Zbirnik predstavitev - Zavod RS za Å¡olstvo
Zbirnik predstavitev - Zavod RS za Å¡olstvo
Zbirnik predstavitev - Zavod RS za Å¡olstvo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
INOVACIJSKI PROJEKTI<br />
polletna refleksija<br />
šolsko leto 2011/2012<br />
-<br />
<strong>predstavitev</strong> dela IP
VIHAR V KOZARCU (MARIJA JERŠE, BC NAKLO)<br />
• Vprašanje: Kako preprečevati izgorelost v pedagoškem<br />
poklicu<br />
• Cilj: samorazvoj učitelja na osebnem in poklicnem<br />
področju<br />
• Aktivnosti: vsakomesečna srečanja, delavnica <strong>za</strong><br />
celoten kolektiv Odličnost v šolstvu<br />
Učiteljeve prioritete: izmenjane izkušnje so bile<br />
uporabljene pri pripravi urnika, več aktivnosti<br />
posvečenih medsebojni komunikaciji med učitelji
Center <strong>za</strong> usposabljanje Elvira Vatovec<br />
Strunjan<br />
MI IN VI SKUPAJ<br />
‣ CILJ PROJEKTA<br />
‣ V Centru ţelimo, da bi se čim več staršev , udeleţevalo tudi neformalnih srečanj kot so: izleti, pohodi, teki,<br />
športna srečanja, ustvarjalne delavnice, druţabna srečanja, strokovna predavanja.<br />
• Staršem naj bi z izvenšolskimi dejavnostmi bogatili prosti čas, omogočili izmenjavo izkušenj z drugimi starši.<br />
• Učencem naj bi omogočili kvalitetno preţivljanje prostega časa skupaj z druţino, vrstniki.<br />
• Izvenšolske dejavnosti naj bi uvedli v redno vzgojno – izobraţevalno delo.<br />
• PRIČAKOVANI CILJ INOVACIJE JE DOSEŢEN.<br />
‣ TEMELJNA UGOTOVITEV<br />
• Izboljšala se je komunikacija med starši, strokovnimi delavci in učenci (starši tudi sami organizirajo ustvarjalne<br />
delavnice, izlete)<br />
• Neformalnih srečanj se udeleţuje vsako šolsko leto več staršev oz. celih druţin;<br />
• Projekt je ţe več let sestavni del našega letnega delovnega načrta;<br />
• S projektom bomo nadaljevali, saj predstavlja dodano vrednost našemu vzgojno izobraţevalnemu delu;<br />
• Projekt bomo nadgradili z novimi dejavnostmi kot so: šola <strong>za</strong> starše (več strokovnih predavanj oz. seminarjev,<br />
svetovanj <strong>za</strong> starše), vikend ali večdnevni tabor <strong>za</strong> starše in otroke;<br />
‣ NOVOST – DOSEŢEK<br />
• Inovacijski projekt kot novost drugačnega sodelovanja s starši lahko uporabijo učitelji in drugi strokovni delavci v<br />
vrtcih, šolah, <strong>za</strong>vodih.<br />
Vodja projekta: Olga Stele
Dijaški dom Ivana Cankarja<br />
CILJ IP<br />
IP PROFESIONALNI RAZVOJ /ključne kompetence/ STROKOVNIH<br />
DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŢEVANJU (polletno poročilo 2011/2012)<br />
Vzgojitelj stremi k študiju lastne vzgojne prakse in posameznih dejavnosti znotraj nje.<br />
Postane reflektirajoči praktik: najboljše refleksije vzgojnega dela <strong>za</strong>piše in objavi.<br />
Temeljne in specifične kompetence integrira v strokovno identiteto vzgojitelja ter<br />
spoznanja deli s sodelavci in stroko.<br />
Spodbujanje dijakov k refleksiji domskega življenja in kreativnem pisanju o njihovih<br />
izkušnjah v dijaškem domu.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV<br />
- “Wellness pedagogiko” je moč preseči z dogovorom o skupni strategiji in<br />
medsebojnem sodelovanju.<br />
-Le manjšina vzgojiteljev postaja prepoznavnejša s svojimi strokovnimi besedili.<br />
Neprestano je treba dvigovati stopnjo funkcionalne pismenosti. Ker so nekateri<br />
posamezniki bolj šibko motivirani <strong>za</strong> aktivno sodelovanje, podlegajo »wellness<br />
pedagogiki«.<br />
DOSEŽEK<br />
-Pišoči dijaki reflektirajo svoje izkušnje iz domskega življenja. Vsi ne želijo, da so<br />
njihovo teksti objavljeni na domači spletni strani.<br />
-Postavljena nova spletna dijaška podstran z literarnimi prispevki na Portalu Dic.<br />
http://www.dic.si/index.phpoption=com_content&view=article&id=483&Itemid=148<br />
-Na mednarodnem kongresu dijaških domov bodo s prispevki sodelovali trije vzgojitelji.
Vabim te v sožitje dveh jezikov in<br />
<br />
kultur<br />
CILJI:<br />
- Razvijanje jezika kot temelja lastne identitete in ohranjanja<br />
izvorne kulture ob sprejemanju druge kulture in učenju življenja<br />
v skupnem sožitju obeh kultur;<br />
- motiviranje otrok <strong>za</strong> sodelovanje ne glede na jezik, ki ga govorijo.<br />
Dvojezična Osnovna Šola Dobrovnik<br />
Kétnyelvű Általános Iskola Dobronak<br />
VRTEC DOBROVNIK / DOBRONAKI<br />
ÓVÓDA<br />
Dobrovnik 266j<br />
9223 Dobrovnik<br />
e-mail:vrtec.dobrovnik@guest.arnes.si<br />
<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
Otroci so pri načrtovanju dejavnosti<br />
izhajali iz svojih želja,<br />
<strong>za</strong>to so bili polno motivirani, tudi<br />
gostujoči vrtci, ki so se zelo pozitivno<br />
odzvali, saj so se aktivno vključevali v<br />
vse dejavnosti doživljanja jezika in<br />
kulture, hkrati pa so naši otroci ob<br />
uspehu pridobivali na samopodobi.<br />
<br />
NOVOST-DOSEŽEK:<br />
Naš velik dosežek je, da smo se pove<strong>za</strong>li in aktivno<br />
seznanili enojezične vrtce z našim življenjem,<br />
tako smo jim odprli vpogled v našo posebnost, to<br />
je prepletanje dveh jezikov v našem vsakdanjiku.
Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij:<br />
„UČILNICA BREZ KATEDRA“<br />
Cilj projekta:<br />
• razvijati sodobne oblike dela,<br />
• omogočiti učitelju in učencu fleksibilnost in iznajdljivost pri osvajanju načrtovanega vzgojnoizobraževanega<br />
dela,<br />
• učencem omogočiti izkušenjsko delo, ki ga spodbuja k vseživljenjskemu učenju,<br />
• osebnostna rast vseh udeležencev procesa,<br />
• razvijati sposobnosti in vrline ter nadgradnja teh,<br />
• samopotrjevanje ob sprotni evalvaciji vseživljenjskega znanja integrirana z različnimi<br />
kompetencami,<br />
• spodbujanje k vedoželjnosti in raziskovalnem delu učencev ter razvijanje in povzročanje njihove<br />
nadarjenosti.<br />
Dosedanja spoznanja in ugotovitve:<br />
Z načrtnim, predvsem pa timskim delom in odgovornostjo v smeri nastanka končnega produkta –<br />
internega priročnika, smo učiteljice povečale medsebojno sodelovanje ter poglobljeno načrtovanje<br />
drugačnih oblik dela. Veliko več je poudarka na učenčevem raziskovanju, odkrivanju in poročanju o<br />
ugotovitvah. Učenčeva aktivnost je veliko večja, seveda tudi učiteljeva.<br />
Učilnice brez katedra so postale: šolski vrt, bližnji gozd, sosedov sadovnjak, šolsko dvorišče in park,<br />
… Kot smo opazili, se veča učenčevo besedišče, usvajajo nove pojme, izraze. Znanje se utrjuje, saj<br />
vključujemo tudi medpredmetno povezovanje.<br />
V izvedbo takšnega dela pa smo vključile tudi vrednote Vzgojnega načrta.
POTOVANJE TELESA IN DUHA<br />
Razvijanje bralne pismenosti na Ekonomski šoli Novo<br />
mesto<br />
CILJ: Dijaki bodo znali z branjem pridobljeno znanje uporabiti v<br />
različnih ţivljenjskih situacijah in spoznali pomembnost branja<br />
različnih besedil.<br />
UGOTOVITEV: Dijaki se veliko več naučijo, če so<br />
dejavnosti natančno načrtovane in če <strong>za</strong>čutijo uporabno<br />
vrednost pridobljenega znanja.<br />
NOVOST: Načrtovano branje in učenje bralnih strategij ob<br />
umetnostnih in neumetnostnih besedilih pri splošnih in<br />
strokovnih predmetih. Dejavnosti potekajo tako, da dijaki takoj<br />
spoznajo uporabno vrednost pridobljenega znanja.<br />
Liljana Vovk, Ekonomska šola Novo mesto
IP: TUTO<strong>RS</strong>TVO-učna pomoč dijakom<br />
prvega letnika<br />
NOVOST<br />
UGOTOVITEV<br />
CILJ<br />
• Medvrstniška pomoč – tutorstvo,<br />
ki ga nudijo dijaki višjih letnikov<br />
dijakom 1. letnika in v letošnjem<br />
letu (novo) tudi dijaki 1. letnika<br />
svojim sošolcem.<br />
• Največji problem je motivacija<br />
dijakov, ki pomoč potrebujejo in<br />
pomanjkanje tutorjev pri tujih<br />
jezikih in kemiji.<br />
• Tutorstvo-stalna oblika učne<br />
pomoči <strong>za</strong> dijake 1. letnika,<br />
• Olajšati dijakom 1. letnika<br />
prehod iz osnovne v srednjo šolo.
“S samo<strong>za</strong>vedanjem do uspeha”<br />
• Cilj:<br />
Dijaki imajo pri vseh predmetih med poukom izdelane ustrezne<br />
<strong>za</strong>piske glede na vnaprej podane kriterije in spoznavajo<br />
in razvijajo učinkovite bralne učne strategije (izdelava<br />
izpiskov)<br />
• Temeljna ugotovitev:<br />
Dijaki pri učenju uporabljajo različne bralne učne strategije.<br />
• Dosežek:<br />
Dijaki 1. in 2. letnikov imajo izdelane <strong>za</strong>piske po kriterijih dobrih<br />
<strong>za</strong>piskov in izdelane izpiske po vsaj eni metodi bralnih učnih<br />
strategij.<br />
• Vodja projekta: Marija Mišmaš Pintar<br />
• Prijavitelj projekta: Gimnazija Šiška, Aljaţeva 32, 1000 Ljubljana<br />
• Leto <strong>za</strong>četka projekta: 2007/08<br />
• Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij
“Kaj postane vrednota v 20. stoletju”<br />
• Cilj:<br />
Dijakovo spoznavanje in doţivljanje športnih vrednot v obdobju, ko se<br />
aktivno ukvarjajo s športom.<br />
• Temeljna ugotovitev:<br />
Kako dijaki športniki doţivljajo najpomembnejše vrednote v športu<br />
• Doseţek:<br />
Dijaki podajo osebna mnenja o vrednotah v športu in spoznavajo navzkriţje<br />
med osebnimi in druţbenimi vrednotami.<br />
Vodja projekta: mag. Andreja Ţan<br />
• Prijavitelj projekta: Gimnazija Šiška, Aljaţeva 32, 1000 Ljubljana<br />
• Leto <strong>za</strong>četka projekta: 2008/09<br />
• Področje projekta: Medpredmetno povezovanje
Gimnazija Šiška, Desa Kapelj Gorenc in sodelavci<br />
Regeneracija, preventivna vadba in psihološka<br />
priprava v okviru internatskih nogometnih oddelkov<br />
•CILJ<br />
•Da se izognemo posledicam<br />
pretreniranosti.<br />
•Da, zmanjšamo moţnost<br />
poškodb.<br />
•Da izobraţujemo mlade<br />
nogometaše, z namenom dviga<br />
kvalitete dela na vseh<br />
področjih.<br />
•NOVOST – AKTIVNOSTI - DOSEŢKI<br />
•Regeneracijski, preventivni treningi <strong>za</strong> vse<br />
letnike in individualni kompen<strong>za</strong>cijski treningi.<br />
•Delo s športnim psihologom dnevno.<br />
•Fizioterapevtska oskrba dnevno.<br />
•Masaţa dnevno in opremljene masaţne sobe.<br />
•Izboljšanje prehrane v lastni kuhinji, 5 obrokov.<br />
•Rehidracija organizma dnevno.<br />
TEMELJNA<br />
UGOTOVITEV<br />
•Manj poškodb.<br />
•Boljša delovna klima in<br />
odnos z dijaki.<br />
•Veliko dodatnega dela<br />
izvajalcev.
CILJI PROJEKTA<br />
»Več glav več ve« - z medsebojnim povezovanjem do boljšega<br />
poučevanja<br />
•vzpostaviti primerno klimo v kolektivu kot predpogoj <strong>za</strong> strokovno sodelovanje<br />
•spodbuditi pretok in povezovanje znanj med učitelji<br />
•»skupna« znanja uporabiti pri reševanju problemov<br />
•usmeriti svoja znanja v pomoč učencem pri prenosu znanj med NGL in instrumentom<br />
UGOTOVITVE in DOSEŢKI<br />
Anali<strong>za</strong> vprašalnika o uporabi in uporabnosti priročnika<br />
“Učenje <strong>za</strong> veselje” (priročnik smo napisali in izdali v<br />
lanskem šolskem letu), ki so ga izpolnjevali učenci je<br />
poka<strong>za</strong>la, da od 147 vprašanih učencev priročnik<br />
uporablja več kot 90 odstotkov, večinoma pri NGL.<br />
Priročnik uporabljajo pogosto, najbolj uporabne vsebine<br />
pa se jim zdijo tonske višine, klaviatura in enharmonični<br />
toni, predznaki in lestvice ter intervali. Vsebine se jim<br />
zdijo razumljivo predstavljene, posebej pa so navdušeni<br />
nad slikovnimi ponazoritvami glasbeno-teoretičnih<br />
vsebin.<br />
Vodja projekta: Barbara Smolej Fritz<br />
Strokovni konzulent: Ada Holcar<br />
Pri učencih se vzpostavlja navajenost na uporabo priročnika in<br />
samostojno iskanje odgovorov na glasbeno-teoretične probleme.<br />
»Rezerve« pri uporabi vprašalnika obstajajo še pri pouku<br />
instrumenta.<br />
Sodelovanje v projektu spodbuja med učitelji<br />
strokovna razmišljanja o problematiki<br />
medpredmetnega povezovanja v GŠ.<br />
V iskanju vedno novih učinkovitih pristopov povezovanja NGL in<br />
instrumenta sta se dve učiteljici vključili v program izobraževanja<br />
po Willems metodi, dva učitelja sta se seznanila z osnovami HB<br />
sistema, celoten kolektiv pa z uporabo računalniškega programa<br />
pri pouku v glasbeni šoli
I. gimnazija v Celju<br />
Konzulent: mag. Sonja Zajc<br />
Cilj projekta: Kako sistematično izboljševanje<br />
razredne klime vpliva na kakovost šole.<br />
Novosti:<br />
a) Izdana zbirka 35 vsebin <strong>za</strong> razredne ure<br />
b) Povabilo profesorjev k izvajanju<br />
vsebinskih razrednih ur<br />
c) Profesorji dodajajo nove vsebinske<br />
predloge<br />
Ugotovitve:<br />
a) Potrebujemo čas, da bodo razredniki<br />
ugotovili pomen vsebinskih razrednih ur<br />
Cilj:<br />
a) Iz razredne klime prehajamo na t.i.<br />
“šolsko klimo”<br />
b) Z likovniki bomo izdelali opozorilne table,<br />
ki bodo na smešen in prijazen način<br />
vabile dijake h kulturnemu obnašanju<br />
(ob koših <strong>za</strong> smeti, v garderobah, na wcjih).<br />
Naslovna stran izdane zbirke
CILJ<br />
Oblikovati konkreten program mladinskih stanovanj:<br />
vsebina programa, način dela, pogoji bivanja mladih, izdelati instrumente <strong>za</strong><br />
pomoč pri izvajanju programa,…<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV<br />
Z bivanjem v mladinskem stanovanju so pridobili rešeno stanovanjsko<br />
vprašanje, finančno podporo in pomoč mentorjev, večjo samo<strong>za</strong>vest in<br />
odgovornost <strong>za</strong> lastne teţave, večji občutek varnosti in olajšano moţnost<br />
izobraţevanja<br />
moţnost učenje na osnovi lastnih napak in prevzemanju odgovornosti <strong>za</strong><br />
odločitve, ki so samo njihove<br />
bolj intenzivna srečanja mentorja in uporabnika na <strong>za</strong>četku programa,<br />
postopoma zmanjševanje kontaktov<br />
nujna <strong>za</strong>konska ureditev programa<br />
DOSEŢEK<br />
Vključenost večje število mladih v program, ustrezen prehod v samostojno<br />
ţivljenje<br />
Srečanje izvajalcev MS z MVO in oblikovanje skupnega predloga <strong>za</strong><br />
spremembo pravilnika o normativih in standardih
Osnovna šola<br />
Alojzija Šuštarja<br />
IP na OŠ AŠ<br />
- redovalnica in spričevalo 1. triade -<br />
CILJ<br />
- oblikovati povratno informacijo o učenčevem<br />
znanju (napredku)<br />
DOSEŽEK<br />
- izbrali in po vertikali smo uskladili cilje <strong>za</strong><br />
redovalnico in spričevalo (učni in vzgojni del)<br />
- poenotili smo kriterije in standarde znanja (A,B,C,Č)<br />
po aktivih<br />
- oblikovali polletno obvestilo o uspehu<br />
- poteka pogovor o dokončni obliki in vsebini<br />
spričevala<br />
<strong>Zavod</strong> sv. Stanislava
OŠ Belokranjskega odreda Semič, Šolska ulica1, 8333<br />
Semič<br />
Tel: 07 35 65 400, Fax: 07 35 65 421<br />
projekt1.osnmbo@guest.arnes.si<br />
Matična št. 5085349000<br />
Davčna št. 78628326<br />
POLLETNA REFLEKSIJA<br />
„S knjigo po<strong>za</strong>bim na brigo“<br />
Semič, februar 2012<br />
Vodja projekta: Marica Domitrovič<br />
Članici tima: Elvira Hasid, Klavdija Ivančič
Cilj projekta:<br />
Povečati nivo in kvaliteto branja pri učencih<br />
• TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
• -Upadanje <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> branje učencev ob<br />
prehodu iz druge v tretjo triado.<br />
• NOVOST:<br />
• Tekmovanje <strong>za</strong> naj bralni razred tretje triade.<br />
• Izobešene fotografije učencev tretje tride z<br />
napisom: S knjigo po<strong>za</strong>bim na brigo!<br />
• V komisijo vključeni predstavniki oddelkov tretje<br />
triade.
