Izračunana povprečna cena za rokavico je v letu 2010 presega
0,02 EUR. V povprečju se je cena za rokavico povišala za 50 %.
V grupi 11E, anestezijski material in material za respiratorno
terapijo, so porasle količine materialov, ki so bili v uporabi tako
v letu 2009 kot tudi v letu 2010 za 10,87 %. Nekateri materiali
v tej grupi so se pocenili. V letu 2010 je v porabo prišlo 42 novih
materialov, 57 je bilo upuščenih. V skupnem znesku se je vrednost
povišala za 230.155,00 EUR, kar je 12,9 % glede na preteklo leto
2009.
Že v letu 2007 smo začeli s sistematičnim pristopom obvladovanja
porabe rokavic. Po izboru rokavic na javnem razpisu smo pristopili
k poučevanju pravilne uporabe rokavic preko glavnih medicinskih
sester, higienikov in pedagoških medicinskih sester z dodatnimi
informacijami o preprečevanju prenosa okužb. Obenem smo
pristopili k obvladovanju zalog materiala na oddelkih in analizirali
porabo rokavic v sodelovanju s Službo za poslovno informatiko
vsake štiri mesece.
Na drugem mestu povečane vrednosti porabe potrošno
medicinskega materiala v letu 2010 je podskupina 11E,
anestezijski material in material za respiratorno terapijo z
vrednostjo 230.155,00 EUR.
241

Tabela 109: Poraba v grupi 11E, anestezijski material in material za respiratorno terapijo, glede na prisotne idente v letu obravnave na nivoju UKC v letih
2009 in 2010.
obdobje
prometa
število
identov
grupe 11E
1. 12. 2009 1. 12. 2010 vrednost
(količine 2010,
zadnja DBC cena
vrednost v EUR vrednost v EUR dec. 2009)
skupna
razlika
vrednosti
(2009 in 2010)
indeks
vrednosti
zaradi
spremembe
cene
indeks
vrednosti
zaradi
spremembe
količine
indeks
vrednosti
(2009 in 2010)
2009 in 2010 215 1.714.184,00 1.869.847,00 1.903.892,00 155.663,00 98,21 110,87 109,08
2009 57 69.706,00 0 0 -69.706,00
2010 42 0 144.197,00 144.314,00 144.197,00
SKUPAJ 11E 314 1.783.889,00 2.014.044,00 2.048.206 230.155,00 112,90
Povzetek analize porabe potrošno medicinskega
materiala v letu 2009 in 2010, na katerega lahko delno
ali v celoti vpliva zdravstvena nega in oskrba.
Skupna vrednost porabe za leti 2009 in 2010 odstopa za 1,11 %,
nominalno za 253.972,00 EUR več. Vrednost porabe v letu 2009
je bila 22.940.256,00 EUR, v letu 2010 pa 23.194.228,00 EUR.
Zmanjšale so se količine, vrednostni porast je na račun višjih cen
novih materialov.
Sklepne misli:
Poraba materialov postaja merljivo obvladljiva. Materiali so bili
sistematično obravnavani preko odgovornih posameznikov in
skupin za pripravo strokovnih kriterijev.
Novi materiali so bili vpeljani v prakso preko strokovnih
in stroškovnih kriterijev, v intenzivnem sodelovanju preko
Strokovnega sveta zdravstvene in babiške nege ter oskrbe in
predvsem preko kolegija higienikov UKCL.
Podatki pridobljeni preko Komercialnega sektorja, Lekarne
ter Plansko analitske službe so bili analizirani v Službi za razvoj
poslovno informacijskega sistema, Zdravka Kopač in dopolnjeni
s komentarji Vodstva zdravstvene nege UKCL, Mojca Dolinšek,
pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za higiensko
epidemiološko področje.
Predlogi za nadaljnje korake:
1. Šifrant materialov je potrebno sistematično pregledovati
in urejati tudi za potrebe spremljanja in analiz za področje
zdravstvene nege in oskrbe s sodelovanjem pooblaščenih
predstavnikov ZNBN in oskrbe.
2. Ugotavljamo, da so določeni materiali uvrščeni v
neustrezne skupine oz. klasifikacije materialov ali pa so
celo nerazvrščeni, kar pa pomembno vpliva na prikazovanje
vrednosti posamezne klasifikacijske skupine.
3. Skupina 11, materiali za enkratno uporabo, je še vedno
neustrezno poimenovana in jo je potrebno preoblikovati
v nove skupine materialov, ki bodo bolje opredeljevale
materiale, s t.i. govorečimi naslovi skupin materialov. Oznaka
za uporabo materiala za enkratno oz. večkratno uporabo
mora biti izven poimenovanja klasifikacije. Za potrebe
analize je bilo potrebno smiselno grupirati materiale in vsaka
sprememba mora vsebovati soglasje uporabnikov in tudi
tistih, ki kontrolirajo sistem porabe.
4. Nadaljevali bomo s strokovnimi nadzori na področju
zdravstvene nege in oskrbe, kjer bomo intenzivno
pregledovali obvladovanje nabave in porabe preko WIN pisa.
