Letnik XVIII/8 - Ministrstvo za obrambo

evija 

slovenska vojska 

Praznovali 20. obletnico 

ustanovitve MSNZ 

in dan Slovenske vojske 

Predstavljamo 

novi letališki stolp 

Leto XVIII 

28. 5. 2010 

številka 

8 

Na svarunih končano 

vodno usposabljanje 

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6 

Cena 0,21 €

sv 8 

spremljamo 

Ministrici sprejeli organizatorje MSNZ 

V okviru prireditev ob 20. obletnici 

ustanovitve MSNZ in dogodkov 

iz leta 1990 je bil 17. maja na MO 

sprejem za organizatorje MSNZ, 

pripravili pa sta ga ministrica za 

obrambo dr. Ljubica Jelušič ter 

ministrica za notranje zadeve 

Katarina Kresal. 

Fotografija: Bruno Toič 

V okviru počastitve 20. obletnice 

ustanovitve MSNZ sta Vojaški muzej 

SV in Muzej slovenske policije pripravila 

skupno razstavo dokumentarnega 

gradiva o ustanovitvi ter 

delovanju MSNZ. Razstavo v avditoriju 

nekdanje vojaške gimnazije v 

Ljubljani so odprli v okviru sprejema 

za organizatorje iz vojaške in policijske 

strukture MSNZ. Slovesnosti 

so se udeležili predsednik prve 

slovenske demokratično izvoljene 

vlade Lojze Peterle, načelnik GŠSV 

generalmajor mag. Alojz Šteiner 

in generalni direktor Policije Janko 

Goršek. Avtorja razstave nadporočnik 

Albin Mikulič in kustosinja 

Muzeja slovenske policije Biserka 

Debeljak sta zbranim predstavila dogodke 

iz obdobja delovanja MSNZ, 

ministrica za obrambo pa je poudarila 

pomen dela obeh avtorjev razstave, 

saj zgodovinarji potrebujejo 

veliko podatkov, »da bomo projekt 

MSNZ popisali v celoti«, poleg tega 

pa je izrazila željo, da bosta avtorja 

razstave vztrajala v ustrezni zapolnitvi 

časa MSNZ. Sicer je ministrica za 

obrambo dr. Ljubica Jelušič 19. maja 

na MO sprejela predstavnike 16 občin, 

v katerih predstavniki občinskih 

štabov za TO pred 20 leti niso oddali 

orožja pod nadzor takratne JLA. 

Fotografija: Aleš Sila 

Na Kosovu predali gasilsko vozilo 

Ministrica za obrambo dr. Ljubica 

Jelušič z delegacijo, v kateri sta 

bila generalni direktor URSZR 

mag. Boris Balant in poveljnik 

Poveljstva sil SV generalmajor 

Alan Geder, je 18. maja kosovski 

občini Klina predala gasilsko 

vozilo. 

Gasilsko vozilo bremach trake z 

nadgradnjo GVGP-1 za gašenje 

v naravi je donacija slovenske 

vlade, v njenem okviru pa bo 

Slovenija Kosovu pomagala tudi 

pri usposabljanju gasilcev in z 

osebno opremo za gašenje v naravi. 

Skupna vrednost donacije je 45.800 

evrov. Zamisel za ta projekt je dala 

skupina za civilno-vojaško sodelovanje 

pri slovenskem kontingentu 

v mednarodni operaciji Kforja, pri 

projektu pa je imela osrednjo vlogo 

URSZR. Ministrica dr. Ljubica Jelušič 

se je pred predajo vozila srečala z 

namestnikom predsednika vlade 

Republike Kosovo Hajredinom 

Kuqijem, ministrom za varnostne 

sile Republike Kosovo Fehmijem 

Mujoto in županom občine Klina 

Sokolom Bashoto. Govorili so o nadaljnji 

pomoči Slovenije Kosovu pri 

vzpostavljanju učinkovitih rešitev 

na področju varstva pred naravnimi 

in drugimi nesrečami. 

Nato je ministrica z delegacijo obiskala 

bazo Villaggio Italia, v kateri 

je nastanjena večina pripadnikov 

21. kontingenta SV, ki delujejo na 

misiji Kforja. Na krajši slovesnosti 

ob dnevu SV v bazi je poveljnik 

sil SV general Alan Geder pohvalil 

delovanje in profesionalnost 21. 

kontingenta SV, ministrica pa se je 

kot slavnostna govornica kontingentu 

zahvalila za opravljanje nalog 

v okviru operacije in za pomoč kosovskemu 

prebivalstvu. Slovesnosti 

se je udeležil tudi veleposlanik 

Slovenije na Kosovu Jožef Hlep. 

Delegacija MO se je nato sestala s 

pripadniki slovenskega kontingenta 

in poveljnikom baze. 

2

9 7 7 1 3 1 8 0 6 8 0 0 6 

Cena 0,21 € 

s p r e m l j a m o 

2 Ministrici sprejeli organizatorje MSNZ 

2 Na Kosovu predali gasilsko vozilo 

7 Izmenjava izkušenj za delo v OMLT 

7 Načelnik GŠSV gost konference Jadranske listine 

8 Slovenska vojska in Policija formalizirali sodelovanje 

9 Himna SV je nastala pred 150 leti 

10 SV potrebuje poln politični mir 

30 Prenovljena bolnišnica Franja 

v o s p r e d j u 

4 MSNZ je bila odziv na poskus preprečitve osamosvojitve 

p r e d s t a v l j a m o v a m 

12 Svarunov korak v digitalno dobo SV 

i z v o j a š k e g a ž i v l j e n j a 

15 Končano vodno urjenje na svarunih 

20 Z Vremščice nadzirali zračni prostor 

i n t e r v j u 

18 V Cerkljah ob Krki slovesno odprli novi kontrolni stolp 

z a š č i t a i n r e š e v a n j e 

22 Na Koroškem pripravljajo vajo Neurje 2010 

s t r o k o v n e t e m e 

23 Prostovoljna pogodbena rezerva (1. del) 

26 Duhovna oskrba vojakov v Evropi in Natu 

29 Okužbe z legionelo 

r a z v e d r i l o 

31 Križanka 

v s e b i n a 

U V O D N I K 

Nujen celovit pogled 

na dogodke pred 20 leti 

Čeprav letos praznujemo 20. obletnico ustanovitve Manevrske 

strukture narodne zaščite, ki je leta 1990 predstavljala 

koncept slovenskih obrambnih sil, torej vojaških, 

policijskih in obveščevalnih, brez česar osamosvojitve ne 

bi mogli tako učinkovito izvesti, je delovanje MSNZ širši 

javnosti danes slabo znano. Prav tako je še vedno zelo 

slabo raziskano, zato so številna praznovanja letošnje 

obletnice tako pomembna, posebej nedavna okrogla miza 

PDRIU o vlogi in pomenu MSNZ za nastajanje slovenske 

države ter njene vojske in za september načrtovano 

zborovanje veteranskih organizacij v počastitev MSNZ. 

Zelo pomembna bo tudi obsežna raziskava Inštituta za 

novejšo zgodovino o MSNZ v organih za notranje zadeve 

leta 1990, ki bo končana čez dve leti in v okviru katere 

bo jeseni izšel zbornik tudi o vojaški strukturi MSNZ. 

Na pomen MSNZ in časovno bolj odmaknjene, toda zgodovinsko 

prav tako pomembne dogodke je opozoril tudi 

predsednik RS in vrhovni poveljnik SV dr. Danilo Türk ob 

letošnjem dnevu Slovenske vojske, ko je poudaril potrebo 

po celovitem pogledu na dogodke iz osemdesetih in začetka 

devetdesetih let brez manipuliranja in monopolizacije 

zaslug. Opozoril je na pomen in vlogo SV danes ter dejal, 

da SV za uspešno opravljanje nalog potrebuje politični 

mir, obenem pa spomnil tudi na pomen strateške rezerve. 

V okviru številnih prireditev, ki so letos potekale ob dnevu 

Slovenske vojske, naj opozorimo na odprtje novega 

letališkega lepotca v Cerkljah ob Krki. Kontrolni stolp bo 

operativno začel delovati 7. junija. Prav tako je za Slovensko 

vojsko ob že uvedenih oklepnih transporterjih 8 x 8 

pomemben nedavni prevzem poveljniških vozil svarun. 

Pripadniki 74. MOTB, ki bodo vozila dobili v uporabo, so 

sredi meseca končali vodno usposabljanje, četa s svaruni 

pa bo končne operativne zmogljivosti dosegla konec junija. 

Dva voda čete naj bi jeseni začela delovati v operaciji 

Kforja, en vod pa od oktobra v operaciji Isafa, v kateri naj 

bi zagotavljal bojno podporo delovanju operativne skupine 

za mentorstvo in povezavo, o čemer bomo v naslednjih 

številkah revije še pisali. 

Meta Grmek 

k o l o f o n 

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 11. junija 2010. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat 

na mesec, julija in avgusta ena številka. Prispevki, objavljeni v reviji, 

niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. 

Revija Slovenska vojska je članica Evropskega združenja vojaškega 

tiska (EMPA). 

Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana 

Telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70 

Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si 

Urednica: Meta Grmek 

Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar 

Fotograf: Bruno Toič 

Lektoriranje: SOJ 

Tajnica uredništva: Milena Topolovec 

Prevodi: Marjeta Bečaj 

Oblikovanje: Melita Rak 

Priprava in tisk: Schwarz, d. o. o. 

Naklada: 10.350 izvodov 

Vodno usposabljanje 

pripadnikov 74. MOTB 

na svarunih 

Fotografija na naslovnici: 

Bruno Toič 

revija 

slovenska vojska 

leto Xviii 

28. 5. 2010 

številka 

8 

Obeležili 20. obletnico MSNZ 

in dan Slovenske vojske 

Predstavljamo 

nov letališki stolp 

Na svarunih končano 

vodno usposabljanje 

3

sv 8 

v ospredju 

MSNZ je bila odziv na poskus 

preprečitve osamosvojitve 

Besedilo: 

Nataša Oblak 

Fotografije: Bruno Toič 

V okviru prireditev ob 20. obletnici ustanovitve Manevrske 

strukture narodne zaščite je 15. maja v organizaciji PDRIU 

v Kadetnici v Mariboru potekala okrogla miza o vlogi in 

pomenu MSNZ za nastajanje slovenske države in njene 

vojske. Na okrogli mizi so s svojimi razmišljanji sodelovali 

ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, načelnik GŠSV 

generalmajor mag. Alojz Šteiner, zgodovinarja dr. Damijan 

Guštin in mag. Zvezdan Marković, obramboslovca 

dr. Vladimir Prebilič in dr. Uroš Svete ter člani nekdanje 

MSNZ, med njimi brigadir Anton Krkovič, Vinko Beznik, 

Marjan Fekonja, Primož Šavc, Mitja Teropšič, Miha Butara 

in Jože Kolenc. 

Manevrska struktura narodne zaščite 

(MSNZ) je nastala maja 1990 

kot posledica zavrnitve ukaza 

Jugoslovanske ljudske armade po 

razorožitvi Teritorialne obrambe. 

S tem dejanjem je MSNZ pomembno 

vplivala na zavarovanje 

političnih odločitev o samostojnosti 

Slovenije in na razvoj prihodnjih 

obrambnih sil. V počastitev 

20. obletnice njene ustanovitve so 

v zadnjih dneh potekali številni 

dogodki, ki so jih pripravili Zveza 

policijskih veteranskih društev 

Sever, Zveza veteranov vojne za 

Slovenijo (ZVVS) ter notranje in 

obrambno ministrstvo, osrednja 

proslava ob obletnici ustanovitve 

MSNZ pa bo v začetku septembra 

v Ljubljani. 


Jelušič je v nagovoru udeležencem 

okrogle mize dejala, da so 

nove obrambne sile, ki smo jih 

v Sloveniji začeli vzpostavljati 

za osamosvojitev, temeljile na 

dotlej znanih konceptih, kot sta 

koncept splošne ljudske obrambe 

in družbene samozaščite. Bili 

smo priča razpadanju socialističnega 

sistema znotraj nekdanje 

Jugoslavije in nastajanju novega 

političnega sistema, za katerega 

je bilo v Sloveniji jasno, da bo 

demokratičen in pluralen ter da je 

Slovenija na poti k osamosvojitvi. 

»V vseh drugih delih nekdanje 

skupne države to ni bilo tako jasno, 

čeprav se procesu nastajanja 

novih političnih strank ni bilo več 

mogoče izogniti, zato so nekateri 

krogi v takratni Jugoslaviji 

ta proces poskušali ustaviti,« je 

dejala dr. Jelušič in dodala, da v 

takšnem obdobju zelo razpršenih 

in zapletenih razmer zgodovinopisci 

niso imeli časa zbirati vseh 

dokumentov, še posebno ne pričevanj 

akterjev dogajanja. Pri tem je 

ministrica poudarila tudi pomen 

povezovanja takratne milice s 

Teritorialno obrambo in dejala: 

4

»Vsi so bili prvi, vsi so izjemno 

tvegali, vsi so morali biti pogumni.« 

Kot je še povedala, je bila 

MSNZ način delovanja in projekt, 

s pomočjo katerega je bil zapolnjen 

prostor oblikovanja takrat 

manjkajočih obrambnih sil od 

obdobja po prvih demokratičnih 

volitvah aprila 1990 do ustavnih 

sprememb, ki so oktobra istega 

leta omogočile, da Slovenija TO 

postavi pod nadzor republiških 

oblasti. »Ko je bilo oktobra 1990 

jasno, da gre z zakoni in ustavo 

TO razumeti kot republiško 

vojsko, je tudi projekt narodne 

zaščite izpolnil svojo nalogo in 

prešel v Teritorialno obrambo,« je 

končala ministrica. 

Med udeleženci okrogle mize 

je bil tudi takratni načelnik 

Manevrske strukture narodne 

zaščite brigadir Tone Krkovič, ki 

je po dogodku med drugim poudaril, 

da MSNZ nima primere v 

zgodovini. Kot je dejal, je bila oblikovana 

v posebnih razmerah najbolj 

občutljivega časa slovenskega 

osamosvajanja in času nepredvidljivega 

razpleta svetovne ter 

lokalne politične krize, na podlagi 

tega pa so njeni akterji logično 

predvidevali več let dolgo vojno 

v Sloveniji. »Končni rezultat je 

bila simbiozna organiziranost več 

deset tisoč oboroženih vojakov in 

policistov v enovito in učinkovito, 

nacionalnim interesom predano 

vojaško organizacijo. Poslanstvo 

te edinstvene organizacije, vodene 

prek koordinacijskih skupin na 

temeljnih ravneh vodenja in 

poveljevanja, je dobilo potrditev 

v praksi, ko je organizacija leto 

pozneje v osamosvojitveni vojni v 

popolnosti odigrala svojo vlogo,« 

je še dejal. Ob tej priložnosti je 

brigadir Krkovič izrazil željo, da 

bi v šolskem sistemu MSNZ kmalu 

dobila svoj prostor, in povedal, da 

je tudi sam pripravljen mladim 

generacijam predati znanje in 

izkušnje iz obdobja ustanavljanja 

MSNZ. 

Navzoči na okrogli mizi so govorili 

tudi o okoliščinah osamosvajanja 

Slovenije, ko je v svetu 

potekalo veliko dogodkov, ki so 

zaznamovali tisti čas. Tako je dr. 

Vladimir Prebilič v predstavitvi 

dogodkov iz tistega časa poudaril 

padec berlinskega zidu, konec 

hladne vojne, ko je takratni predsednik 

Sovjetske zveze Mihael 

Gorbačov začel reformo gospodarstva, 

hkrati je želel spremeniti 

politični sitem iz komunističnega 

v demokratičnega, Evropa pa se 

je v tem času začela združevati. 

Leta 1987 je bil podpisan enoten 

evropski akt. Slovenija v tem času 

ni zaostajala v svojih namenih 

osamosvojitve. Dr. Prebilič je kot 

Slovesnost na Pristavi nad Stično 

pomemben dogodek omenil 57. 

oziroma februarsko številko Nove 

revije iz leta 1987 s podnaslovom 

Prispevki za slovenski nacionalni 

program, ki velja za odločilni 

korak v premisleku o slovenskem 

narodnem vprašanju in je 

slovenske razumnike zaposloval 

v 80. letih prejšnjega stoletja. 

Ob 20. obletnici demokratičnih sprememb, prve demokratično 

izvoljene slovenske vlade in MSNZ je v Pristavi nad Stično 16. maja 

potekala slovesnost, ki se je je udeležila tudi ministrica za obrambo 

dr. Ljubica Jelušič. Glavni govornik je bil nekdanji član predsedstva RS 

Ivan Oman. 

Glavni govornik Ivan Oman je spomnil na enotnost, ki so jo ljudje 

pokazali v času odločanja za slovensko državnost, takratni predsednik 

Demosove vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da je Slovenija z 

odločitvijo za osamosvojitev dosegla suvereno državnost, mednarodno 

uveljavitev in nov gospodarski razvoj. V nadaljevanju so svoje delovanje 

v takratnem obdobju demokratičnih sprememb predstavili tudi nekdanji 

ministri Janez Janša, Rajko Pirnat in Igor Bavčar, nekdanji načelnik 

MSNZ brigadir Tone Krkovič ter nekdanji poveljnik slovenske specialne 

policije Vinko Beznik. Brigadir Krkovič je zbranim razložil, kako je 

pridobival ljudi za Manevrsko strukturo narodne zaščite in razkril svoje 

skrivno ime, ki ga je uporabljal pri pridobivanju ljudi za manevrsko 

strukturo. V tistem času so ga namreč poznali kot Ivana Kljuna iz Kočevja. 

Vinko Beznik je zbranim pojasnil, kako se je oblikovala MSNZ. 

Med sprejemom organizatorjev MSNZ 

in odprtjem razstave na MO 

5

sv 8 

v ospredju 

V Vojašnici Franca Rozmana Staneta 

gostili brigadirja Antona Krkoviča 

V Vojašnici Franca Rozmana Staneta je o Manevrski strukturi narodne 

zaščite 17. maja pripadnikom enot predaval brigadir Anton Krkovič. 

Brigadir Anton Krkovič je na povabilo poveljnika 1. brigade SV 

polkovnika Dobrana Božiča navzočim s filmom in opisom dogodkov 

predstavil priprave za obrambo slovenske samostojnosti. Pojasnil je akt 

razorožitve TO, ki je leta 1990 vplival na oblikovanje MSNZ, in proces 

organiziranja MSNZ. Predavanja se je udeležilo več kot tristo pripadnikov 

SV iz enot Vojašnice Franca Rozmana Staneta in tudi poveljnik sil SV 

generalmajor Alan Geder. 