INOVACIJSKI PROJEKT<br />
POVABILO V GOZD<br />
CILJ PROJEKTA<br />
Obiski gozda učencem nudijo spontano, sproščeno izraţanje,<br />
svobodo gibanja, kreativnost in samoiniciativno organi<strong>za</strong>cijo<br />
igre.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV<br />
Narava je najboljši učitelj!!<br />
NOVOST – DOSEŢEK<br />
S pomočjo tega projekta je omogočena večja avtonomnost<br />
ter moţnost, da otrok razvije skrite potenciale, ki jih nosi v<br />
sebi.<br />
Jana Čopi, OŠ Bovec
Cilj projekta<br />
POŠ ne bomo <strong>za</strong>prli.<br />
Temeljna ugotovitev<br />
Vzpostavljeni so dobri<br />
medsebojni odnosi. POŠ<br />
ugodno vpliva na otrokovo<br />
samopodobo. POŠ je<br />
pomembno gibalo kraja.<br />
Novost<br />
Poslikava podvo<strong>za</strong> v<br />
sodelovanju šole s starši<br />
in Občino Braslovče,<br />
priprava scene v lesarski<br />
delavnici, snemanje <strong>za</strong><br />
oddajo na TV SLO.<br />
OŠ Braslovče,<br />
POŠ Trnava,<br />
Damjana Lukman
OŠ Braslovče:<br />
Na poti k večjezičnosti in večkulturnosti (Integracija tujega jezika v prvem triletju OŠ)<br />
Cilj projekta:<br />
Razvijati in spodbujati <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> večjezičnost in dvojezičnost otrok<br />
Temeljna ugotovitev:<br />
V razredih, kjer poteka integracija že drugo leto, je opazen napredek predvsem pri<br />
odzivih učencev. Odzivi so hitrejši in vse pogosteje v tujem jeziku. Pri učencih se hkrati<br />
razvija tudi strpnost in sprejetost tistih, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega in<br />
jezikovnega okolja. Integracijo izvajamo pri vseh predmetih, najpogosteje pa pri<br />
matematiki, ki se nam zdi zelo primerna, ker je večinoma zelo konkretna in nazorna.<br />
Novost:<br />
S sprotnim načrtovanjem in evalvacijo v timu znamo poiskati učinkovite<br />
načine in oblike dela s katerimi učenci razvijajo medkulturne in jezikovne<br />
kompetence.
Otroci s posebnimi potrebami v slovenski OŠ<br />
CILJ<br />
Ugotoviti, kako <strong>za</strong>gotoviti<br />
učencem s posebnimi<br />
potrebami aktivno vključenost<br />
v slovenski šolski sistem.<br />
DOSEŢEK<br />
Osebni razvoj strokovnega<br />
delavca/učenca in<br />
uvajanje dobre prakse.<br />
Andreja Dobnikar<br />
OŠ Brezovica pri Ljubljani
<strong>Zavod</strong> <strong>RS</strong> <strong>za</strong> šolstvo<br />
STRATEGIJE ZA RAZVOJ KOMPETENCE UČENJE UČENJA<br />
INOVACIJSKI PROJEKT<br />
Osnovna šola Črni Vrh,marec 2012<br />
Cilj:<br />
Razvijanje strategij <strong>za</strong> razvoj kreativnih in učinkovitih učnih okolij.<br />
Temeljna ugotovitev in novost – doseţek: Z razvojem kreativnih in učinkovitih učnih okolij<br />
razvijamo učno kulturo in uspešne didaktične strategije <strong>za</strong> izboljšanje znanja; učenci sledijo<br />
samoregulacijskim ciljem učenja, razvijajo notranjo motivacijo in čustveno motivacijske<br />
strategije, motivacijo <strong>za</strong> učenje in opravljanje domačih nalog. S celostnim pristopom, z<br />
različnimi aktivnostmi, s poudarkom na ustvarjalnosti udeleţencev, z vključevanjem zunanjih<br />
sodelavcev in z medrazrednim, medpredmetnim ter medgeneracijskim sodelovanjem v okviru<br />
pouka spodbujamo tudi sodelovanje z zunanjimi <strong>za</strong>vodi, medgeneracijsko druţenje in uspešne<br />
učne strategije.<br />
Učenje učenja pa od posameznika <strong>za</strong>hteva, da pozna učne strategije, ki mu ustre<strong>za</strong>jo ter, da<br />
prev<strong>za</strong>me odgovornost <strong>za</strong> svoje učenje, da zna svoje učenje prilagoditi različnim <strong>za</strong>htevam, da<br />
zna poiskati pomoč in podporo.<br />
Vodja inovacijskega projekta: Ivanka Erjavec<br />
Ravnateljica:Irena Kenk<br />
Strokovna konzulentka: Bernarda Mal
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: KAKO INTEGRIRATI MEDKULTURNE IN JEZIKOVNE<br />
KOMPETENCE PRI POUKU V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE<br />
Temeljni cilji:<br />
• razvijati in spodbujati interkulturno<br />
vzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/<br />
medkulturnih zmoţnosti,<br />
• razvijati in spodbujati inovativni in<br />
raziskovalni pristop k učenju in<br />
poučevanju jezikov z<br />
osredinjenostjo na učenca.<br />
Temeljna ugotovitev:<br />
<strong>za</strong> uspešno integracijo angleščine je<br />
nujno timsko sodelovanje razredne<br />
učiteljice in izvajalke integracije – tako<br />
pri načrtovanju kot izvedbi pouka.<br />
Novost – doseţek:<br />
- odzivanje učencev tudi v angleščini,<br />
- dobre povratne informacije učencev,<br />
- uspešno doseganje učnih ciljev.
BRANJE IN PISANJE<br />
Vodja projekta: Miha Potočar, prof. razrednega pouka<br />
Prijavitelj projekta: OŠ Dolenjske Toplice<br />
Strokovni konzulent: mag. Marta Novak, Z<strong>RS</strong>Š OE Novo mesto<br />
Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij<br />
• Splošni cilj projekta<br />
• razvijanje učenčevih sporazumevalnih dejavnosti s poudarkom na branju in pisanju;<br />
• Ostali cilji<br />
• nadgraditi in izboljšati bralno tehniko in razumevanje pri branju,<br />
• pozorno poslušati,<br />
• širiti besednjak,<br />
• učiti učence učiti se,<br />
• vzdržujejo čitljivost in estetskost lastne pisave ter slovnično pravilnost <strong>za</strong>pisa,<br />
• navajati učence na ustreznost izbire najprimernejših strategij učenja.<br />
• Temeljna ugotovitev in novost – dosežek<br />
• Na šoli smo uspeli poenotiti kriterije <strong>za</strong> izdelavo referatov in plakatov.<br />
• Učenci zelo nevestno lepijo učne liste v zvezke.<br />
• Starši ne pregledujejo učenčevih zvezkov - podpisov.<br />
• Učitelji se morajo bolj posluževati vzgojnih ukrepov iz protokola vzgojnega načrta v primeru nerednega<br />
opravljanja domačih nalog.<br />
• Urejenosti zvezkov učencev se bo potrebno bolj posvetiti in narediti načrt, kako izboljšati urejenost<br />
zvezkov.
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
Pomembne so vsebine,<br />
ki jih obravnavamo pri<br />
urah oddelčne<br />
skupnosti, še bolj pa<br />
oblike in metode dela<br />
učencev in z učenci.<br />
ŢIVETI RAZNOLIKOST JE POT K ODLIČNOSTI<br />
NOVOST:<br />
• oblikovane vsebine, ki jih<br />
obravnavamo v posameznem<br />
letu<br />
•timski pristop k vodenju<br />
oddelčne skupnosti
Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača<br />
ABC RAČUNALNIŠTVA<br />
Vodja: Velikanje Emil<br />
• CILJ: Projekt želi ugotoviti, kako v nižjih razredih<br />
osnovnošolskega izobraževanja učence naučiti sistematične<br />
rabe računalnika, da ga bodo lahko kasneje učinkovito<br />
uporabljali pri pouku in učenju, bili lažje <strong>za</strong>posljivi in dosegli<br />
<strong>za</strong>dovoljno življenje v družbi znanja.<br />
• Projekt je poizkus sistematiče implementacije kurikula na<br />
področju računalništva že v 1. in 2. triadi OŠ.<br />
• Projekt je <strong>za</strong>mišljen kot petletni, poteka leto in pol,<br />
rezultati pa so zelo spodbudni.
Reševanje konfliktov – medvrstniška mediacija<br />
Cilji projekta:<br />
- z medvrstniško mediacijo izboljšati medsebojne odnose v razredu,<br />
- senzibilizirati sodelujoče <strong>za</strong> drugačnost in različnost,<br />
- pridobivati spretnosti <strong>za</strong> strpno sožitje in spoštovanje drugih,<br />
- usposobiti otroke <strong>za</strong> prepoznavanje spornih situacij in jih naučiti uspešnega reševanja<br />
konfliktov,<br />
- razvijati socialne veščine (pogovarjanje, poslušanje itd.)<br />
Ugotovitev:<br />
- mediacija je med učenci priljubljena<br />
- učenci urijo socialne veščine<br />
- učenci prepoznavajo situacije, ki bi jih bilo mogoče rešiti z mediacijo<br />
Novost:<br />
- mediacija opredeljena tudi v vzgojnem načrtu kot način reševanja problemov<br />
- mediacijo lahko uporabijo učenci <strong>za</strong> reševanje konfliktov in boljše razumevanje<br />
vrstnikov, strokovni delavci pri delu z učenci, starši in sodelavci tako v šoli kot tudi v<br />
vsakdanjem življenju<br />
- dobra praksa se ohranja, dodajajo se nove ideje
Področje: narava<br />
1 2<br />
Globalni cilj:<br />
a) Doţivljanje in spoznavanje narave – gozda.<br />
b) Razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije.<br />
Cilji:<br />
a) Otrok odkriva in spoznava lastnosti teles (naravnih<br />
materialov v gozdu).<br />
b) Otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično<br />
ustvarjalnost.<br />
Senzomotorične dejavnosti: tekanje po gozdu, ple<strong>za</strong>nje,<br />
raziskovanje naravnih materialov s tipom, sluhom,<br />
vonjem; gradnja z naravnimi materiali.<br />
1<br />
KONKRETNA IZKUŠNJA<br />
GOZDA<br />
Z otroci gremo na sprehod v<br />
gozd.<br />
S seboj ne nesemo ničesar.<br />
Otroci prosto raziskujejo<br />
gozd.<br />
Vzgojiteljici sledita interesu<br />
otrok in spodbujata njihovo<br />
lastno ustvarjalnost ter ţeljo<br />
po raziskovanju.<br />
Miselne dejavnosti:<br />
Ustvarjalno mišljenje: kaj lahko počnemo v gozdu<br />
Kako lahko smiselno uporabimo naravne materiale<br />
5<br />
Vzgojiteljici načrtujeta novo<br />
izkušnjo: ponovni sprehod v<br />
gozd in gradnja mostu po novem<br />
načrtu.<br />
4<br />
Vzgojiteljici spodbujata<br />
problemsko mišljenje.<br />
S svojimi vprašanji<br />
otroke spodbujata, da<br />
ni<strong>za</strong>jo kreativne ideje,<br />
kako bi lahko most<br />
naredili še bolje.<br />
4<br />
3<br />
Otroci v igralnici<br />
rišejo načrt, kako<br />
bodo zgradili bolj<br />
trden most.<br />
Otroci razmišljajo,<br />
kaj lahko naredi<br />
most bolj trden in<br />
varen. Odkrivajo<br />
fizikalne lastnosti,<br />
pove<strong>za</strong>ne s<br />
postavitvijo vej,<br />
debelino vej, s<br />
širino mostu…<br />
Otroci raziskujejo<br />
gozd. Najdejo<br />
potoček in ţelijo priti<br />
čez. Naredijo preprost<br />
Most, sestavljen iz vej.<br />
Otroci poskušajo<br />
hoditi čez most.<br />
Opazujejo dogajanje<br />
na mostu. Ugotovijo,<br />
da most ni preveč<br />
trden in tudi ni dovolj<br />
varen.<br />
2<br />
3<br />
Vzgojiteljici<br />
opazujeta otroke in<br />
jih s svojimi<br />
vprašanji<br />
spodbujata, da<br />
svoje delo<br />
nadgradijo.<br />
Spodbujata<br />
refleksijo.
OŠ DR. SLAVKA GRUMA ZAGORJE OB SAVI<br />
MOTIVACIJSKI KOTIČEK<br />
> RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA PREKO MOTIVACIJSKIH DEJAVNOSTI<br />
>>UVAJANJE RAZLIČNIH NEFORMALNIH OBLIK DELA Z UČENCI IN<br />
NJIHOVIMI STARŠI<br />
>>SODELOVANJE S ŠIRŠIM OKOLJEM<br />
NOVA VSEBINA: “RAZISKUJEMO O…”<br />
• TEMA – določitev skupne teme raziskovanja, iskanje<br />
različnih virov informacij, ustvarjanje, skupinska <strong>predstavitev</strong><br />
raziskovanja<br />
• INSTRUMENTARIJ:<br />
‣>>posnetek inicialnega stanja, polletna evalvacija in končna<br />
evalvacija v obliki opazovalnih listov <strong>za</strong> posameznega učenca<br />
‣>>slediti motivaciji, samostojnosti, koncentraciji,<br />
ustvarjalnosti, medsebojnemu sodelovanju in aktivnosti<br />
učencev pri predstavitvi
OSNOVNA ŠOLA dr. SLAVKA GRUMA, ZAGORJE OB SAVI<br />
CANKARJEV TRG 2<br />
1410 ZAGORJE OB SAVI<br />
Naslov projekta: Z motoriko do vrha piramide<br />
Vodja: Nataša Imperl<br />
Članice: Nevenka Vidmar, Erika Kos, Mateja Šviga, Saša Pikl,<br />
Tatjana Alauf Veteršek<br />
NOVOST: naloge <strong>za</strong> razvoj motorike in blažitev hiperaktivnosti<br />
UGOTOVITVE:<br />
Učenci napredujejo na področju razvoja motoričnih spretnosti.<br />
Napredek je večji pri tistih učencih, kjer dajo tudi doma večji<br />
poudarek na razvoju motoričnih spretnosti. Veliko staršev je<br />
vpisalo svoje otroke v t.i. ''šolo nogometa''<br />
CILJI:<br />
-Pripraviti nabor nalog <strong>za</strong> razvoj motorike in blažitev<br />
hiperaktivnosti pri vseh učencih v okviru ŠVZ<br />
-Učitelje seznaniti z nalogami in pomoč pri izvajanju le teh
OŠ Franceta Prešerna Črenšovci<br />
Naslov IP: KAKO DO BOLJŠE RAZREDNE KLIME<br />
Cilj 2. faze: DEMOKRATIČNA KLIMA – SODELOVANJE IN ODGOVORNOST:<br />
utrjevanje občutka pripadnosti (interesni) skupini, spodbujanja odprtosti in<br />
sprejemanja drugih, razvijanja sposobnost empatije, pridobivanja<br />
spretnosti dogovarjanja, utrjevanja občutka lastne vrednosti in <strong>za</strong>vedanja<br />
svojih zmožnosti (močnih področij).<br />
Ugotovitve: učno okolje, v katero so vključeni otroci z najrazličnejšimi<br />
sposobnostmi in izkušnjami, spodbuja sprejemanje, razvoj prosocialnih<br />
odnosov (empatija, sprejemanje drugačnosti, socialne spretnosti) in<br />
vrednot ter okolje, katerem si učenci <strong>za</strong>stavijo merljive cilje, opravljajo<br />
sprotne (individualne) refleksije ter skupinske evalvacije prevzemajo<br />
odgovornosti <strong>za</strong> uresničevanje ciljev IS.<br />
1. interesna skupina Vrtec:<br />
Glasbena delavnica.<br />
2. interesna skupina Štrk:<br />
Sodelovanje z društvom Štrk.<br />
3. interesna skupina Ţivali: Ob<br />
<strong>za</strong>ključku humanitarne akcije.