5. V povezavi s Komercialnim sektorjem in Službo za razvoj
poslovno-informacijskega sistema bomo nadaljevali z rednim
sledenjem porabe materialov z namenom obvladovanja
stroškov in količin materialov, v skladu s kakovostno
obravnavo pacientov.
6. Sodelovanje strokovnjakov za preprečevanje in obvladovanje
okužb je potrebno že pri pripravi strokovnih kriterijev, pri
izboru materialov, pri uvajanju materialov v prakso in pri
sledenju načina uporabe, reklamacij in pregledu uporabe.
Nujna je kontinuiteta članov komisij, saj je kvalitetna priprava
dokumentov za javna naročila zelo pomembna. Kakovost
materialov vpliva na izvajanje postopkov in posegov,
vpliva tudi na preprečevanje okužb in na smotrno uporabo
materialov in pripomočkov.
242

11.
Sodelovanje
z drugimi
institucijami
Sodelovanje z institucijami iz držav EU
• Eurotransplant
• EBMT – European Bone Marrow Transplantation
• ELTR – European liver transplant registry
• European Renal Association-European Dialysis and
Transplant Association (ERA-EDTA).
• EARSS - European Antimicrobial Resistance Surveillance
System
• EUCAST - European Committee on Antimicrobial
Susceptibility Testing
• IFIC - International Federation of Infection Control
• Department of Immunology and Rheumatology, Medical
School, University of Pécs, Madžarska
• Department of Rheumatology, University Hospital Zurich,
Švica
• Rheumatism Research Centre Berlin, Epidemiology, Berlin,
Nemčija
• Department of Rheumatology, Internal Medicine III, Medical
University of Vienna, Dunaj, Avstrija
• Department of Medicine & Surgery, Division of Medicine I &
Rheumatology, University of Florence, Italija
• Študijski center Nemškega kirurškega združenja za kirurgijo v
Heidelbergu, Univerzitetna kirurška klinika Heidelberg
• Univerza v Pavii, Oddelek za hepatopankreatično kirurgijo
• Bolnišnica Cattinara,Trst, Oddelek za splošno kirurgijo
• Bolnišnica Burlo Garofolo, Trst, Oddelek za kirurško oskrbo
otrok
• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Brescia, Italija
• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Krakow,
Poljska
• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Varšava,
Poljska
• Univerza v Bratislavi
• University of Bristol-Pediatrična klinika, Bristol, Velika
Britanija
243

• International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA
• Groupe Hospitalier Pitie-Salpetrier, Pariz, Francija
• King’s College Hospital, London, Velika Britanija
• Department of Physics, Lancaster University, Velika Britanija
• Center za epilepsije, Univerzitetna bolnišnica Motul, Praga
• Epilepsie Zentrum, Erlangen
• Univerzitetna nevrološka klinika v Muenchnu, Ludwig
Maximillian Universitaet
• North Shore LIJ Health System, The Susan & Leonard
Feinstein Center for Neurosciences Functional Brain Imaging
Laboratory
• Univerzitetni klinični center v Innsbrucku, Laboratorij za
imunologijo
• Univerzitetna klinika za stomatološko protetiko Freiburg
• British Academy of Cosmetic Dentistry, London, Velika
Britanija
• Nevrološka klinika v Grazu
• Evropska zveza bolnikov s parkinsonizmom (EPDA)
• Evropska Akademija za epilepsijo (EUREPA)
• Bolnišnica v Uppsali, Švedska
• Univ. nevrološka klinika Graz, Avstrija
• Univ. nevrološka klinika Varšava, Poljska
• University Medical School, Department of Neurology,
Debrecen, Madžarska
• Hôpital ARMAND-TROUSSEAU, Pariz, Francija
• Royal Free hospital, London
• University Children’s Hospital Zürich, Švica
• Istituto G. Gaslini, Genova, Italija
• Center za Brazeltonovo metodo ocenjevanja vedenja
novorojenčkov, London, Velika Britanija
• University of Pécs, Pécs, Madžarska
• Div. Metabolic Diseases and Nutritional Medicine, Children’s
Hospital, Ludwig-Maximilians - University of Münich, Nemčija
• Institut fur Hygiene und Medizinische Mikrobiologie, Wien,
Avstrija
• Klinikum der Johann Wolfgang Goethe-Universitat Frankfurt/Main
• Salgrenska Universitetssjukhuset/Ostra, Goteborg
• Departimento di Scienze Biomediche, universita di Trieste,
Italija
• Max von Pettenhofer-Institut fur Medizinische Mikrobiologie
Münich, Nemčija
• Hopitaux Universitaires, Strasbourg
• Faculty of Agriculture, Belfield Dublin
• AKH, University Hospital Vienna, Dunaj, Avstrija
• Universita Campo Biomedico, Rim, Italija
• Steno Diabetes Center, Gentofte, Danska
• Karolinska Institutet, Stockholm, Švedska
• Orthopaedic Department, Ghent University Hispital, Belgija
• Instituto Orthopedico Rizzoli Bologna, Italija
• Kungsbacka Hospital, Švedska
• Klinik fur Orthopadie und Unfallchirurgie, Klinikum am
Brudenwald, Bamberg, Nemčija
• Klinik fur Orthopadie und Traumatologie, Kantonsspital