Nova revija je ponudila precej 

bolj poglobljeno analizo položaja 

slovenskega naroda v Jugoslaviji 

in študijo mogočih odzivov na ta 

položaj. Končal je s poizkusom 

odvzema orožja in razorožitve, 

v tem pa je dr. Uroš Svete videl 

razlog ustanovitve MSNZ kot 

začasne rešitve za izpraznjen 

obrambni prostor v državi, 

vendar pa, kot je dejal načelnik 

GŠSV general mag. Alojz Šteiner, 

»vojska takrat ni bila razpuščena, 

za vojaka je razorožitev kapitulacija, 

to pa JLA ni uspelo«. 

Mag. Marjan Fekonja, ki je predstavil 

oblikovanje novih vojaških 

poveljstev, je videl odvzem 

Praznovali 19. obletnico 

pekrskih dogodkov 

orožja in poskus razorožitve kot 

politično dejanje takratne JLA, 

Primož Šavc iz koroške MSNZ pa 

je poskus razorožitve označil kot 

veliko taktično napako nekdanje 

JLA, kar je bilo povod za organiziranje 

v MSNZ. Polkovnik Mitja 

Teropšič, ki je predstavil organizacijo 

MSNZ na lokalni ravni, je 

videl MSNZ kot narodni projekt, 

ki »nas je utrdil v prepričanju, da 

JLA ni vsemogočna in nepremagljiva. 

Pred vojno leta 1991 je bila 

to velika taktična prednost«. 

Polkovnik Miha Butara je povzel 

izkušnjo organiziranja MSNZ 

na pokrajinski ravni v pokrajini 

Ljubljana mesto in predstavil 

Pred Izobraževalnim centrom Pekre je bila v soboto, 22. maja, slovesnost 

v počastitev spominskega dne mestne občine Maribor in 19. 

obletnice pekrskih dogodkov. Slavnostna govornica je bila ministrica 

za obrambo dr. Ljubica Jelušič. 

Slovesnost je bila pred Izobraževalnim centrom Pekre, udeležili pa 

so se je tudi nekateri udeleženci pekrskih dogodkov in pripadniki 1. 

generacije braniteljev Slovenije ter župan mestne občine Maribor Franc 

Kangler, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. 

Alojz Šteiner, poveljnik Poveljstva sil SV generalmajor Alan Geder in 

drugi gostje. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič je dejala, da je 

bila v Pekrah postavljena cena za slovensko osamosvojitev, in ta je bila 

človeško življenje. V znak spoštovanja Josefu Simčiku, ki je v uporih 

Mariborčank in Mariborčanov pred takratno vojašnico vojvode Mišića 

izgubil življenje, in vsem, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, 

je ministrica navzoče pozvala k minuti molka. Zahvalila se je članom 

učnega osebja 710. učnega centra v Pekrah, pripadnikom TO in milice, 

predstavnikom takratnega občinskega vodstva z županjo Magdaleno 

Tovornik na čelu, prebivalcem Maribora ter predstavnikom medijev 

za njihov pogum, razsodnost, odločnost, domoljubje ter občutek za 

zgodovinski trenutek. 

postopek izbire načelnikov v posameznih 

pokrajinah. Vsi postopki 

na pokrajinski in občinski ravni 

so bili opravljeni pod brigadirjem 

Krkovičem. V prvi fazi sta bili 

izvedeni ocena razmer in opredelitev 

predvidenega načelnika za 

dolžnost v posamezni pokrajini, v 

drugi fazi postavitev poveljnikov 

in poveljstev, ko so bili načelniki 

seznanjeni s prevzemom orožja v 

Gotenici, v tretji fazi pa je prišlo 

do povezave s kolegi iz milice. 

Zahteva brigadirja Krkoviča je 

bila, da so bili načelniki predani 

slovenskim vrednotam in da so se 

bili za Slovenijo pripravljeni boriti 

do smrti. Kot je povzel polkovnik 

Butara, so »od razorožitve 

delali kot v vojnih razmerah«. 

Sodelujoči so se strinjali, da je 

MSNZ, ki se je oktobra 1990 

oblikovala v TO, v osamosvojitveni 

vojni leta 1991 v popolnosti odigrala 

svojo vlogo. 

Mag. Zvezdan Marković iz 

Vojaškega muzeja SV je ob tej priložnosti 

na okrogli mizi poudaril, 

da je o MSNZ arhiviranega gradiva 

za manj kot tekoči meter, o osamosvojitveni 

dobi pa približno 

50 tekočih metrov. Ob tem je dr. 

Vladimir Prebilič s Fakultete za 

družbene vede opozoril, da smo 

izgubili že petnajst generacij, ki 

se niso osebno srečale z osamosvojitvijo 

in dodal, »da si tega ne 

smemo dovoliti, kajti lahko se 

zgodi, da nam bodo zgodovino 

pisali drugi«. Zato pri Inštitutu za 

novejšo zgodovino sistematično 

zbirajo ustno zgodovino o MSNZ 

in, kot je napovedal direktor 

Damijan Guštin, naj bi bilo v treh 

letih najpomembnejše gradivo 

zbrano. 

Manoeuvre Structure of National Defence as 

a response to an attempt to prevent Slovenian 

independence 

The Manoeuvre Structure of National Defence (MSNZ) project 

in May 1990 was the secret establishment of commands and staffs 

loyal to Slovenian authorities and represented the very beginning 

of the Slovenian Armed Forces named the Army of the Republic of 

Slovenia. It was based on spontaneous resistance against the seizure 

of the Slovenian Territorial Defence's weapons. MSNZ was one of the 

most organized and conspiratorial actions in Slovenian recent history; 

the result was an organized and armed military formation of MSNZ 

units and staffs which comprised approximately 22 000 members of 

the Territorial Defence reserve structure. Within the celebrations 

of the 20th anniversary of the MSNZ establishment, on Saturday, 15 

May, in the organization of the Doctrine, Development, Education 

and Training Command, a round table on the role and importance of 

MSNZ for the establishment of independent Slovenia and its armed 

forces took place in Maribor's Kadetnica. It was attended by MSNZ 

organizers, Minister of Defence, Chief of the General Staff of the 

Slovenian Armed Forces, distinguished historians, experts in the area 

of defence studies and other guests. The central ceremony on the occasion 

of the 20th anniversary of MSNZ will be held at the beginning 

of September in Ljubljana. 

6


Izmenjava izkušenj za delo v OMLT 

Na povabilo državnega sekretarja na MO mag. Uroša Kreka je v 

ponedeljek, 10. maja, na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prišel 

parlamentarni državni sekretar na Zveznem ministrstvu za obrambo 

Zvezne republike Nemčije Christian Schmidt z delegacijo. Nemškega 

gosta je v okviru obiska v Sloveniji na delovni večerji v Vili Podrožnik 

gostila tudi ministrica za obrambo RS dr. Ljubica Jelušič. 

spremljamo 

sv 8 

be, opremljanja in standardizacije 

ter izobraževanja in usposabljanja. 

Državna sekretarja sta v pogovorih 

poudarila prav področje vojaškega 

izobraževanja in se zavzela za 

njegovo poglobitev ter še večjo 

intenzivnost sodelovanja na operativni 

in taktični ravni. Izpostavila 

sta možnost večjega sodelovanja 

in izmenjave na področju generalštabnega 

izobraževanja, usposabljanja 

s področja civilno-vojaškega 

sodelovanja in gorskega bojevanja. 

Sogovornika sta se dogovorila tudi 

za preučitev možnosti za izmenjavo 

izkušenj iz sodelovanja v mirovnih 

operacijah in misijah, predvsem v 

Afganistanu, kjer Nemčija načrtuje 

povečanje svoje navzočnosti na več 

kot pet tisoč vojakov, zlasti pri delu 

inštruktorjev v operativnih skupinah 

za mentorstvo in povezave 

(OMLT) v Afganistanu, saj bo vodenje 

svoje OMLT jeseni za obdobje 

najmanj štirih rotacij samostojno 

prevzela tudi Slovenija. MP 

Načelnik GŠSV gost konference Jadranske listine 

Načelnik GŠSV generalmajor 

mag. Alojz Šteiner se je 20. maja v 

Sarajevu kot posebni gost udeležil 

konference Jadranske listine in se 

sestal s pripadniki SV v operaciji 

Althea. 

Jadranska listina je regionalna 

pobuda, ki združuje Albanijo, 

Hrvaško, Makedonijo, Bosno in 

Hercegovino ter Črno goro. Članice 

poskušajo individualno in skupinsko 

Ministrica dr. Ljubica Jelušič in 

parlamentarni državni sekretar 

Christian Schmidt sta največ 

pozornosti namenila varnostnim 

razmeram na Kosovu ter v Bosni 

in Hercegovini, javni diplomaciji, 

novemu strateškemu konceptu 

Nata, odnosom zveze Nato z Rusko 

federacijo ter dvostranskemu 

sodelovanju med državama na 

obrambnem in vojaškem področju. 

Nemški gost je ministrici prenesel 

povabilo nemškega obrambnega 

ministra Guttenberga za uradni 

obisk v Nemčiji predvidoma konec 

leta, podprl pa je tudi zamisel za 

napotitev pripadnika Slovenske 

vojske na nemško poveljniško ladjo 

v okviru operacije Evropske unije 

NAVFOR Atalanta. Slovenski gostitelj 

mag. Uroš Krek se je z nemškim 

kolegom pogovarjal predvsem 

o sodelovanju na obrambnem in 

vojaškem področju med državama. 

Sodelovanje med ministrstvoma 

poteka na področju zračne obramintenzivirati 

reformna ter druga 

prizadevanja z namenom povečanja 

varnosti in stabilnosti regije ter 

približevanja držav podpisnic v 

Nato in evro-atlantske institucije. 

Slovenija na vseh srečanjih pobude 

sodeluje kot povabljena opazovalka, 

tokrat pa je kot povabljenka sodelovala 

tudi Srbija. Osrednja tema je 

bila predstavitev izkušenj Natovih 

orodij Partnerstva za mir in razvoja 

vojaških zmogljivosti, del srečanja 

pa je bil namenjen področju 

uničevanja konvencionalnega orožja 

in streliva. General mag. Šteiner je 

nad doseženim napredkom izrazil 

zadovoljstvo, poudaril pa je tudi 

napredek Slovenije, ki oporečnih 

zalog streliva in minskoeksplozivnih 

sredstev, čeprav v iniciativi 

nismo neposredno sodelovali, nima 

več. Ob tem je ponudil možnost 

posredovanja izkušenj in dejavnosti, 

ki jih Slovenija lahko ponudi prek 

Fundacije za razminiranje ITF. 

Po konferenci se je general mag. 

Šteiner sestal z načelniki generalštabov 

oboroženih sil BiH, Črne gore 

in Srbije, dan pozneje pa je obiskal 

pripadnike SV v operaciji Althea 

v BiH ter se srečal s poveljnikoma 

Euforja in Natovega poveljstva v 

Sarajevu. 

Kontingentu SV na Kosovu številne pohvale 

Stalni predstavnik Republike 

Slovenije pri Natu dr. Božo Cerar 

je v petek, 21. maja, v okviru 

obiska na območju Kforja obiskal 

pripadnike 21. kontingenta SV 

na Kosovu. V nedeljo, 23. maja, 

je kontingent SV v vojaški bazi 

Villaggio Italia obiskal poveljnik 

Natovega poveljstva Skopje 

brigadir David Humar. 

V okviru obiska dr. Cerarja mu je 

poveljnik čete Kilo nadporočnik 

Andrej Krivec pri objektu posebnega 

pomena Budisavci, ki ga varuje 

ta slovenska četa, predstavil 

naloge in območje odgovornosti 

enote ter scenarij predstavitvene 

vaje. Dr. Cerar je posebej pohvalil 

odlično sodelovanje pripadnikov 

slovenske, italijanske in madžarske 

vojske ter njihovo usklajenost 

s kosovsko enoto za posebno 

delovanje pri opravljanju nalog 

vzpostavljanja javnega reda in 

miru. Brigadir Humar se je v bazi 

Villaggio Italia sestal s poveljnikom 

večnacionalne bojne skupine 

Zahod polkovnikom Davidem di 

Bartolom. Z gostiteljem poveljnikom 

21. SVNKON podpolkovnikom 

Ernestom Anželjem se je pogovarjal 

o strukturi in delovanju 

kontingenta. V nadaljevanju se je 

brigadir Humar ob 20. obletnici 

ustanovitve MSNZ in 19. obletnici 

veteranov vojne za Slovenijo 

srečal s pripadniki MSNZ, veterani 

vojne za Slovenijo in pripadniki 

prve generacije vojakov na 

služenju vojaškega roka. Obletnici 

so pripadniki SV na Kosovu sicer 

praznovali v soboto, 22. maja, ko 

so osemintridesetim zaslužnim 

izročili priložnostno spominsko 

listino, ki so jo pripravili v 

kontingentu. 

7

sv 8 

spremljamo 

Vesti na 

kratko 

Pogodbeni pripadniki 

rezervne sestave iz 132. 

gorskega bataljona se intenzivno 

pripravljajo za delovanje 

v operaciji Kforja. Tako so jih 

pripadniki učne enote 17. BVP 

14. maja v Vojašnici Bohinjska 

Bela seznanili s praktičnimi 

postopki in metodami dela 

ob nemirih. Od 17. do 21. maja 

je bilo usposabljanje v okviru 

matične enote namenjeno pripravam 

na vajo voda v napadu 

na ognjeno točko, na njej pa 

so ocenjevali poveljnike vodov 

in oddelkov ob koncu petletnega 

usposabljanja. 

Poveljnik sil SV general Alan 

Geder je 14. maja v Vojašnici 

Ivana Cankarja pripadnikom 

sil SV na krajši slovesnosti 

čestital ob dnevu SV, nato pa 

najbolj zaslužnim pripadnikom 

podelil priznanja in medalje ter 

čine povišanim pripadnikom. 

Uprava za obrambo 

Maribor je 15. maja v 

okviru 30. maratona treh src 

izvedla prvenstvo SV v teku, na 

njem pa je sodelovalo več kot 

450 pripadnikov SV in drugih 

zaposlenih iz organizacijskih 

enot MO. Tekmovali so na prvenstvu 

SV v teku na 21 kilometrov, 

v teku na 10 kilometrov 

in na velikem maratonu 

na 42 kilometrov. Naslov prvakinje 

SV na 21 kilometrov 

je osvojila Bernarda Čeplak 

Poznič, naslov prvaka pa 

Marko Vojska. V okviru prireditve 

so pripadniki SV postavili 

veliko premično kopalnico, sodelovali 

pa so tudi z ekipama 

nujne medicinske pomoči z reševalnima 

voziloma. 

francoskem Lurdu je od 19. 

V do 24. maja potekalo mednarodno 

vojaško srečanje, ki se 

ga je dvanajstič zapored udeležilo 

44 pripadnikov SV, pripadnika 

Policije in 38 družinskih 

članov. Na romanju je bilo 

približno 20.000 vojakov, po- 

Slovenska vojska in Policija 

formalizirali sodelovanje 

Načelnik GŠSV generalmajor 

mag. Alojz Šteiner in generalni 

direktor Policije Janko Goršek sta 

18. maja s podpisom dogovora 

o sodelovanju formalizirala 

sodelovanje med organoma v 

sestavi ministrstev. 

Načrt sodelovanja je večplasten, 

stičišče vsega pa je namenjeno 

racionalni izrabi virov ter krepitvi 

ugleda in prepoznavnosti obeh institucij. 

Sodelovanje je bilo intenzivno 

že v preteklih letih, predvsem na 

področju šolanja in izobraževanja 

ter skupnega usposabljanja enot 

Slovenske vojske in Policije. Kot je 

ob podpisu dogovora poudaril general 

mag. Šteiner, »izvajanje skupnih 

Prepoznaven prispevek Slovenije v Unifilu 

V sredo, 19. maja, so pripadniki 

sedmega kontingenta SV, ki 

delujejo v mirovni operaciji Unifil 

v Libanonu, dobili medalje OZN. 

V Vojašnici Ivana Cankarja na 

Vrhniki je dan pozneje potekala 

slovesnost pred odhodom 

pripadnikov osmega kontingenta v 

to operacijo. 

Medalje sta pripadnikom podelila 

poveljnik enot Unifil general Alberto 

Asarta Cuevas in poveljnik zahodnega 

sektorja sil Unifil general 

Na slovenskem nebu potekala vaja prestrezanja 

V okviru Natovega integriranega 

sistema zračne obrambe je pod 

poveljstvom centra CAOC 5 

na slovenskem nebu potekala 

vaja prestrezanja, na kateri so 

sodelovale letalske sile Slovenije, 

Italije in Madžarske. 

Glavni cilj vaje ADTRACK 10/01, 

ki je zahtevala veliko usklajenost 

tako civilnih kot vojaških agencij za 

kontrolo zračnega prostora, je bil povečati 

varnost letenja. Vaja, ki jo SV 

izvaja dvakrat na leto, je bila vodena 

iz Centra za nadzor in kontrolo zračnega 

prostora na Brniku. Scenarij 

je bil razdeljen v tri faze. V prvi je 

dejavnosti ne temelji na dodatnih 

finančnih obveznostih. Sodelovanje 

poteka po načelu reciprocitete virov 

in temelji na izmenjavi izkušenj, 

znanj in sposobnosti, predvsem s 

področij, na katerih so pripadniki 

in pripadnice Slovenske vojske 

Giuseppenicola Tota. General Cuevas 

je poudaril, da slovenski kontingent 

kljub majhnosti uživa velik ugled 

in prepoznavnost. Slovesnosti se 

je udeležil tudi častni konzul RS v 

Libanonu Raymond C. El Hachem. 

Dan prej se je s pripadniki SV v 

Libanonu v okviru obiska delegacije 

OZN iz New Yorka srečal general 

Janez Slapar, obrambni svetovalec 

pri stalni misiji RS pri OZN. Po 

sestanku z generalom Totom si je 

general Slapar ogledal slovenski 

del baze v Shami in se seznanil z 

bilo treba prestreči para letal, ki sta 

ostala brez radijske zveze, v drugi 

pa je bilo treba para pilatusov varno 

pospremiti na dogovorjena letališča. 

Tretja faza je bila namenjena bojevanju 

v zraku in preigravanju različnih 

odlično usposobljeni in izurjeni«. 

Sodelovanje je bilo vzorno predvsem 

s Policijsko akademijo, specialnima 

enotama Policije in Poveljniškoštabno 

šolo Slovenske vojske, zdaj 

pa bodo sodelovanje dopolnili z 

novimi vsebinami in programi. 

nalogami slovenskega kontingenta. 

Pred odhodom novega kontingenta 

SV v operacijo Unifil je poveljnik 

sil SV general Alan Geder poudaril 

pomen vseh dejavnikov, ki vplivajo 

na stopnjo njihove varnosti pri opravljanju 

nalog na kriznih žariščih po 

svetu. Posebej je opozoril na pomen 

spoštovanja pravil delovanja, vojaške 

discipline in vzdrževanja tovariških 

medsebojnih odnosov. Kontingent 

šteje 14 pripadnikov SV, predvsem iz 

9. BZO, v Libanon pa bo odšel konec 

meseca. 

taktik bojevanja. Čeprav so scenarij 

vaje zaradi slabega vremena nekoliko 

spremenili, je bila vaja uspešna. 