Evropski prostovoljci v OŠ kot gostiteljski organi<strong>za</strong>ciji<br />
Vodja projekta: Almira Gregorič Kolenc<br />
Šolsko leto: 2011/2012<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
1 CILJI PROJEKTA<br />
BOLJ SPONTANA KOMUNIKACIJA V ANGLEŠČINI IN<br />
NEMŠČINI ZA VSE UDELEŽENCE PROJEKTA<br />
PROMOCIJA NEFORMALNEGA UČENJA TEH DVEH JEZIKOV<br />
RAZVIJANJE MEDKULTURNIH IN DRŽAVLJANSKIH<br />
KOMPETENC<br />
UČENJE MEDIACIJE<br />
2 TEMELJNA UGOTOVITEV<br />
POZITIVEN VPLIV NA SPONTANO RABO TUJEGA JEZIKA ZA<br />
VSAKODNEVNO SPORAZUMEVANJE, POVEČAN INTERES<br />
ZA UČENJE NEMŠČINE V 1. TRIADI<br />
RAZVIJANJE RADOVEDNOSTI ZA SPOZNAVANJE DRUGE<br />
KULTURE IN JEZIKA OB STIKU Z EVROPSKO<br />
PROSTOVOLJKO<br />
3 NOVOST - DOSEŽEK<br />
UČENJE NEMŠČINE KOT DRUGEGA TUJEGA JEZIKA V 1.<br />
RAZREDU PO METODI CLIL - REALIZACIJA NOVEGA<br />
PROJEKTA V TEM ŠOLSKEM LETU<br />
<br />
<br />
<br />
RAZVIJANJE NEFORMALNIH KOMPETENC ZA BODOČE<br />
UČITELJE TUJIH JEZIKOV IZ DRUGIH DRŽAV ( PRIMER<br />
NAŠE EVS PROSTOVOLJKE)<br />
PRIMER DOBRE PRAKSE SODELOVANJA Z MLADINSKIM<br />
CENTROM – ODPIRANJE MOŽNOSTI NEFORMALNEGA<br />
IZOBRAŽEVANJA ZA POTENCIALNE BODOČE MLADE<br />
UČITELJE , UČENCE NA ŠOLI IN DELAVCE ŠOLE<br />
PREPOZNAVANJE KOMPETENC NEFORMALNEGA UČENJA<br />
ZA YOUTHPASS
CILJ PROJEKTA:<br />
Učenje TJN skozi igro ob prisotnosti maternega govorca kot dodana<br />
vrednost formalnemu izobraževanju v prvem razredu OŠ, ob tem pa<br />
spoznavanje tuje kulture in jezika, promocija prostovoljstva med mladimi<br />
(pove<strong>za</strong>nost s projektom EVS), vnašanje elementov CLIL <strong>za</strong> TJN v prvo<br />
triado.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV IN DOSEŽEK:<br />
Učenci so pri urah nemščine zelo pozitivno sprejeli prisotnost nemške<br />
prostovoljke Maike, kljub jezikovni barieri, ki jim ne povzroča nikakršnih<br />
težav pri sporazumevanju.<br />
Učenje tujega jezika nemščine v 1. VIO OŠ poteka spontano in brez<br />
<strong>za</strong>držkov do sogovornika.<br />
Zgodnje razvijanje medkulturnih in državljanskih kompetenc.<br />
Primer dobre prakse sodelovanja med projekti, mediacije.
- Vsak drugi petek v mesecu je na sporedu radijska oddaja, v kateri sodelujejo mladi novinarji, to so učenci<br />
od 6.-9. razreda.<br />
- Vsi učenci in učitelji so tako seznanjeni z vsem dogajanjem na šoli.<br />
- Učenci - novinarji - z veseljem pišejo prispevke, izvajajo intervjuje, izpolnjujejo glasbene želje …<br />
- Učenci - poslušalci - se radijskih oddaj zelo veselijo <strong>za</strong>radi vsebine, glasbenih želja, javnih pohval, nagrad<br />
…<br />
- Sistematično vzpodbujati sodelovanje učencev na raznoraznih tekmovanjih in njihove dosežke javno<br />
objaviti ter jih tako pohvaliti.<br />
- Gojiti pripadnost šoli, <strong>za</strong>vedanje učencev, da so del ustanove, kjer vladata pozitivna klima in dobri<br />
odnosi, in posledično ustvarjati kakovostni šolski utrip.<br />
- Razvijati ustvarjalne sposobnosti učencev in jih pripraviti na javno nastopanje.<br />
- S poslušanjem prispevkov in glasbe, kot motivacijski dejavnik, na željo otrok preprečiti monotonost<br />
razrednih ur.<br />
- Gojiti veselje otrok po javnem nastopanju in s tem razvijati pozitivno čustveno in razumsko razmerje do<br />
slovenskega jezika.
Projekt: KNJIGA ME(NE) BRIGA<br />
Olga Koţel
1. NOVOST<br />
- Vsi učenci predmetne stopnje sodelujejo pri izbiri knjig.<br />
- V mesecu marcu rešujejo kviz.<br />
- Najboljši učenci v mesecu aprilu na prireditvi predstavijo knjigo, ki so jo prebrali.<br />
2. UGOTOVITEV<br />
- Učenci raje berejo knjige, ki so izbrane po njihovem okusu.<br />
- Privlači jih oblika tekmovanja, saj so najboljši nagrajeni.<br />
- Povečal se je obisk šolske knjižnice.<br />
- Knjige preteklega leta smo vključili v domače branje (racionalnost).<br />
3. CILJ<br />
- Vsi učenci predmetne stopnje preberejo izbrano knjigo.<br />
- Vsi učenci obiščejo knjižnico.<br />
- Poveča se bralna kultura učencev.<br />
- S kvizom preverijo znanje o prebrani knjigi.<br />
- Razglasimo zmagovalca.
1. IZHODIŠČE:<br />
• potrebe gospodarstva,<br />
• interes gospodarstva,<br />
• zgodnje odkrivanje PI pri<br />
učencih,<br />
• odpravljanje predsodkov do<br />
poklicnega izobraţevanja.<br />
2. CILJI (oblikovanje glede na<br />
izhodišče):<br />
• dobra priprava otrok na vpis v SŠ,<br />
(tudi vključeni socialno izključeni<br />
učenci)<br />
• promocija deficitarnih poklicev v<br />
občini in ustreznih izobraţevalnih<br />
programov<br />
• vključitev staršev.<br />
PROJEKT:<br />
SPODBUJANJE<br />
POKLICNEGA<br />
IZOBRAŽEVANJA S<br />
POMOČJO INOVATIVNIH<br />
PRISTOPOV<br />
3. TEMELJNE UGOTOVITVE<br />
IN DOSEŽKI (vmesne<br />
evalvacije)<br />
4. NOVOSTI / NADGRADNJA:<br />
nova dejavnost – Poklicni<br />
ba<strong>za</strong>r na šoli (regijska<br />
<strong>predstavitev</strong>)
Naslov projekta:<br />
Sistematično vzpostavljanje koncentracije v razredu<br />
Pregled situacije: Na podlagi opazovanja sva ugotovili, kdaj se v<br />
skupini vzpostavi koncentracija:<br />
1.ko rešujemo problem v odnosih,<br />
2.ko beremo etične zgodbe,<br />
3.ko učno snov povezujemo z življenjem.<br />
Cilj projekta: Dva tedna bomo z učenci dnevno v jutranjem in<br />
popoldanskem krogu brali izbrano zgodbo z etično vsebino.<br />
(metodologija AR = ; trije sklopi po dva tedna, 3 zgodbe (branje 10 min + pogovor), med sklopi tedenska prekinitev)<br />
Raziskovalno vprašanje: Kako branje zgodbe z etično vsebino pred<br />
šolskim delom vpliva na koncentracijo v skupini<br />
Novost – dosežek: koncentracija kot vrednota, delo s skupino kot<br />
celoto<br />
Regina Bokan in Nataša Spreitzer Jamnik
Članice: Bojana Mihalič, Jana Rihtaršič,<br />
Marjeta Kavčič , Helena Gorjan
CILJ PROJEKTA: Vstopiti v <strong>za</strong>dovoljive socialne odnose<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
• Dobra izbira metod in oblik dela z učenci je pomagala, da učenci spoznavajo sebe in se učijo spoštovanja drugih,<br />
preiskujejo poti, po katerih lahko različnost pripelje do konfliktov in razvijajo veščine <strong>za</strong> obvladovanje konfliktov<br />
(dnevi dejavnosti – športni dan, naravoslovni dan).<br />
• Dobro pripravljene in vodene aktivnosti, ki temeljijo na sodelovalnem učenju, pomagajo pri razpoznavanju koristnosti,<br />
ki jo ponujata sodelovanje in soodvisnost ter omogoča doţivljanje osebnega <strong>za</strong>doščenja ob stiku z drugimi (delavnice<br />
v OPB).<br />
• Ob <strong>za</strong>ključku aktivnosti je pomembno narediti refleksijo dneva tako, da se vsak učenec lahko izraţa na način, ki je<br />
<strong>za</strong>nj najustreznejši (risanje, <strong>za</strong>pis, pogovor, plesno izraţanje…) ter razvija kritično mišljenje z različnimi koraki na<br />
različnih ravneh učenja.<br />
• Strpen in spoštljiv odnos vseh vpletenih rodi pozitivne medsebojne odnose in šolo naredi prijaznejšo.<br />
NOVOST - DOSEŢEN NAMEN<br />
• Novost, ki sem jo ponudila strokovnim sodelavcem in staršem, je bila sprejeta.<br />
• Okrepili smo sodelovanje in oblikovali učno okolje tako, da spodbuja odgovornost učencev <strong>za</strong> lastne doseţke in<br />
samostojne dejavnosti, povečuje njihovo motivacijo <strong>za</strong> delo. Predvsem sodelovalne oblike dela v razredu in v<br />
podaljšanem bivanju.<br />
• Projekt je <strong>za</strong>ţivel tudi v OPB2 .<br />
• Okrepilo se je sodelovanje strokovnih delavcev ter vodstva v aktivnostih ustvarjanja lepega dne.<br />
• Udejanjili smo ideje, ki so nastale na aktivu PB.<br />
• Starši so se vključili v ustvarjalne delavnice in skupaj z nami ustvarjali lep dan.<br />
• Pritegnili smo ostale strokovne delavce podaljšanega bivanja, ki niso sodelovali v projektu.<br />
• starši, otroci in strokovni delavci smo se pove<strong>za</strong>li in skupaj ustvarjali lep dan ob sodelovalnem učenju v<br />
podaljšanem bivanju, športnih, naravoslovnih ter spominskih dnevih - moč pove<strong>za</strong>nosti izboljšuje medsebojne<br />
odnose na šoli.<br />
SKUPAJ BO LAŢJE NADALJEVATI POT DO CILJA.
• CILJ:<br />
BRANJE ZA ZNANJE<br />
OŠ Janka Padeţnika Maribor<br />
• splošni: izboljšati bralno pismenost<br />
• operativni: izboljšati bralno tehniko pri učencih, povečati bralno<br />
motivacijo, pripeljati branje učencev do stopnje razumevanja,<br />
opremiti otroke z bralnimi učnimi strategijami, spodbuditi učence k primerjanju<br />
besedil, iskanju podobnosti in razlik med besedili<br />
• vzgojni: privzgojiti učencem pozitiven odnos do branja in jih<br />
motivirati <strong>za</strong> samostojno ustvarjanje<br />
• UGOTOVITEV:<br />
• 15 minut glasnega branja dnevno povečuje motivacijo <strong>za</strong> branje in<br />
izboljšuje bralne tehnike , bogati besedni <strong>za</strong>klad in vodi k boljšemu<br />
razumevanju prebranega<br />
• DOSEŢEK<br />
• Zaradi nadzora pri branju in vsakodnevne vaje glasnega branja je večina učencev<br />
poka<strong>za</strong>la napredek
Nadgradnja inovacijskega projekta<br />
Cilj projekta:<br />
Prostor in čas <strong>za</strong> izkušnje. Svoje slabe izkušnje mehčati, razumeti,<br />
da jim postanejo izziv.<br />
Producirati občutja. Znati občutiti, doţiveti. Izkušnje, tudi slabe,<br />
oplemenitit z izrazom, ţeljo.<br />
S pomočjo ustvarjanja se notranje pomirimo, pridobimo na<br />
samo<strong>za</strong>vesti, boljši samopodobi,<br />
na ţivljenje gledamo drugače, bolj sproščeno in umirjeno.<br />
To dosegamo tudi z drugačnimi likovnimi izrazi.<br />
Dosedanja spoznanja in ugotovitve:<br />
Prva novost Upodobiti se v naravni velikosti je umetniški izziv in<br />
priloţnost <strong>za</strong> raziskovanje o samopodobi.<br />
Druga novost Izdelek <strong>za</strong> darilo je odraz osebnosti.<br />
Tretja novost Prepoznavnost v lokalni skupnosti je otrokom z<br />
nizko samopodobo breme in bogati priloţnost <strong>za</strong> osebno rast.<br />
Četrta novost Prepoznavnost v lokalni skupnosti je otrokom z<br />
visoko samopodobo potrditev lastne vrednosti.<br />
Peta novost Likovni jezik je univer<strong>za</strong>len – potrditev trditve na<br />
mednarodni konferenci.<br />
Inge Ivartnik, OŠ Jurija Vege Moravče
„TUDI JAZ SEM POMEMBEN“<br />
Inovacijski projekt OŠ Korena<br />
oš<br />
A<br />
Zg. Zg. Korena 32 32<br />
2242 Zg. Korena<br />
: 02/63-00-650, /fax.: 02-684 Fax:02/63-00-655 0153<br />
E-mail: os.korena@guest.arnes.si<br />
1. CILJ = otroci s posebnimi potrebami (tudi nadarjeni učenci), najdejo, osvestijo<br />
in razvijajo svoja močna področja, krepijo pozitivno samopodobo in<br />
samo<strong>za</strong>vest, kvalitetno preživljajo prosti čas skupaj z vrstniki.<br />
2. UGOTOVITEV = učenci zelo radi obiskujejo delavnice, vanje se prostovoljno<br />
vključujejo tudi tisti, ki nimajo statusa otroka s posebnimi potrebami.<br />
Ugotavljamo, da <strong>za</strong> udeležence delavnice pomenijo varno okolje, v katerem<br />
lahko krepijo socialne veščine, kar jim pomaga tudi pri socialnih stikih v širšem<br />
okolje. Ker se pri izvajanju delavnic povezujemo tudi z lokalnimi društvi,<br />
učenci prav tako spoznavajo, kje lahko kvalitetnejše preživljajo svoj prosti čas v<br />
domačem kraju.<br />
3. NOVOST = projekt je postal sestavni del našega letnega delovnega načrta,<br />
dosežena je bila 4. raven razvoja novosti.<br />
Vodja projekta:<br />
Jasmina Križan Murko
“USTVARJAMO BREZ MEJA”<br />
Čeprav poteka čezmejno sodelovanje oseb s posebnimi potrebami in njihovih mentorjev že<br />
četrto leto, ostaja želja učencev po skupnem druženju in ustvarjanju močna, podpora staršev<br />
velika in interes mentorjev vse obširnejši in vse bolj raznolik.<br />
•Zato vztrajamo v plodni pove<strong>za</strong>vi in razširjamo ter<br />
spreminjamo aktivnosti glede na <strong>za</strong>nimanje, uspešnost<br />
in odmevnost. Načrtujemo:<br />
obeležitev petletnega sodelovanja z izdajo zbornika,<br />
<strong>predstavitev</strong> italijanskega šolskega sistema<br />
strokovnim sodelavcem<br />
razpis fotografskega, filmskega in likovnega natečaja<br />
v širšem prostoru.
