Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luÄ razuma ... - Praktik
Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luÄ razuma ... - Praktik
Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luÄ razuma ... - Praktik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Zakaj je v Franciji<br />
leta 1789 izbruhnila revolucija<br />
3) V učbeniku na strani 86 preberi pisni vir (Arthur Young).<br />
A. Opiši, katere težave so pestile kmečko prebivalstvo pred revolucijo.<br />
Visoki davki <strong>in</strong> dajatve; brez imetja.<br />
B. Kako je potekal dan v življenju kmeta ali malega obrtnika<br />
Delo od jutra do večera, skromna prehrana.<br />
C. Razmisli, v čem se je položaj bogatega meščanstva razlikoval od kmečkega.<br />
Meščani so bili osebno svobodni; imeli so tudi lastn<strong>in</strong>o (hiše, delavnice ...).<br />
4) Kriza v Franciji se je v drugi polovici <strong>18.</strong> stoletja poglabljala. F<strong>in</strong>ančni m<strong>in</strong>ister Necker je leta 1781 v znamenitem<br />
poročilu kralju objavil dotlej skrivne podatke o državnih f<strong>in</strong>ancah ter s tem povzročil »strahoten škandal s številkami o<br />
stroških za vzdrževanje dvora <strong>in</strong> plačah plemstvu, ki so znašali več kot pet odstotkov vsega proračuna«.<br />
Navedi tri vzroke za f<strong>in</strong>ančno krizo države.<br />
Razkošno življenje na dvoru, plače uradnikov, izdatki za vojsko.<br />
5) Ključna oseba v državi je bil kralj Ludvik XVI. Preberi besedilo <strong>in</strong> odgovori na vprašanja.<br />
Ali je bil Ludvik XVI. primerna oseba za vodenje države v krizi<br />
Ne.<br />
Bil je plašen, po značaju<br />
zelo šibak <strong>in</strong> neodločen.<br />
Kaj se je zgodilo 14. julija 1789<br />
»A Ludvik XVI. nikakor ni neumen <strong>in</strong> omejen;<br />
toda kakor ga ovira pri njegovih nastopih<br />
kratkovidnost, tako ga duševno zavira plahost<br />
/.../ Pogovor pomeni za tega bolestno plahega<br />
vladarja vsakokrat duševni napor /.../ V<br />
splošnem pa rajši bere <strong>in</strong> piše, kakor govori,<br />
kajti knjige so tihe <strong>in</strong> ne tišče v človeka; Ludvik<br />
XVI. (človek ne bi verjel) rad <strong>in</strong> veliko bere ...«<br />
(Stefan Zweig, Maria Anto<strong>in</strong>etta, Obzorja, Maribor, 1969)<br />
Zaradi nevzdržnih f<strong>in</strong>ančnih razmer v državi je moral Ludvik XVI. leta 1789 sklicati generalne stanove. Tretji stan se<br />
je oklical za predstavnike ljudstva <strong>in</strong> se preimenoval v narodno skupšč<strong>in</strong>o.<br />
6) Kralj je narodno skupšč<strong>in</strong>o priznal kot parlament.<br />
A. Kakšna oblika vladanja v Franciji se je s tem končala<br />
abolutizem<br />
B. Francija je postala PARLAMENTARNA MONARHIJA, kar pomeni, da<br />
Kralj ni vladal aboslutno, temveč ob pomoči parlamenta<br />
(narodne skupšč<strong>in</strong>e).<br />
Napad na Bastiljo<br />
C. Zakaj je pomemben datum 14. julij 1789 Kaj se je takrat zgodilo<br />
Nezadovoljni prebivalci Pariza so napadli zapor Bastilja.<br />
72