Takšne vaje so posebno pomembne, 

ker na njih piloti urijo posebne 

postopke pri prestrezanju. 

Fotografija: desetnik Emil Jalovec 

8

Himna SV je nastala pred 150 leti 

Ob 150. obletnici uglasbitve pesmi 

Simona Jenka Naprej! je 16. maja 

na nekdanji domačiji skladatelja 

Davorina Jenka v Dvorjah pri 

Cerkljah na Gorenjskem Unesco 

klub Cerklje pripravil slovesnost 

v počastitev skladateljevega 

ustvarjanja. 


Jelušič je poudarila, da Slovence ta 

pesem povezuje z domovino in našo 

preteklostjo. Pesem Naprej!, ki je bila 

do osamosvojitve slovenska narodna 

himna, danes pa je himna Slovenske 

vojske, kot je dejala ministrica, 

»živi naprej, tudi v naših vojaških 

vrstah«. Znamenita pesnitev, ki jo 

je na besedilo Simona Jenka uglasbil 

V soboto, 15. maja, se je končala 

mednarodna vaja Combined Joint 

European Exercise – CJEX 2010, 

ki za slušatelje generalštabnih 

akademij Nemčije, Velike Britanije, 

Francije, Italije in Španije pomeni 

konec izobraževanja na operativni 

ravni. Na njej so sodelovali tudi 

slušatelji iz ZDA in z višjega 

štabnega šolanja na Poveljniškoštabni 

šoli SV. 

skladatelj Davorin Jenko, je nastala 

16. maja 1860, v javnosti je bila prvič 

zapeta 22. oktobra istega leta, kmalu 

pa je dobila značaj narodne himne, 

ki so jo prepevali od Dunaja do Trsta. 

Jenko je uglasbil približno 260 pesmi 

Na konferenci o razvoju združenih 

logističnih doktrin 

SV je med 25. do 27. majem gostila konferenco Natovega doktrinarnega 

komiteja logističnega koordinacijskega odbora (LCB DC). LCB DC sta 

kot stalni komite ustanovili strateški poveljstvi Nata z namenom razvoja 

združenih logističnih doktrin ter njihove harmonizacije z logistično politiko 

in drugimi združenimi doktrinami. V tem procesu je bistvenega pomena in 

hkrati obvezujoče doseči končno nacionalno strinjanje in potrditev ter zagotoviti 

skladnost z veljavno politiko in usmeritvami Nata še pred začetkom 

postopkov formalne ratifikacije. Konference, ki je bila šestindvajseta po vrsti, 

se je udeležilo 27 predstavnikov iz 16 držav članic zavezništva, strateških in 

regionalnih poveljstev Nata, mednarodnega vojaškega štaba Nata (IMS) in 

vojaškega štaba EU (EUMS). 

in samospevov, med njimi tudi 

Prešernove pesmi, veliko je ponarodelih. 

Del skladateljevega repertoarja 

so na prireditvi predstavili trobilni 

kvintet SV, solisti in moški pevski 

zbor Davorina Jenka. 

Na PŠŠ slušateljem tudi mednarodne izkušnje 

Cilj vaje je bil preveriti kakovost 

znanja za uporabo v procesih 

operativnega načrtovanja po Natovih 

standardih. Scenarij je obsegal 

celostni spekter operacij večnacionalnih 

integriranih sil zavezništva, 

opredeljen v Direktivi 80-90, za 

delovanje v primeru konvencionalnih 

in asimetričnih groženj v 

kompleksnem okolju. Slušatelji 13. 

generacije višjega štabnega šolanja 

na Poveljniško-štabni šoli SV so na 

vaji sodelovali v okviru mednarodne 

vaje operativnega načrtovanja 

Machiavelli 2010 v sodelovanju z 

italijansko izobraževalno ustanovo 

ISMI. Operativno načrtovanje je 

standardiziran postopek načrtovanja 

delovanj na operativni ravni v 

Natovem okolju za operacije v okviru 

5. člena Washingtonske pogodbe in 

za operacije zunaj 5. člena oziroma 

za operacije kriznega upravljanja. 

Opredeljen je v Smernicah za operativno 

načrtovanje ter pomeni orodje 

poveljnika in štaba, ki ob kreativnosti 

štaba omogoča prenos strateškopolitičnih 

ciljev v operativne vojaške 

cilje. Vaja Machiavelli 2010 je potekala 

od 19. do 30. aprila, pri čemer 

so slušatelji PŠŠ prvi teden reševali 

drugo stopnjo procesa operativnega 

načrtovanja (orientacija) in ga končali 

s poročanjem po analizi naloge, 

drugi teden pa so na ustanovi ISMI v 

Rimu izvedli tretjo stopnjo procesa 

operativnega načrtovanja (razvoj 

koncepta) in ga končali s poročanjem 

o delovanju. 

Fotografija: PDRIU Fotografija: Roman Bric 

Vesti na 

kratko 

licistov in njihovih družinskih 

članov iz 36 držav sveta ter 

posebna delegacija iz Kforja, 

v kateri je imela vsaka vojska, 

ki sodeluje v teh silah, po dva 

predstavnika. Slovensko delegacijo 

je vodil poveljnik PDRIU 

brigadir mag. Bojan Pograjc, 

duhovni vodja pa je bil vojaški 

vikar dr. Jože Plut. 

Vojašnici generala Maistra 

V je 21. maja potekala delovna 

konferenca o ureditvi poklicev, 

nacionalnih poklicnih kvalifikacij 

in vojaških evidenčnih dolžnosti. 

Oblikovali so temeljna 

strokovna stališča za nadaljevanje 

razvoja poklicev oziroma 

VED in opredelili nadaljnjo strategijo 

ureditve področja. 

mariborski Kadetnici je 

V 21. maja potekalo srečanje 

voditeljev medgeneracijske 

skupine prostovoljnih pripadnikov 

obrambnega sistema 

za kakovostno starost v MO. 

Trenutno v Sloveniji pod različnimi 

imeni deluje sedem 

skupin. Njihova temeljna dejavnost 

je pogovor o temah, 

ki člane povezujejo, hkrati pa 

v skupinah razvijajo kulturo 

poslušanja. Usposabljanje 

obsega dvanajst srečanj. 

avditoriju generala Maistra 

V v vojaškem objektu Kadetnica 

je 21. maja potekala predstavitev 

novega učnega filma 

Taktični postopki voda zvez. 

Skoraj polurni film, posnet v 

HD-standardu, sta naredila 

produkcijska skupina PDRIU 

in oddelek za multimedije – 

TV-studio MORS Poljče, scenarist 

pa je stotnik Dejan 

Šimat. Film prikazuje taktične 

postopke voda zvez na različnih 

stopnjah delovanja in je 

pomembno orodje usposabljanja, 

izposodite pa si ga lahko 

v Knjižnično-informacijskem 

centru v Ljubljani, Kadetnici v 

Mariboru in vseh vojaških knjižnicah. 

9

sv 8 

spremljamo 

SV potrebuje poln politični mir 

V petek, 14. maja, je bila 

v celjski dvorani zlatorog 

osrednja slovesnost ob 15. 

maju, dnevu SV. Glavni 

govornik na prireditvi je 

bil predsednik Republike 

Slovenije in vrhovni poveljnik 

obrambnih sil dr. Danilo 

Türk. Prireditve sta se 

udeležila tudi ministrica 

za obrambo dr. Ljubica 

Jelušič in načelnik GŠSV 

generalmajor mag. Alojz 

Šteiner. 

Besedilo: Marko Pišlar 


Nikar ne razmišljajmo o 

ukinitvi vojske! 

Predsednik dr. Türk je v svojem 

nagovoru najprej spomnil na 

pomembne zgodovinske dogodke, 

ki so zaznamovali usodo Slovenije 

in SV, ter poudaril pomen generala 

Rudolfa Maistra in njegovih borcev 

za severno mejo, organizacije 

TIGR, narodnoosvobodilnega 

boja ter obdobja osamosvajanja 

Slovenije. Ob tem je posebej poudaril 

pomen Manevrske strukture 

narodne zaščite (MSNZ), ki prav 

letos praznuje dvajseto obletnico 

ustanovitve. »Ta je postopno, a 

zanesljivo krepila svojo moč in 

skupaj z milico in vsemi zavednimi 

pripadniki TO mimo takratnega 

republiškega štaba TO nudila 

veliko zaščito in podporo slovenski 

oblasti pri uveljavljanju pogojev za 

našo osamosvojitev in vse to je bilo 

nujen in izjemno pomemben del 

naše politične preobrazbe in naše 

poti v samostojnost.« Po Türkovih 

besedah je še posebej pomembno, 

da pripadniki SV te podrobnosti in 

zgodovinske vidike poznajo zelo 

dobro ter vedo, da svoboda, demokracija 

in samostojnost niso prišle 

in nikoli ne pridejo same od sebe, 

da jih je treba braniti. »Tudi danes, 

ko ne vidimo velikih vojaških 

groženj, nikar ne razmišljajmo o 

ukinitvi vojske!« je še prepričan 

dr. Türk, zato je vedno potrebna 

razprava o tem, kakšno vojsko hočemo. 

SV je v položaju, v katerem 

ima obveznosti braniti domovino 

in prispevati k mednarodnemu 

miru, kar tudi uspešno opravlja, 

za svoje naloge pa potrebuje poln 

politični mir. Po predsednikovih 

besedah moramo posebno pozornost 

nameniti tudi tako imenovani 

vojaški strateški rezervi, v kateri 

se pričakovanja niso uresničila 

v načrtovanem obsegu. »To je 

Obudili spomin na pekrske dogodke 

Ob praznovanju letošnjega dneva SV so v soboto, 22. maja, vrata za obiskovalce 

odprle še vojašnice slovenski pomorščaki v Ankaranu, Bohinjska 

Bela, 26. oktobra na Vrhniki, Cerklje ob Krki, Celje in generala Maistra v 

Mariboru. V izobraževalnem centru v Pekrah pri Mariboru so se spomnili 

tudi obletnice pekrskih dogodkov s krajšo slovesnostjo, na kateri je zbrane 

nagovorila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. 

10

pomembna komponenta, saj smo 

se Slovenci v preteklosti večkrat 

znašli nepripravljeni in premalo 

pripravljeni. Ne smemo dovoliti, da 

bi se ena naših pomembnih značilnosti, 

to je naša samoobrambna 

kultura, ki se je velikokrat manifestirala, 

kakorkoli zmanjšala ali morebiti 

celo zamrla.« Kot je dejal dr. 

Türk, SV ni ekspedicijska vojska, 

temveč premična in prilagodljiva 

oborožena sila s kvalitetami, ki se 

uporabljajo v ekspedicijskem bojevanju. 

»Obrambne sile naj bodo 

take, da bodo v primeru ogrožanja 

nacionalne varnosti lahko 

uresničile pričakovanja državljank 

in državljanov.« Predsednik RS je 

ob koncu nagovora čestital vsem 

pripadnikom ob dnevu SV in se 

jim zahvalil za velik prispevek pri 

ohranjanju svetovnega miru. 

Poveljniku sil SV generalski 

prstan 

Zbrane na prireditvi, med katerimi 

so bili pripadniki SV in predstavniki 

številnih veteranskih organizacij, 

sta s krajšima nagovoroma pozdravila 

tudi ministrica za obrambo dr. 

Ljubica Jelušič ter načelnik GŠSV 

generalmajor mag. Alojz Šteiner. 

Ob dnevu SV so bila podeljena tudi 

priznanja najzaslužnejšim pripadnicam 

in pripadnikom Slovenske 

vojske ter zaposlenim na MO. Poleg 

tega je bil v čin generalmajorja povišan 

poveljnik sil SV Alan Geder, ki 

mu je predsednik podelil generalski 

prstan. Generalmajor Geder se je 

v TO RS zaposlil leta 1988. Bil je 

pripadnik MSNZ in aktiven udeleženec 

vojne za Slovenijo ter poveljujoči 

častnik v bojnih akcijah v 

Gederovcih in Gornji Radgoni. V SV 

je opravljal pomembne dolžnosti, 

od decembra 2006 pa je poveljnik 

sil SV. Kulturni program na prireditvi 

je popestril nastop Orkestra 

SV pod taktirko dirigentke Andreje 

Predsednik RS in vrhovni poveljnik SV dr. Türk 

ob podelitvi generalskega prstana Gederju 

Šolar in Celjskega okteta devet, 

vojaško strumnost pa je s svojo 

humoristično doživljajsko pripovedjo 

razbil slovenski pisatelj ter 

dramatik Tone Partljič. 

V tujini praznovali dan SV 

v delovnem vzdušju 

Ob dnevu SV je v petek, 14. maja, na GŠSV potekala videokonferenca ministrice 

za obrambo dr. Ljubice Jelušič, načelnika GŠSV generalmajorja mag. 

Alojza Šteinerja in poveljnika Poveljstva sil generalmajorja Alana Gederja 

z osmimi vodji predstavništev SV v tujini in s poveljniki kontingentov SV v 

MOM, ki so v kratkem javljanju poročali o svojem delovanju. Videokonferenca 

je bila vzpostavljena z vojaškimi predstavništvi pri Natovem poveljstvu 

v Bruslju in Monsu v Belgiji ter Norfolku v ZDA ter z Natovim poveljstvom 

v Skopju v Makedoniji. V videokonferenco so se z neposrednimi javljanji 

vključili tudi poveljniki slovenskih kontingentov v Kforju na Kosovu, v Isafu 

v Afganistanu, Unifilu v Libanonu in operaciji Althea v BiH. Ministrica za 

obrambo, načelnik GŠSV in poveljnik sil SV so ob prazniku SV čestitali 

pripadnikom na dolžnostih v tujini ter jim zaželeli uspešno delo in varno 

vrnitev v domovino. Ministrico je v pogovoru s poveljujočimi zanimalo, kako 

bodo slovenski pripadniki praznovali dan SV in kakšno je njihovo sporočilo 

sovojakom, ki bodo na mednarodne misije odšli v prihodnje. Sogovorniki 

so povedali, da bo večina slovesnosti potekala v delovnem vzdušju, med 

njihovimi najpomembnejšimi priporočili pa so visoka stopnja strokovne 

usposobljenosti, poznavanje okolja delovanja in kohezivnost v kolektivu. 

Slovenian Armed Forces need political peace 

On Friday, 14 May, the sports hall Zlatorog in Celje hosted the central 

ceremony on the occasion of the Slovenian Armed Forces Day, 15 May. 

The speaker of honour was President of the Republic of Slovenia and 

Commander-in-Chief of the Slovenian Armed Forces Dr Danilo Türk. 

The ceremony was attended also by Minister of Defence Dr Ljubica 

Jelušič and Chief of the General Staff of the Slovenian Armed Forces 

Major General Alojz Šteiner. 

11

sv 8 

predstavljamo vam 

Svarunov korak 

v digitalno dobo SV 

Besedilo: brigadir Dragan Bavčar 


Informacijska tehnologija je sestavni in nepogrešljivi del SV. Slovenska vojska 

se usposablja za opravljanje nalog v zahtevnem okolju, v katerem pravočasen 

dostop in sposobnost obdelave informacij predstavlja ključno podlago za 

zavedanje lastnega in nasprotnikovega položaja, poveljnikovo odločitev in 

vodenje enote ter njegov stik z okoljem. Vse sodobne vojaške organizacije 

temu področju namenjajo veliko pozornosti z razvojem in uporabo sistemov 

za poveljevanje ter nadzor, za katere navadno uporabljamo oznake C2, C3, C4, 

C4I ali C4IR. Oznake opredeljujejo področja, ki so podprta s pomočjo ustrezne 

informacijske tehnologije. Ne glede na glavni vir podatke digitaliziramo in jih v 

taki obliki uporabljamo za vse nadaljnje procese, s pomočjo katerih je mogoče 

podatke spremeniti v informacije. 

Slovenska vojska je v teh prazničnih dneh prevzela 

nova vozila svarun oziroma osemkolesna 

oklepna vozila proizvajalca Patria. S to pridobitvijo 

se je postavila ob bok sodobnim vojaškim 

organizacijam. V nasprotju z že uvedenimi 

oklepnimi transporterji 8 x 8 so bila tokrat to 

poveljniška vozila, ki so namenjena zagotavljanju 

funkcij poveljstva motoriziranega bataljona. 

Poveljniško vozilo, ki se je kot oznaka terminološko 

že udomačila, zveni nekoliko zavajajoče. Gre 

za vozila v poveljstvu bataljona z oznako vozil v 

angleščini Command Post, zato tudi okrajšava 

CP, ne pa za vozila poveljnikov čet ali vodov. 

Poveljnik bataljona ima posebno vozilo, ki je v 

notranji konfiguraciji zelo podobno vozilu CP. 

Oborožitev, oklepna zaščita, prehodnost vozila, 

razmestitev voznika, strelca in poveljnika ter 

sistemi vozila so enaki v obeh vozilih, popolnoma 

drugačna pa sta namen vozila ter drugi del 

opreme in posadke (Slika 1). CP SKOV 8 x 8 je 

osemkolesno bojno vozilo na klasični osnovni 

školjki vozila patria, oboroženo z daljinsko 

vodeno oborožitveno postajo, na katero se 

lahko namesti oborožitev. V našem primeru 

12

Slika 1: Delovna mesta članov štaba – štiri konzole z 

delovnimi postajami, ki jih je možno dvigniti 

je to težki mitraljez 12,7 mm, ki se upravlja iz 

notranjosti vozila (Slika 2). 

Za vozilo skrbijo trije stalni člani, in sicer voznik, 

namerilec ter poveljnik vozila. Vkrcni del 

sestavljajo člani poveljstva bataljona. Njihovemu 

delu so namenjena štiri posebno oblikovana in 

opremljena delovna mesta (Slika 3). 

Najpomembnejši del vozila je tehnični del 

sistema C4I. Izpolnjuje vsa merila za upravljanje 

komunikacijskih in informacijskih sistemov, 

zagotavlja nenehen in neprekinjen pretok ter 

obdelavo informacij za načrtovanje, odločanje 

in izvajanje delovanja nenehno v vseh vremenskih 

razmerah na mestu in v premiku. Več 

poveljniških vozil skupaj z vozilom poveljnika 

motoriziranega bataljona sestavlja najbolj 

mobilen del poveljniškega mesta, ki zagotavlja 

podporo vsem potrebnim funkcijam v vseh 

taktičnih razmerah, tudi v fazi bojevanja. 

Ko so v sestavi taktičnega operativnega centra, 

so vozila med seboj povezana prek klasičnih 

radio povezav ali z žičnimi oziroma optičnimi 

kabli. Slednje omogoča še hitrejše in zanesljivejše 

povezave, zaradi radijske tišine pa zmanjšuje 

elektronski obris vozila in s tem zagotavlja večjo 

zaščito pred nasprotnikovim elektronskim izvidovanjem. 

