Slovenski jezuiti februar 2009

40let 

Slovenski 

februar 2009 

XLIII - 1 (248) 

J E Z U I T I

Slovenski jezuiti 

XLIII - 1 (248) 

februar 

2009 

Vsebina 

2 Svežina 

3 Prijateljem 

APOSTOLAT MOLITVE 

5 Marec - april 2009 

PLAMENI 35. GK 

6 »Z novim pogumom in gorečnostjo« 

7 Pod zastavo križa 

40 LET SLOVENSKE PROVINCE DRUŽBE JEZUSOVE 

11 Obdobje priprave 1963 – 1969 – Slovenski distrikt DJ 

13 Prvo desetletje 1969 – 1980 

17 “Gor, gor!” - s Tonetom Gričnikom 

23 Iz župnikove beležnice 

MISIJONI 

24 Pisemska kronika p. Jožeta Grošlja 

27 Oglasil se je p. Janez Mihelčič 

POKOJNI 

28 + Ivana Rupnik (1914 – 2009) 

30 ANEKDOTE 

“Iz tistih dni” 

1


jezuiti 

SVEŽINA 

Najina srečanja, Gospod, 

še niso brez barv, 

a barve so medle 

kot soj platan 

in streh v jutru, 

ki prodira 

v staro sobano 

skoz motno 

steklo. 

Kdaj bova spet 

sedla 

med marjetice 

in se bo srce 

odprlo čistemu nebu, 

ostri belini 

češnjevih cvétov pod njim, 

svetlorumenemu letu 

metuljev 

v mladem zraku 

Vladimir Truhlar 

(V dnevih šumi Ocean) 

2



Dra ga bralka, 

spostovani bralec! 

Le to 2009 je za nas, slo ven - 

ske jezuite, posebno. Obhaja 

mo na mreč 40 let, od kar 

de lu je mo kot sa mo stoj na 

eno ta. Dol ga sto let ja je bi lo 

slovensko ozemlje vključeno 

v avstrijsko provinco, od začetka 

20. stoletja v hrvaško in 

- kot rečeno - štiri desetletja 

smo sa mo stoj na slo ven ska 

provinca. To odločitev je nare 

ko va lo na ra šča jo če šte vi lo 

slovenskih jezuitov, pa tudi iskanje 

možnosti, kako bi dali 

močnejši pečat Družbe v Sloveniji. 

Ob tej ob let ni ci se že li mo 

ozre ti na zaj, saj je do bro 

ohranjati in negovati zgodovin 

ski spo min. Le ta ko bo mo 

globlje začutili svojo identiteto 

in prepoznali pot naprej. 

Potrebno se je ustaviti, saj 

nam Go spod po do god kih, 

vzpo nih in pad cih, uspe hih in 

neuspehih, po dani milosti in 

našem upiranju, gotovo hoče 

po ve da ti, kdo smo mi in kdo 

je On, ter nam raz ode ti, kaj 

že li za nas in po nas. 

Po gled na na ših 40 let bo mo 

pripravili tudi v posebni publikaciji 

ali knjigi, ki jo nameravamo 

izdati ob tem jubileju. 

Višek praznovanja bo jeseni, 

ko nas bo obis kal ge ne ral ni 

PRIJATELJEM 

3



pred stoj nik iz Ri ma, p. Adol fo Ni - 

co lás. Po tr dil je že da tum obis ka 

in vam ga lah ko za u pam: 7. in 8. 

no vem bra 2009. V pis mu je za pi - 

sal, da je ve sel, ker mo re pri ti na 

obisk in bo ra de vo lje pre ži vel tre - 

nutek hvaležnosti in povezanosti v 

Gospodu z nami. Čeprav program 

obis ka še ni do lo čen, je p. ge ne ral 

že iz ra zil že ljo, da bi po znal po - 

sebno izkušnjo in izzive, s katerimi 

se sooča poslanstvo in jezuitska 

identiteta v Sloveniji. Torej ne želi 

bi ti le vljud nost ni obisk, am pak 

vsebinski - kot pravo srečanje. 

Va bim vas, dra ge bral ke, spo što - 

va ni bral ci, da nas na tej po ti 

sprem lja te. V tej šte vil ki re vi je Slo - 

venski jezuiti je že podanih nekaj 

spominjanj na pretekla desetletja, 

ka ko je šla na ša pot. Mor da bos te 

poprošeni tudi vi za kakšen odmev. 

Ko nec kon cev: ne kaj je, kar 

mi jezuiti mislimo o samih sebi, 

dru go pa, ka ko nas vi di te in do živ - 

p. Adolfo Nicolás 

lja te od "zu naj". Vaš od mev po tre - 

bujemo, saj je le tako slika celotna 

in resnična. 

p. Milan Bizant, provincial 

Urednikov pripis: pridružujemo se provincialovemu 

vabilu, da nam pišete. Veseli bomo vsakega vašega 

odmeva. Prav tako se iskreno zahvaljujemo za vsak 

de nar ni pri spe vek ob no vem le tu za iz da ja nje in raz - 

pošiljanje našega lista. Bog povrni! 

4

marec 

Splošni: 

................................................... 

Dostojanstvo 

žensk 

Da bi vsi narodi sveta bolj cenili in 

pravilno vrednotili vlogo žensk. 

Misijonski: 

................................................... 

Edinost Cerkve 

na Kitajskem 

Da bi se škofje, duhovniki, posve - 

čene osebe in laiki v Katoliški 

Cerkvi v Ljudski republiki Kitajski 

v skladu s pismom, ki jim ga je 

namenil papež Benedikt XVI., 

trudili, da bi bili znamenje in 

orodje edinosti, občestva in miru. 

Slovenski: 

................................................... 

Post nas 

usposablja za 

izpolnjevanje 

Božje volje 

Da bi se zavedali, da namen 

posta ni odpovedovati se, marveč 

usposobiti se za sprejem in izpolnjevanje 

Božje volje. 

april 

Splošni: 

................................................... 

Kmetovalci in 

lakota v svetu 

Da bi Gospod blagoslovil delo 

kmetovalcev z obilno letino in da 

bi prebudil v bogatejših narodih 

čut za problem lakote v svetu. 

Misijonski: 

................................................... 

Kristjani, 

znamenje upanja 

za revne 

Da bi kristjani, ki delujejo na 

področjih, kjer so življenjske raz - 

mere revnih, slabotnih ter žensk 

in otrok najbolj tragične, kot po - 

gumni pričevalci evangelija, solidarnosti 

in ljubezni bili znamenje 

upanja. 

Slovenski: 

................................................... 

Odločitev za 

duhovni poklic je 

ponudba za 

sodelovanje pri 

odrešenju sveta 

Da bi se zavedali, da odločitev za 

duhovni poklic ni predvsem od - 

poved svetu, marveč je ponudba 

Kristusu, da bi nas uporabil za 

sodelavce pri odrešenju sveta. 



APOS TO LAT MO LIT VE 

5



1. odlok: 

»Z novim pogumom 

in gorečnostjo« 

Družba Jezusova odgovarja na poziv papeža 

Benedikta XVI. 

PLAMENI 35. GK 

Ci ta ti iz do ku men ta (brez opomb) 

5. Usmerite svoj pogled v prihodnost, "da boste lahko odgovorili na 

pričakovanja, ki jih Cerkev goji do vas". 

6. S tako pomenljivimi besedami nas je sveti oče odločno postavil pred 

pri hod nost na še ga po slan stva, po slan stva, iz ra že ne ga z vso jas nost jo 

in odločnostjo: obramba in oznanjevanje vere, ki nas vodi v odkrivanje 

no vih ob zo rij in nas bo pri pe lja lo do no vih so ci al nih, kul tur nih in ver - 

skih me ja. 

Slu že nje ve ri in de lo za pra vi čnost mo ra ta osta ti po ve za na. Pa pež Be - 

ne dikt XVI. nas je spo mnil, da ima ne pra vi čnost, ki po vzro ča rev šči no, 

"strukturalne vzroke", proti katerim se je treba boriti, in da ta naloga izvira 

že iz same vere: "prednostna odločitev za uboge je vsebovana v 

kri sto loš ki ve ri v Bo ga, ki je za ra di nas pos tal ubog, da bi mi obo ga te - 

li po nje go vem uboš tvu (prim. 2 Kor 8,9)". 

Ko nas pa pež po ši lja v "ge o graf ske in du hov ne kra je, ki jih dru gi ne do - 

se že jo ali se jim zdi jo tež ko do se glji vi," nam da je na lo go, naj bo mo po 

naj bolj ši tra di ci ji Druž be, v vseh nje nih raz lič nih služ bah "mos to vi raz - 

umevanja in dialoga". 

7. Ta ko lah ko bo lje raz ume mo, za kaj pa pež v svo jem pis mu in go vo ru 

tako poudarja, da "delo Cerkve za evangelizacijo močno računa na 

odgovornost Družbe za formacijo na področju teologije, duhovnosti 

in po slan stva" . V do bi kom plek snih druž be nih, kul tur nih in ver skih iz - 

zivov nas papež prosi, naj zvesto pomagamo Cerkvi. Ta zvestoba zahte 

va, da se po sve ti mo res ne mu in po glob lje ne mu raz is ko val ne mu de - 

lu na področju teologije in dialoga s sodobnim svetom, kulturami in 

ver stvi. To, kar Cer kev pri ča ku je od nas, je is kre no so de lo va nje pri is - 

6



ka nju po pol ne res ni ce, h ka te ri nas vo di Duh, v po pol nem so glas ju z ve ro in cer - 

kvenim naukom. 

9. Pet in tri de se ta ge ne ral na kon gre ga ci ja za to po zi va vse je zu i te k sr čnos ti in takš - 

ni ve li ko duš nos ti, ka kr šna je v sre di šču na še ga po kli ca: "pod za sta vo kri ža bo je - 

va ti se za Bo ga …, ter slu ži ti edi no Gos po du in Cer kvi, nje go vi ne ves ti, pod rim - 

skim ško fom, Kri stu so vim na mest ni kom na zem lji". 

13. Poslanstvo oznanjevanja na današnjih novih mejnih področjih zahteva, da 

ved no ob nav lja mo tu di za ko re ni nje nost v sa mem sr cu Cer kve. Ta na pe tost, zna - 

čilna za ignacijansko karizmo, nam bo pomagala najti poti resnične ustvarjalne 

zvestobe. 

Pod 

zastavo 

križa 

Be se di lo usta nov ne li sti ne Druž be Je - 

zusove, ki ga je Ignacij Lojolski leta 

1540 pred lo žil pa pe žu Pa vlu III. v 

odob ri tev (in ga je ta odob ril ), se za če - 

nja z be se da mi: "Kdor ko li se ho če pod 

za sta vo kri ža bo je va ti za Bo ga v na ši 

Druž bi … naj si vtis ne v sr ce …" 

Ko sem prebiral odloke 35. generalne 

kon gre ga ci je (2008), sem že kar na za - 

četku naletel na pravkar navedene bese 

de (1. od lok štev. 9). Na go vo ri le so 

me, kot ni ko li po prej, če prav sem jih pr - 

vič slišal že v noviciatu, pozneje pa nič 

ko li ko krat. Zaz de le so se mi vred ne 

globljega razmišljanja. Razmišljanje mi 

je svetovalo, naj ga zapišem, zapis pa 

me je spod bu dil, naj ga poš ljem ured ni - 

ku Slovenskih jezuitov. Morda se mu 

bo zdelo vredno objaviti ga. Tako sva, 

dra gi bra lec, se daj sku paj. 