DIDAKTIČNE IGRE ZA RAZVOJ JEZIKA,<br />
BRANJA IN PISANJA<br />
CILJ:<br />
Mobilne specialne pedagoginje uvajamo igrive oblike dela pri<br />
razvoju jezika, branja in pisanja.<br />
UGOTOVITEV:<br />
Otroci so pri delu z didaktičnimi igrami bolj motivirani, pozorni,<br />
sproščeni in samostojni, specialne pedagoginje smo uspešne.<br />
DOSEŽEK:<br />
Izdelan imamo obsežen nabor didaktičnih igric <strong>za</strong> področja, ki<br />
jih specialne pedagoginje razvijamo pri slovenščini.<br />
kdor je v<br />
skrbeh<br />
<strong>za</strong> koga<br />
kdor ima<br />
čisto<br />
vest<br />
kdor<br />
drugim<br />
povzroča<br />
skrbi<br />
vesten<br />
kdor<br />
sam<br />
skrbi <strong>za</strong><br />
vse<br />
kdor je<br />
brez<br />
vesti<br />
Irena Škodnik, OŠ Ko<strong>za</strong>ra Nova Gorica
IZBOLJŠANJE SKUPINSKE<br />
DINAMIKE V VRTCU<br />
• CILJ IP-ja:<br />
• okrepiti samopodobo otrok v skupini,<br />
• povečati občutek pripadnosti skupini.<br />
• UGOTOVITVE /DOSEŽKI:<br />
• Potrebujemo doslednejše sodelovanje staršev pri dveh otrocih<br />
z vedenjskimi posebnostmi/starši sodelujejo pri načrtovanju in<br />
izvedbi akcijskega načrta,<br />
• potrebno spremeniti prostor <strong>za</strong> igro/delo poteka v kotičkih,<br />
izboljšali so se : igra, pospravljanje igrač, upoštevanje pravil,<br />
vztrajnost pri eni dejavnosti in sodelovanje med otroki,<br />
• v skupini je potrebna dodatna pomoč/k večji doslednosti do<br />
otrok je pripomogla tretja strokovna delavka v oddelku.
Alenka Prevec, OŠ LEDINA, Bolnišnična šola, Ljubljana<br />
ZAKAJ JE POUČEVANJE NA DALJAVO KORISTNO<br />
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Zakaj je uporaba Skypa pri poučevanju<br />
(dolgotrajno)bolnih učencev/dijakov na daljavo koristno<br />
CILJ: Omogočiti kakovostno kontinuiteto šolskega dela<br />
(dolgotrajno) bolnih učencev/dijakov.<br />
NOVOST-DOSEŢEK: učitelji naravoslovnih predmetov uporabljamo<br />
grafične tablice in e gradiva (interaktivne spletne strani). Z<br />
grafičnimi tablicami bomo opremili dijake/učence, saj bo pouk na<br />
daljavo tako še bolj nazoren in morebitne učne teţave najlaţje<br />
razrešimo.<br />
SPOZNANJA IN UGOTOVITVE: Ob zbranih podatkih (učenec/dijak,<br />
učitelj, predmet, smernice) in urejenih tehničnih pripravah (računalniška<br />
oprema, pove<strong>za</strong>va) pouk dobro teče. Potrebna je motivacija obeh<br />
uporabnikov in projekt teče. Tehnične teţave rešujemo (uspešno) sproti.
Inovacijski projekt Kako narediti domačo nalogo<br />
TEMELJNI CILJ:<br />
• učenci se usposobijo <strong>za</strong> samostojno opravljanje DN<br />
DOSEŢKI:<br />
• Učenci so ob ustrezni strokovni pomoči bolj motivirani <strong>za</strong> redno<br />
opravljanje DN<br />
• Oblikoval se je pozitiven odnos do šolskega in domačega dela<br />
• Učenci imajo aktivno vlogo pri izbiri naloge – DN je izziv<br />
• Diferenciacija in individuali<strong>za</strong>cija DN<br />
• DN so pove<strong>za</strong>ne s konkretnimi vsebinami iz ţivljenja<br />
• Konstruktivna vez med šolo in starši učencev<br />
• Nadgradnja projekta: individualna medvrstniška pomoč
Bere se mi<br />
Kaj dogaja<br />
Let`s meet by a book<br />
VRATA V KNJIŽNICO -<br />
Kdor zna, pač zna<br />
VRATA V SVET<br />
Travel Broadens the Mind<br />
Mednarodni mesec šolskih<br />
knjiţnic<br />
OŠ Litija<br />
vodja projekta Nevenka Mandelj<br />
konzulentka dr. Natalija Komljanc
OŠ LOG – DRAGOMER 2011/12<br />
Naslov projekta: Dnevi dejavnosti skozi oko multimedije<br />
Leto <strong>za</strong>četka projekta: 2008/2009<br />
Vodja projekta: Janja Zadnikar<br />
Sodelujoči pri projektu: Helena Purkart, Mojca Bašič,<br />
Klavdija Turk Suka , Kaja Lenič in Marko Gerbec<br />
Strokovni konzulent: mag. Sonja Zajc, <strong>Zavod</strong> <strong>za</strong> šolstvo, Enota Celje<br />
Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij<br />
• Cilj:<br />
Učenci razvijajo sposobnosti <strong>za</strong> učinkovito in estetsko oblikovanje<br />
informacij s pomočjo računalniške tehnologije in digitalne fotografije.<br />
• Raziskovalno vprašanje:<br />
‣Kako oblikovati, <strong>za</strong>pisati in predstaviti cilje in vsebine z dni dejavnosti v 4. razredu<br />
‣Kako uspešno izvajati medpredmetne pove<strong>za</strong>ve z IKT na temo Slovenije v 5. razredu<br />
•Temeljne ugotovitve:<br />
‣Sodelujejo: 4.a,b in 5.a,b, c vsak razred enkrat tedensko – računalniška<br />
učilnica<br />
4. a, b osvaja osnovna znanja IKT, programa POWERPOINT,<br />
fotografiranja digitalnim fotoaparatom<br />
5. a,b,c osvajajo uporabo interneta, dela s skupnimi dokumenti<br />
GOOGLE –DOC osvajajo uporaba MICROSOFT PUBLISHER<br />
• Novost: spodbudno učno okolje, osvajanje IKT, medpredmetna pove<strong>za</strong>va, konstruktivno<br />
timsko delo in vključitev podružnične šole Bevke.
1. CILJ:<br />
Obogatiti večsmerno<br />
komunikacijo vseh<br />
dejavnikov vzgoje in<br />
izobraţevanja.<br />
IZDELANO V GEOGEBRI<br />
2. UGOTOVITEV:<br />
Učitelji smo s samoevalvacijo in refleksijami<br />
ugotovili, da potrebujemo lasten učni načrt na<br />
področju računalniškega znanja <strong>za</strong> vse učence<br />
od 1. do 9. razreda. Ţelimo si, da vsi učenci<br />
usvojijo določeno računalniško znanje.<br />
3. NOVOST - DOSEŢEK:<br />
Izdelali smo lasten učni načrt, ki vsebuje IKT cilje <strong>za</strong> posamezne razrede.<br />
V okviru pouka izvajamo različne dejavnosti in aktivnosti s katerimi<br />
realiziramo ţelene cilje.
OŽIVIMO POZITIVNE VREDNOTE<br />
NOVOST: Trditev » Čisto vsi - tudi<br />
učenci – odgovarjamo <strong>za</strong> svoja<br />
dejanja » bo naše vodilo v<br />
naslednjih mesecih.<br />
UGOTOVITEV: Če starši svojim<br />
otrokom postavijo meje in se jih ti<br />
ne držijo, morajo <strong>za</strong> to odgovarjati<br />
starši in otroci. Pri takih družinah<br />
bo naše delo lahko uspešno. Pri<br />
tistih, ki si takih mej niso sposobni<br />
postaviti ali si jih celo nočejo, pa<br />
bo naše delo <strong>za</strong>man, kajti otroci<br />
so največkrat ogledalo svojih<br />
staršev.<br />
Majda Podlesnik Repovž, OŠ Milana Majcna<br />
Šentjanž<br />
CILJ: Na roditeljskih sestankih<br />
in pri vsakodnevnem delu z<br />
otroki se bomo trudili, da bomo<br />
prijazni ampak dosledni ter da<br />
bi čim več ljudi razumelo in<br />
sprejelo naslov in vsebino<br />
knjige Marka Juhanta Varuh<br />
otrokovih dolžnosti ali nehajte<br />
se ukvarjati z otrokovimi<br />
pravicami.
OŠ Olge Meglič Ptuj<br />
BRANJE ZA ŽIVLJENJE<br />
CILJ<br />
Iskati načine <strong>za</strong> sistematično spodbujanje učencev in staršev k pozitivnemu<br />
odnosu do branja in večje bralne učinkovitosti.<br />
UGOTOVITEV<br />
Vključitev v učni program spoznavanje domačega pisatelja Ivana Potrča.<br />
Pri otrocih v 1. VIO so pogosto slabše razvite predbralne sposobnosti.<br />
Potrebujemo več strokovnega znanja <strong>za</strong> sistematično vpeljevanje bralnih učnih<br />
strategij.<br />
Kot uspešni način <strong>za</strong> spodbujanje branja je učenje s pomočjo motorike in<br />
senzorike.<br />
Težko se je izogniti stigmatiziranju staršev in otrok iz socialno – kulturno<br />
prikrajšanega okolja.<br />
NOVOST- DOSEŽEK<br />
Izražen interes s strani učiteljev, staršev in učencev do boljšega poglobljenega<br />
spoznavanja književnih del in življenja pisatelja Ivana Potrča.<br />
Interpretacija različnih pesmi (tudi Župančičeva pesem Pismo) na različne načine.
Osnovna šola POLZELA: IZ VRTCA V ŠOLO<br />
Cilj projekta:<br />
Temeljna ugotovitev:<br />
• prilagajanje učnih ciljev iz učnih načrtov otrokovim zmožnostim na<br />
področju branja in pisanja v kurikulu v vrtcu, v prvem in drugem triletju;<br />
• načrtno razvijanje mišljenja in dvig aktivnosti otrok v vrtcu in<br />
učencev ob uvajanju sodobnih didaktičnih pristopov (NTC-učenje:<br />
ustvarjalno reševanje problemov, zgodb itd.).<br />
• učinkovito medsebojno sodelovanje<br />
vzgojiteljev, učiteljev in strokovnih aktivov<br />
(sinergično načrtovanje in izvajanje številnih<br />
dejavnosti);<br />
• medsebojno prepletanje po vertikali in<br />
horizontali;<br />
• v vrtcu in šoli okrepljen potek številnih<br />
dejavnosti, njihov cilj: spodbuditi – v vrtcu<br />
porajajočo se pismenost, v prvem triletju pa<br />
branje in pisanje.<br />
Novost – dosežek:<br />
• izbor bralnih učnih strategij;<br />
• NTC-metoda;<br />
• učenje branja – skupinsko učenje<br />
učno šibkejših učencev pri in izven pouka;<br />
• razširjeni medpodročni aktiv v šoli, v vrtcu<br />
pa po vertikali.<br />
Vodja projekta: Marija Kronovšek
Osnovna šola Polzela<br />
Polzela 10<br />
3313 Polzela<br />
PREDSTAVITEV MREŽNEGA PROJEKTA NA POTI<br />
K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI<br />
PRIPRAVILA: URŠKA ILOVAR<br />
POLZELA, FEBRUAR 2012
CILJ PROJEKTA<br />
Razvijati in spodbujati<br />
<strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong><br />
večjezičnost in<br />
dvojezičnost otrok.<br />
NOVOST – DOSEŽEK<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV<br />
Ugotovila sem, da je<br />
pomembno, da učenci<br />
naj tej stopnji čim več<br />
ponavljajo, ampak na<br />
<strong>za</strong>nimiv in vedno<br />
drugačen način.<br />
Dosegli smo, da so<br />
k integraciji<br />
angleškega jezika<br />
vključeni vsi<br />
otroci, od vrtca<br />
naprej.
ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI<br />
Uvajanje vaj <strong>za</strong> relaksacijo v ritem pouka z namenom obvladovanja lastnih impulzov in doseganja<br />
pozitivnih pričakovanj<br />
Cilji:<br />
• ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo učenci počutili sprejeti in ki jih bo spodbujala k aktiviranju svojih potencialov,<br />
kjer bo možno učiti se, biti in sodelovati,<br />
• omogočati in spodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojno-izobraževalnem procesu,<br />
• izgradnja čustvenega količnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov in zgledov,<br />
• upoštevanje učenca kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenja,<br />
• razvojni cilji: odzivnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, samostojno odločanje, reševanje problemov, timsko delo –<br />
spretnosti sporazumevanja, etika soodvisnosti oz. v<strong>za</strong>jemnosti.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
Zavedanje, sprejemanje in izražanje čustev je zelo pomembno, saj so čustveni centri, ki delujejo v možganih, močno prepleteni<br />
s centri, ki delujejo pri kognitivnem učenju. Tisto, kar čutimo do sebe in do drugih, močno vpliva na našo koncentracijo,<br />
pomnjenje, mišljenje, izražanje in sledenje navodilom. Čustva usmerjajo našo pozornost in omogočajo aktiviranje energije.<br />
DOSEŽEK:<br />
Ugotavljamo, da se učenci o čustvih več pogovarjajo. Znajo jih vedno bolje ubesediti in jih izražajo v odnosih s sošolci in učitelji<br />
(veselje, žalost, je<strong>za</strong>).<br />
Ni jih sram izražati pozitivna čustva, npr: sošolcu povedati, da ga ima rad, da je prijazen, …<br />
Tudi dejavnostim, kjer je potreben dotik (krog, ples, gimnastične vaje v parih, …), se ne izmikajo več.<br />
Prepoznajo čustva pri sošolcu, se znajo vživeti vanj in mu pomagajo.<br />
Če so sami pri<strong>za</strong>deti, pa manj burno odreagirajo, se poskusijo o težavi sami pogovoriti in jo razrešiti.
GOZDNI PONEDELJEK<br />
Smo šola s prilagojenim programom. V projekt so vključeni učenci z<br />
zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju. V gozd, ob<br />
primernem vremenu, hodimo enkrat tedensko <strong>za</strong> najmanj dve šolski<br />
uri.<br />
Cilj projekta:<br />
Otroke spodbuditi k preživljanju prostega časa v naravi.Hkrati pa jim<br />
ponuditi možnost, da spoznavajo sebe in da se učijo na drugačen<br />
način.<br />
Temeljna ugotovitev :<br />
•Gozd kot prostor <strong>za</strong> sprostitev in sproščanje napetosti,<br />
•odlično okolje <strong>za</strong> razvijanje senzomotorike,<br />
•prostor, kjer učencem dovolimo biti tisto, kar v resnici so, kjer se<br />
lahko izrazijo, samoiniciativno raziskujejo, s čimer se spodbuja<br />
njihov fizični in psihični razvoj. Zaradi njihovih težav potrebujejo<br />
vodenje, dejavnosti <strong>za</strong>to večkrat niso samoiniciativne, navajeni so<br />
vodenja.<br />
Novost - dosežek :<br />
•V gozdu ali ob drevesu so se ob vodenih dejavnostih umirili,<br />
•manjkrat se pojavljajo ne<strong>za</strong>želene oblike vedenja kot v šoli, ovirajo<br />
pa jih njihove pomanjkljivosti,<br />
•dečku z avtizmom gozd (drevo) predstavlja motivacijo (na sprehode<br />
sicer ne hodi rad).<br />
Težave:<br />
•Potreben individualni pristop,<br />
•s svojim vedenjem in posebnostmi motijo in “dekoncentrirajo”<br />
ostale,<br />
•premalo spremljevalcev.<br />
Nina Sever, OŠ Roje
OSNOVNA ŠOLA SOLKAN<br />
OBOGATITVENI PROGRAMI ZA NADARJENE UČENCE<br />
‣CILJ:<br />
• oblikovati model dela z nadarjenimi učenci<br />
• izvajati vzporedne programe pri matematiki, naravoslovju,<br />
tehniki in tehnologiji ter vključiti medpredmetno pove<strong>za</strong>vo likovnega pouka, kemij<br />
likovnega snovanja in poskusov v kemiji<br />
‣TEMELJNE UGOTOVITVE:<br />
Programi temeljijo na širitvi in uporabi znanj v novih situacijah,<br />
spodbujanju učenčeve ustvarjalnosti ter na višjih standardih znanja.<br />
Učenci se v programe vključujejo glede na lastne interese, so navdušeni, z<br />
odsotnostjo pri pouku ni bilo težav.<br />
Učitelji to obliko dela pozdravljajo.