Z dodatnim električnim agregatom 

lahko oskrbujejo druge naprave zunaj vozila. 

Poveljniško vozilo ima enako ali podobno opremo 

kot druga vozila. Njena razmestitev in ergonomija 

sta prirejeni glavnemu namenu vozila. 

To se nanaša na strojno, programsko, navigacijsko 

in tudi radijsko opremo. V vsa vozila 8 x 8 

je nameščen osnovni del sistema C4I, ki se med 

seboj razlikuje le po številu in vrsti radijskih 

postaj ter številu računalnikov. Vozila poveljnikov 

vodov in poveljnikov čet imajo vgrajenih 

več radijskih postaj kot osnovna vozila, kar jim 

omogoča delo v več različnih omrežjih. 

Za razumevanje razvojne paradigme tega 

sistema lahko C4I v vozilih 8 x 8 poenostavljeno 

opredelimo kot sistem, ki se razvija na tehnični 

in aplikativni ravni. Pogoja za delovanje 

sistemov za podporo odločanju sta tehnična 

sposobnost in brezhibnost namenske opreme, 

ki se ji kot nadgradnja na koncu doda poseben 

aplikativni del ter tisti del sistemskih aplikativnih 

rešitev, ki omogoča sobivanje in usklajeno 

delovanje aplikacij ter strojne opreme. Tisto, 

kar je vidno in neposredno uporabno, je le 

namenski končni izdelek, kar v našem primeru 

poleg zagotavljanja glasovnih povezav predstavlja 

predvsem sistem za upravljanje bojišča, 

bolj znan kot BMS (angl. Battle Management 

System). SV ga razvija prek samostojnega 

projekta, zato v projektu 8 x 8 predstavlja 

tako imenovano opremo naročnika (angl. 

Government Furbished Equipment – GFE). 

Poleg omenjenega sistema za upravljanje 

bojišča so tu še strojna in programska oprema 

navigacijskega sistema ter zunanjih senzorjev 

na vozilu in daljinsko vodene oborožitvene 

postaje. Na splošno je to oprema, ki omogoča 

posebna stanja, funkcije oziroma podatke za 

njihovo izvajanje. Med drugim to obsega: 

• natančno določitev lastne pozicije, 

• zaščiten govor v taktičnem omrežju TK ali 

radijskem omrežju, 

Slika 2: Delovno mesto namerilca 

s sistemom za kontrolo ognja 

• zaščiten prenos podatkov v omrežju TK ali 

radijskem omrežju, 

• distribuirano procesiranje podatkov, 

• prenos sporočilnega sistema v taktično 

omrežje TK in radijskem omrežju, 

• sposobnost zaznavanja razmer o svojih in 

prijateljskih silah v realnem času, 

• sposobnost izmenjave splošne operativne 

slike bojišča (COP) do ravni oddelka, 

• identifikacijo (ID) svojih in prijateljskih sil, 

• sledenje, 

• identifikacijo posebnih groženj in distribucijo 

teh informacij, 

• mrežne aplikacije za podporo delovanja, 

• sposobnost delovanja v integriranem omrežnem 

okolju zavezništva. 

Poveljniško vozilo in tudi druga vozila so torej 

opremljena z vsemi podsistemi. Zakaj naj bi 

potem imelo tako posebno vlogo Razlogov je 

več, najbolj pomemben pa je, da je to vozilo 

tisti element v verigi vodenja in poveljevanja, 

ki bo s svojo opremo ter predvsem znanjem in 

izurjenostjo posadke lahko izkoristil vse tehnične 

sposobnosti sistema kot celote in da bo to 

njegova temeljna naloga. Tako bo zagotovljena 

ustrezna podpora za odločanje poveljnika ali 

izvedba njegove odločitve. Po sprejetih odločitvah 

bodo organi poveljstva te informacije 

učinkovito distribuirali podrejenim in nadrejenim 

enotam ali sosedom. Interoperabilnost na 

ravni sporočil in podatkov po Natovih standardih 

bo zagotovljena, kar omogoča vsebinsko 

vključevanje poveljniškega mesta v zunanji tok 

informacij. S takim pristopom bo sistem C4I 

resnično uporabljen kot multiplikator bojne 

moči bataljona. Neposredne uporabnike način 

pridobitve informacij ne zanima, za njih je 

pomembna le informacija. 

Na sodobnem bojišču, praviloma v drugi deželi 

skupaj z zavezniki, kjer v okviru bataljonske 

bojne skupine deluje veliko zelo različnih elementov, 

in sicer bojne enote, enote za podporo 

ter enote za podporo bojnega delovanja, sta zanesljivost 

in hitrost prenašanja ter obdelovanja 

13

sv 8 

predstavljamo vam 

Slika 3: Delovna mesta organov poveljstva 

podatkov ključni za izvedbo naloge. Poveljniška 

vozila kot možgani tega kompleksnega živčnega 

sistema so nepogrešljiva in nezamenljiva. 

Poleg namenske opreme vozilo zagotavlja 

pogoje za transport njihove osebne opreme in 

orožja ter oskrbo s hrano in pijačo ter ustrezno 

zaščito tako kot pri drugih tipih svarunov. 

Integracija omenjenih sistemov je povezana 

z vsemi razvojnimi boleznimi in izzivi, ki so 

značilni za tako vrsto opreme. Profesionalnost 

posameznikov, projektnih skupin in enot je 

temeljni pogoj za doseganje postavljenih ciljev, 

drugo pa je obsojeno na težave. 

Ob javni predstavitvi svarunov 30. septembra 

2008 v Mariboru smo predstavili vozilo in koncept 

uvajanja v operativno uporabo. Poseben 

poudarek v tej predstavitvi smo namenili verifikacijskim 

in validacijskim testiranjem. S tem, 

ko smo pridobili poveljniško vozilo, je izpolnjen 

eden izmed temeljnih pogojev za dokončanje 

verifikacijskih testov in poznejšo validacijo 

sistema C4I po tej pogodbi. Imamo osnovno vozilo 

za prevoz oddelka, vozilo poveljnika voda, 

vozilo poveljnika čete in poveljniško vozilo, v 

postopku pa je prevzem vozila poveljnika bataljona. 

Ob ustrezni organizacijski shemi enote 

oziroma simulaciji motoriziranega bataljona 

bomo začeli zaključno testiranje za bataljonsko 

raven. 

Načrti za doseganje konkretnih operativnih 

zmogljivosti natančno določene enote, končujejo 

se namreč končna vodna in četna usposabljanja 

prve čete 74. motoriziranega bataljona, 

in načrti validacije se v nekaterih elementih 

časovno prekrivajo. To se nanaša predvsem na 

razpoložljivost vozil in posadk. Projekt vsak 

dan sodeluje z enoto in tudi Poveljstvom sil 

Slovenske vojske, ki je neposredno odgovorno 

za uvajanje v operativno uporabo. V skupnem 

interesu je, da se tudi na področju C4I testiranja 

uspešno končajo in rešitve čim prej uvedejo v 

operativno uporabo. 

Tako kot povsod po svetu bomo tudi v projektu 

SKOV 8 x 8 spremljali ugotovitve in mnenja 

neposrednega uporabnika, ki jih pridobiva med 

uvajanjem v operativno uporabo. Izkušnje sistematično 

zbiramo in analiziramo. Projekt se je in 

se bo distanciral od kritizerskega pristopa, katerega 

glavni namen je, da se parcialne ugotovitve 

brez kakršnihkoli analiz obravnavajo na vseh 

možnih ravneh, vključno z obravnavo v javnosti. 

Prepričani smo, da bodo neposredne izkušnje 

uporabnika lahko zelo koristno uporabljene v 

nadaljnjem razvoju in implementirane takoj, ko 

bodo za to zagotovljeni ustrezni pogoji. Tiste, ki 

ne zahtevajo dodatnega denarja, so bile v veliki 

meri že. 

Opis stanja realizacije projekta 8 x 8 jasno 

nakazuje, da se je težišče zelo preneslo na usposabljanje 

v bojne enote SV. Del usposabljanj, 

predvsem tistih zahtevnejših za raven bataljona, 

je še pred nami in bo v popolnosti mogoč po 

validaciji sistema C4I. Vzporedno s tem prek 

raziskovalnih projektov razvijamo simulacijske 

sisteme in uporabo virtualnega okolja, s čimer 

bomo omogočili racionalizacijo postopkov 

usposabljanja in urjenja, kar je v teh zaostrenih 

razmerah še posebno pomembno. Ob tem 

moram posebej poudariti, da je v razvoju velik 

del pameti slovenskih podjetij. 

Poveljniško vozilo ima torej posebno vlogo 

znotraj vozil 8 x 8. Z dobavo teh vozil so se 

pojavile nove naloge glede uvajanja v operativno 

uporabo. Ocenjujem, da dvajset let stara 

paradigma »revolucije v vojaških zadevah« 

(angl. Revolution in Military Affairs – RMA) 

gotovo velja še danes. Ta v kontekstu prehoda 

na informacijsko tehnologijo določa soodvisnost 

med tehnologijo, organizacijo in načinom 

izvajanja operacij ter pravi, da »vsaka sprememba 

v tehnologiji povzroči nujno spremembo 

v organizaciji in načinu izvajanja operacij«. 

Spremembe v tehnologiji so tu, drugo je naša 

naloga! WNQ. 

SVARUN enters the digital 

age of the Slovenian Armed 

Forces 

The Slovenian Armed Forces have recently 

taken over new eight-wheeled armoured vehicles 

manufactured by Patria. Unlike previously 

introduced 8x8 armoured transporters, 

these are command vehicles intended to 

support functions of the Motorized Battalion 

Command – Command Post vehicles and not 

commander vehicles (of companies or platoons). 

The armament, armour protection, 

mobility of the vehicle, position of the driver, 

shooter and commander as well as the vehicle 

systems are the same as the ones found 

in commander vehicles (of companies or platoons); 

however, completely different is the 

purpose of the vehicle, as well as the rest of 

the crew and equipment. 

14

iz vojaškega življenja 

sv 8 

Končano vodno urjenje 

na svarunih 



Od 6. do 12. maja je na osrednjem vadišču SV na Počku pri 

Postojni potekalo preverjanje usposobljenosti vodov 1. čete 

74. motoriziranega bataljona (74. MOTB) iz Maribora, ki je 

bil opremljen s 13 vozili SKOV 8 x 8 svarun. Enota nadaljuje 

usposabljanje na četni ravni, s čimer bo četa konec junija 

dosegla končne operativne zmogljivosti. Jeseni bo četa z 

vodom sodelovala v sestavi 14. kontingenta SV v operaciji 

Isafa v Afganistanu, kjer bo zagotavljala bojno podporo 

delovanju operativne skupine za mentorstvo in povezavo 

(Operational Mentor and Liaison Team – OMLT), njeno 

vodenje pa bo predvidoma za obdobje najmanj štirih rotacij 

prevzela Slovenija. Pav tako naj bi četa zagotovila voda 

za delovanje v operaciji Kforja že v kontingentu SV, ki na 

Kosovo odhaja jeseni. 

Konec junija končne operativne 

zmogljivosti čete 

V 1. četi, ki je junija 2009 prevzela 

13 SKOV 8 x 8 svarun, so najprej 

izvedli specialistična usposabljanja 

posadk, obsegala pa so usposabljanje 

voznikov vozil, namerilcev na 

oborožitvenih postajah, poveljnikov 

ter vzdrževalcev vozil in 

oborožitvene postaje. Poleg tega so 

izvajali tudi dousposabljanja članov 

izkrcnega dela posadk na vozilih. Po 

opravljenih specialističnih usposabljanjih 

so v četi začeli usposabljanje 

iz kolektivnih nalog, v njegovem 

okviru pa so najprej izvedli taktična 

urjenja oddelkov in taktična bojna 

streljanja oddelkov in decembra 

lani nadaljevali usposabljanje na 

ravni vodov. Vodno usposabljanje so 

končali z zaključnim preverjanjem 

vodov od 6. do 12. maja na vadišču 

Poček, pri čemer so vojaki bivali 

v šotorih na tabornem prostoru v 

Vojašnici barona Andreja Čehovina v 

Postojni. »Preverjanje na vodni ravni 

je obsegalo postopke s seznama 

bistvenih nalog, in sicer mobilizacijo 

oziroma alarmiranje enote, izvedbo 

napada ter obrambe in spremstvo 

konvoja, pri čemer je poveljnik voda 

dobil povelje za delovanje in izvedel 

celoten proces vodenja enote,« je 

razložil poveljnik 1. čete stotnik Jure 

Krejač in dodal, da so pripadniki 

vodov uspešno opravili načrtovane 

15

sv 8 


naloge, prav tako so se dobro izkazali 

svaruni, zato večjih težav niso 

imeli. Četa je med preverjanjem vse 

dni delovala v taktičnih razmerah 

in končala nalogo s skupno taktično 

vajo z bojnim streljanjem na ravni 

vodov 11. maja. »Preverjanje vodov 

je potekalo v okoliščinah, ki so bile 

podobne razmeram za delovanje 

v operaciji Isafa, obsegalo pa je 

preverjanje taktičnih postopkov, 

kot so predvideni za delovanje v 

Afganistanu,« je še dopolnil stotnik 

Krejač. Pripadniki 1. čete so 17. 

maja že začeli šesttedensko taktično 

urjenje na ravni čete. Od 14. do 17. 

junija bodo v sodelovanju s Centrom 

za bojno usposabljanje SV izvedli 

preverjanje usposobljenosti čete, 

vrhunec pa bo taktična vaja s četnim 

bojnim streljanjem, ki jo bodo 

izvedli na Počku 21. junija. Tako bo 

1. četa dosegla končne operativne 

zmogljivosti, kar pomeni, da bo 

sposobna z novimi vozili opravljati 

kompleksne bojne naloge v mednarodnih 

operacijah in na misijah 

v tujini. 

V MOM jeseni prvič tudi 

svaruni 

Oktobra bodo pripadniki voda iz 1. 

čete 74. MOTB v sestavi 14. kontingenta 

SV napoteni v operacijo Isafa 

v Afganistan, kjer bodo skrbeli za 

bojno podporo dejavnostim OMLT, 

katerega vodenje bo jeseni predvidoma 

za obdobje najmanj štirih rotacij 

prevzela SV. Četa bo po trenutnih 

načrtih leto dni zagotavljala enote 

za operacijo Isafa in jeseni prispevala 

voda v operacijo Kforja. Stotnik 

Krejač je ob tem razložil, da so bile v 

priprave enote za delovanje na misiji 

Isafa že od začetka operativnega cikla 

čete vključene v usposabljanje in 

doseganje končnih operativnih zmogljivosti 

enote, vod iz 14. kontingenta 

SV v Isafu pa bo pred napotitvijo 

opravil tudi namensko usposabljanje 

v Nemčiji. Skladno z novimi nalogami 

in spremenjenim načinom delovanja 

v OMLT v Afganistanu je SV 

oblikovala 14. slovenski kontingent, 

v katerem so pripadniki iz različnih 

enot SV, ki se na nove naloge že 

intenzivno pripravljajo. Trenutno 

poteka usposabljanje iz individualnih 

veščin, pri čemer je poudarek 

na obnavljanju znanja iz oborožitve, 

prve pomoči, orientacije, prava o 

oboroženih spopadih, iz zaščite 

sil ter seznanjanja s kulturo in 

območjem delovanja, obnavljajo pa 

tudi znanje s področja boja proti improviziranim 

ubojnim sredstvom in 

iz preživetja na bojišču. Posamezniki 

se udeležujejo tečajev v Sloveniji in 

tujini, ki so nujni za opravljanje konkretnih 

dolžnosti, velik poudarek 

pa namenjajo oblikovanju kohezivnega 

kolektiva in psihofizični 

16

pripravljenosti pripadnikov, kar sta 

pomembna dejavnika zagotavljanja 

varnosti. Po koncu individualnih 

usposabljanj bodo potekala še 

enotovna usposabljanja v domovini 

in Nemčiji. Slednje je obvezno in 

enako za vse zavezniške mentorske 

skupine do ravni bataljona. Tisti, ki 

bodo delovali v višjih poveljstvih, se 

bodo udeležili tudi usposabljanja v 

Natovem centru na Poljskem, za vse 

OMLT zavezniških vojsk pa je pred 

prevzemom naloge zahtevano še 

usposabljanje na območju operacije. 

14. slovenski kontingent v silah 

Isaf bo poleg OMLT, namenjenega 

mentoriranju in usposabljanju pehotnega 

bataljona afganistanske vojske 

v vseh fazah delovanja, sestavljali 

še nacionalni podporni element in 

pripadniki SV v poveljstvih Isafa, 

manjši del slovenskih vojakov pa bo 

nadaljeval mentoriranje bataljona 

za bojno podporo afganistanske 

vojske, kar pripadniki SV delajo že 

od jeseni 2006. V 14. kontingentu 

SV v Isafu bodo sodelovali tudi 

pripadniki ameriške vojske, ki bodo 

dopolnjevali mentoriranje nekaterih 

dolžnosti v poveljstvu in eni 

izmed petih čet afganistanskega 

bataljona. Slovenski vojaki na misiji 

v Afganistanu bodo opremljeni z 

osebno opremo in oborožitvijo, pri 

svojem delu pa bodo uporabljali 

tudi lahka kolesna oklepna vozila 

4 x 4 hummer, 6 x 6 valuk in prvič 

SKOV 8 x 8 svarun. Ta jim bodo 

med opravljanjem zahtevnih in 

nevarnih nalog v okviru OMLT 

zagotavljala največjo stopnjo zaščite 

pred improviziranimi eksplozivnimi 

sredstvi, ki so sicer najpogostejši 

vzrok nesreč v Isafu. 

Platoon training with SVARUNs concluded 

From 6 to 12 May the central training ground of the Slovenian Armed 

Forces Poček hosted the verification of the level of training of the 1st 

company of the 74th Motorized Battalion from Maribor with 13 armoured 

modular vehicles 8x8 SVARUN. The company now continues with the 

training at the company level to reach its final operational capabilities 

at the end of June. In autumn this year the company will participate with 

its platoon in the 14th ISAF Contingent of the Slovenian Armed Forces. 

It will be responsible for the provision of combat support to Slovenian 

Operational Mentor and Liaison Team – OMLT. Slovenia is expected to 

take over the responsibility for the OMLT for the period of at least four 

rotations. 

17

sv 8 

intervju 

V Cerkljah ob Krki slovesno odprli 

novi kontrolni stolp 

Besedilo: Meta Grmek, anketa: Nataša Oblak 

Na letališču Cerklje ob Krki sta državni sekretar MO mag. 