7



Bojevati se 

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi 

pri tem ge slu pod to čko 1. "Ude le ži ti se 

oboroženega spopada", pod točko 2. pa 

"zelo si prizadevati za kaj". Mladi Ignacij 

je bil vo jaš ki po velj nik. Kot Špa nec je bil 

v spo pa du s Fran co zi tež ko ra njen. Me - 

seci in meseci poležavanja v bolniški sobi 

so mu dali priložnost poglobljenega 

po gle da v last no no tra njost. Bolj in bolj je 

pri ha jal do spo zna nja, da je člo vek 

ustvar jen za kaj vi šje ga, kot da se na boj - 

nem po lju spo pa da z ne kom, ki je dru ga - 

čen. V se bi je za znal dru ga čen boj; boj 

med dob rim in zlom, v ka te rem mo ra do - 

bro zma ga ti. Pa ne z orož jem, mar več z 

moč jo du ha in z Bož jo po moč jo. 

Ko je ozdra vel, se je od pra vil na bož jo 

pot. Tam je ob temeljiti spovedi odložil 

vse zlo in gr do, kar se ga je na bra lo v du - 

ši, ter za čel raz miš lja ti, ka ko bi čim bolj 

učinkovito premagoval zlo v sebi in, da 

bi znal sve to va ti vsem, ki ima jo ena ko 

željo. To so bili zasevki poznejše knjižice 

Duhovnih vaj in ustanovitve redovne 

skupnosti, ki je dobila ime Družba Jezusova 

(jezuiti). 

Bojna taktika 

V priročniku Duhovne vaje Ignacij razkri 

va svo jo tak ti ko du hov ne ga bo ja. 

Udeleženca nagovarja, naj sklene, da se 

bo bo ril zo per last no čut nost in zo per 

svojo meseno in posvetno ljubezen … in 

da želi posnemati Kristusa v prenašanju 

vseh krivic in vsakega sramotenja ter 

vsakega stvarnega in duhovnega uboštva 

(Dv 97-98). Za ta du hov ni boj se člo - 

vek toliko bolj usposobi, kolikor bolj se 

osvo bo di sa mo ljub ja, sa mo vo lje in ko - 

ris to ljub ja (Dv 189). 

Družba je v skoraj petstoletni zgodovini 

izdala mnogo dokumentov, dekretov in 

navodil , kako naj se njeni člani bojujejo 

za Bo ga. V no be ni od teh li stin ni sle du o 

uporabi kakršnega koli snovnega orožja. 

Družbino orožje je bilo in je oznanjevanje 

evangelija, molitev, vera, upanje, ljubezen, 

zavzemanje za resnico, pravico in 

dobroto, dober zgled, služba bližnjemu, 

potrpljenje, premagovanje lastne sebičnosti, 

posnemanje krotkega in ponižnega 

Jezusa, ki je boja željnemu apostolu Petru 

zapovedal: "Spravi meč na njegovo mesto" 

(Mt 26,52). 

Iz teh dejstev in iz večstoletnega obstoja 

Druž be je očit no, da gre pri je zu it skem 

bojevanju za duhovni boj. Jezuiti so prepo 

to va li mno ge de že le in ozna nja li 

evangelij neštetim ljudstvom, a se nikoli 

8

september 

2008 

nikjer niso posluževali orožja. Družba 

ima na ti so če si nov, ki so bi li na raz nih 

koncih sveta zaradi zvestobe Kristusu na 

najrazličnejše načine umorjeni, a sami 

niso nad nikomer dvigovali meča. Njihovo 

orož je je bi lo v eni ro ki križ, v dru gi 

evangelij, v srcu pa ljubezen. 

Bojevati se za Boga. 

Da gre Ig na ci ju za res za Bo ga in edi no 

za Boga, izraža njegovo znano geslo 

"Vse v več jo Bož jo čast." Be se da VSE 

po ve: kjer je vse za Bo ga, tam ni ni če sar 

za ko ga dru ge ga. Iz raz VEČ JO nas 

spodbuja, naj nikoli ne rečemo: dovolj 

mi je vsega, marveč naj nezaustavljivo 

hi ti mo na prej in se ne ut rud no ste gu je - 

mo za tem, kar je vi šje. Do miš ljav bi bil, 

če bi tr dil, da s(m)o vsi je zu i ti res takš ni, 

a navedeno Ignacijevo geslo nikogar ne 

pusti v mirovanju. 

Pod zastavo križa 

Za sta va je kos bla ga, v ka te re ga je vši to 

ali vtisnjeno prepoznavno znamenje drža 

ve, vla dar ja ali skup nos ti, ki si je to za - 

sta vo vze lo za svoj sim bol. Bi ti pod či ga - 

vo zastavo pomeni priznavati, komu pripa 

daš - in če je čas voj ske - da ti ve de ti, 

za ko ga ali za kaj se bo riš. 

Bo je va ti se pod za sta vo kri ža po me ni 

bojevati se za Kristusovo zmago. Križ je 

na mreč Kri stu so vo raz po znav no zna - 

me nje. Do pus til je, da je bil pri bit na križ 

in na njem je umrl. Pred tem je pre tr pel 

telesne muke bičanja, kronanja s trnjem, 

no še nje kri ža in dru ge. Na se je vzel tu - 

di vsa kovrst ne du šev ne mu ke: kri vič no 

ob sod bo, zavr že nost, za pu šče nost, iz - 

po stav lje nost jav ne mu pre zi ru, ob ču tek, 

da je bi lo ne us peš no vse nje go vo pri za - 

de va nje v do bro lju di. "Če prav je bil 

enak Bo gu, je bil po zu na njos ti ka kor 

člo vek, sam se be je po ni žal in pos tal po - 

ko ren do smr ti na kri žu", na va ja o njem 

apostol Pavel v Pismu Filipljanom (2,6- 

8). Te mu pa ta koj do da ja, da ga je za to 

"Bog po vi šal in mu dal ime, ki je čez vsa 

ime na". Bo je va ti se pod za sta vo kri ža 

pomeni vtisniti si v srce opisano Kristuso 

vo ži vljenj sko pot in jo vze ti na se. Ali 

vsaj go ji ti raz po lo že nje, da jo vza meš. 

Ka ko vse to ve lja za nas 

V le tih 1945 do 1960 je bi lo 18 (od 41) 

slovenskih jezuitov obsojenih na zaporne 

kaz ni, seš te vek ča sa, ko jim je bi la od - 

vze ta svo bo da, pa zna ša 52 let in 4 me - 

se ce. V Ljub lja ni so os ta li brez cer kve in 

hiše. Polovico članov skupnosti so komunisti 

vtaknili v zapore, polovico pa 

nasilno preselili na zapuščeni in izropani 

nekdanji Valvazorjev grad Bogenšperk 

pri Litiji. Mariborske jezuite so Nemci 

pre gna li na Hr vaš ko. Ko so se po voj ni 

vrnili in od bombardiranja poškodovano 

hišo za silo obnovili, je oblast vrinila vanjo 

štiri družine, da so morali živeti skrajno 

utes nje no. Davč na upra va jim je 

predpisovala nerazumno visoke davke. 

Ker jih ni so mo gli pla če va ti, so jih po - 

gosto obiskovali rubežniki, novinarji pa 

so njihova imena kot izkoriščevalce in 

zapeljivce ljudstva vlačili po časopisih. 

Vse to s(m)o je ma li na se kot bo jev ni ki 

za Bo ga pod za sta vo kri ža. 

9



Opisani časi so mimo. Danes nas oblasti 

ne pre ga nja jo. Ču ti mo pa, da smo sku - 

paj s Cer kvi jo kot nje ni čla ni pod uda - 

rom medijske nenaklonjenosti, kar zna 

bi ti vča sih kar te žak križ. Tež ji križ da - 

našnjih časov pa je navidezna neuspešnost 

na še ga de la. "Za man sem se tru - 

dil", se je na ne kem mes tu za pi sa lo pre - 

ro ku Je re mi ju, ko je ugo tav ljal, da si nje - 

govi rojaki zatiskajo ušesa pred opomini, 

ki jim jih je naš te val, da bi spre me ni li 

življenje. Tudi nas danes spreletavajo 

občutki, da se zaman trudimo: zaman 

krščujemo, zaman birmamo, zaman poučujemo 

verouk, zaman pridigamo, molimo 

za duhovne poklice. Upada število 

nedeljnikov, cerkveno poročenih, obisko 

val cev ve rou ka, dru žin, kjer se še mo - 

li. Vse več je mla dih, štu den tov in iz - 

obražencev, ki se sprašujejo, čemu naj 

še obiskujejo nedeljsko mašo. Znižuje 

se število naročnikov (bralcev) verskega 

tiska: Družine, Ognjišča, Mavrice in drugih 

ob čil. Vse manj ver ni kov se ogla ša 

pri nas z že ljo, naj po nji ho vem na me nu 

mašujemo. Vprašujemo se, kam to vodi 

in kam bo pripeljalo. Marsikateremu duhov 

ni ku - tu di je zu i tu - si li na usta ome - 

njena Jeremijeva tožba, pa tudi Jezusov 

klic na kri žu: "Moj Bog, za kaj si me (nas) 

zapustil" 

Zakaj še vztrajamo 

Če je zgoraj našteto resnično, zakaj 

sploh še vztra ja mo v tem "ne us peš nem" 

bo je va nju Kaj nas zadr žu je, da ga ne 

opustimo in si poiščemo zaposlitev, v 

ka te ri bo mo dru ga če upo šte va ni, pla ča - 

ni pa po učin ku Za kaj 

Za to, ker se za boj pod za sta vo kri ža nis - 

mo odločili z namenom, da postanemo 

slav ni, uspeš ni in ve li ki v očeh lju di. Od - 

lo či li smo se, ker nam no ben člo vek, no - 

be na služ ba, no be no pod jet je in no be - 

na usta no va nam ne bi mo gla da ti te ga, 

kar nam je dal in nam še ved no da je Je - 

zus. Iz lju bez ni do nas se je uč lo ve čil, 

pos tal naš brat, ter šel na križ, da bi nas 

od re šil. Vi seč na kri žu je pri kril svo jo 

bož jo na ra vo, a ni bil pri tem nič manj 

Bož ji Sin. Da nes po skle pu svo je Pre vid - 

nosti prikriva svojo božjo naravo pred 

na mi in pred sve tom, a ni za to nič manj 

Bož ji Sin (ne po za bi mo, da mu je na me - 

nje no ime, ki je nad vse mi ime ni). Ve ru - 

je mo vanj, lju bi mo ga, hva lež ni smo mu, 

želimo mu biti podobni in pridruženi. 