OŠ Solkan, Solkan<br />
projekt Pove<strong>za</strong>ni.com<br />
Cilji:<br />
•kroskurikularna pove<strong>za</strong>va med 1. in 3. triletjem<br />
pri SLO in MAT - oblikovanje gradiv <strong>za</strong> mlajše učence<br />
•povezovanje generacij (1., 2., 3., 5., 9. razred)<br />
•zmanjševanje medvrstniške nestrpnosti<br />
Dosežek/novost: nastala (e-)gradiva;<br />
starejši posvojijo mlajše<br />
Ugotovitev: povezovanje generacij →<br />
strpnejši, prijateljski medsebojni odnosi
1. Cilj projekta je POZITIVNA SAMOPODOBA KOT POPOTNICA V<br />
ŢIVLJENJU VSAKEGA POSAMEZNIKA, KI JO RAZVIJAMO IN KREPIMO MED<br />
POUKOM SLOVENŠČINE NA PREDMETNI STOPNJI V OŠ.<br />
2. Novost oz. doseţek projekta: Učenci imajo povprečno dobro raven<br />
pozitivne samopodobe; najboljši rezultat se je poka<strong>za</strong>l pri pripadnosti,<br />
nizko raven predstavlja občutek varnosti, slabše tudi občutek<br />
sposobnosti in smiselnosti.<br />
Po skoraj dvoletnih dejavnostih je viden napredek: učenci, ki niso bili<br />
najbolje sprejeti, niso več pretirano <strong>za</strong>drţani, so našli prijatelje med<br />
sošolci, sodelujejo med poukom slovenščine in se bolje počutijo.<br />
S projektom (o)krepimo samopodobo učencev (katere konstitutivne<br />
prvine so občutek varnosti, pripadnosti, smiselnosti in identitete) ter s tem<br />
izboljšujemo odnos učenca do sebe in drugih.
INTEGRIRANO UČENJE ANGLEŠČINE V PRVEM TRILETJU<br />
(POLLETNA REFLEKSIJA 2011/2012)<br />
CILJI PROJEKTA:<br />
Cilji <strong>za</strong> učitelja:<br />
• Se medpredmetno povezujejo<br />
• učenje integrirajo v ostale predmete;<br />
• Učitelj skozi igro in z različnimi pristopi ohranja<br />
in povečuje motivacijo učencev <strong>za</strong> učenje tujega<br />
jezika;<br />
• širi učenčevo poznavanje drugih kultur.<br />
Cilji <strong>za</strong> učence:<br />
• Učenci razvijajo ustvarjalnost pri povezovanju<br />
učenja angleščine z drugimi predmeti (petjem,<br />
slikanjem, gibalnimi igrami…);<br />
• naučijo se novih besed, pesmic;<br />
• učenci se učijo <strong>za</strong>pisa usvojenih besed v tujem<br />
jeziku<br />
• usvojijo novo besedišče in utrjujejo staro;<br />
• razvijajo strpnost do kulturnih razlik in interes<br />
do poznavanja drugih kultur ( običajev, glasbe,<br />
igric…).<br />
Temeljna ugotovitev:<br />
• Učenci imajo pozitiven odnos do učenja tujega<br />
jezika;<br />
• Učenci se po treh letih integracije tujega jezika<br />
hitreje naučijo nove besede;<br />
• prehod na <strong>za</strong>pis usvojenih besed jim ne povzroča<br />
večjih teţav.<br />
DOSEŢKI:<br />
• Učenec razvije pozitiven odnos in veselje<br />
do učenja tujega jezika<br />
• nauči se <strong>za</strong>pisovanja in branja besed ter<br />
izrazov v tujem jeziku<br />
• usvoji novo besedišče;<br />
• spoznava običaje, navade in pesmice<br />
drugih deţel;<br />
• sodeluje v razredu in razvija pozitiven<br />
odnos do sošolcev ter do samostojnega<br />
dela.
• CILJ PROJEKTA:<br />
GOZDNI PONEDELJEK<br />
OBLIKOVANJE PEDAGOŠKIH VSEBIN ZA<br />
ODPRTO UČNO OKOLJE - GOZD<br />
• TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
ZARADI TEŽJEGA DOSTOPANJA IN<br />
NEPOZNAVANJA TERENA SMO PREREDKO<br />
OBISKOVALI GOZD<br />
• NOVOST-DOSEŽEK:<br />
GOZDNO IGRIŠČE<br />
OŠ Šmartno, Vrtec Ciciban
Naše poslanstvo: Učiti in vzgajati <strong>za</strong> življenje<br />
Naša vizija: Dobri medsebojni odnosi in sodelovanje z okoljem – pot do uspeha<br />
Medpredmetno poučevanje – pot do uporabnega znanja (II)<br />
1. Cilj:<br />
Skozi spremenjen način poučevanja (medpredmetno) vzpodbuditi<br />
motiviranost učencev, da z lastno aktivnostjo pridejo do novih<br />
uporabnih znanj.<br />
2. Temeljna ugotovitev:<br />
Močan dvig motivacije učencev in povečanje kvalitete pridobljenega<br />
znanja.<br />
3. Novost - dosežek:<br />
• “Študijsko” iskanje problemskih situacij, ki vodijo do uporabnega<br />
znanja.<br />
• Povezovanje družboslovja in naravoslovja (MAT, SLJ, DDE).<br />
Prešernova 2, 9224 Turnišče<br />
Tel,: 02/572-10-05, fax: 02/572-10-40<br />
E-pošta: o-turnisce.ms@guest.arnes.si<br />
Domača stran: www.os-turnisce.si
POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM<br />
- MONTESSORI<br />
CILJI<br />
Samostojno manipulira z materiali in ob tem razvija nova spoznanja.<br />
Razvija samodisciplino in samostojnost.<br />
Razvija sistematičen pristop k reševanju težav.<br />
NOVOSTI<br />
1. RAZRED – delo po principih<br />
metode Montessori<br />
Intenzivno opismenjevanje s<br />
malimi pisanimi črkami<br />
UGOTOVITVE<br />
Vsi učenci 1. razreda v mesecu februarju že poznajo male pisane črke.<br />
Več kot polovica učencev samostojno <strong>za</strong>pisuje z malimi pisanimi<br />
črkami. Veliko jih tudi že bere.
Osnovna šola Vojke Šmuc Izola<br />
Uvajanje elementov montessori pedagogike v prvem razredu<br />
.<br />
Cilj:<br />
Dosegati cilje<br />
prvega razreda s<br />
pomočjo montessori<br />
materialov.<br />
Ugotovitev:<br />
Veliko ciljev je<br />
mogoče usvojiti s<br />
pomočjo montessori<br />
materialov.<br />
Novost:<br />
Moţnost<br />
individualiziranega<br />
opismenjevanja.
OŠ Vojnik (Vesna Kolin)
CILJ PROJEKTA:<br />
Učenci poslušajo tuj jezik in se nanj odzivajo.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
Učenci se vsako učno iro odzivajo z več poguma in<br />
samo<strong>za</strong>vesti ter postopoma tudi v tujem jeziku. Njihovo<br />
aktivnost spodbudijo predvsem <strong>za</strong>nimive dejavnosti<br />
(pravljice, ples, pesmi, igre, dialogi, ...).<br />
NOVOST - DOSEŽEK:<br />
Nastop učencev (3.r.) – dramati<strong>za</strong>cija pravljice na<br />
prireditvi <strong>za</strong> starše.
BRALNE ZVEZDICE IN ISKALCI BISEROV<br />
CILJ PROJEKTA<br />
- povezovanje branja z vsakdanjim<br />
ţivljenjem,<br />
- motivacija <strong>za</strong> branje,<br />
- raziskovanje interesov,<br />
- medsebojna pomoč in vzpostavljanje<br />
medsebojnih odnosov,<br />
- sprejemanje drugačnosti in<br />
spodbujanja vrednot,<br />
- več aktivnosti v naravi.<br />
NOVOST<br />
Vključevanje učencev prostovoljcev v<br />
vzgojno –izobraţevalni proces, ki s<br />
svojim sodelovanjem pripomorejo k<br />
večjim uspehom in oblikovanjem<br />
pozitivne samopodobe učencev s<br />
posebnimi potrebami.<br />
UGOTOVITVE<br />
- prijateljski stiki, športne aktivnosti,<br />
- urjenje tehnike branja,<br />
- osvojitev bralne značke,<br />
- pridobivanje odgovornosti in<br />
samo<strong>za</strong>vesti,<br />
- medsebojno sodelovanje in<br />
spoštovanje,<br />
- pisanje dnevnika,<br />
- pozitivna samopodoba posameznika.
S Soigro se na Gimnaziji ţe<br />
četrto leto izvajajo<br />
delavnice, tekmovanja,<br />
nastopi, prostovoljne akcije<br />
in del pouka<br />
I<br />
P<br />
S<br />
O<br />
I<br />
G<br />
R<br />
A<br />
Uspešnost dijakov in učiteljev<br />
se v Soigri dosega z<br />
naslednjimi orodji:<br />
MOČ GOVORA, MOČ BESEDE<br />
MOČ IGRE, IGRANJE VLOG<br />
VZGONSKA MOČ DELOVANJA<br />
MNOŽICE (skupnosti)
POLLETNA REFLEKSIJA IP “V ISKANJU ZVOKA”<br />
Lorena Mihelač, ŠC Novo mesto, Srednja šola Metlika<br />
74<br />
• Cilj projekta: ugotoviti, kako se zvok doživlja na različnih<br />
področjih našega življenja in kako pomagati<br />
dijakom/učencem dojeti, da je možno ena isto učno snov<br />
razumeti z različnih vidikov.<br />
• Temeljna ugotovitev: zvok je odlično izhodišče <strong>za</strong><br />
medpredmetno povezovanje in hkrati tudi <strong>za</strong> podobno<br />
obravnavo druge učne snovi.<br />
• Novost/dosežek: razvijanje ciljno usmerjenega učenja<br />
pri dijakih/učencih, ki temelji na povezovanju in<br />
razumevanju iste problematike oz. fenomena na različnih<br />
področjih človekovega delovanja.
INOVACIJSKI PROJEKT »NOVA GENERACIJA NA POHODU«<br />
CILJI PROJEKTA<br />
1. Razvijanje kompetenc<br />
razrednika.<br />
2. Vplivati na razvoj<br />
samopodobe, socialnih<br />
veščin in pozitivne<br />
komunikacije med<br />
dijaki.<br />
NOVOST<br />
TEMELJNE UGOTOVITVE<br />
o Večja pove<strong>za</strong>nost<br />
o Hiter pretok informacij<br />
o Spoštovanje med<br />
udeleženci<br />
o Prepoznavanje in<br />
prevzemanje<br />
odgovornosti <strong>za</strong> lastna<br />
ravnanja<br />
Intervizija kot<br />
posebna učna, razvojna<br />
in podporna metoda<br />
Delavnice o<br />
samopodobi in projekt<br />
To sem jaz<br />
Andreja Grobelšek, Srednja zdravstvena šola Celje
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota<br />
Polletno poročilo inovacijskega projekta:<br />
Novo učno okolje, <strong>za</strong>nimivejši pouk, bolj motiviran dijak<br />
Cilji projekta:<br />
• Ugotoviti in raziskati čim več <strong>za</strong>nimivih učnih okolij,<br />
• preko <strong>za</strong>nimivega učnega okolja pri dijakih povečati motivacijo <strong>za</strong> delo,<br />
• z različnimi učnimi okolji dijakom prika<strong>za</strong>ti učne vsebine na različne načine,<br />
• v različnih okoljih povečati aktivnost dijakov in doseči večjo sproščenost,<br />
• učne vsebine poenostaviti in pove<strong>za</strong>ti z vsakodnevnim življenjem.<br />
Ugotovitve:<br />
Dijaki so v povratni informaciji navedli pozitivne izkušnje pridobivanja znanja v<br />
odprtem učnem okolju. Znanje so pridobivali na njim prijetnejši način. Pozitivna<br />
izkušnja je predvsem bila nenehno druženje 48 ur. Učne vsebine so se med seboj<br />
povezovale. Veliko časa smo preživeli zunaj v naravi.<br />
Novost:<br />
Projektni dnevi so se izka<strong>za</strong>li kot nekaj pozitivnega, tako <strong>za</strong> dijake kot <strong>za</strong> učitelje.<br />
Tudi v prihodnosti se bomo tega posluževali.
ŠCC<br />
Srednja šola <strong>za</strong> gradbeništvo in varovanje okolja<br />
Projektna pove<strong>za</strong>va učnih vsebin v realnem okolju<br />
Raziskovalno vprašanje<br />
Katere učne cilje dijaki usvojijo v projektni pove<strong>za</strong>vi z delom v realnem okolju<br />
Cilji projekta:<br />
• Priprava vsebinsko bogatih povezovanj<br />
strokovnih vsebin v oddelkih<br />
programa gradbeni tehnik<br />
• Izvajanje vsebin v realnem okolju: v podjetjih,<br />
na gradbiščih, v projektivnih birojih,<br />
v medpodjetniškem izobraţevalnem centru<br />
• Ugotoviti in oceniti učne cilje, ki jih bodo dijaki<br />
usvojili v projektni pove<strong>za</strong>vi z delovnim<br />
okoljem<br />
• Priprava realnih oz. najboljših pove<strong>za</strong>v kot<br />
preferenčen model <strong>za</strong> šolo in šole z enakim<br />
ali podobnim programom<br />
Ugotovitev:<br />
• Zadovoljstvo vpletenih<br />
• Doseganje <strong>za</strong>stavljenih ciljev<br />
Doseţek:<br />
• Sodelovanje s podjetji v učnem procesu<br />
• Uvedba novega strokovnega modula<br />
tehnologija gradnje<br />
(priprava kataloga znanj in internega gradiva)<br />
• Vzorčni objekt NEVA<br />
Vodja projekta:<br />
Ravnateljica:<br />
Konzulentka:<br />
Lidija Jurički<br />
Irena Posavec<br />
Bernarda Gaber
PTUJSKI GRAD – UČILNICA V NARAVI<br />
ŠC Ptuj, Ekonomska šola Ptuj<br />
Novost – doseţek:<br />
Učenje iz narave v učilnico na osnovi<br />
medpredmetnega povezovanja.<br />
Cilji:<br />
pri zgodovini razvijanje sposobnosti časovnih<br />
in prostorskih predstav;<br />
uporaba raziskovalnih metod in <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong><br />
domačo pokrajino pri geografiji;<br />
estetske sposobnosti pri umetnosti;<br />
pri biologiji razvijanje razumevanja bioloških<br />
konceptov in pove<strong>za</strong>v o zgradbi, delovanju,<br />
razvoju in soodvisnosti rastlin in ţivali;<br />
uporaba spretnosti in strategije pri prevajanju<br />
v angleščino.<br />
Temeljna ugotovitev:<br />
Razdelili smo se v pet skupin in<br />
skupinsko medpredmetno obdelali<br />
tematiko na terenu: zgodovinsko,<br />
geografsko, umetniško, biološko<br />
raziskovanje ptujskega gradu in<br />
prevajanje v angleščino. Uporabili<br />
smo metode: intervjuja, terensko<br />
delo, raziskovalno, laboratorijsko,<br />
komparativno metodo, opazovanje z<br />
udeleţbo…<br />
Vodja IP: Leonida Arsić, prof.
PROJEKTNO DELO Z DIJAKI,<br />
KOT NAČIN INOVACIJSKEGA,<br />
MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA<br />
Cilji projekta:<br />
medpredmetno sodelovanje strokovnega in<br />
splošnega tima, spoznavanje dijakov na<br />
vseživljenjskih področjih, izven šolskih dejavnosti in<br />
odzivanje ter uspešnost le teh<br />
Temeljne ugotovitve in novosti ter dosežki:<br />
tudi tisti dijaki, ki so učno manj uspešni, so se tukaj<br />
izka<strong>za</strong>li kot veliki motivatorji. Dijaki so bili zelo<br />
navdušeni nad dejavnostmi, kjer so se lahko izka<strong>za</strong>li.<br />
Največji dosežek je, da spodbujamo razvoj<br />
samopodobe.