Uroš Krek in poveljnik sil SV general Alan Geder 22. maja 

slovesno prerezala trak ob odprtju novega kontrolnega 

stolpa, delovati pa bo začel 7. junija. Poleg kontrolnega 

stolpa, ki ga sestavljata sedemnadstropna 35 metrov 

visoka zgradba in nižja enonadstropna zgradba za njo, 

je bila obnovljena tudi celotna komunalna infrastruktura 

za letališče. Prav v tednu pred odprtjem je Nato kot 

soinvestitor sprejel odločitev za nadaljnje financiranje 

projekta posodobitve letališča v letih 2011 in 2012, je 

dejal mag. Krek. Stotnik Smiljan Babič, ki pri projektu 

posodobitve letališča skrbi za tehnologijo letaliških služb, 

sicer pa je poveljnik čete za vojaški zračni promet v BRZOL, 

pa je v intervjuju pojasnil: »Naložba omogoča lažje in bolj 

kakovostno delo navigacijskih služb zračnega prometa in 

letaliških služb ter razvoj letališča v prihodnje. To zdaj še 

sodi v kategorijo letališč 3C. S podaljšanjem letališke steze, 

uvedbo instrumentalnega načina prileta in možnostjo, da 

na letališču pristajajo in vzletajo tudi velika letala, se bo do 

konca leta 2011 letališče uvrstilo v kategorijo 4E.« 


Kaj je bilo v okviru posodobitve 

letališča do zdaj narejeno 

Zgrajen je sedemnadstropni 

kontrolni stolp. To je objekt za 

vodenje zračnega prometa, ki ga 

sestavljata dve zgradbi. Poleg tega 

smo obnovili komunalne vode na 

letališču v dolžini poldrugega kilometra. 

Infrastruktura na letališču 

je kompleksna in zahtevna ter 

omogoča povezavo med objekti, 

sistemi in novim stolpom ter tudi 

povezavo z bodočo čistilno napravo. 

Zgrajena je tudi nova cesta. V 

nadaljevanju bomo podaljšali letališko 

stezo, da bodo na letališču 

lahko pristajala največja transportna 

letala. Namestili bomo 

navigacijske naprave in osvetlitev 

ter zgradili gasilski objekt. Ta dela 

bodo končana leta 2011. Zdaj ima 

letališče dovoljenje za vodenje 

zračnega prometa v vizualnih 

razmerah, s podaljšanjem steze in 

namestitvijo navigacijskih naprav 

pa se bo kategorija postopoma 

dvigovala do načrtovane najvišje 

po Mednarodni organizaciji 

civilnega letalstva (ICAO CAT I). 

Uvajamo namreč instrumentalni 

način prileta, ki bo omogočil, da 

bo letališče delovalo v pogojih 

zmanjšane vidljivosti in ponoči. 

Navigacijsko opremo bomo dobili 

konec leta 2010. Celotna posodobitev 

letališča, ki predvideva povečevanje 

zmogljivosti letališča po 

dopolnilnih segmentih, kot je gradnja 

dodatnih hangarjev, garažnih 

objektov in skladiščnih prostorov, 

ploščadi in drugega, pa bo zaradi 

prerazporeditve sredstev trajala 

do leta 2015 ali dlje. 

Koliko je naložba do zdaj vredna 

in kakšen je bil Natov vložek 

Pogodbena vrednost vseh opravljenih 

del je bila 10,8 milijona 

evrov, od tega je soinvesticijski 

delež Ministrstva za obrambo 9,5 

milijona evrov, delež Nata pa 1,3 

milijona evrov. Končna vrednost 

objekta z infrastrukturo se je 

zvišala za 3,6 odstotka, predvsem 

zaradi dodatnih tehničnih 

zahtev naročnika, pri čemer se je 

investicijski delež Ministrstva za 

obrambo od načrtovanega zmanjšal 

za 60.000 evrov, povečal pa se 

je delež Nata. 

Kako ocenjujete pomen stolpa za 

SV in Slovenijo 

Prejšnji stolp je star 50 let in je 

zaradi starosti ter tudi konstrukcije 

in razporeditve prostorov 

neustrezen. Pri gradnji smo 

upoštevali sodobna spoznanja in 

zahteve civilnih ter vojaških organizacij 

o delovanju služb. Danes, 

na primer, morajo letališča za vse 

najpomembnejše naprave zagotoviti 

dvojno napajanje in dotok 

podatkov. Položaj starega stolpa 

tudi zaradi načrtovanega razvoja 

ni bil ustrezen in smo ga morali 

spremeniti. 

Stolp je zdaj zasnovan modularno, 

kar pomeni, da je posamezna 

dejavnost oziroma služba ločena 

od drugih in hkrati samostojna 

glede celovitosti delovnega 

procesa, obenem pa so zagotovljene 

vse potrebne povezave med 

službami. Letališka in priletna 

kontrola sta bili do zdaj v ločenih 

nadstropjih, zdaj pa samostojno 

delujeta v enem prostoru, da ima 

vodja izmene nadzor nad vsem 

dogajanjem. Posebnost je vodja 

letenja. V stolpu mora biti, kot 

predpisujejo pravilniki Slovenske 

vojske, med aktivnostmi vojaških 

zrakoplovov pilot z bogatimi 

izkušnjami. Njegovi nalogi sta 

usklajevanje aktivnosti in pomoč 

Stotnik Slavko 

Pristajko, 

poveljnik čete za 

podporo letenja: 

Z novim letališkim 

stolpom 

smo dosegli svoje cilje in Natove 

standarde. Zavezništvo sofinancira 

prenovo, mi pa smo zdaj uresničili 

pričakovano. Za BRZOL je zelo pomembno, 

da je v stolpu logistična 

enota, ki skrbi za delovanje vseh 

služb, poleg tega so v objektu meteorološka 

služba, služba za sprejem 

zrakoplovov in številne druge. 

Enota na Brniku, ki je sicer majhna, 

ostaja, saj skrbi za zahodno Slovenijo. 

Tudi sodelovanje s civilnimi 

službami bo zaradi sodobnejše 

telekomunikacijske opreme precej 

lažje. V posodobitev letališča smo 

vložili zelo veliko truda, zdaj pa 

vzpostavljamo organizacijo. 

18

Fotografija: Nataša Oblak 

pilotu ob morebitni odpovedi 

katerega izmed sistemov. V stolpu 

deluje 16 služb. Do zdaj vse niso 

imele ustreznih razmer za delo, 

posodobili pa smo tudi njihovo 

opremo. Vgrajene so nove radijske 

naprave VHF in UHF, posodobljen 

ter nadgrajen je sistem govornih 

povezav in drugo. Pripadniki SV, ki 

skrbijo za letališko kontrolo zračnega 

prometa, za letalske informacije 

in za letalsko meteorologijo, 

so združeni s civilnimi službami in 

delujejo v organizacijskih enotah 

Kontrole zračnega prometa 

Slovenije in Urada za meteorologijo 

ARSO. Njihovo delo bo lažje in 

bolj kakovostno. Stolp je izjemnega 

pomena tudi za razvoj civilnega 

Nadporočnik 

Peter Lenarčič, 

vod za letalsko 

meteorologijo: 

Gradnja letališkega 

stolpa pomeni 

za meteorologe predvsem izboljšanje 

razmer za delo ne le za letalske 

meteorologe, temveč tudi za druge 

meteorologe v Cerkljah ob Krki. 

Vod za letalsko meteorologijo je 

namreč dobil operativno sobo v 

drugem nadstropju, ki omogoča 

pregled vse naokoli, kar je za meteorološko 

opazovanje bistveno. V 

starem stolpu smo bili v pritličju, 

zaradi vegetacije proti jugu nismo 

veliko videli, Gorjanci pa pomembno 

vplivajo na varnost letenja. 

V stolpu so tudi meteorologi iz 

ARSO, na letališču je meteorološka 

postaja in vsi njihovi podatki so 

nam na voljo. 

dela letališča, ki se bo lahko razvilo 

na severni strani letališča. 

Kje stoji novi stolp 

Novi stolp je približno 500 metrov 

od starega, v sredini letališke steze, 

kar omogoča pregled nad celotno 

stezo in vsemi objekti, tudi ko bodo 

na vzhodni strani dodatne ploščadi. 

Kontrolor v stolpu je na višini 27 

metrov. Najvišja točka stolpa, in sicer 

vrh anten, je na višini 43 metrov, 

vrh stavbe pa na višini 35 metrov. 

Stari stolp je visok le 18 metrov. V 

novem stolpu bo imel kontrolor 

pregled tudi nad dogajanjem v dveh 

letaliških šolskih krogih, in sicer za 

letala na severni ter za helikopterje 

na južni strani letališča. Na letališčih 

imajo navadno po en šolski krog, v 

Cerkljah ob Krki pa imamo po dva. 

Lažje bo tudi delo meteorologov. 

Kaj stolp pomeni za zaščito 

slovenskega zračnega prostora in 

morebitne večje naravne nesreče 

Ko bodo dosežene načrtovane operativne 

zmogljivosti letališča, se bo 

to letališče lahko popolnoma vključilo 

v sistem zaščite slovenskega zračnega 

prostora. Na njem bodo lahko 

pristajale vse vrste vojaških letal v 

vseh vremenskih razmerah, podnevi 

in ponoči. Tako bo zaokrožen sistem 

zaščite zračnega prostora v Sloveniji. 

Enako bo ob morebitnih večjih 

naravnih nesrečah. 

Omenili ste kar 16 služb. Katere so 

in od kdaj bodo delovale v novem 

stolpu 

Dvonadstropna zgradba s stolpom 

je namenjena operativnemu delu 

letaliških služb. V njej so prostori 

za letališko in priletno kontrolo 

zračnega prometa ter prostor za 

predstavnike letalskih enot, ki 

izvajajo letenje na letališču. V njej 

sta prostor za operativni center 

letaliških služb, ki skrbi za letališke 

površine, sprejem in oskrbo plovil 

ter potnikov, in novi nadzorni 

center letaliških komunikacij. 

V stolpu bodo Meteorološka služba, 

letališka kontrola zračnega prometa 

ter posebni prostori za pilote in 

posadke. Dobili smo terminal za potnike 

v vojaškem zračnem transportu 

z opremo za pregled potnikov 

in tovora. Zmogljivost potniškega 

terminala, ki ga je financiral Nato, 

je 100 ljudi oziroma četa. V pritličju 

so prostori za vojaško medicino in 

tudi ambulanta urgentne medicine. 

Dvorana v pritličju, ki lahko 

sprejme do sto ljudi, je namenjena 

predvsem pripravi posadk pred 

poletom in tudi drugim aktivnostim. 

V objektu bodo delovni 

prostori za gostujočo eskadriljo, 

kar je eden izmed 16 projektov, ki 

jih financira Nato. V objektu je tudi 

varnostno-nadzorni center za celotno 

letališče ter vojašnico. Pritlična 

zgradba za stolpom je namenjena 

delu in nastanitvi enot, ki skrbijo za 

letalske komunikacije, navigacijska 

sredstva na letališču in za vzdrževanje 

letaliških površin. Del tega nizkega 

objekta je namenjen tudi stalni 

komisiji za preiskovanje letalskih 

incidentov in nesreč, tu pa so tudi 

prostori Verifikacijskega centra. 

Trenutno je v stolpu nastanjenih od 

60 do 70 zaposlenih. V posamezni 

izmeni zdaj dela po 25 ljudi, največja 

zmogljivost pa je približno 50 

ljudi v izmeni. Letališče bo najprej 

aktivno od osem do 16 ur na dan, 

kar bo odvisno od potreb Slovenske 

vojske. Objekt je zasnovan tako, da 

bo omogočal tudi 24-urno delovanje 

sedem dni na teden. Prva služba, ki 

je 17. maja začela delati v objektu, 

je bila varnostno-nadzorni center. 

Vse službe bodo preseljene do 4. junija, 

tri dni pozneje pa bodo začele 

operativno delovati. 

Desetnik David 

Musar, enota za 

vojaški zračni 

promet SV: 

Letališki stolp 

pomeni izboljšavo 

delovnega okolja in delovnih 

razmer, saj se nam je stari stolp že 

skoraj podiral na glavo. Novi prostori 

so prostorni in večji, delovnik 

se nam bo v prihodnje podaljšal, 

zato je zelo pomembno, da imamo 

ustrezne prostore. S premestitvijo 

v novi stolp bo lažja tudi komunikacija 

z drugimi kontrolami zračnega 

prometa v Sloveniji in tujini. Do 

zdaj smo uporabljali le telefon, v 

letalstvu pa moraš velikokrat zvezo 

dobiti takoj. 

Ceremonial opening of a new control tower at 

Cerklje ob Krki Airport 

On Saturday, 22 May, Cerklje ob Krki Airport hosted a ceremonial 

opening of a new control tower in which all competent services will 

start work as soon as on 7 June. Next to the 35 metre tall tower there 

is a new Air Traffic Management facility while utility infrastructure has 

also been constructed. This investment enables easier and more quality 

work of airport services, as well as further development of the airport. 

The airport now still belongs to the 3C airport category; however, 

with the extension of the runway, the introduction of an instrument 

landing system and by making the airport suitable also for the landing 

of bigger aircrafts, the airport could qualify into the 4E category by the 

end of the next year, said Captain Smiljan Babič, Commander of the 

Air Traffic Company of the Air Defence and Aviation Brigade. 

19

sv 8 


Z Vremščice 

nadzirali zračni prostor 

V četrtek, 20. maja, je na 

Vremščici pri Divači potekalo 

redno enodnevno terensko 

usposabljanje posadke 

radarske čete kratkega 

dosega (RČKD) iz sestave 16. 

bataljona za nadzor zračnega 

prostora (16. BNZP) z 

modificiranim radarjem 

kratkega dosega EL/M2106 

NG. Posadka radarske čete 

je urila postopke v premiku 

enote na položaj, v postavitvi, 

zavarovanju in operativnem 

delovanju posadke na 

radarskem položaju. 



Modificirani radarji 

tridimenzionalni 

Glavna naloga RČKD je radarsko 

nadziranje zračnega prostora v 

predelih Slovenije, kjer zaradi 

razgibanosti terena ni omogočeno 

kakovostno nadziranje zračnega 

prostora z radarji dolgega dosega. 

Radarja dolgega dosega AN/TPS-70 

sicer delujeta na Ljubljanskem vrhu 

nad Vrhniko in na Ledinekovem 

koglu na Pohorju. RČKD prav tako 

nadzira zračni prostor na posebnih 

lokacijah ob pomembnejših dogodkih, 

kot so na primer obiski in srečanja 

državnikov. Četa je opremljena 

s petimi modificiranimi radarji 

kratkega dosega EL/M2106 NG, 

ki so v operativni uporabi od leta 

2006. Radarji EL/M2106 NG imajo 

povečan doseg do 60 kilometrov in 

lahko zaznajo do 60 ciljev v zraku 

na največji višini do deset kilometrov. 

Kot je pojasnil poveljnik 

RČKD nadporočnik Peter Bartol, 

je največja prednost modifikacije 

radarjev, da je novi radar funkcijsko 

tridimenzionalen, kar pomeni, 

da zagotavlja tudi podatke o višini 

ciljev. Obnovljeni radar je mogoče 

namestiti na stolp mobilne radarske 

postaje na posebnem terenskem 

vozilu, tako pa sta dosežena 

večja mobilnost in krajši odzivni 

čas ter izboljšane opazovalne zmogljivosti. 

»Pomemben kakovostni 

preskok bo zagotovil avtomatski 

prenos slike z radarjev kratkega 

dosega v Center za nadzor in kontrolo 

zračnega prostora (CNKZP) 

na Brnik. Tako bo izvedeno celovito 

spremljanje integriranih radarskih 

razmer v zračnem prostoru 

Slovenije, kar je naš končni cilj,« 

je še razložil nadporočnik Bartol 

in dopolnil, da prenos podatkov 

z radarske slike za zdaj poteka v 

govorni obliki prek sredstev zvez. 

Poddesetnik 

Luka Leskovšek: 

V enoti pet let 

opravljam dolžnost 

operaterja 

na radarju. Moja 

naloga je prenos podatkov z radarske 

slike z govorom prek sredstev 

zvez v center na Brnik. Operaterji 

na radarju se menjamo glede na načrt 

dela, ki je prilagojen trenutnim 

taktičnim razmeram. Delo operaterja 

obsega spremljanje radarske 

slike in poročanje o ciljih v zraku, 

o njihovi oddaljenosti, višini ter posebnostih 

posameznih ciljev. 

20

Sporočanje podatkov z radarske slike v CNKZP 

Operater na radarju EL/M2106 NG 

po določenem protokolu v CNKZP 

na Brnik posreduje podatke o 

zaznanih zračnih ciljih, ki jih nato 

operater v centru vnaša v sistem. 

Modificirani radarji EL/M2106 NG 

omogočajo tudi prepoznavo zrakoplovov 

glede na podatke, ki so vneseni 

v računalniško bazo podatkov 

radarja. »Radar glede na hitrost 

vrtenja rotorja zazna vrsto oziroma 

tip helikopterja,« je razložil nadporočnik 

Bartol in dodal, da ima radar 

kratkega dosega EL/M2106 NG 

možnost sektorskega delovanja, pri 

čemer odda signal oziroma seva v 

sektorje, ki so natančno definirani 

po azimutu ter višini, s čimer je 

zmanjšana možnost za odkritje 

radarskega položaja. V sestavi modificiranih 

radarjev EL/M2106 NG 

je tudi sistem IFF (Identification 

Vojak Martin 

Kramar: 

Na dolžnosti radijec 

voznik delam v 

oddelku zvez v radarski 

četi kratkega 

dosega leto in pol. Moja naloga 

je premik vozila zvez na teren. Prav 

tako sodelujem pri maskiranju položaja 

in vzpostavitvi centra zvez 

s postavitvijo antenskega stolpa z 

anteno. Med operativnim delovanjem 

radarja kot operater za zveze 

v vozilu skrbim za nemoteno zagotavljanje 

zvez. 

Friend or Foe), ki omogoča kakovostno 

identifikacijo vojaških in 

tudi civilnih plovil. Sistem IFF je 

pomembna pridobitev modificiranega 

radarja EL/M2106 NG. 

Izvidovanja in terenska urjenja 

čete 

Na radarju kratkega dosega 

EL/M2106 NG dela štiričlanska 

posadka, ki poskrbi za izvidovanje, 

premik na položaj, postavitev radarja 

in centra zvez, delo ter varovanje 

na radarskem položaju. Člani 

posadke so usposobljeni za delo 

operaterja na radarju, imajo pa 

tudi specialistično znanje o vzdrževanju 

radarskega sistema, sredstvih 

zvez in vozilih. Znanje o delu 

z radarji pripadniki RČKD nenehno 

obnavljajo in dopolnjujejo s terenskimi 

usposabljanji. Z izvidovanji 

pripravljajo mrežo perspektivnih 

radarskih položajev v Sloveniji. 

Kot je povedal četni podčastnik v 

RČKD višji vodnik David Bradač, 

se je položaj na Vremščici v praksi 

izkazal kot zelo primeren, saj ga 

odlikujejo primerna nadmorska 

višina, dobra lega, nizka stopnja 

poraščenosti vegetacije in dobra 

prehodnost. »Območje proti 

morju je zaradi svoje specifike zelo 

primerno za pokrivanje z radarjem 

kratkega dosega, zato smo na tem 

delu Slovenije precej aktivni,« je 

še dopolnil višji vodnik Bradač. 