Liestal, Švica
• Univer. Klinik fur Orthopadie, Graz, Avstrija
• Univer. Klinik fur Orthopadie, AKH Wien, Avstrija
• Evropska komisija; Relative effectiveness WG
• Evropska agencija za zdravila / COMP
• EU komisija za redke bolezni
Sodelovanje z institucijami iz držav izven EU
• Department of Medicine II, Hokkaido University Graduate
School of Medicine, Sapporo, Japonska
• Sheba Medical Center, Tel-Aviv University) Tel-Hashomer, Izrael
• Univerzitetna klinika v Jeruzalemu, Hebnew University, Izrael
• International School for Instructors in Anesthesiologiy – ISIA
• Ben Gurion University of the Negev Faculty of Health
Sciences, Beer Sheva, Izrael
• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Belo
Horizonte, Brazilija
• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, UMC Recife,
Brazilija
• Texas Heart Institute, Houston, ZDA
• Advanced Cardiac Arrhythmia Institute, Pinehurst, NC, ZDA
• Texas Children’s Hospital v Houstonu, ZDA
• Baylor College, Houston, ZDA
• Univ. nevrološka klinika (Stroke unit - Tel Aviv Medical Center)
Tel Aviv, Izrael
• Univ. nevrološka klinika (University of Texas, Houston Medical
School), Houston, ZDA
• Univ. kardiokirurška klinika (St. Luke´s University hospital)
Houston, ZDA
• Childrens hospital of Philadelphia, ZDA
• Schneider Children’s Medical Center of Israel, Petah Tikva, Izrael
• Univ. stomatološka klinika Chicago, ZDA
• Mayo Clinic, Arizona, ZDA
• New York Medical College, Division of Infectious Diseases, ZDA
• Harvard Medical School, Boston, ZDA
• Yale University School of Medicine, New Haven, ZDA
• podjetje Bioprotect Ltd., Lod, Izrael
• Baker IDI Heart and Diabetes Institute, Melbourne, Victoria,
Avstralija
Sodelovanje z institucijami iz držav JV Evrope
• Univerza v Sarajevu
• Univerza v Tuzli
• Srbska akademijo znanosti in umetnosti
• Univerza na Rijeki
• Klinični center Podgorica, Črna Gora
244

• Department of Rheumatology, Institute for Prevention and
Treatment of Rheumatic and Cardiovascular Disease Ni ka
Banja, Medical Faculty, University of Niš, Niš, Serbia
• 7KBC Split, Jedinica intenzivnog liječenja djece, Split, Hrvaška
• KBC Zagreb, Klinika za pedijatriju, Jedinica za intenzivno
liječenje djece, Zagreb, Hrvaška
• Bolnica Kantrida, Pediatrična klinika, Rijeka, Hrvaška
• Bolnišnica Sarajevo, BiH
• UKC Tuzla, BiH
• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Zagreb Rebro
• Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, KBC Dubrava
• Nevrološka klinika v Zagrebu, Hrvaška
• Univ. nevrološka klinika Zagreb, Hrvaška
• Univ. nevrološka klinika Beograd, Srbija
• Univ. nevrološka klinika Banja Luka, Srbija
• HIIM, Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška
• Ministrstva za obrambo RS
• Fotona d.d., Ljubljana
• EDUCELL
• Medresorska delovna skupina za kemijsko varnost otrok
• Medresorska delovna skupina Sistema za zgodnje
opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, Ministrstvo
za zdravje RS
• Nacionalna delovna skupina za umrljivost zaradi drog,
• Komisija za zdravila, Javna agencija za zdravila in medicinske
pripomočke
• Medresorska komisija za oblikovanje stališč do problematike
plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem
območju
• Stalni odbor RS za področje kemijskih nesreč
Sodelovanje z institucijami iz Slovenije
• Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska
fakulteta,Univerza Ljubljana
• Inštitut za celično biologijo, Medicinska fakulteta, Univerza
Ljubljana
• Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v
Ljubljani
• Inštitutom za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v
Ljubljani
• Inštitutom za biofiziko, Medicinska fakulteta, Univerza v
Ljubljani
• Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
• Inštitut za histologijo in embriologijo, Medicinska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
• Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani
• Fakulteto za farmacijo, Univerza v Ljubljani
• Fakulteto za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
• Fakulteto za fiziko, Univerza v Ljubljana
• Strojna fakulteta Univerza v Ljubljani
• Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
• Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti, Univerza v
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
• Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani
• Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani
• Visoka šola za zdravstvo
• UKC Maribor
• Slovenija-transplant
• Onkološki inštitut
• Republiški zavod za transfuzijo krvi
• Inštitut Jožef Stefan
• Ministrstvo za zdravje RS
245