IP: E-GRADIVA PRI SPODBUJANJU<br />
SOCIALNIH VEŠČIN<br />
CILJ:<br />
• Učencem prika<strong>za</strong>ti <strong>za</strong>slon računalnika kot <strong>za</strong>nimiv, animacijski, slikovni in<br />
interaktivni pripomoček pri učenju socialnih veščin, staršem in učiteljem pa<br />
ponuditi inovativen „e-pristop“ kot dopolnitveno metodo <strong>za</strong> spodbujanje<br />
socialnih veščin.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
• Učence 2. r OŠPP animirano interaktivno e-gradivo Čustva pritegne;<br />
priporočamo, da se uporablja le prikaz grafičnih ikon <strong>za</strong> prvi vtis o čustvenem<br />
izrazu, nato pa se metoda dela usmeri v pantomimo in socialne igre.<br />
NOVOST – DOSEŽEK:<br />
• Lastno izdelana e-gradiva <strong>za</strong> poučevanje socialnih veščin in smernice <strong>za</strong> njihovo<br />
uporabo v praksi učitelja/svetovalnega delavca. E-gradivoma Čustva in Družina<br />
in prijatelji smo dodali še Potek življenja in Pandemska gripa.<br />
• E-gradiva „se nahajajo“ na spletni strani šole v <strong>za</strong>vihku svetovalne službe.<br />
Darja Plavčak, univ. dipl. soc. ped., VIZ III. OŠ Rogaška Slatina
Spletna stran kot oblika sodelovanja<br />
strokovnih delavcev<br />
(polletno poročilo)<br />
CILJ PROJEKTA:<br />
Vključiti čim več <strong>za</strong>poslenih pri urejanju spletne strani vrtca.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
V mesecu februarju smo v enotah brez spletnih strani izvedli <strong>predstavitev</strong><br />
projekta. Za spodbudo ostalim (ki še nimajo spletne strani skupine), smo prosili<br />
strokovne delavke, ki jo ţe imajo, da napišejo pozitivne in morebitne negativne<br />
strani spletne strani. Več o doseţku predstavitve v letnem poročilu.<br />
V tem šolskem letu pri izvajanju projekta ostanemo pri širjenju spletnih strani<br />
skupin. Ko bomo dosegli pribliţno enak standard v vseh enotah vrtca, se lotimo<br />
nadgradnje IP-ja.<br />
NOVOST in DOSEŢEK<br />
V tem šolskem letu je pošiljanje obvestil <strong>za</strong> spletne oglasne deske bolj redno kot<br />
v preteklem obdobju. Do sedaj imamo iz dveh enot (od štirih) skupaj štirinajst<br />
spletnih strani skupin (od 34). Interesa s strani ostalih dveh enot <strong>za</strong> enkrat še ni.<br />
Vodja IP: Lidija Kopasić<br />
Sodelujoči: Sabina Jašovič, Andreja Klopčič-<br />
Hološević, Romana Kuhar, Klatja Lindav, Tanja<br />
Vengust<br />
Marec, 2012<br />
Free Powerpoint Templates<br />
Page 81
Vrtec Jadvige Golež Maribor<br />
“Z igro, glasbo in plesom doživljati tuj jezik”<br />
‣ Cilj projekta: “Neposredno doživljanje tujega jezika v izvedbenem kurikulu na<br />
tak način, da otrok pridobiva pozitivni odnos do tujega jezika v<br />
naravnem, igrivem ozračju in da tudi s pomočjo otrokovega<br />
lastnega aktivnega sodelovanja v njem vzbudimo veselje do<br />
učenja tujega jezika.”<br />
‣ Dosežek: razvijanje t.i.”dobre prakse”: nadaljujemo z že uveljavljenim načinom<br />
dela, ga nadgrajujemo z novimi idejami in vsebinami;<br />
‣ Temeljna ugotovitev: Če ţelimo s tujim jezikom slediti naravnemu usvajanju<br />
jezika, se mora otrok čim več aktivno vključevati v<br />
proces, da spozna rabo tujega jezika v vsakdanji<br />
komunikaciji.<br />
Februar 2012
VRTEC JOŢICE FLANDER<br />
Focheva 51, Maribor<br />
Naslov projekta:<br />
Področje projekta:<br />
Vodja projekta:<br />
Strokovni konzulent:<br />
IGRAJMO SE<br />
ANGLEŠČINO<br />
Zgodnje učenje tujega<br />
jezika<br />
dipl.vzg. Duška Emeršič<br />
Fanika Fras Berro<br />
Mihaela Brumen<br />
CILJ: Otrok pri igri in drugih dejavnostih v vrtcu doţivlja,<br />
sliši in spregovori v angleščini<br />
UGOTOVITVE IN NOVOSTI:<br />
Zgodnje učenje tujega jezika v vrtcu otrokom omogočajo<br />
bogatenje besedišča, razvijanje smisla in posluha<br />
<strong>za</strong> tuji jezik; otroci spoznavajo melodijo tujega<br />
jezika, doţivljajo in spoznavajo komunikacijo v<br />
tujem jeziku kot vir ugodja, razumejo in<br />
spregovorijo.<br />
Predstavlja neizmerno širino pri učenju tujega jezika in<br />
neskončno nadgradnjo na način znanega k<br />
neznanemu, bliţnjega k daljnemu, konkretnega k<br />
abstraktnemu ter nudi uravnoteţeno ponudbo<br />
aktivnosti iz vseh področij dejavnosti Kurikula <strong>za</strong><br />
vrtce.<br />
Prednosti učenja tujega jezika v zgodnjem otrokovem<br />
obdobju, v vrtcu, je v tem, da se otroci učijo in<br />
ustvarjajo v tujem jeziku v njim znanem, vrtčevskem<br />
okolju; da se učenje tujega jezika prepleta z<br />
vsakdanjimi dejavnostmi in igro v vrtcu; da poteka<br />
proces učenja celostno ob upoštevanju razvojnih<br />
značilnosti otrok. Uravnoteţena ponudba dejavnosti<br />
iz vseh področij pa omogoča otroku aktivno<br />
vpletenost v učni proces, spodbuja razmišljanje in<br />
sodelovanje, vpliva na celosten razvoj otroka in<br />
razvoj otrokove samopodobe. Otrok doţivlja učenje<br />
kot prijetno in <strong>za</strong>nimivo dogajanje.
VRTEC KEKČEVI JUNAKI<br />
( Vrtec pri osnovni šoli Josipa Vandota)<br />
Koroška ulica 12<br />
4280 Kranjska Gora
IP – POVABILO V GOZD<br />
• Cilj projekta:<br />
Oblikovanje pedagoških vsebin <strong>za</strong> odprto učno<br />
okolje.<br />
• Temeljna ugotovitev in novost – dosežek:<br />
Sprehode skozi gozd in po njegovem obrobju smo o<strong>za</strong>vestili<br />
kot del vsakdana, kot del igralnice in učnega okolja z<br />
mnogimi možnostmi <strong>za</strong> učenje in aktivnosti.<br />
Sprehod skozi gozd je mnogo več, če le hočemo in če smo<br />
sposobni tisto nekaj več tudi <strong>za</strong>znati. In to otroke tudi<br />
učimo.<br />
Bukov gozd nad Malo Pišnico
Medkolegijalne hospitacije 2011/12<br />
Podnaslov: Čas <strong>za</strong>se in <strong>za</strong> druge<br />
Cilj:<br />
1. Razvijati in krepiti zdravo<br />
samopodobo otroka v<br />
sodelovanju s starši.<br />
2. Dvigniti in izboljšati<br />
profesionalno<br />
samospoštovanje in<br />
samo<strong>za</strong>vest strokovnih<br />
delavcev<br />
Doseţek:<br />
Vzgojiteljice<br />
premišljeno in<br />
učinkovito načrtujejo ter<br />
organizirajo dnevni<br />
ritem skupine glede na<br />
aktivnost, odziv in<br />
počutje otrok. Uporaba<br />
pozitivne povratne<br />
informacije.<br />
Temeljna ugotovitev:<br />
Otroci v starosti od 1 do 3 - Čas <strong>za</strong>se in <strong>za</strong> druge:<br />
o<strong>za</strong>veščena pedagoška komunikacija vzgojiteljic<br />
pustiti otroku dovolj časa <strong>za</strong> adaptacijo in igro<br />
ter partnerstvo s starši, prispeva k temu, da se<br />
otrok hitreje počuti varen v vrtcu, da pridobi<br />
<strong>za</strong>upanje do dogajanja in nato sam pokaţe<br />
interes <strong>za</strong> raziskovanje in napredovanje ob<br />
različnih pripravljenih dejavnostih. Pri otrocih je<br />
opazen napredek na področju sociali<strong>za</strong>cije in<br />
razvoju njihove samostojnosti Ob pravilni<br />
povratni informaciji vzgojiteljice se starši<br />
maksimalno potrudijo <strong>za</strong> svojega otroka.<br />
Otroci v starosti od 3 do 6 - Čas <strong>za</strong>se in <strong>za</strong> druge:<br />
vsak otrok ima moţnost in čas pridobiti dobro<br />
mnenje o sebi (predstaviti svoja občutja, se<br />
pogovoriti s sovrstnikom, pomagati sovrstniku,<br />
nastopati pred skupino). Otrok razvija<br />
kompetence samostojnega delovanja kot<br />
posameznik in kot član skupine. Ob pozitivni,<br />
iskreni in takojšnji povratni informaciji otroci<br />
pridobivajo zdravo samopodobo.<br />
Člani projektne skupine: Tjaša Boh,<br />
Sonja Dremelj, Darja Habas, Mateja<br />
Leskovec, Blanka Laurih, Mira<br />
Oblak, Bojana Rupnik, Helena<br />
Slabe, Boža Vidmar, Leonida Žagar<br />
Petrovčič<br />
Konzulent: Ada Holcar
IP<br />
S spodbujanjem ustvarjalnosti in<br />
inovativnost ter participacije otrok na<br />
vseh področjih Kurikuluma razvijati<br />
podjetne lastnosti otrok..<br />
KAJ ZMOREJO MOJE<br />
ROKE, NOGE, GLAVA…<br />
USTVARJALNOST,<br />
SAMOZAVEST,<br />
KOMUNIKATIVNOST,<br />
VZTRAJNOST,<br />
MOTIVIRANOST,…<br />
NOVOST<br />
Razvijanje nenavadnih idej<br />
in uresničevanje otrokove<br />
domišljuje.<br />
-preko gibalnega razvoja,<br />
-s spodbujanjem domišljije,<br />
-<strong>za</strong>upanje v otrokove sposobnosti,<br />
-svobodno izraţanje idej,<br />
-z ustvarjanjem preko igre…
NARAVA IN JAZ<br />
CILJI:<br />
• Doživljanje, spoznavanje žive in nežive narave v njeni<br />
raznolikosti, pove<strong>za</strong>nosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnosti.<br />
• Razvijanje naklonjenega in spoštljivega odnosa do žive in nežive narave.<br />
• Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.<br />
OPERATIVNI CILJ:<br />
Ustvariti spodbudno učno okolje v katerem bodo otroci z uporabo različnih strategij in<br />
metod spoznavali naravo ter medsebojno pove<strong>za</strong>nost narave in človeka, ob tem pa<br />
pridobivali znanje in veščine.<br />
TEMELJNI DOSEŽKI:<br />
• Otroci si pridobivajo veščine eksperimentalnega<br />
in raziskovalnega dela.<br />
• Spoznali smo, da nam narava nudi: prostor <strong>za</strong> igro, sprostitev,<br />
ustvarjanje, raziskovanje, ekperimentiranje, odkrivanje,<br />
opazovanje, učenje, gibanje, material <strong>za</strong> ustvarjanje, hrano..<br />
in kaj lahko mi nudimo naravi - medsebojna pove<strong>za</strong>nost NARAVA - JAZ.<br />
• Poudarjamo učenje v naravnem okolju na vseh področjih kurikula.<br />
Osnovna šola Mežica - enota Vrtec Mežica<br />
Romana Šepul
VRTEC MOJCA<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
‣Kako ustvarjalno-raziskovalne dejavnosti prenesti iz igralnice v naravno okolje<br />
Cilji:<br />
‣Omogočiti otroku, da si oblikuje odnos do nestrukturiranega materiala, organi<strong>za</strong>cije dela ter si razvije sposobnosti<br />
sodelovanja in reševanja problemskih situacij.<br />
‣Otrok se seznanja z naravnim okoljem.<br />
‣Navajanje na samostojno opazovanje in raziskovanje.<br />
Opis aktivnosti:<br />
‣Aktivno vključevanje vseh vključenih v izvajanje aktivnosti na prostem.<br />
‣Motivacij a otrok, strokovnih delavcev in staršev k neposrednemu stiku z naravnim okoljem.<br />
‣Otrok aktiven udeleženec procesa – otrok raziskovalec.<br />
‣Strokovne delavke omogočijo otrokom vsakodnevno, daljše bivanje v naravi.<br />
‣Sodelovanje s Pedagoško fakulteto.<br />
Spoznanja in ugotovitve:<br />
‣Otroci so si pridobili primeren odnos do nestrukturiranega materiala, razvijali so si in nadaljujemo z razvijanjem<br />
reševanja problemskih situacij.<br />
‣Uporaba naravnega materiala v naravnem okolju vpliva pozitivno na otrokov emocionalen in kognitiven razvoj.<br />
‣Spontano se dopolnjuje spoznavanje vplivov vremena, mehanskih sil, časa, pomen medsebojnega sodelovanja in<br />
aktivno učenje.<br />
‣Zaradi vsakodnevnega bivanja na prostem, imamo vzgojitelji večji občutek varnosti, ker otroci obvladujejo prostor in<br />
so <strong>za</strong>to tudi spretnejši.<br />
‣V naravnem okolju imajo otroci veliko več možnosti <strong>za</strong> raziskovanje, opazovanje in preizkošanje naravnega materijala<br />
kot v igralnici.<br />
‣Otroci, pri dejavnostih na prostem kažejo večji interes <strong>za</strong> sodelovanje, so bolj aktivni ter med seboj sodelujejo.<br />
‣Opazovanja in občutenja so potrdila manj agresivnosti in več kooperativnosti.<br />
‣Nekatere kolegice imajo še vedno pomisleke o izvajanju dejavnosti na prostem, predvsem <strong>za</strong>radi varnosti, uma<strong>za</strong>nih<br />
oblačil ter neprimernega okolja.
VRTEC NAJDIHOJCA<br />
Gorazdova 6, Ljubljana<br />
IP: Sobivanje z gozdom<br />
CILJ PROJEKTA: “Prisluhniti gozdu in se z njim igrati<br />
( z njim, v njem)”<br />
UGOTOVITEV: “Gozd nam<br />
vedno pove kaj novega”<br />
NOVOST: “ Ko prisluhnemo<br />
gozdu, se poveţemo sami s<br />
sabo ( in ne strukturiramo<br />
dejavnosti)”
UČENJE SE ZAČNE Z RAZISKOVANJEM<br />
Inovacijski projekt v prvem starostnem obdobju<br />
CILJ PROJEKTA:<br />
‣ Načrtovanje spodbudnega učnega okolja, kjer bomo povečali aktivno vlogo otroka<br />
v raziskovanju, učenju in kreativnem reševanju problemov.<br />
Vrtec »Otona Ţupančiča«<br />
Maribor, Oblakova ulica 5<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
‣ Nov način načrtovanja se je razširil na večji del kolektiva našega vrtca. Vzgojiteljice so<br />
z njim <strong>za</strong>dovoljnejše, saj spoznavajo njegove prednosti pri delu v oddelku, vidni pa so tudi<br />
rezultati:<br />
• Otroci so aktivnejši, poraja se vedno več pobud, ki jih znamo smiselneje vključiti<br />
v načrtovanje in jih nadgrajevati.<br />
• Otroci imajo moţnost večje izbire in tudi več izbirajo, gre <strong>za</strong> učenje v globino.<br />
• V ospredju so otrokove ključne kompetence.<br />
• Opaţamo, da so otroci govorno aktivnejši.<br />
• Mnogo več je participacije otrok, zelo se kaţe sodelovalno učenje.<br />
• V skupinah otrok se čuti »pedagoški mir« in ustvarjalna igra otrok,<br />
manj je motečega vedenja.<br />
NOVOST – DOSEŢEK:<br />
‣ V novem šolskem letu 2011/2012 na novo načrtujejo vse strokovne delavke prvega in delno<br />
drugega starostnega obdobja.<br />
‣ Strokovne delavke so se <strong>za</strong>čele povezovati in delovati timsko. Izmenjujejo strokovna<br />
vprašanja in izkušnje. Sodelujejo pri izdelavi didaktičnega materiala in si ga izmenjujejo.<br />
Ob iskanju ustrezne strokovne literature in uporabi novih idej se obračajo na članice<br />
projektne skupine. Večkrat preverjajo svoje znanje in pravilnost odločitev ter skupaj<br />
iščejo nove rešitve.<br />
‣ Nov način dela je postal način ţivljenja v vrtcu.