V okvir rednih usposabljanj RČKD 

sodijo tudi enodnevna urjenja 

posadk iz specialističnih individualnih 

veščin, to je pri postavitvi 

radarja in pripravi za operativno 

delovanje ter pri postavitvi 

centra zvez. »Poudarek je na delu 

operaterja pri prenosu podatkov 

o ciljih v zračnem prostoru in 

na delu operaterja na radijski 

postaji pri zagotavljanju delovanja 

sredstev za prenos podatkov,« 

je pojasnil višji vodnik Bradač. 

V enoti izvajajo tudi večdnevna 

usposabljanja, ki obsegajo urjenje 

v postavitvi radarskega položaja 

in daljšega spremljanja radarske 

slike. »Terenska urjenja večinoma 

izvajamo na lokacijah, ki so se med 

izvidovanji izkazale kot najbolj 

primerne za postavitev radarja 

kratkega dosega glede na slabšo 

pokritost zračnega prostora z 

radarji dolgega dosega,« je dejal 

višji vodnik Bradač. V RČKD je 

trenutno petnajst vojakov, šest 

podčastnikov in dva častnika. Četo 

formacijsko sestavlja pet radarskih 

oddelkov, v katerih so poveljnik 

radarskega oddelka in trije vojaki. 

Izmed teh je eden vodja skupine, 

in sicer radarski operater, v oddelku 

pa sta še vojak specialist radijec 

voznik ter vojak operater. V sestavi 

RČKD deluje še oddelek zvez, ki 

ga sestavljajo štirje pripadniki. 

Podčastnik specialist poveljnik 

oddelka poveljuje trem vojakom 

na formacijskih mestih vojak specialist 

radijec voznik. RČKD ima 

pomembno vlogo, saj bi bilo brez 

kakovostnega zagotavljanja govornih 

komunikacij in podatkovnih 

zvez s CNKZP delo vseh radarskih 

oddelkov zaman. 

Air space surveillance in Vremščica 

On Thursday, 20 May, members of the Short-Range Radar Company of 

the 16th Air Space Surveillance Battalion held a regular one-day field 

training in Vremščica near Divača with upgraded short-range radar 

EL/M2106 NG. They practiced the following procedures: movement 

of the unit in position, setting-up the radar, protection and operational 

activities of the crew. 

21

sv 8 

zaščita in reševanje 

Na Koroškem pripravljajo 

vajo Neurje 2010 

Mestna občina Slovenj Gradec in URSZR bosta ob pomoči 

drugih ministrstev in organizacij v soboto, 19. junija, 

v Slovenj Gradcu pripravili vajo Neurje 2010. Na predstavitvi 

vaje novinarjem 21. maja so sodelovali župan MO Slovenj 

Gradec Matjaž Zanoškar, generalni direktor URSZR 

mag. Boris Balant in vodja vaje Alan Matijevič. 

hiš. Nekaj ljudi je poškodovanih. 

Zgodi se tudi prometna 

nesreča, v kateri je poškodovana 

oseba. Med neurjem strela 

zaneti požar v skladiščnem delu 

nekega podjetja, ob evakuaciji 

pa se nekaj delavcev poškoduje. 

Pri gašenju požara se poškoduje 

tudi nekaj gasilcev. Pri razkladanju 

zabojnikov z nevarno snovjo 

s tovornega vozila se zgodi 

nesreča in nevarna snov, ki jo 

uporabljajo pri proizvodnji, se 

razlije po tleh. KuB 

Župan mestne občine Slovenj 

Gradec Matjaž Zanoškar se je 

URSZR zahvalil, da bo sicer 

regijska vaja, ki pa ima državni 

pomen, po več kot desetletju na 

Koroškem. Generalni direktor 

URSZR mag. Boris Balant je poudaril, 

da podnebne spremembe 

vplivajo tudi na zasnovo državnih 

vaj, ki jih organizira uprava. 

V scenarijih vse več pozornosti 

namenjajo hudourniškim vodam 

in orkanskemu vetru. Kot je 

povedal mag. Balant, so novodobne 

nesreče upoštevane v 

strategiji varstva pred naravnimi 

nesrečami. Te se zgodijo zelo 

hitro in zahtevajo veliko reševalcev. 

Nenadne visoke vode, kot so 

bile v Železnikih pred tremi leti, 

in orkanski veter, ki razkriva 

strehe, zahtevajo tudi dodatno 

usposabljanje in dopolnjevanje 

opreme. »Pomembno mesto 

pri delu URSZR do leta 2015 

ima preventivna dejavnost,« je 

dejal mag. Balant, »ki smo se 

je lotili tudi pri osnovnošolcih. 

Z novim šolskim letom jim v 

zadnjih treh razredih ponujamo 

izbirni predmet varstvo pred 

naravnimi in drugimi nesrečami. 

Na usposabljanja za izvajanje 

tega predmeta se je prijavilo 

približno 200 učiteljev.« 

Vodja vaje in Izpostave URSZR 

Slovenj Gradec Alan Matijevič 

je povedal, da scenarij vaje 

predvideva, da se nad Koroško 

razbesni močno neurje z vetrom 

in točo. Neurje prizadene 

predvsem MO Slovenj Gradec 

in center mesta. Toča poškoduje 

nekaj streh, močan veter 

podira drevje in odkriva strehe, 

močan naliv pa zamaši nekatere 

odtoke in meteorna voda 

zalije kletne prostore nekaterih 

Otroci slikovito nad naravne nesreče 

Fotografija: KuB 

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je v četrtek, 

13. maja, potekala sklepna prireditev ob koncu 14. državnega natečaja 

Naravne in druge nesreče – Živali in nesreče. Priznanja in nagrade so 

podelili najboljšim mladim ustvarjalcem na likovnem ter literarnem 

področju in njihovim mentorjem. 

Zelo pomembno je, da otrokom naravne nesreče razložimo njihovi starosti 

primerno, torej moramo biti pri tem zelo pazljivi, saj so otroci precej občutljivi 

in hitro postanejo zaskrbljeni. Čeprav nihče ne ve, kaj se nam lahko 

zgodi, je prav, da otroku z odgovorom ponudimo tudi občutek varnosti in 

gotovosti, da je varen pred čim podobnim. Zato Uprava RS za zaščito in 

reševanje že štirinajsto leto z državnimi natečaji ozavešča mlade, njihove 

starše in vzgojitelje o nesrečah, ki se dogajajo vsak dan in ki se lahko zgodijo 

tudi nam, predvsem pa moramo biti nanje pripravljeni. 

Tokratni natečaj je potekal na temo Živali in nesreče, in sicer dvostopenjsko 

na regijski ter državni ravni v štirih starostnih kategorijah. Na natečaju je 

sodelovalo 4882 otrok in 925 mentorjev iz 67 vrtcev ter 208 osnovnih šol iz 

vse Slovenije. Komisije so opravile regijski izbor in na državno raven poslale 

253 likovnih ter 162 literarnih del. Državni komisiji sta med prispelimi deli 

izbrali 20 najboljših likovnih in 15 najboljših literarnih del, ki so med seboj 

enakovredna ter na ogled v prostorih Izobraževalnega centra za zaščito 

in reševanje na Igu. Udeleženci so si v okviru prireditve ogledali lutkovno 

predstavo Pikec Ježek in gasilko Jež ter poligon IC ZR, na katerem se 

usposabljajo reševalci, in se seznanili z reševalnim delom Kinološke zveze 

Slovenije. Nataša Oblak 

22

strokovne teme 

sv 8 

Prostovoljna pogodbena 

rezerva (1. del) 

Nemški pogodbeni rezervisti med 

usposabljanjem na pehotnih ovirah 

Obramboslovni raziskovalni 

center FDV je za potrebe 

raziskovalnega projekta 

Upravljanje človeških 

virov v SV: pogodbena 

rezerva, družine in konec 

vojaške službe, financirala 

pa sta ga MO in Agencija 

za raziskovalno dejavnost 

RS, analiziral prostovoljne 

pogodbene rezervne sestave 

(PPRS) na vzorcu petih 

evropskih državah, in sicer 

Nemčije, Velike Britanije, 

Belgije, Nizozemske ter 

Češke. S primerjalno analizo 

je bilo preverjeno, ali in 

kako nacionalni konteksti, 

zgodovinske okoliščine 

in tradicije sooblikujejo 

ter vplivajo na razvoj, 

organizacijo in rešitve PPRS. 

Primerjalna analiza je bila 

utemeljena na matriki, ki 

je na eni strani vključevala 

države, na drugi strani pa 

ključne kazalnike, med njimi 

splošni kontekst, obseg, 

organizacijo in status 

PPRS, pravice in dolžnosti 

pogodbenih rezervistov, 

njihovo pridobivanje in 

usposabljanje, delodajalce 

in sodelovanje v MOM. 

Ugotovitve primerjalne 

analize bomo predstavili 

v petih delih, tokrat pa 

objavljamo ugotovitve o 

PPRS oboroženih sil Češke in 

Nemčije. 

Fotografija: Sandra Elbert 

Besedilo: dr. Jelena Juvan, 

Rok Zupančič, mag. Erik Kopač 1 

23

sv 8 


Fotografija: Petr Blahuš 

Aktivna rezerva oboroženih sil 

Češke 

Z aktivno rezervo se v čeških 

oboroženih silah (OS) zadovoljujejo 

potrebe po strokovnjakih s 

pretežno civilnih področij. To še 

posebej velja za potrebe kontingentov 

čeških oboroženih sil 

v MOM. Z odpravo obveznega 

služenja vojaškega roka so aktivni 

rezervisti postali glavna vez med 

vojsko in civilno družbo, prav tako 

bi v prihodnje aktivna rezerva 

lahko postala pomemben vir pridobivanja 

poklicnih vojakov (Kopač, 

2009b). 

Leta 2008 je bilo v okviru čeških 

OS načrtovanih kar 44 enot z 2927 

aktivnimi rezervisti, dejansko 

vključenih pa jih je bilo le 1140 

v 25 enotah. Zanimivo je, da 

nekatere enote po popolnjenosti 

z aktivno rezervo zelo izstopajo. 

Tako so rezervne enote vojaške 

policije popolnjene 90-odstotno, 

enota za specialno delovanje pa 

86-odstotno. 

Zakon o vojaški službi in vojaških 

vajah ter nekaterih pravnih 

okoliščinah vojaških rezervistov iz 

leta 2005, ki je bil sprejet predvsem 

zaradi prehoda na poklicno 

popolnjevanje OS, za aktivne rezerviste 

ne predvideva, da morajo 

imeti opravljeno osnovno vojaško 

usposabljanje. Glavna pogoja za 

sodelovanje v aktivni rezervi sta 

tako le polnoletnost in psihofizična 

pripravljenost za opravljanje 

vojaške službe, brez kriminalne 

preteklosti. Dolžina pogodbene 

obveznosti za sodelovanje v aktivni 

rezervi se je poenotila na tri leta, 

z možnostjo predčasne prekinitve 

pogodbe. 

Po Zakonu o obrambi (Parlament 

České republiky, 2006a, 2006b) je 

plačilo aktivnim rezervistom za 

vojaško usposabljanje odvisno od 

posameznikovega čina. Tako je leta 

2008 aktivnemu rezervistu vojaku 

za vsak mesec, ko je imel vojaško 

usposabljanje, pripadalo plačilo v 

višini 1100 čeških kron oziroma 

približno 44 evrov. Poleg plačila 

za udeležbo na vojaškem usposabljanju 

aktivni rezervisti prejmejo 

povračilo potnih stroškov, ki so 

nastali zaradi prihoda na vojaško 

usposabljanje in odhoda z njega, 

vsak mesec pa dodatnih 500 čeških 

kron ali 20 evrov za pripravljenost 

oziroma članstvo v aktivni rezervi 

(Zakon o vojaški službi in vojaških 

vajah ter nekaterih pravnih okoliščinah 

vojaških rezervistov, 2005). 

Zakon o vojaški službi in vojaških 

vajah ter nekaterih pravnih okoliščinah 

vojaških rezervistov (2005) 

je usposabljanja vojaške rezerve 

razdelil na redna ter izredna. Za 

nove pripadnike aktivne rezerve, 

ki še niso opravili osnovnega 

vojaškega usposabljanja, je tako 

predvideno, da morajo opraviti 

osnovno vojaško usposabljanje, ki 

je po obsegu in vsebinah enako 

osnovnemu vojaškemu usposabljanju 

poklicnih vojakov, zato novi 

aktivni rezervisti v prvem letu 

po podpisu pogodbe praviloma 

opravijo osem tednov vojaškega 

usposabljanja. V vseh nadaljnjih 

letih pogodbene obveznosti naj bi 

se aktivni rezervisti redno vojaško 

usposabljali po tri tedne (Kopač, 

2009a, 2009c). 

Ko se posameznik odloči za 

aktivno rezervo, mora na regionalnem 

vojaškem poveljstvu izpolniti 

prošnjo za vključitev v aktivno 

rezervo in priložiti uradno potrdilo 

o nekaznovanosti. Sledi pisno 

povabilo na zdravniški pregled, ki 

ga kandidat oziroma kandidatka 

za aktivno rezervo opravi v enem 

izmed vojaških zdravstvenih 

domov. Po pridobljeni pozitivni 

oceni psihofizične pripravljenosti 

mora kandidat ponovno obiskati 

regionalno poveljstvo, v katerem 

mu ponudijo tista mesta v enotah 

aktivne rezerve, za katera izpolnjuje 

pogoje. Kandidat postane pripadnik 

aktivne rezerve, ko podpiše 

pogodbo (Kopač, 2009a). 

Ministrstvo za obrambo pravnoformalno 

ni vključeno v razmerje 

med delodajalcem in njegovim 

zaposlenim, ki je pripadnik aktivne 

rezerve. Po Zakonu o vojaški službi 

Pripadniki češke pogodbene rezervne sestave 

in vojaških vajah ter nekaterih 

pravnih okoliščinah vojaških rezervistov 

(2005) delodajalec svojemu 

zaposlenemu ne more prepovedati 

vstopa v aktivno rezervo. Članstvo 

v aktivni rezervi je prostovoljna 

odločitev posameznega državljana, 

na katero s kakršno koli diskriminacijo 

delodajalec ne sme vplivati 

(Kopač, 2009b). 

Skladno z zakonodajo lahko v vojaških 

operacijah čeških OS v tujini 

sodelujejo le poklicni pripadniki, 

zato Zakon o vojaški službi in vojaških 

vajah ter nekaterih pravnih 

okoliščinah vojaških rezervistov 

(2005) po novem predvideva, da so 

lahko pripadniki aktivne rezerve 

vpoklicani v poklicno vojaško 

službo za dve leti. Dejstvo, da sta 

glavna pogoja za sodelovanje v 

aktivni rezervi polnoletnost in 

psihofizična pripravljenost, zelo 

izključuje možnost, da bi lahko 

pripadnike aktivne rezerve vpoklicali 

v poklicno vojaško službo z 

namenom sodelovanja v vojaških 

operacijah v tujini. Do oktobra 

2009 tako v operacijah čeških OS v 

tujini ni sodeloval niti en pripadnik 

aktivne rezerve (Kopač, 2009c). 

Pogodbena rezerva 

oboroženih sil Nemčije 

Prva in najpomembnejša naloga 

rezervnih sil je dopolnjevanje zmogljivosti 

aktivnih sil v domovini ali 

na nalogah v tujini (Juvan, 2009). 

Vojska uporablja rezerviste kot 

nadomestilo ali pomoč, kjer koli je 

treba tako na nemškem ozemlju 

kot v MOM. Rezervne sile ne 

delujejo kot neodvisne in samostojne 

enote, temveč so integrirane 

v aktivne sile, kar je v primerjavi 

s preteklostjo nov pristop (Juvan, 

2009). 

V nemških OS obstajajo tri kategorije 

rezervistov. Prvi dve kategoriji 

veljata za aktivno rezervo, tretja za 

pasivno. Te kategorije so rezerva 

za okrepitev, rezerva za osebje in 

splošna rezerva. Glavna naloga 

rezerve za okrepitev je vzpostavitev 

operativne pripravljenosti OS 

v primeru vojne. Naloga rezerve za 

osebje je v ohranjanju vzdržljivosti 

OS. Splošna rezerva vključuje vse 

»nedodeljene« oziroma nerazvrščene 

rezerviste, ki so mobilizirani 

ob morebitni razglasitvi vojnega 

stanja ali drugi obliki nacionalne 

nevarnosti le za potrebe obrambe 

24

države. Ta rezerva predstavlja 

potencial, iz katerega je mogoče 

izbrati specialiste za posamezne 

naloge, šteje pa 1,2 milijona posameznikov 

(Juvan, 2009). 

Skupno število mest, namenjenih 

rezervnim silam, je 95.000, od tega 

jih je 46.000 namenjenih rezervi 

za okrepitev in 49.000 rezervi za 

osebje. Največji delež rezervnih sil 

oziroma 35.000 pripada kopenskim 

silam. Te številke predstavljajo cilj, 

ki naj bi ga nemške OS dosegle 

letos. Lani je bila popolnjenost 

rezervnih sil le 41,13-odstotna. 

Pravice in dolžnosti rezervistov izhajajo 

iz Zakona o obvezni vojaški 

službi (Wehrpflichtgesetz) in iz 

Zakona o statusu vojaškega osebja 

(Soldatengesetz). Rezervist je vsak 

posameznik, ki je kadar koli opravljal 

obvezniško ali prostovoljno 

vojaško službo. Za status rezervista 

zadostuje že dan vojaške službe 2 . 

Zakonska podlaga za plačevanje 

rezervistom je v Zakonu o vojaški 

obveznosti iz leta 1959. Zakon 

določa plačevanje rezervistov glede 

na njihov čin. Posameznik v času, 

ki ga preživi na usposabljanju ali 

misiji v tujini, prejema tudi plačo 

od delodajalca, ki pa jo ta dobi 

povrnjeno od države. Pri sodelovanju 

na misijah v tujini so poleg prej 

naštetih plačil upravičeni tudi do 

dodatka za nevarnost, odvisno od 

nevarnosti območja, kjer poteka 

misija (Juvan, 2009). 

Usposabljanje mora potekati znotraj 

zakonsko določenih časovnih 

okvirov. Prav zaradi omejenega 

časa, ki je na voljo za usposabljanje, 

večina specializiranih rezervistov 

ohranja svojo usposobljenost 

drugače. Predvsem pri častnikih in 

podčastnikih velja, da sistem spodbuja 

individualna usposabljanja. 

Pripadniki rezervnih sil se večinoma 

usposabljajo individualno in ne kot 

enota rezervistov (Juvan, 2009). 