Na raz po la go se mu da je mo v Cer kvi, 

kjer na skrivnosten način nadaljuje in 

uresničuje svoj odrešilni načrt. Njegovi 

želimo biti ne le v slavnostni povorki 

cvetne nedelje po jeruzalemskih ulicah, 

marveč tudi v zavrženosti in polomu velikega 

petka na Kalvariji. Napovedal je, 

da bo mo na sve tu ime li stis ko, a nas 

obe nem spod bu dil, naj se ne bo ji mo, 

ker je on moč nej ši od sve ta. Tru di mo se 

lju bi ti ga s sr cem, ki ne vpra šu je po pla - 

čilu: naše plačilo je veselje ob zavesti, 

da nas ho če ime ti za svo je služab ni ke, 

še več: prijatelje. 

Ig na cij je iz te ga ži vel. V ta na men je 

usta no vil Druž bo, ki ji je dal ime Je zu so - 

va. Šti ri sto let ja in pol ši ri nje go vo sla vo 

in se bo ju je zanj - pod za sta vo kri ža. 

 

p. Franc Ce rar 

10



40 let 

slovenske province 

Družbe Jezusove* 

Ob dob je pri pra ve 1963 - 1969 - Slo ven ski dis trikt DJ 

Pripravil Franc Kejžar 

1962 - 1965 Drugi vatikanski cerkveni zbor 

1958 - 1963 papež Janez XXIII. 

1964 - 1978 pa pež Pa vel VI. 

1965 - 1966 31. ge ne ral na kon gre ga ci ja DJ v Ri mu; od Slo ven - 

cev nav zoč p. Ja nez Ko zelj 

1965 - 1983 p. Ped ro Ar ru pe ge ne ral DJ 

JUBILEJ 

12. - 13. ju ni ja 1968 obisk p. ge ne ra la Ar ru pe ja v Slo ve ni ji (Ma ri - 

bor, Ljub lja na). Pr vi tak obisk sploh. 

P. Ar ru pe v Ma ri bo ru: "Ko sem se vo zil iz Za gre ba, sem mo gel vi - 

deti lepoto vaše domovine, ki ponazarja, simbolizira lepoto duše 

slo ven ske ga ljud stva. To le po to gle dam tu di v otro kih, ki so me po - 

zdravili." 

P. Mi ha Žu žek v po zdrav nem na go vo ru: "Mis li mo, da nam je Pre - 

vidnost tudi danes naložila neko vlogo povezovanja. Kot najbolj 

za ho den in Ri mu naj bliž ji del Slo van ske asis ten ce ču ti mo dolž - 

nost, da prenašamo in medsebojno posredujemo bogastva, ki jih 

imata krščanski zahod in vzhod." 

"Tu di v Drav ljah je vi del 'li li pu tan sko žup ni šče', a je imel ra dost, da 

je blagoslovil temeljni kamen za novo župnišče. Po tem veselem 

ob re du smo se od pe lja li pro ti sre di ni mes ta. Naj prej smo za vi li mi - 

mo cer kve sv. Jo že fa, da p. ge ne ral vi di vsaj od zu naj na šo cer kev, 

re zi den co in dom du hov nih vaj. Vse to je pri šlo le ta 1949 v dr žav - 

no last. Na to smo se pe lja li sko zi pre dor pod gra dom mi mo ne - 

kdanje jezuitske cerkve sv. Jakoba." Slovenski jezuiti 

* Pre gled ne pred po stav lja, da je po poln. Mož no ga je do pol ni ti, tu di s stra ni bral cev. 

11



"Moj pred hod nik preč. o. Ja nez Krst nik Jans sens je za ra di kra jev nih in ča sov - 

nih po treb s pis mom 'De mul tum iu vat' z dne 25.12.1962 usta no vil hr vaš ko 

pro vin co in hkra ti v nje nih me jah vzpo sta vil slo ven ski dis trikt. Ta dis trikt naj bi 

se sča so ma raz vil v ne od vis no eno to Druž be, ka kor bi pač do vo lje va le ali na - 

re ko va le oko li šči ne. Ta ko se je Druž bi nim čla nom slo ven ske na rod nos ti do de - 

lilo področje apostolata v mejah lastnega naroda." 

P. Pedro Arrupe, Odlok o ustanovitvi neodvisne slovenske viceprovince DJ, 

Rim, 31. ju li ja 1969 

"Kaj bomo ugotovili 

Najprej, da je bila ustanovitev distrikta potrebna. Pokazalo se je, da dela v Sloveniji 

ni mogoče usmerjati iz centra, ki ni v Sloveniji… 

Usta no vi tev je bi la tu di ko rist na. Za sam ra zvoj je zu i tov v Slo ve ni ji, ki so v pe - 

tih le tih po ras li od 72 čla nov na 88. In to kljub te mu, da je v za čet ku smrt moč - 

no red či la na še vrs te. Zlas ti je raz ve se ljiv po rast šte vi la na ših sho las ti kov: od 

7 na 27. 

Vsaj de lo ma je bi lo ure je no tu di vpra ša nje na ših pos to jank. Sme li smo za pus - 

ti ti ne u god no pos to jan ko na Bo gen šper ku in ne ka te re žup ni je, ki za na še de - 

lo niso bile primerne. Prevzeli smo nove župnije v Mariboru in Borovnici." 

P. Miha Žužek, Ob peti obletnici našega distrikta,1968 (SJ) 

"Ni dvoma, da se moramo za današnji uspeh zahvaliti v veliki, morda največji 

me ri do se da nje mu su pe ri or ju slo ven ske ga dis trik ta p. Mi hae lu Žuž ku… Za - 

hva la gre tu di na šim ško fom, ki so ime li to li ko raz ume va nja za na še de lo in 

naš razvoj in nas podpirali. Slovenskim jezuitom so dali štiri nova oporišča, 

dve rezidenci in dve župniji." 

P. Pavel Berden, Beseda novega p. provinciala, 1969 

12 

Grad Bogenšperk 

(Slava vojvodine Krajnske)



Prvo desetletje 1969 – 1980 

1969 - 1975 pro vin ci al p. Pa vel Ber den, so cij p. Franc Ce rar 

Sedež provincialata: Maribor, Ljubljanska 13 

1975 - 1981 provincial p. Marijan Šef, socij p. Radogost Grafenauer 

Sedež provincialata: Ljubljana-Dravlje, Vodnikova 279 

1975 32. generalna kongregacija DJ v Rimu, slovenski delegat p. Pavel 

Ber den, provincial 

1974 - 1976 v Drav ljah sta nu je in kul tur no-te o loš ko de lu je p. Vla di mir Truh - 

lar (+ 1977) 

1978 huda prometna nesreča pri Brezovici, v kateri zgubi življenje 

p. Fran ce Ko vač 

1978 - 2005 pa pež Ja nez Pa vel II., pred njim kra tek čas Ja nez Pa vel I. 

Ljubljanska 13, Maribor, 1969 

13



"P. provincial je povedal, da ima nova slovenska viceprovinca ob ustanovitvi 

88 čla nov, od ka te rih je 40 pa trov, 27 sho las ti kov in 21 bra tov. Če prav je mor - 

da naj manjša pro vin ca DJ na sve tu, se pa po na ša s tem, da ima v mi si jo nih in 

v cen tral nih usta no vah Cer kve več čla nov kot do ma. Do ma nas je 42, po sve - 

tu pa 46. Ra zen teh, ki so čla ni slo ven ske vi ce pro vin ce, je še po sve tu v raz - 

nih dr ža vah oko li 30 slo ven skih je zu i tov, mor da ce lo kak šen več, ki ga še nis - 

mo od kri li. Ta ko nas je vseh slo ven skih čla nov DJ oko li 120." 

Beseda novega provinciala, 1969 

"Pri pra va na 32. GK je za nas po me ni la ze lo ve li ko bre me, pa pir ja, okrož nic, 

vprašalnikov itd., za kar smo bili premalo razgledani. Doma smo držali pet 

žup nij, jih iz gra je va li in tri po la go ma od da li ško fi jam. Ime li smo mno go ljud - 

skih mi si jo nov, ki so do bro uspe va li. Ved no več je bi lo du hov nih vaj. Gra di li 

smo hiše, materialno bazo našega dela. Šolali smo mlade v Rimu, Frankfurtu 

in Dub li nu. Ker smo bi li kot no vou sta nov lje na pro vin ca brez po prej šnje iz kuš - 

nje, marsikaj ni bilo popolno." 

Raz go vor s p. Pa vlom Ber de nom, 1980 (SJ) 

"V duhovnih vajah smo se začeli vračati k izvirnim načinom sv. Ignacija." 

P. Ma ri jan Šef, 1981 

"Slovenska viceprovinca DJ in še prej samostojni distrikt sta preživela v svoji 

začetni zgodovini nekaj težkih 'otroških bolezni' in posledice bomo še nekaj 

časa čutili. Če hočemo v prihodnje zaživeti bolj 'zdravo' Družbino življenje, 

si moramo z večjo osebno in skupno zavzetostjo prizadevati, da bi razumeli, 

sprejeli in uresničili odloke obeh zadnjih GK." 

P. Marijan Šef, Predgovor k zapozneli izdaji odlokov 31. GK v slovenščini, 31. 

ma ja 1981 (15 let po 31. GK) 

Sv. Ignacij na Pohorju 

14



Leto Patri Sholastiki Bratje Vsi 

1970 

1975 

1980 

Slo: 24 

Izven: 14 

38 

Slo: 30 

Izven: 14 

44 

Slo: 25 

Izven: 19 

44 

5 

21 

26 

15 

6 

21 

5 

3 

8 

14 

6 

20 

12 

4 

16 

11 

3 

14 

43 

41 

84 

57 

24 

81 

41 

25 

66 

Slovenija Misijoni V drugih provincah 

Noviciat: 1963 - 1971 Mb. 

1971 - 1974 Lj-Dr. 

1974 - 1982 Bor. 

Sho las ti kat: 1974 - Lj-Dr. 

Borovnica, rez./žup./nov. 

1963 - 1984 

Ma ri bor- Sr ce Jez. od 1932 

malo semenišče: 1968 - 1982 

noviciat, rezidenca 

Ma ri bor- Sv. Magd. od 1963 

rezidenca/župnija 

Maribor-Brezje 1949 - 1976 

župnija, 1972 novo župn. 

Maribor-Pobrežje 1972 - 74 

Ljubljana-Dravlje od 1961 

Rez./žup./nov./sholast. 

1971 novo župnišče 

Lu ci ja, žup. 1976 - 1979 

p. Franc Svolj šak 

V tem ča su smo pri šli do 

hiš pri Ignaciju na Pohorju 

in v Ti s nem - Dalmacija. 

Leta 1975 

Indija 5 

P. Jože Cukale 

P. Ja nez Ehri lch 

P. Stanko Poderžaj 

Br. Ja nez Udovč 

Br. Leopold Vidmar 

Japonska 2 

P. Vladimir Kos 

S. Janez Mihelčič 

Zambija 8 

P. Jo že Ko kalj 

P. Ja nez Mla kar 

P. Stan ko Roz man 

P. Ra do van Ru dež 

P. Lovro Tomažin 

S. Jo že Gro šelj 

S. Janez Mujdrica 

Br. Jo že Rov tar 

Leta 1975 

Rim 8 

Gregoriana 2 (profesorja) 

Bellarmino 2 (pp. študenta) 

Al Gèsu 2 (sholastika) 

Rus si cum 4 (2 pat ra, 2 bra ta) 

Argentina 1 

1 pa ter 

Av stri ja 1 

1 pa ter 

Kanada 1 

1 sholastik 

Hrvaška 6 

Beograd: 1 pater 

Dubrovnik: 1 pater 

Za greb: 2. pp. prof, 2 bra ta 

Nemčija 3 

2 pat ra, 1 sho las tik 

15



Slovenija 1969 – 1980 

Župnijsko delo in pastoralna pomoč 

Ljudski misijoni 

Duhovne vaje 

Začetek izvirnega ignacijanskega načina dajanja duhovnih vaj, uvajanja v 

meditacijo (Rob lek, Bratina) 

Sodelovanje v škofijskih pastoralnih telesih 

Študentska in mladinska pastorala (Žužek, Vider, Podobnik) 

Začetek Kresa (Rupnik) 

Začetek teološkega tečaja za študente in izobražence (1967, Žužek) 

Intelektualno kulturno-teološko delovanje in pisanje p. Truhlarja - "Doživljanje 

absolutnega v slovenskem leposlovju", 1977 (izdana posmrtno) 

Zakonska pastorala - začetek priprav na zakon (Vider, Žužek) 

Duhovnik delavec (Kranjc) 

Mediji - tiskani: 

- za čet ki iz da ja nja tis ko vin in knjig, kar se je kas ne je raz vi lo v izd. de jav nost 

Ž.u. Lj-Drav lje - 

- za če lo se je v Ma ri bo ru 1959 s po droč ja ver ske vzgo je, druž. past., šmar - 

nice (Žužek, Vider) 

- 1967 v Mariboru začnejo izhajati Slovenski jezuiti 

- 1976 začnejo izhajati Sporočila slovenske viceprovince DJ 

Nastajajo duhovna središča, domovi duh. vaj, začetki zbiranja mladih (Stična…) 

V provinci: frankfurtska kriza med slov. sholastiki 

("Bo lan sem, glo bo ko bo lan/pa ne od je ti ke, od ra ka,/ne od hra ne ali zra ka,/od 

svo jih bra tov sem bo lan!" p. Pa vel Ber den, Bo lan sem…) 

Pr va kri za po kli cev 1975 - 1980 (no vi ci at ves ta čas sko raj pra zen, le 2 no vin ca) 

16



"GOR, GOR!" 

- s Tonetom Gričnikom 

Pogovor 

Dovolite mi, dragi bralci, da tvegam nasled 

nje mne nje, ki je v ve li ki me ri tu di 

razlog tega pogovora: Anton Gričnik, 

nekdaj jezuitski bogoslovec, sedaj svobod 

ni umet nik, ima v svo jih knji gah in 

spisih tako širok pogled na življenje in 

svet, v ka te re ga je sko raj vse vklju če no, 

ozna ču je pa ga ve ra v oseb ne ga, res nič - 

ne ga Bo ga v sre di šču, da ima za ra di te 

svo je vi zi je, ki jo je ube se dil v šte vil nih 

knjigah in spisih, dober, vzpodbuden, 

optimističen in ljudem različnih prepričanj 

sprejemljiv odgovor na mnoge življenjske 

probleme, pravo ceno njegovemu 

pi sa nju bo pa da la pri hod nost, ko 

bo tudi kulturna javnost v celoti sprejela 

in ovrednotila njegova dela. 

Dra gi To ne, to je en raz log naj ine ga 

po go vo ra; dru gi pa je v dej stvu, da si 

bil v mla dos ti pri je zu i tih, po tem si iz 

oseb nih raz lo gov za pus til naš red, 

vses ko zi pa si os tal z na mi po ve zan in 

ko letos obhajamo 40-letnico slovenske 

province Družbe Jezusove, sem izbral 

te be kot lai ka, ki nas do bro po - 

zna, za prvega sogovornika. Prosim te 

to rej, da se na šim bral cem krat ko 

pred sta viš. 

Spo što va ni bral ci li sta Slo ven ski je zu i ti! 

Naj prej hva la Te bi, pri ja telj p. Franc, za 

vabilo na pogovor. Veseli me, da med 

nami vlada takšno odprto, svobodno, 

demokratično vzdušje, brez jeze in zamer, 

da me je zu i ti še ved no ce ni jo, če - 

prav vem, da sem ne ka te rim s svo jim, 

tudi zame bolečim odhodom, povzročil 

bo le či no. Res pa je tu di, da je zu i te 

tu di sam vi so ko spo štu jem, saj so mi s 

svo jim ogro mnim in te lek tu al nim, pe da - 

goškim in duhovnim potencialom veliko 

da li. Ka kor imam se ve da rad tu di se - 

17



daj žal že po koj ne star še, ki so me po 

vo lji Stvar ni ka pred dob ri mi šest de se ti - 

mi leti na kmečki domačiji v Planini na 

Pohorju priklicali v življenje in me skupaj 

še s tremi preživelimi brati lepo 

vzgajali. Zaradi vzgoje in zgleda imam 

rad tu di uči te lje v os nov ni šo li, du hov ni - 

ke v do ma či žup ni ji sv. Ku ni gun de, pro - 

fesorje in predavatelje v Ljubljani, kjer 

sem - po gim na zi ji v Dub rov ni ku in Za - 

gre bu, no vi ci a tu v Ma ri bo ru ter dve let - 

nem kur zu fi lo zo fi je v Za gre bu - po od - 

ho du ob de lu v Ljub ljan ski ban ki opra - 

vil bančni izpitni enajstorček, s petimi 

sprejemnimi izpiti poskusil vpis na Fakulteto 

za sociologijo, politične vede in 

novinarstvo ter naposled končal prvo 

stop njo slo ven šči ne in dru go stop njo 

nemščine na Filozofski fakulteti. 

Ko sem bil kot no vi nec v le tih 1973 - 

1975 pri vo ja kih, si bil ti še je zu it ski 

sholastik - bogoslovec v Dravljah v 

Ljubljani. Od takrat se spominjam pisma, 

ki si mi ga na pi sal in po slal v Bi to - 

lo: se dem gos to tip ka nih stra ni. Opi - 

sal si vse, kar se do ga ja v Drav ljah, 

vmes pa vple tal še svo ja raz miš lja nja. 

Skrat ka, pra vi bal zam za vo ja ka. ki ga 

vse za ni ma, ka ko je do ma. To pis mo 

se mi zdi kot po do ba tvo je ga pi sa nja 

in objavljanja: tako rekoč vse zajameš, 

nič ni za te ne za ni mi vo, vse je del ži - 

vljenja, zato pa tudi toliko napišeš, 

tvo je knji ge so ob sež ne in če smem ta - 

ko re či, ne mo re mo ti sle di ti. Tvoj se - 

danji poklic je svobodni umetnik, zakaj 

si za čel pi sa ti in še pi šeš 

Ve se li me, da sem Te, dra gi p. Franc, 

razveselil s tako dolgim pismom, vedel 

sem na mreč, kaj je vo ja šči na, saj sem jo 

tu di sam tri le ta pred tem od slu žil 18 

me se cev v Ki kin di … Res pa je tu di, da 

sem ved no rad pi sal. Že v os nov ni šo li, 

še zlasti pa na začetku gimnazije. Mama 

me je pr va poh va li la, ko sem ji bral 

svoje "umetnine". Sedaj žal že pokojni 

p. Svolj šak pa v no vi ci a tu nad mo jim 

pes njen jem ni bil pre več nav du šen. To - 

da po to ček je mo ral na dan, si cer bi me 

bilo menda zadušilo. Lahko rečem, da 

sem tudi kasneje veliko pisal iz notranje 

nu je. Pi sa nje je bi lo in je še za me ka tar - 

za, duševno čiščenje. Že dolgo nad 

mojo pisalno mizo piše: "Čistilnica misli". 

Mis lim ce lo, da sem se s pi sa njem 

re še val in re šil, se ve da ne brez bož je 

pomoči. 

Poglejva samo zadnje knjige, ki nosijo 

letnico izdaje 2008: Jurij Vodovnik III, 

Jaz hočem bit' fraj - Romansirana biografija 

oziroma pripovedi iz življenja 

pohorskega ljudskega pesnika - posled 

nje ga ev rop ske ga "tru ba dur ja", 

po jo če ga mež nar ja in tkal ca, v šti rih 

delih, s prologom in epilogom, 784 

stra ni; Vi jo li čas to upa nje - Po greb ni 

nagovori in spominski zapisi ter Narod 

opis ni do da tek, 360 stra ni; pes niš - 

ka zbir ka Gor, gor! - Re šil ni pes niš ki 

utrin ki z dav no pre ho je nih po ti, 194 

stra ni. Od kod ta ka erup tiv nost, pra vi 

vulkan besed Kdaj si začel objavljati 

in ka te ra so še dru ga tvo ja de la 

18



Na srečanju 

pevskih družin 

v cerkvi Matere 

božje na Brinjevi 

go ri nad Zre - 

čami (2008) 

Res je do se daj na pi sa nih več ti soč raz - 

ličnih pesmi (blizu petdeset je uglasbenih), 

več sto član kov in ne kaj več jih pri - 

spev kov za žup nij ske in kra je pis ne 

zbor ni ke ter oko li dvaj set knjig (vse ga 

sku paj bli zu 10.000 stra ni). Od kod ta - 

ka og nje niš kost - "erup tiv nost", kot pra - 

viš Mis lim, da se od go vor skri va pred - 

vsem v Sv. pis mu, re ci mo (Preg 16,3): 

"Pri po ro čaj Gos po du svo ja de la in tvo - 

ji na čr ti uspe jo!", ali (Jan 7,38): "Kdor 

ve ru je va me …, bo do iz nje go ve ga 

osrčja tek le re ke ži ve vo de." Mo je de lo 

se po gos to zač ne s po kle kom in se zve - 

čer z njim red no kon ča (v du hu Ta bo ra 

in Get se ma ni ja). Pa smo spet pri kle ni 

jezuitski vzgoji za poglobljenost, pa tudi 

pri dnost in dis ci pli ni ra nost, za tis ti je - 

zu it ski "ma gis" - več, v smi slu zna ne ga 

re ka: Po ma gaj si sam in Bog ti bo po - 

ma gal! Sem pa men da tu di po na ra vi 

tak šen, da rad pre mi kam svo je pr ste po 

ve li čast ni or gel ski kla vi a tu ri Bož je ga 

stvar stva - kot kak šen mi ni a tur ni p. Žu - 

žek, de Char din in sploh vsak je zu it in 

du hov nik in umet nik. Ob jav lja ti sem si - 

cer za čel že pri je zu i tih (če se prav spo - 

mi njam, je bil moj pr vi ses ta vek o po čit - 

niškem bivanju na Chatelardu pri Lyonu 

v Fran ci ji ob jav ljen prav v Slo ven skih je - 

zuitih davnega leta 1971), nadaljeval 

sem v Ljub ljan ski ban ki, Kme čkem gla - 

su, Ne delj skem dnev ni ku, Dru ži ni in 

drugih časopisih. Prva knjiga - pred natančno 

dvajsetimi leti - je bila posvečena 

zgo do vi ni mo je rojst ne žup ni je: ZA - 

PISI IN PRIČEVANJA SEJALCEV. Sledile 

so publikacije: župnijska kronika Keblja 

SON CA MI DAJ; zbir ka banč nih zgodb 

DE NAR - SVE TA VLA DAR; zbir ka po - 

horskih ljudskih pripovedi NOČ IMA 

SVO JO MOČ, Bog pa še več jo; dru - 

žabna igra SLOVENSKI PISATELJI; monografija 

JANEZ KOPRIVNIK IN NJE- 

GO VO "PO HOR JE"; zbir ka ha loš kih 

ljudskih pripovedi FARICE; SONETNI 

19



VE NEC v čast ško fu An to nu M. Slom - 

šku ob proglasitvi za blaženega; zbornik 

po hor skih ljud skih ustvar jal cev 

HVAL NI CA PO HOR JU; pes ni tev S 

STRIČKOM MISIJONARJEM NA SAFA- 

RI; mo no gra fi ja o bra tih Mi kla vec PO - 

HORSKA BESEDNA SAMORASTNIKA; 

venec sonetnih vencev HVALNICA ŽI- 

VLJENJU; zgoščenka s knjižico MER- 

ČNIKOV IVAN - nepozabni ljudski muzikant; 

trilogija o pohorskem ljudskem 

pes ni ku Ju ri ju Vo dov ni ku: nje go ve PES - 

MI, "potopis" PO NJEGOVIH POTEH, 

romansirana biografija JAZ HOČEM 

BIT' FRAJ; zgoščenka POGAČNIK IN 

DRU GI SO LO PEV CI Vo dov ni ko vih 

pes mi; po vest o psu RU NO MI JE PRA - 

VIL; pesniška zbirka pogrebnih nagovo 

rov VI JO LI ČAS TO UPA NJE; ži vlje - 

nje pis čr nuš ke ga do ma či na A. Še be ni - 

ka OČE, OD PUS TI VSEM!; pes niš ka 

zbirka GOR, GOR!; zbirka pohorskega 

ljudskega pesnika JAZ SEM MATIJA 

ŠTIMULAK; monografija o haloškem 

glas be ni ku, pes ni ku in pi sa te lju Fra nju 

Ko ze lju PE SEM HA LOŠ KE GA KLO - 

POT CA (v tis ku) … Ure dil in opre mil 

sem tu di več tu jih knjig … So pa se ve da 

še načrti in že tudi tipkopisi, recimo 

otroška povest MED ZLATOLASKO IN 

ZELENCEM, lik duhovniške tete MATI 

PO BOŽJEM SRCU, pesniška zbirka 

JEM TE IN PI JEM, ki jo pre gle du ješ … 

Pes niš ka zbir ka "Gor, gor!", ki je iz šla 

kot zad nja tvo ja knji ga že v nas lo vu 

nakazuje optimistično usmerjenost, ki 

je zna čil na za vsa tvo ja de la. Od kod 

ta optimizem, vera v življenje Kje črpaš 

nav dih 

Če je člo vek ta ko na rav nan, kot sem 

pravil, če skuša živeti iz Svetlobnega 

dna in di ha ti iz Ve solj nih pljuč in je za - 

to lah ko nes konč no nav du šen in op ti - 

mis ti čen, nav dih pri de sam od se be, kot 

dar, mi lost. Se ve da se pa de lo zač ne še - 

le po tem … "Pes mi v zbir ki Gor, gor! 

govorijo o veri, govorijo tudi o globoki 

stis ki (iz pred tri de set in več let), ki je 

porodila to vero." Urednik Marjan Pungartnik 

celo tvega misel: "Ljubezen, ki 

jo (avtor) izkazuje do Pohorja kot metafore 

vzvišenega, ranljivega, lepega, 

do do ma, drev ja, gozd nih bi tij, son ca, 

tako bistvenega za doživljanje Pohorja, 

je tisto prvotno doživetje, ki po mojem 

presega celo njegovo versko občutje." 

Tvoja ljubezen je domače Pohorje, ki si 

mu po sve til že ve li ko knjig, čast no 

mes to v tej pa no ra mi pa ima ljud ski 

pes nik Ju rij Vo dov nik. Pi sa telj Do sto - 

jev ski je na pi sal, da umet nik ne mo re 

bi ti uni ver za len, če ni naj prej glo bo ko 

za ko re ni njen v svo ji de že li. Se naj deš v 

tej per spek ti vi Se vi diš v Ju ri ju Vo dov - 

ni ku, da se mu ta ko po sve čaš 

Že na več pred sta vit vah so me skriv - 

nostno spraševali, če verjamem v reinkarnacijo, 

torej v ponovno utelešenje 

tukaj. Seveda vedno odvrnem, da mi 

za do šča kr ščan ski po gled na pri hod - 

nost, saj se res ne bi rad kdaj na šel re - 

in kar ni ran v kak šni ži va li … "Kaj pa, če 

20



bi bil ti reinkarnacija Vodovnika" me 

presenetijo in obenem seveda nehote 

močno počastijo ... Čeprav seveda ne 

gre za Slom ška ali Pre šer na, če prav je 

bil njun so dob nik, se mi pri ljubl je ni Vo - 

dovnik, pohorski kmečki tkalec, zdravilec, 

pogrebni govornik in ljudski "kantavtor", 

skupaj z mogočno šumečim Pohor 

jem, zdi kar do ber me dij, da ob 

njem rojaki ustvarjamo in rastemo. Ampak 

glav ni "mo tor" sem ome nil zgo raj … 

Bil si pri je zu i tih, tvoj rod ni brat Slav ko 

je bil v Druž bi re dov ni brat, bra tra nec 

p. Lojze Podgrajšek je misijonar v Mala 

vi ju, nje gov brat Ivan je re dov ni brat 

v Ma ri bo ru, šti ri nju ne ses tre, tvo je se - 

strič ne, so us mi ljen ke. Si, skrat ka, čis - 

to "in" (not ri), kot bi re kli mla di, kar 

za de va cer kve nost. A ven dar si kot bo - 

goslovec ugotovil, da duhovniški in redov 

niš ki po klic ni za te. Se daj si laik, 

imaš družino, z jezuiti si pa vseskozi 

ohra nil dob re od no se, če prav si že po 

naravi tudi kritičen. Slovenski jezuiti 

le tos praz nu je mo 40-let ni co sa mo stoj - 

ne pro vin ce. Pro sim te, da ze lo is kre - 

no po veš, ka ko nas vi diš Kaj nam in 

na šim bral cem lah ko po veš ob tej ob - 

let ni ci 

Ob omenjenih poklicih naj najprej hvalež 

no poh va lim p. Ce rar ja. Žal pa po - 

vsod ne gre glad ko. Slo vo od je zu i tov 

je bi lo za me nes konč no tež ko, saj mi 

nikoli ni vseeno prizadeti človeka. Stokrat 

sem že sa njal o tem slo ve su in se 

mu čil, ka ko naj to čim bolj ne bo le če iz - 

pe ljem. Zde lo se mi je, kot da bom za - 

ta jil last no ma ter in ce lo Bo ga! Bo le zen - 

ski ko rak mo je ga bra ta v smrt me je 

opo zo ril in "opo gu mil". Že kot otrok 

sem sa nja ril, ka ko bom vo dil last ne 

otro ke med žit ni mi po lji in jim pri po ve - 

do val o Oče tu Stvar ni ku in pr vi Bož ji 

ose bi, do ka te re sem že ta krat ču til po - 

sebno spoštovanje, nekakšno karizmo. 

In te sa nje so mo ra le zma ga ti, če prav 

sem tu di pri je zu i tih ču til brat sko po ve - 

za nost, če prav so bi li mno gi pat ri in 

bratje nepozabno čudoviti, čeprav je 

tudi župnija neke vrste družina … Kakšno 

olaj ša nje sem do ži vel, ko sta mi 

pat ra Ber den in Žu žek vsak na svoj na - 

čin razodela, da meni odhoda jezuiti 

ne za me ri jo! Pr vi, ki je bil pred stoj nik, 

mi je v oče tov ski skrbi za me ce lo sve to - 

val, naj ven dar le pos ku sim v sve tu. Pa 

so rav no tis te ča se za ra di mla de sa mo - 

stoj ne slo ven ske pro vin ce tež ko po gre - 

ši li bo go slov ce, na nek na čin svo je dra - 

ge si no ve, ki so od ha ja li. Za ra di te ga je - 

zu i te vi dim kot raz gle da ne in urav no te - 

žene apostole, a tudi kot mučence, ki 

pa kljub vsem ovi ram, te ža vam in člo - 

veškim napakam vztrajajo, delajo, študi 

ra jo, nav di hu je jo, vo di jo, opo gum lja - 

jo, tolažijo, navdajajo z upanjem, skratka, 

so na svoj na čin zves ti Je zu su, ka te - 

rega ime nosijo. 

Imaš dru ži no, ki te pod pi ra, kar več - 

krat tu di po veš. Se pra vi, da ni si ne - 

kakšen umetnik - individualist, zaprt 

va se in v svoj svet, am pak si ustvar ja - 

lec v kro gu svo je dru ži ne, ki ti sto ji ob 

21



se učijo igrati kakšen inštrument, 

z že no upa va in mo li va, 

da ne bo do sla bi ljud je. 

Družina na družinski zgoščenki Zapojmo družini (2007) 

strani, ti pomaga. Verjetno so domači 

tu di tvo ji pr vi bral ci ali pa vsaj tis ti, ki 

pr vi zve do za tvo je za mis li, ide je in ta - 

ko ali drugače odmevajo nanje. Kako 

to v res ni ci gre Če ne spra šu jem pre - 

več, pro sim, po vej kaj o svo ji dru ži ni. 

Vem, da je dru ži na, da je part ner, da so 

otro ci lah ko "co kla" na po ti mar si ka te - 

re ga po kli ca, ven dar imam sam to mi - 

lost, da je vse ob rat no. So pro ga, pra va 

sve to pi sem ska že na (npr. Sir 26), že od 

začetka sprejema moje "muhe", saj mi 

je že ob po ro ki, če prav ros no mla da, 

priporočila: "Vsak dan kaj napiši!" Z odra 

šča njem se v mo je de lo vklap lja jo tu - 

di vsi štir je si no vi in hčer ka. Brez na še - 

ga hišnega računalničarja Lojzeta pa 

sploh ne bi šlo! Ker so po ve za ni s Cer - 

kvi jo, se pri dno uči jo in štu di ra jo in se 

vsi zanimajo tudi za glasbo, pojejo ter 

Česa se nisva dotaknila Če je 

še kaj, kar bi rad po ve dal, 

spo ro čil bral cem Slo ven skih 

jezuitov in nam jezuitom, te 

prosim, da napišeš. Lahko pa 

za to iz be reš kak šen od lo mek 

iz svo jih del ali ka te ro svo jih 

pes mi. Za hva lju jem se ti za ta 

po go vor, is to čas no tu di za 

ustvar jal no so de lo va nje pri 

Slovenskih jezuitih, saj smo 

že ob ja vi li mar si ka te ro tvo jih 

pes mi - naj zna me ni tej ša je 

go to vo pes ni tev "S stri čkom mi si jo nar - 

jem na sa fa ri", ki smo jo v ce lo ti ob ja - 

vi li v na šem li stu. 