“IGRAČE MALO DRUGAČE”<br />
CILJ<br />
Z istimi izdelanimi igračami spodbujati otroke 1. in 2.<br />
star.obd. k sodelovalnemu in aktivnemu učenju.<br />
Izdelane igrače in načine igre predstaviti širši okolici.<br />
UGOTOVITVE<br />
-Izdelane igrače,ki nudijo različne načine igre,pri<br />
otrocih bolj spodbujajo domišljijo in ustvarjalnost.<br />
MLAJŠA SKUPINA<br />
-Otroci so se učili na podlagi izkušenj,ki so nastajale med igro s posamezno igračo<br />
-Opazovanje otrok različnih starosti pri igri z istimi<br />
izdelanimi igračami je poka<strong>za</strong>lo,da so načini igre<br />
različni.<br />
NOVOST<br />
Primerjava načinov igre otrok 1. in 2. star.obd.<br />
z istimi igračami.<br />
STAREJŠA SKUPINA
NASLOV PROJEKTA: RIMARIJE S PODEŽELJA<br />
PREDSTAVITEV PROJEKTA<br />
Projekt izvajamo v šolskem letu 2011/12 v vrtcu Slovenske Konjice, v dislociranem<br />
oddelku v KS Žiče, z otroki kombiniranih oddelkov.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Cilj projekta: OTROK SPOZNAVA SVOJE OKOLJE (družbeno, naravno, kulturno<br />
dediščino) IN SE NA PODLAGI SPOZNANJ, DOŽIVETIJ USTVARJALNO IZRAŽA<br />
V JEZIKU (ustvarjanju rim, različnih glasovnih in besednih iger, šaljivk...).<br />
Namen projekta je spodbujanje otrok:<br />
• k raziskovanju bližnjega okolja, značilnosti in kulturne dediščine ter k medgeneracijskemu sodelovanju,<br />
• k ustvarjalnemu izražanju v jeziku.<br />
Temeljne aktivnosti, ki se odvijajo oz. se bodo odvijale v štirih večjih sklopih:<br />
• branje raznolike otroške literature v rimah (izštevanke, šaljivke, uganke...), uporaba le – teh v igri in v<br />
vsakdanjih aktivnostih,<br />
• raziskovanje bližnjega okolja, značilnosti in kulturne dediščine z medgeneracijskim sodelovanjem ter<br />
zbiranje ljudskega izročila,<br />
• ustvarjanje po doživetem, spoznanem – otrok skupaj z odraslim ustvarja nova krajša besedila v rimah in<br />
jih ilustrira,<br />
• izdaja knjige “Rimarije s podeželja”.<br />
Dosedanje ugotovitve – temeljna ugotovitev, novost<br />
V krajših besedilih z rimami otroci izražajo svojo ustvarjalnost. V njih se zrcali<br />
otrokova domišljija in njihovo videnje okolja. Otrok ustvarja nova krajša besedila v<br />
rimah na podlagi videnega, doživetega. Vanje največkrat vpleta šaljive, nagajive<br />
besede in besedne zveze, tudi nesmiselne zloge, ki mu povzročajo smeh in dobro voljo.
Gozda igralnica, Vrtec Šentvid<br />
Cilj projekta: obiskovanje gozda pozimi<br />
Start (pincetni prijem) – spremeniti<br />
mnenje, da zima ni primeren čas <strong>za</strong><br />
redne (pogoste) obiske gozda.<br />
Temeljna ugotovitev: mraz je najlaţje<br />
premagati z veliko gibanja (kombinacija hoje<br />
in teka do gozda, spontano in načrtovano gibanje v gozdu –<br />
različne igre, naravni poligon, manj je več – gibanje odtehta<br />
malico in čaj)<br />
Novost-doseţek: tedenski obiski gozda<br />
v zimskem času (otroci so pobudniki in zgled<br />
odraslim).
Naslov projekta: PODPORA IN POMOČ OTROKU<br />
Vodja projekta: KSENJA PRAVNE<br />
Prijavitelj projekta: VRTEC TREBNJE<br />
Področje projekta: SVETOVALNO DELO<br />
Cilj projekta:<br />
◦ Vzpostavitev projekta pomoči otroku v vrtcu ter dogovor o<br />
načrtovanju ciljev in nalog <strong>za</strong> odpravo, zmanjšanje ali omilitev<br />
težav.<br />
Dosedanja spoznanja in ugotovitve:<br />
◦ S sistematičnim pristopom razvili dobro prakso,<br />
◦ poglobljeno opazovanje, spremljanje otroka in <strong>za</strong>pisovanje<br />
primerov, pogovor o opazovanju in nato dogovor o sodelovanjupriprava<br />
na pogovor s starši (vedeti o čem bo tekel pogovor),<br />
◦ vzpostavljen odnos, komunikacija z vsemi vpletenimi<br />
(vzpostaviva odprt prostor <strong>za</strong> pogovor v odnosu in skupno<br />
iskanje rešitve v dialogu, kjer pride do definicije problema in<br />
oblikovanja izvirnega delovnega projekta pomoči (v okviru vrtca,<br />
s starši, strokovnimi delavci) z možnostjo priprave <strong>za</strong> ustrezno<br />
obliko pomoči. izvajanje delovnega projekta podpore in pomoči<br />
(dogovor kaj, kdo, do kdaj),evalvacija dela po min. ciljih v<br />
oddelku in s starši.
GOZDNI PONEDELJEK<br />
CILJ PROJEKTA:<br />
RAZVIJATI USTVARJALNO MISEL<br />
• TEMELJNA UGOTOVITEV:<br />
• Dati otrokom možnost -<br />
svobodo, da v prostoru -<br />
npr. gozdu odkrijejo<br />
delce samega sebe in<br />
<strong>za</strong>čnejo graditi svojo<br />
zgodbo, v katero lahko<br />
popeljejo tudi odrasle.<br />
• NOVOST – DOSEŽEK<br />
• Otroci sprašujejo v vrtcu,<br />
kdaj gremo ponovno v<br />
gozd. Otroci so radi v<br />
gozdu. Otroci se<br />
pohvalijo, kaj so v gozdu<br />
odkrili. Otroci govorijo o<br />
svojih občutkih v gozdu.<br />
Otroci razvijajo svojo<br />
lastno domišljijsko<br />
zgodbo, ki se jim odvija<br />
v gozdu in po obisku v<br />
njem.<br />
Vrtec Vrhnika
VSI SMO ENAKI IN ENAKOVREDNI, ČETUDI<br />
GOVORIMO ROMSKO ALI SLOVENSKO<br />
OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI<br />
ENOTA VRTEC<br />
PETRA CIGAN, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok,<br />
vodja inovacijskega projekta<br />
marec, 2012
Cilji:- O<strong>za</strong>vestiti doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake možnosti<br />
<strong>za</strong> vključevanje v dejavnosti in vsakdanje življenje.<br />
- Možnost spoznavanja in seznanjanja slovenskega in romskega jezika,<br />
dojemanje drugačnosti in razlik med ljudmi, različnih kultur in<br />
obenem enakovrednost vseh.<br />
- Romski otroci razvijajo jezikovno zmožnost ob vsakodnevnih<br />
dejavnostih in v različnih socialnih situacijah.<br />
* TEMELJNE UGOTOVITVE:<br />
- dosledno sodelovanje z romskim pomočnikom (prevod najbolj<br />
uporabljenih fraz, 2x na teden v oddelku,<br />
- sodelovanje s starši.<br />
NOVOST:<br />
-na pobudo romskega svetnika sva s sodelavko pripravili s<br />
pomočjo neromskih staršev prvič v romskem naselju Kamenci<br />
Miklavževanje .<br />
- sodelovanje na literarnem natečaju Z domišljijo na potep (16<br />
zgodbic, ki so prevedene v romščino (prevedel romski pomočnik<br />
Mišel Horvat); sodelovala romska deklica).
INOVACIJSKI PROJEKT V VRTCU<br />
šolsko leto 2011/12<br />
DEUTSCH<br />
MACHT SPAß...<br />
VODJA IP,<br />
Klaudija Skerbinšek, prof. TJN
CILJ PROJEKTA<br />
Prvoten namen našega projekta je otrokom v vrtcu<br />
z različnimi oblikami in metodami vzbuditi <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> osvajanje nemškega jezika,<br />
pri čemer smo še posebej pozorni na odziv otrok na “klasično” obliko zgodnjega poučevanja<br />
tujega jezika ter integrativni pristop (CLIL) –<br />
torej pri katerem didaktično metodičnem načinu otroci izkazujejo večjo motiviranost.<br />
Naš cilj je seveda tudi, da otroci na sproščen ter spontan način osvojijo preprostejše besedišče.<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV<br />
Otroci so v tem starostnem obdobju zelo dovzetni <strong>za</strong> osvajanje tujega jezika. Kadar jim tuji<br />
jezik približamo na sproščen, <strong>za</strong>baven, naraven in <strong>za</strong> njih vsakdanji način, dosežemo dvig<br />
motivacije <strong>za</strong> sam tuji jezik, obenem pa otroci z lahkoto pridobivajo besedišče.<br />
Pri tem je izmed drugim ključnega pomena izbira ustreznih metod in oblik dela.<br />
NOVOST PROJEKTA<br />
V okviru projekta, ki ga letos izvajamo v našem vrtcu, prvič preizkušamo metodo<br />
integrativnega pristopa (CLIL) ter ugotavljamo prednosti metode<br />
ter v prvi vrsti odziv otrok na tovrstno obliko zgodnjega osvajanja tujega jezika.<br />
Dosedanje izkušnje kažejo, da otroci tuji jezik intenzivneje dojemajo kadar so sami<br />
aktivni, kadar tako rekoč »občutijo« besede oz. povedano.
IP ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI<br />
VRTEC JESENICE<br />
Cesta Cirila Tavčarja 3a, Jesenice<br />
• CILJ:<br />
• Ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo otroci počutili sprejeti in jih bo<br />
spodbujala k aktiviranju njihovih potencialov, kjer bo moţno učiti se<br />
in sodelovati.<br />
• V vsakdanjem vzgojno izobraţevalnem procesu omogočiti<br />
okoliščine, ki bodo spodbujale čustveno in socialno zrelost.<br />
• NOVOSTI:<br />
• Otroci se pri igri bolj povezujejo v skupine in laţje sodelujejo. Bolj so<br />
pozorni in ţe tudi prepoznajo ţelje drugih otrok. Poimenovati znajo<br />
svoja čustva in nekateri tudi ţe opazijo kako njihovo vedenje vpliva<br />
na druge otroke oziroma celo skupino. Klima v skupinah je bolj<br />
umirjena.<br />
• Strokovne delavke so pozorne, da je več dogovarjanja na nivoju<br />
tandema. Močno poudarjena je vloga evalvacije.
Vrtec Antona Medveda Kamnik<br />
IP Gozdni ponedeljek<br />
Kamnik, februar 2012
Cilj projekta:<br />
• Oblikovanje pedagoških vsebin <strong>za</strong> odprto učno okolje<br />
• Opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje gozdne pedagogike v predšolskem<br />
obdobju<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
• Kako dejavnosti iz igralnic preusmeriti v naravno okolje<br />
Temeljne ugotovitve, dosežek – novosti:<br />
• Okrepitev strokovnih delavcev in staršev o pomenu preživljanja časa otrok v<br />
naravnem okolju<br />
• Povečanje števila izvajanja načrtovanih dejavnosti iz vseh vzgojnih področji: prenos<br />
dejavnosti iz notranjega učnega okolja – igralnic, v zunanje naravno učno okolje –<br />
gozd, travnik, obrežja…<br />
• Pri otrocih razvijati občutka <strong>za</strong> vrednote, kot je narava - spodbujanje vedoželjnosti,<br />
raziskovalnega duha, otrokom dati možnost spoznavanja naravnega okolja s čutili<br />
• Neposredne izkušnje strokovnih delavk na terenu prispevajo k oblikovanju ciljev in<br />
usmeritev na področju gozdne pedagogike v slovenskem prostoru.
OTROK DOŽIVLJA, SPOZNAVA TUJ JEZIK SKOZI UMETNOST,<br />
IGRO, ZABAVO IN OB TEM UŽIVA<br />
TEMELJNA UGOTOVITEV: Skozi igriv način učenja<br />
angleščine, otroci pridobivajo posluh <strong>za</strong> angleški jezik, imajo<br />
ga radi, s tujim jezikom so neobremenjeni, učenje dojemajo<br />
kot igro in ne kot prisilno učenje. V heterogenih in<br />
kombiniranih oddelkih, kjer izvajamo inovacijski projekt,<br />
ugotavljamo veliko <strong>za</strong>interesiranost tudi pri mlajših otrocih<br />
<strong>za</strong> učenje tujega jezika.<br />
NOVOST – DOSEŽEK: Učenje angleškega jezika pri petletnih<br />
otrocih je pozitivno sprejeto tako s strani otrok kot tudi s<br />
strani staršev, katerim učenje jezika ne predstavlja nobene<br />
dodatne obremenitve, saj vse delo poteka v okviru rednega<br />
dela v vrtcu in ob tem noben otrok ni izključen.<br />
VVZ Ilke devetak Bignami Tolmin
POLLETNA PREDSTAVITEV IP VVZ KEKEC GROSUPLJE 2011/12 ZA Z<strong>RS</strong>Š<br />
Projektna skupina: Petra Bor, Helena Ferjan, Branka Okorn, Darja Brčan, Taja Oţbolt, Majda Fajdiga, Alenka<br />
Vidmar<br />
Vodja projektne skupine: Alenka Vidmar<br />
Konzulentka: Marija Sivec<br />
Datum: 14.3.2012<br />
ISKANJE NOVIH NAČINOV SPODBUJANJA<br />
JEZIKOVNIH ZMOŢNOSTI OTROK V<br />
SODELOVANJU VZGOJITELJIC Z LOGOPEDINJO IN S STARŠI<br />
CILJI<br />
• iskanje in vključevanje novih načinov dela pri spodbujanju jezikovnih zmoţnosti otrok v vrtcu<br />
• vključevanje Preventivnega logopedskega programa v izvedbeni kurikulum oddelka<br />
• krepitev sodelovanja med logopedsko sluţbo, strokovnimi sodelavkami, vodstvom vrtca ter starši (v korist<br />
otrok)<br />
• smiselna uporaba IKT <strong>za</strong> spremljanje jezikovnih zmoţnosti otrok v oddelku in jezikovnih kompetenc<br />
vzgojiteljice<br />
UGOTOVITVE<br />
• prijateljske hospitacije in skupne refleksije članic projektne skupine po nastopih so odlična priloţnost <strong>za</strong><br />
vzgojiteljičino <strong>predstavitev</strong> večletnega poglabljanja znanj s področja jezika, vnašanje elementov<br />
Preventivnega logopedskega programa v kurikulum vrtca ter medsebojno učenje.<br />
• pozitivni odzivi otrok<br />
• dobro timsko sodelovanje, pretok informacij med člani strokovne skupine, vodstvom in konzulentko<br />
NOVOST<br />
• Nastop vzgojiteljice <strong>za</strong> članice projektne skupine (<strong>predstavitev</strong> različnih didaktičnih pristopov, sredstev<br />
<strong>za</strong> razvijanje jezikovne zmoţnosti otrok, uporabe IKT ter sodelovanja s starši)<br />
• prijateljske hospitacije <strong>za</strong> članice projektne skupine<br />
• skupne refleksije ob <strong>za</strong>ključku nastopov<br />
• spremljanje jezikovnih zmoţnosti 2 otrok v oddelku
1. Novost: razvijanje primerov dobre prakse pri vključevanju otrok v<br />
vse faze načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela.<br />
2. Ugotovitev: Z večjo senzibili<strong>za</strong>cijo vzgojiteljic, se poveča<br />
participacija otrok v vzgojno-izobraževalnem procesu.<br />
3. Cilj: Vključevati otroke v vse faze načrtovanja vzgojnoizobraževalnega<br />
procesa.<br />
Šolsko leto:<br />
2011/2012<br />
Projektna skupina:<br />
Andreja Jaklič Šimnic<br />
Kristina Rigler Božiček<br />
Klavdija Zajec Bobnar<br />
Lea Huško Gale<br />
Irena Jenko<br />
Petra Bor
Reflektiranje otrokovega razvoja in razvoja<br />
vzgojiteljice<br />
Ugotovitve: naše znanje o uporabi IKT sredstev smo poglobili, kar nam olajša<br />
delo pri spremljanju otrokovega delovanja in odzivanja ter njegovega napredka.<br />
Zapise, ki nastajajo med opazovanjem otrok v skupini, smo se naučili<br />
uporabljati kot pomemben vir informacij pri načrtovanju našega vzgojnoizobraţevalnega<br />
dela, sledenju otrokovega napredka in pri pripravi pogovorne<br />
ure.<br />
Novosti: na osebnem nivoju razmišljamo o bolj poglobljenem pristopu k pisanju<br />
refleksije, kot pomoč pri o<strong>za</strong>veščanju lastnega delovanja in prepoznavanju<br />
kompetenc. Pri tem nam pomaga tudi kritični prijatelj.<br />
Cilji: spremljati in reflektirati razvoj lastne strokovne identitete in izdelati osebni<br />
listovnik. Spremljati in reflektirati otrokov celostni razvoj, s poudarkom na<br />
socialno-čustvenem področju, ter izdelati otrokov listovnik.
