Dobre prakse v slovenski javni upravi 2009 - Ministrstvo za notranje ...

DOBRE PRAKSE V 

SLOVENSKI JAVNI UPRAVI 2009 

Zbornik referatov

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 

KONFERENCA 

DOBRE PRAKSE V 

SLOVENSKI JAVNI UPRAVI 

2009 

ZBORNIK REFERATOV 

21. oktober 2009

ISBN 961-6651-10-3 

9 7 8 9 6 1 6 6 5 1 1 03 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

35(497.4)(082)(0.034.2) 

KONFERENCA Dobre prakse v slovenski javni upravi (2009 ; Brdo 

pri Kranju) Zbornik referatov [Elektronski vir] / Konferenca Dobre 

prakse v slovenski javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 21. oktober 2009 ; 

uredila Gordana Žurga ; prevajanje Sektor za prevajanje pri Generalnem 

sekretariatu Vlade Republike Slovenije = Conference proceedings / 

Conference Good Practices in Slovene Public Administration 2009, 

Brdo pri Kranju, 21st October 2009 ; editor Gordana Žurga ; translation 

Translation and Interpretation Division of the Secretariat-General of 

the Government of the Republic of Slovenia. - Ljubljana : Ministrstvo za 

javno upravo Republike Slovenije, 2009 

ISBN 978-961-6651-10-3 

1. Dobre prakse v slovenski javni upravi 2. Žurga, Gordana 

248740608 

Izdalo: Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije 

Programski odbor konference: Irma Pavlinič Krebs, predsednica, dr. Ivan Eržen, Miran Falež, Aleš Hauc, 

prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Štefka Korade Purg, dr. Gordana Žurga, namestnica predsednice 

Uredila: dr. Gordana Žurga 

Lektoriranje in prevajanje: Sektor za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije 

Naklada: 300 izvodov

K A Z A L O 

Stran 

Doc. dr. Gordana Žurga 

KAKOVOST KOT VREDNOTA V SLOVENSKI JAVNI UPRAVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj 

OKOLJU PRIJAZNA UPRAVA KOT DEL TRAJNOSTNEGA RAZVOJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 

Mirko Ploj 

IZDELAVA IN UPORABA APLIKACIJE MOBILNOST NA POLICIJSKI 

UPRAVI MARIBOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 

Ana Jakšič 

APLIKACIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE NA KMETIJSKIH PRIDELKIH IN 

OCENJEVANJE ŠKODE NA STVAREH – AJDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 

Jože Preskar, Zdenka Bajuk, Nevenka Orehek 

UPRAVLJANJE SPREMEMB NA UPRAVNI ENOTI NOVO MESTO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 

Mag. Martina Kačičnik Jančar, Matej Petkovšek, dr. Mirjam Galičič, Matej Simčič, 

mag. Tilen Smolnikar, Roberto Degan 

NARAVOVARSTVENI ATLAS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .77 

Rajko Hadjar 

ELEKTRONSKO PODPRTO DAVČNO INŠPICIRANJE IN STANDARDNA 

DAVČNA INŠPEKCIJSKA DATOTEKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 

Mag. Darija Mohorič, mag. Majda Meško, Aleksandra Stamničar Veronik, Helena Sagaj 

DOSEGANJE UČINKOVITOSTI Z OBVLADOVANJEM TVEGANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 

Katja Šnuderl 

INTERAKTIVNI STATISTIČNI ATLAS SLOVENIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 

Damjan Vrečko, mag. Jožica Tamše 

SODELOVANJE UE CELJE Z MEDIJI ZA UČINKOVITEJŠO IN PRIJAZNEJŠO 

DRŽAVNO UPRAVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 

Mag. Mojca Žitnik 

ZMANJŠEVANJE OBREMENJEVANJA POROČEVALSKIH ENOT S POENOTENIM 

ZBIRANJEM PODATKOV O OKOLJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145

KAKOVOST KOT VREDNOTA V 

SLOVENSKI JAVNI UPRAVI 

Doc. dr. Gordana ŽURGA 

Ministrstvo za javno upravo 

gordana.zurga@gov.si 

1 UVOD 

Intenziven razvoj na področju kakovosti v javni upravi Republike Slovenije beležimo 

zlasti od leta 1999, ko je na Ministrstvu za notranje zadeve, takrat pristojnem 

za sistem javne uprave, pričel delovati Odbor za kakovost, ki je kot namen 

svojega delovanja opredelil učinkovito, državljanu prijazno, prepoznavno in 

odgovorno državno upravo. V letu 2002 je kakovost postala eden od stebrov reforme 

slovenske uprave, v ospredje je bila postavljena naravnanost k strankam, 

odgovornost organov javne uprave za rezultate in za učinkovito delovanje, ter 

zavedanje vloge menedžmenta pri tem. Dodaten zagon nadaljnjemu razvoju 

kakovosti slovenske javne uprave je dala ustanovitev Ministrstva za javno upravo 

v decembru 2004. Delovanje na področju kakovosti se je v letih intenzivnega 

delovanja razširilo tudi na poslovno odličnost, domet državne uprave pa se 

je razširil na javno upravo in celo širše, v celoten javni sektor. 

Pomembno vodilo delovanju na področju kakovosti in poslovne odličnosti v 

javni upravi Republike Slovenije je dal Nacionalni program kakovosti Republike 

Slovenije iz leta 1993. V letu 1996 je Vlada RS sprejela dokument Politika kakovosti 

državne uprave, ter v letu 2003 dokument Politika kakovosti slovenske 

javne uprave. V letu 2003 sprejeta Strategija nadaljnjega razvoja slovenskega 

javnega sektorja 2003-2005 je kot pomemben del vključevala tudi upravljanje 

kakovosti v upravi in usmerjenost javne uprave k uporabniku. Od leta 2005 je 

kakovost v javni upravi vkomponirana zlasti v dokumenta Strategija razvoja 

Slovenije ter Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji (C 

– Tretja prednostna naloga: Učinkovita in cenejša država). V letu 2009 želimo 

strateško dimenzijo kakovosti in poslovne odličnosti okrepiti, zato smo pristopili 

k izdelavi Strategije nadaljnjega razvoja kakovosti in poslovne odličnosti v 

javni upravi Republike Slovenije. 

2 ODLIČNOST KOT CILJ, KAKOVOST KOT VREDNOTA 

Dosedanji razvoj na področju kakovosti in poslovne odličnosti v javni upravi 

potrjuje, da se odličnost javne uprave v Sloveniji uveljavlja kot cilj, kakovost pa 

kot ena njenih osrednjih vrednot.

KAKOVOST KOT VREDNOTA V SLOVENSKI JAVNI UPRAVI 

O kakovosti kot vrednoti govorimo zlasti takrat, kadar je ta vgrajena v vse delovanje 

organizacije in njenih zaposlenih, ki so ponotranjili načela kakovosti in 

poslovne odličnosti, organizacija pa je vpeta v stalno učenje in krog nenehnega 

izboljševanja. Za uveljavitev kakovosti kot vrednote je potreben čas, kontinuiranosti 

delovanja, ki vključuje stanovitnost namena in kredibilnost vodstva, ter 

dosledno napredovanje po poti majhnih korakov. Tudi raziskava – primerjalna 

analiza menedžmenta kakovosti v javni upravah v državah članicah Evropske 

unije, izvedena v letu 2008, je pokazala, da so značilnosti in rezultati menedžmenta 

kakovosti v javnih upravah posameznih držav odvisne tudi od tradicije 

države na tem področju. 

Slika 1 prikazuje značilnosti menedžmenta kakovosti v javnih upravah glede na 

tradicijo delovanja, slika 2 pa, kdaj so po državah članicah pričeli s sistemskimi 

dejavnostmi na tem področju. 

Krajša Tradicija menedžmenta kakovosti Daljša 

Kakovost vgrajena v vse strateške dokumente in programe 

Kakovost kot osrednja vrednota 

Stalno izboljševanje in dodana vrednost kot koncept – certifikati in potrdila sami po sebi niso 

pomembni 

Uporaba modelov, standardov in orodij kakovosti ni obvezna in temelji na odločitvi 

posamezne organizacije javne uprave – pomembni so doseženi rezultati 

Kakovost kot (dolgoročni) cilj 

Kakovost kot izstopajoča beseda, ponekod celo sovražna 

Poudarjanje formalnosti – certifikati in potrdila kot motivatorji 

Uporaba modelov, standardov in orodij kakovosti močno »priporočena« oziroma celo kot 

zakonska obveza 

Slika 1: Značilnosti menedžmenta kakovosti v javnih upravah glede na tradicijo 

Pomembna spoznanja glede razvoja menedžmenta kakovosti v javnih upravah 

so predvsem: 

— Trajnostni razvoj kakovosti zahteva vsestransko sodelovanje; 

— Zgolj poudarjanje formalnega modela / orodja ali celo njegova zakonsko obvezujoča 

uporaba dolgoročno nista vzdržni; 

— Objava politike kakovosti zahteva ustrezno podporo pri njenem izvajanju; 

— Načela kakovosti morajo biti vgrajena v vse vladne programe; 

— Za izboljšanje konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva je nujen pristop k 

menedžmentu kakovosti na nacionalni ravni. 

6

DOC. DR. GORDANA ŽURGA 

Leta 

Države EU 

1980-a Danska, Francija, Španija, Velika Britanija 

1990-a 

Zgodnja Belgija, Ciper, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska 

Pozna Avstrija, Češka, Finska, Grčija, Irska, Latvija, Madžarska, Malta, Nemčija, Slovenija 

2000-a Bolgarija, Estonija, Litva, Luksemburg, Romunija, Slovaška 

Slika 2: Pregled tradicije na področju menedžmenta kakovosti v javnih upravah EU 

Sočasno, kot je potekala primerjalna analiza menedžmenta kakovosti v javni 

upravah v državah članicah Evropske unije, je v letu 2008 potekala tudi raziskava 

1 , katere namen je bil ugotoviti, kako modernizacija in reformiranje javnih 

uprav prispeva k realizaciji ciljev lizbonske strategije. Kljub temu, da raziskavi 

nista bili formalno povezani, pa se je pokazalo, da so države z daljšo tradicijo 

menedžmenta kakovosti prispevale tudi zahtevnejše nacionalne primere moderniziranja 

javne uprave, z višjo dodano vrednostjo k realizaciji lizbonskih ciljev. 

3 STRATEGIJA NADALJNJEGA RAZVOJA KAKOVOSTI IN 

POSLOVNE ODLIČNOSTI V JAVNI UPRAVI REPUBLIKE 

SLOVENIJE 

3.1 PROCES PRIPRAVE STRATEGIJE 

Celoten proces priprave strategije nadaljnjega razvoja kakovosti in poslovne 

odličnosti v javni upravi Republike Slovenije se je v Ministrstvu za javno upravo 

pričel v juniju 2009. Na vse organe javne uprave, organizacije javnega sektorja, 

interesna združenja na področju kakovosti in poslovne odličnosti in na vso zainteresirano 

javnost je bil usmerjen javni poziv za posredovanje pobud in predlogov 

za pričetek priprave strateškega dokumenta. Javni poziv je bil objavljen 

tudi na spletni strani ministrstva in je trajal do 10. septembra 2009. 

Prejete predloge in pobude je obravnaval Odbor za kakovost, pod čigar okriljem 

poteka priprava strateškega dokumenta, ter jih ustrezno vključil v osnutek 

strategije. Načrtovana je tudi javna obravnava osnutka strategije nadaljnjega razvoja 

kakovosti in poslovne odličnosti v javni upravi Republike Slovenije, ter nato 

vključitev strategije v dokument Strategija nadaljnjega razvoja javnega sektorja 

s poudarkom na doseganju učinkovitosti in uspešnosti delovanja javnih služb 2 . 

1 

Evalvacija dodane vrednosti javnih uprav k realizaciji ciljev lizbonske strategije. 

2 

EVA 2009-3111-0005 (ID URED5058), Normativni program dela Vlade RS za leto 2009, poglavje 

III. Demokracija in aktivno državljanstvo / 11. Področje javnih služb kot modernizacija za 

boljše javne storitve – Ministrstvo za javno upravo. 

7


3.2 STRATEŠKE USMERITVE 

Ministrstvo, pristojno za upravo, je strateške usmeritve na področju kakovosti 

in poslovne odličnosti sprotno komuniciralo zlasti prek konferenc kakovosti 

Dobre prakse v slovenski javni upravi ter prek orodij kakovosti in projektov, ki 

jih je promoviralo. V vseh letih intenzivnega delovanja na področju kakovosti 

in poslovne odličnosti v slovenski javni upravi ne Odbor za kakovost ne ministrstvo, 

pristojno za upravo, nista zapovedovala pristopa k izgradnji sistema 

vodenja kakovosti v organizacijah javne uprave – odločitev o pristopu in izbiri 

orodja je bila vedno v pristojnosti posamezne organizacije javne uprave, kar 

ostaja usmeritev tudi za naprej, saj ostaja tudi njihova odgovornost za doseganje 

rezultatov. 

Ministrstvo za javno upravo ima kot ministrstvo, pristojno za upravo, vodilno 

vlogo pri nadaljnjem uveljavljanju kakovosti in poslovne odličnosti v slovenskem 

upravnem sistemu. Strateške usmeritve nadaljnjega razvoja in delovanja 

na tem področju so zlasti: 

Integrativna in koordinativna vloga Ministrstva za javno upravo 

— Razširitev dometa delovanja (državna uprava javna uprava javni sektor); 

— Razširitev Odbora za kakovost na način, da se v njem odrazi struktura spremenjenega 

dometa; 

— Postopna sektorska razširitev; 

— Ustanovitev strateške medresorske delovne skupine / strateškega sveta za kakovost, 

ki bo skrbel za uvedbo in implementacijo kakovosti v celotnem sistemu. 

Skrb za promoviranje in nadaljnje razširjanje načel kakovosti in poslovne 

odličnosti 

— Usposabljanje za krepitev administrativne usposobljenosti in povečanje kompetenc 

zaposlenih za kakovost; 

— Kakovost vključiti v usposabljanje za višji menedžment (okrepiti obstoječi 

modul Upravljanje kakovosti v javni upravi) in srednji menedžment v slovenski 

upravi; 

— Konference kakovosti. 

Promoviranje posameznih orodij kakovosti 

— Modernizacija uporabe obstoječih orodij kakovosti; 

— Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju CAF; 

— Postopek eksterne povratne informacije uporabnikom CAF; 

8


— Menedžment zadovoljstva strank; 

— Menedžment zadovoljstva zaposlenih; 

— Svetovalna in metodološka podpora. 

Organizacijska struktura v podporo uveljavljanju strateških usmeritev 

— Vzpostavitev potrebne organizacijske strukture v podporo izvajanju strateških 

usmeritev; 

— Vključitev programa kakovosti v sprejeto programsko politiko. 

Mednarodni projekti 

— Evropska mreža javnih uprav EUPAN / Skupina za inovativne javne storitve 

IPSG; 

— Sodelovanje v projektih, ki jih financirajo različne mednarodne organizacije, 

kjer lahko Slovenija sodeluje kot država donatorica svojih dobrih praks; 

— Dejavna udeležba na relevantnih konferencah in posvetih kakovosti; 

— Sodelovanje v tekmovalnih shemah, ko Slovenija konkurira s svojimi primeri 

dobrih praks. 

3.3 VSEBINSKA PODROČJA 

Pobude in predlogi, prejeti na osnovi javnega poziva iz junija 2009, opravljenih 

analiz in razprave Odbora za kakovost so že rezultirale v opredelitvi nekaterih 

vsebinskih področij, ki jih velja vključiti v strateški dokument, in so predstavljena 

v nadaljevanju. 

Postopna razširitev delovanja na področju kakovosti na celoten javni sektor 

Odbor za kakovost, ki deluje na ministrstvu, pristojnem za upravo, odraža s svojo 

sestavo strukturo ožje državne uprave, predvsem upravnih enot, kar seveda 

ob spremembi dometa delovanja na področju kakovosti ne more več zadostovati. 

Začetna orientiranost Odbora za kakovost v segment upravnih enot je bila 

ustrezna, saj so to organizacijske enote državne uprave na lokalni ravni, prek 

katerih se dnevno realizira največ stikov državljanov z državo in njeno upravo. 

Zdaj pa je kakovost že dobro vkomponirana kot nujna sestavina celovitega 

delovanja upravnih enot, vzpostavljene pa so bile tudi ustrezne organizacijske 

oblike na ravni sistema. Na področju kakovosti se zdaj razširjata tako območje 

kot obseg delovanja, zato je ob novi sestavi Odbora za kakovost v letu 2008 

opredeljena tudi njegova nova vloga. Ta se zdaj vidi bolj strateško-povezovalna 

kot operativna, domet se razširja od upravnih enot na državno upravo, javno 

upravo in celo na javni sektor. Odbor za kakovost v novi sestavi bo deloval 

zlasti kot katalizator novih projektov in iniciativ, za nadaljnjo promocijo kako- 

9


vosti v celotnem upravnem sistemu, sektorska razširitev delovanja na področju 

kakovosti pa se bo odražala tudi v njegovi sestavi. 

Postopno razširitev dometa delovanja na področju kakovosti in poslovne odličnosti 

pa je treba ustrezno organizacijsko podpreti tudi na vladni ravni. Predvidena 

je ustanovitev strateške medresorske delovne skupine oziroma strateškega 

sveta za kakovost, ki bo skrbel za implementacijo kakovosti v celotnem upravnem 

sistemu Republike Slovenije ter za koordinacijo dejavnosti in projektov. 

Usmerjenost k odjemalcem / Spremljanje zadovoljstva strank 

Celovito obvladovanje razmerij z odjemalci uprave je ključnega pomena za zagotavljanje 

kakovostnih javnih storitev. Pridobivanje povratne informacije od 

odjemalcev uprave prek spremljanja njihovega zadovoljstva vključuje letno 

spremljanje zadovoljstva strank ter mesečni barometer kakovosti (po Uredbi o 

upravnem poslovanju) kot tudi druge načine (rednega) spremljanja zadovoljstva 

strank. Posamezni sektorji uvajajo lastno spremljanje zadovoljstva svojih 

odjemalcev, kot npr. ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev 

na podlagi Uredbe o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, idr. 

Smiselno je, da se obstoječe izvajanje spremljanja zadovoljstva strank (npr.: 

letno spremljanje zadovoljstva strank v upravnih enotah, mesečni barometer 

kakovosti) analizira in modernizira, za zagotavljanje tako aktualnosti kot senzibilnosti 

uporabljenih orodij. Glede na razširjanje dometa delovanja na področju 

kakovosti je predvideno postopno vključevanje sektorjev v dejavnosti 

spremljanja, obdelovanja in analiziranja povratne informacije odjemalcev. 

Usmerjenost k zaposlenim 

Pomembno načelo kakovosti je tudi usmerjenost z zaposlenim, vendar pa mnogokrat 

zanemarjeno, tudi zaradi izrazitejše usmerjenosti k odjemalcem uprave. 

Ker imajo dolgoročno le zadovoljni zaposleni zadovoljne stranke, je treba v prihodnje 

več pozornosti usmeriti k zaposlenim, ter v tem okviru zlasti: 

— Usposabljanju za povečevanje kompetenc za kakovost in poslovno odličnost, 

— Vključevanju relevantnih vsebin glede kakovosti in poslovne odličnosti v 

usposabljanje za višji in srednji menedžment v upravi, 

— Razvoju in uveljavitvi usmeritev za uslužbencem prijazno upravo. 

Krepitev administrativne usposobljenosti za izboljševanje kakovosti na osnovi 

Skupnega ocenjevalnega okvira za organizacije v javnem sektorju – CAF 

Nadgradnja obstoječe uporabe Skupnega ocenjevalnega okvira za organizacije 

v javnem sektorju CAF z vzpostavitvijo sistema za zagotavljanje eksterne 

10


povratne informacije uporabnikom CAF, ki vodi v pridobitev oznake »Uspešen 

CAF uporabnik«: 

— V letu 2010 vzpostavitev celotnega sistema, nabora ocenjevalcev, ter usmeritev 

k tistim organizacijam, ki orodje CAF že uporabljajo; 

— Postopna širitev, intenziviranje usposabljanja za uporabo orodja CAF in zagotavljanje 

eksterne povratne informacije uporabnikom CAF; letna vključitev 30 

– 50 organizacij oziroma glede na razpoložljive vire; 

— Prenos znanja, izkušenj in dobrih praks za promoviranje celovitega obvladovanja 

kakovosti v organih javne uprave in javnega sektorja, v povezavi z letnimi 

konferencami ministrstva na področju kakovosti in poslovne odličnosti. 

Konference kakovosti v Republiki Sloveniji 

Ministrstvo pristojno za upravo organizira redne letne konference kakovosti, 

zdaj uveljavljene pod nazivom Dobre prakse v slovenski javni upravi, že od 

leta 2001. Leto 2010 bo v tem kontekstu jubilejno – deset let konferenc kakovosti 

v javni upravi v Sloveniji, kar je priložnost za opredelitev formata bodočih 

konferenc kakovosti, ob postopnem prilagajanju formata konferenc glede na 

sektorsko širitev delovanja. 

Spletno središče za kakovost v javnem sektorju 

Ob intenziviranju nadaljnjega delovanja na področju kakovosti in poslovne odličnosti 

ter postopni sektorski širitvi je smiselno vzpostaviti spletno središče 

kakovosti v javnem sektorju, kot enotne vstopne točke za pregled dejavnosti, 

projektov in dosežkov na posameznih področjih. 

Predvidena je postopnost pri izgradnji spletnega središča kakovosti, kar pomeni, 

da je treba do njegove polne vzpostavitve še vedno ustrezno vzdrževati 

in nadgrajevati obstoječe spletne strani različnih akterjev na tem področju, po 

vzpostavitvi spletnega središča pa skrbeti za njegovo vzdrževanje, postopno 

nadgradnjo in širitev, vezano na sektorsko širitev delovanja. 

Našteto predstavlja le del možnih vsebinskih področij oziroma projektov strategije 

nadaljnjega razvoja kakovosti in poslovne odličnosti; dodatne projekte 

in iniciative se pričakuje tudi iz javne obravnave osnutka strategije. Umestitev 

konkretnih področij in projektov v strateški dokument nadaljnjega razvoja pa 

ni odvisna zgolj od interesa in potreb, pač pa tudi od razpoložljivih virov, zlasti 

še finančnih in kadrovskih. 

11


3.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 

V nadaljevanju so povzete glavne predpostavke in omejitve strategiji nadaljnjega 

delovanja na področju kakovosti in poslovne odličnosti; podane so v obliki 

SWOT 3 analize. 

Preglednica 1: Predpostavke in omejitve 

Prednosti (S) 

– Obstaja močna potreba, interes in politična volja 

za nadaljnje izboljševanje kakovosti in poslovne 

odličnosti v slovenskem upravnem sistemu; 

– 10-letna tradicija delovanja na področju 

menedžmenta kakovosti v slovenski upravi; 

– Sodelovanje v razvoju »evropskih« orodij 

kakovosti 

Priložnosti (O) 

– Vključevanje v mednarodne projekte, ki imajo 

lastne vire financiranja; 

– Sodelovanje zainteresiranih strani, ki sledijo 

skupnemu razvojnemu cilju 

Slabosti (W) 

– Obstoječa programska klasifikacija, iz katere 

kakovost ni razvidna kot razvojna usmeritev; 

– Razpoložljivi človeški viri; 

– Finančna sredstva 

Grožnje (T) 

– Prekinitev kontinuiranosti delovanja zaradi 

implikacij finančne in gospodarske krize; 

– Vstop nestrokovnosti zaradi finančne 

nezmožnosti ohranjanja ustrezne ravni podpore 

vlade področju kakovosti in poslovne odličnosti 

Jasna opredelitev realnih predpostavk ter zavedanje omejitev je ključnega pomena 

za koncipiranje ter nato udejanjanje strategije nadaljnjega delovanja na 

področju kakovosti in poslovne odličnosti. Smiselno je, da strategija temelji na 

prednostih in priložnostih, pri tem pa vključuje tudi načine, kako postopno 

premagati slabosti ter ustrezno upoštevati grožnje. 

4 KREPITEV ADMINISTRATIVNE USPOSOBLJENOSTI ZA 

MENEDŽMENT KAKOVOSTI 

Eno od vsebinskih področij nadaljnjega delovanja na področju kakovosti in 

poslovne odličnosti, opisanih v poglavju 3.3, je nadgradnja obstoječe uporabe 

Skupnega ocenjevalnega okvira za organizacije v javnem sektorju CAF, in sicer 

z vzpostavitvijo sistema za zagotavljanje eksterne povratne informacije uporabnikom 

CAF, ki vodi v pridobitev oznake »Uspešen CAF uporabnik 4 «. 

Orodje CAF je bilo razvito že v letu 2000 – takrat je bila predstavljena poskusna 

različica, prvič je bila dopolnjena v letu 2002, naslednjič pa v letu 2006 5 . Pri 

3 

SWOT: S – Strenghts, W – Weaknesses, O – Opportunities, T – Threaths. 

4 

Effective CAF User. 

5 

Slovenski prevod različice CAF 2006 je izšel januarja 2007. 

12


uporabi orodja CAF je cilj doseči 2010 registriranih uporabnikov CAF-a do leta 

2010. Ker intenzivna uporaba orodja CAF zahteva tudi njegov nadaljnji razvoj 

(primer je CAF v izobraževanju) in da se zahtevnejšim uporabnikom CAF-a ponudijo 

dodatne možnosti glede na doseženo organizacijsko stopnjo zrelosti, je 

zdaj v zaključku razvoja nov modul: postopek za eksterno povratno informacijo, 

z delovnim naslovom PEF – Procedure for External Feedback, oziroma CAF 

External Feedback. 

Odločitev o razvoju tega modula so sprejeli generalni direktorji za javne uprave 

v EU na svojem 50. delovnem sestanku maja 2008 na Brdu 6 , in sicer, da se razvoj 

PEF-a objavi na konferenci o kakovosti v javnih upravah v EU – 5QC v Parizu, 

natančno razčleni in pripravi za izvajanje pa do 4. evropskega posveta uporabnikov 

CAF, leta 2009 v Romuniji. Evropski posvet CAF uporabnikov je sicer prestavljen 

v leto 2010, razvoj postopka CAF eksterne povratne informacije pa je v 

zaključni fazi in bo predvidoma potrjen na 53. delovnem sestanku generalnih 

direktorjev decembra 2009 v Stockholmu. 

4.1 POSTOPEK CAF EKSTERNE POVRATNE INFORMACIJE 

Postopek CAF eksterne povratne informacije temelji na treh stebrih, ki so: 

— Proces samoocenjevanja 

Poudarek je na procesu samoocenjevanja in ne na rezultatih samoocenjevanja, 

kar pomeni, da je predmet pregleda in podaje eksterne povratne informacije 

prvih šest korakov (od 10-ih) izboljševanja organizacije prek uporabe CAF-a 7 , 

to pa so: 

Korak 

Opis 

1 Odločite se, kako organizirati in načrtovati samoocenjevanje 

2 Sporočajte o projektu samoocenjevanja 

3 Sestavite eno ali več samoocenjevalnih skupin 

4 Organizirajte usposabljanja 

5 Lotite se samoocenjevanja 

6 Sestavite poročilo z opisom rezultatov samoocenjevanja 

6 

Več o tem: G. Žurga: Menedžment kakovosti v javnih upravah držav članic EU – glavne ugotovitve 

in trendi nadaljnjega razvoja, zbornik konference Dobre prakse v slovenski javni upravi 

2008, str. 9 – 17. 

7 

Gl. preglednico Deset korakov do izboljšanja organizacije z modelom CAF, str. 47 v brošuri: 

Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju, CAF 2006. 

13


Za ovrednotenje šestih korakov je razvit vprašalnik s 5-stopenjsko lestvico: 

Raven 

Dejavnost je bila izvedena … 

1 v zelo omejenem obsegu. 

2 v omejenem obsegu. 

3 na sprejemljiv način. 

4 na zadovoljiv način. 

5 odlično. 

— Proces izboljševanja 

Drugi steber zagotavljanja eksterne povratne informacije se nanaša na proces 

izboljševanja v organizaciji, konkretno na korake 7, 8 in 9 izboljševanja organizacije 

prek uporabe CAF-a 8 , ki so: 

Korak 

7 

Opis 

Naredite osnutek načrta izboljšav na podlagi sprejetega poročila o 

samoocenjevanju 

8 Sporočajte načrt izboljšav 

9 Izvajajte načrt izboljšav 

Vprašalnik za ovrednotenje korakov 7 do 9 je ločen, ima pa enako 5-stopenjsko 

lestvico, kot vprašalnik za ovrednotenje prvih šest korakov. Predmet pregleda 

niso rezultati izboljševanja v organizaciji, pač pa način izvajanja procesa izboljševanja. 

— Zrelost organizacije 

Tretji steber se osredotoča na prehod v usmerjenost organizacije k načelom 

odličnosti po tem, ko je ta implementirala model CAF. 

Vprašalnik za ocenjevanje zrelosti temelji na osmih načelih odličnosti: 

— usmerjenost v rezultate, 

— osredotočenost na odjemalca, 

— voditeljstvo in stanovitnost namena, 

— upravljanje procesov na podlagi dejstev, 

— vključevanje zaposlenih, 

8 

Gl. preglednico Deset korakov do izboljšanja organizacije z modelom CAF, str. 47 v brošuri: 

Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju, CAF 2006. 

14


— stalno učenje in inoviranje, 

— vzajemno koristna partnerstva, 

— družbena odgovornost. 

Ocenjevanje zrelosti se ne ukvarja z rezultati dejavnosti izboljševanja v organizaciji, 

pač pa, ali je samoocenjevanje stimuliralo uvajanje in razvoj kulture 

odličnosti v organizaciji. 

Lestvica za ocenjevanje zrelosti ima štiri stopnje: 

Raven 

Opis 

0 Dosežena ni bila niti začetna stopnja 

I (Initiation) 

Začetek, iniciacija 

R (Realization) 

Realizacija 

M (Maturity) 

Zrelost 

V vprašalniku je vsaka stopnja opredeljena tudi z opisom za vsako načelo odličnosti. 

4.2 FAZE POSTOPKA CAF EKSTERNE POVRATNE INFORMACIJE 

Nadgradnja orodja CAF, postopek za zagotavljanje eksterne povratne informacije 

uporabnikom CAF-a, je bila razvita znotraj posebne delovne skupine pri 

Skupini za inovativne javne storitve Evropske mreže javnih uprav; pri razvoju 

je sodelovala tudi Slovenija 9 . Za implementacijo postopka zagotavljanja eksterne 

povratne informacije uporabnikom CAF na nacionalni ravni je odgovorna 

vsaka država članica EU, skladno z opredeljeno skupno metodologijo in zahtevami, 

ki omogočajo sledenje skupnim standardom, ob hkratnem upoštevanju 

nacionalnega konteksta. 

Celoten postopek CAF eksterne povratne informacije je sestavljen iz treh glavnih 

korakov, opisanih v nadaljevanju. 

9 

Države oziroma organizacije, dejavno vključene v razvoj: Belgija, Danska, Italija, Slovenija, 

Evropski institut za javno upravo EIPA, ter Evropski sklad za upravljanje kakovosti EFQM. 

15


1) Vloga organizacije za pridobitev zunanje povratne informacije 

1.1 Prijavitelj – uporabnik CAF – posreduje vlogo za pridobitev zunanje povratne informacije. 

Izpolnjevati mora dva pogoja: 

– Vlogo mora oddati v času od 6 do 12 mesecev po tem, ko je izvedel samoocenitev po CAF ter 

izdelal samoocenitveno poročilo, in 

– Biti mora registriran kot uporabnik CAF-a, v bazi uporabnikov pri Evropskem institutu za javno 

upravo EIPA. 

1.2 Ministrstvo za javno upravo (MJU) kot nacionalni nosilec postopka povabi prijavitelja, da 

posreduje: 

– Kratko predstavitev organizacije, 

– Kratek opis izvedenega procesa samoocenitve, 

– Zadnje samoocenitveno poročilo, ki je bilo predstavljeno vodstvu organizacije, 

– Akcijski načrt izboljšav. 

1.3 Prijavitelj zaprošeno informacijo posreduje MJU. 

1.4 MJU obvesti prijavitelja, da je postopek stekel. 

2) Zagotavljanje povratne informacije 

2.1 MJU dodeli dve ali več oseb, ki bosta oz. bodo za prijavitelja podali povratno informacijo – to so 

lahko kolegi 10 ali pa zunanji strokovnjaki (v nadaljevanju: ocenjevalci). 

2.2 MJU o dodeljenih ocenjevalcih obvesti prijavitelja; prijavitelju posreduje tri vprašalnike, da jih 

izpolni in pošlje nazaj. 

2.3 Ocenjevalci analizirajo prejete izpolnjene vprašalnike. 

2.4 Priprava obiska na lokaciji: ocenjevalci komunicirajo s prijaviteljem glede izvedbe obiska na 

lokaciji. 

2.5 Obisk na lokaciji – pri prijavitelju, ki traja največ dva dneva. 

2.6 Ocenjevalci pripravijo poročilo (rok: en mesec) in ga pošljejo MJU skupaj s priporočilom glede 

pridobitve oznake »Uspešen CAF uporabnik«. 

3) Odločitev o oznaki »Uspešen CAF uporabnik« 

3.1 MJU sprejme odločitev glede pridobitve oznake »Uspešen CAF uporabnik«. 

3.2 MJU pošlje poročilo in odločitev glede oznake »Uspešen CAF uporabnik« prijavitelju. 

3.3 V primeru pozitivne odločitve prijavitelj prejme diplomo. 

3.4 MJU o vsaki pridobljeni oznaki »Uspešen CAF uporabnik« obvesti Evropski institut za javno 

upravo, ki ažurira podatke na svoji spletni strani. 

10 

Peers. 

16


Veljavnost oznake »Uspešen CAF uporabnik« je dve leti in jo je možno obnoviti. 

V primeru, da prijavitelj ne pridobi oznake »Uspešen CAF uporabnik«, lahko 

zanjo zaprosi ponovno, po novi izvedbi samoocenitve po CAF. 

5 SKLEPNO 

Deset let načrtnega delovanja na področju kakovosti in poslovne odličnosti 

v javni upravi potrjuje, da se odličnost javne uprave v Sloveniji uveljavlja kot 

cilj, kakovost pa kot ena njenih osrednjih vrednot. Pri tem Ministrstvo za javno 

upravo deluje na način, da uvaja in nenehno nadgrajuje rešitve, ki imajo kar 

največji učinek tako na delovanje institucij državne in javne uprave, kot na odjemalce 

in najširšo javnost. 

Dosežen razvoj zdaj terja razširitev dometa in nadgradnjo obstoječega načina 

načrtovanja in izvajanja dejavnosti na področju kakovosti in poslovne odličnosti 

v javni upravi, kot tudi ustrezno organizacijsko podporo. Izhajajoč iz premise, 

da mora biti organiziranost v funkciji ciljev, ki jih zasledujemo, je torej ob 

razširitvi dometa delovanja iz državne uprave v javno upravo in v javni sektor 

treba zagotoviti tudi ustrezno organizacijsko in koordinativno podporo. Kot 

ustrezna oblika za to se vidi vladni strateški svet za kakovost, ki ga je smiselno 

vzpostaviti ob sprejemu strategije nadaljnjega delovanja na področju kakovosti 

in odličnosti v slovenski javni upravi. 

Nujno je, da se ob pripravi strateškega dokumenta opredelijo tudi potrebna 

sredstva za realizacijo posameznega področja in njihovi viri. Le tako bomo 

namreč zagotovili, da sprejeta strategija ne bo le lepo zapisan in strukturiran 

dokument pač pa živ in življenjski dokument, ki bo omogočil implementacijo 

začrtanih usmeritev in projektov ter tako prispeval k še višji kakovosti javnih 

storitev v Republiki Sloveniji. 

VIRI IN LITERATURA 

1. Normativni program dela vlade za leto 2009, Vlada Republike Slovenije, http://www. 

vlada.si/si/delo_vlade/program_dela_vlade/. 

2. Program dela Ministrstva za javno upravo v letu 2009, http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/doc/Gradivo_NK_-_POPRAVEK_ 

2.doc. 

3. Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, oktober 2005, http:// 

www.umar.gov.si/projekti/ostalo/lizbonska-strategija/pr-lizbona.pdf. 

17


4. Program usposabljanja za najvišje vodilne javne uslužbence »Vodenje in upravljanje 

v upravi«, Ministrstvo za javno upravo, http://www.mju.gov.si/si/usposabljanje_in_ 

strokovni_izpiti/vodenje_in_upravljanje_v_upravi/. 

5. Program usposabljanja za srednji upravni menedžment, Ministrstvo za javno upravo, 

http://www.mju.gov.si/si/usposabljanje_in_strokovni_izpiti/seminarji/. 

6. Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju: CAF 2006. Ministrstvo za 

javno upravo, 2007. 

7. Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu. Uradni list Republike Slovenije, 

št. 98/2008. 

8. Uredba o upravnem poslovanju. Uradni list Republike Slovenije, št. 20/2005. 

9. Zborniki konferenc Na poti k poslovni odličnosti slovenske javne uprave (2001), 

Od ideje o kakovosti do dobrih praks v javni upravi (2002) ter konferenc Dobre 

prakse v slovenski javni upravi, od 2003 do vključno 2008; http://www.mju.gov.si/ 

si/delovna_podrocja/kakovost_v_javni_upravi/konference_dobre_prakse/. 

10. Žurga, Gordana (2009): Management kakovosti v javnih upravah v Evropski uniji. 

Zbornik 28. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Fakulteta 

za organizacijske vede, marec 2009. 

11. Žurga, Gordana (Urednica), (2008a): Quality Management in Public Administrations 

of the EU Member States; Comparative Analysis, Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana, 

oktober 2008. 

12. Žurga, Gordana (Urednica), (2008b): Evaluation of Public Administrations’ Added 

Value to the Lisbon Strategy Goals, Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana, oktober 

2008. 

13. Žurga, Gordana, (2008c): Menedžment kakovosti v javnih upravah držav članic EU 

– glavne ugotovitve in trendi nadaljnjega razvoja. Zbornik konference Dobre prakse 

v slovenski javni upravi 2008, str. 9 – 17. 

18

OKOLJU PRIJAZNA UPRAVA KOT DEL 

TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 

Prof. dr. Lučka KAJFEŽ BOGATAJ 

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani 

lucka.kajfez.bogataj@bf.uni-lj.si 

POVZETEK 

Priča smo številnim globalnim procesom in pojavom v demografiji, načinu 

življenja, gospodarski rasti, ki jih spremljajo geo-politične spremembe, vse 

večja tekmovalnost za naravne vire, tehnološke spremembe in še zlasti podnebne 

spremembe. Pospeševanje teh sprememb lahko ogrozi ekosisteme in 

njihove storutve in celo obstoj naše civilizacije. V 21. stoletju si ne moremo več 

privoščiti nadaljevanje podobnih okoljski trendov kot so vladali v prejšnjem 

stoletju. Zato je nujno uvajanje sistematičnih pristopov za reševanje okoljskih 

problemov s spodbujanjem trajnostne proizvodnje in potrošnje. Javni sektor 

pri tem igra pomembno vlogo, ki se je v Sloveniji še ne zaveda v celoti. Kakovosten 

javni sektor, lahko kot investitor, kupec in delodajalec močno vpliva 

na odnos do okoljskih problemov, tudi z lastnim vgledom. Z oblikovanjem, 

prenavljanjem ter izvajanjem politik in predpisov javna uprava opredeljuje 

okoljske okvirne pogoje za državljane in podjetja. S ponujanjem in urejanjem 

osrednjih storitev na področju izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialne 

zaščite javni sektor tako neposredno kot posredno prispeva k upoštevanju 

okoljskih omejitev oz. k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje. 

Ključne besede: globalne spremembe, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, 

javna uprava, Slovenija. 

1 UVOD 

Živimo v 21. stoletju, stoletju globalnih sprememb na planetu. Naš čas označujejo 

številni procesi in pojavi, kot so hitra rast prebivalstva, naraščajoča mobilnost, 

gospodarska rast, geo-politične spremembe in nova zavezništva, razmah 

globalizacije trgovine, vse večja tekmovalnost za naravne vire, urbanizacija, 

velike spremembe rabe tal, tehnološke spremembe in še zlasti podnebne 

spremembe. Vsako uro se nam človeška populacija poveča za deset tisoč novih 

Zemljanov. Popolnejšo sliko sveta, v katerem vlada tudi velika neenakost, lahko 

podamo tudi z naslednjo primerjavo. Če bi bil svet vas z sto prebivalci, bi jih 80 

živelo v neustreznih stanovanjih, 50 bi bilo podhranjenih, 19 bi jih moralo preživeti 

z manj kot enim Evrom na dan, 17 jih ne bi imelo dostopa do kakovostne 

pitne vode, šest bi posedovalo 60 odstotkov vaškega premoženja in en sam bi

OKOLJU PRIJAZNA UPRAVA KOT DEL TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 

imel univerzitetno izobrazbo. Celo v Evropski uniji med 400 milijoni prebivalcev 

kar 60 milijonov živi pod mejo revščine. Skoraj tri milijone ljudi v EU nima 

domov. S pojavom revščine se spopadajo vse vzhodnoevropske države in tudi 

v Sloveniji skoraj 10 odstotkov ljudi živi v revščini ali na njenem robu. 

Kje so globoki vzroki za globalne spremembe, ki smo jim priča Na planetu nas 

živi šestkrat več kot leta 1800 in v povprečju danes vsak Zemljan porabi vsaj 

petkrat več energije kot pred 200 leti. Zemljan je danes, če je merilo globalni 

bruto proizvod, tudi 17-krat bogatejši in kar tisočkrat bolj mobilen kot v času 

Prešernovega rojstva. Napovedi za prihodnost so podobne: do leta 2050 bo 

Zemljanov še 60 odstotkov več kot danes. Še bogatejši bomo kot danes, saj se 

bo bruto proizvod povečal za tri do štirikrat. Čeprav že danes povprečen Zemljan 

prevozi okrog 40 kilometrov na dan, se bo tudi naša mobilnost povečala 

še za 3 do 4-krat. Za to bomo potrebovali še več energije, po predvidevanjih od 

1,5 do 2,5-krat več. 

Svet se je v zadnjih dveh stoletjih že znašel v velikih krizah, ki so se končale z velikimi 

političnimi nestabilnostmi, ki so vodile v vojne ali v pojave totalitarizma. 

Tako kot gospodarska rast v 19. stoletju ni upoštevala velikih sočasnih socialnih 

sprememb, se v 20. stoletju ni ozirala na hitre okoljske spremembe. Te so danes 

dobile globalne razsežnosti in lahko ogrozijo celo obstoj naše civilizacije. V 

21. stoletju si planet kot celota ne more več privoščiti nadaljevanje podobnih 

okoljski trendov kot so vladali v prejšnjem stoletju. Kot primer človekovega 

pritiska na okolje si poglejmo le nekaj številk. Vsako uro človeštvo odda s kurjenjem 

fosilnih goriv štiri milijone ton CO 2 

in vsako uro posekamo 1500 hektarov 

gozda. Na uro v povprečju z mineralnim gnojenjem dodamo tlom 1,7 milijonov 

18. st 

19. st 20. st 21. st 

Gospodarska 

rast 

Grožnja 

Hitre socialne 

spremembe 

Politična 

nestabilnost 

Gospodarska 

rast 

+ 

Socialne 

razmere 

Gospodarski 

razvoj 

Grožnja 

Hitre okoljske 

spremembe 

Politična 

nestabilnost 

Gospodarski 

razvoj 

+ 

Ohranjanje 

okolja 

Trajnostni 

razvoj 

Javna vlaganja 

Javna vlaganja 

1750 

1850 1950 2050 

Polom 

Totalitarizem 

Komunizem / Fašizem 

Polom 

Slika 1: Trajnostni razvoj lahko ohrani napredek gospodarskega razvoja 

20

PROF. DR. LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ 

ton dušika in vsako uro nam izumrejo tri življenjske vrste, kar je tisočkrat hitreje 

kot brez prisotnosti človeka. 