Ker sva bi la že itak pre dol ga, os ta ni va 

to krat pri pro zi, pač pa lah ko ob lju bim, 

da se bom mor da še kdaj ogla sil s kak - 

šno pes mi co. Že lel bi še na prej bi ti vsaj 

ma lo v čast star šem, vzgo ji te ljem in se - 

veda ne nazadnje Vrhovnemu umetniku! 

Za hva lju jem se za ta ko iz čr pna 

vprašanja, da menda nisva ničesar pomembnega 

pozabila. Hvala za vse objave. 

Slovenskim jezuitom ob lepem jubi 

le ju hva lež no že lim sku paj z dru ži no 

vsakr šne ga bla go slo va in dos ti po kli - 

cev, bralcem pa obilo duhovne koristi. 

Z molitvijo in dobrimi deli krepčajmo 

drug dru ge ga! Lep po zdrav! 

Franc Kej žar 

22



Iz župnikove 

beležnice 

Veliko se je nabralo v župnikovi beležnici, 

posebej veliko, ko sem soupravljal še faro 

Šent Lipš. Ljud je pri ha ja jo k žup ni ku z ze lo 

različnimi prošnjami in celo zahtevami. Neke 

ga dne so pri šli mla di star ši, s ka te ri mi 

sem se prvič pogovarjal, prosit, da dovolim 

krstiti njihovega otroka v sosednji župniji. 

Vprašal sem jih, zakaj želijo krstiti otroka v 

dru gi fa ri, a ne v do ma či. Od go vor je bil 

presenetljiv: "Jugo ne bo krstil mojega 

otro ka!" Od go vo ril sem: "Ta vaš raz log za 

krst drug je ni do vo lj za mo jo odob ri tev, 

najti morate tehtnejši razlog. Pri krstu se 

boste morali odpovedati zlu, kar vključuje 

tudi netolerantnost in sovraštvo do drugih 

narodov. Izpovedali boste vero v Boga, ki 

je oče vseh." 

Začeli so razmišljati in ugotovili so, da je 

krst pomembnejši od nakupa neke reči v 

tej ali oni "tr go vi ni" - cer kvi; je tu di več, kot 

le tra di ci ja, je tu di več, kot ustre či že lji sta - 

rih star šev, ki pri ga nja jo h krs tu. Nov raz log 

je bil, da so na cer kev v Dob rli va si "bolj na - 

va je ni" in da ima jo z njo "več sti ka". Ta raz - 

log je bil že spre jem ljiv za ob red krs ta 

drugje. Po telefonu sem župnika obvestil o 

vsebini pogovora s starši, sporočil pa sem 

mu še, da do vo lju jem ob red krs ta v nje go - 

vi fa ri. 

Ko so star ši pri šli k žup ni ku v Dob rli va si 

pro sit za krst, je v ša li de jal: "Tu di jaz sem 

Jugo (rojen v Sloveniji)!" V krstnem pogovo 

ru s star ši je na šel naj bolj šo re ši tev, ki je 

bila tudi v duhu krščanske vere. Sprejeli so 

rešitev: domači župnik bo prišel krstit otroka 

v Dob rlo vas, žup nik Ja nez pa bo igral 

na ki ta ro, pre pe va li bo do pa vsi. In ta ko je 

bi lo. Ob red krs ta je bil v nem škem je zi ku, 

mo li tev Oče naš pa smo zmo li li v obeh je - 

zi kih. Vsi smo bi li za do volj ni s krst nim ob - 

re dom. Ve se li li smo se, da so star ši pre ma - 

gali predsodek proti domačemu župniku. 

Skupaj smo zadovoljni odšli na praznično 

kosilo. 

Po zakramentu so starši globlje razumeli 

zakrament krsta. Po milosti krsta postanemo 

Božji otroci in Kristusovi bratje, pri čemer 

sploh ni po memb no, kak šne na rod - 

nos ti je kdo in kak šen je zik go vo ri. Kr ščan - 

ska vera nam pomaga doseči edinost, tako 

da v spoštljivem sprejemanju presežemo 

razlike, odstranimo predsodke in spoštljivo 

sprejemamo drugačnost kot obogatitev. 

Krst je os no va za na šo ve ro v Je zu sa Kri stu - 

sa, Bož je ga Si na; je te melj skup nos ti v Sve - 

tem Duhu. Krst je kapital dejavnega življenja 

v Bo gu Oče tu in je na še po sve če nje v 

Božje otroke. 

p. Franček Kramberger 

(Glas Šmihelske fare - St. Michaeler Pharrbote) 

23



Pisemska kronika 

p. Jožeta Groslja 

MISIJONI 

Nangoma, 21. novembra 2008 

Dragi Slovenski jezuiti! 

Hvala za redno in zvesto pošiljanje 

va še re vi je. V za hva lo pa naj do - 

dam ne kaj utrin kov od tu kaj. 

Treska in hudega vremena 

Le tos se dež kar ne kam obo tav lja. 

Kar pa ne po me ni, da ni ma mo hu - 

dega vremena. Dvanajstega novem 

bra se je ne vih ta zne sla v kra - 

ju Nan do ka in nad cer kvi jo sv. Fi li - 

pa. Stre la je uda ri la v križ na stre hi, 

po tem pa po ne kem čud nem re du 

ska ka la no ter in ven in na zad nje iz - 

ginila skozi cerkveni prag. Ko sem 

vi del raz de ja nje, mi je bi lo žal, da 

ni sem stre lo log; bi bi lo kar ne kaj 

za pre u čit. No, vče raj smo po pra - 

vili škodo in inštalirali strelovod. 

Seveda smo morali cerkev še enkrat 

blagosloviti. Ljudska vera namreč 

tr di, da stre la ob uda ru zne se 

jajca, ki so precej nevarna. Duhovnikov 

blagoslov pa jih nevtralizira… 

In kdo je po slal stre lo Ljud je tr di - 

jo, da sam Sve ti Pa vel. Ka ko to 

Sveti Pavel je zavetnik sosednje soses 

ke in tam so se do se daj sre če - 

vali voditelji vsega področja. Ko pa 

so to krat na zna ni li, da se bo do sre - 

ča li pri Sve tem Fi li pu, se je Pa vel 

razsrdil… Pa bo kakšna slovenska 

du ša vzklik ni la: "Oh, ka ko so še 

otroč ji!" Tej bi sve to val, naj pre u či 

tole slovensko narodno: 

Na Šta jer skem že to ča bi je, 

a na Kranj skem son ce si je. 

Sve ti Mo hor, For tu nat, 

udar'ta še na kranj sko plat. 

Praznik sv. Cecilije 

V na ši fa ri ima mo 35 "ma šnih sre - 

dišč" in za to tu di 35 cer kve nih 

pev skih zbo rov. Ker ima mo v fa ri 

šest "re gij", ima vsa ka re gi ja tu di 

svoj fes ti val cer kve nih pev skih 

zborov. Proti koncu leta, točneje, 

na dan sv. Ce ci li je pa so se naj bolj - 

ši zbo ri iz vseh re gij sre ča li na far - 

nem pevskem festivalu. Govorimo 

o festivalu in ne o tekmovanju, zato 

da po u da ri mo med se boj no 

spo zna va nje in uče nje in ne boj za 

pr va mes ta. To pot je pri šlo osem 

zbo rov. Ker je pot do cer kve sv. 

Cecilije že prevozna, sem tudi sam 

lahko prisostvoval festivalu. Začeli 

smo z ma šo. Sle dil je zaj trk. Po tem 

24



je vsak zbor za pel pet ma šnih pes mi po 

svoji izbiri. Popoldne pa so se pomerili 

še v pet ju psal mov in pa si jo na. 

Vsi zbo ri so se kar se da res no pri pra vi li 

na nastop. Nekateri so prvič pokazali 

nove uniforme. Tudi uporaba inštrumentov 

je bi la je vse bolj pi sa na. Elek trič ne 

kitare vzbudijo kar malo zavisti pri tistih, 

ki si jih še ne mo re jo pri vo šči ti. Me ni 

oseb no pa je bolj všeč do ma na re jen 

ba njo, ki je ze lo pri je ten za uho in pri me - 

ren za sprem lja vo pet ja. Fes ti val se je 

končal proti večeru in splošno mnenje 

poslušalcev je bilo, da se kvaliteta našega 

pet ja kar le po dvi ga. Hva la Bo gu! 

Hvala tudi pevcem. Saj so nekateri prepešačili 

30 km, da so mogli pokazati, kaj 

znajo. 

Pravljica za tretje tisočletje 

Pred dne vi sem br skal za ne ki mi pa pir ji, 

ko mi je v ro ke priš la ta "prav lji ca". No - 

be ne ga zna me nja kdo, kdaj in če mu jo 

je na pi sal. Tu di v mo jem spo mi nu ni ni - 

če sar. Po slo gu so deč bi bi la lah ko mo ja. 

Sem jo od kod pre pi sal Ali pre ve del 

Spo min ka kor da je slep in gluh. Za ni ma 

me, ali je še kdo, ki se mu je zgo di lo kaj 

podobnega Je mogoče, da bi Tolstoj na 

sta rost tr dil, da ni ni ko li sli šal za Voj no in 

mir Vsem, ki se bos te tru di li, pa po kla - 

njam to prav lji co: 

Ne koč je ži vel si ro mak, ki je pro sil vbo - 

gaj me na mest nem tr gu. Imel je sta ro vi - 

o li no, na ka te ro je igral in va bil lju di, da 

se ustavijo in mu podarijo svetel drobiž. 

Ne ke ga dne se je pri njem usta vil bo gat 

gra ščak: "Pus ti ta hrup ni trg in se pre se li 

k vho du v grad. Tam boš lah ko igral in 

pro sil v mi ru, mi pa te bo mo bo ga to na - 

gradili." 

Si ro mak je ubo gal in se pre se lil pred 

graj ska vra ta. Igral je na vi o li no in ča kal 

na gospodo, da ga bo obdarovala. Gospo 

da je ho di la no ter in ven, se kdaj pa 

kdaj ozr la po njem, a da la mu ni ni če sar. 

Si ro mak je ži vel od pri hran kov in ča kal 

na bogato darilo. Prišli so godovi in prišel 

je bo žič, a go spo da se ga ni spo mni - 

la. Ko je bi lo le to na o ko li, se je spet pre - 

se lil na mest ni trg. Go spo da je bi la ne je - 

volj na: "Odi de, ko smo se rav no na va di - 

li na njegovo moledovanje pred vrati, že 

smo raz miš lja li, kaj bi mu da li v dar. Kar 

gre naj, po te puh, saj nje go vo igra nje ni 

kaj pri da. Pa še uši ima." 

Si ro mak je spet igral na mest nem tr gu in 

z violino služil beliče. Le kadar je moral 

mi mo gra du, ga je ne kaj stres lo po te le - 

su. 

Prvi december 

V sta ri Ju gos la vi ji je bil ta dan dr žav ni 

praznik. Približno takrat, ko je Jugoslavija 

izdihnila, pa so ga razglasili za mednarodni 

dan boja proti aidsu, njegovo vigili 

jo pa za "noč mo lit ve" za vse pri za de te. 

Ker ta bolezen grabi nevernike vseh vrst 

in ver ni ke vseh Cer kva, je ta noč eku - 

men ska. In ker je na ša cer kve v Nan go - 

mi naj več ja med vse mi, se ved no zbe re - 

mo pri nas. Le tos se bo zbra lo kar se - 

dem Cerkva: Združena (to je metodistična), 

No va Apos tol ska Cer kev, Glas ču - 

dežev, Zborna Cerkev, Cerkev Kruha življenja 

in Adventistična Cerkev. Pridružile 

so se tu di okraj ne ob las ti in raz gla si le 

našo vigilijo za "uradno bogoslužje za 

ves okraj". Kar je pa urad no, je urad no, 

ni kaj… In spo red Pet je, bra nje Bož je 

besede, skeči, pričevanja obolelih itd. 

Ver jet no bo mo šli čez pol noč. 

25



Nangoma, 29. novembra 2008 

Dragi domači! Dragi prijatelji! 

Spet je leto naokoli. Letos je Zambijo 

pretresel vrtinec tranzicije. Predsednik 

Mwa na wa sa je umrl 19. av gus ta, 30. 

oktobra pa so ljudje volili in izvolili novega 

predsednika - Rupija Banda. Za 

zdaj še ni vi de ti, ali bo no va vla da stva - 

ri iz bolj ša la, ali pa jih pus ti la pri mi ru. 

V Nan go mi pa je le to 2008 po tek lo v 

znamenju čezmernega dežja in poplav. 

Čezmerni dež je odplaknil gnojila celo 

z vi šje le že čih polj. Ni že do li pa je vo da 

za du ši la več ji del pri del ka. Za to se pre - 

bivalstvo letos otepa s pomanjkanjem 

in lakoto. V nekaterih področjih pa smo 

imeli poplave. V Nakaingi, kjer smo tik 

pred de žev jem do gra di li cer kev sv. An - 

to na, se je 25 dru žin za tek lo v cer kev in 

tam "vedrilo" dva meseca. Seveda je 

dr žav na te le vi zi ja priš la sne mat in po li - 

tiki so "jamrali". Pomoči pa skoraj nič. 

Veliko bolj so se izkazali duhovniki iz Lilande 

in Svet katoliških žena iz Lusake. 

Reka Kafue je preplavila ribiško naselje 

Kabulungwe. Tam se je celotno prebivalstvo 

zateklo v našo cerkev sv. Andreja. 

Najhujša nesreča zanje pa je bila, da 

je reka odnesla ne samo koče, ampak 

tudi ribiške čolne. 

V župniji smo tudi letos organizirali nekaj 

seminarjev in delavnic za izboljšanje 

oznanjevanja. Pa se je hitro pokazalo, 

da se ljud je bo je pri ti, saj bi mo ra li 

prinesti s seboj nekaj hrane. Zaloge lete 

pa so le tos ze lo pi čle. Za to smo mo - 

ra li šte vi lo se mi nar jev zmanj ša ti. Bolj so 

uspeli festivali pevskih zborov. Zadnji in 

za ključ ni je bil na dan sv. Ce ci li je pri fa - 

ri. Naj bolj uspeš ne, vsaj na vi dez, pa so 

bile video predstave verskih filmov, s katerimi 

smo obkrožili župnijo. Kjer se 

zbe re k ma ši le 60 lju di, jih je pri šlo na 

pred sta vo tu di ti soč in več. No, ko li ko 

vtisa je to naredilo, seveda ne moremo 

izmeriti. Upam, da nekaj le ostane… 

Smo v le tu sv. Pa vla. Od kar sem 13. ju ni - 

ja blagoslovil cerkev sv. Antona, sem 

mis lil, da bo z grad nja mi ne kaj ča sa mir. 

Pa sem se zmo til. Pri Sv. Pa vlu so se ljud - 

je vne li za no vo cer kev. Pre den smo 

pred leti postavili prvo cerkvico, je bilo 

rednih "nedeljnikov" le kakih petnajst. 

Zato ni imelo smisla graditi kaj večjega. 

A z grad njo je za če lo ras ti tu di ob čes tvo 

in ko je število "nedeljnikov" prestopilo 

stotico, so vsi začeli misliti na novo cerkev. 

Kar sa mi od se be so se od lo či li, naž - 

gali opeko in nadrobili kamenje. Zdaj 

pričakujejo pomoč od mene oziroma 

od dob rot ni kov. Se bo kdo na šel Sa mo 

v le tu sv. Pa vla… 

Vesele in blagoslovljene božične praznike 

že lim. V no vem le tu pa mir in vse do - 

bro! 

Jože Grošelj 

26



Oglasil se je 

p. Janez Mihelčič 

Dragi prijatelji! 

December, 2008 

Po dol gem ča su se spet ogla šam, da 

Vam za že lim bla go slov lje ne bo žič ne 

praz ni ke, vse do bro v no vem le tu, ter 

da ma lo po vem, ka ko mi gre. 

Rav no pred enim le tom sem bil na Ja - 

pon skem, na praz no va nju 50-let ni ce 

Od del ka za ru šči no, zdaj je pa že spet 

de cem ber, že spet bo ko nec le ta. Zdi 

se mi, kot da čas ved no hit re je te če… 

Pri mo jem de lu tu kaj na uni ver zi ni kak - 

šnih velikih sprememb. Tale semester 

imam po eni stra ni ma lo manj de la, ker 

nimam predavanj za podiplomske študen 

te z Ja pon ske (ker nih če ni pri šel), 

po dru gi stra ni pa mi čas jem lje "Se mi - 

nar za učitelje japonščine", v katerem 

sodelujem. 

V žup ni ji imam ne delj sko ma šo v an - 

gleščini, po potrebi pa pomagam tudi 

pri ruskih mašah. Število udeležencev 

pri an gleš ki ma ši se ve ča, ker je vse več 

tuj cev, ki so tu kaj v služ bi v raz nih med - 

na rod nih or ga ni za ci jah ali pa na po sla - 

niš tvih. Pri ma šah v ru šči ni pa se šte vi lo 

udeležencev raje manjša, ker se ljudje 

še vedno odseljujejo. Zadnje čase so v 

parlamentu izglasovali nov zakon o verskih 

skup nos tih, ki bo ze lo ote žil na še 

delo. Razne mednarodne organizacije 

so sicer predsedniku priporočile, naj 

zakona ne podpiše, vendar je zelo malo 

ver jet nos ti, da ga ne bo. Vse se po - 

časi vrača v stare sovjetske kolesnice. 

Do letos nisem rabil vstopnega vizuma, 

do vo lj je bi lo, da sem se tu kaj pri ja vil; 

zdaj pa mo ram ime ti tu di vi zum. Tu di 

to je ko rak na zaj v "le pšo bo doč nost". 

Kar se tiče politike in ekonomije, imam 

ob ču tek, da gre tu di "s sla be ga na slab - 

še". Kljub ogro mnim za lo gam vo de, s 

katerimi bi lahko proizvajali dovolj elektri 

ke, nam za ra di sla be ga go spo dar je - 

nja zdaj te pri manj ku je, in se po vsej dr - 

ža vi pri sil no "špa ra", ta ko da po kak šnih 

šest ur na dan ne kaj krat na te den v raz - 

nih ra jo nih elek tri ko od klap lja jo. Če de - 

laš z ra ču nal ni kom, je to prav zo prno. 

Pra vi jo, da se to lah ko vle če kar ne kaj 

let, do kler se ni vo vo de v je zo vih ne 

dvigne dovolj visoko. 

Sredi takih tegob je konec oktobra iz 

Mos kve priš la straš na vest, da sta bi la 

tam v svo jem sta no va nju ubi ta dva mo - 

ja so bra ta, moj pro vin ci al in še en pa ter 

iz Ekvadorja. Provincial je bil brat našega 

tu kaj šnje ga ško fa ter nas je več krat 

obis kal, pa tu di jaz sem bil pri njem v 

tis tem sta no va nju v Mos kvi. Od ta ke ga 

šo ka se hit ro ne opo mo reš. 

V takih okoliščinah postane naše božično 

upanje toliko bolj pomembno in 

smi sel no, ker nas obr ne k Bo gu, ki 

močno presega naše človeške moči. 

Tu di Vam vsem že lim bla go slov ljen bo - 

žič in vse do bro v no vem le tu. 

Prisrčen pozdrav! 

Janez Mihelčič, S.J. 

27



+ Ivana Rupnik 

(1914 - 2009) 

POKOJNI 

Ma ma p. Mar ka I. Rup ni ka Iva na 

Rup nik, roj. Kav čič (10.11.1914), 

do ma iz Zad lo ga pri Čr nem vr hu, 

je umr la 24. ja nu ar ja 2009. Po ko - 

pa na je bi la 26. ja nu ar ja v Čr nem 

vr hu, ob nav zoč nos ti si na Mar ka, 

hčerk in dru gih so rod ni kov, do - 

ma čih žup lja nov, znan cev, pri ja - 

te ljev, do ma če ga žup ni ka, ki je 

vo dil po greb ni ob red, šte vil nih 

du hov ni kov in Mar ko vih so bra tov 

je zu i tov. Na go vor pri ma ši je na - 

pi sal sin, p. Mar ko, pre bral ga je 

pa pro vin ci al slo ven skih je zu i tov 

p. Mi lan Bi zant. 

NAGOVOR 

Božja Beseda, ki smo jo poslušali, 

nam jas no pred sta vi res ni co 

našega življenja, ki smo ga prejeli 

pri krs tu. To, kar se da nes do ga - 

ja z mo jo ma mo, se je de jan sko 

že zgo di lo. Pri krs tu je nje no ži - 

vlje nje, pre je to od nje nih star šev 

in ve za no na krh kost na še ga te le - 

sa, že umr lo. V ne kem smi slu de - 

jan sko lah ko re če mo, da se je 

njen, pa tu di naš po greb že zgo - 

dil. In ka kor je ma ma po krs tu za - 

živela novo življenje, ga neizmerno 

bolj si jo če ži vi se daj po tem 

pogrebu. 

Leta njenega življenja po vstajenju 

pri krs tu so za nas ne iz pod bi - 

ten dokaz njene večnosti. Življenje, 

ki ga je pri krs tu pre je la, je ži - 

vljenje Jezusa Kristusa, se pravi 

življenje, ki se uresniči v ljubezni. 

In leta njenega življenja so razodet 

je že ne, ma te re in sta re ma - 

te re, ki lju bi. Zr no je pad lo in 

umiralo, kajti ljubezen se uresniči 

na velikonočen način. In danes 

smo tu sku paj z vso Cer kvi jo, ker 

ve ru je mo, da je vse, kar je za je to 

v ljubezen, iztrgano iz smrti in 

shra nje no za vsta je nje. In smo tu - 

kaj, da se ču di mo ka li ži vlje nja, 

ka kor se kmet ču di po ganj ku iz 

pšeničnega zrna, ki je umrlo. 