Ciljna populacija za rezervne sile so 

posamezniki z vojaškimi izkušnjami, 

poklicno vojaško osebje po 

štirih, osmih ali dvanajstih letih 

vojaške službe (Juvan, 2009). Druga 

večja ciljna populacija so vojaki na 

služenju vojaškega roka, ki so se 

odločili za podaljšano služenje. 

Področje odnosov z delodajalci je 

pretežno nedoločeno. Delodajalci 

niso deležni nobenih posebnih 

ugodnosti, kot na primer davčnih 

olajšav. Upravičeni so do povrnitve 

mesečnega plačila za delavca za 

čas, ki ga ta preživi na usposabljanju 

ali misiji. Za čas, ki ga rezervist 

preživi v aktivnih silah, plača zdravstveno 

in socialno zavarovanje država. 

Področje stikov z delodajalci 

je dejansko najbolj problematično 

(Juvan, 2009). 

Nemške oborožene sile v MOM 

praviloma pošiljajo rezerviste le na 

prostovoljni podlagi. Zakonska ureditev 

za (ne)sodelovanje nemških 

OS je komplicirana in zgodovinsko 

obremenjena 3 . »Glavna ideja pri 

uporabi rezervistov pri misijah 

v tujini je, da jih uporabijo kot 

nadomestilo doma, ko so aktivne 

sile odsotne« (Juvan, 2009). Zakon 

določa, da lahko rezervist sodeluje 

v operaciji v tujini največ sedem 

mesecev na leto, v to obdobje 

pa je všteto tudi osemtedensko 

usposabljanje pred odhodom na 

misijo. Za čas, ko je rezervist na 

misiji, se njegov status v ničemer 

ne razlikuje od status pripadnika 

aktivnih sil. 

1 

Vodja projekta je bila prof. dr. Ljubica 

Jelušič, v raziskovalni skupini pa so 

sodelovali doc. dr. Vladimir Prebilič, 

doc. dr. Maja Garb, asis. dr. Klemen 

Grošelj, asis. dr. Jelena Juvan, asis. 

mag. Erik Kopač, asis. Janja Vuga in 

asis. Rok Zupančič. 

2 

Rezervist lahko postane tudi nekdo 

brez preteklih vojaških izkušenj pod 

pogojem, da ne izpolnjuje več pogojev 

za osnovno služenje vojaškega roka 

(glej Bundeswehr Reservist Concept, 

čl. 202). 

3 

Člen 87 a nemške ustave določa 

uporabo OS le za obrambne namene, 

kar je vezano izključno na nemško 

ozemlje. Po zakonu je vsak državljan 

dolžan sodelovati v obrambnih zadevah 

države. V primeru mednarodnih 

operacij ne gre za sodelovanje v 

obrambi nemškega ozemlja, zato je 

torej sodelovanje mogoče izključno 

na prostovoljni podlagi (Juvan, 

2009a). 

Viri: 

– Bundeswehr Reservist Concept. 

2003. Dostopno na http://www. 

reserveintelligence.com/articulo. 

asppage=1&pagina=seccion.asp&secc 

ion=7&titulo=The++Bundeswher+Rese 

rvist+Concept&nombre=Reports+%26 

+Studies&id=28, 22. oktober 2009. 

– Juvan, Jelena. 2009. Intervju s polkovnikom 

Hans Hermannom Paapejem, 

vodjo Fü S I, oddelka za vodenje, 

razvoj, civilno izobraževanje in osebno 

usposabljanje pri nemških oboroženih 

silah. 9. november. Bonn: Ministrstvo 

za obrambo Republike Nemčije. 

– Kopač, Erik. 2009a. Intervju z majorjem 

Buhoslavom Pernico, Direktorat 

za obrambno politiko. 9. oktober. 

Praga: Generalštab čeških oboroženih 

sil, Ministrstvo za obrambo. 

– Kopač, Erik. 2009b. Intervju z generalom 

Jirijem Šedivýjem, upokojenim 

načelnikom Generalštaba čeških 

oboroženih sil. 8. oktober. Ministrstvo 

za obrambo Republike Češke. 

– Kopač, Erik. 2009c. Intervju s polkovnikom 

Jaromirjem Zuno, poveljnikom 

TRADOC-a. 7. oktober. Vyskov: 

Ministrstvo za obrambo Republike 

Češke. 

– Parlament České republiky (2006a), 

Branny zakon (Zakon o obrambi) Č. 

112/2006. 

– Parlament České republiky (2006b), 

Branny zakon (Zakon o obrambi) Č. 

318/2006. 

Voluntary contract reserve force in European 

countries 

For the purposes of the research project 'Human Resources 

Management: Contract reserve force, families and the end of military 

service', the Defence Research Centre of the Faculty of Social 

Sciences analyzed voluntary contract reserve forces on the sample 

of five European countries: Germany, Great Britain, Belgium, the 

Netherlands and the Czech Republic. The comparative analysis tried 

to answer the question if and how national contexts, historical circumstances 

and traditions co-shape and influence the organization and 

solutions with regard to voluntary reserve forces. The comparative 

analysis was based on the matrix which on the one side included the 

countries, and on the other side the key indicators, including the general 

context, size, organization and status of contract reserve forces, 

rights and obligations of contract reserve members, their recruitment 

and training, employers and participation in international operations 

and missions. The findings of the comparative analysis will be presented 

in five parts. This edition publishes the findings on contract 

reserves of the armed forces of Germany and the Czech Republic. 

Fotografija: Michael Mandt 

25

sv 8 


Duhovna oskrba vojakov 

v Evropi in Natu 

Besedilo: dr. Drago Čepar 

Fotografiji: arhiv Vojaškega vikariata SV 

MO na vseh področjih pristojnosti zagotavlja kar najvišjo 

raven in primerljivost Slovenije s članicami EU ter predvsem 

članicami Nata, s katerimi v skupnih operacijah zagotavlja 

primerljivo varovanje človekovih pravic, opremo, hrano, 

obleko, usposobljenost in celovito oskrbo udeležencev. 

Zaradi primerljivosti in možnosti izboljšav je treba poznati 

ta področja v drugih državah, med njimi tudi področje 

vojaške duhovne oskrbe, zato je dr. Drago Čepar, ki je 

med letoma 1997 in 2000 na MO uvajal duhovno oskrbo 

v SV in delal na širšem področju zagotavljanja človekovih 

pravic, od septembra lani pa se na ministrstvu ponovno 

ukvarja s tem področjem, pripravil obširno študijo, 

katere najpomembnejše ugotovitve predstavljamo v dveh 

zaporednih prispevkih. 

Namena mednarodne primerjalne 

študije o duhovni oskrbi vojakov 

v Evropi in Natu s poudarkom na 

ureditvi duhovne oskrbe katoličanov 

sta pridobiti informacije iz 

zakonodaj in prakse tujih držav ter 

presoditi o njihovem sporočilu in 

pomenu za odgovore na vprašanja 

glede področnega mednarodnega 

sporazuma s Svetim sedežem, ki bi 

določal ustanovitev obrambno-varnostnega 

ordinariata, torej prispevati 

k presoji smotrnosti sklenitve 

takega mednarodnega sporazuma. 

Ničelna hipoteza je, da bi bilo 

smotrno prekiniti priprave in 

prizadevanja za podpis sporazuma 

med Republiko Slovenijo ter 

Svetim sedežem o duhovni oskrbi 

v obrambnih silah in policiji ter 

zavodih za izvrševanje kazenskih 

sankcij. 

V študiji so posamično predstavljene 

članice Nata, druge članice EU, 

Švica in druge evropske nekdanje 

socialistične države, skupaj torej 

45 držav. Andora, Liechtenstein, 

Monako, San Marino in Vatikan v 

raziskavo niso bili vključeni, ker 

nimajo svojih vojsk. Opisani so 

sestava vojaške duhovne oskrbe 

po veroizpovedih in zvrsteh, njene 

pristojnosti in naloge, položaj in 

število vojaških duhovnikov, ali 

26

vojaški duhovniki nosijo vojaško 

uniformo in imajo vojaške čine, 

status vojaškega škofa, zahtevana 

temeljna izobrazba vojaških duhovnikov, 

njihovo usposabljanje in 

odgovornost, zagotavljanje razmer 

za delo ter financiranje. Študija 

vsebuje tudi opis stanja v Sloveniji, 

analizo razlogov za podpis področnega 

mednarodnega sporazuma in 

morebitnih pomislekov, opis standardne 

vsebine takega sporazuma 

in prevode nekaterih najnovejših 

sporazumov v slovenščino. V tokratnem 

prispevku predstavljamo 

ugotovitve, ki se nanašajo na druge 

države, v naslednjem pa se bomo 

osredotočili na Slovenijo in vsebino 

sporazuma. 

Odnos med državo in verskimi 

skupnostmi 

EU načeloma ne posega v odnos 

države do verskih skupnosti in ga 

ne poskuša poenotiti, temveč to 

področje prepušča državam članicam, 

zato v Evropi in EU najdemo 

na eni strani države z državnimi 

cerkvami, na drugi države s strogo 

ločenostjo države in cerkve, vmes 

pa večino držav s sistemom ločenosti 

cerkve ter države s priznanjem 

skupnih nalog in potrebe po 

sodelovanju. 

Razlike med sistemi se zmanjšujejo, 

ti pa se približujejo sistemu 

sodelovanja avtonomnih subjektov 

ali tako imenovane prijazne ločenosti. 

To velja za »stare« članice Nata 

in EU kot za nekdanje socialistične 

države, nove članice ter nečlanice 

Nata in EU. Švedska je leta 

2000 sprejela zakon, po katerem 

evangeličansko luteranska cerkev 

ni več državna. Nekatere pravice 

in možnosti v državah z dejansko 

državnimi cerkvami dobivajo tudi 

druge verske skupnosti. Na drugi 

strani Francija ne izvaja ostro svoje 

»laicité«, Nizozemska svoje ureditve 

ne razume kot stroge ločenosti, 

tranzicijske države, ki so prej živele 

v ureditvi neprijazne ločenosti, 

pa v zadnjih dveh desetletjih 

sprejemajo zakonodajo, v kateri 

je zagotovljena pravica do verske 

svobode in v kateri imajo vse bolj 

ustrezno mesto tudi cerkve ter 

druge verske skupnosti. Nobena 

tranzicijska država ni (ponovno) 

uvedla državne cerkve, kar bi bilo 

mogoče pričakovati ob zgledu 

Grčije in pravoslavni tradiciji večine 

teh držav. V večini novih ustav 

se pojavlja določba o ločenosti 

države in verskih skupnosti, vendar 

ta ločenost pomeni priznanje 

avtonomije tako države kot cerkve 

in ne več prepovedi sodelovanja ter 

državnega financiranja koristnih 

dejavnosti verskih skupnosti. 

Svobodo vere in vesti varujejo mednarodni 

dokumenti ter ustanove. 

Izpovedovanje vere v zasebnem 

življenju ni videti problematično, 

glede izpovedovanja vere v javnosti 

pa so v različnih državah različni 

pogledi. Znani so zapleti v Italiji in 

Nemčiji glede verskih znamenj v 

šolah, francoska prepoved nošenja 

muslimanskih rut v javnih šolah 

in v belgijskem parlamentu konec 

aprila sprejeti zakon o prepovedi 

nošenja burke v javnosti. Članice 

EU urejajo ta področja s svojimi 

zakonodajami, vendar pa so skupni 

standardi določeni na primer z 

9. členom Evropske konvencije o 

človekovih pravicah in z judikaturo 

Evropskega sodišča v Luksemburgu 

ter Evropskega sodišča za človekove 

pravice v Strasbourgu. Direktive 

in uredbe EU s področja dela, 

davkov, kmetijstva in varstva živali 

prav tako ožijo okvire nacionalnim 

zakonodajam ter prispevajo k 

poenotenju. 

V večini evropskih držav se je zakonodaja 

o verski svobodi, cerkvah 

in verskih skupnostih, katere del 

so tudi predpisi o vojaški duhovni 

oskrbi, zvezno dopolnjevala. 

Sodelovanje države in cerkva je 

utečeno ter se zvezno razvija. 

Te imajo pomembno mesto v 

izobraževalnem sistemu, zdravstvu, 

sociali, ohranjanju kulturne 

dediščine in dobrodelnosti. V nekdanjih 

socialističnih državah je bilo 

to sodelovanje prekinjeno, takrat 

obstoječa področna zakonodaja pa 

je bila zavržena. Morebitna nova 

se ni razvijala v sodelovanju z verskimi 

skupnostmi, temveč v smeri 

državnega nadzora ob pričakovanju 

skorajšnjega izumrtja vere in 

verskih skupnosti. Te države so se 

po padcu berlinskega zidu začele 

zavedati velikih pravnih praznin 

in jih različno hitro zapolnjujejo. V 

vseh je zagotovljena verska svoboda. 

Očitno je prizadevanje, da ne 

bi izhajali iz nezaupanja do verskih 

skupnosti, temveč iz odgovornosti 

države, da obstoječe infrastrukture, 

območja zaupanja in ustvarjalne 

energije po načelu sinergije ter 

optimalnega izkoriščanja danih 

virov vključi v prizadevanja in delo 

za skupno dobro. V vseh državah 

je na podlagi pozornosti, ki jo 

namenjajo temu področju, opazen 

velik pomen, ki ga pripisujejo veri 

in verskim skupnostim. 

Duhovna oskrba vojakov 

Duhovna oskrba vojakov je 

samoumevna prvina vojsk držav, 

s katerimi je Slovenija v obrambno-varnostnih 

in gospodarskih 

povezavah. Večina novih članic jo 

je uvedla pred vstopom v Nato. 

Madžarska se je tega področja lotila 

zelo zgodaj, druge so ji sledile v 

zadnjih petnajstih letih, zaostajata 

pa Albanija in Bolgarija, v katerih 

formalno še ni uvedena. Vojaški ordinariat 

za katoličane imajo vse dovolj 

velike 1 članice Nata z večinsko 

katoliškim prebivalstvom in tudi 

nekatere, v katerih je katoličanov 

manj, na primer Kanada, Nemčija, 

Nizozemska, ZDA in Združeno 

kraljestvo. Do zdaj je Nato to službo 

prepuščal državam članicam, 

zdaj pa si prizadeva vzpostaviti 

Srečanje Mednarodne konference vodilnih vojaških kaplanov 

in škofov zveze Nato ter PzM leta 2005 v Sloveniji 

27

sv 8 


nekatere strukture tudi na ravni 

zveze. V nekdanjih socialističnih 

državah, ki so najbližje evropskim 

integracijam, je služba uvedena ali 

jo načrtujejo. 

Ukinitve duhovne oskrbe ne načrtuje 

nobena država. V nekaterih 

državah z najstrožjo ustavno 

ločenostjo verskih skupnosti od države, 

kot so Francija in ZDA, je bil 

v preteklih desetletjih njen obstoj 

v ustavno-sodni presoji, vendar je 

bilo na najvišji ravni ugotovljeno, 

da je ustaven. Opazna so prizadevanja, 

da bi ta služba prevzela nove 

naloge skladno s potrebami časa in 

novimi načini zagotavljanja obrambe 

ter varnosti. Vojska ZDA intenzivno 

zaposluje nove duhovnike. 

Katoliških na primer v domovini ne 

dobi dovolj, zato jih množično vabi 

iz Evrope, Južne Amerike in celo 

Afrike. Veča se zavedanje potrebe 

po duhovnosti. Vedno pomembnejši 

postajajo duhovnikovo delo 

za družino vojaka, domovinska in 

moralna vzgoja ter spremljanje 

vojakov na nalogah zunaj države v 

tuja okolja in kulture. Ob večjih potrebah 

po duhovnikih za vojsko in 

hkratnem zmanjševanju duhovnih 

poklicev v večini evropskih držav je 

vedno bolj poudarjena vloga laičnih 

sodelavcev. 

V večini obravnavanih držav že 

desetletja v duhovni oskrbi vojakov 

dejavno sodelujejo duhovniki 

različnih veroizpovedi. Čeprav so 

mogoče med njihovimi cerkvami 

nasprotja in nerešene težave, se to 

pri njihovem delu ne pozna. Tako 

mnogi vojaško duhovno oskrbo postavljajo 

za zgled verske strpnosti 

in sodelovanja. 

Ureditev v večinsko katoliških 

tranzicijskih državah 

Te so s Slovenijo posebej primerljive 

zaradi podobne verske sestave 

prebivalstva, skupne izkušnje veri 

neprijaznega sistema, demokratizacije 

in uspešnega vključevanja 

v mednarodne povezave. Vse 

države, in sicer Hrvaška, Litva, 

Madžarska, Poljska, Slovaška ter 

Slovenija, so članice Nata, duhovno 

oskrbo vojakov pa so uvedle še 

pred vstopom v zvezo. Sodelovanje 

države s cerkvami je bilo v več 

desetletjih neprijaznega sobivanja 

prekinjeno, država in cerkve so 

se ga odvadile, ljudje pa so nanj 

pozabili. O marsičem, kar je bilo 

nekdaj samoumevno, se je bilo 

treba v zadnjih dvajsetih letih na 

novo dogovoriti, to ubesediti in 

zapisati. Te države nimajo državne 

cerkve, temveč v različnih oblikah 

zapisano ločenost države in 

cerkve, ko nobeden izmed obeh 

subjektov nima oblasti nad drugim 

in sta vsak na svojem področju 

avtonomna. Zato področja skupnega 

sodelovanja za zagotovitev 

človekovih pravic, v tem primeru 

pravice do verske svobode, urejajo 

s sporazumi. V njih sodelovanje, 

torej pristojnosti, način in pogoje 

dela na posameznih področjih, 

transparentno in po demokratičnem 

postopku (ponovno) 

opredelijo. Posebej je to nujno na 

področjih precej tesnega sodelovanja 

cerkve in državnih ustanov, kot 

je duhovna oskrba vojske, policije 

in zaporov. Sporazum kot svoboden 

dogovor dveh avtonomnih 

subjektov lahko izraža posebnosti 

posameznih držav. To sporazumevanje 

je skladno s predpisi EU, saj 

Pogodba o delovanju Evropske unije 

določa, da EU cerkvam priznava 

njihovo identiteto in poseben 

prispevek »ter z njimi vzdržuje 

odprt, pregleden in reden dialog«, 

kar obsega tudi sporazumevanje 

ter dogovarjanje o zadevah in 

dejavnostih, v katerih se delovanje 

države in cerkva prepleta. 

Vse večinsko katoliške tranzicijske 

države so izkoristile pripravljenost 

Svetega sedeža, da na podlagi sporazuma 

ustanovi najvišjo cerkveno 

obliko, to je ordinariat ali škofijo, in 

tako pomaga državi pri uresničevanju 

njene obveznosti zagotavljati 

versko svobodo tudi v nekaterih 

državnih ustanovah. 