Danes žal vsa globalizacija in gospodarski razvoj sveta še vedno slonita na poceni 

in prikladnih fosilnih energijskih sistemih. Priča smo internacionalizaciji 

znanosti in tehnologij ter vsiljevanju svetovne ekonomije, temelječe na kapitalu 

in neoliberalizmu. Logična posledica je naraščajoče izkoriščanje javnih dobrin 

- od ekosistemov, naravnih virov, genetskega materiala in drugega javnega 

dobra. Izkoriščanje javnega dobra še posebej spodbuja zapoved nenehne ekonomske 

rasti. Ta pa jasno temelji na vključevanju vedno večjega števila ljudi 

v globalno ekonomijo s promocijo in reklamo naraščajoče potrošnje na prebivalca. 

Doslej je bilo potrošništvo omejeno na razviti del sveta, a zdaj je vanj 

vse bolj vključeno še pet milijard novih ljudi iz relativno revnih držav s hitro 

rastočim gospodarstvom. To pa ogroža globalno varnost in eksistenčne razmere 

za preživetja prihodnjih generacij. Države kar nočejo razumeti omejene 

nosilnosti okolja in oklevajo z resnimi ukrepi za prilagoditev gospodarskega 

razvoja zmogljivosti okolja. 

Podnebne spremembe, ta hip najbolj pereče okoljsko vprašanje, so v družbi 

doživele različne odzive, vedno je najprej prevladoval dvom, ki pa je hitro prerasel 

v obtožbe ali celo zahteve (slika 2). To se dogaja zlasti v državah, kjer se s 

podnebnimi spremembami ne ukvarjajo javno in odprto. 

DVOM 

ZANIKANJE 

OBTOŽBE 

ZAHTEVE 

Pri nas je varno, 

zato nenazadnje tu tudi živimo. 

Klimatske spremembe ne bodo 

hude, ne bodo prizadele ravno nas, do 

okolja smo prijazni, ni razlogov za skrb. 

Za klimatska dogajanja so krivi drugi, 

ne mi in zato naj drugi problem tudi 

rešujejo. 

Država naj že vendar ukrepa, 

zakaj to že zdavnaj ni storila, 

od nje kot davkoplačevalci to 

upravičeno pričakujemo. 

Slika 2: Tipične reakcije družbe na podnebne spremembe, ki se začnejo z 

dvomom in končajo z zahtevami in pritiski na vlado 

Tudi v Sloveniji se pomena okolja in njegove omejenosti ter krhkosti ne zavedamo. 

Kritika velja za prav vse slovenske vlade do zdaj in tudi za slovensko 

21


javno upravo, ki bi morala biti kot ključni akter družbenega razvoja, ki skrbi 

za varno ter kakovostno življenje v Republiki Sloveniji, veliko bolj naklonjena 

reševanju nakopičenih okoljskih problemov. Še več – javni sektor se mora zavedati 

vlog in pristojnosti, ki bi jih moral uporabiti pri omogočanju in celo pospeševanju 

trajnostnega okoljskega razvoja. 

2 OKOLJU PRIJAZNO GOSPODARSTVO 

A po drugi strani so vsaj v civilni družbi razmišljanja o trajnostnem razvoju v 

zadnjem desetletju vse glasnejša. Ohranjanje okolja namreč predstavlja osnovo 

za nadaljni gospodarski razvoj. Enaindvajseto stoletje zahteva okolju prijazno 

gospodarstvo. To pomeni uvajanje sistematičnega pristopa za načrtno reševanje 

okoljskih problemov s spodbujanjem trajnostne proizvodnje in potrošnje, 

vključevanjem proizvodnje okolju prijaznih izdelkov, okolju prijaznejšega 

ravnanja ter obvešcanja javnosti o negativnih vplivih gospodarskih in javnih 

subjektov na okolje. Besedna zveza »okolju prijazno« postaja pogosta tako v 

javnem kot tudi poslovnem svetu, a pogosto za različne ljudi še vedno pomeni 

zelo različno vsebino. Še zlasti, če je povezana s podjetji. Kaj naj napomeni 

»okolju prijazno podjetje« Teoretično gledano je tako tisto podjetje, ki se zavzema 

za trajnostni razvoj. To pomeni, da modro izkorišča naravne vire, še zlasti 

obnovljive vire energije, da ne oneosnažuje okolja, skrbno nadzira sevanja 

in hrup, zmanjšuje količino odpadkov, skrbi za biološko raznolikost, razumno 

rabi prostor in modro izkorišča znanja in tehnologije. Biti do okolja prijazno 

podjetje v resnici ni lahka naloga. Zahteva znanje, prave kadre, voljo in seveda 

tudi denar. V Sloveniji je mnogo podjetij, ki dobro poslujejo in denar zanje ne 

bi smel biti problem. Večje težave so v primernih kadrih, ki bi se v podjetju 

dolgoročno usmerjali in dodatno izobraževali na področju ekologije. Zanesljivo 

pa je največji problem premalo volje, ali pa kar okoljska brezbrižnost. In 

to pri istih ljudeh, ki imajo polna usta poslovne odličnosti. 

Pravi dokazi so preprosti. Najprej mora imeti podjetje uveden sistem za ravnanje 

z okoljem. To pomeni, da njegovo poslovanje zagotavlja vse pomembne vidike 

okoljevarstvenega ravnanja: od izrabe surovin in energije, vodenja tehnoloških 

procesov, do zahtev glede uporabe proizvodov in da ima jasno analizirano svoje 

zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, npr. v zadnjih 5 letih. Gre za pet komponent 

– opredelitev okoljske politike, okoljsko planiranje, uvajanje in delovanje 

sistema, preverjanje in izvedba korektivnih ukrepov ter vodstveni pregledi. Med 

pomembnejša instrumenta ravnanja z okoljem sodita sistem ISO 14001 ter Shema 

za okoljsko vodenje in presojo (EMAS – The Eco Management and Audit Scheme 

- (http://europa.eu.int/comm/environment/emas/index_en.htm). O okoljski 

odličnosti ne moremo govoriti, če podjetje še ni registrirano po ISO 14001. K 

sreči imamo kar dosti takih podjetij. Žalostno pa je, da ima Slovenija dodeljeno le 

eno EMAS spričevalo in smo skupaj z Romuni na repu EU lestvice. So pa še drugi 

22


kazalci, na primer priznanja, za katere bi se moralo podjetje načrtno potegovati, 

na primer priznanje za energetsko učinkovito podjetje, energetsko učinkovit projekt, 

za čisto proizvodnjo, okolju prijazno podjetje, okoljski izdelek leta, mednarodno 

okoljsko partnerstvo, eko-profit, odgovorno ravnanje ter okolju prijazen 

postopek ipd. Certifikati in nagrade predstavljajo dve različni ravni ‘okoljske zrelosti’ 

organizacije: certifikati osnovno raven in nagrade višjo raven. 

V Evropski uniji obstaja tudi cela vrsta drugih - prostovoljnih okoljskih sporazumov, 

h katerim lahko pristopijo podjetja. Praksa v Evropi in svetu je pokazala, 

da so dolgoročno najučinkovitejši prav prostovoljni sporazumi, saj so samostimulativni, 

niso omejevalni in jasno kažejo jasno opredelitev podjetja oz. zaveze 

vodstva. Žal so pri nas še podjetja, ki ne izpolnjujejo niti osnovnih zahtev 

do okolja, kaj šele, da bi bila okolju prijazna. V Sloveniji je več kot 170 gospodarskih 

družb, ki morajo v skladu z »Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki 

lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega« (IPPC Uredba), pridobiti 

okoljevarstveno dovoljenje. To so razna energetska podjetja, proizvodnja 

in predelava kovin, kemična industrija, obrati za proizvodnjo vlaknatih materialov, 

papirja in lepenke, obrati za predhodno obdelavo vlaken ali tkanin, strojenje 

kož, klavnice in še drugi. Do septembra 2009 je bilo izdanih 147 odločb, 

večina od njih z večletno zamudo (ARSO, 2009). Del krivde za zamude zanesljivo 

leži na ramenih javnega sektorja, zlasti pristojnega ministrstva. Po direktivi 

IPPC: onesnaževanje pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, 

toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in 

lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, se kaže v poškodovanju materialne 

lastnine ali oškoduje ali posega v javne dobrine in druge zakonite načine 

uporabe okolja. Najpomembnejše pri tej definiciji je ravno preprečevanje poseganja 

podjetij v javne dobrine – vode, zrak in rodovitna tla, ki pripadajo vsem 

in ki so bistvene za našo kakovost življenja. Za razvoj Slovenije je torej izvajanje 

IPPC direktive ključen korak na dolgi poti k trajnostnemu razvoju, še zlasti ker 

trenutni kazalci stanja v pri nas niso spodbudni (UMAR, 2008). 

Dve načeli direktive IPPC sta še posebej pomembni za Slovenijo, saj sta povezana 

tudi s podnebnimi spremembami. To sta energijska učinkovitost podjetij 

in pa, da nastaja v proizvodnem procesu čim manj odpadkov, oz., da se nastali 

odpadki regenerirajo ali odstranijo brez vpliva na okolje. Prav blaženje podnebnih 

sprememb mora biti v ospredju ciljev moderne družbe in seveda tudi Slovenije. 

Prav izboljšanje energetske učinkovitosti lahko bistveno zmanjša rabo 

fosilne energije in tako zniža emisije toplogrednih plinov (IPCC, 2007). Primerno 

ravnanje z odpadki, ki so lahko tudi vir toplogrednih plinov, pa tudi rešuje 

mnoge lokalne probleme onesnaženja v Sloveniji. Z namenom zmanjšanja 

negativnih vplivov na okolje bi javna uprava morala bdeti nad različnimi 

ekonomskimi inštrumenti, kot je uvedba plačila okoljskih dajatev po načelu 

onesnaževalec plača. Pri tem bi se morali čimbolj izogibati uporabi raznih ka- 

23


zni za onesnaževalce in raje razviti inštrumente stimulacije onesnaževalcev 

za zmanjšanje onesnaževanja v obliki oprostitve ali zmanjšanja plačila dajatev 

zaradi vlaganja sredstev v varovanje okolja. Tudi tu je na potezi javni sektor. 

3 OKOLJU PRIJAZNA JAVNA UPRAVA 

Javni sektor kot investitor, kupec in delodajalec lahko izboljša svoj in odnos 

celotne družbe do okolja. Ne le, da zaposljuje množico ljudi ampak tudi znatno 

investira v fizično in družbeno infrastrukturo. Kupuje velike količine blaga in 

storitev in kot investitor vlaga veliko denarja v raziskave in razvoj, informacijske 

in komunikacijske tehnologije, razvoj človeškega kapitala in infrastrukture 

v različnih oblikah (Määttä, 2007). Kot kupec bi lahko javni sektor dosledno 

uvedel zelena javna naročila in nadgrajeval ekološke inovacije, še zlasti pa 

spodbujal, tudi s svojim zgledom, energijsko učinkovitost. Zelena javna naročila 

vplivajo na industrijo, da razvija nove okoljske tehnologije in proizvaja okolju 

prijaznejše izdelke, hkrati pa vplivajo na državljane, da postanejo do okolja 

prijaznejši. Z zelenimi javnimi nakupi in zelenimi investicijami v javnem sektorju 

lahko bistveno privarčujemo pri porabi energije, potrebne za ogrevanje 

javnih stavb (investicije v ustrezno izolacijo stavb, uporaba alternativnih in energijsko 

učinkovitih načinov ogrevanja), in za prevoz (hibridna in električna 

vozila). Hkrati lahko javna uprava drastično zmanjša količino odpadkov in 

onesnaženost nasploh ter z vsem naštetim zmanjša tudi izpuste toplogrednih 

plinov. 

Okolju prijazna javna uprava se mora zavedati, da je tudi inovativni oblikovalec 

okoljske politike in njen regulator. Vloga in odgovornost javnega sektorja je, 

da prevzame iniciativo pri sestavljanju takih razvojnih načrtov za družbo, ki 

upoštevajo okoljsko komponento. Kar zadeva kakršne koli strategije, si mora 

javna uprava prva prizadevati, da poveže nacionalne, regionalnih in lokalnih 

ravni, da priključi različne zainteresirane strani. Predvideti mora ključne 

mehanizme pri izpolnjevanju strategije in zagotoviti, da nič pomembnega ni 

izpuščeno. Zavedati se mora, da bo kot okoljski regulator vseskozi na razpotju: 

kako najti ravnotežje med posameznim in javnim interesom Ali se vmešavati v 

predpise ali to prepustiti nadzoru trga 

Javna uprava mora tudi poiskati možnosti za reševanje podnebnih sprememb. 

Ena od njih je zanesljivo internalizacija eksternih stroškov za dejavnosti, ki 

povzročajo podnebne spremembe (Kajfež Bogataj, 2008). Skoraj vse gospodarske 

dejavnosti vplivajo na okolje, večina pa tudi neposredno ali posredno 

pripomore k podnebnim spremembam. Tržna ekonomija ne internalizira eksternih 

stroškov. Subvencije v kmetijstvu, energetiki in transportu so dodatni 

dejavniki, ki izkrivljajo cene. Izkrivljena sporočila trga o ceni naravnih virov 

spodbujajo ne-trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Najočitnejši in najbolj 

24


proučevani sta energetika in promet, sledijo pa jim kmetijstvo, turizem in druge 

(ExternE, 2008). Politika mora sprejeti zakonodajo, da bo resnično eksterne 

stroške, ki povzročajo podnebne spremembe, zaračunala povzročiteljem. 

EU meni, da morajo internalizacijo spremljati razni ukrepi za povečanje 

elastičnosti povpraševanja, kot je povečanje občutljivosti na cenovne spremembe, 

povečanje privlačnosti ponudbe nekaterih storitev ali pospeševanje 

tehnoloških inovacij. Za zmanjšanje zunanjih stroškov je torej potrebna strategija, 

ki mora poleg interiorizacije zunanjih stroškov zajemati več elementov: 

zagotavljanje infrastrukture, spodbujanje tehnoloških inovacij, konkurenčno 

politiko, zakonodajo in določitev standardov. Ena izmed poti za internalizacijo 

eksternih stroškov pa je tudi zelena javnofinančna reforma, ki bi vsebovala 

prenos davčnega bremena z davkov na delo na davke na okolje, tj. na uporabo 

energije ali drugih virov in surovin, okoljsko nevarnih snovi in izdelkov 

(Stritih in drugi, 2007). Taka reforma bi morala vključevati tudi ukinitev okolju 

škodljivih subvencij in uvajanje drugih spremljajočih ukrepov (npr. ukrepi, ki 

omejujejo neželene socialne učinke, politika energetske učinkovitosti, davčne 

spodbude za zaščito okolja). 

Javni sektor kot odgovorni ponudnik storitev mora tudi pri tem upoštevati 

okolje, zlasti na področju izpolnjevanja javnih storitev. Nenazadnje je so 

poklicno, višje izobraževanje in izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, 

zaposlitvene storitve, raziskave in razvoj ter skrb za otroke tudi del Lizbonske 

strategije. Visoko kakovostni javni sektor mora povečati investiranja v raziskave 

in znanje na področju varovanja okolja in povečati tudi okoljsko inovativnost 

znotraj javnega sektorja. Kot primer lahko navedemo razne projekte energetsko 

varčnih šol, ki bi stimulirale učinkovito rabe energije pri mladih, ki so za 

nove ideje najbolj dojemljivi in pri katerih je dolgoročno pametno vzpostaviti 

pravilne vedenjske vzorce. Šole predstavljajo pomemben del javnega sektorja, 

enako velja tudi za petindvajset večjih bolnišnic v Sloveniji, ki so v večini primerov 

energijsko zelo potratne. Precej bolnišnic ima izdelane energetske preglede z 

napotki za učinkovitejšo rabo in obnovljive vire energije, a jih še ne izvaja. Primer 

dobre prakse pa lahko navedemo program »Ekošola kot način življenja«, pri 

katerem ne gre zgolj za posamične okoljevarstvene projekte skupine zagnanih 

otrok, pač pa za sistematično okoljevarstveno delovanje šole kot celote. 

V šolskem letu 2008/2009 je bilo v ta projekt vključenih 319 osnovnih šol, 18 

podružničnih šol, 104 vrtci, 58 enot vrtcev, 17 centrov šolskih in obšolskih dejavnosti 

ter 32 srednjih šol, v katerih aktivno sodeluje okrog 135 tisoč učencev 

in 15 tisoč učiteljev. Skladno z nacionalnim programom se ekošole odločajo za 

tematska področja, ki predstavljajo večji problem na šoli oz. lokalni skupnosti, 

kot so ločeno zbiranje in zmanjševanje odpadkov, varčevanje in ohranjanje pitne 

vode, varčevanje z energijo in spoznavanje sodobnih tehnologij priprave in 

energetske izrabe biomase ter biološka raznovrstnost. 

25


Vsaka javna uprava z vlado na čelu ima zahtevno nalogo, da uravnoteži različne 

interese za razvoj družbe. Skrb za okolje in konkurenčnost podjetij se že zdavnaj 

ne izključujeta več, čeprav mnoga podjetja in včasih celo javna uprava 

sama tega dejstva ne dojamejo kot bistva trajnostnega razvoja. Javni sektor s 

svojimi različnimi organizacijami, akterji in omrežnimi partnerji bi moral stalno 

vzdrževati in nadgrajevati ne le družbeno ampak tudi okolju prijazno infrastrukturo, 

ki jo potrebujemo vsi. 

4 SKLEPNE MISLI 

Odnos podjetij in javne uprave do okolja, reševanje okoljskih vprašanj in tudi 

preseganje zahtev okoljske zakonodaje je vsekakor pot do okoljske odličnosti 

podjetij. V teoriji bi morali biti za okolju prijazna podjetje zainteresirani vsi: 

lastniki, ki pričakujejo varno naložbo v podjetje in rast svojega premoženja; 

zaposleni, ki pričakujejo boljše dohodke ter možnost osebnega razvoja, 

izobraževanja, napredovanja; tržni udeleženci, dobavitelji, kupci in odjemalci; 

finančni udeleženci ter nenazadnje javne finance ter javno financiranje. 

In zakaj Predvsem zato ker okolju prijazna podjetja zagotavljajo varnejše 

življenje, višjo kakovost življenja in tudi večji ugled podjetja. To pa pomeni 

tudi finančno korist – da podjetje lahko prodaja izdelke oziroma storitve 

bolj donosno. In kaj je lahko za dolgoročni gospodarski razvoj Slovenije bolj 

pomembno 

Zaključim naj z mislijo, da odnos do okolja in še posebej »okolju prijazno« ne 

sme prerasti v plehko frazo. Angažiran odnos javne uprave in podjetij do okolja 

namreč v bistvu kaže še veliko več – kaže na to kakšne vrednoste prevladujejo 

v nekem družbenem okolju. Pokaže raven sposobnosti, spoštovanja, odgovornosti 

ali kar civiliziranosti oziroma kulture neke države ali družbe. 

LITERATURA 

1. ARSO, 2009. Spletna stran ’’IPPC – Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja’’ 

http://okolje.arso.gov.si/ippc/. 

2. ExternE. 2008. »External costs of Energy project«. European Research Network. URL: 

http://www.externe.info/. 

3. Ekošola kot način življenja, 2009. ww.ekosola.si/sl/predstavitev/predstavitev-ekoole. 

4. IPCC, 2007: Technical Summary. In: Climate Change 2007: Mitigation. Contribution 

of Working Group III to the Fourth Assessment Report. Cambridge University Press, 

Cambridge, 93 p. 

5. Kajfež Bogataj, L., 2008. Podnebne spremembe in prilagajanje nanje. V: Prašnikar, J. 

(ur.), Cirman, A. (ur.). Globalna finančna kriza in eko strategije podjetij: dopolnjevanje 

ali nasprotovanje Ljubljana: Časnik Finance, 2008, s. 103-124. 

26


6. Määttä, S., 2007. Visoko kakovosten javni sektor pri izpoljevanju Lizbonske strategije 

za trajnostno rast in konkurenčnost. Zbornik referatov KONFERENCA Dobre prakse 

v slovenski javni upravi 2007; Ljubljana. Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 

s. 19-32. 

7. Stritih, J. in sod., 2007. Plan B za Slovenijo: pobuda za trajnostni razvoj. Ljubljana: 

Umanotera. 

8. UMAR, 2008. Ekomonsko ogledalo. Januar 2008. 

27

IZDELAVA IN UPORABA APLIKACIJE MOBILNOST 

V POLICIJSKI UPRAVI MARIBOR 

UVOD 

Mirko PLOJ 

Ministrstvo za notranje zadeve, Policijska uprava Maribor 

mirko.ploj@policija.si 

V Policijski upravi Maribor (v nadaljevanju PU) na vseh področjih policijskega 

dela in pri vseh delovnih postopkih izkoriščamo svoje prednosti in iščemo priložnosti 

za izboljšave ter uvajamo in prevzemamo dobre prakse. 

Poslovno odličnost smo začeli uvajati v letu 2003 po modelu Skupni ocenjevalni 

okvir (Common Assessment Framework – CAF) in nato nadaljevali po modelu 

European Foundation for Quality Management – EFQM. Ta dva modela 

poslovne odličnosti sta nam omogočila sodobno in celovito samooceno delovanja 

naše PU in ugotavljanje rezultatov našega delovanja. Prav tako sta nam 

ponudila priložnosti za primerjanje z drugimi organizacijami in učenje od njih 

ter spodbudila širjenje zavesti o pomembnosti poslovne odličnosti in uvajanja 

dobrih praks tudi v delo policije. Modela poslovne odličnosti (CAF, EFQM) 

usmerjata k racionalizaciji in optimizaciji vseh delovnih procesov. 

Z omenjenima modeloma poslovne odličnosti smo analizirali stanje v naši 

upravi in ugotovili, kje so težave. Hkrati smo našli rešitve za nekatere administrativne 

ovire oziroma poiskali možnosti za izboljšave. Ves čas se primerjamo 

z drugimi nam primerljivimi policijskimi upravami oziroma organizacijami in 

se učimo od njih. S svojim delovanjem širimo zavest o pomembnosti biti boljši, 

delati bolje – zagotavljati kakovostnejše varnostne storitve. V vse dejavnosti 

vključujemo čim širši krog sodelavcev, saj se zavedamo, da skupaj zmoremo 

skoraj vse. Zavedamo se pomembnosti upravljanja človeških virov. Posameznik 

– naš sodelavec je najpomembnejši. Njegovo znanje, izkušnje, delo, motiviranost, 

odgovornost in pripadnost so naš pravi kapital, ki ga moramo znati 

upravljati. Delovne ure naših sodelavcev so potencial, ki ga vodje lahko in moramo 

upravljati. 

Temeljno poslanstvo policije je, da v sodelovanju s posamezniki in skupnostmi 

zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Na varnostne pojave in zahteve 

skupnosti se moramo odzivati hitro in učinkovito. Naš cilj je ohranjati visoko 

kakovost policijskih storitev. 

V PU Maribor si prizadevamo izboljševati sebe in kakovost našega dela zato, da 

lahko zagotavljamo visokokakovostne varnostne storitve ljudem na našem ob-

IZDELAVA IN UPORABA APLIKACIJE MOBILNOST V POLICIJSKI UPRAVI MARIBOR 

močju. Naše delo je usmerjeno v skupnost, od katere pričakujemo partnersko 

sodelovanje, pa tudi kritiko in pobude za delo. Vodstvo in zaposleni v PU smo 

se zavezali, da bomo gradili poslovno odličnost v odnosu do uporabnikov naših 

storitev. 

Vsi imamo možnosti in priložnosti vplivati na spremembe in našo prihodnost. 

Vse to pa zahteva od nas določene dejavnosti, zamisli, dajanje pobud in predlogov. 

Neprestano se vrtimo v krogu dejavnosti, ko načrtujemo, opravljamo 

naloge, preverjamo in ukrepamo, s čimer uvajamo spremembe in vplivamo na 

našo prihodnost. 

Sodelavce spodbujamo k uvajanju sprememb in dobrih praks v naše vsakodnevno 

delo. V zadnjih petih letih smo vsako leto sodelovali na natečaju izbora 

dobrih praks v policiji ter dosegali najvišja mesta in prejemali nagrade. 

Nagrajene dobre prakse so: Koordinacija dela komandirjev policijskih postaj v 

mestu Maribor, Preiskovanje kaznivih dejanj s področja varstva okolja, Začasna 

drugačna organiziranost dežurstva, Indikatorji merjenja učinkovitosti dela, 

Aplikacija nabava blaga – spletna trgovina in Aplikacija mobilnost. 

Primere dobre prakse uspešno širimo na druge PU. Največje zanimanje je predvsem 

za računalniške programe. Nekatere naše dobre prakse pa so našle svoje 

mesto tudi v načrtu dela policije za leti 2008 in 2009. 

Cilj predstavljene dobre prakse je odprava administrativne ovire v delovnem 

procesu – napotitvi razpoložljivih policistov na kraj intervencijskega varnostnega 

dogodka – ter s tem zagotavljati nujno, učinkovito in kakovostno podporo 

operativnemu delu policistov. Aplikacija mobilnost to vsekakor zagotavlja. 

Za uporabnike je namreč bistvenega pomena, da jim informacijski sistem oziroma 

določena aplikacija omogoča varno, hitro, nemoteno in učinkovito delo. 

Uspešnost dela policije navzven pa se meri s stopnjo zadovoljstva uporabnikov 

policijskih varnostnih storitev. 

PREDSTAVITEV OPERATIVNO-KOMUNIKACIJSKE DEJAV- 

NOSTI 

V Sloveniji na regijski ravni za varnost ljudi in njihovega premoženja skrbi 11 

policijskih uprav. Vsaka policijska uprava ima notranjo organizacijsko enoto 

operativno-komunikacijski center (v nadaljevanju OKC). 

OKC na državni ravni sprejema obvestila in zbira podatke o dejanjih, dogodkih 

in pojavih, ki so pomembni za delo policije ter za tekočo dnevno oceno varnostnih 

razmer v Republiki Sloveniji. Spremlja, usmerja, usklajuje in ocenjuje 

30

MIRKO PLOJ 

izvedene ukrepe 11 regijskih operativno-komunikacijskih centrov policijskih 

uprav v zvezi s hujšimi kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, naravnimi in 

drugimi nesrečami ter ob drugih pomembnejših ali večjih dejanjih, dogodkih 

in pojavih. Pri tem daje pobude, predloge, smernice ali navodila, strokovno pomaga 

ter odreja morebitne naloge in ukrepe. 

V OKC Generalne policijske uprave je na voljo tudi anonimna telefonska številka 

080 1200, ki je namenjena vsem tistim, ki bi radi policiji sporočili koristne 

informacije in pri tem ostali anonimni. 

PU Maribor je druga največja policijska uprava v Sloveniji. Na njenem območju 

živi 322.754 prebivalcev ali 16 odstotkov vseh v Sloveniji. Za obvladovanje 

varnostnih razmer na celotnem območju PU Maribor skrbi 17 policijskih postaj 

in 11 policijskih pisarn. Delo policije poteka nepretrgoma 24 ur na dan. OKC 

PU Maribor je v letu 2008 na 38.335 intervencijskih dogodkov napotil 43.111 

policijskih patrulj, kar je 19 odstotkov vseh napotitev policijskih patrulj na 

konkretne varnostne dogodke v državi. 

Policijo iz leta v leto kliče na pomoč več občanov, najpogosteje zaradi prometnih 

nesreč, poškodovanja premoženja ali kršitev javnega reda in miru. Iz javnomnenjske 

raziskave o zaupanju ljudi v policijo iz leta 2008 je razvidno, da 

se je delež vprašanih, ki je ocenil, da je policija na kraj dogodka prišla dovolj 

hitro, zmanjšal, povečal pa se je delež tistih, ki so ocenili, da policija na kraj 

varnostnega dogodka ni prišla dovolj hitro. Zaznavanje odzivnosti policije se je 

poslabšalo, čeprav naši podatki kažejo, da se je v letu 2008 povprečen odzivni 

čas policijskih patrulj v Sloveniji izboljšal. 

Na OKC policijskih uprav je vezana intervencijska številka policije 113, ki jo 

državljani uporabljajo v nujnih (intervencijskih) primerih. Ena glavnih nalog 

OKC je intervencijsko vodenje in pomoč policijskim enotam, napotenim na 

kraj intervencijskega dogodka, večinoma kot posledica klica občana na intervencijsko 

številko policije 113. 

Na območju vsake PU je za učinkovito obvladovanje varnostnih dogodkov določeno 

minimalno število policistov in policijskih patrulj, ki jih mora zagotavljati 

posamezna policijska enota na določen dan v tednu. Policijske enote morajo 

OKC PU dnevno sporočati, koliko in kakšne policijske patrulje imajo na nekem 

območju. 

Sporočijo tudi čas, v katerem so patrulje na razpolago, in kako so opremljene. 

OKC te razpoložljive patrulje uporablja za napotitve na različne varnostne dogodke. 

31


Naloga OKC PU je, da: 

— sprejema obvestila o varnostnih pojavih in dogodkih; 

— sprejema klice oseb, ki potrebujejo pomoč policije; 

— na kraj varnostnih dogodkov napoti policijske patrulje, spremlja, usmerja, 

odreja in usklajuje prve nujne ukrepe policistov ob kaznivih dejanjih, 

prometnih nesrečah, kršitvah javnega reda in miru, ob naravnih in drugih 

nesrečah ter ob drugih varnostnih pojavih. 

Za učinkovito in uspešno delo je zato zelo pomembno, da imamo na terenu 

kadar koli (podnevi in ponoči) dovolj policistov oziroma policijskih patrulj, ki 

lahko v najkrajšem času učinkovito in uspešno ukrepajo oziroma se odzovejo 

na odrejene napotitve delavcev OKC PU Maribor. 

OPIS POTEKA DELA PRED UVEDBO APLIKACIJE MOBILNOST 

— Opis dela na policijski enoti pred uporabo aplikacije mobilnost 

Policijske enote so OKC po elektronski pošti policije (programu Lotus Notes) 

vsak dan sporočale podatke o svojih razpoložljivih patruljah. V praksi se je dogajalo, 

da sporočeni podatki občasno niso bili točni, kar je povzročalo težavo 

pri napotitvi posamezne patrulje na varnostni dogodek. Vsako spremembo 

mobilnosti patrulj je dežurni policist telefonsko sporočal vodji izmene OKC. Ta 

je na natisnjenem dokumentu posamezne enote ročno popravil spremenjeni 

podatek. Vodja izmene OKC se je tako pogosto ukvarjal s spremembami podatkov 

o razpoložljivosti policijskih patrulj. 

Prikaz poteka dela na policijski enoti 

Potek dela na policijski enoti 

(prejšnje stanje) 

Potek dela na policijski enoti 

(sedanje stanje) 

Uporabnik se prijavi v Lotus Notes 

- predal elektronske pošte policije 

Poišče dokument o že poslani 

mobilnosti. 

Uporabnik se prijavi v aplikacijo 

MOBIILNOST. 

Patrulje vnese v zbirko podatkov 

(vnosni obrazec). 

Vsebino dokumenta prekopira v 

nov dokument in spremeni. 

Dokument evidentira v 

informacijski sistem policije. 

Dokument o mobilnosti pošlje po 

elektronski pošti policije na OKC 

Sporoča spremembe mobilnosti 

(telefonsko ali z dokumentom). 

Slika 1: Diagram poteka dela na policijski enoti 

32

MIRKO PLOJ 

— Opis dela na OKC PU Maribor pred uporabo aplikacije mobilnost 

Operater OKC je prejel dokumente o mobilnosti policijskih patrulj od vseh 

enot po elektronski pošti policije (program Lotus Notes). Natisnil jih je v dveh 

izvodih. Dokumente o mobilnosti je zložil po določenem vrstnem redu. Dopoldanske 

patrulje je označil npr. z zeleno barvo, popoldanske z rumeno in nočne 

patrulje z oranžno barvo. Ko je bilo treba poslati patruljo na neko območje na 

varnostni dogodek, je operater OKC med natisnjenimi listi poiskal dokument 

o mobilnosti določene enote in na dokumentu določeno patruljo (dopoldanska, 

popoldanska ali nočna). Ko je na dokumentu našel patruljo, jo je napotil 

na konkreten varnostni dogodek. Tako delo je bilo za operaterja dolgotrajno, 

zamudno in utrujajoče. 

Prikaz poteka dela na OKC 

Potek dela na OKC 

(prejšnje stanje) 

Delavec OKC prejme dokument o 

mobilnosti vseh policijskih enot. 

Vse dokumente enot natisne v 

dveh izvodih. 

Potek dela na OKC 

(sedanje stanje) 

Delavec OKC v aplikaciji klikne 

na območje ali relacijo. 

Izbere razpoložljivo patruljo in 

jo napoti na varnostni dogodek. 

Dokumente o mobilnosti zloži 

po določenem vrstnem redu. 

Na vsakem dokumentu označi 

dopoldanske/popoldanske/nočne 

patrulje z različnimi barvami 

Ob intervencijskem dogodku 

poišče dokument enote in na njem 

razpoložljivo patruljo, ki jo napoti 

Vse popravke mobilnosti sproti 

ročno spreminja. 

Slika 2: Diagram poteka dela na OKC 

PRISTOP K REŠITVI 

Uporabniki delovnega procesa – napotitve razpoložljivih policistov na kraj intervencijskega 

varnostnega dogodka – so spoznali nujnost poenostavitve in skrajševanja 

časa iskanja razpoložljivih patrulj policijskih enot na terenu. Na omenjeno 

težavo je bilo opozorjeno na ožjem strokovnem kolegiju direktorja PU Maribor, ki 

je v delovni načrt PU Maribor za leto 2008 zapisal nalogo za izdelavo aplikacije, ki 

bi odpravila omenjeno administrativno oviro in poenostavila delo uporabnikov. 

Kot nosilec naloge je bila določena Služba za operativno podporo, Oddelek 

za informatiko in telekomunikacije (v nadaljevanju SOP OIT). Ustanovljena je 

33


bila delovna skupina, ki je ustrezno tehnično rešitev našla v izdelavi aplikacije 

mobilnost. 

Delovna skupina je bila sestavljena iz delavcev Oddelka za informatiko in telekomunikacije 

kot tehnične službe, predstavnika Operativno-komunikacijskega 

centra PU Maribor in predstavnikov preizkusnih policijskih enot PP Ptuj in PP 

Podlehnik. 

Časovni načrt delovne skupine je imel več stopenj: 

— tehnična izdelava aplikacije, 

— tehnično preizkušanje aplikacije, 

— izdelava navodil za uporabo aplikacije, 

— preizkusna uporaba aplikacije na izbranih enotah (PP Ptuj, PP Podlehnik), 

— odprava nepravilnosti in upoštevanje predlogov boljših rešitev, 

— začetek uporabe aplikacije za vse enote na PU Maribor. 

Aplikacija se je razvijala postopoma in v sodelovanju s končnimi uporabniki. 

Izhodišče in cilj sta bila, da lahko operater OKC kadar koli na zaslonu vidi, katere 

patrulje ima na voljo na določenem območju za napotitev na varnostni 

dogodek. 

Poudarek pri razvoju je bil na funkcionalnosti, gospodarnosti, uporabnosti in 

mogočem prenosu tudi na druge PU. Vneseni podatki v podatkovno zbirko aplikacije 

bi morali biti vedno posodobljeni, hitro dostopni in vsi na enem mestu. 

OPIS REŠITVE 

Aplikacija mobilnost deluje s podporo spletnega strežnika Apachi v programskem 

okolju PHP in s podatkovno zbirko MySQL. Vse omenjeno je nameščeno 

in deluje na strežniku – delovni postaji, ki je na SOP OIT, kjer se podatkovna 

zbirka dnevno arhivira. 

Dostop do aplikacije mobilnost je za uporabnike PU Maribor urejen prek povezave 

na intranetu PU Maribor. 

Aplikacija mobilnost je z vidika dostopov sestavljena iz treh ravni: 

— raven »enota«, ki jo imajo policijske postaje in notranje organizacijske enote, 

omogoča vnos, popravljanje in pregled vnesenih podatkov za svojo enoto, 

— raven »OKC«, ki jo ima OKC PU Maribor, omogoča pregled razpoložljivih 

patrulj vseh enot in pregled vnosov enot po datumih, 

34

MIRKO PLOJ 

— raven »administrativni dostop«, ki jo ima SOP OIT, omogoča posodabljanje 

šifrantov in dodajanje novih uporabnikov. 

Po izdelavi aplikacije in navodil je bila vsem enotam poslana končna različica 

navodil za uporabo, tako da so se lahko uporabniki seznanili z njenim delovanjem. 

V začetku dejanske uporabe so enote predlagale popravke, ki so bili 

upoštevani in vključeni v delovanje aplikacije. Odziv uporabnikov je bil več kot 

pozitiven. Spoznali so uporabno vrednost aplikacije, saj so za ta delovni postopek 

porabili manj časa, povečali pa sta se preglednost in sledljivost. 

Aplikacija mobilnost je izdelana za potrebe PU Maribor ter prilagojena potrebam 

in sistemu dela naše PU. Brez posebnih težav pa se lahko prilagodi tudi za 

druge PU. 

PREDNOSTI POTEKA DELOVNEGA PROCESA PO UVEDBI APLIKACIJE 

MOBILNOST 

— Opis dela na policijski enoti po uvedbi aplikacije mobilnost 

Dežurni policist na policijski enoti ima prek povezave mobilnost na intranetu 

PU Maribor dostop do aplikacije. Pokaže se mu prijavno okno, v katerem se 

prijavi za uporabo. Po prijavi v prazen vnosni obrazec vnese podatke o patrulji 

in ga shrani. Za vsako patruljo določi klicni znak, datum, čas dela, vrsto dela, 

število policistov v patrulji, območje dela, cestno razdaljo, posebne naloge in 

opremo. 

Ob spremembi določenega podatka za neko patruljo dežurni policist samo izbere 

že vneseno patruljo in spremeni določen podatek. Operater OKC pa že v 

istem trenutku vidi spremembo. 

— Opis dela na OKC PU Maribor po uvedbi aplikacije mobilnost 

Operater OKC lahko po prijavi v aplikacijo mobilnost na zaslonu izbira med 

posameznimi območji in razdaljami. S klikom na posamezen gumb (npr. Ptuj) 

se mu na zaslonu za izbrano časovno obdobje pokažejo vse razpoložljive patrulje 

na območju Policijske postaje Ptuj, ki jih lahko napoti na neki varnostni dogodek. 

S tem je enostavno in hitro dobil podatek, ki ga potrebuje za učinkovito 

izvedbo svojega dela. 

35


Prikaz dostopa do aplikacije mobilnost na intranetu PU Maribor 

Slika 3: Dostop do aplikacije mobilnost prek intraneta PU Maribor 

V oknu se pokaže prijavna maska, v katero uporabnik vpiše svoje uporabniško 

ime in geslo. Vsaka enota ima uporabniško ime s pripadajočim geslom, s katerim 

se prijavlja. 

Slika 4: Prijavno okno 

Če sta uporabniško ime in geslo pravilni, lahko uporabnik začne uporabljati 

aplikacijo. Pogled zaslona po prijavi je zaradi različnih ravni dostopa za poli- 

36

MIRKO PLOJ 

cijske postaje in OKC različen. Policijskim postajam se pokaže prazen vnosni 

obrazec za vnos podatkov o mobilnosti patrulje. 

Slika 5: Obrazec za vnos mobilnosti patrulje 

Operaterju OKC se po uspešni prijavi prikažejo gumbi posameznih območij. Z 

izbiro območja se mu izpišejo razpoložljive policijske patrulje, ki so v določenem 

času na voljo na območju, ki ga je izbral. 

Slika 6: Pregled razpoložljivih patrulj za določen čas in območje 

37


OCENA SKUPNIH PRIHRANKOV 

Prihranki z uporabo aplikacije mobilnost se kažejo v zmanjšanih stroških dela 

in nižjih materialnih stroških. Prihranki so na strani policijskih enot in OKC 

predvsem v delovnih urah in manjši porabi materialno-tehničnih sredstev (poraba 

papirja, tonerjev za tiskalnike, …). Vsaka delovna ura pomeni strošek, saj se 

lahko v tem času opravljajo druga dela. Prihranek časa na enoto je okoli pol ure 

dnevno, kar pomeni okoli 15 ur na mesec oziroma okoli 180 ur na leto na eni 

policijski enoti (180 ur je mesečna delovna obveznost enega delavca). 

Gospodarnost rešitve se kaže tudi v zmanjšanju odzivnega časa OKC, saj operater 

porabi manj časa za iskanje razpoložljive patrulje in jo zato na varnostni 

dogodek napoti hitreje. Zmanjšanje odzivnega časa lahko pomeni v nekem 

konkretnem primeru za posameznika zelo veliko in lahko rešuje tudi življenja. 

Poleg prihranka delovnih ur je prihranek tudi pri manjšem obremenjevanju 

razpoložljivega prostora komunikacijskega kanala. Standardiziran je postopek 

pošiljanja podatkov o mobilnosti patrulj iz policijskih enot na OKC. Poenoteni 

sta tudi oblika in vsebina obrazca za poročanje o mobilnosti patrulj. Gospodarnost 

se kaže tudi v tem, da lahko operater kadar koli vidi na zaslonu vse 

razpoložljive patrulje na izbranem območju in v določenem času ter jih uporabi 

za pošiljanje na varnostne dogodke. 

Delo z aplikacijo mobilnost je enostavno in pregledno. Podatki o posamezni patrulji 

so sproti vneseni ter s tem tudi kakovostni in točni. Dostop do aplikacije je 

enostaven. Vsak vnos v aplikacijo je takoj viden, tako ga vidi tisti, ki je podatke 

vnesel, in tisti, ki jih pregleduje, uporablja in nadzoruje. Končni cilj in kakovost 

izdelane aplikacije sta bila dosežena, saj so uporabniki, ki so dali pobudo za 

njeno izdelavo, pri razvoju in uvajanju ves čas sodelovali. 

Posebnih in dodatnih stroškov izdelava, preizkušanje in uvedba aplikacije mobilnost 

na PU Maribor niso povzročili. To je prva aplikacija, ki je bila v celoti 

razvita z lastnim znanjem delavcev PU Maribor in pomočjo GPU UIT. 

Narejena je bila v rednem delovnem času informatikov in programerjev PU 

Maribor. Ker je uporaba aplikacije enostavna, posebno izobraževanje uporabnikov 

ni bilo potrebno. Uporabnikom je bilo poslano le navodilo za njeno 

uporabo, ki je zadostovalo. 

V prihodnosti bo nujno aplikacijo mobilnost povezati s sistemom Global Positioning 

System – GPS (sistemom globalnega določanja položaja), saj bi tako 

poleg podatkov o razpoložljivosti patrulje imeli tudi vidni prikaz položaja patrulje. 

