Zbirnik predstavitev - Zavod RS za Å¡olstvo

INOVACIJSKI PROJEKTI 

polletna refleksija 

šolsko leto 2011/2012 

- 

predstavitev dela IP

VIHAR V KOZARCU (MARIJA JERŠE, BC NAKLO) 

• Vprašanje: Kako preprečevati izgorelost v pedagoškem 

poklicu 

• Cilj: samorazvoj učitelja na osebnem in poklicnem 

področju 

• Aktivnosti: vsakomesečna srečanja, delavnica za 

celoten kolektiv Odličnost v šolstvu 

Učiteljeve prioritete: izmenjane izkušnje so bile 

uporabljene pri pripravi urnika, več aktivnosti 

posvečenih medsebojni komunikaciji med učitelji

Center za usposabljanje Elvira Vatovec 

Strunjan 

MI IN VI SKUPAJ 

‣ CILJ PROJEKTA 

‣ V Centru ţelimo, da bi se čim več staršev , udeleţevalo tudi neformalnih srečanj kot so: izleti, pohodi, teki, 

športna srečanja, ustvarjalne delavnice, druţabna srečanja, strokovna predavanja. 

• Staršem naj bi z izvenšolskimi dejavnostmi bogatili prosti čas, omogočili izmenjavo izkušenj z drugimi starši. 

• Učencem naj bi omogočili kvalitetno preţivljanje prostega časa skupaj z druţino, vrstniki. 

• Izvenšolske dejavnosti naj bi uvedli v redno vzgojno – izobraţevalno delo. 

• PRIČAKOVANI CILJ INOVACIJE JE DOSEŢEN. 

‣ TEMELJNA UGOTOVITEV 

• Izboljšala se je komunikacija med starši, strokovnimi delavci in učenci (starši tudi sami organizirajo ustvarjalne 

delavnice, izlete) 

• Neformalnih srečanj se udeleţuje vsako šolsko leto več staršev oz. celih druţin; 

• Projekt je ţe več let sestavni del našega letnega delovnega načrta; 

• S projektom bomo nadaljevali, saj predstavlja dodano vrednost našemu vzgojno izobraţevalnemu delu; 

• Projekt bomo nadgradili z novimi dejavnostmi kot so: šola za starše (več strokovnih predavanj oz. seminarjev, 

svetovanj za starše), vikend ali večdnevni tabor za starše in otroke; 

‣ NOVOST – DOSEŢEK 

• Inovacijski projekt kot novost drugačnega sodelovanja s starši lahko uporabijo učitelji in drugi strokovni delavci v 

vrtcih, šolah, zavodih. 

Vodja projekta: Olga Stele

Dijaški dom Ivana Cankarja 

CILJ IP 

IP PROFESIONALNI RAZVOJ /ključne kompetence/ STROKOVNIH 

DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŢEVANJU (polletno poročilo 2011/2012) 

Vzgojitelj stremi k študiju lastne vzgojne prakse in posameznih dejavnosti znotraj nje. 

Postane reflektirajoči praktik: najboljše refleksije vzgojnega dela zapiše in objavi. 

Temeljne in specifične kompetence integrira v strokovno identiteto vzgojitelja ter 

spoznanja deli s sodelavci in stroko. 

Spodbujanje dijakov k refleksiji domskega življenja in kreativnem pisanju o njihovih 

izkušnjah v dijaškem domu. 

TEMELJNA UGOTOVITEV 

- “Wellness pedagogiko” je moč preseči z dogovorom o skupni strategiji in 

medsebojnem sodelovanju. 

-Le manjšina vzgojiteljev postaja prepoznavnejša s svojimi strokovnimi besedili. 

Neprestano je treba dvigovati stopnjo funkcionalne pismenosti. Ker so nekateri 

posamezniki bolj šibko motivirani za aktivno sodelovanje, podlegajo »wellness 

pedagogiki«. 

DOSEŽEK 

-Pišoči dijaki reflektirajo svoje izkušnje iz domskega življenja. Vsi ne želijo, da so 

njihovo teksti objavljeni na domači spletni strani. 

-Postavljena nova spletna dijaška podstran z literarnimi prispevki na Portalu Dic. 

http://www.dic.si/index.phpoption=com_content&view=article&id=483&Itemid=148 

-Na mednarodnem kongresu dijaških domov bodo s prispevki sodelovali trije vzgojitelji.

Vabim te v sožitje dveh jezikov in 

 

kultur 

CILJI: 

- Razvijanje jezika kot temelja lastne identitete in ohranjanja 

izvorne kulture ob sprejemanju druge kulture in učenju življenja 

v skupnem sožitju obeh kultur; 

- motiviranje otrok za sodelovanje ne glede na jezik, ki ga govorijo. 

Dvojezična Osnovna Šola Dobrovnik 

Kétnyelvű Általános Iskola Dobronak 

VRTEC DOBROVNIK / DOBRONAKI 

ÓVÓDA 

Dobrovnik 266j 

9223 Dobrovnik 

e-mail:vrtec.dobrovnik@guest.arnes.si 

 

TEMELJNA UGOTOVITEV: 

Otroci so pri načrtovanju dejavnosti 

izhajali iz svojih želja, 

zato so bili polno motivirani, tudi 

gostujoči vrtci, ki so se zelo pozitivno 

odzvali, saj so se aktivno vključevali v 

vse dejavnosti doživljanja jezika in 

kulture, hkrati pa so naši otroci ob 

uspehu pridobivali na samopodobi. 

 

NOVOST-DOSEŽEK: 

Naš velik dosežek je, da smo se povezali in aktivno 

seznanili enojezične vrtce z našim življenjem, 

tako smo jim odprli vpogled v našo posebnost, to 

je prepletanje dveh jezikov v našem vsakdanjiku.

Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij: 

„UČILNICA BREZ KATEDRA“ 

Cilj projekta: 

• razvijati sodobne oblike dela, 

• omogočiti učitelju in učencu fleksibilnost in iznajdljivost pri osvajanju načrtovanega vzgojnoizobraževanega 

dela, 

• učencem omogočiti izkušenjsko delo, ki ga spodbuja k vseživljenjskemu učenju, 

• osebnostna rast vseh udeležencev procesa, 

• razvijati sposobnosti in vrline ter nadgradnja teh, 

• samopotrjevanje ob sprotni evalvaciji vseživljenjskega znanja integrirana z različnimi 

kompetencami, 

• spodbujanje k vedoželjnosti in raziskovalnem delu učencev ter razvijanje in povzročanje njihove 

nadarjenosti. 

Dosedanja spoznanja in ugotovitve: 

Z načrtnim, predvsem pa timskim delom in odgovornostjo v smeri nastanka končnega produkta – 

internega priročnika, smo učiteljice povečale medsebojno sodelovanje ter poglobljeno načrtovanje 

drugačnih oblik dela. Veliko več je poudarka na učenčevem raziskovanju, odkrivanju in poročanju o 

ugotovitvah. Učenčeva aktivnost je veliko večja, seveda tudi učiteljeva. 

Učilnice brez katedra so postale: šolski vrt, bližnji gozd, sosedov sadovnjak, šolsko dvorišče in park, 

… Kot smo opazili, se veča učenčevo besedišče, usvajajo nove pojme, izraze. Znanje se utrjuje, saj 

vključujemo tudi medpredmetno povezovanje. 

V izvedbo takšnega dela pa smo vključile tudi vrednote Vzgojnega načrta.

POTOVANJE TELESA IN DUHA 

Razvijanje bralne pismenosti na Ekonomski šoli Novo 

mesto 

CILJ: Dijaki bodo znali z branjem pridobljeno znanje uporabiti v 

različnih ţivljenjskih situacijah in spoznali pomembnost branja 

različnih besedil. 

UGOTOVITEV: Dijaki se veliko več naučijo, če so 

dejavnosti natančno načrtovane in če začutijo uporabno 

vrednost pridobljenega znanja. 

NOVOST: Načrtovano branje in učenje bralnih strategij ob 

umetnostnih in neumetnostnih besedilih pri splošnih in 

strokovnih predmetih. Dejavnosti potekajo tako, da dijaki takoj 

spoznajo uporabno vrednost pridobljenega znanja. 

Liljana Vovk, Ekonomska šola Novo mesto

IP: TUTORSTVO-učna pomoč dijakom 

prvega letnika 

NOVOST 

UGOTOVITEV 

CILJ 

• Medvrstniška pomoč – tutorstvo, 

ki ga nudijo dijaki višjih letnikov 

dijakom 1. letnika in v letošnjem 

letu (novo) tudi dijaki 1. letnika 

svojim sošolcem. 

• Največji problem je motivacija 

dijakov, ki pomoč potrebujejo in 

pomanjkanje tutorjev pri tujih 

jezikih in kemiji. 

• Tutorstvo-stalna oblika učne 

pomoči za dijake 1. letnika, 

• Olajšati dijakom 1. letnika 

prehod iz osnovne v srednjo šolo.

“S samozavedanjem do uspeha” 

• Cilj: 

Dijaki imajo pri vseh predmetih med poukom izdelane ustrezne 

zapiske glede na vnaprej podane kriterije in spoznavajo 

in razvijajo učinkovite bralne učne strategije (izdelava 

izpiskov) 

• Temeljna ugotovitev: 

Dijaki pri učenju uporabljajo različne bralne učne strategije. 

• Dosežek: 

Dijaki 1. in 2. letnikov imajo izdelane zapiske po kriterijih dobrih 

zapiskov in izdelane izpiske po vsaj eni metodi bralnih učnih 

strategij. 

• Vodja projekta: Marija Mišmaš Pintar 

• Prijavitelj projekta: Gimnazija Šiška, Aljaţeva 32, 1000 Ljubljana 

• Leto začetka projekta: 2007/08 

• Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij

“Kaj postane vrednota v 20. stoletju” 

• Cilj: 

Dijakovo spoznavanje in doţivljanje športnih vrednot v obdobju, ko se 

aktivno ukvarjajo s športom. 

• Temeljna ugotovitev: 

Kako dijaki športniki doţivljajo najpomembnejše vrednote v športu 

• Doseţek: 

Dijaki podajo osebna mnenja o vrednotah v športu in spoznavajo navzkriţje 

med osebnimi in druţbenimi vrednotami. 

Vodja projekta: mag. Andreja Ţan 

• Prijavitelj projekta: Gimnazija Šiška, Aljaţeva 32, 1000 Ljubljana 

• Leto začetka projekta: 2008/09 

• Področje projekta: Medpredmetno povezovanje

Gimnazija Šiška, Desa Kapelj Gorenc in sodelavci 

Regeneracija, preventivna vadba in psihološka 

priprava v okviru internatskih nogometnih oddelkov 

•CILJ 

•Da se izognemo posledicam 

pretreniranosti. 

•Da, zmanjšamo moţnost 

poškodb. 

•Da izobraţujemo mlade 

nogometaše, z namenom dviga 

kvalitete dela na vseh 

področjih. 

•NOVOST – AKTIVNOSTI - DOSEŢKI 

•Regeneracijski, preventivni treningi za vse 

letnike in individualni kompenzacijski treningi. 

•Delo s športnim psihologom dnevno. 

•Fizioterapevtska oskrba dnevno. 

•Masaţa dnevno in opremljene masaţne sobe. 

•Izboljšanje prehrane v lastni kuhinji, 5 obrokov. 

•Rehidracija organizma dnevno. 

TEMELJNA 

UGOTOVITEV 

•Manj poškodb. 

•Boljša delovna klima in 

odnos z dijaki. 

•Veliko dodatnega dela 

izvajalcev.

CILJI PROJEKTA 

»Več glav več ve« - z medsebojnim povezovanjem do boljšega 

poučevanja 

•vzpostaviti primerno klimo v kolektivu kot predpogoj za strokovno sodelovanje 

•spodbuditi pretok in povezovanje znanj med učitelji 

•»skupna« znanja uporabiti pri reševanju problemov 

•usmeriti svoja znanja v pomoč učencem pri prenosu znanj med NGL in instrumentom 

UGOTOVITVE in DOSEŢKI 

Analiza vprašalnika o uporabi in uporabnosti priročnika 

“Učenje za veselje” (priročnik smo napisali in izdali v 

lanskem šolskem letu), ki so ga izpolnjevali učenci je 

pokazala, da od 147 vprašanih učencev priročnik 

uporablja več kot 90 odstotkov, večinoma pri NGL. 

Priročnik uporabljajo pogosto, najbolj uporabne vsebine 

pa se jim zdijo tonske višine, klaviatura in enharmonični 

toni, predznaki in lestvice ter intervali. Vsebine se jim 

zdijo razumljivo predstavljene, posebej pa so navdušeni 

nad slikovnimi ponazoritvami glasbeno-teoretičnih 

vsebin. 

Vodja projekta: Barbara Smolej Fritz 

Strokovni konzulent: Ada Holcar 

Pri učencih se vzpostavlja navajenost na uporabo priročnika in 

samostojno iskanje odgovorov na glasbeno-teoretične probleme. 

»Rezerve« pri uporabi vprašalnika obstajajo še pri pouku 

instrumenta. 

Sodelovanje v projektu spodbuja med učitelji 

strokovna razmišljanja o problematiki 

medpredmetnega povezovanja v GŠ. 

V iskanju vedno novih učinkovitih pristopov povezovanja NGL in 

instrumenta sta se dve učiteljici vključili v program izobraževanja 

po Willems metodi, dva učitelja sta se seznanila z osnovami HB 

sistema, celoten kolektiv pa z uporabo računalniškega programa 

pri pouku v glasbeni šoli

I. gimnazija v Celju 

Konzulent: mag. Sonja Zajc 

Cilj projekta: Kako sistematično izboljševanje 

razredne klime vpliva na kakovost šole. 

Novosti: 

a) Izdana zbirka 35 vsebin za razredne ure 

b) Povabilo profesorjev k izvajanju 

vsebinskih razrednih ur 

c) Profesorji dodajajo nove vsebinske 

predloge 

Ugotovitve: 

a) Potrebujemo čas, da bodo razredniki 

ugotovili pomen vsebinskih razrednih ur 

Cilj: 

a) Iz razredne klime prehajamo na t.i. 

“šolsko klimo” 

b) Z likovniki bomo izdelali opozorilne table, 

ki bodo na smešen in prijazen način 

vabile dijake h kulturnemu obnašanju 

(ob koših za smeti, v garderobah, na wcjih). 

Naslovna stran izdane zbirke

CILJ 

Oblikovati konkreten program mladinskih stanovanj: 

vsebina programa, način dela, pogoji bivanja mladih, izdelati instrumente za 

pomoč pri izvajanju programa,… 


Z bivanjem v mladinskem stanovanju so pridobili rešeno stanovanjsko 

vprašanje, finančno podporo in pomoč mentorjev, večjo samozavest in 

odgovornost za lastne teţave, večji občutek varnosti in olajšano moţnost 

izobraţevanja 

moţnost učenje na osnovi lastnih napak in prevzemanju odgovornosti za 

odločitve, ki so samo njihove 

bolj intenzivna srečanja mentorja in uporabnika na začetku programa, 

postopoma zmanjševanje kontaktov 

nujna zakonska ureditev programa 

DOSEŢEK 

Vključenost večje število mladih v program, ustrezen prehod v samostojno 

ţivljenje 

Srečanje izvajalcev MS z MVO in oblikovanje skupnega predloga za 

spremembo pravilnika o normativih in standardih

Osnovna šola 

Alojzija Šuštarja 

IP na OŠ AŠ 

- redovalnica in spričevalo 1. triade - 

CILJ 

- oblikovati povratno informacijo o učenčevem 

znanju (napredku) 

DOSEŽEK 

- izbrali in po vertikali smo uskladili cilje za 

redovalnico in spričevalo (učni in vzgojni del) 

- poenotili smo kriterije in standarde znanja (A,B,C,Č) 

po aktivih 

- oblikovali polletno obvestilo o uspehu 

- poteka pogovor o dokončni obliki in vsebini 

spričevala 

Zavod sv. Stanislava

OŠ Belokranjskega odreda Semič, Šolska ulica1, 8333 

Semič 

Tel: 07 35 65 400, Fax: 07 35 65 421 

projekt1.osnmbo@guest.arnes.si 

Matična št. 5085349000 

Davčna št. 78628326 

POLLETNA REFLEKSIJA 

„S knjigo pozabim na brigo“ 

Semič, februar 2012 

Vodja projekta: Marica Domitrovič 

Članici tima: Elvira Hasid, Klavdija Ivančič


Povečati nivo in kvaliteto branja pri učencih 

• TEMELJNA UGOTOVITEV: 

• -Upadanje zanimanja za branje učencev ob 

prehodu iz druge v tretjo triado. 

• NOVOST: 

• Tekmovanje za naj bralni razred tretje triade. 

• Izobešene fotografije učencev tretje tride z 

napisom: S knjigo pozabim na brigo! 

• V komisijo vključeni predstavniki oddelkov tretje 

triade.

INOVACIJSKI PROJEKT 

POVABILO V GOZD 

CILJ PROJEKTA 

Obiski gozda učencem nudijo spontano, sproščeno izraţanje, 

svobodo gibanja, kreativnost in samoiniciativno organizacijo 

igre. 


Narava je najboljši učitelj!! 

NOVOST – DOSEŢEK 

S pomočjo tega projekta je omogočena večja avtonomnost 

ter moţnost, da otrok razvije skrite potenciale, ki jih nosi v 

sebi. 

Jana Čopi, OŠ Bovec

Cilj projekta 

POŠ ne bomo zaprli. 

Temeljna ugotovitev 

Vzpostavljeni so dobri 

medsebojni odnosi. POŠ 

ugodno vpliva na otrokovo 

samopodobo. POŠ je 

pomembno gibalo kraja. 

Novost 

Poslikava podvoza v 

sodelovanju šole s starši 

in Občino Braslovče, 

priprava scene v lesarski 

delavnici, snemanje za 

oddajo na TV SLO. 

OŠ Braslovče, 

POŠ Trnava, 

Damjana Lukman

OŠ Braslovče: 

Na poti k večjezičnosti in večkulturnosti (Integracija tujega jezika v prvem triletju OŠ) 


Razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrok 

Temeljna ugotovitev: 

V razredih, kjer poteka integracija že drugo leto, je opazen napredek predvsem pri 

odzivih učencev. Odzivi so hitrejši in vse pogosteje v tujem jeziku. Pri učencih se hkrati 

razvija tudi strpnost in sprejetost tistih, ki prihajajo iz drugačnega kulturnega in 

jezikovnega okolja. Integracijo izvajamo pri vseh predmetih, najpogosteje pa pri 

matematiki, ki se nam zdi zelo primerna, ker je večinoma zelo konkretna in nazorna. 

Novost: 

S sprotnim načrtovanjem in evalvacijo v timu znamo poiskati učinkovite 

načine in oblike dela s katerimi učenci razvijajo medkulturne in jezikovne 

kompetence.

Otroci s posebnimi potrebami v slovenski OŠ 

CILJ 

Ugotoviti, kako zagotoviti 

učencem s posebnimi 

potrebami aktivno vključenost 

v slovenski šolski sistem. 

DOSEŢEK 

Osebni razvoj strokovnega 

delavca/učenca in 

uvajanje dobre prakse. 

Andreja Dobnikar 

OŠ Brezovica pri Ljubljani

Zavod RS za šolstvo 

STRATEGIJE ZA RAZVOJ KOMPETENCE UČENJE UČENJA 


Osnovna šola Črni Vrh,marec 2012 

Cilj: 

Razvijanje strategij za razvoj kreativnih in učinkovitih učnih okolij. 

Temeljna ugotovitev in novost – doseţek: Z razvojem kreativnih in učinkovitih učnih okolij 

razvijamo učno kulturo in uspešne didaktične strategije za izboljšanje znanja; učenci sledijo 

samoregulacijskim ciljem učenja, razvijajo notranjo motivacijo in čustveno motivacijske 

strategije, motivacijo za učenje in opravljanje domačih nalog. S celostnim pristopom, z 

različnimi aktivnostmi, s poudarkom na ustvarjalnosti udeleţencev, z vključevanjem zunanjih 

sodelavcev in z medrazrednim, medpredmetnim ter medgeneracijskim sodelovanjem v okviru 

pouka spodbujamo tudi sodelovanje z zunanjimi zavodi, medgeneracijsko druţenje in uspešne 

učne strategije. 

Učenje učenja pa od posameznika zahteva, da pozna učne strategije, ki mu ustrezajo ter, da 

prevzame odgovornost za svoje učenje, da zna svoje učenje prilagoditi različnim zahtevam, da 

zna poiskati pomoč in podporo. 

Vodja inovacijskega projekta: Ivanka Erjavec 

Ravnateljica:Irena Kenk 

Strokovna konzulentka: Bernarda Mal

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: KAKO INTEGRIRATI MEDKULTURNE IN JEZIKOVNE 

KOMPETENCE PRI POUKU V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE 

Temeljni cilji: 

• razvijati in spodbujati interkulturno 

vzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/ 

medkulturnih zmoţnosti, 

• razvijati in spodbujati inovativni in 

raziskovalni pristop k učenju in 

poučevanju jezikov z 

osredinjenostjo na učenca. 


za uspešno integracijo angleščine je 

nujno timsko sodelovanje razredne 

učiteljice in izvajalke integracije – tako 

pri načrtovanju kot izvedbi pouka. 

Novost – doseţek: 

- odzivanje učencev tudi v angleščini, 

- dobre povratne informacije učencev, 

- uspešno doseganje učnih ciljev.

BRANJE IN PISANJE 

Vodja projekta: Miha Potočar, prof. razrednega pouka 

Prijavitelj projekta: OŠ Dolenjske Toplice 

Strokovni konzulent: mag. Marta Novak, ZRSŠ OE Novo mesto 

Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij 

• Splošni cilj projekta 

• razvijanje učenčevih sporazumevalnih dejavnosti s poudarkom na branju in pisanju; 

• Ostali cilji 

• nadgraditi in izboljšati bralno tehniko in razumevanje pri branju, 

• pozorno poslušati, 

• širiti besednjak, 

• učiti učence učiti se, 

• vzdržujejo čitljivost in estetskost lastne pisave ter slovnično pravilnost zapisa, 

• navajati učence na ustreznost izbire najprimernejših strategij učenja. 

• Temeljna ugotovitev in novost – dosežek 

• Na šoli smo uspeli poenotiti kriterije za izdelavo referatov in plakatov. 

• Učenci zelo nevestno lepijo učne liste v zvezke. 

• Starši ne pregledujejo učenčevih zvezkov - podpisov. 

• Učitelji se morajo bolj posluževati vzgojnih ukrepov iz protokola vzgojnega načrta v primeru nerednega 

opravljanja domačih nalog. 

• Urejenosti zvezkov učencev se bo potrebno bolj posvetiti in narediti načrt, kako izboljšati urejenost 

zvezkov.


Pomembne so vsebine, 

ki jih obravnavamo pri 

urah oddelčne 

skupnosti, še bolj pa 

oblike in metode dela 

učencev in z učenci. 

ŢIVETI RAZNOLIKOST JE POT K ODLIČNOSTI 

NOVOST: 

• oblikovane vsebine, ki jih 

obravnavamo v posameznem 

letu 

•timski pristop k vodenju 

oddelčne skupnosti

Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača 

ABC RAČUNALNIŠTVA 

Vodja: Velikanje Emil 

• CILJ: Projekt želi ugotoviti, kako v nižjih razredih 

osnovnošolskega izobraževanja učence naučiti sistematične 

rabe računalnika, da ga bodo lahko kasneje učinkovito 

uporabljali pri pouku in učenju, bili lažje zaposljivi in dosegli 

zadovoljno življenje v družbi znanja. 

• Projekt je poizkus sistematiče implementacije kurikula na 

področju računalništva že v 1. in 2. triadi OŠ. 

• Projekt je zamišljen kot petletni, poteka leto in pol, 

rezultati pa so zelo spodbudni.

Reševanje konfliktov – medvrstniška mediacija 

Cilji projekta: 

- z medvrstniško mediacijo izboljšati medsebojne odnose v razredu, 

- senzibilizirati sodelujoče za drugačnost in različnost, 

- pridobivati spretnosti za strpno sožitje in spoštovanje drugih, 

- usposobiti otroke za prepoznavanje spornih situacij in jih naučiti uspešnega reševanja 

konfliktov, 

- razvijati socialne veščine (pogovarjanje, poslušanje itd.) 

Ugotovitev: 

- mediacija je med učenci priljubljena 

- učenci urijo socialne veščine 

- učenci prepoznavajo situacije, ki bi jih bilo mogoče rešiti z mediacijo 

Novost: 

- mediacija opredeljena tudi v vzgojnem načrtu kot način reševanja problemov 

- mediacijo lahko uporabijo učenci za reševanje konfliktov in boljše razumevanje 

vrstnikov, strokovni delavci pri delu z učenci, starši in sodelavci tako v šoli kot tudi v 

vsakdanjem življenju 

- dobra praksa se ohranja, dodajajo se nove ideje

Področje: narava 

1 2 

Globalni cilj: 

a) Doţivljanje in spoznavanje narave – gozda. 

b) Razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije. 

Cilji: 

a) Otrok odkriva in spoznava lastnosti teles (naravnih 

materialov v gozdu). 

b) Otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično 

ustvarjalnost. 

Senzomotorične dejavnosti: tekanje po gozdu, plezanje, 

raziskovanje naravnih materialov s tipom, sluhom, 

vonjem; gradnja z naravnimi materiali. 

1 

KONKRETNA IZKUŠNJA 

GOZDA 

Z otroci gremo na sprehod v 

gozd. 

S seboj ne nesemo ničesar. 

Otroci prosto raziskujejo 

gozd. 

Vzgojiteljici sledita interesu 

otrok in spodbujata njihovo 

lastno ustvarjalnost ter ţeljo 

po raziskovanju. 

Miselne dejavnosti: 

Ustvarjalno mišljenje: kaj lahko počnemo v gozdu 

Kako lahko smiselno uporabimo naravne materiale 

5 

Vzgojiteljici načrtujeta novo 

izkušnjo: ponovni sprehod v 

gozd in gradnja mostu po novem 

načrtu. 

4 

Vzgojiteljici spodbujata 

problemsko mišljenje. 

S svojimi vprašanji 

otroke spodbujata, da 

nizajo kreativne ideje, 

kako bi lahko most 

naredili še bolje. 

4 

3 

Otroci v igralnici 

rišejo načrt, kako 

bodo zgradili bolj 

trden most. 

Otroci razmišljajo, 

kaj lahko naredi 

most bolj trden in 

varen. Odkrivajo 

fizikalne lastnosti, 

povezane s 

postavitvijo vej, 

debelino vej, s 

širino mostu… 

Otroci raziskujejo 

gozd. Najdejo 

potoček in ţelijo priti 

čez. Naredijo preprost 

Most, sestavljen iz vej. 

Otroci poskušajo 

hoditi čez most. 

Opazujejo dogajanje 

na mostu. Ugotovijo, 

da most ni preveč 

trden in tudi ni dovolj 

varen. 

2 

3 

Vzgojiteljici 

opazujeta otroke in 

jih s svojimi 

vprašanji 

spodbujata, da 

svoje delo 

nadgradijo. 

Spodbujata 

refleksijo.

OŠ DR. SLAVKA GRUMA ZAGORJE OB SAVI 

MOTIVACIJSKI KOTIČEK 

> RAZVOJ GOVORA IN JEZIKA PREKO MOTIVACIJSKIH DEJAVNOSTI 

>>UVAJANJE RAZLIČNIH NEFORMALNIH OBLIK DELA Z UČENCI IN 

NJIHOVIMI STARŠI 

>>SODELOVANJE S ŠIRŠIM OKOLJEM 

NOVA VSEBINA: “RAZISKUJEMO O…” 

• TEMA – določitev skupne teme raziskovanja, iskanje 

različnih virov informacij, ustvarjanje, skupinska predstavitev 

raziskovanja 

• INSTRUMENTARIJ: 

‣>>posnetek inicialnega stanja, polletna evalvacija in končna 

evalvacija v obliki opazovalnih listov za posameznega učenca 

‣>>slediti motivaciji, samostojnosti, koncentraciji, 

ustvarjalnosti, medsebojnemu sodelovanju in aktivnosti 

učencev pri predstavitvi

OSNOVNA ŠOLA dr. SLAVKA GRUMA, ZAGORJE OB SAVI 

CANKARJEV TRG 2 

1410 ZAGORJE OB SAVI 

Naslov projekta: Z motoriko do vrha piramide 

Vodja: Nataša Imperl 

Članice: Nevenka Vidmar, Erika Kos, Mateja Šviga, Saša Pikl, 

Tatjana Alauf Veteršek 

NOVOST: naloge za razvoj motorike in blažitev hiperaktivnosti 

UGOTOVITVE: 

Učenci napredujejo na področju razvoja motoričnih spretnosti. 

Napredek je večji pri tistih učencih, kjer dajo tudi doma večji 

poudarek na razvoju motoričnih spretnosti. Veliko staršev je 

vpisalo svoje otroke v t.i. ''šolo nogometa'' 

CILJI: 

-Pripraviti nabor nalog za razvoj motorike in blažitev 

hiperaktivnosti pri vseh učencih v okviru ŠVZ 

-Učitelje seznaniti z nalogami in pomoč pri izvajanju le teh

OŠ Franceta Prešerna Črenšovci 

Naslov IP: KAKO DO BOLJŠE RAZREDNE KLIME 

Cilj 2. faze: DEMOKRATIČNA KLIMA – SODELOVANJE IN ODGOVORNOST: 

utrjevanje občutka pripadnosti (interesni) skupini, spodbujanja odprtosti in 

sprejemanja drugih, razvijanja sposobnost empatije, pridobivanja 

spretnosti dogovarjanja, utrjevanja občutka lastne vrednosti in zavedanja 

svojih zmožnosti (močnih področij). 

Ugotovitve: učno okolje, v katero so vključeni otroci z najrazličnejšimi 

sposobnostmi in izkušnjami, spodbuja sprejemanje, razvoj prosocialnih 

odnosov (empatija, sprejemanje drugačnosti, socialne spretnosti) in 

vrednot ter okolje, katerem si učenci zastavijo merljive cilje, opravljajo 

sprotne (individualne) refleksije ter skupinske evalvacije prevzemajo 

odgovornosti za uresničevanje ciljev IS. 

1. interesna skupina Vrtec: 

Glasbena delavnica. 

2. interesna skupina Štrk: 

Sodelovanje z društvom Štrk. 

3. interesna skupina Ţivali: Ob 

zaključku humanitarne akcije.

Evropski prostovoljci v OŠ kot gostiteljski organizaciji 

Vodja projekta: Almira Gregorič Kolenc 

Šolsko leto: 2011/2012 

 

 

 

 

 

 

1 CILJI PROJEKTA 

BOLJ SPONTANA KOMUNIKACIJA V ANGLEŠČINI IN 

NEMŠČINI ZA VSE UDELEŽENCE PROJEKTA 

PROMOCIJA NEFORMALNEGA UČENJA TEH DVEH JEZIKOV 

RAZVIJANJE MEDKULTURNIH IN DRŽAVLJANSKIH 

KOMPETENC 

UČENJE MEDIACIJE 

2 TEMELJNA UGOTOVITEV 

POZITIVEN VPLIV NA SPONTANO RABO TUJEGA JEZIKA ZA 

VSAKODNEVNO SPORAZUMEVANJE, POVEČAN INTERES 

ZA UČENJE NEMŠČINE V 1. TRIADI 

RAZVIJANJE RADOVEDNOSTI ZA SPOZNAVANJE DRUGE 

KULTURE IN JEZIKA OB STIKU Z EVROPSKO 

PROSTOVOLJKO 

3 NOVOST - DOSEŽEK 

UČENJE NEMŠČINE KOT DRUGEGA TUJEGA JEZIKA V 1. 

RAZREDU PO METODI CLIL - REALIZACIJA NOVEGA 

PROJEKTA V TEM ŠOLSKEM LETU 

 

 

 

RAZVIJANJE NEFORMALNIH KOMPETENC ZA BODOČE 

UČITELJE TUJIH JEZIKOV IZ DRUGIH DRŽAV ( PRIMER 

NAŠE EVS PROSTOVOLJKE) 

PRIMER DOBRE PRAKSE SODELOVANJA Z MLADINSKIM 

CENTROM – ODPIRANJE MOŽNOSTI NEFORMALNEGA 

IZOBRAŽEVANJA ZA POTENCIALNE BODOČE MLADE 

UČITELJE , UČENCE NA ŠOLI IN DELAVCE ŠOLE 

PREPOZNAVANJE KOMPETENC NEFORMALNEGA UČENJA 

ZA YOUTHPASS

CILJ PROJEKTA: 

Učenje TJN skozi igro ob prisotnosti maternega govorca kot dodana 

vrednost formalnemu izobraževanju v prvem razredu OŠ, ob tem pa 

spoznavanje tuje kulture in jezika, promocija prostovoljstva med mladimi 

(povezanost s projektom EVS), vnašanje elementov CLIL za TJN v prvo 

triado. 

TEMELJNA UGOTOVITEV IN DOSEŽEK: 

Učenci so pri urah nemščine zelo pozitivno sprejeli prisotnost nemške 

prostovoljke Maike, kljub jezikovni barieri, ki jim ne povzroča nikakršnih 

težav pri sporazumevanju. 

Učenje tujega jezika nemščine v 1. VIO OŠ poteka spontano in brez 

zadržkov do sogovornika. 

Zgodnje razvijanje medkulturnih in državljanskih kompetenc. 

Primer dobre prakse sodelovanja med projekti, mediacije.

- Vsak drugi petek v mesecu je na sporedu radijska oddaja, v kateri sodelujejo mladi novinarji, to so učenci 

od 6.-9. razreda. 

- Vsi učenci in učitelji so tako seznanjeni z vsem dogajanjem na šoli. 

- Učenci - novinarji - z veseljem pišejo prispevke, izvajajo intervjuje, izpolnjujejo glasbene želje … 

- Učenci - poslušalci - se radijskih oddaj zelo veselijo zaradi vsebine, glasbenih želja, javnih pohval, nagrad 

… 

- Sistematično vzpodbujati sodelovanje učencev na raznoraznih tekmovanjih in njihove dosežke javno 

objaviti ter jih tako pohvaliti. 

- Gojiti pripadnost šoli, zavedanje učencev, da so del ustanove, kjer vladata pozitivna klima in dobri 

odnosi, in posledično ustvarjati kakovostni šolski utrip. 

- Razvijati ustvarjalne sposobnosti učencev in jih pripraviti na javno nastopanje. 

- S poslušanjem prispevkov in glasbe, kot motivacijski dejavnik, na željo otrok preprečiti monotonost 

razrednih ur. 

- Gojiti veselje otrok po javnem nastopanju in s tem razvijati pozitivno čustveno in razumsko razmerje do 

slovenskega jezika.

Projekt: KNJIGA ME(NE) BRIGA 

Olga Koţel

1. NOVOST 

- Vsi učenci predmetne stopnje sodelujejo pri izbiri knjig. 

- V mesecu marcu rešujejo kviz. 

- Najboljši učenci v mesecu aprilu na prireditvi predstavijo knjigo, ki so jo prebrali. 

2. UGOTOVITEV 

- Učenci raje berejo knjige, ki so izbrane po njihovem okusu. 

- