Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma ... - Praktik

Ali so reforme v
slovenskih deželah uspele
Slovensko ozemlje je bilo v 17. in 18. stoletju
razdeljeno med tri države, največji del je bil v
habsburški monarhiji. Z reformami se je spremenil
položaj kmetov, ki so sestavljali devetdeset
odstotkov prebivalstva. Razvoj slovenskih dežel
je v drugi polovici 18. stoletja omogočil začetke
slovenskega narodnega prebujenja.
Ko je krompir postal del prehrane
Reforme Marije Terezije so imele daljnosežne posledice tudi v slovenskih deželah. Številne so bile novosti na področju
kmetijstva.
1) V učbeniku na straneh 64–65 si oglej zemljevid, na katerem je označeno tudi slovensko ozemlje.
A. Zapiši imena slovenskih dežel v avstrijskem delu habsburške monarhije.
ŠTAJERSKA , KOROŠKA , KRANJSKA
,
GORIŠKA
in
ISTRA
B. V kateri deželi je bil tvoj kraj
C. Slovenci so poleg avstrijskega dela habsburške monarhije živeli še v dveh državah, in sicer v
in BENEŠKI REPUBLIKI
.
OGRSKI
2) Napredek kmetijstva je spremenil obdelovanje zemlje in podobo slovenske vasi.
A. Zakaj so bili mnogi kmetje nezaupljivi do novosti
Veliko kmetov je bilo nepismenih in nepodučenih.
Menili so, da novosti škodujejo.
B. Navedi tri novosti, ki so jih začeli kmetje uvajati pri delu.
• sajenje krompirja in koruze
• gnojenje polj, hlevska živinoreja
• uvajanje novih pasem
C. Katere organizacije so skrbele za izobraževanje kmetov in spodbujanje novosti Obkroži pravilno poimenovanje.
zadruge kmetijske družbe trgovske družbe
3) V slovenskih deželah so se razvijale tudi nekmetijske dejavnosti. Pomembno mesto v habsburški monarhiji je imel rudnik v Idriji.
A. Katero rudo so pridobivali v tem rudniku
»Izkopano zemljo zajemajo v čebriče, jo usipajo na
rešeto, katerega mreža je spletena iz kovinske žice, tako
Živo srebro
da so niti za prst narazen; nato neso zemljo k tekoči
vodi in jo toliko časa perejo, dokler ne gre nobena snov
več skozi rešeto /…/. Na ta način nadaljujejo delo in
B. Delovale so tudi številne fužine. Katero rudo so predelovali v njih presejejo rudninsko zemljo skozi kakih deset do dvajset
sit, ki so vedno sorazmerno gostejša.«
Železovo rudo
(J. V. Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)
65