Mama je hranila Božje življenje z 

molitvijo in se je globoko zaveda 

la, da ži vlje nje, tis to pra vo, 

Bož je, ki ne mi ne, ni ve za no na - 

njo, am pak je ve za no na kri Go - 

spoda Jezusa Kristusa. Kri, ki nas 

oživ lja, ki iz nas de la ži vo te lo, za 

28



telo Jezusa Kristusa. In Božje usmiljenje 

je ma mo ved no ohra nja lo v tem svet - 

lem, prosojnem, Vstalem Telesu. 

Mama se je tudi izredno odlikovala po 

modrosti tega pravega življenja. Vzravnana 

in pokončna je živela samoto 

med voj no vi hro, ko ji je ita li jan ska voj - 

ska odpeljala moža Ivana daleč v Afriko. 

Ni se da la zmes ti vsem raz nim pri - 

tis kom no ve ide o lo gi je, ni so je upo gni - 

le in ne za mo ri le kri vi ce no ve ga re ži - 

ma. Tu di ni sle di la svo jim ses tram in 

star šem, ko so be ža li. Iz red na mod rost 

razbiranja znamenj časa in zavest, da je 

vsa ko zgo do vin sko pri zo ri šče pri mer - 

no, da se ures ni či njen ži vljenj ski smi - 

sel. Zves to ba Bo gu, se pra vi lju bez ni. V 

to lju be zen nas je vse po lo ži la in nas va - 

njo zavila. 

Dra ga ma ma, za to smo se vam že ve li - 

ko krat za hva li li. S ta tom ste nam po ka - 

za la, ka ko je le po bi ti sku paj. Nih če od 

nas se ne mo re spo mni ti ni ti ene ga pri - 

zo ra, ene sa me tr de be se de med va ma. 

Za to sreč no ob zor je na ših src: HVA LA, 

ker smo prav za ra di te ga v teh zme de - 

nih in čud nih ča sih ved no ve de li, kaj 

da je pra vi okus v ži vlje nju in kaj spre mi - 

nja tu di hu do in tež ko v le po. 

In He le na vam je raz ode la s prav ta ko 

konkretnostjo, da ljubezen ostane, se 

vr ne k člo ve ku z vso ne žnost jo, po zor - 

nost jo, da mu raz ode ne, da je z njo 

zgneten za kruh večnega življenja. In 

Helena je v teh letih ljubeče mesila ta 

kruh več nos ti. 

Ljubezen Helene in cele njene družine, 

kot tu di Emi ce in nje ne dru ži ne je Bog 

vi del in spre jel kot svo jo lju be zen. 

In ne ke ga dne se bo mo vsi sre ča li zno - 

va v tej lju bez ni. Vsak s svo ji mi de ja nji 

lju bez ni se bo skla njal k dru ge mu kot 

ve li ko ve solj no bo go služ je Cer kve, Kri - 

stu so ve ga Te le sa, kjer na ša ma ma že 

čaka na vstajenje. 

29



“Iz tistih dni” 

ANEKDOTE 

Prva 

1 

V le tih, ki so do bi la ime svin če na, 

se je zgo di lo, da je sre di zi me pri - 

šel eden od so bra tov iz Ljub lja ne 

v Ma ri bor. Pri vho du ga je spre jel 

pred stoj nik in sku paj sta šla v nad - 

strop je. Na stop ni šču re če Ma ri - 

bor čan Ljub ljan ča nu: "Glej, v kak - 

šni zimi si prišel. Termometer na 

oknu kaže minus 11." 

"Kje ne ki Kveč je mu mi nus 5 je. 

V vre me in tem pe ra tu re se raz - 

umem", je bil sa mo za ves ten Ljub - 

ljančan. 

"Če pa ter mo me ter na ok nu ta ko 

kaže. Poglej!" 

"Vr zi ga v Dra vo in ku pi no ve ga. 

Ta je po kvar jen." 

Mariborčan je hotel vztrajati, da 

termometer redno prav kaže in 

ne raz ume, za kaj naj bi bil rav no 

ta dan po kvar jen. A je iz spo što - 

va nja do Ljub ljan ča na obr nil plo - 

ščo in po go vor za su kal v dru go 

smer. Na sled nji dan je po is kal v 

ča so pi su po dat ke o tem pe ra tu - 

rah prejšnjega dne po Sloveniji. 

Pi sa lo je: Ma ri bor -11. Ta del 

dnev ni ka je iz re zal, po da tek o 

Mariboru rdeče podčrtal in ga 

zmagoslavno poslal v Ljubljano. 

Po pre te ku dveh dni je pre jel od - 

govor: "Dragi Mariborčan, kako 

ža lost no je, da je zu it bolj ver ja me 

brezverskemu časopisu kot lastnemu 

sobratu!" 

Dru ga 

2 

Eden od patrov je pripovedoval 

zgodbico iz zapora. Z nami duhov 

ni ki je bil za prt tu di ne ki mo - 

ža kar, re kli smo mu Fa zan. Po eni 

strani je bil nekoliko prismuknjen, 

po dru gi pa ze lo bi ster. Ime li smo 

ga za ne ke vrs te dvor ne ga nor - 

čka. Kar smo vsi mis li li, a si nis mo 

upa li po ve da ti, je on po ve dal. 

Nam bi se za me ri lo, nje mu se ni. 

Ne ko ne de ljo ob de se tih do pold - 

ne, ko so bi le v cer kvah ma še, 

smo mo ra li vsi v dvo ra no in tam 

30



poslušat predavanje o religiji. Predavatelj 

nam je sa mo za vest no do po ve do - 

val, da je re li gi ja škod lji va, ker lju di po - 

neumlja. Temu poneumljanju bi bilo 

treba napraviti konec. 

Ko je kon čal, nam je dal mož nost de ba - 

te, a se nih če ni pri ja vil k be se di. Ko nas 

je tu di uprav nik za po ra za man spod bu - 

jal, naj se ven dar kdo ogla si, je dvig nil 

ro ko Fa zan in de jal: Tu di jaz sem za to, 

da je treba napraviti konec poneumljanju 

lju di. Glas no smo za plos ka li, dvo ra - 

no je napolnilo splošno odobravanje. 

Uprav nik nas je pi sa no gle dal, pre da va - 

telj je po bral pa pir je in za pus til dvo ra - 

no. 

Tretja 

3 

Pred petdesetimi leti ni bilo verskih 

knjig in verskega tiska. Duhovniki smo 

po tre bo va li os nut ke za ne delj ske pri di - 

ge, a jih ni bi lo kje na ba vi ti. Ško fij ski 

uradi so se posluževali ciklostilske tehni 

ke raz mno že va nja. Os nut ke so se - 

stav lja li du hov ni ki in jih po ši lja li na ško - 

fi jo. Ško fi ja jih je raz mno ži la in ne pod - 

pisane razposlala po župnijah. 

Eden na ših so bra tov je pri prav ljal ne - 

delj sko pri di go. V ro ke je vzel os nu tek. 

Be re in štu di ra, a se mu zdi vse sku paj 

za nič. Ka te ri od žup ni kov je le mo gel 

sestaviti tako prazno besedilo. Z njim si 

res ne mo rem po ma ga ti. Ka ko so ga 

mogli na škofiji odobriti Zmečka papir 

in ga vr že v koš. Po tem br ska dru god, a 

vi di, da je vse sku paj še slab še od te ga, 

kar je bil zavrgel. Seže v koš, ponovno 

prebira osnutek in ugotovi, da sploh ni 

slab. Prav za prav je ze lo do ber in upo ra - 

ben. Kdo ne ki ga je se sta vil Pa saj sem 

ga jaz. 

Četrta 

Eden na ših so bra tov je bil znan po tem, 

kaj vse je zmo gel. To se je po ka za lo na 

pri mer, ko je bil kje na ljud skem mi si jo - 

nu. Ko je njegov somisijonar pridigal, je 

ta se del v spo ved ni ci. Pr vo in glav no, 

kar je tam po čel, je bi lo se ve da, da je 

po slu šal spo ve di, spo ve dan ce po u če - 

val in jim de lil od ve zo. Obe nem pa je 

mo lil rož ni ve nec in opra vil bre vir. Po - 

slušal je sobratovo pridigo in v istem 

času pripravljal lastno pridigo, ki jo bo 

imel čez eno uro. Sko zi špra njo ob vra - 

tih spo ved ni ce je gle dal po cer kvi in 

preš te val šte vi lo nav zo čih. Ker je bil kos 

pes ni ka, je kle pal ver ze in si jih za pi so - 

val, ker bi bi lo ško da po za bi ti jih. Pa še 

na spal se je zra ven vse ga. 

Peta 

5 

4 

Eden od sobratov je pripovedoval: V 

ča sih, ko še ni bi lo av to mo bi lov, kot jih 

ima mo da nes, smo se v Drav ljah v glav - 

nem posluževali koles. Odpravljal sem 

31



se po oprav kih, a mo je ga ko le sa na obi - 

čajnem mestu ni bilo. Poizvedoval sem 

pri so bra tih, če kdo o njem kaj ve, a 

zve del ni sem ni če sar. Le stež ka sem 

pre ma go val skuš nja vo, da so bra tov ne 

bi ob so jal. Ko lo ni mo glo iz hla pe ti; to - 

rej se je ne kdo z njim od pe ljal. Kdo 

Po oprav kih sem se od pra vil peš, spo - 

to ma pa br skal po spo mi nu, kdaj sem 

na ko lo zad nji krat se del. Že vem, to je 

bi lo prej šnji to rek, ko sem šel v Šent vid 

na av to bus za Škof jo Lo ko. Ko lo sem 

nas lo nil na cer kve ni zid. Ka ko sem se 

zve čer v Drav lje vr nil Peš. Za de va je 

jasna. 

V Šent vi du me je ča ka lo mo je ko lo, pri - 

dno naslonjeno na cerkveni zid, kakor 

sem ga bil pus til tis ti to rek. 

Ne kdo, ki je to zgod bo po slu šal, je do - 

dal: Nekaj podobnega sem nedavno 

po slu šal v ne ki druž bi. Tam se je pa 

zgod ba kon ča la ne ko li ko dru ga če. 

Last nik ko le sa se je šel v cer kev Je zu su 

se za hva lit, da mu je ču val ko lo. Ko pa 

se je iz cer kve vr nil, ko le sa ni bi lo več. 

F. C. 

Izdaja: Predstojništvo slovenske province Družbe Jezusove (p. Milan Bizant). Izhaja dvomesečno. 

Vzdržuje se s prostovoljnimi prispevki. Ureja in odgovarja p. Franc Kejžar, Ljubljana. 

Vse dopise in plačila pošljite na upravo, Ljubljanska 13, 2000 Maribor, tel (02) 33-12-951 (p. Cerar). 

Založila: Slomškova družba d.o.o., Slomškov trg 3, Maribor. Prelom Andrej Šauperl. 

ISSN: 1854-8776 

32

... na poti ... 

let 

Na naslovnici: p. Pedro Arrupe, S. J. (1907 - 1991), Bask, 

1965 - 1983 vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, 

31. julija 1969 ustanovil neodvisno slovensko viceprovinco DJ

Slovenski jezuiti februar 2009

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?