38

MIRKO PLOJ 

SKLEPNA UGOTOVITEV 

Na PU Maribor aplikacijo mobilnost uporabljamo od 1. 6. 2008. Narejena je bila 

s poudarkom na praktični uporabnosti in prijaznosti do uporabnika. Nastala je 

zaradi potrebe delavcev OKC PU Maribor in policijskih enot. Način pošiljanja 

in sporočanja podatkov o mobilnosti patrulj ter sprememb je zahteval preveč 

časa in ni bil pregleden. Vsi sestavni deli, videz posameznih strani, barve polj 

in velikosti pisav na posamezni strani so bili predlagani in usklajeni z uporabniki. 

Aplikacija mobilnost je spletna aplikacija. Dostop do nje je mogoč na vseh računalnikih, 

ki so povezani v omrežje policije in imajo brskalnik Internet Explorer. 

Cilj delovnega procesa – napotitve razpoložljivih policistov na kraj intervencijskega 

varnostnega dogodka – ostaja enak ne glede na njegovo informatizacijo. 

Gre za podporo operativnemu delu policistov na terenu. Postopek oziroma 

način dela, kako operater OKC najde razpoložljivo policijsko patruljo, ki jo lahko 

pošlje na posamezen varnostni dogodek, je z uporabo aplikacije bistveno 

olajšan, krajši in pregleden. Novi način dela omogoča velik prihranek časa pri 

iskanju razpoložljive patrulje, s tem pa se zmanjša tudi odzivni čas OKC in policijske 

patrulje. 

PU Maribor je na področju uvajanja in uporabe modelov poslovne odličnosti 

vodilna policijska uprava v Sloveniji. Uporabnikom smo olajšali njihovo delo 

s prevzemom in uvedbo številnih lastnih aplikacij. To se je začelo z razvojem, 

uvedbo in uporabo opisane, nadaljuje pa se tudi z drugimi aplikacijami. V SOP 

OIT so strokovnjaki, ki take naloge zmorejo in želijo opraviti. Njihovo znanje 

je treba uporabiti in prispevati k informatizaciji delovnih postopkov (v policiji 

kot celoti). 

Opisana aplikacija se lahko uporabi kot primer dobre prakse za razvoj, uvajanje 

in uporabo drugih podobnih aplikacij, ki se razvijajo in se še bodo v prihodnosti 

razvijale v policiji. Zelo pomembni in že večkrat poudarjeni so podpora 

vodstva, operativnih in strokovnih služb, sodelovanje končnih uporabnikov in 

skupina strokovnjakov, ki zna zastavljeno nalogo uresničiti. Pred začetkom je 

treba proučiti smiselnost uvedbe tudi z vidika učinkov na stroške. 

Pri razvoju, uvedbi in uporabi alikacije mobilnost smo spoznali, da je potrebno 

ogromno časa, truda in volje, da konkretna aplikacija zaživi tudi v praksi. Za 

uvedbo nove aplikacije je zato treba premagati vse ovire, da se doseže želeni 

cilj. 

39


V PU Maribor se trudimo, da bi bilo neskladje med dejanskim in želenim stanjem 

pri posameznem delovnem procesu vedno manjše. Da bi zaščitili ljudi in 

jim pomagali (žrtvam, poškodovancem, oškodovancem, …), moramo zagotoviti 

čim krajši odzivni čas za prihod policijske patrulje na kraj varnostnega dogodka. 

PU Maribor želi dolgoročno biti še učinkovitejša in uspešnejša. Ljudem, uporabnikom 

naših varnostnih storitev, želimo zagotavljati visoko stopnjo varnosti. 

Bolj se želimo približati ljudem in lokalnim skupnostim. Želimo ustvariti 

resničen partnerski odnos z vso zainteresirano javnostjo in našimi strateškimi 

partnerji. Želimo si pridobiti zaupanje uporabnikov naših varnostnih storitev 

in izpolnjevati njihova pričakovanja. Želimo si čim več zadovoljnih strank. Rezultati 

dela bodo zato v prihodnje še kako odvisni od uresničevanja zapisanih 

želja. To so priložnosti za naše nadaljnje izboljšanje. 

Odličnost je le nadgradnja kakovostnega izvajanja posameznega delovnega 

procesa v policiji oziroma policijskega dela nasploh. Celotni proces mora pomeniti 

višjo kakovost dela ter se kazati v naši večji učinkovitosti in uspešnosti. 

Dolgotrajno kakovostno vodenje ter upravljanje človeških in materialno-tehničnih 

virov sta edino zagotovilo, da bo PU Maribor v prihodnje uspelo doseči 

odličnost tudi pri drugem delu. 

40

APLIKACIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE NA 

KMETIJSKIH PRIDELKIH IN OCENJEVANJE ŠKODE 

NA STVAREH – AJDA 

Ana JAKŠIČ 

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje 

ana.jaksic@urszr.si 

1 UVOD 

Naravne nesreče so vsako leto vse pogostejše in hujše ter povzročajo zelo veliko 

škodo na kmetijskih pridelkih in stvareh ter infrastrukturi. Slovenski sistem 

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v Evropski uniji edinstven. Med 

mnogimi nalogami Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: 

URSZR), ki je organ v sestavi Ministrstva za obrambo ter opravlja upravne 

in strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je od leta 2003 

tudi ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah na kmetijskih pridelkih 

ter ocenjevanje škode na stvareh. V drugih državah EU sta ocenjevanje in povračilo 

škode prepuščeni odnosu zavarovalnica – zavarovanec oz. nimajo razvite 

državne pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč svojim državljanom. 

V Republiki Sloveniji imamo od leta 2004 za ocenjevanje podrobno razčlenjene 

postopke na vseh treh ravneh organiziranosti – na ravni države ter ravni regij in 

občin. Z uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode so določeni posamezni 

obrazci, prav tako se letno objavljajo ceniki na spletni strani URSZR. 

V letih 2003 in 2004 so imele občinske komisije, ki opravijo največji del nalog 

ocenjevanja, težko delo pri izpolnjevanju obrazcev, saj je obrazcev veliko, ceniki 

pa so zelo obsežni. Pri velikem številu oškodovancev (posamezna občina 

je lahko imela tudi nekaj sto in celo tisoč oškodovancev) je bilo zelo težko izpolniti 

predpisane obrazce in ovrednotiti njihovo škodo v razmeroma kratkem 

času. Vse oškodovance z oceno njihove škode je bilo treba vpisati v zbirnike. 

Pri vpisovanju so nastajale napake, podatki so se podvajali, … Ravno tako sta 

tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) 

ter Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP), pristojni za pripravo 

programa odprave posledic naravnih nesreč in izplačil, imeli pri obdelavi teh 

podatkov nemalo težav. 

Na podlagi teh izkušenj se je URSZR leta 2005 odločila za razvoj informacijskega 

sistema, ki bi omogočal vsem ravnem uporabnikov enake in sprotno osvežene 

podatke. Prednosti novega informacijskega sistema so:

APLIKACIJA ZA OCENJEVANJE ŠKODE NA KMETIJSKIH PRIDELKIH IN OCENJEVANJE ŠKODE ... 

— vsi vneseni podatki in sam program se hranijo na enem mestu – strežniku, ki 

je na URSZR, 

— vzpostavljeni so sistem uporabnikov aplikacije in njihove pravice; s tem se je 

tudi zagotovil sistem zapisovanja dostopov na raven posameznega podatka 

ter se zadostilo zakonu o varstvu osebnih podatkov, 

— poenostavljeni sta nadgrajevanje aplikacije in arhiviranje podatkov, 

— obdelava predpisanih obrazcev je enotna, 

— zaradi uporabe enotnih šifrantov in enotnih cenikov se je pri obdelavi 

podatkov bistveno zmanjšalo število napak, 

— zaradi neposrednih povezav z ARSKTRP in GURS ni več treba vsakokrat 

pridobivati podatkov po uradni dolžnosti in 

— vzpostavila se je neposredna povezava med državo in lokalno skupnostjo. 

AJDA je centraliziran spletni sistem, ki uporabnikom omogoča prijazno, preprosto 

in enotno okolje za delo, hkrati pa zagotavlja prenos preverjenih podatkov 

iz uradnih javnih evidenc različnim institucijam, predvsem MKGP in 

MOP. 

AJDA je izredno pripomogla k večji uspešnosti in učinkovitosti javne uprave, 

ker je omogočila bistveno hitrejši vnos in obdelavo podatkov, zagotovila preverjene 

in kakovostne podatke ter bistveno skrajšala čas za pripravo gradiva 

Državne komisije za ocenjevanje škode za obravnavo na Vladi Republike Slovenije. 

S prenosom digitalnih podatkov na MOP in MKGP je prav tako veliko 

pripomogla k cenejši javni upravi, ker je navedenima ministrstvoma skrajšala 

čas za pripravo programa za odpravo posledic škode ter prihranila strošek za 

izdelavo njihove aplikacije. 

2 POSTOPEK OCENJEVANJA ŠKODE 

Za samo ocenjevanje škode po naravni nesreči je URSZR pripravila podroben 

postopkovnik, s katerim je razčlenila naloge za vsako raven (država, regija, občina). 

Namreč, po nastanku nesreče prizadeta občina v treh dneh pisno obvesti 

pristojno izpostavo URSZR o nastanku in obsegu naravne nesreče (poplava, 

toče, nevihta, suša, ...). Obvestilo poleg opisa nesreče vsebuje tudi grafični del 

območja nesreče (označi na zemljevidu in slikovno dokumentira) ter predhodno 

oceno poškodovanosti kmetijskih pridelkov in škode na stvareh. 

42

ANA JAKŠIČ 

Preglednica 1: Število občin po regijah URSZR 

Regija 

Število občin 

Posavska regija 4 

Zahodnoštajerska regija 33 

Obalna regija 3 

Gorenjska regija 18 

Ljubljanska regija 32 

Vzhodnoštajerska regija 22 

Pomurska regija 27 

Severnoprimorska regija 13 

Dolenjska regija 14 

Notranjska regija 10 

Podravska regija 19 

Koroška regija 12 

Zasavska regija 3 

SKUPAJ 210 

Pristojna izpostava URSZR o dogodku obvesti URSZR in predlaga izdajo sklepa 

o začetku ocenjevanja škode na prizadetih območjih ene ali več občin. Če se je 

skupna predhodna ocena približala mejni vrednosti za dodelitev državne pomoči, 

URSZR izda sklep o začetku ocenjevanja škode z obrazložitvijo in podrobnejšim 

navodilom ter ga pošlje prizadeti občini, v vednost pristojni izpostavi 

URSZR in pristojnim ministrstvom. Občina na krajevno običajen način pozove 

oškodovance, naj škodo prijavijo občinski komisiji. Ta pri oškodovancu oceni 

škodo, pri čemer upošteva dokazila, ki ji jih mora oškodovanec predložiti. Škodo 

ocenjuje na kmetijskih kulturah in stvareh skladno z navodilom URSZR, podatke 

vnese v aplikacijo AJDA, natisne in podpiše uradne obrazce ter podatke 

(izvirnike vlog, seznamov oškodovancev) pošlje pristojni izpostavi URSZR. 

Ocena škode na kmetijskih pridelkih in stvareh se ocenjuje na podlagi Zakona 

o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami¹, Zakona o odpravi posledic naravnih 

nesreč² in Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode³. Oškodovanci 

prijavijo škodo na predpisanih obrazcih, in sicer na Obrazcu 1 za oceno škode 

na kmetijskih zemljiščih, Obrazcu 2 za oceno škode na kmetijskih pridelkih, 

Obrazcu 3 za oceno škode za uničeno stavbo, Obrazcu 4 za oceno delne škode 

na stavbi in Obrazcu 5 za oceno škode na gradbenoinženirskih objektih. 

¹ Uradni list RS, št. 64/94 in 28/06. 

² Uradni list RS, št. 75/03, 90/07 in 102/07. 

³ Uradni list RS, št. 67/03, 79/04 in 81/06. 

43


Prijavljeno škodo preverijo regijske komisije za ocenjevanje škode in državna 

komisija za ocenjevanje škode. Na oglede na terenu so vabljeni tudi pristojni inšpektorji 

Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano 

oziroma pristojni inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za okolje. Vse 

komisije sestavljajo strokovnjaki kmetijske in gradbene stroke, predstavniki ministrstev 

in drugi strokovnjaki. 

Državna komisija za ocenjevanje škode pripravi končno oceno škode na kmetijskih 

pridelkih in končno oceno škode na stvareh ter ju pošlje Vladi Republike 

Slovenije. Vlada Republike Slovenije potrdi končno oceno škode na kmetijskih 

pridelkih in končno oceno škode na stvareh, če ta presega 0,3 promila prihodkov 

državnega proračuna, in naloži MKGP oziroma MOP, da pripravita programa 

odprave posledic škode. 

MKGP pripravi program za odpravo posledic škode na kmetijskih pridelkih, 

potrdi pa ga Vlada Republike Slovenije. Na podlagi ocene škode, programa 

odprave posledic škode na kmetijskih pridelkih in sklepov Vlade Republike 

Slovenije o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna Agencija RS za kmetijske 

trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: ARSKTRP) izda odločbe o dodelitvi 

sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu. 

MOP pripravi program za odpravo posledic škode na stvareh, potrdi pa ga Vlada 

Republike Slovenije. Na podlagi ocene škode, programa odprave posledic 

škode na stvareh in sklepov Vlade Republike Slovenije o dodelitvi sredstev iz 

državnega proračuna MOP izda odločbe o dodelitvi sredstev za odpravo posledic 

škode na stvareh. 

3 RAZLOGI ZA UVEDBO APLIKACIJE AJDA 

Leta 2003 je bila v Sloveniji uradno razglašena suša (razlog za sprejetje zakona 

in uredbe), leta 2004 pa je severozahodno Slovenijo prizadel potres. Neurja s 

točo in poplave so se vrstile v letih 2004 in 2005. Vrsta neurij s številom prizadetih 

občin in oškodovancev je prikazana v preglednicah 2 in 3. 

Preglednica 2: Škoda na stvareh 

Neurje Število občin Število obrazcev 

potres 17. julija 2004 5 1.872 

toča 9. avgusta 2004 4 1.276 

poplave 9. in 10. oktobra 2004 5 154 

poplave 31. oktobra 2004 9 348 

poplave in toča 22. julija 2005 8 759 

poplave 21. avgusta 2005 44 1.711 

44

ANA JAKŠIČ 

Preglednica 3: Škoda na kmetijskih pridelkih 

Neurje Število občin Število obrazcev 

toča 2004 37 1.716 

pozeba in toča 2005 64 6.082 

Analiza stanja ob pregledu vseh obrazcev in postopkov po neurjih v letih 2004 

in 2005 je pokazala obilo neracionalne porabe časa in denarja. Razkrila je te pomanjkljivosti 

pri takratnem delu: 

— podatki na obrazcih so bili pomanjkljivi in nečitljivi; 

— oškodovanci so prijavljali škodo na kmetijski kulturi na isti parceli in isti 

kulturi v več občinah hkrati; 

— oškodovanci so prijavljali kmetijske kulture, ki jih niso pridelali; 

— oškodovanci so prijavljali škodo na kmetijski kulturi na večji površini in večji 

odstotek poškodovanosti na kmetijski kulturi, kakor so jo dejansko imeli; 

— oškodovanci so prijavljali večje površine, kakor so dejanske površine objekta, 

streh, fasad, ...; 

— oškodovanci so prijavljali objekte na naslovih, na katerih jih ni bilo; 

— občine so prijavljale objekte in ceste, ki niso bile poškodovane; 

— pojavljale so se prijave prevelikih količin nasutega materiala na cestah; 

— prijavljala so se gradbena dela, ki niso bila opravljena; 

— izračuni škode so bili velikokrat napačni; 

— kopiranje in podvajanje dokumentacije; 

— dolgi roki za obdelavo podatkov na pristojnih ministrstvih; 

— napake zaradi prepisovanja iz predloženih obrazcev; 

— veliko pritožb oškodovancev zoper odločbe za izplačilo za škodo na kmetijskih 

pridelkih. 

Poudariti je treba, da URSZR ni imela možnosti, da bi preverjala podatke, ki so jih 

prijavili oškodovanci. Kot rešitev problema smo si zamislili centralizirano spletno 

računalniško aplikacijo za vnos in pregledovanje vlog – sistem AJDA. Pri pripravi 

AJDE smo upoštevali lizbonsko strategijo. Zadali smo si te ključne cilje: 

— olajšati delo občinskim komisijam s prijaznejšim in enotnejšim okoljem za 

delo; 

— omogočiti enkraten vnos podatkov; 

— zagotoviti vsem ravnem uporabnikov enake in sprotno osvežene podatke; 

— sistematično urediti pravice vnašanja in pregledovanja podatkov za različne 

ravni uporabnikov; 

— povezati podatkovne zbirke v državni upravi in s tem zagotoviti verodostojnost 

navedenih podatkov ter hitrejšo obdelavo podatkov iz registra kmetijskih 

gospodarstev, registra prostorskih enot, katastra stavb in zemljiškega katastra; 

45


— kakovostno obdelati podatke za izračun škode, omogočiti preveritev vnesenih 

podatkov, zagotoviti izpis vseh obrazcev in zbirnikov škode na ravni 

občine, regije in države po oškodovancu, naslovu oškodovanca oziroma poškodovanega 

objekta, poškodovanih kmetijskih kulturah, vrsti poškodovane 

stavbe in tudi vrsti gradbenega dela iz cenika, omogočiti pregled ocene škode 

po občinah in regijah; 

— zmanjšati obseg kopiranja in arhiviranja dokumentov; 

— odpraviti dolgotrajne postopke za iskanje napak in njihovo odpravo; 

— urediti elektronski prenos podatkov MKGP-ju oziroma MOP-u za nadaljnjo 

obdelavo ter s tem hitrejšo pripravo programov odprave škode, saj podatkov 

ni treba ponovno vnašati; 

— skrajšati čas in omogočiti kakovostnejšo pripravo programov za odpravo 

posledic naravnih nesreč, ker so podatki pridobljeni iz uradnih evidenc in 

preverjeni; 

— omogočiti, da zbrane podatke lahko uporablja več institucij: MKGP, MOP, 

Davčna uprava RS, Statistični urad RS, Kmetijsko-gozdarska zbornica, Zavod za 

gozdove, Skupnost občin Slovenije, Eko sklad RS in Zavod za varstvo kulturne 

dediščine; 

— prispevati k prijaznejši, učinkovitejši in cenejši javni upravi. 

Leta 2006 je Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 18/06) uzakonil grafično 

enoto rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: GERK), ki se z novelo 

zakona o kmetijstvu uvaja v vse zbirke ministrstva in se uporabljajo za izvajanje 

kmetijske politike. Temu primerno je tudi URSZR v dogovoru z MKGP, 

ARSKTRP in DURS prilagodila obrazec 2, s čimer so se skrajšali postopki in 

bistveno prihranil denar. Na MKGP so celo poenostavili postopek za oškodovance, 

tako da se obrazec 2 šteje kot vloga za izplačilo sredstev za odpravo 

posledic naravne nesreče, če Vlada Republike Slovenije za naravno nesrečo, 

za katero je bila ta škoda ocenjena, odloči, da se uporabijo sredstva za odpravo 

posledic škode v kmetijstvu. 

4 RAZVOJ IN NADGRAJEVANJE AJDE 

4.1 AJDA 2006 

Večji del administrativnega dela opravijo na občinah. Razvoj AJDE je temeljil na 

zagotavljanju pomoči njim, in sicer z uporabnikom prijazno aplikacijo. 

Tako smo leta 2006 začeli razvijati AJDO, prvotno zasnovano kot klasično spletno 

aplikacijo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih. Njene ugotovljene 

pomanjkljivosti smo želeli odpraviti z nadgradnjo. Pri nadgradnji smo upoštevali 

tudi strateške usmeritve Ministrstva za javno upravo, predloge uporabni- 

46

ANA JAKŠIČ 

kov in zagotovili povezovanje z javnopravnimi evidencami. Zaradi ugotavljanja 

lastništva in da bi se izognili podvajanju podatkov, se je v AJDI vzpostavila 

neposredna povezava z Registrom kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: 

RKG), ki ga vodi MKGP. Iz RKG uporabljamo podatke o oškodovancu (KGM- 

MID, priimek, ime, davčna številka, EMŠO, naslov stalnega prebivališča, pošta, 

občina stalnega prebivališča) ter podatke o GERK-ih (številka GERK-a, površina 

posameznega GERK-a). 

Tako je vzpostavljena kontrola KMG-MID in GERK-ov. 

Uporabnik se za delo v AJDI prijavi v lokalno aplikacijo (pametni odjemalec), 

ki jo prenese in/ali osveži prek spletnega naslova http://ajda.sos112.si. URSZR 

odobri uporabniške prijave, odpre posamezen škodni dogodek in omogoči 

vnos podatkov prizadetim občinam oziroma regijam, ki so prejele sklep URSZR 

o začetku ocenjevanja škode. 

Opis postopka dela: 

Uporabnik za prijavo uporabi geslo, ki mu daje različne pravice, odvisno od 

njegove ravni uporabnika. AJDA vključuje tri ravni uporabnikov: 

— prva raven uporabnikov so občinske komisije, ki poskrbijo za vnos podatkov, 

ki jih vložijo oškodovanci, in izpis obrazcev. Po pretečenem roku za vnos 

podatkov obrazci samodejno preidejo na raven regijske komisije. Občinske 

komisije jih ne morejo več spreminjati, omogočen je samo vpogled; 

— na drugi ravni so regijske komisije za oceno škode s pravico do popravljanja 

podatkov, ki se nanašajo na oceno škode, ter do pregledovanja in obdelave 

podatkov za svojo regijo, izpisa zbirnikov (po občinah, kulturah, vrsti nesreče, 

škodnem dogodku, vrsti poškodovanega objekta, …). Po pretečenem roku za 

vnos podatkov preidejo obrazci na raven državne komisije. Regijske komisije 

jih ne morejo več spreminjati, omogočen je samo vpogled; 

— na tretji ravni je državna komisija za ocenjevanje škode. Na tej ravni se 

pregledujejo podatki vseh obrazcev in obdelujejo podatki za celotno državo. 

Državna komisija lahko odpre kateri koli obrazec in primerja npr. vnesene 

količine nasutega gramoza na cesti z dejanskim stanjem, pregleda vnose 

podatkov na ravni regije in občine, izpiše zbirnike (po regijah, občinah, 

kulturah, vrsti nesreče, o škodnem dogodku, …). 

V nadaljevanju je opisana delna izvedba postopka: 

— Občinska komisija oceni škodo na kmetijskih pridelkih na obrazcu 2, ki so jo 

prijavili oškodovanci. 

47


— Občinska komisija začne vnašati obrazec 2 v AJDO. Podatke lahko vpisuje več 

občin hkrati, tudi 100. 

— Ob vpisu KMG-MID (številka) oškodovanca v AJDO se iz RKG prenesejo 

podatki: ime in priimek, naslov, davčna številka. 

— Izpišejo se vsi GERK-i oškodovanca in vse kmetijske kulture iz cenika (142 

kmetijskih kultur). 

— Občinska komisija vnese poškodovane kulture in odstotkih poškodovanosti 

ter površino poškodovane kulture. 

— AJDA prikazuje škodo za vsako kmetijsko kulturo posebej. 

— AJDA izpiše člane občinske komisije. 

— Izpiše se obrazec 2 iz AJDE. 

— Obrazec datumsko spreminja ravni. 

— Obrazce hrani občina v elektronski ali papirni obliki, odvisno od njene 

organizacije. URSZR pa ima podatke arhivirane samo v elektronski obliki. 

— Podatki se v digitalni obliki prenesejo na ARSKTRP. 

Neurja, toča in suša na kmetijskih pridelkih so v letu 2006 prizadeli 161 občin. 

Ocena škode je znašala 59.546.289,90 evrov za 22.118 oškodovancev. Prvič 

so se podatki obdelali računalniško na podlagi registrov, ki smo jih potem ob 

primopredaji predali v pisni in digitalni obliki ARSKTRP. Podatkov jim ni bilo 

treba več posebej vnašati, kar so počeli prej. S tem se je tudi skrajšal čas za pripravo 

programa za odpravo posledic. Tudi občine so tako kot regije in država 

imele takojšen informativni vpogled, koliko škode je bilo na ravni občine. 

4.2 AJDA 2007 

AJDA je bila v osnovi pripravljena za vnos 8.000 obrazcev. Vnesenih obrazcev v 

letu 2006 pa je bilo skoraj trikrat več. Pri nadgradnji AJDE smo upoštevali tudi 

predloge Skupnosti občin Slovenije. Vzpostavljen je bil nov klient – strežniška 

aplikacija – predvsem zaradi slabih in počasnih povezav občin z internetom. 

Nadgradnja AJDE v letu 2007 je vključevala predvsem dve novi rešitvi: 

— pred vnosom podatkov za obrazec 2 na ravni občine URSZR na podlagi 

poročil regijskih komisij v AJDO vnese poškodovane kulture in največje 

odstotke poškodovanosti. S tem se onemogoči vnos nepoškodovanih kultur 

in nerealnih odstotkov poškodovanosti; 

— občinam se omogoči izpis vseh obrazcev naenkrat. 

4.3 AJDA 2008 

Zaradi želje, da bi ocenjevanje škode uredili z eno aplikacijo, smo AJDO v letu 

2008 dopolnili s celotnim modulom za ocenjevanje škode na stvareh. Zaradi 

48

ANA JAKŠIČ 

zmanjšanja možnosti napak smo jo povezali z zbirko podatkov Geodetske 

uprave RS (v nadaljevanju: GURS), in sicer: 

— registrom prostorskih enot (ulice, naslovi, hišne številke, pošte), 

— zemljiškim katastrom (parcele, deli parcel), 

— katastrom stavb (podatki o stavbah). 

Vnos podatkov je omogočen na ravni občin še za obrazce 1, 3, 4 in 5. V zbirki 

podatkov so še ceniki: 

— povprečne gradbene cene po vrstah stavb, 

— izhodiščne povprečne cene za ocenjevanje delnih škod na stavbah, 

— skupine del za oceno škode na prometni infrastrukturi, 

— izhodiščne povprečne cene za gradnjo distribucijskih vodov, 

— povprečne cene po skupinah del v elektroenergetskem omrežju. 

Slika 1: Shema povezav AJDE z zbirkami podatkov in uporabniki 

49


5 UPORABNOST AJDE ZA UPORABNIKE IN PRISTOJNE 

INSTITUCIJE 

Splošno 

A: pred uvedbo AJDE 

— Pred AJDO so se na MKGP in MOP podatki vnašali ročno. 

— Za vsako neurje je oškodovanec prijavil novo škodo in URSZR ni imela 

vpogleda v že prijavljene škode. 

— Oškodovanci s priznano 100-odstotno poškodovanostjo (popolnoma uničen 

pridelek) so poleg odškodnine lahko pridobili še subvencijo, prav tako pa še 

ta isti pridelek prodajali, npr. hmelj pod certifikatom slovenske kakovosti. 

B: po uvedbi AJDE 

— Zbirka izhodnih podatkov se po vnaprej pripravljenem protokolu elektronsko 

prenese na MKGP oziroma MOP. 

— Ob odprtju nove vloge v tekočem letu se za oškodovanca v AJDI prikaže 

podatek o njegovih morebitnih prejšnjih vlogah. 

— Zaradi povezav z drugimi registri ni mogoče pridobiti sredstev iz več virov 

za isto kulturo, saj Evropska komisija dovoli le enkratno državno pomoč 

oškodovancem. 

Ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih pred uvedbo AJDE in z AJDO 


— Oškodovancu je bilo prepuščeno, katero kmetijsko kulturo, stopnjo donosa 

in kateri odstotek poškodovanosti bo prijavil. Praviloma so oškodovanci 

prijavljali za vse kmetijske kulture najvišje odstotke poškodovanosti, občinske 

komisije pa jih med ocenjevanjem in pozneje pred spravilom pridelka niso 

preverjale oz. so jih vse vnesle v AJDO. 

— Pred vnašanjem podatkov v AJDO so oškodovanci sami izpolnili podatke o 

oškodovancu na obrazcu 2; podatki so bili večinoma pomanjkljivi, nečitljivi 

in netočni. Na podlagi teh podatkov so občinske komisije vnašale podatke v 

zbirnike in jih ob oddaji obrazca 2 oddali pristojni izpostavi URSZR, ki je vse 

skupaj združila na ravni regije ter oddala na URSZR. Onemogočila se je prijava 

škode na isti kmetijski kulturi v več občinah hkrati. 

— Seznam članov komisij za ocenjevanje škode je bil ročno voden. 


— Z uvedbo na dogodku temelječega seznama poškodovanih kmetijskih 

kultur in določitvijo praga največje poškodovanosti sta se onemogočila vnos 

50

ANA JAKŠIČ 

kmetijskih kultur, ki niso bile poškodovane, in vnos nerealnih odstotkov 

poškodovanosti kmetijskih kultur. 

— Zdaj se na podlagi KGM-MID izpišejo vsi podatki oškodovanca in vse njegove 

poškodovane površine. 

— V AJDO so vneseni podatki o članih občinskih komisij. S tem sta omogočena 

njihov izpis na obrazcih ter pregled nad usposabljanjem in izdanimi 

izkaznicami. 

Prav tako sta pri prejemu in obdelavi obrazca 2 zagotovljena izpis podatkov 

oškodovanca na uradnem obrazcu ter izpisi raznih zbirnikov (po oškodovancih, 

kulturah, vrsti nesreče, občini). 

Ocenjevanje škode na stvareh pred uvedbo AJDE in z AJDO 

Ocenjevanje škode na stvareh je precej zahtevnejše, saj vključuje več obrazcev 

(1, 3, 4 in 5) in cenikov. Samo cenik izhodiščnih povprečnih cen za ocenjevanje 

delnih škod na stavbah za obrazec 4 ima nekaj 100 strani oziroma 1.000 postavk. 


Pred vnašanjem podatkov v AJDO so oškodovanci sami izpolnili podatke o 

oškodovancu na obrazcih 1, 3, 4 in 5; podatki so bili večinoma pomanjkljivi, 

nečitljivi in netočni. Netočni pa so bili predvsem izračuni škode, ker so se uporabljali 

opisi del in cene, ne da bi se upoštevali predpisani ceniki. Na podlagi 

podatkov o oceni škode na posameznem obrazcu so občinske komisije ročno 

vnašale podatke v zbirnike in jih z obrazci 1, 3, 4 in 5 oddale pristojni izpostavi 

URSZR, ta pa je vse skupaj združila na ravni regije ter oddala na URSZR. 


Zaradi povezave z RPE se v AJDI izpišejo točni naslovi oškodovancev, predvsem 

pa smo občinske komisije omejili na priznavanje enakih stroškov za enake 

vrste poškodb. S tem in s pomočjo enotnih cenikov smo zagotovili natančne 

izračune škod. 

Ravno tako se izpišejo člani občinskih komisij in regijskih komisij, ki so tudi 

vneseni v AJDO. 

Pri prejemu in obdelavi obrazca sta zagotovljena: 

− izpis podatkov oškodovanca na uradnem obrazcu, na katerem sta navedena 

točen naslov oškodovanca in natančna ocena škode, 

− izpis zbirnikov (po oškodovancih, obrazcih, naslovu oškodovanca, vrsti 

stavbe, vrsti gradbenega dela). 

51


Različni izpisi za različne uporabnike 

Samo na ravni občinske komisije je omogočena cela vrsta izpisov, ki jih deloma 

prikazuje slika 2. Pregled škode za posamezen obrazec se lahko razvrsti tudi po 

naslovu oškodovanca, naslovu objekta, zaporedni številki vloge. 

Slika 2: Primer mogočih izpisov na ravni občine 

V letu 2008 so neurja z močnim dežjem in točo 13. in 14. julija 2008, 8. avgusta 

2008 ter 15. in 16. avgust 2008 povzročila ogromno gmotno škodo predvsem 

na strehah. V AJDO je bilo vnesenih 27.716 obrazcev, samo za neurje 15. in 

16. avgusta 2008 22.586 obrazcev. Kar nekaj občin je imelo vnesenih čez 1.000 

obrazcev, ena občina celo čez 5.000 obrazcev. Brez podpore AJDE bi bilo toliko 

obrazcev nemogoče obdelati v predpisanih rokih. Tudi pregled in nadzor 

52

ANA JAKŠIČ 

obrazcev bi bil brez vnosa v AJDO zelo neučinkovita. Izpis na ravni regije je v 

preglednici 4. 

Preglednica 4: Regije, ki so utrpele škodo 15. in 16. avgust 2008 

Skupno Obrazec 1 Obrazec 3 Obrazec 4 Obrazec 5 

Ime regije 

1 Dolenjska regija 

2 Ljubljanska regija 

3 Podravska regija 

4 Pomurska regija 

5 Posavska regija 

6 

7 

Vzhodnoštajerska 

regija 

Zahodnoštajerska 

regija 

SKUPAJ 

Štev. vlog Štev. vlog Štev. vlog Štev vlog Štev. vlog 

Škoda Škoda Škoda Škoda Škoda 

145 0 0 45 100 

215.283,15 0,00 0,00 38.458,96 176.824,19 

24 9 0 0 15 

213.729,13 21.647,29 0,00 0,00 192.081,84 

13.705 0 0 13.517 188 

39.023.733,98 0,00 0,00 38.428.703,28 595.030,70 

3.745 0 0 3.638 107 

6.894.979,46 0,00 0,00 6.675.613,81 219.365,65 

508 84 0 298 125 

2.536.357,61 833.561,00 0,00 1.189.333,40 513.463,21 

1.506 0 2 1.308 196 

2.912.438,38 0,00 70.725,03 2.606.182,36 235.530,99 

2.954 183 45 2.595 131 

5.791.376,76 1.109.878,60 367.823,68 3.395.343,05 918.331,43 

22.586 276 47 21.401 862 

57.587.898,44 1.965.086,89 438.548,71 52.333.634,86 2.850.628,01 

AJDA obdela vnesene podatke in naredi npr. statistiko poškodovane kritine v 

posamezni regiji (preglednica 5). Ti podatki so bili v veliko pomoč Zavodu za 

gradbeništvo Slovenije pri pripravi projektne naloge Poškodbe zaradi neurij 

2008 – analiza stanja po zadnjih neurjih in predlogi za kratkoročne oziroma 

dolgoročne ukrepe. 

Preglednica 5: Vrsta poškodovane kritine v Pomurski regiji 

Pomurska regija Število Škoda 

BD01 – strešne kritine/slemena in grebeni 283 24.821,28 

BD02 – strešne kritine/kritina – opečna 344 203.877,59 

BD03 – strešne kritine/kritina – cementna 51 17.608,90 

BD04 – strešne kritine/kritina – salonit, eternit 295 188.276,32 

BD05 – strešne kritine/kritina – pločevina 23 64.888,71 

BD06 – strešne kritine/kritina – drugi materiali 73 180.063,28 

BD07 – strešne kritine/snegolovi 3 1.080,81 

SKUPAJ 1.072 680.616,89 

53


Elektronski prenos podatkov na MKGP oziroma MOP 

Po sklepu Vlade RS, ko potrdi končno oceno škode na kmetijskih pridelkih oziroma 

končno oceno škode na stvareh, se zbirka izhodnih podatkov elektronsko 

prenese na MKGP oziroma MOP. 

Pred AJDO so se podatki na MKGP in MOP vnašali ročno. 

Shranjevanje podatkov 

Uporabnikom so delovni podatki dostopni za posamezno leto, ki ga obdelujejo. 

Ob odprtju nove vloge za oškodovanca se v AJDI prikaže podatek o njegovih 

morebitnih prejšnjih vlogah. 

Preglednost podatkov 

S kontrolo podatkov drugih institucij se druga državna pomoč ni dodelila oškodovancem, 

ki so utrpeli 100-odstotno točo, kar pomeni popolnoma uničen pridelek, 

hkrati pa ta isti pridelek prodajali, npr. hmelj pod certifikatom slovenske 

kakovosti, in še dobili subvencijo za to. Oškodovanci, ki so imeli poškodovane 

pridelke pod 30 odstotki, ravno tako niso prijeli državne pomoči, čeprav so določeni 

veliki pridelovalci sadja v preteklosti prejeli celo 1.000.000 evrov državne 

pomoči za odpravo posledic. Evropska komisija dovoli enkratno državno 

pomoč oškodovancem. 

Inovativnost in prihranek 

AJDA omogoča enotno rešitev za vse občine, enotno obdelavo predpisanih obrazcev, 

zmanjšanje napak pri obdelavi podatkov, odpravo pridobivanja podatkov 

po uradni dolžnosti, boljšo povezavo med državo in lokalno skupnostjo, 

uporabnikom prijaznejše in enotnejše okolje za delo, centraliziran sistem za 

spremljanje vlog po posameznih občinah in postopkih, vsem ravnem uporabnikov 

enako in sprotno posodabljanje podatkov. AJDA je uporabnikom prijazna 

ter ponuja vrsto različnih obdelav in izpisov vnesenih podatkov. S tem so 

zmanjšani stroški na ravni države, saj na MKGP in MOP ni bilo treba ponovno 

vnašati podatkov. Ti se na MKGP in MOP prenesejo v elektronski obliki. Že v 

prvem letu izdelave AJDE so se povrnili stroški njene izdelave, ker vnos vlog 

na ARSKTRP ni bil več potreben, ker so vse podatke dobili iz podatkov v datoteki 

XML. Ravno tako vnos podatkov na MOP ni več potreben. S tem skoraj ni 

več treba najemati študentov in plačevati njihovih urnih postavk. Za 30 do 40 

odstotkov se je zmanjšal strošek poštnine. Prihranek je tudi zmanjšani strošek 

za izdelavo aplikacije na ARSKTRP in MOP za vnos, ker podatke že pridobi 

URSZR, s tem pa je omogočena hitrejša priprava programov za odpravo po- 

54

ANA JAKŠIČ 

sledic škode, kar obenem pripomore k skrajšanju časa za izplačilo državne pomoči 

oškodovancem. 

S pomočjo AJDE je zagotovljena tudi večja preglednost ocenjevanja škode. 

Sodelovanje in vzpostavljanje partnerskih odnosov usklajevanja 

Pri izdelavi AJDE so se upoštevali predlogi MKGP, MOP in Skupnosti občin 

Slovenije, ravno tako zakonodaja. Pri pridobivanju zbirke podatkov smo sodelovali 

z MKGP in GURS. 

AJDA povezuje podatkovne zbirke v državni upravi, kot so zbirke podatkov iz 

registra kmetijskih gospodarstev, zbirke podatkov Geodetske uprave RS (register 

prostorskih enot, zemljiški kataster, kataster stavb, ...). 

AJDA je izredno pripomogla k večji uspešnosti in učinkovitosti delovanja javne 

uprave ter sodelovanju več organov, saj so različni podatki iz aplikacije pomagali 

tudi drugim institucijam: MKGP, MOP, Davčni upravi RS, Statističnemu 

uradu RS, Kmetijsko-gozdarski zbornici, Zavodu za gozdove, Skupnosti občin 

Slovenije, Eko skladu RS, Računskemu sodišču RS in Zavodu za varstvo kulturne 

dediščine pri pripravi raznega gradiva. 

6 POVZETEK 

Razvoj AJDE, prvotno zasnovane samo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih, 

se je začel leta 2006. Leta 2008 se je z njeno nadgradnjo omogočilo ocenjevanje 

škode na stvareh. Občinam je omogočen vnos škode, ki jo oškodovanci 

prijavijo na Obrazcu 1 za oceno škode na kmetijskih zemljiščih, Obrazcu 2 

za oceno škode na kmetijskih pridelkih, Obrazcu 3 za oceno škode za uničeno 

stavbo, Obrazcu 4 za oceno delne škode na stavbi in Obrazcu 5 za oceno škode 

na gradbenoinženirskih objektih. Za izračune škode se uporabljajo potrjeni 

ceniki. Prednosti AJDE so: 

— AJDA je za uporabnike zelo enostavna. 

— AJDA je bistveno zmanjšala napake pri izračunu škode. 

— AJDA omogoča različne izpise na ravni občin, regije in države. 

— Vnesenih podatkov ni treba še enkrat vnašati na MKGP oziroma MOP. 

— Zaradi skrajšanega postopka sta prihranjena čas in denar. 

— Zagotovljena je uporaba podatkov za več institucij hkrati. 

— Zagotovljeno je preverjanje podatkov. 

— Omogočena je sledljivost vnesenih podatkov. 

— Omogočena sta nadaljnja nadgradnja in enostavno arhiviranje podatkov. 

— Onemogočena je neupravičena pridobitev državne pomoč. 

55



1. Poslovnik o delu regijskih komisij za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah 

2008, URSZR, A. Jakšič. 

2. Postopkovnik za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah 2008, URSZR, A. 

Jakšič. 

3. Razpisna dokumentacija 1/2005 URSZR. 



6. Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode. 

7. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. 

8. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

56

UPRAVLJANJE SPREMEMB NA UPRAVNI ENOTI 

NOVO MESTO 

Jože PRESKAR, Zdenka BAJUK, Nevenka OREHEK 

Upravna enota Novo mesto 

ue.novomesto@gov.si 

1 UVOD 

Upravna enota Novo mesto (UE NM) je ena izmed 58 upravnih enot v Republiki 

Sloveniji. Po velikosti je po metodologiji Ministrstva za javno upravo (MJU) 

umeščena v skupino velikih upravnih enot z več kakor 50.000 prebivalcev. Deluje 

na območju osmih občin: Mestne občine Novo mesto in občin Dolenjske 

Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Žužemberk, 

kjer v 329 naseljih živi 64.000 prebivalcev. Na UE NM je 87 zaposlenih, 

organiziranih v štirih organizacijskih enotah: v Oddelku za upravne notranje 

zadeve (OUNZ), Oddelku za okolje in prostor (OOP), Oddelku za družbene 

dejavnosti, gospodarstvo in kmetijstvo (ODDGK) ter Službi za skupne zadeve 

(SSZ). Leta 2001 smo vzpostavili sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 

9001:2000, leta 2003 smo opravili samoocenitev po modelu CAF, v letih 2006 in 

2007 pa smo sodelovali v projektu PRSPO. Obakrat smo se uvrstili med finaliste 

in prejeli najprej bronasto diplomo, nato pa še srebrno. 

V skladu s slovensko politiko in strategijo mora biti državna uprava dobro organizirana. 

Organizacija dela mora biti prožna in sposobna hitrega odzivanja na 

dogajanje v okolju, saj uporabniki pričakujejo učinkovite in kakovostne storitve. 

Oblikovanje kazalcev in merjenje učinkovitosti je v gospodarskem (zasebnem) 

sektorju že uveljavljeno, v javnem sektorju in državni upravi pa se v zadnjih letih 

vse pogosteje uveljavlja v povezavi z uvajanjem kakovosti, ki vključuje tudi 

merila, kakršna so: uspešnost, gospodarnost in storilnost. Seveda ne moremo in 

ne smemo neposredno prenašati načinov merjenja učinkovitosti iz zasebnega 

v javni sektor, saj gre za veliko razliko prav pri kazalnikih uspešnosti. V državni 

upravi so izjemnega pomena zakonitost, enakost pred zakonom, enakopravnost 

dostopa do storitev, pravičnost, zaščita pravic strank in javnega interesa itd., zato 

morajo biti merila usklajena tudi s temi manj merljivimi parametri. 

V državni upravi je veliko znanja s pravnega in upravnega, premalo pa z drugih 

področij, na primer o vodenju projektov, dogovarjanju in obvladovanju konfliktov, 

organizaciji dela, načrtovanju, informacijski tehnologiji itd., kar gotovo 

bistveno vpliva na uvajanje in upravljanje sprememb ter na kakovost dela, učinkovitost 

in uspešnost.