CILJI:<br />
‣ Vzgajati in učiti otroka z MAS, da bo lahko reševal različne situacije (učne in vedenjske) in se<br />
vključeval v različne socialne skupine (z otroki različnih starosti , osebjem vrtca in OŠ s<br />
prilagojenim programom v katerega je vključen, s starši).<br />
‣ Dvig kakovosti medsebojnih interakcij med otroki in strokovnimi delavkami vrtca in OŠ s<br />
prilagojenim programom v katero je vključen otrok z MAS.<br />
UGOTOVITVE:<br />
‣ Na laţji prehod otroka iz vrtca v OŠ s PP je vplivalo sodelovanje med strokovnimi delavkami vrtca<br />
in OŠ s PP (strokovne delavke vrtca so posredovale uspešne metode dela z otrokom v vrtcu) ter<br />
večkratno spoznavanje nekaterih prostorov OŠ s PP (telovadnica, večnamenski prostor).<br />
‣ Otrok ne odklanja mnoţice, novih okolij, se v njih znajde, a je opaziti, da se utrudi, ţeli postavljati<br />
pravila v svojo prid.<br />
DOSEŢKI:<br />
‣ Otrok širi socialni krog prijateljev in časovni obseg vztrajanja v igrah s pravili.<br />
‣ Otrok navezuje stike z novimi osebami (odraslimi in vrstniki).<br />
‣ Se znajde v novem okolju in se primerno vede.<br />
‣ Prisotnega je več samoiniciativnega govora z uporabo pridevnikov.<br />
VIZ Ormoţ<br />
Vodja projekta : Stanka Špindler
OTROKOVE PRAVICE-MOJE PRAVICE<br />
KAKO LAHKO SKUPNI IP PRISPEVA K VEČJI SAMOZAVESTI DIJAKA IN POSLEDIČNO UVELJAVLJANJU<br />
NJEGOVIH PRAVIC<br />
CILJ:<br />
-Večja samo<strong>za</strong>vest dijaka, spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic v praksi ter obenem<br />
<strong>za</strong>vedanje odgovornosti <strong>za</strong> svoja dejanja ter opravljanje dolžnosti.<br />
-Konstruktivno reševanje osebnih težav in konfliktov.<br />
-Dogovor <strong>za</strong> načrtno sodelovanje strokovnjakov vključenih v VI dijakov s PP (BIC Lj., ZUJL) ,<br />
dijakov samih in njihovih staršev v šol. letu 2011/2012.<br />
UGOTOVITEV:<br />
-Boljše razumevanje motenj in težav dijakov s strani redne večinske šole.<br />
-Individualni pristop s strani učiteljev šole je ustvaril boljše odnose, počutje in šolski uspeh.<br />
-Vzgojitelji doma smo z intenzivnejšim sodelovanjem s šolo spoznali učne metode in strokovne<br />
pristope, ki so potrebni <strong>za</strong> doseganje različnih standardov znanja pri različnih področjih.<br />
-Kvalitetnejši odnosi med dijakom, starši, šolo in Domom.<br />
-Večja iniciativa in kritičnost dijakov.<br />
-Boljši uspeh dijakov.<br />
-Boljše počutje dijakov.<br />
NOVOST:<br />
-Celosten pristop pri oblikovanju IP-ja <strong>za</strong> posameznega dijaka s PP, skupno timsko načrtovanjespremljanje-evalviranje<br />
poučevanja in vzgoje ter usklajevanje učiteljev in strokovnjakov različnih<br />
strok med BIC Ljubljana in ZUJL-Dom, vključevanje staršev in dijaka samega, prispeva k večji<br />
samo<strong>za</strong>vesti dijaka in uspehu tako na osebnem kot šolskem področju.<br />
vodja projekta: Tamara Lipičar, prof.def., ZUJL -Dom
Moj šolski kot<br />
SAMOREGULACIJA<br />
FS<br />
DIALOG<br />
Učinkovit dialog<br />
SPOZNANJA:<br />
Kako<br />
Strategije učenja<br />
Čustvenosocialne<br />
veščine<br />
‣Na<strong>za</strong>j k vzgojnemu področju! Izboljšanje<br />
medosebnih odnosov na osnovi aktivne vloge<br />
učencev.<br />
‣Učinkovit dialog je predpogoj <strong>za</strong><br />
samoregulacijo vedenja in učenja.<br />
‣ Spodbujanje čustveno-socialnih veščin na<br />
podlagi vrednot, medgeneracijskega učenja in<br />
povezovanja je učinkovitejše.<br />
‣ Spodbujanje strategij učenja - zrcalo <strong>za</strong> boljšo<br />
samopodobo učencev.
<strong>Zavod</strong> <strong>RS</strong> <strong>za</strong> šolstvo<br />
ČIPKA V NARAVNIH MATERIALIH PRIPOVEDUJE<br />
O ŽIVLJENJU<br />
INOVACIJSKI PROJEKT<br />
Osnovna šola Črni Vrh, marec 2012<br />
Cilj projekta: V učni praksi klekljana spoznati učinek uporabe naravnih<br />
materialov <strong>za</strong> spodbujanje ustvarjalnosti, doživljanja in razumevanja narave.<br />
Klekljanje z naravnimi materiali je v učencih sproţilo veliko motivacijo, samoiniciativnost in<br />
kreativnost.<br />
Naravo doţivljajo skozi novo dimenzijo lastnega ustvarjanja, pri čemer se krepi njihova samo<strong>za</strong>vest.<br />
Razveseljivo je tudi njihovo medsebojno sodelovanje in pomoč, izmenjava idej in učenje ob ustvarjanju<br />
in doseţkih sošolcev.<br />
Novost:<br />
Učenci spoznavajo naravne materiale, njihovo uporabnost, obstojnost in likovno vrednost na nov, drugačen<br />
način, ki nas vse spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju, saj nastajajoče in končane čipke prinašajo<br />
presenetljive estetske in tehnične rezultate, pa tudi rezultate v smislu krepitve socialnih veščin in pozitivnega<br />
doţivljanja učenja in dela.<br />
Pomembna ugotovitev je vpliv klekljanja na zmanjšanje bralno-napisovalnih teţav, večjo pozornost in<br />
koncentracijo, razvoj fine motorike, koordinacijo oko-roka in na nadpovprečno uspešnost učencev, ki klekljajo,<br />
pri NPZ-jih.<br />
Vodja projekta: Barbara Petkovšek<br />
Ravnateljica: Irena Kenk<br />
Strokovna konzulentka: Natalija F. Kocjančič
Dijaki animatorji so izvedli<br />
številne animacije:<br />
- tutorstvo <strong>za</strong> dijake 1. in 2.<br />
letnikov<br />
-Obdarovanje malih otrok iz<br />
socialno ogroženih družin<br />
-Prostovoljstvo akcije<br />
zbiranja oblek, šolskih<br />
potrebščin, hrane…<br />
Projekt<br />
DLAN V<br />
DLANI<br />
Skupna dejavnost naj<br />
poveže učitelje, dijake,<br />
starše in lokalno okolje v<br />
kvalitetno sobivanje<br />
Dijaki so se prvič<br />
preizkusili kot<br />
organi<strong>za</strong>torji in<br />
izvajalci akcijanimatorji
Gimnazija Šiška, Ljubljana<br />
Neva Šolinc, vodja IP<br />
Nogometni razred naj <strong>za</strong>diha<br />
• Spodbujati dijake, da smiselno in odgovorno<br />
izrabijo prosti čas <strong>za</strong> učenje in druge dejavnosti.<br />
• Spremljati dijake pri načrtovanju izrabe prostega<br />
časa in izvedbi načrta.<br />
• Evalvacija in anali<strong>za</strong> izrabe prostega časa v<br />
skupini in s posameznikom.
Pot do kreativnih in učinkovitih učnih okolij; Na poti k<br />
večjezičnosti in večkulturnosti: Integracija medkulturne in<br />
jezikovne kompetence pri pouku v prvem triletju OŠ<br />
Raziskovalno vprašanje:<br />
• Kako integrirati medkulturne in<br />
jezikovne kompetence pri pouku v<br />
prvo triletje osnovne šole<br />
Cilj projekta:<br />
• Razvijati in spodbujati <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong><br />
večjezičnost in dvojezičnost otrok<br />
• Razvijati in spodbujati interkulturno<br />
vzgojo z izgrajevanjem<br />
jezikovnih/medkulturnih zmožnosti<br />
• Razvijati in spodbujati svojo<br />
didaktično usposobljenost <strong>za</strong> zgodnje<br />
poučevanje jezikov<br />
• Razvijati veščine timskega dela<br />
Opis dosedanjih aktivnosti:<br />
• Projekt se izvaja dosledno vsak<br />
teden po eno uro v prvem razredu.<br />
Metoda dela, ki jo priporočajo tudi<br />
strokovnjaki na podlagi raziskav, je<br />
izključno CLIL. Delo poteka timsko v<br />
tandemu, tako, da se z učiteljico<br />
razrednega pouka dogovarjava o<br />
snovi, ki jo je potrebno predelati.<br />
• V drugem in tretjem razredu CLIL<br />
uporabljam kot dodatek k<br />
jezikovnemu pouku v skupno 1/3<br />
vseh ur.<br />
vodja: mag. Vesna Kucher, OŠ Križe
Novost:<br />
• Z odprtim učenjem do razvijanja kompetenc <strong>za</strong><br />
trajnostni razvoj.<br />
Temeljna ugotovitev:<br />
• Pri učencih je potrebno sistematično razvijati<br />
naravoslovne kompetence. Pojme je potrebno<br />
podkrepiti z avtentičnimi izkušnjami – v naravi,<br />
doma. Razvoj kompetenc mora biti v skladu s<br />
starostno stopnjo učenca. Pri raziskovanju je učitelj<br />
le usmerjevalec spoznavnega procesa – do cilja,<br />
rešitve mora priti učenec.<br />
• Cilj:<br />
Razvijati naravoslovne kompetence s pomočjo<br />
odprtega učnega okolja.<br />
OŠ JANKA PADEŢNIKA MARIBOR
Jaz, midva, mi<br />
Skupine otrok s SAM, oblikovane in vodene z<br />
naslednjim namenom:<br />
- učenje socialnih veščin,<br />
- uporaba le-teh v vsakodnevnih situacijah,<br />
- ustrezno čustveno reagiranje,<br />
- primerna komunikacija,<br />
- širjenje socialne mreže,<br />
- učenje <strong>za</strong> samostojno življenje.<br />
II. Osnovna šola Žalec<br />
Vanja<br />
Dajčar<br />
Sabina<br />
Korošec<br />
Osnovna šola Glazija Celje<br />
Mojca<br />
Cesar
Zgodnje učenje tujega jezika – odraz vzgajanja<br />
predšolskih otrok v duhu kulturnega relativizma<br />
Vrtec Šentjur, 2012<br />
Cilj:<br />
•spoznavanje, doživljanje in učenje angleškega jezika predšolskih<br />
otrok v dnevnih situacijah izvedbenega kurikula kot del spontane in<br />
usmerjene igralne aktivnosti, <strong>za</strong>poslitev ter rutine.<br />
Pričakovani cilj je delno dosežen – IP bomo nadaljevali s tem ciljem<br />
tudi v tem šolskem letu s poudarkom na vzgoji otrok v duhu<br />
medkulturnega dialoga med narodi s poudarkom na delu z lutko.<br />
Dosežena raven novosti rezultata: odkrivanje novosti – invencija:<br />
• iskanje, preverjanje in evalviranje novih pristopov v zgodnjem<br />
učenju angleškega jezika:integracija ANG v izvedbeni kurikul vrtca s<br />
poudarkom na kvaliteti timskega načrtovanja med izvajalko TJ in<br />
pripadajočo vzgojiteljico oddelka;<br />
•pomembna podpora IP so bila strokovna svetovanja in sodelovanje<br />
gospe Fanike Fras Berro in dr. Mihaele Brumen. Hvala.
OŠ Železniki<br />
ČUM<br />
• Raziskovalno vprašanje:<br />
• Kako izboljšati čustveno inteligenco otrok ter<br />
njihovo notranjo motivacijo v procesu učenja<br />
• Aktivnosti v okviru projekta<br />
• Jutranji kroga vsak dan<br />
• Relaksacijske vaje<br />
• Vaje <strong>za</strong> dvig koncentracije<br />
• Kocka prijateljstva, ki se meče med odmori z<br />
namenom izboljšanja medosebnih odnosov in<br />
čustvene zrelosti<br />
• Snemanje procesa učenja, <strong>za</strong>radi ugotavljanja<br />
aktivnosti učencev v samem vzgojnem procesu<br />
• Projektna obravnava snovi pri SPO<br />
• Reševanja sporov, konfliktov z mediacijo ter<br />
učenje te veščine z učenci
POLLETNA REFLEKSIJA INOVACIJSKEGA PROJEKTA (šol. leto 2011/12)<br />
Na poti k večjezičnost in večkulturnosti (Podnaslov: Integracija angleškega jezika)<br />
OŠ Brinje Grosuplje<br />
‣ Raziskovalno vprašanje: Kako integrirati medkulturne in<br />
jezikovne kompetence pri pouku v 1. triletju osnovne šole<br />
‣ Cilj: Razvijati in spodbujati interkulturno vzgojo z<br />
izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnih zmožnosti.<br />
<br />
<br />
<br />
↓<br />
↓<br />
Ugotovitve:<br />
dodana vrednost, v smislu razvijanja tolerantnega<br />
učenčevega dojemanja druge kulture, jezika, načina<br />
življenja, običajev in navad ter rasne raznolikosti,<br />
u<strong>za</strong>veščanje strpnega odnosa do drugačnosti in<br />
različnosti, kar se kaže v strpnejšem sprejemanju učencev<br />
drugih narodnosti v okolju ter večjo pripravljenost <strong>za</strong><br />
druženje in pomoč,<br />
motivacija učencev in vseh sodelujočih učiteljev <strong>za</strong><br />
takšno obliko pouka je izredno visoka, <strong>za</strong>to pa tudi<br />
doseganje pričakovanih ciljev uspešnejše.<br />
o<br />
o<br />
o<br />
o<br />
o<br />
Novosti:<br />
timsko, vertikalno sodelovanje in<br />
povezovanje,<br />
učenje tujega jezika pri pouku<br />
nejezikovnih predmetov,<br />
vnos interkulturne vzgoje v pouk,<br />
inovativen pouk,<br />
…
PRVI KORAKI K OPISMENJEVANJU<br />
Vrtec Novo mesto - Pedenjped<br />
CILJ: Spodbujanje ustvarjalnosti in jezika kot objekta igre<br />
TEMELJNE UGOTOVITVE:<br />
◦Inovacijski projekt pomeni dodatno delo in strah pred novimi oblikami dela.<br />
◦ Predstavitev konkretnih primerov dobre prakse so postali naše motivacijsko<br />
sredstvo <strong>za</strong> prenos novosti v vzgojno delo.<br />
◦ Spoznali smo, da naše <strong>za</strong>upanje do novosti temelji na osebnih izkušnjah sodelavk.<br />
◦ Na posvetu smo ugotovili, da imamo z učiteljicami podobne naloge, izzive in<br />
težave.<br />
◦ Manjka nam teoretično znanje o zgodnjem opismenjevanju (razvoj govora,<br />
grafomotorika…)<br />
NOVOSTI:<br />
◦ Oblikovanje »spletne učilnice« <strong>za</strong> učinkovitejši prenos informacij, idej, <strong>za</strong>misli,<br />
znanja, izkušenj iz področja zgodnjega opismenjevanja med strokovnimi delavci.<br />
◦ Ocena stanja, kje smo na področju zgodnjega opismenjevanja. Oblikovanje nabora<br />
potreb in idej, ki jih potrebujemo <strong>za</strong> nadaljnje delo (literatura, didaktični sredstva,<br />
materiali, izobraževanja…).
Gibanje - jezik otrok<br />
CILJ PROJEKTA: Izboljšati osebne rezultate učencev v omenjenih treh testih in primerjava<br />
rezultatov s povprečjem slovenske populacije.<br />
OPIS DOSEDANJIH DEJAVNOST<br />
1. Z načrtnim delom in motivacijo v okviru rednih ur športne vzgoje ustvarjamo spodbudno<br />
učno okolje ter skrbimo <strong>za</strong> ustrezno motivacijo.<br />
2. S pomočjo osebnega/individualnega športnega kartona pri učencih dvigujemo raven<br />
telesnih in gibalnih sposobnosti,.<br />
V redne ure športne vzgoje tako vključujemo še več dejavnosti, <strong>za</strong> izboljšanje temeljnih<br />
gibalnih sposobnosti.<br />
Večjo pozornost namenjamo igram in vajam <strong>za</strong> razvoj in krepitev vzdržljivosti in moči,<br />
ki potekajo predvsem v uvodnem delu ure.<br />
Največji poudarek je vsekakor na pestrosti in raznolikosti vadbenih vsebin in načrtno delo<br />
DOSEDANJA SPOZNANJA IN UGOTOVITVE<br />
Glede na <strong>za</strong>četno stanje so se rezultati (vese v zgibi in dvigovanja trupa) izboljšali skoraj pri vseh<br />
učencih.<br />
Rezultati teka pa približno pri dobri polovici učencev, saj se pozna zimsko obdobje, ko učenci<br />
manj časa preživijo zunaj in je s tem zmanjšana tudi športna aktivnost, ki je še kako pomembna <strong>za</strong><br />
razvoj vzdržljivosti.<br />
prof. RP, Urška Kotnik,<br />
OŠ Šmartno v Tuhinju<br />
Kamnik, U