Tako imajo vse te države z izjemo 

Slovenije s Svetim sedežem 

sklenjen področni sporazum, ki za 

katoličane določa ustanovitev vojaškega 

ordinariata. Zadnja ga je leta 

2002 podpisala Slovaška. Bosna 

in Hercegovina, kjer je katoliško 

prebivalstvo v manjšini, država pa 

ni članica EU ali Nata, je sporazum 

podpisala aprila, mora pa ga še 

ratificirati. Za večinske muslimane 

ima BiH že več let urejeno vojno 

muftijstvo, kar je analogna struktura 

vojaškemu ordinariatu. Na 

Hrvaškem in Slovaškem ordinariat 

oskrbuje vojsko, policijo ter zapore. 

S Svetim sedežem so več sporazumov 

za ureditev različnih področij 

sklenile Hrvaška štiri, po tri pa 

Litva, Madžarska in Slovaška. 

Poljska ima obsežen konkordat, ki 

natančno ureja različna področja. 

Dva je sklenila Albanija, ki ni večinsko 

katoliška, v nekaj mesecih pa 

se ji bo s sporazumoma pridružila 

tudi Bosna in Hercegovina. 

Z ustanovitvijo vojaškega ordinariata, 

ki ga vodi škof, sta se povečala 

zadovoljstvo in ponos vernih vojakov 

v domovini ter na mednarodnih 

misijah. Vojake nekdanjih 

socialističnih dežel Litve, Poljske in 

Slovaške, vseh naših sosed Avstrije, 

Hrvaške, Italije in Madžarske, eksemplarično 

sekularnih držav, kot 

so Francija, Nizozemska in ZDA, 

obiskujejo vojaški škofje. Ti se udeležujejo 

tudi drugih mednarodnih 

dogodkov. Če vojaka obišče najvišji 

predstavnik njegove vere, mu to izboljša 

samopodobo in samozavest. 

Če ve, da je k temu prispevala država, 

ki ji služi, mu to nekaj pove o 

odnosu države do njega, njegovega 

poklica in poslanstva. Sveti sedež z 

ordinariatom kot najvišjo cerkveno 

strukturo daje priznanje delu 

in poslanstvu vojske, policije in 

drugim službam, torej zahtevnim 

poklicem, katerih pripadnikom je 

to ena izmed poklicnih spodbud, 

kar je gotovo v interesu države. 

Sporazumov ne sklepajo le tranzicijske 

države. V zadnjih desetih letih 

je 18 držav sklenilo 23 sporazumov 

s Svetim sedežem. Med njimi 

so sedem nemških zveznih dežel, 

Kazahstan, Litva (3), Slovaška 

(3), Gabon, Albanija (2), Latvija, 

Portugalska, Slovenija, Bosna in 

Hercegovina, Francija ter Andora. 

Sporazume so sklenili tudi drugi 

subjekti, ki niso države, kot sta na 

primer Palestinska osvobodilna 

organizacija (PLO) in Organizacija 

afriške enotnosti. 

Za konec 

Na podlagi spoznanj o stanju in 

smereh razvoja v drugih državah je 

treba zavrniti ničelno hipotezo, da 

bi bilo smotrno prekiniti priprave 

in prizadevanja za podpis področnega 

sporazuma med Republiko 

Slovenijo ter Svetim sedežem. 

1 

Edina večinsko katoliška članica Nata, 

ki nima vojaškega ordinariata za 

katoličane, je Luksemburg, ki ima le 

enega vojaškega kaplana, kar ni dovolj 

za ustanovitev škofije. 

Temeljni viri: 

– Acta Apostolicae Sedis, Typis Vaticanis, 

letniki 1990–2009. 

– Bock, M., Religion im Militär, 

Soldatenseelsorge im internationalen 

Vergleich, Sozialwissenschaftliches 

Institut der Bundeswehr, München, 

1993. 

– Čepar, D., Duhovna oskrba vojakov v 

Evropi in Natu, Vojstvo, 7, str. 85–104, 

Ministrstvo za obrambo RS, Ljubljana, 

2000. 

– Čepar, D., Ivanc, B. (ur.), Legal Aspects 

of Religious Freedom, Ljubljana, Urad 

Vlade RS za verske skupnosti, 2008. 

– Ethica 2007, Enquete des Instituts 

für Religion und Frieden, Institut für 

Religion und Frieden, Wien, 2007. 

– Ferrari, S., Durham, W. C., Jr., Law 

and Religion in the Post-Communist 

Europe, Peeters, Leuven, 2003. 

– Omerdić, M. (ur.), Zbornik radova sa 

okruglog stola »Imamska služba u vojsci«, 

Sarajevo, Vojno muftijstvo, 2009. 

– Plut, J., Za pravice človeka, Družina, 

Ljubljana, 2002. 

– Robbers, G. (ed.), State nad Church in 

the European Union, Nomos, Baden- 

Baden, 2005. 

Spiritual care of soldiers in Europe and NATO 

The Ministry of Defence in all areas of competence tries to ensure 

the highest level and comparability with EU members and especially 

NATO members in cooperation with which it ensures the comparable 

protection of human rights, equipment, food, clothing, preparedness 

and comprehensive care of participants in joint operations. Due to the 

comparability and possibility of improvement we must become familiar 

with these areas in other countries, including the area of spiritual 

care. Between 1997 and 2000 Dr Drago Čepar was responsible for the 

introduction of spiritual care in the Slovenian Armed Forces. During 

this time he was also engaged in the area of provision of human rights. 

Dr Čepar, who last September again became active in this area, has 

prepared a thorough comparative study on spiritual care of soldiers 

in Europe and NATO with the emphasis on spiritual care of Catholics. 

The most important findings of the study will be presented in two articles 

published in two consecutive editions of the magazine. 

28


sv 8 

Okužbe z legionelo 

Besedilo: VVU Meta Dover, dipl. san. inž., VZE, 

in VVU Urška Škoberne, dipl. san. inž., VZE 

Bakterijsko vrsto Legionella 

so za povzročitelja okužb 

pri ljudeh prvič spoznali 

leta 1976. Legionele so po 

Gramu negativne gibljive 

bakterije oziroma bacili, 

poznamo pa 42 vrst legionel 

in 64 serogrup. Več kot 

90 odstotkov okužb pri 

ljudeh povzroča Legionella 

pneumophilla serogrup 1, 

4 in 6. Legionela v naravi 

živi v jezerih in vodotokih, 

našli pa so jo tudi v zemlji. 

V naravnem okolju je število 

bakterij legionele majhno, kar 

pomeni, da to okolje navadno 

ne predstavlja tveganja za 

ljudi. V nenaravnem okolju 

z ugodnimi razmerami 

se legionele lahko zelo 

razmnožijo. 

Legionele preživijo v okolju do 

temperature 63 °C, pri temperaturi, 

ki je nižja od 20 °C, pa se ne 

razmnožujejo. V hladni vodi se 

lahko zadržujejo in preživijo tudi 

do enega leta in se, ko temperatura 

naraste na 20 °C in več, spet začnejo 

razmnoževati. Primeren pH je 

od 5 do 8,5. Najugodnejši prostor 

za razmnoževanje legionel so vodni 

tanki s temperaturo vode med 25 

in 42 °C. Mogoč izvor okužbe z 

legionelo so tudi naprave, v katerih 

nastaja aerosol, kot so hladilni 

stolpi, vlažilci, interno vodovodno 

omrežje za toplo in hladno vodo 

oziroma mrtvi rokavi, naravni 

termalni viri, bazeni v toplicah ter 

drugi sistemi, ki vsebujejo vodo 

s temperaturo nad 20°C in lahko 

sproščajo aerosol. 

Kako se okužimo 

Človek se okuži z vdihavanjem 

vodnih hlapov med prhanjem in 

z aerosoli klimatskih naprav. S 

pitjem onesnažene vode se ne 

okužimo, saj kisli želodčni sok 

bakterijo uniči. Izjemoma bi se s 

pitjem lahko okužili bolniki z zelo 

oslabljenim imunskim sistemom, 

bolezen pa se z bolnika na zdravo 

osebo ne prenaša. 

Legionele povzročajo dve obliki 

obolenja, in sicer pontiaško 

vročico ter legionarsko bolezen. 

Za pontiaško vročico oziroma lažjo 

vročinsko boleznijo zboli več kot 

90 odstotkov okuženih, inkubacija 

oziroma čas od okužbe do izbruha 

bolezni je zelo kratek, saj traja dan 

ali dva. Bolezen je podobna influenci. 

Pojavijo se mrzlica, vročina, 

glavobol in bolečine v mišicah, 

pri nekaterih pa se lahko pojavijo 

tudi znaki okužbe zgornjih dihal. 

Bolezen traja od dva do sedem 

dni in navadno mine sama po sebi 

brez antibiotičnega zdravljenja. 

Legionarska bolezen poteka kot netipična 

pljučnica in za takšno obliko 

zboli manj kot pet odstotkov 

okuženih. Bolj so ogroženi starejši 

po 50. letu oziroma je povprečna 

starost bolnikov, ki zbolijo s klinično 

sliko pljučnice, 55 let. Ogroženi 

so predvsem ljudje s kroničnimi 

pljučnimi boleznimi, kadilci, 

bolniki z okvarjenim imunskim 

sistemom in ljudje, ki čezmerno 

uživajo alkohol. Inkubacija traja od 

dva do deset dni, izjemoma do tri 

tedne. Znaki so suho pokašljevanje, 

glavobol, povišana telesna temperatura 

in driska, zdravljenje pa 

poteka z antibiotiki. Ob neustreznem 

zdravljenju se lahko bakterija 

iz dihal razširi v druge organe, in 

sicer vranico, jetra, ledvice, bezgavke 

ter srce, in povzroča nadaljnje 

komplikacije. 

Preprečevanje 

Potrebno je izvajanje ustreznih 

preventivnih ukrepov, ki predvsem 

v internih vodovodnih omrežjih 

preprečujejo pojav in čezmerno 

razmnoževanje legionel. Tako 

redno čistimo vodooskrben sistem 

z odstranjevanjem vodnega kamna, 

čiščenjem kotlov, čiščenjem in 

menjavo mrežic na pipah ter prhah 

itn., redno in sproti izpiramo 

sistem in pipe v objektih, ki se ne 

uporabljajo oziroma se občasno 

uporabljajo. Prav tako moramo 

vzdrževati ustrezno temperaturo 

vode v sistemu, in sicer mora imeti 

hladna voda manj kot 20 °C, topla 

pa od 50 do 55 °C, opravljamo 

redne preglede oziroma vzorčenje 

vode enkrat na leto na prisotnost 

legionel. Izvajamo tudi dodatne 

preventivne ukrepe, kot so toplotni 

šoki oziroma pregrevanje in 

kemična dezinfekcija vodovodnih 

sistemov oziroma hiperkloriranje 

ob indikacijah, torej posegih v sistem, 

ob pojavu oziroma povečanju 

števila bakterij itn. 

Za konec 

Legionele so del našega naravnega 

okolja, iz katerega jih ne bomo 

odpravili, lahko pa jim na precej 

preprost način preprečimo škodljivo 

delovanje v umetnih vodovodnih 

omrežjih. Dobro poznavanje 

sistema za preskrbo s pitno vodo, 

možnih drugih virov legionel, 

dejavnikov, ki pospešujejo njihovo 

razmnoževanje, in izvajanje 

preventivnih ukrepov zagotavljata, 

da zmanjšamo nevarnost okužb. 

Problematika okužb z legionelo 

je pereča, ker se lahko v razmeroma 

kratkem času in iz enega vira 

okužbe okuži veliko ljudi. Večji 

dejavniki tveganja so v zdravstvenih 

ustanovah, v katerih so lahko 

morebitnim okužbam izpostavljene 

že tako ogrožene oziroma obolele 

skupine prebivalstva. Skladno 

z Zakonom o nalezljivih boleznih v 

Sloveniji je obvezno vsako okužbo 

z legionelo prijaviti ustreznim 

ustanovam. Naša država je v EU, 

zato bo morala Slovenija zaostriti 

predpise na področju priprave 

pitne vode, tudi predpise oziroma 

merila dopustnih koncentracij 

leginele v vodovodnih omrežjih. 

Trenutno imamo v Sloveniji na tem 

področju le strokovna priporočila, 

zakonsko pa ta parameter ni 

natančno opredeljen. 

29

sv 8 

spremljamo 

Prenovljena bolnišnica Franja 

V soboto, 22. maja, so v soteski Pasice 

pri Cerknem odprli prenovljeno 

partizansko bolnišnico Franja, ki so jo 

obnovili po rušilnem neurju septembra 

2007, ko so narasle vode odplavile 

bolnišnico, ki velja za enega največjih 

kulturnih spomenikov druge svetovne 

vojne pri nas, z vpisom na poskusni 

seznam svetovne dediščine pri Unescu 

pa tudi v svetovnem merilu. 

Besedilo in fotografija: Marko Pišlar 

Celovita obnova s sanacijo zaledja 

Hud naliv je 18. septembra 2007 z udarom vode 

popolnoma uničil 11 izmed 12 barak ter odplavil 

precej prvotno ohranjenih muzejskih razstavnih 

predmetov in medicinske opreme iz bolnišnice 

Franja. Voda je uničila dohodne poti v sotesko 

Pasice, zato več dni ni bil mogoč dostop do 

bolnišnice. Vlada je kmalu po neurju podprla 

zamisel o obnovi tega pomembnega kulturnega 

spomenika. Izmed treh različic obnove je bila 

izbrana odločitev za popolno rekonstrukcijo 

spomenika v stanje pred povodnijo. Kot je 

pojasnila direktorica Mestnega muzeja Idrija 

Ivana Leskovec, je obnova poleg rekonstrukcije 

spomenika obsegala tudi trajno sanacijo struge 

Čerinščice ter gradnjo zaplavnih pregrad in 

lovilnega jeza v zaledju. 

Pri odpravi posledic ujme pomoč SV 

Obnova je potekala v več fazah. V prvi fazi so 

do konca leta 2007 iz soteske odstranili več kot 

1000 kubičnih metrov kamenja, mulja, skal, lesa, 

vejevja in drugih naplavin ter poiskali zasute 

muzealije vzdolž vodotoka. »Takoj po nesreči 

nam je pomagala SV s 60 vojaki, ki so sodelovali 

pri nošenju in odstranjevanju materiala iz 

soteske, pripadniki vojaškega muzeja SV pa so 

muzealcem pomagali pri iskanju izgubljenih 

predmetov,« je dejala Ivana Leskovec in izpostavila 

veliko pomoč mnogih posameznikov ter 

prostovoljnih društev in organizacij iz Slovenije. 

Od približno 700 razstavljenih predmetov so jih 

našli in restavrirali le približno 220. Leta 2008 

so izvedli obsežna sanacijska dela na strugi 

Čerinščice in s postavitvijo lovilnih mrež na 

brežinah Malega ter Velikega Njivča in dostopnih 

poteh skozi sotesko. Zaplavna pregrada 

nad sotesko bo s prelivnim poljem in grabljami 

poskrbela, da bo ob ponovnem neurju skozi bolnišnico 

Franja stekla le voda, skalovje in drevje 

pa bo ustavila pregrada. Sredi leta 2009 so začeli 

rekonstrukcijska dela na barakah, decembra lani 

pa gradbena, obrtniška, inštalacijska in zaključna 

dela v notranjosti ter zunanjosti barak, ki so jih 

tudi začeli opremljati. Prevladala je odločitev, da 

originalnih predmetov, ki so se ohranili v bolnišnici 

Franja, ne bodo več razstavljali, je razložila 

direktorica Mestnega muzeja Idrija. Za potrebe 

obnovljene bolnišnice Franja je bilo treba izdelati 

replike ali predmete pridobiti drugje. »Glede 

tega ni bilo bojazni, saj se nam je oglasilo veliko 

ljudi, ki te predmete imajo in so nam jih bili 

pripravljeni odstopiti,« je dejala Ivana Leskovec 

in dodala, da je bila največja težava obnova rentgenskega 

aparata, ki je edini predmet, ki jim ga 

ni uspelo najti, čeprav so ga iskali po vsej Evropi. 

Razstavljeni rentgen ni posnetek izvirnika, ki 

ga je odneslo, temveč so na prirejenega vgradili 

ohranjene ostanke originala. 

Nadgradnja spomenika z novimi 

vsebinami 

V Mestnem muzeju Idrija prav tako razmišljajo 

tudi o gradnji informacijskega središča ob 

vstopu v sotesko Pasice s prikazom zgodovine 

bolnišnice Franja med drugo svetovno vojno, po 

njej in ob uničujoči povodnji leta 2007. V centru 

bodo prav tako razstavljeni originalni predmeti. 

Obnova je bila tudi priložnost, da bolnišnico 

Franja dopolnijo z dodatnimi vsebinami. Ob 

dostopni poti skozi sotesko so postavili informativne 

table, notranjost barak pa dopolnili z zgodbami, 

spomini in izpovedmi osebja in ranjencev, 

ki so se zdravili, s čimer so spomeniku dali novo 

razsežnost. Denar za celovito obnovo bolnišnice 

Franja, ki je stala 2,375 milijona evrov, sta 

zagotovili Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo 

za okolje in prostor, Mestni muzej Idrija, ki od 

leta 1963 upravlja bolnišnico, pa je iz zavarovalnine 

in civilnih donacij prebivalcev iz Slovenije in 

zamejstva zbral denar za obnovo muzealij. 

30

azvedrilo 

sv 8 

Reševalcem nagradne križanke 

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: S PONOSOM 

V SLUŽBI DOMOVINE, VOJAŠNICE ODPRLE 

VRATA, VOJAKI POMAGAMO. 

Nagrade prejmejo: Marko Bauman, Kardeljev trg 11, 

3320 Velenje, Olga Belec, Ulica Josipa Priola 29, 2000 

Maribor, in Maksimilijan Fojkar, Frankovo naselje 41, 

4220 Škofja Loka. Nagrajencem čestitamo. Pravilne 

rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 

4. junija, na naslov: Uredništvo revije Slovenska 

vojska, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 

Ime in priimek:..................................................................................... 

Naslov:................................................................................................. 

Pošta:................................................................................................... 

Rešitev gesla:....................................................................................... 

............................................................................................................. 

31

Počitniški programi za pripadnike 

Slovenske vojske in družinske člane 

DRUŽINSKI VIKEND 

DATUM: 4.–6. junij 2010 

27.–29. avgust 2010 

ROK PRIJAVE: zbiramo zadnje prijave 

VIKEND VERE IN ŠPORTA 

DATUM: 8.–10. september 2010 

ROK PRIJAVE: 9. avgust 2010 

VIKEND MEDITACIJE 

DATUM: 11.–13. junij 2010 

3.–5. september 2010 

ROK PRIJAVE: 20. maj 2010 

DUHOVNE VAJE 

DATUM: 19.–22. november 2010 

ROK PRIJAVE: 10. oktober 2010 

Vsi programi potekajo v vojaških objektih na Pokljuki. Za dodatne informacije 

in prijave se obrnite na pripadnika Vojaškega vikariata v svoji vojašnici ali najbližji enoti.

Letnik XVIII/8 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?