UPRAVLJANJE SPREMEMB NA UPRAVNI ENOTI NOVO MESTO 

UE NM je sodelovala pri projektu Prenova poslovanja upravnih enot, ki je standardiziral 

upravne procese, in še vedno dejavno sodeluje v Delovni skupini 

za učinkovitost upravnih enot. To sodelovanje nas zavezuje, da redno spremljamo 

sistem kakovosti in poslovne odličnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter 

uvajamo izboljšave. Pri svojem poslovanju izvajamo določbe Poslovnika kakovosti 

in Poslovnega načrta ter drugih izvedbenih aktov. Merjenje učinkovitosti 

in storilnosti zahteva kakovostne podatke o načrtovanih nalogah, dosežkih in 

porabljenih virih. 

Na državni ravni še ni vseh primerljivih kazalcev o poslovanju upravnih enot, 

zato tudi ni mogoča primerjava učinkov in dosežkov med upravnimi enotami 

v Sloveniji za daljše obdobje. Zadnja leta so tudi na tem področju zaznane izboljšave. 

V programu SPIS 1.45 je od leta 2004 zajet razvid upravnih postopkov 

(UP) in drugih upravnih nalog (DUN) z normativi. Mesečno in za vse leto je v 

SPIS 1.45 razvidna upravna statistika za posamezne upravne postopke, za vsako 

dejavnost in za celotno UE. To je pomemben del podatkov za ugotavljanje učinkovitosti. 

Drug zelo pomemben del podatkov za isti namen smo na UE Novo 

mesto pripravili sami. V evidenci izrabe delovnega časa (evidenca odsotnosti 

in prisotnosti – EOP) smo vzpostavili pregled nad porabljenimi urami samo za 

vodenje upravnih postopkov in jih poimenovali efektivne ure. Pripravili smo 

razpredelnico v programu Excel za izračunavanje načrtovanih ur in učinkovitosti 

posameznih delovnih področij na ravni delovnega mesta in na ravni notranje 

organizacijske enote. Izračuni učinkovitosti so poleg drugih kazalnikov 

kakovosti odlično orodje oziroma podlaga za ocenjevanje delovne uspešnosti 

uslužbencev (mesečna uspešnost, letna ocena) ter za načrtovanje nalog, organiziranje 

dela in razporejanje delavcev. 

Začetek ugotavljanja učinkovitosti na UE NM sega v leto 2004, kar smo predstavili 

na 11. strokovnem posvetovanju o sodobnih vidikih analize poslovanja 

in organizacije, ki ga je pripravila Zveza ekonomistov Slovenije, Sekcija za poslovne 

analize, leta 2005 v Portorožu. 

V tem prispevku prikazujemo, kako na UE NM upravljamo in vodimo spremembe 

z mesečnim spremljanjem učinkovitosti in uspešnosti. Podatki so povzeti iz 

interne dokumentacije naše upravne enote. 

2 UPRAVLJANJE SPREMEMB NA UPRAVNI ENOTI NOVO 

MESTO 

Za pripravo letnega poslovnega načrta in ciljev je nujna natančna analiza pričakovanj 

okolja, razpoložljivih delavcev, njihove usposobljenosti in zmogljivosti 

ter razpoložljivih finančnih in materialnih sredstev. Merljivi in uresničljivi cilji 

58

JOŽE PRESKAR, ZDENKA BAJUK, NEVENKA OREHEK 

morajo biti usklajeni z vsemi viri in sredstvi. Ključno vprašanje je, kako načrtovati, 

uresničiti in spremljati cilje ob neprestanih spremembah v širši družbi in 

državni upravi. Kako torej učinkovito in uspešno upravljati spremembe 

2.1 OPIS RAZVOJA REŠITVE 

Na UE NM smo že leta 2001 uvedli metodo ciljnega vodenja (načrtovanja in 

spremljanja letnih ciljev), ki jo izpopolnjujemo in prilagajamo spremembam. 

Zagotovo se nas najbolj dotikajo spremembe predpisov, vedno višje zahteve 

oziroma pričakovanja uporabnikov naših storitev in spremembe v upravni 

enoti, ki se pojavljajo vsa leta, kakor je opisano v nadaljevanju. 

Velika letna nihanja števila in sestave vlog, kar je razvidno iz razpredelnice 4, 

nam narekujejo, da vsako leto med sestavljanjem letnega načrta pripravimo in 

prilagodimo tudi organizacijo dela. Dolgoletna praksa je pokazala, da notranje 

organizacije in sistemizacije ni mogoče spreminjati zgolj na podlagi primerjave 

nekaterih statističnih podatkov. Primerjava števila rešenih zadev in števila zaposlenih 

oziroma števila rešenih zadev na zaposlenega za neko delovno področje 

v nekem času ni dovolj kakovosten podatek. Za kakovostno načrtovanje reševanja 

upravnih zadev in drugih upravnih nalog ter za načrtovanje ciljev (na delovnih 

mestih, po vrstah dejavnosti, v organizacijskih enotah in na ravni upravne 

enote) in pripravo kakovostnih letnih načrtov je nujna poglobljena analiza. 

Na UE NM smo v sistemu kakovosti razvili in izvajamo izračun učinkovitosti 

na treh ravneh: na ravni uslužbencev, na ravni delovnih področij in na ravni 

notranjih organizacijskih enot. Metodo smo začeli razvijati in uporabljati takoj 

po objavi razvida upravnih postopkov (UP) in drugih upravnih nalog (DUN), 

skupaj z normativi, v programu SPIS 1.45 Šifranti. Uporabljamo in stalno izpopolnjujemo 

jo že nekaj let, zadnjo dopolnitev pa smo opravili letos. 

2.2 OPIS IZVAJANJA REŠITVE V PRAKSI 

2.2.1 Izračun učinkovitosti 

Učinkovitost uslužbencev, skupine ali organizacijske enote izračunavamo in 

spremljamo mesečno in letno na posebej za to pripravljenih obrazcih. Model je 

oblikovan tako, da uslužbenci izračunavajo učinkovitost zase, vodje NOE pa za 

NOE. S prenosom statističnih podatkov o rešenih zadevah v omenjene razpredelnice 

je izračun opravljen, zato ne povzroča večje izgube časa. 

Izračun učinkovitosti temelji na: 

1. natančnem analiziranju oziroma poznavanju kadrovskih zmogljivosti (število 

in struktura zaposlenih, njihova usposobljenost, razporeditev, pooblastila itd.) 

59


in evidenci opravljenih ur zaposlenih. Podatki o osebju se redno osvežujejo 

v programu MFERAC in kadrovskih evidencah upravne enote. Podatke 

o delovnih urah in odsotnosti dnevno vodimo v programu za evidenco 

odsotnosti in prisotnosti (EOP) v UE NM, strukturirano po vrsti odsotnosti in 

namenu izrabe delovnega časa. Evidenca in program omogočata pregled za 

vse ravni (uslužbenec, NOE, UE) in različna obdobja (dan, mesec, leto); 

2. razvidu upravnih postopkov (UP) in drugih upravnih nalog (DUN), skupaj z 

normativi, ki jih je objavilo MJU v programu SPIS 1.45 Šifranti; 

3. statističnih podatkih, ki so objavljeni mesečno in za vse leto, po vrstah upravnih 

postopkov, po dejavnostih in za celotno UE NM. Ta statistika vsebuje vrsto 

pomembnih podatkov (zaostanki, čas reševanja zadev, pritožbe itd.), ki so 

nujni za spremljanje uspešnosti in doseganje nekaterih ciljev. 

Učinek uslužbenca (U 1 

) je vsota normiranih ur za rešene upravne zadeve in 

druge upravne naloge v določenem obdobju (∑nu 1 

), deljena z dejansko porabljenimi 

urami za njihovo rešitev, ki smo jih poimenovali efektivne ure (eu 1 

). 

U 1 

= ∑ nu 1 

: eu 1 

, učinek (U 1 

) je lahko različen: 1 ≤ U 1 

< 1 

Učinek skupine uslužbencev (U s 

) je vsota normiranih ur za rešene upravne 

zadeve in druge upravne naloge v obravnavanem obdobju (∑nu s 

), deljena z 

dejansko porabljenimi urami za rešitev teh zadev oziroma z efektivnimi urami 

(eu s 

). 

U s 

= ∑ nu s 

: eu s 

Učinek (U s 

) je lahko različen: 1 ≤ U s 

< 1 

Primeri izračunov so v dokumentaciji UE NM. 

Izkoristek zmogljivosti skupine (IZ s 

), oddelka (IZ o 

) in upravne enote (IZ ue 

) je 

odvisen od izkoristka zmogljivosti uslužbencev (IZ 1 

) in je v medsebojni odvisnosti 

od učinkovitosti, kar je opisano v razpredelnici 1. 

Naši izračuni učinkovitosti in analize so potrdili vse navedene primere v razpredelnici 

1. Razlike izkoristka zmogljivosti med uslužbenci, skupinami in NOE 

so bile v nekaterih primerih velikanske, zato smo se takoj po opravljenih analizah 

lotili reorganizacije. 

60


Razpredelnica 1: Izkoristek zmogljivosti zaposlenih glede na doseženi učinek 

Izkoristek zmogljivosti zaposlenih (IZ) 

Primer 

Učinek 

Zmogljivosti 

uslužbenca (IZ 1 

) 

Zmogljivosti 

skupine (IZ s 

) 

Zmogljivosti 

oddelka (IZ o 

) 

Zmogljivosti 

uprav. enote (IZ ue 

) 

A U < 1 – niso izkoriščene 

– obstajajo rezerve 

– niso izkoriščene 

– v skupini kot 

celoti so zagotovo 

rezerve 

– pri uslužbencih 

skupine je mogoč 

primer A, B ali C 


– v oddelku kot 

celoti so zagotovo 

rezerve 


oddelka je mogoč 



– v UE kot celoti so 

zagotovo rezerve 

– pri oddelkih in 

uslužbencih 



B U = 1 – so pretežno 

izkoriščene 

– rezerve so mogoče 

– so pretežno 

izkoriščene 






izkoriščene 






izkoriščene 



uslužbencih 



C U > 1 – so izkoriščene 

– majhne rezerve 

– so izkoriščene 

– rezerve so majhne 












uslužbencih 



2.2.2 Uspešnost sodelavcev in notranjih organizacijskih enot 

Uspešnost sodelavcev spremljamo, razčlenjujemo in ocenjujemo mesečno po 

merilih za določitev dela plače za redno delovno uspešnost na UE NM, to pa 

so: znanje in strokovnost, kakovost in natančnost, odnos do dela in delovnih 

sredstev, obseg in učinkovitost ter inovativnost. Pri mesečnem ocenjevanju delovne 

uspešnosti za določitev dela plače za redno delovno uspešnost po merilih, 

določenih v 31. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor, se upoštevajo 

opredelitve povprečne in nadpovprečne delovne uspešnosti, pri čemer pomeni 

povprečna delovna uspešnost pričakovane delovne rezultate, ki so že ovrednoteni 

v osnovni plači. Navedena merila in opredelitve delovne uspešnosti so 

objavljeni na intranetu in se uporabljajo od 1. 12. 2008. Uspešnost NOE in UE 

analiziramo in ocenjujemo mesečno na podlagi poročil o uresničevanju poslovnega 

načrta. Sestavni del poročila je poleg drugih kazalnikov o doseganju 

ciljev tabelarični in grafični prikaz nekaterih pomembnejših podatkov, členjenih 

po mesecih za UE in NOE. 

61


2.2.3 Izvajanje organizacijskih sprememb 

Za upravljanje sprememb so pomembni vsi podatki, le pravilno in pravočasno 

jih moramo analizirati ter uporabiti v kombinaciji z najpomembnejšimi podatki 

o zaposlenih, ki te rezultate ustvarjajo. 

Učinkovitost in uspešnost upravne enote je odvisna predvsem od učinkovitosti 

in uspešnosti vsakega sodelavca, njegovih zmožnosti, njegovega zadovoljstva 

in učinkovitosti, ter od sposobnosti vodstva, ki delavce upravlja in vodi ter 

organizira delo. 

Z organizacijskimi spremembami, ki temeljijo na analizi učinkovitosti in uspešnosti, 

postopoma izboljšujemo dosežke. Zmanjšujemo razlike učinkovitosti 

med sodelavci in med NOE. Skrbimo za enakomerno obremenitev posameznikov 

in NOE. To opravimo z izračunom potrebnega števila uradnikov za rešitev 

določenega števila upravnih zadev in drugih upravnih nalog v načrtovanem 

obdobju. 

Število uradnikov (ŠU) za delovno področje in/ali za NOE izračunamo tako, da 

vsoto normiranih ur za načrtovano število upravnih zadev in drugih upravnih 

nalog (∑ NU) delimo z letnim povprečnim številom delovnih ur na zaposlenega, 

namenjenih za reševanje teh zadev, to so t. i. efektivne ure (Leu/z). 

Pri načrtovanem letnem številu 2.125 ur na zaposlenega in 80-odstotni povprečni 

letni prisotnosti zaposlenih znaša povprečno letno število efektivnih ur na 

zaposlenega: 

Leu/z = 2125 x 0,80 = 1.700 ur/z 

ŠU = ∑ NU : Leu/z oziroma ŠU = ∑ NU : 1700 

Izračun potrebnega števila uradnikov je dovolj natančen in zanesljiv za sprejemanje 

odločitev o organizacijskih spremembah, kar smo preizkusili v naši 

dosedanji praksi in predstavljamo s primeri. 

Primer 1: v OOP je bilo treba leta 2009 načrtovano rešiti 2.028 zadev po posebnih 

ugotovitvenih postopkih, za kar je potrebno 34.465 NU, in 674 drugih 

upravnih nalog, za kar je potrebno 1.335 NU, skupaj 35.800 NU. Ob pripravi 

načrta novembra 2008 nas je ta izračun opozoril, da moramo OOP kadrovsko 

okrepiti. Za povprečno letno učinkovitost OOP, U o 

= 1,0, dobimo potrebno število 

uradnikov. 

ŠU = 35.800 : 1.700 = 21,05, zaokroženo 21 uradnikov. 

62


V OOP je bilo 12 uradnikov in po izračunu jih manjka devet. Na podlagi takšne 

analize tudi v drugih NOE smo ugotovili, da 1. 1. 2009 v OOP lahko premestimo 

samo štiri uradnike, ki jih je treba najprej usposobiti za vodenje tovrstnih upravnih 

postopkov. Za leto 2009 je torej v OOP predvidenih 16 uradnikov. Delež 

rešenih zadev (Drz), ki ga lahko doseže 16 uradnikov v rednem delovnem času 

in ob povprečni letni učinkovitosti oddelka Uo≥1, izračunamo: 

Drz = (∑Peu x Uo) : NU ∑Peu = 16 x 1.700 = 27.200 ur 

∑Peu je vsota predvidenih efektivnih ur za reševanje vseh upravnih zadev. 

Pri Uo = 1,00: Drz = (27.200 x 1,00): 35.800 x 100 = 75,98 – zaokroženo 76 % 

Pri Uo = 1.20: Dzr = (27.200 x 1,20): 35.800 x 100 = 91,17 – zaokroženo 91 % 

Na podlagi izkušenj iz preteklih let smo ocenili, da je OOP leta 2009 sposoben 

doseči Uo = 1.20 in rešiti 91 % zadev. V prvih šestih mesecih je učinkovitost v 

OOP večja od 1,00 (povprečno 1,17), zato lahko pričakujemo, da bo postavljeni 

cilj (Uo = 1.20) dosežen ali celo presežen. 

Primer 2: izdelana je primerjalna analiza obsega vodenja upravnih postopkov 

med OOP in ODDGK v obdobju 1. 1. do 31. 8. 2008, ki smo jo izdelali zaradi 

kadrovske prerazporeditve. Poslali smo jo Komisiji za pritožbe iz delovnega 

razmerja kot prilogo k pritožbi uslužbenke zoper sklep o premestitvi na drugo 

delovno mesto. Komisija je pritožbo zavrnila, prevladali so argumenti predhodne 

analize. V razpredelnici 2 smo povzeli zbirne podatke iz te analize ter jih 

primerjali med OOP in ODDGK. 

Razpredelnica 2: Primerjava števila zadev v reševanju ter potrebnih ur za OOP in ODD- 

GK v obdobju 1. 1. do 31. 8. 2007 

Zap. 

št. 

Organizacijska enota 

Število 

upravnih zadev 

Število 

predvidenih ur 

1. OOP 1.030 22.762 

2. ODDGK 1.579 6.667 

Razmerje OOP/ODDGK 0,65 3,41 

Razpredelnica 2 kaže, da za sprejemanje odločitev pri organizaciji dela ne zadošča 

le primerjava števila zadev v reševanju, ampak je treba izračunati število 

delovnih ur za reševanje prejetih zadev. V OOP smo prejeli sicer manj vlog 

kakor v ODDGK, a za njihovo rešitev potrebujemo 3,41-krat več časa kakor za 

prejete vloge v ODDGK v istem obdobju. Takšni ugotovitvi mora slediti organizacijska 

sprememba. Nujna je notranja premestitev osebja z ustrezno izobrazbo 

in usposobljenostjo iz ODDGK v OOP, kar smo tudi naredili. Naš sklep o 

premestitvi je bil torej upravičen, utemeljen in nujen. 

63


Analitičnost upravljanja in vodenja, prikazana na zgornjih primerih, omogoča 

vsaj tri vrste rešitev: 

1. predvidenemu obsegu nalog in razpoložljivim virom prilagajamo cilje, 

2. predvidenemu obsegu nalog in načrtovanim ciljem prilagajmo vire in organizacijo 

dela, 

3. predvidenemu obsegu nalog in razpoložljivim virom prilagajamo organizacijo 

dela in cilje. 

Predvideni obseg nalog je za neko obdobje (mesec, več mesecev ali leto) opredeljen 

v letnem poslovnem načrtu na podlagi statističnih podatkov iz preteklega 

leta in napovedanih sprememb v okolju. Viri in cilji so določeni v Poslovnem 

načrtu UE, zato jih v tem prispevku podrobneje ne navajamo. 

Upravljanje in vodenje sprememb poteka po Demingovem krogu: načrtuj 

(Plan), izvedi (Do), preveri (Check) in ukrepaj (Akt), ob upoštevanju posebnih 

okoliščin državne uprave. Prikaz v razpredelnici 3. 

Razpredelnica 3: Prikaz upravljanja in vodenja sprememb v UE 

Analiza stanja 

in načrtovanje 

(Plan) 

Uvajanje sprememb 

(Do) 

Spremljanje učinkov 

sprememb 

(Check) 

Uvajanje 

izboljšav 

(Act) 

Obseg nalog: 

– upravni postopki 

– druge upravne 

naloge 

– strokovnotehnične 

naloge 

Razpoložljivi viri: 

– zaposleni 

– finance 

– tehnična sredstva 

Cilji: 

– načrtovani 

– doseženi 

Pričakovanje 

porabnikov: 

– prijaznost 

– strokovnost 

– hitrost reševanja 

Pričakovanje 

zaposlenih: 

– obremenitve 

– motiviranost 

– sodelovanje 

1. Organizacije dela ne 

spreminjamo, cilje prilagajamo 

obstoječi organizaciji in virom 

2. Načrtovanim ciljem prilagodimo 

organizacijo dela in 

dopolnjujemo vire 

3. Organizacijo dela in cilje 

prilagajamo razpoložljivim virom 

Na podlagi mesečnih in letnih 

poročil redno spremljamo in 

analiziramo stanje vseh kazalnikov 

in uresničevanje ciljev, zlasti pa: 

– število pritožb zoper upravne 

odločbe 

– odločitve na II. stopnji in US 

– število rešenih upravnih zadev 

– število zaostankov 

– čas reševanja zadev 

– stroške poslovanja 

– odsotnost zaposlenih 

– učinkovitost zaposlenih 

– zadovoljstvo strank (barometer 

kakovosti) 

– zadovoljstvo zaposlenih 

(sestanki) 

– strokovno izpopolnjevanje 

– program uvajanja sprememb 

Analiziramo tudi vzroke za 

morebitni odmik od načrta in 

sprejemamo akcijski načrt izboljšav. 

Izvajanje 

akcijskega načrta 

izboljšav št. 1 

Izvajanje 



Izvajanje 



Najpogostejša je tretja rešitev – prilagajanje organizacije dela in ciljev razpoložljivim 

virom, to je delavcem, financam ter prostorskim in drugim tehničnim 

razmeram. Upravljanje kadrovskih in finančnih virov je v tesni povezavi. Stroški 

plač predstavljajo kar 70 do 80 % vseh stroškov upravne enote, zato je pri 

64


upravljanju in vodenju oziroma uvajanju sprememb prav temu nujno treba posvetiti 

največjo skrb. 

Ključnih virov, kakršni so delavci in finance, ne moremo dopolnjevati in prilagajati 

z enako dinamiko, s kakršno se dogajajo spremembe v okolju, še zlasti 

ne zdaj v kriznem času, ko so omejitve pri zaposlovanju in porabi proračunskih 

sredstev še večje. Na zahteve okolja se odzivamo z večjo učinkovitostjo, ki jo 

lahko dosežemo z notranjimi organizacijskimi rešitvami, kakršne so: 

— racionalizacija delovnih procesov, 

— notranja prerazporeditev nalog, 

— sprememba notranje organizacije in sistemizacije ter premestitev uslužbencev 

ali 

— kombinacija več navedenih rešitev. 

To lahko poimenujemo organizacijska prožnost, ki sloni na vseh sodelavcih. 

Glede na izkušnje moramo pritrditi mnogim teoretikom, da je treba na vseh 

stopnjah priprav in izvedbe organizacijskih sprememb nameniti največjo pozornost 

ravnanju z ljudmi, sicer rešitev ne bo uspešna. Spremembe se ne dogajajo 

zato, ker si jih želi vodstvo in zaposleni, temveč jih sprožijo predvsem 

zunanji vplivi, ki jih nekateri razumejo kot pritisk. Znano je, da vsaki akciji 

(spremembi) sledi reakcija (odpor). Povsem razumljivo je, da se del sodelavcev 

upira spremembam, zato jih moramo uvajati argumentirano (na podlagi analitičnih 

podatkov), postopno in skupaj s sodelavci. 

V našem primeru gre predvsem za vodenje upravnih postopkov, torej za strokovno 

delo, zato moramo temeljito preučiti razporeditev zaposlenih, njihovo 

usposobljenost, obremenitve, morebitne ovire pri delu in izrabo delovnega 

časa. Na podlagi teh analiz pripravimo nove, kar najboljše organizacijske rešitve, 

ki morajo ponuditi tudi boljše rezultate. Spremembe uvedemo v času, 

ki je najprimernejši za zaposlene in za uporabnike. Navadno je to začetek poslovnega 

leta. Takoj po uvedeni organizacijski spremembi vodstvo spremlja 

vse procese in po potrebi pomaga posameznikom. Po šestih mesecih je nujno 

opraviti prvo analizo in oceno učinkov spremembe, po preteku enega leta pa 

jo dokončno oceniti hkrati z učinki in pripraviti morebitne izboljšave. 

Postopek prilagajanja organizacije dela in ciljev opravimo v osmih korakih, in 

sicer: 

1. Mesečno in letno spremljanje učinkovitosti in uspešnosti posameznih uslužbencev 

in notranjih organizacijskih enot 

Na podlagi statističnih podatkov, normativov in evidence delovnega časa 

– efektivnih ur za obravnavano obdobje izračunavamo učinke posameznih 

65


uslužbencev ali skupin oziroma notranjih organizacijskih enot, kar je osnova 

za kar najboljšo dnevno določitev izvajalcev nalog in pripravo vseh načrtov. 

2. Analiza preteklega mesečnega, polletnega in letnega obdobja 

Temeljita analiza mora odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšne so naloge in 

koliko je opravljenih Katere niso opravljene in zakaj ne Kdo in kako jih je izvajal 

Ali so doseženi vsi načrtovani cilji Kolikšna je razlika med načrtovanimi 

in doseženimi cilji Kakšno je vzdušje med sodelavci Kolikšno je zadovoljstvo 

uporabnikov Kje se opažajo preobremenitve in kje rezerve Katere organizacijske 

spremembe lahko prispevajo k boljšim dosežkom 

3. Izdelava načrta organizacijskih sprememb in/ali letnega načrta ter določitev 

ciljev glede na predvideni obseg nalog in razpoložljive vire 

Načrt temelji predvsem na izračunu učinkovitosti, ugotovitvah iz analiz preteklega 

obdobja in na razpoložljivih virih: uslužbencih, finančnih sredstvih, prostorskih 

možnostih in informacijski tehnologiji. Izkazovati se mora v ciljih, ki se 

lahko dosežejo. 

4. Priprava programa organizacijskih sprememb 

Program organizacijskih sprememb vsebuje nosilce nalog ter roke priprave, 

obravnave, sprejetja in uvedbe organizacijskih sprememb. 

5. Usklajevanje programa o nameravanih spremembah s sodelavci 

Usklajevanje s sodelavci poteka postopoma (na stopnji osnutka in/ali predloga) 

na delovnih sestankih in je odvisno od zahtevnosti načrtovanih organizacijskih 

sprememb. O nameravanih spremembah se obvesti tudi sindikat, ki ima 

možnost dati svoje mnenje in pripombe. 

6. Izdelava in sprejetje akta o organizacijskih spremembah 

Predlog obravnava in uskladi kolegij načelnika, sprejme pa ga načelnik. Sledi 

obvestilo vsem zaposlenim in objava sprememb na intranetu. 

7. Uvedba organizacijskih sprememb 

Za uveljavitev akta o načrtovanih spremembah poskrbi vodstvo skupaj s sodelavci. 

8. Spremljanje načinov in učinkov uvedenih sprememb 

Načine in učinke uvedenih sprememb spremljajo sodelavci, vodje NOE, načelnik 

in kolegij, z uporabo programa SPIS 1.45, mesečnih poročil in sestankov. 

Vsak lahko da svoje pripombe in predlaga izboljšave, ki jih postopoma tudi 

uvedemo. 

66


Na UE NM smo na ta način izvedli naslednje organizacijske spremembe: 

1. Združili smo dva oddelka 

Združitev Oddelka za občo upravo in gospodarstvo (OOUG) in Oddelka za 

kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (OKGP) v Oddelek za družbene dejavnosti, 

gospodarstvo in kmetijstvo (ODDGK) smo morali opraviti zaradi spremenjenega 

obsega in sestave nalog ter neustreznega vodenja OKGP, zaradi česar je 

bil za vodenje združenega oddelka določen tudi nov vodja. Priprave in sprejetje 

aktov za spremembe so potekali v drugi polovici leta 2005, uvedli pa smo 

jih 1. 1. 2006. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so učinki sprememb dobri, saj 

z manjšim številom uslužbencev v tem oddelku oziroma z manjšim številom 

opravljenih efektivnih ur naredimo več in bolje, na kar kažejo dosežki, razvidni 

iz letnih poročil. 

2. Premeščali smo uslužbence iz oddelka v oddelek 

Zaradi zmanjševanja obsega in sestave nalog na treh delovnih področjih 

ODDGK smo štiri uradnice iz tega oddelka postopno premestili v OOP, kjer 

se je obseg nalog stalno povečeval. Premestitve so bile postopne in v skladu z 

uslužbensko zakonodajo. Prva premestitev je bila opravljena 1. 9. 2007 in razlogi 

zanjo so navedeni v primeru 2; sledila je premestitev dveh uradnic 1. 3. 2008 

in nato še ene 1. 1. 2009. Sestavi in obsegu nalog smo prilagajali organiziranost 

tudi na drugih področjih. V OOP smo v letu 2009 namestili še tri uradnice, in 

sicer eno iz OUNZ in dve iz SSZ. 

Odzivi sodelavcev na predlagane in uvedene spremembe so bili pričakovani in 

zelo različni. Ker vse spremembe prinašajo več dobrih kakor slabih učinkov, so 

bile pri večini dobro sprejete. Najbolj odklonilen je bil odziv med nekaterimi 

sodelavci zaradi teh sprememb: zamenjava vodje oddelka, premestitev v drug 

oddelek, izvajanje novih, zahtevnejših nalog itd. 

3. Na krajevnih uradih smo usklajevali poslovni čas in uradne ure ter 

organizacijo dela 

Na 11 krajevnih uradih (KU) smo leta 2008 in 2009 prilagodili poslovni čas in 

uradne ure obsegu nalog, ki se v zadnjih letih zaradi spremenjenih predpisov 

zmanjšuje. Izraba delovnega časa na KU za delo s strankami je nizka, saj znaša 

le 27 % v letu 2007, v letu 2008 pa 29 %. Preostali del časa je bil namenjen drugim 

upravnim nalogam, ki jih je mogoče opravljati na KU, predvsem obsežnemu 

prenosu podatkov iz matičnih knjig v elektronski matični register. Ko so 

se ti prenosi končali, smo prilagajali poslovni čas in uradne ure KU potrebam 

krajanov. Leta 2008 smo najprej skrajšali poslovni čas in uradne ure na vseh KU, 

letos pa smo tri KU zaprli. 

67


V vseh primerih smo si med pripravami programa organizacijskih sprememb 

bistveno pomagali z izračuni učinkovitosti, ki hkrati izkazujejo obremenjenost 

posameznika in/ali notranje organizacijske enote. Primer izračuna obremenjenosti 

dveh NOE je razviden iz razpredelnice 2. Prav ta izračun smo uporabili 

kot dokazno gradivo v pritožbenem postopku, ki ga je sprožila premeščena 

uradnica. Kadrovska komisija Vlade RS je pritožbo zavrnila oziroma je potrdila 

naš sklep o premestitvi. Pri uvajanju sprememb na KU smo županom občin in 

Ministrstvu za javno upravo z opisanimi analizami utemeljili naše odločitve. 

2.1 POTREBNI VIRI ZA IZVAJANJE REŠITVE 

Za izvajanje opisanih rešitev niso potrebni dodatni kadrovski, finančni, tehnični 

in drugi viri. Vse dejavnosti potekajo po sistemu vodenja kakovosti z lastnim 

osebjem in znanjem v okviru letnih proračunskih sredstev. Poročila, izračuni, 

analize in obravnave le-teh s sodelavci potekajo po letnem poslovnem načrtu. 

2.2 UPORABNOST REŠITVE ZA DRUGE INSTITUCIJE JAVNE UPRAVE 

Ker se vse upravne enote v Sloveniji sočasno srečujemo s podobnimi zunanjimi 

vplivi na poslovanje in razpolagamo z istimi e-programi (SPIS 1.45, MFERAC), 

menimo, da bi opisani način ugotavljanja učinkovitosti vse lahko uporabile kot 

podlago za uvajanje sprememb. 

Navedene rešitve bi bile lahko uporabne tudi pri drugih organih javne uprave, 

če bi imeli razvid in časovni normativ vseh nalog. 

3 IZPOLNJEVANJE MERIL ZA OCENJEVANJE PREDLAGANE 

REŠITVE 

3.1 PRISPEVEK K URESNIČITVI CILJEV LIZBONSKE STRATEGIJE 

Predstavljena praksa upravljanja in vodenja sprememb na podlagi analize učinkovitosti 

in uspešnosti zagotovo prispeva k učinkovitejši, zato pa cenejši in uporabnikom 

prijaznejši državni upravi. Poudariti moramo, da smo po tej praksi 

opravili več zahtevnih organizacijskih sprememb, ki so pripomogle k optimizaciji 

poslovanja, na kar kažejo rezultati delovanja, predstavljeni v nadaljevanju. 

3.2 INOVATIVNOST 

V državni upravi je sicer že nekaj let v pripravi projekt Učinkovitost upravnih 

enot, vendar je to delo zastalo. Razpolagamo pa z razvidom nalog in predstandardi—normativi. 

Odbor za kakovost pri Ministrstvu za javno upravo, v katerem so- 

68


deluje načelnik UE NM, se je letos seznanil z nadaljnjimi dejavnostmi in rešitvami 

v zvezi s tem projektom, ki bi omogočile hitrejšo obdelavo podatkov za analiziranje 

stanja in sprejemanje odločitev pri vodenju in upravljanju upravnih enot. 

Predstavljena rešitev je primerna za različna obdobja, obravnava različne organizacijske 

ravni ter zagotavlja hitro, strokovno in gospodarno odzivanje na 

spremembe v okolju. Rešitev je izvirna. 

3.3 REZULTATI DELOVANJA 

Dosežki iz obdobja od leta 2004 do 2008, ko smo na UE NM upravljali in vodili 

predstavljene organizacijske spremembe s spremljanjem učinkovitosti in 

uspešnosti, so prikazani v razpredelnici 4: rezultati so kljub velikim spremembam 

v številu in sestavi upravnih zadev in drugih upravnih nalog boljši. Pri 

ohranjanju enakega deleža rešenih in vse bolj zahtevnih upravnih zadev ter 

bistveno povečanem številu rešenih drugih upravnih nalog se: znižuje število 

pritožb, poraba efektivnih ur in administrativni stroški na rešeno zadevo; zadovoljstvo 

zaposlenih je nekoliko nižje, zadovoljstvo strank (letno anketiranje in 

barometer) pa je v porastu. 

3.3.1 Rezultati odjemalcev 

Ocena zadovoljstva strank (lestvica od 1 do 5) glede na letno anketiranje je 

vsako leto višja (razpredelnica 4, graf 1). Ocene barometra kakovosti (lestvica 

od 1 do 5), ki so od maja 2006 mesečno objavljene na spletni strani e-uprave, se 

v povprečju izboljšujejo. V razpredelnici 4 so navedene le ocene za december. 

Iz evidence vpisov v knjigi pripomb in pohval ter osebno izraženih pohval je 

razvidno, da se delež pohval povečuje in znaša več kakor 80 %, iz statistične 

evidence (SPIS 1.45) pa, da se skrajšuje čas reševanja zadev in zmanjšujejo zaostanki. 

Povečuje se odstotek strank, ki so bile takoj na vrsti, kar je razvidno iz 

analize rezultatov letnega anketiranja strank. 

Ocena 

Dosežena ocena zadovoljstva strank 

Graf 1: Prikaz dosežene stopnje zadovoljstva strank v letih 2001-2008 

69


3.3.2 Rezultati zaposlenih 

Zadovoljstvo zaposlenih se je ob uvajanju organizacijskih sprememb nekoliko 

znižalo. Leta 2004 je znašala ocena 3,92 (lestvica od 1 do 5), leta 2008 pa je 

kljub organizacijskim spremembam in prerazporeditvam osebja in izjemnim 

razmeram, ki jih je povzročila uvedba novega plačnega sistema, znašala 3,60. 

Posebno zadovoljstvo v zvezi z opravljenimi organizacijskimi spremembami so 

izrazili sodelavci na sestankih in letnih pogovorih. Spremljanje učinkovitosti so 

sprejeli z razumevanjem in ta analiza je postala sestavni del mesečnega poročanja. 

Redno spremljanje učinkovitosti vpliva na boljšo izrabo delovnega časa in 

boljši pregled nad uspešnostjo posameznika. 

3.3.3 Rezultati družbe 

Spremljanje učinkovitosti je, kakor smo že navedli, zanimivo tudi za druge 

upravne enote in druge državne organe. Iz analize ocen zadovoljstva dobaviteljev 

oziroma izvajalcev storitev s storitvami UE NM ter sodelovanja naše enote 

z državnimi in drugimi organi je razvidno, da je dosežena povprečna ocena 4,8 

(lestvica od 1 do 5), kar dokazuje visoko stopnjo zadovoljstva. Ugodne objave 

in mnenja o delovanju UE NM večkrat zaznamo tudi v medijih in javnosti. 

3.3.4 Ključni rezultati 

— Kljub bistveni strukturni spremembi zadev v reševanju oziroma čeprav se v 

zadnjih letih povečuje število posebnih ugotovitvenih postopkov, zmanjšuje 

pa število skrajšanih postopkov, kar je razvidno iz letnih poročil UE NM, 

je delež rešenih upravnih zadev več kakor 97-odstoten, kar je razvidno iz 

razpredelnice 4. 

— Dosegli smo zmanjšanje števila in deleža pritožb, kar je videti iz razpredelnice 

4 in grafa 2. 

— Delež potrjenih odločitev naše upravne enote na II. stopnji vsa leta presega 68 

% (razpredelnica 4). 

— Število rešenih upravnih zadev in drugih upravnih nalog se povečuje, število 

efektivnih ur pa znižuje, kar kažeta razpredelnica 4 in graf 3. 

— Stroški na rešeno upravno zadevo, prikazani v razpredelnici 4 in grafu 4, so 

se leta 2006 po opravljeni združitvi OOUG in OKGP v ODDGK v primerjavi 

z letom 2005 znižali s 109,84 na 91,44 EUR. Leta 2008 pa so bili v manjšem 

porastu in so znašali 95,00 EUR zaradi nekaterih izjemnih okoliščin, kakršne 

so: večji izdatki za plače zaradi uvedbe novega plačnega sistema in odprave 

dela plačnih nesorazmerij ter porasta cen materialov, storitev in energije, ki se 

jim ni bilo mogoče izogniti. 

70


— Administrativni stroški (plače, materialni stroški in investicije) so bili leta 2006 

tudi zaradi navedene reorganizacije v primerjavi z letom 2005 nižji za 35.235 

EUR, čeprav smo leta 2006 rešili več upravnih zadev in drugih upravnih nalog, 

kar je razvidno iz razpredelnice 4. V naslednjih letih so se administrativni 

stroški gibali skladno z rastjo inflacije in spremembo plačnega sistema. 

Graf 2: Prikaz skupnega števila vseh pritožb v letih 2004-2008 

Število zadev in efektivnih ur 

število rešenih upravnih zadeve 

število rešenih drugih upravnih nalog 

porabljene efektivne ure 

Graf 3: Prikaz prejetih in rešenih zadev ter poraba efektivnih ur na UE NM 

v obdobju 2004-2008 

71


Razpredelnica 4: Rezultati poslovanja UE NM v letih 2004 do 2008 

Zap. 

št. 

Opis 

2004 2005 2006 2007 2008 

število delež v % število delež v % število delež v % število delež v % število delež v % 

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 

1. 

skupno število upravnih zadev v 

reševanju 

32.827 100 21.452 100 25.401 100 28.002 100 26.767 100 

2. skupno število rešenih upravnih zadev 32.272 

98,31 

(2/1) 

20.963 

97,72 

(2/1) 

24.798 

97,63 

(2/1) 

27.425 

97,94 

(2/1) 

26.066 

97,38 

(2/1) 

3. število nerešenih upravnih zadev 555 

1,69 

(3/1) 

489 

2,28 

(3/1) 

603 

2,37 

(3/1) 

577 

2,06 

(3/1) 

701 

2,69 

(3/1) 

4. 

skupno število vseh pritožb v 

poročevalnem obdobju 

137 

0,42 

(4/2) 

122 0,58 

(4/2) 

117 

0,47 

(4/2) 

94 

0,34 

(4/2) 

86 

0,33 

(4/2) 

5. skupno število rešenih zadev na II. stopnji 135 

0,40 

(5/2) 

122 

0,58 

(5/2) 

127 

0,51 

(5/2) 

100 

0,36 

(5/2) 

61 

0,23 

(5/2) 

6. 

število potrjenih odločitev UE NM na II. 

stopnji 

92 

68,1 

(6/5) 

95 

77,9 

(6/5) 

85 

66,9 

(6/5) 

64 

64,00 

(6/5) 

42 

68,85 

(6/5) 

7. število rešenih drugih upravnih nalog 58.004 83.863 121.754 113.516 103.380 

8. porabljene efektivne ure 152.732 147.089 141.146 140.266 134.763 

9. 

administrativni stroški (plače + mat. s. + 

investicije in inv. vzdržev.) 

2.206.916 2.302.645 2.267.410 2.328.342,00 2.476.647,00 

10. 

administrativni stroški na rešeno upravno 

zadevo EUR/reš. zad. 

68,38 109,84 91,44 84,90 95,00 

11. stopnja zadovoljstva zaposlenih 3,92 3,82 3,82 3,60 3,6 

12. 

stopnja zadovoljstva strank po letnem 

anketiranju 

(ocena 1-5) 

4,17 4,20 4,26 4,56 4,59 

13. 

stopnja zadovoljstva strank po barometru 

konec decembra 

/ / 4,43 4,66 4,73 

72


Število rešenih zadev 

Štroški na rešeno 

zadevo v EUR 

število rešenih upravnih zadev 

strošek na rešeno upravno zadevo v EUR 

število rešenih drugih upravnih nalog 

Graf 4: Število rešenih zadev in gibanje stroškov na rešeno upravno zadevo 

UE NM 2004-2008 

3.4 SODELOVANJE IN VZPOSTAVLJANJE PARTNERSKIH ODNOSOV 

K predstavljenim rešitvam UE NM je pripomoglo tudi naše sodelovanje v več 

različnih delovnih skupinah, in sicer v: Projektni skupini za informatizacijo 

upravnih enot, ki je delovala v letih 1996 do 2000 pri takratnem Centru vlade 

za informatiko; Odboru za kakovost, ki je začel delovati leta 1999 pri MNZ, zdaj 

pa deluje pri MJU; Delovni skupini za pripravo razvida upravnih postopkov in 

drugih upravnih nalog, ki je od leta 2001 delovala pri MNZ in še vedno deluje 

pri MJU; Delovni skupini za ugotavljanje učinkovitosti upravnih enot, ki je začela 

delovati leta 2003 pri MNZ in katere delo se nadaljuje pri MJU, in Delovni 

skupini za ugotavljanje učinkovitosti Inšpektoratov RS, ki je delovala od 

leta 2006 do 2008, s katerimi smo že pred leti začeli dejavno sodelovati. V delo 

omenjenih skupin so se občasno vključevali nekateri posamezniki iz vseh NOE 

(opis procesov, priprava razvida nalog, določanje porabe časa itd.), kar nam je 

pri uvajanju opisanih sprememb prav tako koristilo. 

Timsko delo in partnerski odnos med sodelavci je potekalo na podlagi konstruktivnih 

kritik in predlogov, ki so bistveno prispevali k izboljšavam in uporabnosti 

naše rešitve. V skupini za ugotavljanje učinkovitosti slovenskih inšpektoratov 

smo pri pripravi predlogov uporabili tudi naše izkušnje. 

Za naše rešitve so se zanimale še nekatere druge upravne enote (Ljubljana, Velenje, 

Ilirska Bistrica, Krško, Trebnje, Kranj, Koper, Metlika in Črnomelj). 

73


3.5 TRAJNOSTNA KAKOVOST 

V predstavitvi rešitve je nekajkrat omenjeno večletno vsestransko in dejavno sodelovanje 

zaposlenih. Proaktivno delovanje vodstva se prenaša na večino sodelavcev. 

Iz razprav na sestankih, letnih pogovorov s sodelavci in rezultatov anketiranja 

zaposlenih lahko z gotovostjo potrdimo, da rešitev, ki temeljijo na spremljanju 

učinkovitosti, ne smemo opustiti in da ima poslovna pot kakovosti in odličnosti 

na UE NM ob podpori velike večine sodelavcev zanesljivo prihodnost. 

4 ZAKLJUČEK 

Tako kakor sicer v življenju so tudi v državni upravi edina stalnica spremembe. 

Zadnja leta so se na področju dela upravnih enot dogajale pogoste in velike 

spremembe, ki so jih povzročali drugačni predpisi, spremembe v okolju, večja 

pričakovanja uporabnikov itd. Ugotovimo lahko, da so se zunanje spremembe 

dogajale hitreje, kakor smo jih pričakovali, zato smo morali poiskati prožne 

rešitve upravljanja notranjih organizacijskih sprememb za prilagajanje novim 

zunanjim zahtevam. 

V prispevku je predstavljen način upravljanja sprememb na UE NM, ki temelji 

na sistemu kakovosti, predvsem pa na rednem mesečnem spremljanju učinkovitosti 

in uspešnosti na vseh ravneh – na ravni uslužbencev, pa tudi na ravni 

NOE in UE. 

Mesečno izračunavanje in spremljanje učinkovitosti je pomemben sestavni del 

vodenja in upravljanja UE NM, ki omogoča hitro in prožno prilagajanje spremembam. 

Je tudi osnova za načrtovanje in pripravo letnega poslovnega načrta, 

določanje merljivih ciljev, spremljanje poslovnih procesov, določanje notranje 

organizacije in sistemizacije delovnih mest, razporejanje in določanje izvajalcev 

nalog ter izvedbo potrebnih sprememb pri poslovanju in upravljanju 

kadrovskih in drugih virov. Prav tako je podlaga za sprejemanje odločitev v 

zvezi z uvajanjem preventivnih in kurativnih ukrepov ter drugih posegov za 

izboljšanje poslovanja. Je pripomoček pri vodenju letnih pogovorov, ocenjevanju 

delovne uspešnosti zaposlenih in odločanju o njihovem napredovanju. Zaposleni 

na podlagi spremljanja podatkov o doseženi učinkovitosti sami pridobivajo 

povratne informacije o uspešnosti in priložnostih za izboljšanje lastnih 

rezultatov dela. Ugotavljamo, da navedenih sprememb ne moremo upravljati 

dovolj kakovostno zgolj po podatkih o številu rešenih zadev na uradnika ali na 

zaposlenega, temveč je potreben širši, temeljit analitični prijem. 

V praksi se je izkazalo, da so bile izvedene reorganizacije notranjega poslovanja 

na UE NM pravočasne in učinkovite prav zaradi temeljitega spremljanja 

74


ter analiziranja učinkovitosti sodelavcev in NOE. Organizacijske, kadrovske in 

druge spremembe je bilo mogoče pripraviti in utemeljiti na osnovi podatkov, 

ki so podprti z izračuni učinkovitosti, izvesti pa z opisanim upravljanjem sprememb. 

Predstavljeni analitični prijem je izviren in primeren za upravljanje sprememb 

v upravni enoti, zlasti zdaj v kriznih razmerah, ko moramo z omejenimi viri 

narediti več in bolje, saj ne povzroča dodatnih stroškov. Prikazani so tudi dosežki 

po uvedenih spremembah. Z manjšimi prilagoditvami bi način upravljanja 

sprememb, ki se je potrdil v praksi UE NM, lahko uvedli še v druge državne 

organe. 

VIRI 

1. Aplikacija SPIS 1.45. 

2. Poslovna dokumentacija UE Novo mesto (Poslovnik kakovosti, Poslovni načrti, Poročila 

o delu UE in drugi interni dokumenti). 

75

NARAVOVARSTVENI ATLAS 

mag. Martina KAČIČNIK JANČAR, Matej PETKOVŠEK, 

dr. Mirjam GALIČIČ, Matej SIMČIČ 

Zavod RS za varstvo narave 

mag. Tilen SMOLNIKAR, Roberto DEGAN 

Ljubljanski urbanistični zavod, d. d. 

1 UVOD 

Za ohranjanje narave in naravovarstveno dejavnost so velikega pomena ustrezno 

urejeni podatki s tega področja. Z razvojem naravovarstva v Sloveniji se je 

njihova količina močno povečala. Nova zakonodaja, sprejeta po letu 1999, je 

pojem ohranjanja narave razširila z naravne dediščine na naravne vrednote 

in biotsko raznovrstnost. Pravno so bili uvedeni novi mehanizmi varovanja in 

upravljanja območij, pomembnih za ohranjanje narave. 

Z naravovarstvom se v Sloveniji ukvarjajo različne institucije. Naravovarstvene 

politike, strategije, programe in zakonodajo pripravlja Ministrstvo za okolje in 

prostor. Agencija RS za okolje (ARSO) in upravne enote sodelujejo pri upravnih 

postopkih. Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) je javna strokovna organizacija, 

ki evidentira in vrednoti naravo, spremlja stanje, s pripravo naravovarstvenih 

smernic usmerja rabo prostora in posege vanj, izvaja vzdrževalna in obnovitvena 

dela na naravnih vrednotah ter pripravlja strokovna mnenja. Pri zbiranju 

in vrednotenju podatkov o biotski pestrosti in njenem stanju sodelujejo številne 

strokovne in znanstvene organizacije ter druge nevladne organizacije. Vse 

pa pri svojem delu uporabljajo obstoječe naravovarstvene podatke in številne 

med njimi nove podatke tudi ustvarjajo. Prav zaradi široke uporabe teh podatkov 

je zelo pomembno njihovo vzdrževanje in dostopnost. 

Na ZRSVN smo se zavedali pomembnosti učinkovitega upravljanja naravovarstvenih 

podatkov in težav, ki so nastale zaradi neurejenih podatkovnih zbirk, 

zato smo se odločili, da v okviru projekta LIFE III-Narava »Natura 2000 v Sloveniji 

– upravljavski modeli in informacijski sistem« zgradimo informacijski sistem 

za upravljanje naravovarstvenih podatkov, ki bodo enostavno in pregledno 

dostopni strokovnjakom in javnosti.


2 UPRAVLJANJE NARAVOVARSTVENIH PODATKOV PRED 

UVEDBO INFORMACIJSKEGA SISTEMA 

Upravljanje naravovarstvenih podatkov ima v Sloveniji pestro preteklost. Za naravno 

dediščino so bili že sredi 20. stoletja izdelani t. i. evidenčni listi, na katerih 

so bili podatki o posamezni enoti naravne dediščine, vključno s kartografskim 

prikazom in sliko. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja se je večina teh evidenčnih 

listov digitalizirala. Podatki o posameznih enotah so bili vodeni ločeno. 

Atributni podatki so bili preneseni v različne delovne zbirke v programu MS 

Access, kartografski podatki pa so se vodili kot datoteke formata .shp (ESRI). 

Ob tem je zakonodaja o ohranjanju narave, sprejeta konec 90. let prejšnjega 

stoletja, predvidela, da se zbirajo podatki in vodijo evidence tudi o sestavinah 

biotske pestrosti. 

Poleg osnovnih podatkov o biotski pestrosti in naravnih vrednotah so v ohranjanje 

narave vključeni še številni drugi podatki. Tisti o neposrednih (zavarovana 

območja, pogodbeno varstvo) in posrednih varstvenih ukrepih (naravovarstvene 

smernice) so se v preteklosti zbirali zelo razpršeno. Podatki o spremljanju 

stanja naravnih vrednot in biotski pestrosti (monitoring) ter o vzdrževalnih delih, 

izvedenih v naravi, se prav tako niso zbirali v ustreznih evidencah. Z uvajanjem 

upravljavskih načrtov za zavarovana območja in območja Natura 2000 se 

pričakuje obširen sklop novih podatkov v zvezi z upravljanjem. Zato se količina 

z naravovarstvom povezanih podatkov v zadnjem desetletju neprestano veča. 

Podatkovne zbirke ZRSVN so se v preteklosti vodile regionalno. Ker je vodenje 

evidence območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti (območja 

Natura 2000, EPO), evidence zavarovanih območij in registra naravnih vrednot 

v pristojnosti ARSO, so se regionalno vodene zbirke za oddajo na ARSO 

združevale naknadno, kar je bil poleg dodatnega dela možen vir napak. Zaposleni 

na ARSO in ZRSVN, ki so uporabljali in obdelovali iste podatkovne sloje, 

so delali s kopijami podatkov, ki so si jih pozneje izmenjevali, največkrat po 

elektronskih nosilcih podatkov (CD-ji, pred tem diskete). Podatke o posameznih 

naravovarstvenih vsebinah so vodili v ločenih zbirkah, ki niso imele enotne 

zgradbe in oblike. Posebno težavo je povzročalo ločeno vodenje grafičnega in 

atributnega dela podatkov. Veliko dela se je podvajalo in kakovost podatkov je 

postala dvomljiva, saj so nastajale podatkovne različice med obema organizacijama 

in med posameznimi območnimi enotami ZRSVN. Njihovo vzdrževanje je 

bilo časovno potratno in neučinkovito. Pred analizami strokovnih podatkov je 

bilo treba združevati posamezne dele podatkovnih zbirk, ob spremembah pravnih 

aktov pa izvesti obsežno preverjanje in posodabljanje podatkov in medsebojno 

usklajevanje. Obstoječi načini zbiranja podatkov, njihovega hranjenja 

in distribuiranja zato niso več zadostovali. 

78

MAG. MARTINA KAČIČNIK JANČAR ET AL. 

3 NARAVOVARSTVENI ATLAS: NOVA ORGANIZACIJA NA- 

RAVOVARSTVENIH PODATKOV 

Zaradi opisanih težav, predvsem pa zaradi večanja količine in raznovrstnosti 

naravovarstvenih podatkov se je porodila zamisel o oblikovanju enotne zbirke. 

Do nje naj bi zaposleni na obeh organizacijah po spletu dostopali istočasno in 

vsebovala bi najnovejše podatkovne različice v enotnem formatu, hkrati pa bi 

imela enostaven dostop do nje tudi javnost (ob upoštevanju določil Aarhuške 

konvencije, domače zakonodaje in pobude INSPIRE 1 ). Posredno bi tako izboljšali 

kakovost dela zaposlenih v javni upravi, cilj pa je bil tudi olajšanje in pospešitev 

postopka izdajanja informacij javnega značaja. 

ZRSVN je v okviru projekta LIFE III – Narava »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski 

modeli in informacijski sistem«, ki je trajal tri leta (januar 2005–december 

2007), začel sistemsko reševati vprašanja v zvezi z učinkovitim upravljanjem 

območij Natura 2000 2 . Eden izmed ciljev projekta je bil izdelava geografskega 

informacijskega sistema Natura 2000 oz. Naravovarstvenega atlasa. Zaradi vsestranske 

povezanosti delovnih procesov in pretoka podatkov med ZRSVN in 

ARSO se je slednji naknadno vključil v projekt, pri katerem sicer ni bil prvotni 

projektni partner. Informacijski sistem je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, 

d. d. (v nadaljevanju: izvajalec). 

Osnovna izhodišča zasnove informacijskega sistema so bila: 

— pravila dobre prakse, ki jih mora izpolnjevati geografski informacijski sistem 

in so neodvisna od konkretnih podatkov (Šumrada, 2005a; Šumrada, 2005b; 

Tomlinson, 2003; Burrough, McDonnell, 1998); 

— izkušnje, pridobljene z upravljanjem obstoječih podatkovnih zbirk; 

— zahteve bodočih uporabnikov informacijskega sistema. 

Glavna zamisel je bila oblikovati sodobno zbirko, v kateri bodo vsi naravovarstveni 

podatki, ki jih ustvarjata, zbirata in širita ZRSVN in ARSO. Biti morajo razporejeni 

pregledno, lahko dostopni strokovnim službam in javnosti, hkrati pa 

jih je mogoče urejati po spletu in na njih opravljati potrebne analize. Vsi morajo 

imeti standardiziran metapodatkovni opis. 

1 

INSPIRE je pobuda, katere pobudnik je Evropska komisija. Njen namen je sprožiti vzpostavitev 

evropske infrastrukture prostorskih podatkov, ki bo uporabnikom zagotavljala celovite informacijske 

storitve o urejanju prostora. 

2 

Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, ki so opredeljena na podlagi 

direktiv o pticah in o habitatih. Celoten sistem je namenjen ohranjanju območij mednarodno 

pomembnih habitatov, živalskih in rastlinskih vrst. Po enotnih merilih izbrana območja sleherne 

države EU tvorijo mrežo, temelj čezmejnega varstva in ohranjanja naravne dediščine. 

79


Pomembna zahteva pri vzpostavitvi informacijskega sistema je bila, da naj bo 

sposoben izboljšati organizacijsko povezanost podatkov in tako njihovo učinkovitejšo 

uporabo. Te sposobnosti so: 

— zajemanje in vzdrževanje sestavljenih prostorskih podatkov; 

— povezovanje geokodiranih lokacijskih in opisnih podatkov; 

— izvajanje vektorskih območnih in mrežnih analiz ter rastrskega modeliranja s 

tehniko prekrivanja podatkovnih slojev; 

— prikazovanje geokodiranih prostorskih podatkov (Smolnikar, 2008). 

Informacijski sistem je zasnovan tako, da njegova arhitektura izpolnjuje naslednje 

zahteve: povezljivost, prilagodljivost, možnost nadgradnje, stabilnost, 

preglednost, dosegljivost in medopravilnost. Sistem je povezljiv z drugimi obstoječimi 

aplikacijami in zbirkami podatkov ter omogoča dodajanje podatkov 

drugih organizacij po spletnih servisih ali s kopiranjem podatkov v zbirko. Zasnovan 

je modularno in ga bo mogoče nadgraditi z dodatnimi podatkovnimi 

sklopi. Uporabniški vmesniki se dajo prilagoditi uporabnikom in njihovim nalogam 

(Smolnikar, Kačičnik Jančar, 2008). 

Informacijski sistem je voden centralno in deluje v intranetnem/internetnem 

okolju. Sestavljen je iz produkcijskega in distribucijskega okolja, za nemoteno 

delovanje novih aplikacij pa skrbi dodatno preizkusno okolje. Ima enoten 

spletni grafični vmesnik za pregledovanje in urejanje podatkov, ki se s svojimi 

zmožnostmi prilagaja potrebam posameznih podatkovnih sklopov. 

Pri izdelavi in vzpostavitvi informacijskega sistema je bil oblikovan uporabniški 

vmesnik (imenovan Nukleus), ki je za javnost dostopen na spletni strani 

www.naravovarstveni-atlas.si. Zaradi tradicije in prepoznavnosti je ohranil ime 

do takrat obstoječe stare različice naravovarstvenega atlasa (ARSO), vsebinsko 

in funkcionalno pa ga je povsem nadomestil in kakovostno močno presegel. Z 

informacijskim sistemom nam je uspelo urediti veliko količino podatkov, tako 

da je vsak zabeležen samo enkrat, vsi pa so urejeni in združeni v smiselne podatkovne 

sklope. Uporabnik lahko glede na nalogo, ki jo želi opraviti, oz. glede 

na vsebine, ki jih želi pregledovati, izbira med profili 3 : Naravne vrednote (NV), 

Območja Natura 2000 (NATURA), Ekološko pomembna območja (EPO), Zavarovana 

območja (ZO), Habitatni tipi (HT), Ukrepi varstva (UV), Naravovarstvene 

smernice (NS) in Mnenja - soglasja. 

3 

Posamezen profil podrobneje prikazuje enega od sklopov naravovarstvenih podatkov v Sloveniji, 

sočasno pa omogoča vpogled v druge nize podatkov. Sestavljen je iz različnih vnaprej določenih 

in pripravljenih vsebinskih slojev. 

80


Zaradi velike količine in boljše preglednosti se podatki v Naravovarstvenem 

atlasu prikazujejo v štirih profilih, ki so vidni javnim in internim uporabnikom 

(razlikujejo se po podrobnosti podatkov in izbiri funkcionalnosti): 

Ime profila Uporaba za javnost (javni dostop) Uporaba za zaposlene (interni dostop) 

NATURA – geografski prikaz območij Natura 2000 

– splošni podatki o posameznih območjih 

– usmeritve in režimi za območja Natura 

2000 

– podatki o kvalifikacijskih vrstah in 

habitatnih tipih 

– fotografije večine kvalifikacijskih vrst in 

habitatnih tipov 

– vse v Uporaba za javnost 

– dodatni podatki o vrstah in habitatnih 

tipih 

EPO 

NV 

ZO 

– geografski prikaz ekološko pomembnih 

območij 

– splošni podatki o posameznih območjih 

– usmeritve in režimi (*.pdf) 

– geografski prikaz naravnih vrednot v 

Sloveniji 

– podatki o NV iz Pravilnika o določitvi in 

varstvu NV 

– usmeritve in režimi (*.pdf) 

– geografski prikaz širših in ožjih 

zavarovanih območij 

– splošni podatki o posameznih 

zavarovanih območjih 

– predpisi o zavarovanju, vključno z 

usmeritvami in režimi (*.pdf) 


– podatki o vrstah in habitatnih tipih na 

posameznem območju 

– stanje območja 


– stanje naravnih vrednot (spletno 

dodajanje in/ali urejanje) 

– spletno urejanje vseh atributov 

– podatki o virih, na podlagi katerih je bila 

zajeta grafika 

– podatki o novopredlaganih in 

popravljenih naravnih vrednotah 


– podatki o virih, na podlagi katerih je bila 

zajeta grafika 

81


oleg tega imajo interni uporabniki (zaposleni na ZRSVN) dostop še do štirih 

profilov, ki jim omogočajo strokovno delo po spletu: 

Ime 

profila 

Vsebina profila 

Uporaba za 

zaposlene (interni 

dostop) 

Posebnosti 

UV 

− geografski prikaz območij, na 

katerih veljajo drugi ukrepi varstva 

− splošni podatki o posameznih 

območjih; 

− besedilni del posameznih ukrepov 

varstva, npr. pogodb (*.pdf) 

− vpogled v zakupne 

pogodbe 

− povezava do drugih 

podatkovnih 

sklopov 

NS 

− geografski prikaz območij, 

za katera so bile izdelane 

naravovarstvene smernice 

− splošni podatki o posameznih 

območjih 

− informacije o aktih, za katere so 

bile izdelane smernice (vključno 

s *.pdf) 

− priprava podatkov 

za izdelavo smernic 

− spletno vnašanje 

grafičnega in atributnega 

dela smernic 

− spletno urejanje atributnih 

podatkov o posameznih 

smernicah 

− vnos grafičnih podatkov iz 

ArcGIS 

HT 

− geografski prikaz območij 

habitatnih tipov 

− geografski prikaz 

območij habitatnih 

tipov 

− posodabljanje sloja cca. 

enkrat na leto 4 

Mnenja - 

soglasja 

− geografski prikaz območij Natura 

2000, ekološko pomembnih 

območij, naravnih vrednot in 

zavarovanih območij 

− hitro iskanje 

informacij za 

pripravo mnenj 

− ni možnosti urejanja, samo 

pregledovanje 

− možnost preseka 

naravovarstvenih vsebin 

z drugimi prostorskimi 

podatki 

Ko uporabnik ob vstopu v Naravovarstveni atlas izbere želeni profil oz. želeno 

vsebino, se mu prikaže pogled iz treh delov (slika 1): pregledovalnik karte (A), 

atributni del (B) in komunikacijski del (C). 

4 

V Sloveniji se kartiranje habitatnih tipov izvaja postopno, od tod tudi občasno posodabljanje. 

82


Slika 1: Videz grafičnega vmesnika Nukleus 

Pregledovalnik karte ponuja prostorski prikaz izbranih vsebin. Vsebinski obseg 

prikazanih podatkov se spreminja z vklapljanjem in izklapljanjem pomožnih 

slojev, ki so na izbiro v komunikacijskem delu. Z uporabo izbirnih gumbov 

na desnem robu pregledovalnika so uporabniku na voljo različne dodatne informacije 

(o objektu in izbranih slojih, merjenje razdalje/površine, zoom …) in 

pomoč. Uporabnik lahko razširi pregledovalnik karte na ves zaslon. 

Komunikacijski del omogoča prikaz pomožnih slojev, iskanje po različnih zahtevah, 

prikaz informacij o izbranih slojih, prikaz legende in preklop med aktivnimi 

profili. 

83


Slika 2: Komunikacijski del (prikaz vsebine posameznih zavihkov) 

V atributnem delu ima uporabnik na izbiro vse zapise v izbranem profilu. Tako 

so npr. ob izbiri profila NV (naravne vrednote) v atributnem delu izpisane vse 

naravne vrednote po abecednem redu, zraven pa podrobni podatki o izbrani 

naravni vrednoti. Izbor zapisov lahko uporabnik omeji glede na različna predhodno 

opredeljena merila (npr. zvrst/vrsta območja, območna enota ZRSVN, 

habitatni tip), lahko pa v iskalno okence vpiše del imena/šifre oz. celotno ime/ 

šifro območja in tako omeji izbor zapisov. 

Slika 3: Atributni del z vsemi zapisi v izbranem profilu in podrobnejšimi 

podatki o izbranem zapisu v obliki zavihkov 

Naravovarstveni atlas omogoča tiskanje karte z legendo in izbranimi atributnimi 

podatki ter izdelavo slike v formatu .JPEG. Tiskanje in pripravo digitalne 

slike omogoča dodatni modul. 

84


Zbirke podatkov in programska oprema so nameščeni na strojni opremi na 

ARSO, kar med drugim pomeni velik prihranek pri kupovanju programskih licenc 

in vzdrževanju, pa tudi pri človeških virih. Naravovarstveni atlas je celovit 

informacijski sistem, ki je zaradi vmesnika Nukleus do uporabnika prijazen in 

lahko obvladljiv. 

4 PODATKI V NARAVOVARSTVENEM ATLASU: KOMU SO 

NAMENJENI IN KAKO SMO JIH ORGANIZIRALI 

Podatki v Naravovarstvenem atlasu so namenjeni strokovnim delavcem ZRSVN 

in ARSO, strokovni javnosti, upravnim subjektom (predvsem občine in upravne 

enote) in splošni javnosti. Uporabniki lahko prek njega prosto dostopajo 

do javnih naravovarstvenih in do obsežnega izbora drugih prostorskih podatkov 

(npr. zemljiški kataster in hišne številke (vir: GURS), dejanska raba kmetijskih 

zemljišč (vir: MKGP), podatki o vodnih telesih (vir: Inštitut za vode) itd.). S 

temi podatki lahko izvajajo različne poizvedbe in manipulacije, trenutni pogled 

pa si lahko natisnejo ali ga shranijo kot sliko. Zaposleni na ZRSVN z uporabo 

informacijskega sistema izdelujejo naravovarstvene smernice, mnenja, druge 

strokovne izdelke, urejajo, popravljajo in dopolnjujejo pa tudi podatke v posameznih 

slojih. 

Vse to je mogoče le zaradi postopne in strokovno načrtovane graditve podatkovnega 

modela. Pred začetkom projekta smo si postavili za cilj: 

— izdelati celovito analizo podatkov in delovnih procesov, na njeni podlagi pa 

izdelati celovit podatkovni model za vodenje naravovarstvenih podatkov; 

— prenesti vse obstoječe podatke v novo podatkovno zbirko; 

— izdelati postopke in pravila za stalno posodabljanje podatkovne zbirke. 

Prva in zelo pomembno razvojna stopnja informacijskega sistema je bila podrobna 

analiza obstoječega stanja, ki je obsegala obstoječe zbirke z natančno 

opredelitvijo medsebojnih povezav, analizo šifrantov in zalog vrednosti, analizo 

procesov med zbirkami ter analizo uporabljenih postopkov in potreb uporabnikov 

podatkovnih zbirk. Ključno za izvedbo na tej stopnji je bilo odlično 

sprotno sodelovanje med ZRSVN in izvajalcem, saj je bila ves čas za obe strani 

značilna vzajemna razpoložljivost. Za analize je izvajalec uporabil t. i. reverzno 

inženirstvo, pri katerem novi sistem izhaja iz že obstoječega in delujočega. V 

preizkušanje izdelanega informacijskega sistema so bili vključeni zaposleni na 

ZRSVN, za katere so bile organizirane tudi izobraževalne delavnice za pripravo 

na samostojno delo. 

85


Pred načrtovanjem nove podatkovne strukture smo skupaj z izvajalcem oblikovali 

pravila 5 : 

— podatki ostanejo organizirani v sedem obstoječih podatkovnih sklopov (NV, 

Natura, EPO, ZO, HT, UV in NS); 

— razpredelnice, ki povezujejo več podatkovnih sklopov, in skupni šifranti se 

organizirajo posebej; enako velja za zunanje zbirke; 

— razpredelnice in polja se strukturirajo in poimenujejo po pravilih (izjeme 

so razpredelnice Cntrysi v podatkovnem sklopu Natura, katerih strukturo je 

določila Evropska komisija); 

— razpredelnice so glede na tip razporejene v štiri kategorije: grafične, atributne, 

šifranti in relacijske; 

— vsi grafični sloji vsebujejo samo enoličen identifikator polja (ID); atributni 

podatki so zapisani v različnih relacijsko povezanih razpredelnicah. 

Na podlagi teh pravil so bili obstoječi podatki preneseni v osrednjo podatkovno 

zbirko, njihovo prikazovanje pa je z uporabo vmesnika Nukleus mogoče 

po spletu v osmih profilih. Ena največjih odlik Naravovarstvenega atlasa je za 

javnost enostaven dostop (po spletu) do naravovarstvenih podatkov. 

5 UPORABNOST IN INOVATIVNOST NARAVOVARSTVENE- 

GA ATLASA 

Informacijski sistem je bil dokončan decembra 2007, v prvih dveh mesecih leta 

2008 so ga pospešeno preizkušali sodelavci ZRSVN in ARSO, od marca 2008 pa 

je na spletnem naslovu www.naravovarstveni-atlas.si na voljo javnosti (strokovna 

javnost, uprava in splošna javnost). Obisk spletne strani se je hitro povečeval. 

Danes (julij 2009) je obiskov spletne strani okrog 3.000 na mesec, uporabniki 

pa v enem mesecu opravijo več kakor 50.000 poizvedb in drugih akcij. 

Pri analizi stanja podatkov in podatkovnih zbirk pred razvojem informacijskega 

sistema smo vse podatke enotno uredili in standardizirali razpredelnice, tako 

da je zdaj sestava podatkov primerna in pripravljena na morebitno povezovanje 

z drugimi sistemi ter omogoča povezljivost med posameznimi podatkovnimi 

sklopi. Informacijski sistem je zgrajen modularno, kar omogoča enostavno 

nadgradnjo in/ali dopolnjevanje z novimi moduli, ki se bodo s potrebami uporabnikov 

pokazali kot potrebni. 

Za zaposlene na ZRSVN je zelo uporabna možnost neposrednega vnašanja 

stanja naravnih vrednot, ki jih pregledajo na terenu. Pred odhodom si lahko 

5 

Določena so bila tudi druga, bolj »tehnična« pravila, ki na tem mestu niso pomembna. 

86


neposredno iz Naravovarstvenega atlasa natisnejo popisni list, ki je osnova za 

uspešen in popoln pregled naravne vrednote. Tako jim je zagotovljena enaka 

oblika in enak izbor podatkov, ki jih prinesejo s terena. Ko bomo razpolagali z 

nekaj več finančnimi sredstvi, bo mogoče zagotoviti elektronski vnos podatkov 

v informacijski sistem neposredno na terenu. Rešitev v preizkusnem okolju pri 

izvajalcu že deluje, treba jo je uvesti le še v prakso. Pri izdelavi naravovarstvenih 

smernic zaposleni z uporabo Naravovarstvenega atlasa v zbirko vnesejo grafične 

in atributne podatke o območju, za katero izdelujejo smernice. Tako lahko 

vsi delavci ZRSVN na enem mestu dobijo grafični in vsebinski prikaz območij, 

za katera so bile izdelane smernice, kar omogoča pregled že opravljenega dela 

in izničuje možnost podvajanja dela. Še eno izmed zelo uporabnih orodij, ki 

ga lahko uporabljajo tudi javni uporabniki, je možnost »preseka« poljubnega 

območja z vsemi naravovarstvenimi vsebinami in drugimi sloji; z njim lahko 

uporabnik z nekaj kliki na parcelo natančno ugotovi, katere naravovarstvene 

vsebine so na njej. Vse predstavljene funkcije so zaposlenim v pomoč tudi pri 

pripravi na terenski ogled. Nekatere vsebine so predstavljene s fotografijami, 

na voljo pa je tudi izpis varstvenih režimov, usmeritev in aktov o zavarovanju. 

V nasprotju s starim načinom vodenja naravovarstvenih podatkov novi sistem 

omogoča: 

— enotno podatkovno zbirko naravovarstvenih podatkov, ki nadomešča več 

zbirk; 

— dostopnost vseh naravovarstvenih podatkov na enem mestu (centralno 

vodenje); 

— hkraten dostop ZRSVN, ARSO in javnosti do podatkov; 

— prijaznost do uporabnikov (opravljanje večine delovnih nalog po spletu); 

— posodabljanje obstoječih in vnašanje novih naravovarstvenih vsebin po 

spletu; 

— javni predogled in statuse prostorskih enot še pred načrtovanimi posegi; 

— prenos podatkov in obrazcev iz Naravovarstvenega atlasa; 

— enostavno nadgrajevanje zaradi modularne zgradbe; 

— en sistem za vse tipe uporabnikov (javni uporabniki, zaposleni na ZRSVN, 

analitiki). 

Javnim uporabnikom so na voljo spletna navodila za delo z Naravovarstvenim 

atlasom. Interni uporabniki pa na strežniku lahko najdejo podrobna pisna navodila 

za uporabo vseh zahtevnih funkcionalnosti v internih profilih, na voljo 

pa jim je tudi administrator, ki sprejema njihove pripombe/pobude in jim pomaga 

pri morebitnih težavah. Po spletni pošti pa je administrator na voljo vsem 

uporabnikom – javnim in internim. 

87


6 ZAKLJUČEK 

Informacijski sistem Naravovarstveni atlas je nastal, da bi se kar najbolj izboljšali 

delovni procesi z naravovarstvenimi podatki na ZRSVN in ARSO ter dostopnost 

teh podatkov javnosti. Pri njegovem nastajanju je bila ključnega pomena 

natančna analiza obstoječega stanja zbirk naravovarstvenih podatkov. 

Prednosti vzpostavitve informacijskega sistema se kažejo na podatkovni ravni, 

pa tudi na ravni strojne in programske opreme, delovnih procesov in človeških 

virov. Zaradi svoje modularne zasnovanosti se bo dopolnjeval z novimi moduli, 

ki se bodo med delom pokazali kot potrebni. Tudi učinek vzpostavitve informacijskega 

sistema bo mogoče oceniti šele po daljšem času uporabe. 

Rešitev smo razvili po naših željah. Menimo, da informacijski sistem deluje dobro 

za namene in cilje, ki smo jih postavili pred začetkom del, vsekakor pa so še 

mogoče izboljšave. Zaradi svoje celovitosti in obsežnosti je velik zalogaj za vsako 

organizacijo zaradi človeških, predvsem pa materialnih virov. Tudi zato je 

smiselno povezovanje organizacij pri tako velikih projektih, kakršna sta vzpostavitev 

in vzdrževanje informacijskega sistema za vodenje raznovrstnih prostorskih 

podatkov. Dodatna sredstva za gradnjo informacijskega sistema smo 

pridobili tudi iz evropskega projekta »Natura 2000 v Sloveniji – upravljavski 

modeli in informacijski sistem«. Cenovno je namreč portal prevelik zalogaj, da 

bi se ga manjša organizacija, npr. ZRSVN, lahko lotila sama. Glede na zahtevnost 

celotnega projekta je pomemben podatek, da ne gre za končno tvorbo, ampak 

je omogočeno izpopolnjevanje oz. dodajanje novih vsebin. Za nemoteno delovanje 

informacijskega sistema mora biti na strani izvajalca na voljo usposobljena 

ekipa za začetno namestitev in poznejše vzdrževanje. 

Naravovarstveni atlas poskušamo predstaviti najširšemu krogu strokovne in 

splošne javnosti. S tem namenom se udeležujemo strokovnih posvetov in konferenc 

na temo upravljanja prostorskih podatkov, kjer je naša rešitev vedno 

prepoznana kot primer dobre prakse z vidika organiziranosti podatkov in možnosti 

nadgrajevanja in/ali povezovanja z drugimi podobnimi sistemi. 

Za organizacijo, kakršna je ZRSVN, in za družbo nasploh ima Naravovarstveni 

atlas izjemno velik pomen. Med drugim s svojimi zmožnostmi zagotavlja premik 

k informacijski družbi in povečanju učinkovitosti naše organizacije. Vzpostavitev 

tega informacijskega sistema je dokaz, da se kot javna služba trudimo 

opravljati svoje storitve kakovostno, strokovno in pregledno. 


1. Burrough, P. A., in McDonnell, R. A. (1998): Principles of geographical information 

systems. Oxford University press. Oxford. 333 str. 

88


2. Kaj je pomembno pri uvajanju IT rešitev, 1. in 2. del. http://www.askit.si/clanek_meseca_2_07.asp, 

http://www.askit.si/clanek_meseca_4_07.asp (16. 7. 2009). 

3. Naravovarstveni atlas. http://www.naravovarstveni-atlas.si. 

4. Petkovšek, M., Kačičnik Jančar, M., in Galičič, M., (2008): Naravovarstveni atlas – the 

Slovene information system for nature conservation. Bridging the gap: Responding 

to environmental change: from words to deeds: 63–65. 

5. Smolnikar, T. (2008): Izgradnja geografskega sistema Natura 2000. Magistrsko delo. 

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj. 80 str. 

6. Smolnikar, T., in Kačičnik Jančar, M. (2008): Zasnova geografskega informacijskega 

sistema za upravljanje z naravovarstvenimi podatki. Varstvo narave 21: 125–135. 

7. Šumrada, R. (2005a): Tehnologija GIS. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ljubljana. 

330 str. 

8. Šumrada, R. (2005b): Strukture podatkov in prostorske analize. Fakulteta za gradbeništvo 

in geodezijo. Ljubljana. 284 str. 

9. Tomlinson, R. F. (2003): Thinking about GIS: Geographic information system planning 

for managers. ESRI Press. New York. 283 str. 

89

ELEKTRONSKO PODPRTO DAVČNO INŠPICIRANJE 

IN STANDARDNA DAVČNA INŠPEKCIJSKA 

DATOTEKA 

Rajko HADJAR 

Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije 

rajko.hadjar@gov.si 

1 UVOD 

Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) opravlja davčni inšpekcijski 

nadzor tudi z uporabo sodobnih elektronsko podprtih metod. Ena od 

njih je elektronsko podprto davčno inšpiciranje (angl. E-audit), ki ga Evropska 

komisija opredeljuje kot »preverjanje računovodskih transakcij, procesiranih v 

elektronskem okolju, z uporabo analitičnih revizijskih metod, podprtih z računalniškimi 

orodji« (vir: Evropska komisija, E-audit Road map, julij 2005). Elektronsko 

podprto davčno inšpiciranje poteka z uporabo programa za elektronsko obdelovanje 

podatkov – ACL, enega od treh standardnih programov za to inšpiciranje 

(ACL, IDEA, SESAM), ki jih uporabljajo davčne uprave v EU. Programski paket 

ACL (Audit Command Language) je računalniški program za analiziranje baz podatkov 

in za generiranje revizorskih poročil ter je posebej prirejen za računovodsko 

revidiranje, uporablja pa se tudi za davčno inšpiciranje. 

Razlog za uvedbo elektronsko podprtega davčnega inšpiciranja so spremembe 

vodenja poslovnih knjig, izdajanja poslovnih listin in evidentiranja poslovnih 

dogodkov, ki so se zgodile v zadnjih letih, saj so se poslovne knjige začele voditi 

v elektronski obliki, poslovni dogodki so se začeli evidentirati v elektronski 

obliki, računi so se začeli izdajati, sprejemati in hraniti v elektronski obliki, 

razvoj računalniških in računovodskih tehnologij je povečal količino in razvejanost 

elektronskih zapisov in podatkov, hkrati pa računalniške tehnologije 

omogočajo nove načine ponarejanja in spreminjanja podatkov ter nove načine 

davčnih prevar. Ker so zdaj vsi računovodski podatki v elektronski obliki, je 

edino smiselno in učinkovito, da se tudi inšpicirajo elektronsko. Stare metode, 

ko se inšpicirajo na papir odtisnjeni elektronski podatki davčnega zavezanca, 

so torej že preživele, saj ne omogočajo pregledovanja večje količine podatkov 

niti celovitega inšpiciranja podatkov in prav tako ne odkrivanja novih računovodsko-računalniških 

načinov potvarjanja in prirejanja podatkov (neposredni 

posegi v baze podatkov, brisanje zapisov, njihovo prirejanje in napačno seštevanje 

itd.), tako da je tveganje neodkritih davčnih utaj vedno večje. Elektronski 

način inšpiciranja ima nekatere prednosti tudi za zavezancev za davek, saj se 

skrajša čas nadzora, zmanjša se obremenjenost zavezancev za davek in v posameznih 

primerih tudi njihovi stroški zaradi nadzora.

ELEKTRONSKO PODPRTO DAVČNO INŠPICIRANJE IN STANDARDNA DAVČNA ... 

2 ZASNOVA ELEKTRONSKO PODPRTEGA DAVČNEGA IN- 

ŠPICIRANJA 

Inšpiciranje s programom ACL poteka tako, da davčni inšpektor pri zavezancu 

za davek zajame podatke, ki jih inšpicira, v elektronski obliki (datoteke) in jih 

prenese na svoj osebni računalnik, kjer jih obdeluje naprej. Obdelujejo se lahko 

vsi elektronski podatki zavezancev, najpogosteje pa: glavna knjiga, evidenca 

odbitnega DDV, evidenca obračunanega DDV, podatki elektronsko vodenih 

registrskih blagajn, evidence zalog, evidence blaga itd. Zavezanci za davek podatke 

navadno predložijo inšpektorju na hranilnem mediju (CD, DVD, USBključek), 

inšpektor pa se lahko z osebnim računalnikom priključi na bazo podatkov 

zavezanca tudi neposredno. Po zajemu podatkov se opravi konverzija 

v ACL-datoteke (definicija logičnih lastnosti datoteke, definicija polj, brisanje 

odvečnih podatkov, itd.), na katerih se z ustreznimi ukazi in orodjem opravljajo 

analize in preveritve, vgrajene v ACL (izločanje vrednostno najpomembnejših 

zapisov, seštevanje podatkov, klasificiranje podatkov, iskanje podvajanj, iskanje 

lukenj v nizu zapisov, logične preveritve, matematične analize, statistične 

analize itd.). Izsledki preveritev se lahko izpisujejo na zaslon ali shranijo v datoteko 

ali pa se s tiskalnikom izpišejo na papir. Na podlagi izsledkov preveritev 

se po potrebi opravi pregled izvirnih knjigovodskih listin ali vpogled v preostale 

knjigovodske in davčne evidence. ACL omogoča tudi hitro in preprosto 

primerjavo podatkov inšpicirane osebe s podatki DURS ali z drugimi uradnimi 

podatki (npr. primerjava s podatki v registru davčnih zavezancev, primerjava s 

podatki CURS, primerjava s podatki VIES itd.) ter navzkrižno primerjavo s podatki 

drugih zavezancev. 

Računovodski sistem 

davčnega zavezanca 

Datoteka izpisa glavne 

knjige 

Datoteka izpisa odbitka 

DDV 

Datoteka izpisa 

obračunanega DDV 

Drugi elektronski podatki 

zavezanca 

Osebni računalnik 

inšpektorja 

Uvoz in definicija datotek 

zavezanca v ACL 

Elektronski podatki DURS 

o zavezancu ali podatki 

iz drugih virov 

Analiza podatkov 


Preveritev knjigovodske 

dokumentacije 

Slika 1: Shema postopka računalniško podprtega davčnega inšpiciranja 

92

RAJKO HADJAR 

S programom ACL torej izvirne elektronske knjigovodske podatke zavezanca 

zajamemo, jih spremenimo v obliko, primerno za nadaljnjo obdelavo, in analiziramo: 

ZGLED GLAVNE KNJIGE ZAVEZANCA V ELEKTRONSKI OBLIKI (testni podatki) 

ZGLED GLAVNE KNJIGE ZAVEZANCA, ZAJETE V ACL 

ZGLED ANALIZE PODATKOV V ACL (SEŠTEVEK KONTOV GLAVNE KNJIGE) 

Slika 2: Zgledi zajema, pretvorbe in analize izvirnih knjigovodskih podatkov 


2.1 TEHNIČNE ZNAČILNOSTI PROGRAMA ACL 

Značilnosti programa ACL so: 

— preprosta uporaba v okolju Windows; 

— program lahko uporabljajo tudi tisti, ki imajo povprečno računalniško znanje; 

93


— vgrajene funkcije za analizo podatkov (orodja za klasificiranje, za sortiranje 

po razredih, za pregledovanje lukenj in podvajanj v zaporedju nizov, za 

indeksiranje in sortiranje po izbranem ključu, za izločanje želenih podatkov iz 

množice zapisov, filtriranje podatkov po določenih ključih, statistične analize, 

vzorčenje itd.); 

— neomejena velikost pregledovanih baz podatkov; 

— možnost zajema različnih tipov baz podatkov (preproste in relacijske baze 

podatkov, tabele iz zbirke MS Office, COBOL, AS 400, SAP, dBASE, XML itd.); 

— možnost zajema baz podatkov iz različnih virov (dostop do baz prek mreže, 

lokalnega diska, CD enote ali tračne enote ali ODBC gonilnikov neposredno s 

strežnika); 

— neposredni dostop do poslovnega paketa SAP/R3 (možnost neposrednega 

pregledovanja SAP); 

— generiranje revizijskih poročil in izpis revizijske sledi (orodje za oblikovanje 

poročil na zaslonu, tiskalniku ali v posebno datoteko – vključno z grafičnimi 

ponazoritvami rezultatov v pregledu); 

— izvornih podatkov, ki se obdelujejo, ni mogoče spreminjati (angl. read only); 

— omogoča neposredni dostop in uvoz baz podatkov v obliki, ki jo uporablja 

lastnik baze za svoje poslovanje (lastniku baze je onemogočena manipulacija 

podatkov). 

2.2 PREDNOSTI UPORABE PROGRAMA ACL 

Pri uporabi programa ACL je treba upoštevati vse koristi za DURS in za zavezance 

za davek, ki jih ni mogoče neposredno ovrednotiti samo v dodatno obračunanih 

dajatvah v davčnem inšpekcijskem nadzoru: 

— večja celovitost in učinkovitost inšpiciranja, hitrejše in lažje delo inšpektorja, 

avtomatizacija dela; 

— večji obseg pregledane dokumentacije in pregled rizične dokumentacije (in 

ne naključno izbrane); 

— uporaba dodatnih metod inšpiciranja, ki jih omogoča računalniška tehnika 

(klasificiranje podatkov v razrede, seštevanje podatkov, izločanje vrednostno 

najvišjih postavk, izločanje negativnih vrednosti, uporaba filtrov, iskanje 

podvajanj in lukenj v nizu zapisov, statistične analize, vzorčenje, povezovanje 

baz podatkov zavezanca za davek z bazami podatkov DURS itd.); 

— hitrejše in popolnejše zaznavanje nepravilnosti; 

— manjše revizijsko/inšpekcijsko tveganje (zmanjševanje davčne vrzeli - angl. 

tax gap); 

— manjše obremenjevanje zavezanca (hitra in preprosta predložitev elektronskih 

podatkov DURS-u); 

94

RAJKO HADJAR 

— večanje ugleda DURS pri zavezancih za davek (sodoben način dela, elektronska 

predložitev podatkov itd.); 

— preventivni učinek na zavezance za davek (vključevanje davčnih zaščitnih 

mehanizmov v njihov računovodski sistem, spodbujanje zavezancev, da sami 

z notranjimi kontrolami na elektronskih podatkih preverjajo pravilnost svojih 

davčnih obračunov itd.); 

— izvajanje priporočil Evropske komisije glede davčnega inšpiciranja. 

2.3 PRAVNA PODLAGA ZA ELEKTRONSKO PODPRTO DAVČNO INŠPI- 

CIRANJE 

Pravna podlaga za takšno vrsto davčnega inšpekcijskega nadzora je 38. člen Zakona 

o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 - ZDDKIS, 125/08 

in 20/09 – Zdoh-2D; v nadaljevanju: ZDavP-2), v katerem je med drugim določeno, 

da morajo zavezanci za davek, ki elektronsko obdelujejo podatke, na zahtevo 

davčnega organa zagotoviti izpis podatkov iz svojih elektronsko vodenih 

poslovnih knjig in evidenc v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v 

standardni obliki, ki omogoča preprosto nadaljnje obdelovanje podatkov. 

2.4 PROBLEMI ELEKTRONSKO PODPRTEGA DAVČNEGA INŠPICIRANJA 

V Sloveniji, pa tudi v drugih državah EU je največji problem elektronsko podprtega 

inšpiciranja predložitev izpisa podatkov zavezancev v elektronski obliki 

davčnemu organu. Različni računovodski programi zavezancev (različni formati 

zapisov datotek, različna vsebina datotek, razdrobljenost podatkov v več 

relacijsko povezanih datotekah itd.) povzročajo zahteven in dolgotrajen zajem 

elektronskih podatkov zavezanca ter njihov prenos in konverzijo na računalnik 

inšpektorja. Tudi za zavezance za davek je takšen nadzor v nekaterih primerih 

precejšnja delovna in finančna obremenitev, saj morajo pripraviti svoje 

elektronske podatke v obliki in na način, kakor to potrebuje oziroma zahteva 

davčni inšpektor. Da bi bil ta problem odpravljen, so nekatere države EU in 

OECD uvedle nacionalne standardne davčne inšpekcijske datoteke (angl. Standard 

audit file – Tax ali SAF-T). 

Po definiciji Evropske komisije, OECD in davčnih uprav držav EU je to datoteka, 

v katero so iz izvornega računovodskega sistema zavezanca za davek zapisani 

davčno pomembni podatki za določeno časovno obdobje, ki jih zaradi standardizirane 

vsebine, oblike in formata uslužbenci davčne uprave lahko preprosto 

naprej obdelujejo, da bi preverili pravilnost davčnih obračunov zavezanca za 

davek. Ta datoteka torej omogoča hitrejši in učinkovitejši davčni nadzor ter 

nekatere njegove nove metode, kakor so statistične metode, vzorčenje, avtomatizacija 

dela (angl. audit automation) itd., za zavezance za davek pa je to pre- 

95


prostejši, preglednejši, hitrejši, cenejši in manj obremenjujoč davčni nadzor. 

Vsebina in oblika datoteke sta torej že vnaprej določeni in za vse zavezance 

za davek enaki, ne glede na njihovo velikost, značilnosti oziroma dejavnost. 

Zavezanci že vnaprej vedo, katere podatke zahteva za nadzor davčna uprava, 

ter imajo v svoje računovodske programe vgrajene vmesnike za izvoz teh podatkov 

v predpisani vsebini in obliki. 

Slovenija je uvedla standardno davčno inšpekcijsko datoteko v letu 2007 ter 

tako za Nizozemsko, Veliko Britanijo in Nemčijo postala četrta država članica 

s takšno datoteko. V letu 2007 je takšno datoteko uvedla še Portugalska, v letu 

2009 jo bo uvedla še Avstrija, nekaj držav članic pa ima neformalne standardizirane 

zahtevke za predložitev podatkov. OECD je sprejela priporočila za uvedbo 

standardne davčne inšpekcijske datoteke (angl. SAF-T) že leta 2005. 

2.5 NADGRADNJA ELEKTRONSKO PODPRTEGA INŠPICIRANJA V DURS: 

UVEDBA STANDARDNE DAVČNE INŠPEKCIJSKE DATOTEKE 

DURS je v postopke davčnega inšpekcijskega nadzora uvedla »Slovensko standardno 

davčno inšpekcijsko datoteko« s Pravilnikom o vsebini, obliki, načinu 

in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig 

in evidenc zavezanca za davek (Uradni list RS, št. 59/07; 126/07, v nadaljevanju: 

pravilnik). S pravilnikom, ki se uporablja od 1. 1. 2008, je predpisano, da morajo 

zavezanci za davek, ki elektronsko obdelujejo podatke, na zahtevo davčnega 

organa v postopku davčnega nadzora predložiti izpis podatkov v urejenih 

strukturiranih računalniških datotekah v vsebini, obliki in na način, določen v 

prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika. Predložiti morajo naslednje izpise podatkov 

iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc: 

— izpis glavne knjige (podatki glavne knjige), 

— izpis odbitka DDV (podatki o odbitnem DDV), 

— izpis obračunanega DDV (podatki o obračunanem DDV). 

S pravilnikom je določeno, da morajo zavezanci za davek v postopku davčnega 

nadzora predložiti tudi druge izpise podatkov, katerih vsebina in oblika sicer 

nista določeni s tem pravilnikom (npr. podatki registrskih blagajn, podatki blagovnega 

knjigovodstva, saldakonti itd.). Zavezanci za davek morajo izpis podatkov 

predložiti v treh delovnih dneh, rok pa se lahko podaljša za največ pet 

delovnih dni. Zavezanci za davek, ki ne zagotavljajo izpisa podatkov v vsebini 

in obliki, določeni s pravilnikom, morajo na zahtevo davčnega organa za predložitev 

izpisa podatkov obvestiti davčni organ o izpisu, ki mu ga lahko predložijo, 

takšen izpis pa velja za ustrezen, če zagotavlja najmanj vse vsebinske 

podatke, predpisane s pravilnikom. 

96

RAJKO HADJAR 

V prilogi pravilnika je natančno opisana vsebina in oblika vsake od treh datotek 

(izpis glavne knjige.txt, izpis odbitka ddv.txt in izpis obračunanega ddv.txt). 

Predpisane datoteke so tekstovnega formata, fiksne dolžine, s podpičjem kot 

ločilom med posameznimi polji. Podatki se predložijo uradni osebi davčnega 

organa na standardnih hranilnih medijih. V prilogi k pravilniku so za vsako 

datoteko natančno opisane: struktura datoteke (ime polja, krajše ime polja, začetek 

polja, konec polja, dolžina, tip polja), vsebina datoteke, časovno obdobje 

izpisa, vsebina posameznega polja in drugi podatki. 

Datoteka glavne knjige obsega koledarsko ali poslovno leto, datoteka odbitka 

DDV in obračunanega DDV pa koledarsko leto. Če zavezanec za davek na zahtevo 

davčnega organa predlaga izpis podatkov glavne knjige v tekočem koledarskem 

ali poslovnem letu, zajema izpis podatke pretečenega tromesečja, šestmesečja 

ali devetmesečja. Če zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa 

predlaga izpis podatkov odbitka DDV ali obračunanega DDV v tekočem koledarskem 

letu, zajema datoteka izpis podatkov tistih davčnih obdobij koledarskega 

leta, za katera so že bili predloženi davčni obračuni davčnemu organu. 

Ta določila davčnemu organu omogočajo, da datoteke pridobi takoj, ko zazna 

morebitne nepravilnosti (npr. pri kontroli davčnih obračunov), in opravi davčni 

nadzor. V datoteko glavne knjige se zapisujejo podatki glavne knjige, kakor 

je opredeljena po slovenskih računovodskih standardih oziroma mednarodnih 

standardih računovodskega poročanja: zajema izpis celotne podatkovne 

zbirke s posamičnimi knjiženimi poslovnimi dogodki, ki spreminjajo sredstva, 

obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke, izkazanimi po posameznih 

razčlenitvenih kontih, zajema pa tudi izpis postavk zunajbilančnega razvida. V 

datoteko izpisa odbitka DDV se zapisujejo podatki o odbitnem DDV, kakor so 

izkazani v ustreznih listinah. V datoteko izpisa obračunanega DDV se zapisujejo 

podatki o obračunanem DDV, kakor so izkazani v ustreznih listinah. 

Pri sestavi pravilnika oziroma pri uvedbi slovenske standardne davčne inšpekcijske 

datoteke je DURS upoštevala dokumente Evropske komisije, izkušnje 

drugih držav EU, dokumente OECD, izkušnje DURS pri inšpiciranju z ACL od 

leta 2000 do leta 2007, dogovore z največjimi slovenskimi proizvajalci/prodajalci 

računalniških računovodskih programov, posebnosti orodja ACL, določila 

ZdavP-2, ZDS-1, SRS, ZGD-1, ZDDV-1 in pripadajočega pravilnika, enotno nastopanje 

DURS do zavezancev za davek v zvezi s predlaganjem podatkov v elektronski 

obliki in predvideno strokovno pomoč DURS zavezancem za davek v 

prehodnem obdobju od sprejetja do uveljavitve pravilnika. 

S posameznimi določili pravilnika oz. standardne davčne datoteke so bili doseženi 

naslednji učinki: 

— Za zavezance za davek se obveznosti s pravilnikom niso povečale, saj so morali 

v postopku nadzora predložiti podatke v elektronski obliki že pred njegovim 

97


sprejetjem. Bistvena sprememba pa je, da so zdaj predhodno seznanjeni z 

vsebino in obliko podatkov, ki jih morajo predložiti davčnemu organu. 

— Vsi podatki, predpisani s tem pravilnikom, so že v elektronsko vodenih 

poslovnih knjigah in evidencah zavezancev za davek, tako da morajo v svojih 

računalniških računovodskih programih samo zagotoviti izpis teh podatkov v 

predpisane datoteke. Pri tem morajo v programih zagotoviti izvoz podatkov 

po načelu »pritiska na en gumb« (izvoz podatkov lahko opravi sam zavezanec 

za davek s preprostim ukazom iz programskega menija, brez posredovanja 

računalniškega strokovnjaka), zaradi kratkega obdobja od zahteve davčnega 

organa do predložitve datoteke (tri delovne dni). 

— Kot format datoteke je določen tekstovni format, fiksne natančno predpisane 

dolžine in s podpičjem kot ločilom med stolpci, ki je v Sloveniji običajen 

in pogosto uporabljan; večina računovodskih programov omogoča izvoz 

podatkov v ta format. Z datoteko je določen tudi enoten zapis datumskih in 

vrednostnih podatkov, prav tako pa je za vsak stolpec določena leva ali desna 

poravnava zapisa. S takšnim formatom in obliko datoteke sta omogočena 

preprost uvoz in definicija s programom ACL. 

— Vsebina posameznih stolpcev datotek odbitnega DDV in obračunanega DDV 

je usklajena z določili ZDDV-1, s pripadajočim pravilnikom in z obrazcem 

davčnega obračuna. 

— Datoteke so med seboj vsebinsko povezane, tako da sta datoteki odbitka DDV 

in obračunanega DDV nekakšna analitična evidenca glavne knjige, saj je vanju 

vpisan vsak prejet in vsak izdan račun. 

— Predpisane datoteke se bodo uporabljale za davčni nadzor vseh vrst dajatev 

in vsebujejo osnovne podatke za preveritev pravilnosti davčnih obračunov. 

Datoteke ne morejo vsebovati vseh analitičnih davčnih podatkov, zato bodo 

morali zavezanci za davek v nekaterih postopkih davčnega nadzora predlagati 

še druge podatke v elektronski obliki (npr. podatke elektronsko vodenih 

registrskih blagajn, evidenc zalog, saldakontov, prometa po transakcijskem 

računu itd.). 

— S pravilnikom so predpisani vsebina, oblika in format datoteke, vendar je 

zavezancem za davek omogočeno, da predložijo tudi drugačno datoteko, ki 

pa mora vsebovati najmanj vse predpisane vsebinske podatke. 

— V vseh datotekah so določeni le minimalni podatki, potrebni za davčni 

inšpekcijski nadzor. V vseh treh datotekah je dodan stolpec, ki ga lahko 

zavezanec za davek oblikuje sam, in v katerem navede podatke, ki glede na 

posebnosti zavezanca podrobneje pojasnjujejo poslovne dogodke z davčnega, 

pa tudi drugih vidikov. Tako je zagotovljena uporabnost datotek še v druge 

namene, npr. poslovne potrebe zavezanca, za notranjo revizijo in zunanjo 

revizijo itd. Uporabljajo jih lahko tudi druge nadzorne ustanove v Republiki 

Sloveniji: Računsko sodišče, CURS, ATVP, AZZN itd. Z uvedbo te datoteke 

98

RAJKO HADJAR 

DURS prispeva k razvoju in izboljšanju celotnega področja revidiranja v 

Republiki Sloveniji. 

– S tem pravilnikom oziroma standardno davčno inšpekcijsko datoteko bo 

torej omogočeno hitrejše, učinkovitejše in preprostejše opravljanje davčnega 

inšpekcijskega nadzora. 

— Zavezancem za davek zagotavlja pravilnik oziroma standardna davčna 

inšpekcijska datoteka preprostejši, preglednejši, hitrejši, cenejši in manj 

obremenjujoč davčni nadzor. 

Zap. št. 

Pozicija 

od 

Pozicija 

do 

Dolžina Tip polja Ime polja z opisom 

Krajše ime 

polja 

1 1 4 4 N Davčno obdobje Obd 

16 272 287 16 N Odbitni 20 % DDV (desna 

poravnava, v obliki - 

999999999999,99) 

17 289 304 16 N Odbitni 8,5 % DDV (desna 

poravnava, v obliki - 

999999999999,99) 

18 306 321 16 N Pavšalno nadomestilo 4 % 

(desna poravnava, v obliki - 

999999999999,99) 

VST 20% DDV 

VST 8,5% DDV 

Pav 

nadomestilo 

Slika 3: Del Tabelaričnega prikaza vsebine in oblike datoteke izpisa odbitka DDV 

Datoteka je popolnoma usklajena z obrazcem obračuna davka na dodano vrednost, 

to pa pomeni, da so seštevki posameznih stolpcev datoteke enaki zneskom 

posameznih postavk davčnega obračuna. 

Slika 4: Del obrazca obračuna DDV 

S programom ACL torej lahko takšno datoteko zavezanca zajamemo in s preprostim 

ukazom opravimo seštevek vseh postavk davčnih obračunov za koledarsko 

leto, seštevek datoteke pa primerjamo z dejanskimi predloženimi davčnimi 

obračuni. 

99


Slika 5: Primer seštevka odbitnega DDV za vse davčne obračune 

DDV za leto 2008 v AC 

2.6 POSTOPEK UVEDBE INŠPICIRANJA Z ACL NA STANDARDNI DAVČ- 

NI INŠPEKCIJSKI DATOTEKI 

DURS je leta 2000 kupila prvo licenco ACL in opravila prvi nadzor z ACL. Na 

podlagi prvih praktičnih izkušenj je bila izdelana prva metodologija inšpiciranja 

z ACL, kupljene so bile še druge ACL licence, DURS je začela interno izobraževati 

inšpektorje, v letu 2004 pa je bila tudi popolnoma na novo sprejeta 

zakonodaja, ki je področje elektronsko podprtega inšpiciranja uskladila s smernicami 

in priporočili EU. Postopno je postalo inšpiciranje z ACL standardna 

metoda inšpiciranja. V letu 2009 ima DURS že 130 licenc ACL, prav toliko pa je 

izobraženih inšpektorjev za uporabo programa ACL. 

V letu 2007 je bila sprejeta odločitev, da bo DURS zaradi učinkovitejšega in 

hitrejšega elektronsko podprtega davčnega nadzora z ACL uvedla standardno 

davčno inšpekcijsko datoteko. Do tega leta je namreč v postopkih nadzora z 

ACL pridobila dovolj izkušenj in znanja, da je natančno vedela, kakšna morata 

biti vsebina in struktura takšne datoteke, prav tako pa se je zavedala, da so zavezanci 

za davek to datoteko sposobni zagotoviti brez večjih težav in večjih 

dodatnih stroškov. Standardna davčna inšpekcijska datoteka je bila uvedena v 

postopke davčnega inšpekcijskega nadzora 1. 1. 2008. 

Pri uvajanju standardne davčne inšpekcijske datoteke v postopke davčnega 

nadzora je bilo opravljeno naslednje: 

— Kupljeno je bilo dovolj licenc ACL, da se je zagotovila 30-odstotna pokritost 

davčnih inšpektorjev z licencami: to je neformalno merilo EU o minimalnih 

tehničnih pogojih za učinkovitost sistema elektronsko podprtega davčnega 

inšpiciranja v državah članicah. 

100

RAJKO HADJAR 

— V letu 2008 je bilo opravljenih deset internih izobraževanj (delavnic) za 

uporabo programa ACL s poudarkom na standardni davčni inšpekcijski 

datoteki, ki se jih je udeležilo več kot 150 inšpektorjev. 

— DURS je v letu 2008 izdelala dva metodološka priročnika: PRIROČNIK ZA 

INŠPICIRANJE GLAVNE KNJIGE Z UPORABO PROGRAMA ACL (ver. 9.0) 

in PRIROČNIK ZA INŠPICIRANJE DAVKA NA DODANO VREDNOST Z 

UPORABO PROGRAMA ACL (ver. 9.0). Priloge k priročnikoma so testne 

datoteke, izdelane v skladu s pravilnikom. Priročnika sta namenjena 

samoizobraževanju inšpektorjev - na testnih datotekah opravljajo davčni 

inšpekcijski nadzor, tako da spoznajo uporabo programa ACL in hkrati način 

opravljanja nadzora s standardnimi datotekami. V priročnikih so navedene 

standardne preveritve, ki jih je treba opraviti pri vsakem nadzoru – gre torej 

za prvi korak k avtomatizaciji inšpiciranja. 

— Inšpektorjem je bila zagotovljena neposredna pomoč oziroma svetovanje pri 

uporabi ACL in standardne davčne inšpekcijske datoteke, in to po telefonu, 

elektronski pošti, pri zahtevnejših problemih pa še osebna pomoč (po potrebi 

tudi računalniškega strokovnjaka). 

— Inšpektorjem so bili sproti zagotovljeni elektronski podatki iz lastnih evidenc 

DURS, s katerimi so dopolnjevali ali primerjali elektronske podatke zavezancev 

za davek. 

— Začele so se razvijati nove metode inšpiciranja, ki jih omogoča standardna 

davčna inšpekcijska datoteka, na primer avtomatizacija inšpiciranja (angl. 

audit automation) s skriptnimi datotekami. 

Za obveščenost davčnih zavezancev o uvedbi standardne davčne inšpekcijske 

datoteke je bilo poskrbljeno z naslednjim: 

— Opravljen je bil sestanek z največjimi proizvajalci/prodajalci računalniških 

računovodskih programov v Republiki Sloveniji in s strokovno javnostjo. 

— Pri uvajanju standardne davčne inšpekcijske datoteke in pozneje je bilo 

vsem proizvajalcem/prodajalcem računalniških računovodskih programov 

omogočeno svetovanje DURS-a (po telefonu, elektronski pošti) in preverjanje 

njihovih testnih datotek. 

— Zavezanci za davek in strokovna javnost so bili na spletnih straneh DURS 

vnaprej in tekoče obveščani o uvajanju standardne davčne inšpekcijske 

datoteke. 

— V več strokovnih revijah so bila objavljena sporočila in članki DURS o uvedbi 

standardne davčne inšpekcijske datoteke. 

— Nekateri davčni uradi (npr. Posebni davčni urad) so svoje zavezance za 

davek z neposredno pošto obvestili in seznanili z uvedbo standardne davčne 

inšpekcijske datoteke. 

Vse te dejavnosti so bile pomemben dejavnik pri uspešni uveljavitvi standardne 

davčne inšpekcijske datoteke v praksi, saj v letu 2008 ni bilo zaznanih večjih 

101


težav niti pri zavezancih, ki so morali zagotoviti te datoteke, niti pri inšpektorjih, 

ki so na teh datotekah opravljali davčni inšpekcijski nadzor. DURS je v letu 

2008 opravila 2066 inšpekcijskih postopkov z uporabo programa ACL, od tega 

201 davčni inšpekcijski nadzor, pa tudi 1865 preveritev podatkov po 39. členu 

ZdavP-2 (preveritev podatkov, potrebnih za pobiranje davkov). Vse preveritve 

podatkov so bile opravljene na standardnih davčnih inšpekcijskih datotekah. 

Za inšpekcijske postopke je bilo v letu 2008 v uporabi 100 licenc ACL, program 

ACL pa je uporabljalo več kakor 140 inšpektorjev. S posamezno licenco ACL je 

bilo povprečno opravljenih 20 inšpekcijskih postopkov. 

2.7 FUNKCIONALNOST IN IZVAJANJE ELEKTRONSKO PODPRTEGA IN- 

ŠPICIRANJA V PRAKSI 

Elektronsko podprto davčno inšpiciranje s programom ACL na standardni 

davčni inšpekcijski datoteki omogoča naslednje funkcionalnosti, ki se tudi izvajajo: 

1. standardne preveritve: to so preveritve, ki se lahko izvedejo pri vsakem 

zavezancu za davek, ne glede na velikost, dejavnost in druge značilnosti. 

Omogočajo torej določeno stopnjo avtomatizacije. Podatke glede na to, od 

kod jih pridobivamo, lahko razdelimo v dve skupini: 

a) preveritve podatkov zavezanca, 

b) preveritve podatkov zavezanca na podlagi podatkov DURS; 

2. posebne preveritve: to so preveritve, ki se opravljajo glede na ugotovljene 

posebnosti podatkov ter niso standardizirane in vnaprej predvidene. 

Z zgledom datoteke odbitka DDV predstavljamo nekaj standardnih preveritev. 

a) SEŠTEVKI ODBITKA DDV V POSAMIČNIH DAVČNIH OBDOBJIH 

S programom ACL lahko na podlagi datoteke odbitka DDV opravimo seštevke 

prejetih listin, na podlagi katerih zavezanec uveljavlja odbitni DDV, in tako 

preverimo njegove davčne obračune. 

b) PREVERITEV ODBIJANJA VSTOPNEGA DDV OD DOBAVITELJEV, OD 

KATERIH DAVČNI ZAVEZANEC PRAVILOMA NIMA PRAVICE DO ODBITKA 

– IZLOČANJE POTENCIALNO »SUMLJIVIH« DOBAVITELJEV 

Z ACL razvrstimo vse dobavitelje zavezanca in poskušamo izločiti tiste, od 

katerih je bil odbit DDV, iz naziva dobavitelja in drugih okoliščin pa lahko 

sklepamo, da so to dobave blaga in storitev, od katerih davčni zavezanec 

102

RAJKO HADJAR 

(glede na dejavnost in druge okoliščine) nima pravice do odbitka DDV. Z 

vgrajenimi filtri v ACL poiščemo oziroma izločimo takšne dobavitelje. 

c) IZLOČANJE VREDNOSTNO NAJPOMEMBNEJŠIH ZAPISOV 

Prejete račune, po katerih je bil odbit DDV, z ACL razvrstimo po velikosti – 

od najvišjih zneskov k najnižjim, in preverimo zneskovno najvišje račune. S 

preprostim postopkom torej iz množice zapisov oziroma računov poiščemo 

tiste, ki imajo največjo težo oziroma največje davčno tveganje, in jih preverimo. 

Tako se osredotočimo na bistvene postavke davčnega obračuna in zelo 

skrajšamo iskanje dokumentacije z največjo davčno pomembnostjo. 

d) PREVERITEV HKRATNEGA OBRAČUNAVANJA IN ODBIJANJA DDV 

Pri samoobdavčitvah (npr. pridobitve iz drugih držav članic) z ACL preverimo, 

ali je bil od teh računov, po katerih se uveljavlja odbitek DDV, predhodno 

DDV tudi obračunan in ali je bil obračunan v istem znesku. Z ACL vzpostavimo 

relacijo med obračunanim in odbitnim DDV in poiščemo razlike. 

e) PREVERJANJE VEČKRATNEGA ODBIJANJA VSTOPNEGA DDV NA PODLAGI 

ISTEGA RAČUNA 

Z ACL lahko z vgrajenim orodjem za analizo preverimo, ali je bil odbitni DDV 

dvakrat ali večkrat odbit na podlagi istega računa, kar je očitna nepravilnost. 

f) PREVERITEV UVELJAVLJANJA ODBITNEGA DDV V PRAVILNEM OBDOBJU 

Z ACL preverimo, ali je bil DDV odbit v pravilnem davčnem obdobju oziroma 

kake druge nepravilnosti, povezane z datumom listine, z datumom njenega 

prejema ali knjiženja. 

g) PREVERJANJE ZNESKA ODBITNEGA DDV GLEDE NA DAVČNO OSNOVO 

Z ACL lahko preverimo, ali so zneski odbitnega DDV po 20- oziroma 8,5- 

odstotni stopnji pravilni glede na davčno osnovo. Izločimo lahko nepravilne 

zneske DDV glede na davčno osnovo. 

h) PREVERITEV ODBIJANJA DDV PO PREJETIH RAČUNIH DOBAVITELJEV, KI 

NISO DAVČNI ZAVEZANCI ZA DDV 

Z ACL podatke zavezanca za davek dopolnimo s podatki DURS (ki so prav 

tako v elektronski obliki) in na podlagi obojih podatkov poskušamo izločiti 

potencialno »sumljive« dobavitelje oziroma ugotoviti primere odbijanja DDV 

v nasprotju z ZDDV-1. Podatke davčnega zavezanca o dobaviteljih, od katerih 

je odbijal DDV, dopolnimo s podatki DURS o zavezanosti za DDV (začetek 

in konec registracije ter število zaposlenih v obravnavanem mesecu). S filtri 

103


izločimo prejete račune dobaviteljev, ki niso zavezanci za DDV, vendar so DDV 

izkazali, zavezanec pa ga je odbil kot vstopni DDV, kar je očitna nepravilnost. 

i) ISKANJE DOBAVITELJEV INŠPICIRANEGA ZAVEZANCA KOT MOREBITNIH 

DRUŽB TIPA »MISSING TRADER« 

Na podlagi dodanih podatkov DURS k podatkom zavezanca lahko izločimo 

tiste dobavitelje inšpiciranega davčnega zavezanca, ki so zaradi različnih 

kriterijev lahko potencialno »sumljivi«, to pa pomeni, da bi lahko delovali kot 

družbe tipa »missing trader«: 

– novoregistrirani davčni zavezanci za DDV (registrirani so npr. 30 dni, 60 dni 

itd. pred izdajo računa), ki so inšpiciranemu zavezancu izdali zneskovno 

visoke račune z obračunanim DDV, 

– davčni zavezanci za DDV brez zaposlenih, ki so inšpiciranemu zavezancu 

izdali zneskovno visok račun z obračunanim DDV, 

– dobavitelj je že na seznamu DURS kot zaznana družba tipa »missing trader«, 

zavezancu pa je izdal račun z obračunanim DDV. 

Predstavljene kriterije uporabljajo vse države EU kot kriterije tveganja 

dobaviteljev davčnih zavezancev in jim pri preveritvah oziroma v postopkih 

inšpiciranja posvečajo posebno pozornost. 

Predstavljenih je bilo samo nekaj primerov standardnih preveritev, torej preveritev, 

ki se lahko izvedejo pri vsakem zavezancu za davek, ne glede na velikost, 

dejavnost in druge značilnosti. Pogoj za učinkovitost teh preveritev – torej za 

avtomatizacijo dela – je standardna davčna inšpekcijska datoteka. DURS je v letu 

2008 z ACL na standardni davčni inšpekcijski datoteki opravila 1865 preveritev 

podatkov, in to predvsem elektronskega izpisa odbitka DDV, da bi se ugotovilo 

poslovanje davčnega zavezanca z dobavitelji tipa »missing trader« oziroma drugimi 

davčno tveganimi dobavitelji. Inšpektorji so elektronskim izpisom odbitka 

DDV zavezancev dodali podatke iz uradnih evidenc DURS (podatki o registraciji 

za DDV, število zaposlenih pri dobavitelju itd.) in z orodjem, vgrajenim 

v ACL, hitro in preprosto izločili največje prejete račune v davčnem obdobju in 

prejete račune od potencialno davčno tveganih dobaviteljev. Ker morajo zavezanci 

za davek predložiti te datoteke za tista davčna obdobja koledarskega leta, 

za katera so že bili predloženi davčni obračuni davčnemu organu, to slednjemu 

omogoča, da opravi nadzor z ACL še pred vračilom odbitka DDV zavezancu in 

s tem takoj zazna morebitne nepravilnosti in ne vrne neupravičeno odbitega 

DDV. Preveritve z ACL so zelo hitre, pregledne in podrobne ter omogočajo, da 

se po predstavljenih kriterijih pregledajo popolnoma vsi podatki zavezancev, 

tudi če jih je zelo veliko (nekaj sto tisoč do več milijonov). 

104

RAJKO HADJAR 

2.8 REZULTATI IN UČINKI INŠPICIRANJA Z ACL 

Bistvene prednosti uvedbe standardne davčne inšpekcijske datoteke v postopke 

elektronsko podprtega davčnega inšpiciranja so: 

— vsebina in oblika datoteke sta že vnaprej določeni in za vse zavezance za 

davek enaki ne glede na njihovo velikost, značilnosti oziroma dejavnost. To 

pomeni, da ni nejasnosti pri zavezancu oziroma DURS, kakšna datoteka naj bi 

bila predložena, s tem pa se olajša in poenostavi predložitev računovodskih 

podatkov in davčnih evidenc v postopku nadzora; 

— standardizirana datoteka omogoča poenostavljeno in hitro predložitev 

podatkov davčnemu organu ter hitro in učinkovito preveritev pri davčnem 

organu, to pa skrajšuje čas nadzora, zmanjšuje obremenjenost zavezancev in 

povečuje učinkovitost davčnih inšpektorjev, prav tako pa omogoča odkrivanje 

davčnih utaj, še preden nastanejo škodljive posledice (npr. neupravičeno 

vračilo DDV); 

— standardizirana datoteka omogoča avtomatizacijo inšpiciranja, ki je skupni izraz 

za različne računalniško podprte tehnike, katerih namen je avtomatiziranje 

nekaterih operacij zajema, analize in preverjanja podatkov zavezancev za 

davek, to pa skrajša čas inšpiciranja, zmanjša napake pri inšpiciranju, zmanjša 

davčno tveganje inšpiciranja, omogoča prihranek časa in denarja zavezancev 

itd. 

DURS opravlja davčne inšpekcijske preglede z ACL od leta 2000, v zadnjih petih 

letih pa so bili pri inšpiciranju z ACL doseženi ti rezultati: 

Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 

Število licenc ACL 27 49 101 99 101 

Število pregledov, opravljenih z ACL 92 90 282 243 201 

Število preveritev podatkov po 

39. členu ZdavP-2, opravljenih z ACL 

Število inšpektorjev, ki so opravljali 

preglede 

– – – – 1865 

40 41 125 121 139 

Iz preglednice je razvidno, da se število pregledov, opravljenih z ACL, vsako 

leto povečuje, prav tako pa število inšpektorjev, ki jih opravljajo. Z uvedbo standardne 

davčne inšpekcijske datoteke v letu 2008 je odslej mogoče opravljati 

tudi hitre preveritve podatkov z ACL, saj so datoteke zdaj standardizirane, torej 

za vse zavezance enake, ne glede na njihovo velikost in dejavnost, to pa pomeni, 

da jih lahko inšpektorji pridobijo v zelo kratkem času in hitro preverijo. V 

letu 2008 je bilo opravljenih 1865 takšnih preveritev z ACL na standardni davčni 

105


inšpekcijski datoteki, ki jih DURS v prejšnjih letih ni opravljal. DURS na podlagi 

izkušenj iz davčnih inšpekcijskih nadzorov v letih 2008 in 2009 ter na podlagi 

podatkov o standardnih računalniško/računovodskih programih ocenjuje, da 

80 do 90 odstotkov zavezancev za davek zagotavlja točno predpisano datoteko, 

in to po načelu »pritiska na en gumb«, torej da lahko podatke izvozi zavezanec 

za davek sam s preprostim ukazom iz programskega menija, brez posredovanja 

računalniškega strokovnjaka. To pa dokazuje uspešno uvedbo te datoteke. 

Program ACL se je v letih 2008 in 2009 poleg preveritev standardne davčne 

inšpekcijske datoteke uporabljal tudi za: 

— inšpekcijski nadzor najrazličnejših podatkov zavezancev v elektronski obliki 

(evidence zalog, saldakonti, različne analitične evidence itd.); 

— inšpekcijski nadzor podatkov iz elektronsko vodenih registrskih blagajn; 

— pridobivanje in analiziranje elektronskih podatkov iz bank in hranilnic, in sicer 

o poslovanju inšpiciranih zavezancev za davek prek transakcijskega računa, 

tako da so se z vgrajenim orodjem v ACL analizirale in izločale potencialno 

tvegane denarne transakcije. 

Z uvedbo standardne davčne datoteke v postopke nadzora je bilo doseženo: 

— povečanje kakovosti inšpiciranja, zmanjšanje inšpekcijskega/revizijskega 

tveganja; 

— uvajanje novih metod inšpiciranja (avtomatizacija dela, dodajanje podatkov iz 

uradnih evidenc DURS k podatkom zavezanca, statistične analize, vzorčenje 

itd.); 

— povečana hitrost inšpiciranja, možnost hitrega odzivanja na zaznane 

nepravilnosti; 

— večja učinkovitost pobiranja davkov; 

— večja učinkovitost, zadovoljstvo in razbremenitev inšpektorjev; 

— zmanjšanje stroškov in obremenjevanja zavezancev, večje zadovoljstvo 

zavezancev; 

— standardne inšpekcijske datoteke zavezanci uporabljajo tudi za notranjo in 

zunanjo revizijo; 

— uporaba elektronsko podprtega inšpiciranja in standardne davčne inšpekcijske 

datoteke pomeni uresničitev pomembnih strateških ciljev DURS na področju 

nadzora; 

— trajna kakovost DURS pri inšpekcijskem nadzoru (uporaba najsodobnejših 

inšpekcijskih metod); 

— dvig strokovnosti celotne stroke revidiranja oziroma inšpiciranja v Republiki 

Sloveniji. 

106

RAJKO HADJAR 

3 POSEBNI DOSEŽKI DURS PRI ELEKTRONSKO PODPRTEM 

DAVČNEM INŠPICIRANJU 

Pri uvedbi elektronsko podprtega davčnega inšpiciranja in slovenske standardne 

davčne inšpekcijske datoteke je treba poudariti posebne dosežke DURS na 

tem področju: 

— DURS je elektronsko podprto davčno inšpiciranje z uporabo programa ACL 

uvedla v postopke inšpiciranja popolnoma samostojno; 

— DURS je leta 2000 kupila prvo licenco ACL in v letu 2000 opravila prvi 

inšpekcijski nadzor, zdaj pa ima 130 licenc, več kakor 150 inšpektorjev je 

usposobljenih za uporabo programa z ACL, ima izgrajeno metodologijo, sama 

izobražuje inšpektorje in jim zagotavlja podporo, sama pa je tudi pripravila 

zakonodajo s tega področja ter jo uskladila z zahtevami in priporočili Evropske 

komisije; 

— Slovenija je bila leta 2004 edina od novih članic EU, ki je izvajala računalniško 

podprto davčno inšpiciranje; 

— DURS razen za nakup licenc ACL ni porabila nobenih sredstev za uvedbo 

elektronsko podprtega inšpiciranja (v novih članicah EU so znašali stroški 

zunanjih svetovalcev nekaj milijonov evrov); 

— DURS sama izvaja izobraževanje za ACL: do leta 2008 je bilo izvedenih več 

kakor 50 delavnic ACL, ki se jih je udeležilo (enkrat ali večkrat) več kakor 250 

inšpektorjev; 

— do leta 2009 so bile nenehno posodobljene različice licenc ACL, tako da 

DURS uporablja najnovejšo ACL 9, za katero ima tudi razvito metodologijo 

uporabe; 

— DURS je sama razvila metodologijo za računalniško podprto davčno 

inšpiciranje s poudarkom na standardni davčni inšpekcijski datoteki; 

— Slovenija je ena od prvih članic EU, ki je uvedla standardno davčno inšpekcijsko 

datoteko; 

— DURS dejavno sodeluje v projektu Evropske komisije FISCALIS E-AUDIT 

PROJECT GROUP, katere naloga je postavitev skupnih standardov elektronsko 

podprtega inšpiciranja v državah članicah; 

— SLOVENIJA in DURS sta glede elektronsko podprtega inšpiciranja med 

državami članicami EU prepoznavni po učinkovitosti in ustvarjalnosti. 

4 POVZETEK 

Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) opravlja davčni inšpekcijski 

nadzor elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezancev 

za davek tudi z metodo elektronsko podprtega davčnega inšpiciranja z upo- 

107


rabo programa ACL (Audit Command Language). To inšpiciranje poteka tako, 

da inšpektor pri zavezancu za davek zajame podatke, ki jih inšpicira (glavna 

knjiga, evidenca odbitnega DDV, evidenca obračunanega DDV, podatki elektronsko 

vodenih registrskih blagajn, evidence zalog, evidence blaga itd.), v 

elektronski obliki (datoteke), jih prenese na svoj osebni računalnik in naprej 

obdeluje. Po zajemu podatkov se opravi konverzija v datoteke ACL (definicija 

logičnih lastnosti datoteke, definicija polj, brisanje odvečnih podatkov itd.), na 

katerih se opravljajo analize in preveritve z ukazi in orodjem, ki so vgrajene 

v ACL (izločanje vrednostno najpomembnejših zapisov, seštevanje podatkov, 

razvrščanje podatkov, iskanje podvajanj in lukenj v nizu zapisov, logične preveritve, 

matematične analize, statistične analize itd.), ACL pa omogoča tudi hitro 

in preprosto primerjavo podatkov inšpicirane osebe s podatki DURS ali z 

drugimi uradnimi podatki. Elektronsko podprto davčno inšpiciranje omogoča 

hitrejši in učinkovitejši davčni nadzor ter nekatere nove metode dela, kakor 

so statistične metode, vzorčenje, avtomatizacija dela (angl. audit automation) 

itd., za zavezance za davek pa je tak nadzor preprostejši, preglednejši, hitrejši, 

cenejši in manj obremenjujoč. 

DURS je nadgradila metodo elektronsko podprtega inšpiciranja v letu 2008 z 

uvedbo slovenske standardne davčne inšpekcijske datoteke, to je datoteke, v 

katero so iz izvornega računovodskega sistema zavezanca za davek zapisani 

davčno pomembni podatki za določeno časovno obdobje, ki jih lahko uslužbenci 

DURS zaradi standardizirane vsebine, oblike in formata preprosto naprej 

obdelujejo, da bi preverili pravilnost davčnih obračunov zavezanca za davek. 

Ta datoteka še poenostavlja elektronsko podprti davčni inšpekcijski nadzor, 

saj sta njena vsebina in oblika že vnaprej določeni in za vse zavezance za davek 

enaki, ne glede na njihovo velikost, značilnosti oziroma dejavnost, sestoji 

pa iz datoteke izpisa glavne knjige, datoteke odbitnega DDV in datoteke obračunanega 

DDV. Standardna davčna inšpekcijska datoteka se je zelo uspešno 

uveljavila v praksi, saj v letu 2008 ni bilo zaznanih večjih težav niti pri zavezancih 

za davek, ki so morali zagotoviti te datoteke, niti pri inšpektorjih, ki so na 

teh datotekah opravljali davčni inšpekcijski nadzor. Uspešna uveljavitev je bila 

posledica intenzivnega obveščanja zavezancev za davek in sodelovanja z proizvajalci/prodajalci 

računalniških računovodskih programov, prav tako pa intenzivnega 

izobraževanja inšpektorjev ter zagotavljanja tehnične in druge podpore 

tem. DURS je v letu 2008 opravila 2066 inšpekcijskih postopkov z uporabo 

programa ACL, od tega je bil opravljen 201 davčni inšpekcijski nadzor in 1865 

preveritev podatkov po 39. členu ZdavP-2 (preveritev podatkov, potrebnih za 

pobiranje davkov); vse preveritve podatkov so bile opravljene na standardnih 

davčnih inšpekcijskih datotekah, to pa je v inšpekcijskih postopkih glede na 

prejšnja leta novost. 

108

RAJKO HADJAR 

VIRI 

1. Audit Automation Guidance Paper, Evropska komisija, 2005. 

2. E-Audit RoadMap, Evropska komisija, julij 2005. 

3. ERP Systems Guidance Paper, Evropska komisija, november 2005. 

4. Guidance for the Standard Audit File – Tax, OECD, maj 2005. 

5. Guidance on Tax Compliance for Business and Accounting Software, OECD, maj 

2005. 

6. Netherlands Standard Audit File XML Schema. 

7. PAS 76 Accounting software – Value Added Tax in the UK. 

8. SCAC DOCUMENT NO 330 REV 1, Evropska komisija, september 2002. 

9. SCAT DOCUMENT 29, Evropska komisija, 2. 7. 2001. 

109

DOSEGANJE UČINKOVITOSTI 

Z OBVLADOVANJEM TVEGANJA 

mag. Darija MOHORIČ, mag. Majda MEŠKO 

Aleksandra STAMNIČAR VERONIK, Helena SAGAJ 

Upravna enota Ljutomer 

ue.ljutomer@gov.si 

1 PROCESNI PRISTOP PRI DOSEGANJU UČINKOVITOSTI 

POSLOVANJA 

Standard ISO 8402 opredeljuje proces kot »niz med seboj prepletajočih se aktivnosti 

in virov, ki vhode spremenijo v izhode« (ISO 8402). Marolt in Gomišček 

(2005: 15) navajata, da je procesni pristop nastal zaradi novih zahtev globalizacije 

trga, pomagal pa naj bi izboljšati elemente, ki pripomorejo k večji uspešnosti 

in učinkovitosti poslovanja organizacij, kakršni so: povečanje zadovoljstva kupcev, 

doseganje večje vključenosti zaposlenega v izboljšanje procesa na osnovi 

timsko organiziranega dela, zniževanje stroškov poslovanja, doseganje višje ravni 

usposobljenosti zaposlenih, dvig kulture zaposlenih, doseganje kar najboljšega 

izkoristka uporabljenih virov, povečanje zadovoljstva zaposlenih itd. 

Vhod 

PROCES 

(»skupek medsebojno 

povezanih ali vzajemnih 

aktivnosti«) 

VMESNI ALI KONČNI 

PROIZVOD 

(materialni izdelek, 

storitev, ...) 

Izhod 

Slika 1: Shematski prikaz procesa 

Vir: Spletni priročnik, 2004: 45 

Tudi v UE Ljutomer smo opredelili procese, ki potekajo v organizaciji, in jih 

razdelili na dve glavni skupini: 

— na ključne in 

— podporne procese. 

Ključni procesi dodajo vrednost našim storitvam, vplivajo na zadovoljstvo državljanov, 

naših strank, in so povezani s poslanstvom naše organizacije. Po-

DOSEGANJE UČINKOVITOSTI Z OBVLADOVANJEM TVEGANJA 

membni so za naš obstoj. Druga skupina procesov, podporni procesi, pa storitvam 

ne dodajajo vrednosti neposredno, ampak so pomembni za delovanje 

celotne organizacije, saj omogočajo uspešno in učinkovito izvajanje ključnih 

procesov. Procesni pristop daje priložnost za izboljšanje sistema kakovosti z 

določitvijo in opisom ključnih procesov, podpornih procesov ter s povezavo 

ciljev organizacije, ki izhajajo iz zahtev odjemalcev (Strle Vidali, 2001: 58). 

1.1 OPREDELITEV PROCESOV 

Proces opredelimo tako, da mu določimo ime, lastnika, zunanje in notranje odjemalce 

ter prepoznamo njihove potrebe in zahteve glede vsebine procesa. Hkrati 

določimo vhode, ki so potrebni za njegovo izvajanje, izhode, ki nastajajo kot rezultat 

teh dejavnosti, opredelimo zaporedje slednjih in zagotovimo ustrezne vire 

za to izvajanje. Pomembno je še določiti, kako je izvajanje procesa povezano z 

drugimi procesi, ga dokumentirati in identificirati dokumente, v katerih je opredeljen, 

postaviti merila in metode za zagotovitev učinkovitega delovanja in obvladovanja 

procesov ter določiti komunikacijske načine med procesom. 

1.1.1 Določitev procesov v UE Ljutomer in njihovi medsebojni vplivi 

Procesi so podrobneje opredeljeni, predstavljeni in dokumentirani v točkah poslovnika 

kakovosti. Za vsakega od njih je na podlagi pooblastil določen kompetentni 

lastnik, ki je odgovoren za njegovo učinkovitost ter usklajevanje med 

odjemalci in dobavitelji v procesu, ne glede na to na katerem delovnem mestu 

ali oddelku so. 

Vodenje 

Nabava 

Financiranje 

Upravni 

postopek 

Komuniciranje 

Upravljanje 

odnosov 

s strankami 

Upravljanje 

z 

zaposlenimi 

Slika 2: Medsebojni vplivi in povezanost 

Vir: Poslovnik kakovosti UE Ljutomer 

112

MAG. DARIJA MOHORIČ, MAG. MAJDA MEŠKO, ALEKSANDRA STAMNIČAR VERONIK, HELENA SAGAJ 

Procesni pristop omogoča, da dogajanje v organizaciji prikažemo kot delovanje 

medsebojno odvisnih procesov. To nam omogoča nenehen nadzor nad 

njihovimi povezavami, in kar je najpomembnejše, procese obvladujemo tako, 

da so izhodi v mejah, ki jih opredelimo z merili sprejemljivosti. Ker mora biti 

obvladovan vsak od njih, je mogoče slediti problemom do samega vira, razčleniti 

vzroke ter z uporabo ustreznih popravljalnih in preprečevalnih ukrepov 

onemogočiti njihovo ponavljanje. 

1.1.2 Določitev procesov in ciljev v registru tveganj 

Pri določitvi procesov oz. ciljev upravne enote, ki so bili podlaga za oblikovanje 

registra tveganj, smo izhajali iz Poslovnika kakovosti UE, v katerem je določen 

ključni proces – upravni postopek, in podporni procesi, s katerimi se prvi lahko 

izvaja. Procese, ki se med seboj dopolnjujejo, smo združili in oblikovali sedem 

takih, ki sestavljajo celoto upravne enote. Za vsakega posebej smo na podlagi 

preučitve internih dokumentov, vizije in poslanstva določili posamezne cilje. 

Preglednica 1: Procesi, zajeti v registru tveganj 

ZAP. ŠT. 

PROCESI 

1 IZVAJANJE UPRAVNIH IN DUN-NALOG 

2 IZVAJANJE UPRAVNIH POSTOPKOV 

3 UPRAVLJANJE KADROVSKIH VIROV 

4 UPRAVLJANJE STRANK 

5 UPRAVLJANJE FINANČNIH VIROV 

6 

UPRAVLJANJE MATERIALNIH VIROV 

IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA 

7 VODENJE 

Vir: Povzeto iz Poslovnika UE Ljutomer 

Cilje dosegamo z izvajanjem procesov, postopkov in dejavnosti. Strateški cilji 

upravne enote so: zadovoljne stranke, zadovoljni zaposleni ter družbeno odgovorno 

in učinkovito delo. Za vsak cilj posebej so določeni kazalniki, s katerimi 

merimo uspešnost in učinkovitost delovanja enote. 

1.2 SISTEM KAKOVOSTI 

Da bi organizacije dokazale skladnost z zahtevami standarda ISO 9001:2000, 

morajo biti sposobne zagotavljati objektivne dokaze, da sistem vodenja kakovosti 

izvajajo učinkovito. Standard ISO 9001 zahteva, da morajo vzpostaviti in 

vzdrževati dokumentirane postopke za obvladovanje vseh dokumentov in po- 

113


datkov do primernega obsega, vključno z dokumenti zunanjega izvora. Vsi elementi 

standardov iz skupine ISO 9000 ter zahteve in določbe, ki jih je organizacija 

prevzela v svoj sistem kakovosti, morajo biti sistematično in urejeno zajeti 

v pisnih pravilih, procesih in navodilih. 

2 OPIS PREDLAGANE REŠITVE – IZHODIŠČA 

Od leta 1999, ko je UE Ljutomer prejela certifikat kakovosti, je število dokumentov, 

ki so nastajali kot operativna notranja navodila (v nadaljevanju: ONN), 

nenehno naraščalo. Tako je bilo poleg navodil, ki urejajo splošno poslovanje 

organizacije (okoli 20), še več kot 130 ONN. 

Zastavili smo si cilj odpraviti skoraj vsa ONN. Da pa bi vendarle obdržali neko 

»varovalko« za spremljanje in nadzor nad izvajanjem delovnih nalog, smo namesto 

odpravljenih ONN izdelali skupen register tveganj za sedem bistvenih 

procesov, ki potekajo v organizaciji. Novi register je nadomestil več kot 130 dokumentov. 

Tako smo bistveno razbremenili zaposlene in omogočili jasen pregled 

vodstva nad dogodki, ki lahko vplivajo na doseganje zastavljenih ciljev. 


Register tveganj je temeljni dokument upravljanja tveganj in dokaz, da se vodstvo 

zaveda svoje odgovornosti na tem področju. Njegov namen je popisati vse 

cilje, vsakršno tveganje in notranji nadzor ter imenovati in ovrednotiti nevarnosti 

v procesih. Vse upravne enote so morale v letu 2007 izdelati tak register 

za finančno področje. V UE Ljutomer smo »stopili« korak naprej in ga izdelali za 

sedem procesov, s katerimi z usklajenim povezovanjem skrbimo za uresničevanje 

našega poslanstva, namreč za izvajanje ključnega procesa – upravnega postopka. 

Register tveganj smo začeli uporabljati leta 2008 in nato odpravili 130 

operativnih notranjih navodil, ki so opisovala posamezne postopke dela. Za 

izdelavo in vzpostavitev registra smo izkoristili notranjo dokumentacijo, ki smo 

jo začeli uvajati ob pridobitvi certifikata in ki je v UE Ljutomer z leti postajala čedalje 

obširnejša. Da bi zagotovili učinkovitost delovnih procesov in uresničitev 

ciljev, smo se lotili oblikovanja registra po posameznih procesih. 

Priložnosti, ki smo jih pri tem prepoznali: 

— doseganje ciljev se meri objektivno (z merljivimi sodili), 

— povečana odzivnost na zunanje in notranje spremembe ter obvladovanje leteh, 

— učinkovitejše upravljanje sredstev, 

114


— zmanjšana možnost nastanka neobvladljivih dogodkov, 

— večja gotovost, da bodo načrtovane spremembe izvedene učinkovito, 

— večja informiranost in zmanjšanje negotovosti pri odločanju, 

— več pozornosti namenjene pomembnejšim tveganjem in spremembam pri 

poslovanju, 

— večja verjetnost doseganja ciljev. 

Register tveganj je zbirka opredeljenih tveganj, ki so razvrščena po pomembnosti, 

po verjetnosti nastanka, pa tudi po stopnji obstoja in ustreznosti notranjega 

nadzora, s čimer jih želimo obvladovati oz. upravljati, tako da kar najbolj zmanjšamo 

možnost nedoseganja zastavljenih ciljev na posameznem delovnem področju. 

Z vzpostavitvijo in vzdrževanjem tega registra se zagotovi, da so tudi 

notranji nadzor in predvideni ukrepi za obvladovanje vsakršnega tveganja zapisani 

na enem mestu. To omogoča večjo preglednost, z določitvijo odgovornih 

nosilcev ukrepov pa tudi večjo učinkovitost na tem področju. Register je 

praktični pripomoček in dokaz, da se vodstvo zaveda svoje odgovornosti pri 

upravljanju tveganja in si prizadeva izpolniti zahteve lizbonske strategije glede 

organiziranja delovnih procesov, izvajanja nalog, preverjanja učinkovitosti procesov 

in iskanja izboljšav. Dogodki, ki so v tem registru opredeljeni, so osnova 

za izvajanje krožnega procesa, ki ga imenujemo upravljanje tveganja, učinkovito 

upravljanje pa pripelje do obvladovanja področja in tako do zanesljivosti, da 

bodo zastavljeni cilji organizacije tudi doseženi. 

2.1.1 Odprava ONN in izdelava skupnega registra tveganj 

Vse od pridobitve certifikata (1999) je število notranjih dokumentov oz. zapisov 

nenehno naraščalo. Nastajali so kot operativna notranja navodila, njihov 

namen pa je bil zagotoviti podroben zapis posameznih upravnih postopkov. 

Prva ONN so nastala med pripravljanjem na pridobitev standarda ISO, nato pa 

se je njihov obseg iz leta v leto samo še povečeval – nenehno smo jih vzdrževali, 

posodabljali, dopolnjevali, nadzorovali pri presojah ipd. Tako smo ob notranjih 

navodilih, ki urejajo splošno poslovanje organizacije (SNN), imeli še več kot 

130 ONN. Za njihovo vzdrževanje in obvladovanje smo bili odgovorni vsi zaposleni. 

2.1.2 Povezanost problema z drugimi upravnimi enotami 

S preobširno dokumentacijo, ki je nastala zaradi uvedbe standarda družine ISO 

9000 v poslovanje upravne enote, pa se ne srečujemo samo v UE Ljutomer, 

ampak tudi drugod. To dokazujejo odgovori na zastavljeno vprašanje, ki je bilo 

poslano na spletne naslove upravnih enot v marcu 2008. Naslovljeno je bilo na 

tiste enote, ki so omenjeni certifikat že pridobile (podatek o njihovem številu je 

bil pridobljen s spletne strani Ministrstva za javno upravo 13. 3. 2008). Na vpra- 

115


šanje, koliko dodatnih navodil (ONN in SNN) je nastalo v njihovem poslovanju 

s pridobitvijo certifikata, je odgovorila večina upravnih enot. Predstavljamo odgovore 

petih med njimi z največjim številom izdelanih ONN. 

Preglednica 2: Število novih ONN po posameznih upravnih enotah 

UPRAVNA ENOTA ŠTEVILO SNN ŠTEVILO ONN 

Ormož 5 318 

Maribor 29 317 

Ptuj 30 200 

Krško 15 152 

Ljutomer 37 136 

Vir: Odgovori po elektronski pošti na zastavljeno vprašanje o številu ONN, marec 2008 

2.1.3 Reševanje problema v UE Ljutomer 

Vodstvo UE Ljutomer se je problema preobširne dokumentacije, ki je nastajala 

v obliki ONN, zavedalo že dlje časa in iskalo način, kako odpraviti toliko navodil, 

hkrati pa zagotoviti uspešnost in učinkovitost poslovanja. Že od vsega 

začetka je bilo med zaposlenimi opaziti nezadovoljstvo zaradi dodatne obremenjenosti 

pri izdelavi ONN. 

V ta namen je bil sestavljen anketni vprašalnik, s katerim smo poskušali ugotoviti, 

kdaj in kako pogosto zaposleni uporabljajo ONN, koliko časa porabijo 

zanje, ali jih uporabljajo pri svojem delu ali pri nadomeščanju itd. Rezultati raziskave 

bi namreč lahko argumentirano ovrgli tezo o smiselnosti ONN. 

2.2 REGISTER TVEGANJ 

Pri vzpostavitvi tega registra smo najprej določili njegove cilje. Kot vir so bili 

opredeljeni kazalniki, s katerimi v UE Ljutomer spremljamo uresničitev zastavljenih 

ciljev. Drugi viri, ki so pomembni za učinkovitost upravljanja in obvladovanja 

tveganj, so zapisi o spremljanju zastojev v upravnem postopku in 

v finančnem procesu ter spremljanju odločitev drugostopenjskih organov, 

rezultati notranjih in zunanjih presoj, mesečni rezultati barometra kakovosti, 

rezultati ankete zadovoljstva zaposlenih ipd. Viri informacij lahko pomagajo 

pri prepoznavi tveganja, hkrati pa so osnova za merjenje uspešnosti njegovega 

obvladovanja. 

Pomemben element pri upravljanju je tista stopnja tveganja, ki jo je upravna 

enota pripravljena sprejeti, preden se odloči za potrebne ukrepe njegovega 

obvladovanja. 

116


2.2.1 Merljiva sodila 

Pri določanju in opredeljevanju merljivih sodil smo se osredotočili na iskanje 

kazalnikov, ki lahko pomagajo pri spremljanju uresničitve zastavljenih ciljev. V 

UE Ljutomer smo kot sodila uporabili kazalnike, merila za rezultate po modelih 

CAF in PRSPO, upravno statistiko, spremljanje aplikacije SPIS, polletna poročila, 

mesečna poročila, analize presoj ipd. 

2.2.2 Opredelitev tveganja 

Pri opisu tveganj smo izhajali iz zastavljenih ciljev. Uporabili smo enotno metodo 

in jasno zgradbo postopka določitve tveganj. Opredelili smo elemente 

procesov, ki so slednjemu najbolj izpostavljeni. Izhajali smo iz strateških ciljev 

in nadaljevali z operativnimi cilji upravne enote. Za primer navajamo postopek 

upravljanja zaposlenih – zaposlovanje: izhajali smo iz tega, da se je treba osredotočiti 

prav na vse njegove faze. Ugotovili smo, da obstaja možno tveganje v 

sami strokovnosti kadrovskega delavca (ali obvlada področje dela, ali pozna 

zakonodajo, ali je nepristranski, spoštuje načela etike, integriteto ipd.). Po merljivem 

sodilu (načrt izobraževanja, poročila o izobraževanju in osebna usposobljenost 

kadrovskega delavca) je bilo ugotovljeno, da je možnost nastanka 

škodljivih posledic minimalna. Za zagotavljanje čim manjšega tveganja je bilo 

treba jasno opredeliti tudi postopek. Za nepristranskost in nevtralnost je pomembno, 

da v izbirnem postopku pri zaposlitvi novega delavca sodeluje več 

oseb. Ugotovljeno je bilo, da se tveganje bistveno zmanjša, če komisijo, ki ugotavlja 

primernost kandidata, sestavljajo vsakokrat drugi ljudje. Tako se zmanjša 

možnost pristranskosti, poleg tega pa pri izbiri lahko sodelujejo še drugi zaposleni 

in ne samo vodstveno osebje. 

2.2.3 Ocena in stopnja tveganja 

Ocena tveganja zajema ugotovitev in njegovo preučitev za uresničitev ciljev 

upravne enote ter predstavlja podlago za njegovo upravljanje. Tveganja smo 

ovrednotili na kolegiju. Ugotovili smo, da morajo pri prenovi registra in pri 

ocenitvi sodelovati skrbniki posameznih procesov, ki področje najbolje poznajo 

in lahko pri ocenjevanju izhajajo iz lastnih izkušenj. Hkrati so najbolj 

usposobljeni, da ugotovijo stopnjo verjetnosti posameznega tveganja. Ker 

ima večina upravnih enot certifikat kakovosti, morajo biti njihova pooblastila 

in odgovornosti jasno razmejeni, imenovani pa morajo biti tudi skrbniki 

vsakega procesa. Prav slednji lahko največ pripomorejo k ocenjevanju in določitvi 

stopnje tveganja. 

117


2.2.4 Ukrepi za obvladovanje tveganja 

Rezultati opredelitve in ocen tveganja ter sprejemljivih stopenj le-tega so zbrani 

v registru tveganj, ki je podlaga za ukrepanje. Ukrepe za obvladovanje tveganja 

je smiselno določati sproti. V UE Ljutomer smo na primer sprejeli nov ukrep 

notranjega preverjanja in nadzora za delo na krajevnih uradih in glede financ. 

Pri tem smo izhajali iz stopnje sprejemljivega tveganja, torej tveganja, ki smo 

ga v UE Ljutomer še pripravljeni sprejeti. Ker je upravna enota proračunski 

uporabnik in je računovodski nadzor velikega pomena pri pripravljanju letnih 

poročil, smo notranji nadzor vzpostavili predvsem pri prevzemanju obveznosti 

v breme proračuna, pravilnosti podatkov, oddaji javnih naročil, sklepanju pogodb, 

plačilih in vračilih neupravičeno plačanih zneskov ipd. Pri tem velja poudariti, 

da smo med izdelavo registra tveganj določili nove smiselne preglede 

in jih tudi na novo vpeljali, na primer za nabavo. Pri nabavnem procesu pripisujemo 

največ preverjanja razmejitvi odgovornosti. 

2.2.5 Priprava navodila za upravljanje tveganja 

Za učinkovito upravljanje tveganja je bilo treba opredeliti postopek ravnanja, 

določiti odgovorno osebo, sprejeti zavezanost vodstva in zaposlenih ter določiti 

postopek njegovega obvladovanja. Te elemente smo opisali v Navodilu za 

upravljanje s tveganji. 

2.2.6 Odprava ONN in sprejetje registra tveganj 

Navodila so se od leta 1999, ko so začela nastajati, do danes bistveno spremenila. 

V letu 2007 smo sprejeli novo obliko, in sicer grafični prikaz ONN. Po odločitvi 

vodstva in vseh zaposlenih je bila do 17. 11. 2008 odpravljena večina ONN. 

Zaradi sledljivosti je bil izdelan tudi seznam odpravljenih ONN zaradi prehoda 

na register tveganj. Na novo pa smo izdelali tri dokumente v obliki posebnega 

pripomočka – opomnika za posamezna upravna dejanja. Te pripomočke po 

potrebi vložimo v zadevo, da zaposleni pri vodenju postopka ne pozabi česa 

opraviti. Izdelali smo jih za nekatere postopke na področjih gradbeništva, tujcev 

in državljanstva. 

2.2.7 Dostopnost registra tveganj in opomnika 

Register tveganj je strateški dokument, ki je bistven za doseganje ciljev organizacije 

in mora biti kot takšen dostopen vsem zaposlenim. Dostopnost registra 

je v UE Ljutomer zagotovljena z njegovo objavo na oglasni deski. Celoten dokument 

je objavljen v oblikah PDF in DOC, hkrati pa je poskrbljeno za povezavo 

do posameznih procesov. 

118


Slika 3: Dostopnost registra na oglasni deski 

Slika 4: Zagotovljena povezava do želenega procesa 

Vir: Oglasna deska UE Ljutomer, 2008 

Enak način je bil uporabljen za opomnik, ki je oblikovan po posameznih oddelkih. 

S klikom na oddelek se odprejo posamezne delovne naloge, ki se tam iz- 

119


vajajo. Med postopki poiščeš zaželenega. Če gre za poseben upravni postopek, 

je iz samega opomnika neposredno narejena povezava do splošnega registra 

tveganj – proces upravnega postopka. 

2.2.8 Register tveganj kot pripomoček pri delu 

Za vsak identificiran proces, ki se izvaja v upravni enoti, smo imenovali skrbnika, 

čigar naloga je, da skrbi za usklajevanje in prepoznavanje novega tveganja 

– skratka, skrbi, da se z ustreznim notranjim preverjanjem in razmejitvijo odgovornosti 

tveganje toliko obvladuje, da se možnosti nedoseganja zastavljenih 

ciljev kar najbolj omejijo. Metode in načini, ki jih skrbniki pri tem uporabljajo, 

so prepuščeni njihovi presoji. Skrbniki posameznih procesov so hkrati tisti, ki 

v navedenem procesu opravljajo svoje delo, torej se s tveganjem srečujejo neposredno. 

Pri upravnem postopku smo določili dodatno preverjanje in nadzor. Nekateri 

pregledi so bili že vzpostavljeni, ob izdelavi registra pa smo jih dodali še nekaj. 

V UE Ljutomer dajemo velik poudarek tudi samopreverjanju. V nekaterih 

oddelkih smo na primer uvedli dvojni pregled upravnih odločb. Uradnik, ki 

je upravni akt pripravil, tega še enkrat pregleda, nato ga da v pregled administrativnemu 

sodelavcu, na koncu pa ga v celoti pregleda in potrdi s podpisom 

pooblaščena oseba. 

Vodje oddelkov imajo izdelane posebne popisne liste spremljanja procesa, na 

katere vpisujejo zastoje, ki jih prepoznajo na svojem oddelku. Ti listi so osnova 

za prepoznavo in preprečitev nastanka tveganja ter dokazilo o izvedenih ukrepih 

za njihovo preprečitev. 

3 REZULTATI IN VPLIVI DELOVANJA REŠITVE 

Čeprav smo z iskanjem rešitev za zmanjšanje števila ONN želeli predvsem 

zmanjšati število dokumentov sistema vodenja kakovosti ter razbremeniti zaposlene 

in izboljšati preglednost dokumentacije, navodila, ki se nanašajo na 

sorodne postopke, pa združiti oz. jim dati skupni imenovalec, smo se zavedali, 

da odprava ONN ne sme vplivati na uspešno in učinkovito poslovanje. Nasprotno, 

ta sprememba mora biti v prid državljanom in družbi, pa tudi zaposlenim. 

3.1 REZULTATI UVEDBE REGISTRA TVEGANJ, KI VPLIVAJO NA ZADO- 

VOLJSTVO DRŽAVLJANOV 

Za državljane je pomembno, da je storitev opravljena v skladu z njihovim pričakovanjem. 

Predvsem pa želijo, da je njihova zahteva rešena v čim krajšem času. 

120


Učinke uvedbe registra tveganj na državljane prikazujemo z mesečno anketo 

spremljanja zadovoljstva zaposlenih, na podlagi katere lahko primerjamo rezultate 

za isto obdobje pred uvedbo registra in po njej. Primerjavo podatkov prikazujemo 

za obdobji od 1. 1. 2009 do 31. 5. 2009 in od 1. 1. 2008 do 30. 6. 2008. 

Graf 1: Ocena strank glede hitrosti opravljenega dela 

Vir: mesečna anketa 

V grafu 1 prikazujemo povprečje ocen mesečne ankete pred vzpostavitvijo registra 

tveganj in po njej ter vpliv registra na hitrost opravljenega dela – reševanja 

zadev. Rezultati kažejo, da je bilo povprečno zadovoljstvo državljanov v 

letu 2008 nad hitrostjo reševanja zadev ocenjeno s 4,53, po uvedbi registra v 

letu 2009 pa s 4,75. Naš v prvih petih mesecih 2009 doseženi rezultat je glede 

hitrosti opravljenega dela višji tudi od povprečja upravnih enotah v Sloveniji, 

katerih povprečje v istem obdobju leta 2009 znaša 4,66. 

Učinek uvedbe registra kažejo tudi skupne povprečne ocene zadovoljstva 

strank z opravljenimi storitvami na UE Ljutomer. Iz rezultatov v grafu 2 je razvidno, 

da je to povprečje v letu 2008 4,50, po uvedbi registra tveganj pa se je 

v letu 2009 zvišalo na 4,79. Dosežena skupna povprečna ocena zadovoljstva 

strank na UE Ljutomer po uvedbi registra tveganj je višja tudi v primerjavi z 

drugimi upravnimi enotami v RS, katerih povprečje v prvih petih mesecih leta 

2009 znaša 4,69. 

121


Graf 2: Mesečna ocena storitev 

Vir: mesečna anketa 

3.2 REZULTATI UVEDBE REGISTRA TVEGANJ, KI VPLIVAJO NA ZAPO- 

SLENE 

Uvedba registra tveganj je predvsem ugodno vplivala na zaposlene oz. je bil pri 

njih učinek odprave ONN zaznan neposredno. Uvedba registra je predvsem 

razbremenila zaposlene s spreminjanjem velike količine dokumentacije, ki ga 

prikazujemo v grafih 3 in 4. 

V grafu 3 prikazujemo čas, ki so ga zaposleni porabili za obvladovanje ONN. 

Rezultati kažejo, da je za spreminjanje oz. dopolnjevanje nekega ONN kar 75,87 

% zaposlenih porabilo več kakor 20 minut. 

Graf 3: Čas, ki se po mnenju zaposlenih porabi 

za spreminjanje/dopolnjevanje ONN 

Graf 4: Obvladovanje ONN v povezavi z 

vplivom časa na reševanje drugih nalog 

Obvladovanje ONN vpliva na čas reševanja ostalih delovnih nalog 

Vir: anketa, marec 2008 

122


Čas, porabljen za obvladovanje ONN, je vplival tudi na čas reševanja drugih 

delovnih nalog. V grafu 4 prikazujemo mnenje zaposlenih o vplivu časa na reševanje 

drugih nalog. S trditvijo, da obvladovanje ONN vpliva na čas njihovega 

reševanja, se je strinjalo oz. delno strinjalo 93,1 % zaposlenih. Pri 6,1 % zaposlenih 

pa obvladovanje ONN ni vplivalo na čas reševanja drugih nalog, pač pa 

je uvedba registra tveganj učinkovala na ugotavljanje neskladij med notranjimi 

presojami. V obdobju 2005–2008 je število ugotovljenih neskladij v zvezi z ONN 

predstavljalo 22,2 % od vseh ugotovljenih neskladij med notranjimi presojami. 

3.3 REZULTATI UVEDBE REGISTRA TVEGANJ, KI VPLIVAJO NA DRUŽBO 

Upravljanje tveganja in odprava ONN imata tudi gospodarski vpliv. Z odpravo 

ONN smo dosegli gospodarnejšo izrabo materialnih sredstev (npr. zmanjšanje 

porabe papirja), ki smo jih potrebovali ob spreminjanju navodil. Register tveganj 

smo pripravili v digitalni obliki ter ga v taki obliki tudi dopolnjujemo in 

spreminjamo. Prav tako smo zagotovili gospodarnejšo in učinkovitejšo izrabo 

časa. 

3.4 VPLIV UVEDBE REGISTRA TVEGANJ NA KLJUČNE REZULTATE DE- 

LOVANJA 

Vpliv obvladovanja tveganj smo zaznali tudi pri naših izhodih oz. pri učinkovitem 

opravljanju storitev. Odločbe, ki so bile v presoji na drugostopenjskem 

organu, dokazujejo našo kakovost in delovanje v skladu z zakonodajo. Po uvedbi 

registra tveganj se je namreč v prvi polovici leta 2009 v primerjavi z istim obdobjem 

v letu 2008 povečalo število odločb, ki so bile na podlagi pritožb strank 

potrjene na II. stopnji. 

V uvedbo registra tveganj in odpravo ONN smo bili vključeni vsi zaposleni na 

UE Ljutomer. Vsak je v sodelovanju z vodjem presodil, ali so ONN še pomembna 

in koristna za izvajanje delovne naloge ali pa se lahko odpravijo, ker so zajeta 

v registru tveganj. Na podlagi tega smo ohranili le deset ONN, za katera je 

bilo ocenjeno, da so še vedno potrebna za učinkovito izvajanje v ONN opredeljenih 

nalog. Vsi zaposleni smo vključeni tudi v obvladovanje registra, saj s 

svojimi predlogi za izboljšave vplivamo na njegovo učinkovito uporabnost. 

Uvedba registra tveganj za vse procese, ki smo jih prepoznali na UE Ljutomer, 

je ugodno vplivala na naše delovanje. Dosegli smo zastavljeni cilj po odpravi 

večine ONN, hkrati pa z uvedbo registra tveganj ohranili kakovost in učinkovitost 

naših storitev ter izboljšali rezultate našega delovanja. Navedeni rezultati 

niso naključni, ampak plod načrtnega povečanja uspešnosti in učinkovitosti, ki 

temelji na uvedbi registra tveganj. 

123


3.5 UČINKI ZAGOTAVLJANJA PARTNERSKIH ODNOSOV 

Na podlagi analiz vzrokov zastojev in napak v procesih, ki se spremljajo z registrom 

tveganj, je UE Ljutomer vzpostavila dialog z zunanjimi partnerji za izmenjavo 

mnenj in znanja. Po vzpostavljenem medsebojnem sodelovanju je 

upravna enota na podlagi kazalnikov začela beležiti hitrejše reševanje zadev in 

izboljšanje zadovoljstva udeleženih strani. 

Za večjo učinkovitost in zadovoljstvo strank smo na UE Ljutomer začeli spremljati 

čas dobave podatkov od drugih organizacij, ki nam jih pošljejo iz uradnih 

evidenc, vodenih na podlagi 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. 

Ob koncu leta naredimo ustrezno analizo in o njej obvestimo vse spremljajoče 

organizacije. Že lani je ta analiza pokazala bistveno povečanje odzivnosti 

dobaviteljev. Če pa pogledamo analizo prve polovice letošnjega leta, opazimo, 

da je njihova odzivnost 100-odstotna, saj so svoje podatke vsi predložili v predpisanem 

roku. 

Letos smo začeli spremljati tveganja oz. zaostanke zaradi pomanjkljivosti projektne 

dokumentacije za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj na Oddelku za 

okolje in prostor ter skupne zadeve. Analizo najpogostejših pomanjkljivosti dokumentacije 

dvakrat na leto objavimo na internetni strani upravne enote. Tako poskušamo 

obvladovati tveganje naših partnerjev oz. dobaviteljev, ki posredno vplivajo 

na to obvladovanje, tako pa na hitrejše reševanje zadev, zmanjšanje stroškov 

ter boljšo gospodarnost in učinkovitost samega delovanja naše organizacije. 

3.6 PRISPEVEK K DOSEGANJU LIZBONSKE STRATEGIJE 

Prizadevanje za povečanje uspešnosti in učinkovitosti delovanja upravne enote 

zajema vse vidike upravljanja organizacije – od organiziranja delovnih procesov 

do izvajanja nalog, preverjanja učinkovitosti procesov in iskanja izboljšav. 

Glede na zavezo EU in Slovenije za znižanje administrativnih bremen v višini 25 

% menimo, da z odpravo ONN in vzpostavitvijo registra tveganj na ravni upravnih 

enot, ki imajo vzpostavljen sistem vodenja kakovosti, uresničujemo enega 

izmed ciljev lizbonske strategije. S spremljanjem procesno vodenih dejavnosti 

prek registra tveganj dosegamo namreč večjo učinkovitost. Na navedeni način 

lahko z majhnimi časovnimi vložki povečamo verjetnost uresničevanja ciljev. 

4 TRAJNOSTNA KAKOVOST 

Sodobno upravljanje in procesno vodenje dosegata večjo predvidljivost ciljev, 

tako da z nadzorom in upravljanjem tveganja znižujeta negotovosti na poti k 

zastavljenim ciljem. Z registrom tveganj, ki zajema delovne procese, je mogoče 

124


obvladovati tveganje na sprejemljivi ravni. Uvedeni notranji nadzor obsega sistem 

postopkov in metod za obvladovanje tveganja, ki ogroža: 

— doseganje ciljev; 

— pregledno poslovanje v skladu z zakoni ter drugimi predpisi in navodili; 

— gospodarno, učinkovito in uspešno uporabo sredstev; 

— varovanje sredstev in slabo upravljanje ter omogoča goljufije; 

— pravočasno, celovito in zanesljivo poročanje. 

5 POVZETEK 

Iz rezultatov raziskave, ki je bila izvedena v UE Ljutomer, je bilo ugotovljeno, 

da je uvedba standarda ISO dodatno obremenila zaposlene. Opisovanje postopkov 

točno tako, kakor so se izvajali, je pomenilo vsakokratno spremembo 

celotnega njihovega popisa ob spremembi zakonodaje. Čas, ki so ga porabili 

za njihovo vzdrževanje, bi lahko izkoristili za izvajanje dejavnosti, ki dejansko 

vplivajo na kakovostno storitev in bistveno prispevajo k uporabniku prijazni 

upravi (spremljanje zakonodaje, udeležba na seminarju za dvig osebne rasti, izvajanje 

delovnih nalog in pošiljanje vljudnostnih obvestil o poteku veljavnosti 

dokumentov ipd.). 

Na podlagi navedenih ugotovitev je bila sprejeta odločitev UE Ljutomer o odpravi 

ONN in vzpostavitvi registra tveganj. Glede racionalizacije poslovanja in 

večje učinkovitosti je ta register pomembna prelomnica in izboljšuje poslovanje. 

Z njegovo uvedbo je poskrbljeno za sistematično in urejeno vrednotenje 

in izboljšanje učinkovitosti obvladovanja tveganja, nadzora in procesov upravljanja. 

Za obvladovanje tveganja je odgovorno vodstvo, ki mora voditi ustrezno 

politiko na tem področju. 

LITERATURA 

1. Dokumentacija Upravne enote Ljutomer. 

2. DSRD – Department of State and Regional Development: Risk Management Guide 

for Small Business. B. k.: Global Risk Aliance URL: http://www.smallbiz.nsw.gov., 11. 

11. 2008. 

3. Mohorčič Zobec, Nataša: Notranje revidiranje obvladovanja tveganj v bankah, zaključno 

delo Inštituta za pridobitev strokovnega naziva PREIZKUŠENI NOTRANJI 

REVIZOR, 2000. 

4. Možič, Cecilija, in Lesjak, Marija: Kako doseči, da register tveganj v organizaciji ne bo 

sam sebi namen, gradivo za seminar z delavnico, 24. 9. 2008. 

125


5. Nemec, Tomislav (2000). Elementi mehke kakovosti v državni upravi, Upravna enota 

Ljutomer, dostopno na: http://www.upravneenote.gov.si/ljutomer/o_upravni_enoti/kakovost/prispevki_in_referati_ue_ljutomer_na_temo_kakovosti/, 

2. 4. 2008. 

6. Novis, Glasilo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, 2007, št. 10, URL: http:// 

www.zdrzz.si/files/Novis_10-2007.pdf, 14. 4. 2008, članek Irma Kovač. 

7. Pivka, Marijan, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, 2000 – zapiski. 

8. Spletni priročnik za kakovost poslovanja, URL: http://www.mojdenar.com, Potkonjak, 

Petar, 11. 11. 2008. 

9. Upravljanje s tveganji in analize tveganj, URL: http://www.unp.gov.si/slov/notranji_ 

nadzor/Notranje_kontrole, 1. 10. 2008. 

10. Vloga UE Ljutomer za PRSPO, 2004. 

11. Zbornik referatov (2001). Posvet na poti k poslovni odličnosti javne uprave. Ljubljana: 

Ministrstvo za notranje zadeve, prispevek Marjetke Strle Vidali, 12 in 58–59. 

12. Zbornik referatov (2004). Konferenca Dobre prakse v slovenski javni upravi. Ljubljana: 

Ministrstvo za notranje zadeve, prispevek Jožice Volčnjak, 111–119. 

13. Zbornik referatov, Bernardin, 8. in 9. november (2007). Kakovost – inovativnost in 

odgovornost. Ljubljana: Slovensko združenje za kakovost, prispevek Aleša Koširja in 

Borisa Domajnka, 101–103. 

126


Priloga: DEL REGISTRA TVEGANJ 

UPRAVLJANJE FINANČNIH VIROV 

Datum 

vnosa/ 

prepoznave 

Zap. 

št. 

Procesi in cilji 

Viri informacij 

za prepoznavo 

tveganja 

Merljiva 

sodila 

Opis 

tveganja 

Ocena tveganja 

Verjetnost 

nastanka 

Posledice 

nastanka 

1 2 3 4 5 6 7 8 7 x 8 = 9 

Stopnja 

tveganja 

April 2008 5 UPRAVLJANJE FINANČNIH VIROV 

5.1 Priprava finančnega načrta 

Izdelani finančni načrt je v skladu 

z veljavno zakonodajo, v povezavi 

z analizo stroškov preteklega leta 

in v skladu z letnim načrtom UE 

Ljutomer. 

– finančni pregledi 

– rezultati notranjih 

presoj 

– rezultati zunanjih 

presoj 

– popisni list spremljanja 

procesa 

– polletno finančno 

poročilo 

– kazalniki: 

merila za rezultate 

po modelih CAF in 

PRSPO 

– polletno poročilo 

– usklajenost načrta z 

realizacijo 

– veljavna zakonodaja 

– neuravnoteženo sprejeti 

finančni načrt zaradi 

nepravilnega načrtovanja 

– preveč prerazporejanja 

pravic porabe med konti. 

– primanjkljaj na PP 

– neupoštevanje zakonodaje 

2 2 4 

Ukrepi za obvladovanje tveganja – preverjanje 

Ustreznost 

preverjanja 

Potrebne dejavnosti Odgovorna oseba 

Rok za izvedbo 

ukrepa 

10 11 12 13 14 

– določen skrbnik finančnega procesa 

– določen skrbnik nabavnega procesa 

– izvajanje veljavne zakonodaje in upoštevanje metodologije za pripravo 

proračuna in podzakonskih predpisov 

– skrbna priprava realnega dvoletnega finančnega načrta in ustrezno 

načrtovanje finančnih virov za zagotavljanje potrebnih sredstev 

– spremljanje uresničitve porabe predhodnih proračunskih let 

– priprava potrebnega obsega pravic porabe na podlagi poslovnega 

procesa 

– polletno poročilo in primerjava porabe v skladu z načrtom 

– mesečni finančni načrt 

– analiza porabe preteklega leta: zaključni račun 

1 – upoštevanje veljavne zakonodaje, 

navodil in usmeritev MF, skrb za zakonito 

in gospodarno porabo 

– finančna služba 

– skrbnik nabavnega 

procesa 

– skrbnik finančnega 

procesa 

– v skladu z 

navodili MF 

– sprotna naloga 

127

INTERAKTIVNI STATISTIČNI ATLAS SLOVENIJE 

Katja ŠNUDERL 

Statistični urad Republike Slovenije 

katja.snuderl@gov.si 

1 UVOD 

Interaktivni statistični atlas Slovenije je novo orodje na spletni strani Statističnega 

urada Republike Slovenije. Omogoča enostaven pregled izbranih statističnih 

kazalnikov na kartogramih občin in statističnih regij. Z njim Statistični urad širi 

nabor spletnih storitev za najširšo javnost ter jo vabi k odkrivanju razlik med 

slovenskimi regijami in občinami z uporabo statističnih podatkov. Orodje je 

namenjeno uporabnikom, ki so manj vešči dela s temi podatki, pa tudi zahtevnejšim 

uporabnikom, npr. kot podatkovna podpora pri strateških odločitvah o 

regionalnem razvoju Slovenije. 

Z objavo Interaktivnega statističnega atlasa Slovenije na Statističnem uradu 

uresničujemo cilje strategije diseminacije statističnih podatkov. Pri razvoju tega 

orodja smo upoštevali potrebe različnih uporabniških skupin, načela kartografskega 

prikazovanja podatkov in mednarodne izkušnje. V prispevku so podrobneje 

opisana izhodišča in elementi projekta. 

2 DRŽAVNA STATISTIKA IN DISEMINACIJA STATISTIČ- 

NIH PODATKOV 

Poslanstvo slovenske državne statistike je, da uporabnikom zagotavlja statistične 

podatke. Iz njene zakonske opredelitve (Zakon o državni statistiki, Uradni 

list RS, št. 45/1995 in 9/2000) lahko razberemo, da so ti uporabniki organi in 

organizacije javne uprave, gospodarstvo in javnost. Podatki morajo biti kakovostni, 

pravočasni, časovno, krajevno in mednarodno primerljivi, zajemali pa 

naj bi vsa področja človekovega bivanja in ustvarjanja – gospodarsko, demografsko 

in socialno ter področje okolja in naravnih virov. Statistični urad izvaja 

dejavnost državne statistike skupaj s pooblaščenimi izvajalci, ki so opredeljeni 

v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2008–2012. Med najpomembnejšimi 

nalogami je na koncu statističnega procesa naloga, ki je najopaznejša 

za uporabnike: diseminacija statističnih podatkov. 

Izraz »diseminacija« pomeni izkazovanje oziroma objavljanje statističnih podatkov 

in metod. V srednjeročnem programu statističnih raziskovanj 2008–2012


je med strateškimi usmeritvami državne statistike tudi strategija diseminacije in 

komuniciranja z uporabniki. 

Cilji te strategije so: 

— zadovoljni uporabniki, 

— dvig statistične pismenosti, 

— prepoznavnost in ugled blagovne znamke SURS, zaupanje uporabnikov in 

dejanska uporaba statističnih podatkov, 

— učinkovita priprava, promocija ter posredovanje podatkov in informacij. 

(Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2008–2012) 

V mednarodnem okolju je v zadnjih letih vse bolj poudarjena vloga uradne 

(državne) statistike kot osnove za informirano odločanje, kar je eden od temeljev 

demokracije. Uradna statistika zagotavlja mednarodno primerljive podatke, 

pridobljene na osnovi znanstvenih metod ter skupnih načel kakovosti 

statističnih podatkov. V večini držav je ponudba uradnih statističnih podatkov 

zelo obsežna, njihova uporaba pa pogosto omejena oziroma slabo razvita. Razlogi 

za to so različni, od nepoznavanja dosegljivih statističnih podatkov med 

uporabniki do zahtevnega iskanja ustreznih podatkov ter njihovega pravilnega 

razumevanja in razlage. Zato mnogi statistični uradi dajejo vse večji poudarek 

dostopnosti in razumljivosti statističnih podatkov (Thygesen, 2008). 

Pri načrtovanju razvoja Interaktivnega statističnega atlasa Slovenije smo upoštevali 

izkušnje drugih mednarodnih organizacij in tujih statističnih uradov. 

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je s prirejanjem konferenc 

Innovative Approaches to Turning Statistics into Knowledge (Rim 2007, 

Stockholm 2008, Washington 2009) spodbudila pospešeno izmenjavo izkušenj 

v mednarodnem okolju. Z objavo novega orodja se Statistični urad Republike 

Slovenije pridružuje najnovejšim smernicam razvoja spletnih storitev za uporabnike 

statističnih podatkov. 

3 UPORABNIKI STATISTIČNIH PODATKOV IN SVETOVNI 

SPLET 

Z razvojem svetovnega spleta sta se bistveno spremenila število in struktura 

uporabnikov statističnih podatkov. V obdobju tiskanih publikacij je Statistični 

urad razpolagal s preglednimi seznami uporabnikov (naročnikov) in tudi 

njihovi osebni obiski na uradu niso bili redki. Uporabnikov je bilo manj, praviloma 

so bili statistično izobraženi in njihove potrebe je bilo laže spremljati. Z 

začetkom objavljanja podatkov na spletnih straneh se je njihovo število bistve- 

130

KATJA ŠNUDERL 

no povečalo, njihovo znanje in potrebe so postali zelo raznovrstni, možnosti 

spoznavanja slednjih pa zelo omejene. 

Pri razvoju spletnih strani ni mogoče zadovoljiti potreb vseh uporabnikov z istimi 

načini predstavitve statističnih podatkov. Zato se izdelki Statističnega urada 

razlikujejo glede na različne potrebe in možnosti uporabe statističnih podatkov, 

ki so pogojene s statistično in računalniško pismenostjo uporabniških skupin. 

Te skupine določamo različno. Sprva so temeljile na delovnem področju posameznega 

uporabnika (javne institucije, šole, raziskovalna sfera, mediji ...), v 

novejšem času pa se vse bolj uveljavlja splošna razdelitev na tri skupine – tako 

imenovane turiste (šole, mediji, javnost – uporabniki s splošnim interesom), 

pridelovalce (odločevalci, upravljavci – uporabniki s poslovnim interesom) in 

rudarje (univerze, strokovnjaki, vladne institucije – uporabniki z raziskovalnim 

interesom). To razdelitev je v statistiki prvič uporabil Grossenbacher (2006). 

Kljub temu da omogoča različne razlage, poudarja bistvene razlike v zanimanju, 

znanju in potrebah posameznih uporabniških skupin. 

Zaradi jasne in enostavne sporočilnosti, interaktivnosti in dinamičnega prikazovanja 

pojavov je Interaktivni statistični atlas Slovenije primerno orodje za 

najširši krog uporabnikov. Namenjen je predvsem splošni javnosti, vendar z 

dodanimi definicijami in povezavami do podrobnih ali najnovejših podatkov 

ponuja dodatne možnosti za zahtevnejše (poslovne ali raziskovalne) uporabnike. 

4 KARTOGRAFSKO PRIKAZOVANJE STATISTIČNIH PO- 

DATKOV 

Statistični urad RS za različne uporabnike pripravlja različne izdelke in ena od 

stalnic je vizualizacija podatkov. Najobičajnejši način vizualne predstavitve podatkov 

so grafični prikazi in kartogrami. Prvi njihov cilj je razumljivo in učinkovito 

navesti podatke z uporabo računalniške grafike. Poudariti idejo učinkovito 

in estetsko pomeni, da namesto obsežnih podatkovnih zbirk predstavimo 

ključne podatke na način, ki uporabnikom omogoča intuitivno razumevanje 

(Wikipedia, 2009). 

Kartogrami so najustreznejše orodje za vizualizacijo vzorcev razporeditve pojavov 

v prostoru. Kadar so zasnovani in predstavljeni pravilno, so več kot le dekorativni 

dodatek predstavitvi statističnih podatkov. Omogočajo prepoznavanje 

in poudarjanje prostorskih vzorcev, ki iz tabelarične ali grafične predstavitve 

niso razpoznavni. Če velja pregovor, da slika pove več kot tisoč besed, bi lahko 

rekli tudi, da karta pove več kot tisoč številk. Kartogrami so dragoceno orodje v 

procesih odločanja za strokovno, politično in splošno javnost ter lahko uspeš- 

131


no odgovorijo na naraščajoče zahteve po ustreznih informacijah v vseh delih 

družbe (UNECE, 2009). 

Dobro zasnovane karte so tiste, ki jih je mogoče enostavno razumeti. Za mnoge 

uporabniške rešitve je značilno, da novo orodje, ki je preprosto za uporabo, 

ki je intuitivno in ne zahteva posebnega usposabljanja, potrebuje med nastajanjem 

največ analiz, intelektualnega vložka in temeljitih preizkusov. Rešitve, ki 

so že na prvi pogled zapletene in težke, morda res podpirajo zahtevne procese, 

vendar navadno kažejo, da izvedbeni projekt ni bil zasnovan z dovolj velikim 

poudarkom na potrebah končnega uporabnika. Enako kakor pri tehnični zasnovi 

orodja tudi pri vsebinski pripravi kartogramov velja, da na karti lahko 

prikažemo kateri koli podatek, vendar zgolj podatkovni prikaz v prostoru še ne 

zagotovi njihove sporočilnosti. Absolutne statistične podatke je treba za prikaz 

na kartogramih preračunati v kazalnike, saj le tako zagotovimo primerljivost 

med različno velikimi enotami. V Interaktivnem statističnem atlasu Slovenije 

so zato prikazani kazalniki na 1000 prebivalcev v regiji ali občini, koeficienti, 

indeksi, povprečja, različne strukture (deleži), pa tudi nekaj preračunov na 

površino občin. Pojasnila o pomenu posameznih kazalnikov so izpisana pod 

kartogramom, kjer je uporabnikom ponujena tudi povezava do podrobnejših 

podatkov, objavljenih na spletnih straneh Statističnega urada. 

5 ZASNOVA IN IZVEDBA PROJEKTA 

Na Statističnem uradu RS smo v zadnjih letih za predstavitev statističnih podatkov 

na nižjih teritorialnih ravneh že izdali več tiskanih publikacij – Slovenske 

regije v številkah, v letu 2009 je prvič izšla tudi publikacija Slovenske občine 

v številkah. S kartografskim prikazom statističnih podatkov želimo podpreti 

razprave o regionalnih razlikah v Sloveniji ter omogočiti ustrezno oblikovanje 

strategij regionalnega razvoja. Prikaz statističnih podatkov na kartogramih že 

dalj časa omogoča podatkovni portal SI-STAT, ki je namenjen predvsem zahtevnejšim 

uporabnikom. Podatke je treba namreč najprej poiskati v ustrezni tabeli 

in jih izpisati na zaslon, šele nato se dajo prikazati na kartogramu. Novejša 

orodja za prikaz podatkov na kartogramih, ki so bila razvita v mednarodnem 

okolju, pa omogočajo kartografski prikaz vnaprej pripravljenih podatkov. Za 

razvoj takih orodij je sicer potreben zahtevnejši postopek priprave podatkov 

in izdelave orodja, vendar so zato primerna za širšo uporabo. 

Interaktivni statistični atlas Slovenije je na Statističnem uradu Republike Slovenije 

nastal v sodelovanju s podjetjem Monolit, d. o. o., ki je bilo izbrano z 

javnim zbiranjem ponudb. Ključne razvojne naloge je opravilo podjetje Mapping 

Worlds iz Nizozemske, ki je razvilo podobna orodja tudi za Mednarodni 

denarni sklad (IMF Data Mapper) in Svetovno banko (Millenium Development 

132


Atlas, World Bank Atlas). Atlas je bil izdelan v decembru 2008, na spletni strani 

Statističnega urada pa je uporabnikom dostopen od junija 2009, ko je bilo zaključeno 

preizkusno obdobje delovanja. Orodje je izdelano v dveh jezikovnih 

različicah, slovenski in angleški. 

Z inovativno spletno informacijsko rešitvijo smo na Statističnem uradu Republike 

Slovenije prenesli dobre prakse iz mednarodnega okolja in jih prilagodili 

za uporabnike statističnih podatkov v Sloveniji. Osnovno vodilo pri izdelavi 

orodja je bila enostavnost za uporabo ter prilagodljivost in prilagojenost posebnostim 

slovenskega prostora. Omogočeno je dodajanje novih vsebin, prikaz 

sprememb števila in območij občin ter pregled podatkov v različno dolgih 

časovnih vrstah. 

V Interaktivni statistični atlas Slovenije smo vključili začetni izbor kazalnikov, 

pripravljen na osnovi že objavljenih podatkih na spletnih straneh Statističnega 

urada. Ob razširitvi izbora kazalnikov je smiselna tudi vključitev podatkov drugih 

javnih institucij. 

Merila pri izbiri kazalnikov in podatkov za objavo so bila: 

— družbeno aktualni in/ali za širšo javnost zanimivi statistični podatki; 

— razpoložljivost dovolj kakovostnih podatkov na ravni občin in statističnih 

regij; 

— pojav je primeren za kartografsko prikazovanje. 

Ena od pomembnih funkcij spletnih aplikacij je tudi promocija državne statistike 

med splošno javnostjo in pri drugih državnih ustanovah. Interaktivni statistični 

atlas Slovenije nameravamo ponuditi kot vstopno točko do statističnih 

podatkov za vključitev na različne spletne strani še drugim državnim ustanovam 

– predvsem organizacijam javnega sektorja, ki pokrivajo področje regionalnega 

razvoja. 

6 UPORABA INTERAKTIVNEGA STATISTIČNEGA ATLASA 

SLOVENIJE 

Interaktivni statistični atlas Slovenije je namenjen pregledovanju v spletnem brskalniku. 

Delovanje je preizkušeno na dveh najpogostejših brskalnikih Internet 

Explorer in Mozilla Firefox. Uporabnik mora imeti na svojem računalniku nameščen 

tudi Adobe Flash Player, kar je sicer pogosta zahteva sodobnih spletnih 

strani z interaktivnimi vsebinami. 

133


Ko uporabnik odpre aplikacijo, se odpre pozdravno okno. Za prikaz kartograma 

je treba izbrati vsebino oziroma kazalnik. Interaktivnost pomeni, da se ob 

uporabnikovem delu z miško izvajajo posamezne funkcije, na primer: 

a) s prehodom z miško čez kartogram ali grafikon se na karti prikažejo podatki; 

b) z izbiro regije na karti ali v spustnem meniju se prikaz omeji na izbrano 

regijo; 

c) pri izboru regije se tudi v grafikonu prikažejo le podatki za izbrano regijo; 

d) grafikon omogoča razvrščanje regij ali občin glede na podatke in tako 

preprosto ugotavljanje najvišjih ali najnižjih vrednosti; 

e) polje z metodološkimi pojasnili vsebuje osnovne definicije in povezavo do 

podrobnejših podatkov; 

f) uporabnik na svoj računalnik vedno lahko shrani prikazano sliko ali podatke 

za izbrani kazalnik. 

Poseben način kartografskega prikazovanja podatkov so tudi t. i. metamorfoze, 

pri katerih se površina teritorialnih enot (regij ali občin) spremeni glede 

na velikost izbranega pojava. Ta način je za razumevanje nekoliko zahtevnejši, 

vendar v primerjavi z razvrstitvijo prostorskih enot v omejeno število razredov 

omogoča slikovitejšo ponazoritev razlik. 

Zaradi tehnične zahtevnosti takega prikaza podatkov smo v začetno različico 

Interaktivnega statističnega atlasa Slovenije vključili metamorfoze le za zadnje 

obravnavano leto (2007) za tri kazalnike – število prebivalcev, število zaposlenih 

in samozaposlenih ter število brezposelnih v regiji ali občini. Barve, uporabljene 

na karti, izražajo podatke za izbrano vsebino, velikost prostorskih enot 

pa izbrano metamorfozo. 

7 POVZETEK 

Statistični podatki so pomembna osnova za pripravo strateških dokumentov 

in za preverjanje doseganja zastavljenih ciljev. Zaradi jasne in enostavne sporočilnosti, 

interaktivnosti in dinamičnega prikazovanja pojavov je Interaktivni 

statistični atlas Slovenije primerno orodje za zelo širok krog uporabnikov. Gre 

za inovativno rešitev, ki dobre prakse v mednarodnem okolju uresničuje tudi 

v slovenskem prostoru. Uporabnikom omogoča pregled izbranih statističnih 

podatkov in kazalnikov na interaktivnih kartogramih ter predstavitev časovnih 

vrst podatkov na ravni statističnih regij in občin. 

Interaktivni statistični atlas Slovenije je ena od storitev, ki je namenjena tudi 

uporabnikom z nižjo statistično pismenostjo in takim brez lastnega orodja za 

kartografsko predstavitev podatkov. Omogoča enostaven pregled sicer zaple- 

134


tenih podatkov in pojavov, ki jih opisujejo, ter zakonitosti njihove razporeditve 

v prostoru. Pogosto namreč pojav, ki ga opisujejo statistični podatki, na kartogramih 

laže razumemo kakor v drugih oblikah. Pri zasnovi tega atlasa so bile 

upoštevane potrebe različnih uporabniških skupin, načela kartografskega izkazovanja 

podatkov in sodobna spletna tehnologija. Uporabnikom je dostopen 

na spletni strani Statističnega urada (http://www.stat.si/) od junija 2009. 


1. Grossenbacher, Armin. 2006. The shift from print to electronic publishing. Strategy, 

concepts and daily life in dissemination of statistical information. IMAODBC, Avila, 

Španija. 

2. Ponniah, Paulraj. 2001. Data warehousing fundamentals. A comprehensive Guide for 

IT Professionals. A Wiley-Interscience Publication. New York/Chichester/Weinheim/ 

Brisbane/ Singapore/Toronto. 

3. Rosling, Hans. 2007. Visual technology unveils the beauty of statistics and swaps policy 

from dissemination to access. Statistical Journal of the IAOS 24: 103–104. 

4. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2008–2012. Uradni list RS, št. 119/2007. 

5. Ten Bosch, Olav in De Jonge, Edwin. 2008. Visualising official statistics. Statistical 

Journal of the International Association for Official Statistics, Special issue: Web 2.0 

and Official Statistics. Vol. 25, No. 3, 4: 103–124. 

6. Thygesen, Lars in Sundgren, Bo. 2008. Innovative approaches to turning statistics 

into knowledge. Statistical Journal of the International Association for Official Statistics, 

Special issue: Web 2.0 and Official Statistics. Vol. 25, No. 3, 4: 93–102. 

7. Zakon o državni statistiki. Uradni list RS, št. 45/1995 in 9/2000. 

8. UNECE: Making Data Meaningful. Part 2. Style guide on the presentation of statistics. 

Final draft, julij 2009. 

9. Wikipedia, prosta enciklopedija: Podatkovna vizualizacija. Spletni vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Podatkovna_vizualizacija, 

18. 8. 2009. 

135

SODELOVANJE UE CELJE Z MEDIJI ZA 

UČINKOVITEJŠO IN PRIJAZNEJŠO DRŽAVNO 

UPRAVO 

1 UVOD 

Damjan VREČKO, mag. Jožica TAMŠE 

Upravna enota Celje 

ue.celje@gov.si 

Učinkovita in prijazna javna uprava naj bi bil temeljni cilj delovanja katere koli 

organizacije v javnem sektorju. Enačenje upravne s storitveno dejavnostjo izrazito 

uveljavlja vsebinsko drugačno zasnovo delovanja javne uprave, ki se zato z 

različno vsebino in obliko delovanja približuje gospodarskemu sektorju. 

UE Celje je stvarno in krajevno pristojna za štiri občine, in sicer Mestno občino 

Celje z 48.991 prebivalci, Občino Dobrna z 2179 prebivalci, Občino Vojnik z 

8287 prebivalci in Občino Štore s 4260 prebivalci. Skupaj živi na tem območju 

63.717 prebivalcev 1 na 230 km 2 . UE Celje ima dva krajevna urada, v občinskih 

prostorih v Vojniku in na Dobrni. 

2 OPIS REŠITVE 

UE Celje je v letu 2007 za večje zadovoljstvo strank in boljše sodelovanje z njimi 

začela v medijih objavljati odgovore na najpogostejša vprašanja. Slednja dobiva 

od svetovalca za pomoč strankam, po e-pošti neposredno od strank ali pa nastajajo 

pri obveščanju o spremembah zakonodaje. Tako želimo občanom približati 

javno upravo in jih predhodno opozoriti na vprašanja, na katera lahko 

naletijo, da se nanja pravočasno pripravijo. Obveščamo jih v rednih tedenskih 

oddajah celjske televizije – »UE Celje svetuje«, v rednih tedenskih rubrikah v 

časopisu CELJAN in drugih lokalnih časopisih. Vse doslej objavljene odgovore 

z različnih upravnih področij je mogoče najti tudi na spletni strani UE Celje. 

Preglednica 1: Objava člankov v medijih: 

Zap. št. Medij Štev. člankov 2008 Štev. člankov 2009 2 

1. DELO, VEČER, NT, Dobro jutro 12 5 

2. CELJAN 52 26 

3. Ogledalo (Vojnik) 2 1 

4. Štorski občan 2 1 

5. Dobrnčan 4 2 

6. Celjska TV 40 oddaj 25 oddaj 

7. tiskovne konference 2 konferenci 1 konferenca 

1 

Vir: Statistične informacije – Prebivalstvo z dne 17. 6. 2009, št. 27. 

2 

Po stanju 30. 6. 2009.

SODELOVANJE UE CELJE Z MEDIJI ZA UČINKOVITEJŠO IN PRIJAZNEJŠO DRŽAVNO UPRAVO 

Na vprašanja strank odgovarja v medijih načelnik UE Celje osebno, kar je bilo 

zelo dobro sprejeto, saj se tako krepi njena odprtost do odjemalcev upravnih 

storitev. Po TV Celje je vsak petek zvečer, s 

ponovitvijo ob sobotah in nedeljah, redni 

svetovalni kotiček »Upravna enota Celje svetuje 

in odgovarja«. 

Najpogostejša vprašanja, ki jih postavljajo 

stranke in na katera odgovarja načelnik osebno 

po lokalni televiziji, in ki izhajajo v lokalnih 

časopisih: 

— Kje pridobim izpisek iz rojstne matične 

knjige, matične knjige umrlih, poročne matične 

knjige in potrdilo o državljanstvu 

— Kako dolgo traja izdelava novega potnega 

lista, osebne izkaznice in koliko stane 

— Kje lahko odjavim vozilo iz prometa 

— Kaj potrebujem za podaljšanje bivalnega vizuma 

— Kaj vse moram priložiti garantnemu pismu 

za poslovni obisk 

— Ali mora biti 9-letni otrok prisoten pri izdajanju 

nove osebne izkaznice zanj 

— Kaj potrebujem za sanacijo škarpe 

— Katera dovoljenja potrebujem za gradnjo 

nezahtevnega objekta 

— Kje dobim potrdilo, da je bil objekt zgrajen 

pred letom 1968 

— Obnovili bi skedenj. Katera dovoljenja potrebujemo 

— Kaj potrebujem za pridobitev statusa s. p. 

— Kako lahko uredim spremembo namembnosti 

kmetijskega zemljišča 

— Kje lahko pridobim potrdilo o stalnem 

prebivališču in dobi prebivanja v MOC 

Slika 1: Članek v časopisu »Celjan« 

3 IZPOLNJEVANJE MERIL 

UE Celje je v obdobju, ko daje nasvete tudi z intenzivnim objavljanjem v medijih, 

dosegla večjo prepoznavnost in večje zadovoljstvo strank z upravnimi 

138

DAMJAN VREČKO, MAG. JOŽICA TAMŠE 

storitvami. Navedeno trditev lahko podkrepimo z rezultati anketiranja, in sicer 

redne letne in mesečne ankete (barometer), letne ankete gospodarskih družb 

in članic koordinacijskega sosveta, medijskih anket ter z vpisi v knjigo pohval 

in pripomb. 

Redno letno anketiranje strank 

Temeljna ugotovitev v zvezi z anketiranjem strank je, da je kakovost v stalnem 

porastu. Stranke dobro poznajo več kakor trinajstletno prizadevanje UE Celje, 

da bi izboljšala svoje upravne storitve. Iz anket izhaja, da dejansko stanje kakovosti 

presega njihova pričakovanja. 

Preglednica 2: Kakovost storitev iz anket 

2006 2007 2008 

Graf 1: Ocena letnega anketiranja 

strank 

Upravna enota Celje 4,29 4,44 4,72 

Barometer kakovosti 

Od leta 2006 v celotni državni upravi vsak mesec anketirajo stranke s kratkimi 

vprašalniki, ki se pošiljajo strankam hkrati z upravnimi akti po pošti ali se 

izpolnjujejo na upravni enoti. Iz prikazane preglednice je razvidno, da je UE 

Celje v letih 2006 in 2007 dosegla povprečni rezultat upravnih enot oz. ga presegla, 

v letu 2008 pa je bil nekoliko pod tem povprečjem. Vendar lahko glede 

na povprečno oceno 4,58 trdimo, da so stranke nadpovprečno zadovoljne s 

kakovostjo dela, odnosom uslužbencev in urejenostjo poslovnih prostorov 

UE Celje. 

Preglednica 3: Rezultati mesečnega 

anketiranja strank – Barometer kakovosti 

Graf 2: Rezultati mesečnega 

anketiranja strank UE Celje 

2006 2007 2008 

Upravna enota Celje 4,46 4,66 4,58 

139


Anketiranje članic koordinacijskega sosveta načelnika 

V letu 2008 smo že tretje leto zapored anketirali članice koordinacijskega sosveta. 

Ocenjevale so kakovost storitev, sodelovanje in strokovnost uslužbencev, 

deset vprašanj pa se je nanašalo na urejenost prostorov, opreme in okolja, dostopnost 

in razumljivost informacij, hitrost reševanja postopkov, reševanje zadev 

na enem mestu, znanje zaposlenih, pravočasnost izvajanja storitev in pripravljenost 

pomagati stranki. Povprečne ocene zadovoljstva so: 

Preglednica 4: Rezultati anketiranja članic 

koordinacijskega sosveta 

Graf 3: Rezultati anketiranja članic 

koordinacijskega sosveta 

2006 2007 2008 

Povprečje 4,45 4,77 4,46 

Ugotavljanje zadovoljstva medijev s kakovostjo stikov z UE Celje 

V letu 2008 smo prvič izvedli anketo zadovoljstva medijev s kakovostjo stikov 

z UE Celje. 

Preglednica 5: Rezultati anketiranja medijev 

Vprašanje 

Ocena 

Zanimivost dela UE za bralce 3,92 

Razumljivost danih informacij 3,67 

Strokovnost danih informacij 4,5 

Sodelovanje z UE Celje 3,83 

Prepoznavnost UE Celje v medijih 4,33 

Odnos uslužbencev UE Celje 4,67 

Urejenost in dostopnost UE 4,67 

Pripravljenost UE Celje dati informacije v medije 4,5 

Graf 4: Ocene elementov 

medijskega delovanja UE Celje 

3,67 

Anketiranje gospodarskih družb 

Zadovoljstvo gospodarskega sektorja s kakovostjo in prijaznostjo upravnih storitev 

je za našo UE ena izmed odločilnih podlag za nadaljnje prizadevanje po 

dvigu upravnega standarda. Zato smo v januarju 2009 že drugič anketirali go- 

140


spodarske družbe. Anketni vprašalnik smo poslali 86 gospodarskim družbam 

na območju UE Celje, s katerimi smo sodelovali v letu 2008. Na vprašanja o 

oceni kakovosti storitev, sodelovanja in strokovnosti uslužbencev ter na deset 

vprašanj o oceni urejenosti prostorov, opreme in okolja, dostopnosti in razumljivosti 

informacij, hitrosti reševanja postopkov, reševanja zadeve na enem 

mestu, znanja zaposlenih, pravočasnosti izvajanja storitev in pripravljenosti pomagati 

stranki so anketiranci navedli odgovore, ki so prikazani kot povprečna 

ocena v preglednici: 

Preglednica 6: Rezultati anketiranja 

gospodarskih družb 

Graf 5: Rezultat anketiranja večjih 

gospodarskih družb 

Leto 2007 2008 

Skupno povprečje 4,42 4,46 

Vpisi v knjigo pohval in pripomb 

Za spremljanje, razumevanje in nenehno izboljševanje svojega delovanja ter 

seznanitev dojemanja zunanjih odjemalcev spremljamo število pohval in pritožb 

naših strank v knjigah pripomb in pohval ter neposredno po elektronski 

ali navadni pošti. Iz preglednice je razvidno, da je vpisov v knjigo iz leta v leto 

več in da se zvišuje delež pohval, saj jih je bilo v letu 2006 45 %, v letu 2007 86 %, 

v letu 2008 pa 97 %. 

Preglednica 7: Pregled vpisov v knjigo 

pohval in pripomb 

Graf 6: Delež pohval glede na število 

vseh vpisov v knjigo pohval in pripomb 

2006 2007 2008 

Pohvala 27 61 71 

Pripomba 29 10 1 

Pritožba 4 1 

Skupaj 60 71 73 


Inovativnost ni več gonilo razvoja samo v gospodarstvu, temveč tudi v javni 

upravi. Zaradi takšne strategije in usmerjenosti k uporabniku raste število upra- 

141


vnih inovacij – zaradi svetovalne dejavnosti UE Celje, ki zajema tudi predstavljeno 

sodelovanje z mediji, je to lahko spodbuda za mnoge inovativne rešitve 

tudi v sistemskem okolju javne uprave. UE Celje je, kar zadeva upravne inovativnosti, 

med drugim izvedla: 

— že pred uvedbo e-uprave je ponujala in na različne načine predstavljala 

strankam raznovrstne publikacije v pisni 3 in elektronski obliki, vključno z 

navodili za reševanje upravnih zadev, in enotne vloge za posamezne vrste 

upravnih postopkov; 

— izdala je CD s prikazom najpogostejših napak pri opravljanju vozniškega 

izpita B-kategorije; 

— uvedla je e-dokumentacijo sistema vodenja kakovosti; 

— potekajo redni mesečni pogovori načelnika z zaposlenimi ob »jutranji kavici«. 

3.2 DOSEŽKI 

Upravne enote kot del sistema državne uprave izvajajo za stranke številne upravne 

storitve, največ na področjih upravnih notranjih zadev (osebni dokumenti, 

registracija prebivališča in vozil, vozniška dovoljenja, matične zadeve), okolja 

in prostora (gradbena in uporabna dovoljenja), kmetijstva in gospodarstva 

(promet s kmetijskimi zemljišči, GERK, e-vem) ter dela, družine in socialnih zadev 

(žrtve vojnega nasilja) itd. 

Kakovostnejše in učinkovitejše poslovanje v javni upravi, njegovo odprtost in 

preglednost ter usmerjenost k uporabnikom želimo doseči tudi s predstavitvijo 

našega delovanja in odgovarjanjem na najpogostejša vprašanja strank v medijih. 

Cilj, ki ga želimo doseči z objavljanjem teh odgovorov, je večanje zadovoljstva 

strank in zaposlenih ter zmanjševanje stroškov. 

Iz rezultatov rednega letnega anketiranja je razvidno, da stranke ugodno sprejemajo 

prakso medijskega predstavljanja odgovorov na najpogostejša vprašanja 

in seznanjanja z novostmi v zakonodaji, ki je zanje zanimiva. 

Zadovoljstvo strank lahko prikažemo s preglednico, v kateri so na vprašanje 

»Dostopnost in razumljivost informacij« v letni anketi odgovorile z oceno: 

3 

Zgibanka (predstavitev UE Celje), Brošura o UE Celje, Vodnik po UE Celje, Zbirnik vlog UE Celje. 

142


Preglednica 8: Ocena zadovoljstva strank 

z dostopnostjo in razumljivostjo informacij 

Graf 7: Prikaz zadovoljstva strank 

z dostopnostjo in razumljivostjo informacij 

2006 2007 2008 

Ocena 4,32 4,40 4,55 

3.3 SODELOVANJE IN VZPOSTAVLJANJE PARTNERSKIH ODNOSOV 

UE Celje sodeluje z organi javne uprave na lokalni ravni v okviru koordinacijskega 

sosveta načelnika. Z organi državne in lokalne uprave sodeluje pri reševanju 

skupnih interesnih področij strank in zaposlenih, ki se nanašajo na delovanje, 

pri usklajevanju nekaterih normativnih nejasnosti, pa tudi pri odgovarjanju 

na vprašanja strank. Pogosto se namreč vprašanja, postavljena svetovalcu 

za pomoč strankam oziroma poslana na upravno enoto po navadni ali e-pošti, 

ne nanašajo na delovno področje UE Celje. V teh primerih jih prepustimo instituciji, 

ki je pristojna za zadevno upravno področje, in po prejemu odgovora 

tega pošljemo stranki, hkrati pa ga objavimo v medijih. 

4 POVZETEK 

S predstavljenim izvajanjem svetovalne funkcije UE Celje lahko vsak organ javne 

uprave pripomore k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu poslovanju, odpravi 

administrativnih ovir za zunanje in notranje odjemalce ter večjemu zadovoljstvu 

uporabnikov naših storitev. Medijsko objavljanje aktualnih odgovorov 

in informacij dodatno prispeva k učinkovitejši in prijaznejši javni upravi. Tako 

smo dosegli prihranek časa pri izvedbi upravnih storitev, zmanjšanje stroškov 

organa in strank, pa tudi večje zadovoljstvo obojih. 

143

ZMANJŠEVANJE OBREMENJEVANJA 

POROČEVALSKIH ENOT S POENOTENIM 

ZBIRANJEM PODATKOV O OKOLJU 

mag. Mojca ŽITNIK 

Statistični urad Republike Slovenije 

mojca.zitnik@gov.si 

1 UVOD 

1.1 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je neodvisna vladna ustanova in glavni 

izvajalec dejavnosti državne statistike ter povezovalec in usklajevalec dela na 

tem področju. Njegove najpomembnejše naloge so: mednarodno sodelovanje, 

določanje metodoloških in klasifikacijskih standardov, predvidevanje potreb 

uporabnikov, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov ter skrb za njihovo 

zaupnost. Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, 

gospodarstvu in javnosti podatke o stanju in gibanjih na ekonomskem, demografskem 

in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. 

SURS se pri svojem delovanju prednostno zavzema za to, da bi bila državna 

statistika kakovostna in hkrati prijazna do uporabnika. Kakovost statističnih 

podatkov se je v preteklosti obravnavala predvsem v zvezi z natančnostjo podatkov 

v ožjem pomenu (predvsem kot njihovo ujemanje s pravo vrednostjo). 

V zadnjem desetletju pa je statistična stroka v zvezi z razumevanjem kakovosti 

statističnih podatkov močno napredovala. 

1.2 ODDELEK ZA STATISTIKO OKOLJA IN ENERGETIKE 

Oddelek za statistiko okolja in energetike je eden izmed treh oddelkov v sektorju 

za okoljske statistike. Med nalogami oddelka je tudi zbiranje podatkov o 

vodah (oskrba z javnim vodovodom, oskrba z javno kanalizacijo, poraba vode 

v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu ter poraba vode za namakanje), o odpadkih 

(nastajanje odpadkov in ravnanje z odpadki iz proizvodnih in storitvenih 

dejavnosti, javni odvoz odpadkov in odlagališča), o elementarnih nesrečah, 

o izdatkih za varstvo okolja (investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja), o 

okoljskih računih (emisije v zrak in računi snovnih tokov) in o energetiki. Poda-

ZMANJŠEVANJE OBREMENJEVANJA POROČEVALSKIH ENOT S POENOTENIM ZBIRANJEM PODATKOV O OKOLJU 

tke, ki so podlaga za statistična raziskovanja s tega vsebinskega področja, pridobimo 

pri poročevalskih enotah, izsledke pa enkrat letno objavimo v obliki Prve 

objave in v podatkovni zbirki SI-Stat na statistični spletni strani, v Statističnem 

letopisu in delno v publikaciji Slovenija v številkah. 

1.3 RAZISKOVANJA O ODPADKIH NA SURS 

Statistično raziskovanje o odpadkih je SURS izvedel poskusno (pilotno) leta 

1991, naslednje leto pa je to raziskovanje postalo naše redno raziskovanje. V začetnem 

obdobju se je izvajalo vsako tretje leto (torej v letih 1992, 1995, 1998 in 

2001). Metodologija zbiranja podatkov se je med leti močno spreminjala, razvijala 

in dopolnjevala, širil in dopolnjeval pa se je tudi seznam poročevalskih enot, 

tako da je bilo zajetje od raziskovanja do raziskovanja različno. Zato pri odpadkih 

težko govorimo o časovni vrsti podatkov. V letu 2001 se je SURS odločil, da bo 

raziskovanja o odpadkih prenovil. Ob upoštevanju zahtev Eurostata smo opredelili 

natančno metodologijo zbiranja teh podatkov, uskladili klasifikacijski seznam 

odpadkov, da ustreza vsem državam članicam Evropske unije, in določili prag 

zbiranja podatkov, in sicer smo določili, da bomo pridobili podatke pri vseh enotah, 

ki imajo več kakor deset zaposlenih (tj. deset ali več). Z upoštevanjem teh 

zahtev so se raziskovanja o odpadkih po državah članicah Evropske unije poenotila, 

hkrati pa smo pridobili podrobnejše tovrstne podatke, ki smo jih potrebovali 

za dveletno poročanje Eurostatu na podlagi skupnega vprašalnika OECD/EURO- 

STAT. Z vstopom Slovenije v EU in sprejetjem Uredbe o statistiki odpadkov je 

sporočanje podatkov o odpadkih Eurostatu postalo obvezno. 

1.4 RAZISKOVANJA O ODPADKIH NA ARSO 

Agencija RS za okolje (ARSO) je v preteklosti, neodvisno od Statističnega urada 

RS, prav tako spremljala nastajanje odpadkov v Sloveniji in ravnanje z njimi. 

Ker ARSO ni odvisna od Eurostata, ji ni bilo treba upoštevati Eurostatovih navodil 

in priporočil, zato je raziskovanja izvajala po svoji metodologiji. Upoštevala 

je svoje sezname poročevalskih enot in tako pridobljene podatke nato pošiljala 

na Evropsko agencijo za okolje (EEA). Zaradi razlik v načinu zajemanja podatkov 

so se končni podatki, zbrani na ARSO, precej razlikovali od tistih, pridobljenih 

na Statističnem uradu RS. 

2 RAZLOGI ZA POVEZOVANJE Z AGENCIJO RS ZA OKOLJE 

Ena izmed glavnih nalog Statističnega urada RS je zbiranje podatkov z različnih 

področij, tudi okoljskih. SURS tako zbira podatke o okoljskih pojavih skoraj 

dvajset let. Podobno velja za Agencijo RS za okolje, saj jih tudi tam zbirajo že vr- 

146

MAG. MOJCA ŽITNIK 

sto let. Obe ustanovi sta za njihovo pridobivanje vsako leto porabili precej časa, 

dela, energije in denarja. Žal sta na koncu še vedno razpolagali s popolnoma 

različnimi podatki o isti stvari. 

Razlike med podatki obeh ustanov so nastale predvsem zaradi različnega načina 

zbiranja podatkov. Zaradi različne metodologije zbiranja, večinoma različnega 

seznama poročevalskih enot in različne obdelave pridobljenih podatkov so 

se končni podatki, zbrani na Statističnem uradu RS, močno razlikovali od tistih, 

zbranih na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Še posebno je to veljalo za 

področje odpadkov, kajti obe ustanovi sta zbirali popolnoma enake podatke, 

vendar na različni metodološki osnovi in pri večinoma različnih poročevalskih 

enotah. Zato sta razpolagali z različnimi podatki, težava pa je postala še večja, 

ko sta pošiljali vsaka svoje podatke v različne evropske in domače podatkovne 

zbirke – SURS na Eurostat, ARSO pa na EEA. Slovenija je tako v tujini in doma 

prikazovala različne podatke o odpadkih. Dodatna težava tega dvojnega zbiranja 

podatkov se je kazala tudi v dvakratnem obremenjevanju istih poročevalskih 

enot in seveda v dvojnih stroških za obdelavo pridobljenih podatkov. 

PRED uvedbo 

dogovora 

PO uvedbi 

dogovora 

ARSO 

− v raziskovanje zajetih približno 1200 

enot 

− podatki objavljeni v surovi obliki, brez 

dodatnih kontrol 

− na EEA poslani surovi podatki 

− v raziskovanje zajetih približno 6000 enot 

− objavljeni prečiščeni in obdelani podatki 

− na EEA in Eurostat poslani isti podatki 

SURS 

− v raziskovanje zajetih približno 3700 

enot 

− podatki objavljeni v prečiščeni obliki 

− na Eurostat poslani prečiščeni in 

obdelani podatki 

V devetdesetih letih so podatki o okolju začeli postajati vse pomembnejši. Na 

njihovi podlagi smo se lotili analiz in napovedi za prihodnost, zato je bilo seveda 

pomembno tudi, da so bili čimbolj natančni, verodostojni in zanesljivi. 

Po okoljskih podatkih so se začele pripravljati analize glede pitne vode, onesnaženosti 

voda, vodnih zalog, onesnaževanja okolja zaradi prevelike količine 

nastalih odpadkov in predvsem zaradi njihovega odlaganja, analize izpustov 

škodljivih snovi v zrak in izpustov toplogrednih plinov itd. 

Zaradi vsega tega sta se SURS in ARSO z letom 2001 začela dogovarjati o skupnem 

zbiranju podatkov o odpadkih v Sloveniji. Tako so nastali skupna metodologija 

in skupni vprašalniki, s katerimi od leta 2002 zbiramo te podatke. Skupna 

metodologija temelji na zahtevah Statističnega urada, ki je vezan na zahteve 

Eurostata in Uredbe o statistiki odpadkov (ES 2150/2002), pa tudi na zahtevah 

Agencije RS za okolje, katere delo je vezano na Uredbo o ravnanju z odpadki 

(Uradni list RS, št. 34/2008). 

147


S sodelovanjem in izdelavo skupnih vprašalnikov za zbiranje podatkov smo 

tako: 

— zmanjšali obremenjevanje poročevalskih enot, 

— znižali stroške za izvedbo raziskovanj in 

— poenotili podatke. 

Po uspešno vpeljanem sodelovanju pri statistiki odpadkov sta SURS in ARSO 

razširila sodelovanje še na druga okoljska področja in natančno opredelila prenos 

podatkov o okolju z ene ustanove na drugo. Tako sta poenotila in zakonsko 

uredila tudi druga področja statistike okolja in pripravila pravno-formalni 

Dogovor o racionalizaciji zbiranja podatkov na področju statistike okolja v Sloveniji. 

3 DOGOVOR O RACIONALIZACIJI ZBIRANJA PODATKOV 

NA PODROČJU STATISTIKE OKOLJA 

Zamisel o dogovoru med ustanovama je nastala kmalu po tem, ko smo začeli 

pripravljati skupno metodologijo in uvajati skupne vprašalnike za statistike odpadkov. 

Tako smo v letu 2002 pripravili dogovor o sodelovanju, v katerem smo 

natančno porazdelili naloge med ustanovama na tem področju. Porazdeljene 

so tako, da ARSO skrbi predvsem za odpošiljanje in sprejemanje vprašalnikov, 

SURS pa za pripravo, obdelavo, analizo in tabeliranje podatkov oziroma rezultatov. 

Obe ustanovi uporabljata tako pridobljene podatke za mednarodno in 

domače poročanje. Z uvedbo dogovora in porazdelitvijo nalog so se znižali 

stroški za izvedbo raziskovanja, zmanjšalo se je obremenjevanje poročevalskih 

enot in podatki so se poenotili. Rezultati dogovora so bili zelo dobri, tako da sta 

ustanovi razširili sodelovanje še na izmenjavo podatkov o zraku, biotski raznovrstnosti 

in okoljskih dajatvah. Dogovor je bil sprva sestavljen iz štirih prilog: 

podatki o statistikah odpadkov, o emisijah, o biotski raznovrstnosti in o okoljskih 

dajatvah. V prvih letih se je izvajal prostovoljno, v začetku leta 2007 pa sta 

ga obe ustanovi tudi podpisali in tako uredili sodelovanje še formalno. 

Na podlagi dobrih izkušenj, pridobljenih tudi z uradno sklenjenim in podpisanim 

dogovorom o sodelovanju, sta se SURS in ARSO v naslednjih letih povezala 

še na treh okoljskih področjih. K obstoječemu dogovoru sta dodala priloge o 

izmenjavi statističnih podatkov o vodah, o okoljskih računih, o količini in vsebnostih 

tekočega goriva in biogoriva ter o drugih obnovljivih vrstah goriva za 

pogon motornih vozil v cestnem prometu. Dodatek k dogovoru se sicer izvaja 

že od leta 2007 (vode in okoljski računi) oziroma 2008 (gorivo), vendar uradno 

še ni bil podpisan. Pričakujemo, da se bo to zgodilo še letos. 

148

MAG. MOJCA ŽITNIK 

4 DOSEŽKI SODELOVANJA SURS-ARSO 

Z vzpostavitvijo sodelovanja in podpisom dogovora o skupnem zbiranju okoljskih 

statistik sta SURS in ARSO: 

— ustvarila tesne partnerske odnose med seboj, 

— poenotila podatke na področju okolja, 

— znižala stroške svojega delovanja in stroške za izvedbo posameznih raziskovanj, 

— razčistila zmedo pri uporabnikih podatkov in 

— predvsem zmanjšala obremenjevanje poročevalskih enot. 

Ugodni učinki sodelovanja se kažejo tudi v inovativnosti, trajni kakovosti podatkov 

in kot prispevek k uresničevanju ciljev lizbonske strategije. 

— Inovativnost 

Inovativnost opisane rešitve se kaže predvsem v boljši usklajenosti obeh ustanov, 

ki razpolagata z različnimi podatkovnimi zbirkami na istem področju. Dober 

primer so podatki o zraku oz. izpustih toplogrednih plinov: Agencija za 

okolje, ki je odgovorna za preračunavanje izpustov toplogrednih plinov, uporablja 

obstoječe podatkovne zbirke za energetiko, ki jih dopolnjuje Statistični 

urad. Izdelane izračune o izpustih toplogrednih plinov na ARSO prevzame 

Statistični urad in jih uporabi za izdelavo računov o izpustih škodljivih snovi v 

zrak. Obe ustanovi tako uporabljata iste podatkovne zbirke, pri tem pa tesno 

sodelujeta in manj obremenjujeta poročevalske enote. 

— Trajna kakovost 

S podpisom Dogovora o racionalizaciji zbiranja in poenotenju podatkov na področju 

statistik okolja v Sloveniji sta Statistični urad RS in Agencija RS za okolje 

poenotila zbiranje in obdelavo podatkov o okolju in tako zagotovila njihovo 

trajno kakovost. Na tem področju torej Slovenija lahko suvereno in enotno nastopa 

doma in v tujini. 

— Prispevek k uresničevanju ciljev lizbonske strategije 

Med lizbonske cilje sodi povečanje učinkovitosti države, izboljšanje kakovosti 

njenih storitev in krepitev njene svetovalne vloge. Z vzpostavitvijo sodelovanja 

med Statističnim uradom in Agencijo za okolje se je zagotovo povečala učinkovitost 

države, saj se je izvedba raziskovanj pocenila, zmanjšala se je obremenitev 

gospodarskih družb, hkrati pa se je seveda povečala kakovost, saj so se 

okoljski podatki, potrebni za prihodnje analize, projekte in načrte, poenotili in 

precej izboljšali. Tudi svetovalna vloga obeh ustanov je tako dobila dodatno 

vrednost, saj odslej enotno nastopata ter enotno svetujeta uporabnikom in poročevalcem 

teh podatkov. 

149


5 ZAKLJUČEK 

S podpisom Dogovora o racionalizaciji zbiranja podatkov na področju statistike 

okolja sta Statistični urad RS in Agencija RS za okolje naredila bistven korak 

k zmanjševanju obremenjevanja poročevalskih enot. Z natančno delitvijo dela 

pri izvedbi raziskovanj ter z določitvijo postopkov kaj, kdaj in kako se je poenostavila 

izmenjava administrativnih podatkov med ustanovama, znižali so se 

stroški njihovega pridobivanja in obdelave, olajšalo se je delo že tako preobremenjenih 

poročevalskih enot in, seveda, poenotili so se statistični podatki na 

področju statistik okolja, s katerimi se država Slovenija predstavlja doma in na 

tujem. 

6 POVZETEK 

V obdobju pomanjkanja časa, predvsem pri poročevalskih enotah, in potrebe 

po krčenju stroškov je vsak napredek dobrodošel. Tako sta SURS in ARSO pred 

dobrimi petimi leti sledila tem trendom in poskusila vzpostaviti skupna raziskovanja 

na področju statistike odpadkov. S tem poenotenjem sta razbremenila 

poročevalske enote, znižala stroške izvedbe raziskovanj in predvsem poenotila 

rezultate oz. podatke, ki jih potrebujemo za nacionalno in mednarodno poročanje, 

povezano z okoljem. 

Na podlagi dosežkov s področja statistike odpadkov sta SURS in ARSO razširila 

sodelovanje še na druga področja, na primer na vode, zrak (izpusti v zrak), biotsko 

raznovrstnost in okoljske dajatve za varstvo okolja. V začetku leta 2007 sta 

tako podpisala Dogovor o racionalizaciji zbiranja in poenotenju podatkov na 

področju statistike okolja v Republiki Sloveniji, tako pa dokončno vzpostavila 

skupno sodelovanje. 

150

Dobre prakse v slovenski javni upravi 2009 - Ministrstvo za notranje ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?