Dobre prakse v slovenski javni upravi 2009 - Ministrstvo za notranje ...
Dobre prakse v slovenski javni upravi 2009 - Ministrstvo za notranje ...
Dobre prakse v slovenski javni upravi 2009 - Ministrstvo za notranje ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
OKOLJU PRIJAZNA UPRAVA KOT DEL TRAJNOSTNEGA RAZVOJA<br />
imel univerzitetno izobrazbo. Celo v Evropski uniji med 400 milijoni prebivalcev<br />
kar 60 milijonov živi pod mejo revščine. Skoraj tri milijone ljudi v EU nima<br />
domov. S pojavom revščine se spopadajo vse vzhodnoevropske države in tudi<br />
v Sloveniji skoraj 10 odstotkov ljudi živi v revščini ali na njenem robu.<br />
Kje so globoki vzroki <strong>za</strong> globalne spremembe, ki smo jim priča Na planetu nas<br />
živi šestkrat več kot leta 1800 in v povprečju danes vsak Zemljan porabi vsaj<br />
petkrat več energije kot pred 200 leti. Zemljan je danes, če je merilo globalni<br />
bruto proizvod, tudi 17-krat bogatejši in kar tisočkrat bolj mobilen kot v času<br />
Prešernovega rojstva. Napovedi <strong>za</strong> prihodnost so podobne: do leta 2050 bo<br />
Zemljanov še 60 odstotkov več kot danes. Še bogatejši bomo kot danes, saj se<br />
bo bruto proizvod povečal <strong>za</strong> tri do štirikrat. Čeprav že danes povprečen Zemljan<br />
prevozi okrog 40 kilometrov na dan, se bo tudi naša mobilnost povečala<br />
še <strong>za</strong> 3 do 4-krat. Za to bomo potrebovali še več energije, po predvidevanjih od<br />
1,5 do 2,5-krat več.<br />
Svet se je v <strong>za</strong>dnjih dveh stoletjih že znašel v velikih kri<strong>za</strong>h, ki so se končale z velikimi<br />
političnimi nestabilnostmi, ki so vodile v vojne ali v pojave totalitarizma.<br />
Tako kot gospodarska rast v 19. stoletju ni upoštevala velikih sočasnih socialnih<br />
sprememb, se v 20. stoletju ni ozirala na hitre okoljske spremembe. Te so danes<br />
dobile globalne razsežnosti in lahko ogrozijo celo obstoj naše civili<strong>za</strong>cije. V<br />
21. stoletju si planet kot celota ne more več privoščiti nadaljevanje podobnih<br />
okoljski trendov kot so vladali v prejšnjem stoletju. Kot primer človekovega<br />
pritiska na okolje si poglejmo le nekaj številk. Vsako uro človeštvo odda s kurjenjem<br />
fosilnih goriv štiri milijone ton CO 2<br />
in vsako uro posekamo 1500 hektarov<br />
gozda. Na uro v povprečju z mineralnim gnojenjem dodamo tlom 1,7 milijonov<br />
18. st<br />
19. st 20. st 21. st<br />
Gospodarska<br />
rast<br />
Grožnja<br />
Hitre socialne<br />
spremembe<br />
Politična<br />
nestabilnost<br />
Gospodarska<br />
rast<br />
+<br />
Socialne<br />
razmere<br />
Gospodarski<br />
razvoj<br />
Grožnja<br />
Hitre okoljske<br />
spremembe<br />
Politična<br />
nestabilnost<br />
Gospodarski<br />
razvoj<br />
+<br />
Ohranjanje<br />
okolja<br />
Trajnostni<br />
razvoj<br />
Javna vlaganja<br />
Javna vlaganja<br />
1750<br />
1850 1950 2050<br />
Polom<br />
Totalitarizem<br />
Komunizem / Fašizem<br />
Polom <br />
Slika 1: Trajnostni razvoj lahko ohrani napredek gospodarskega razvoja<br />
20
Change language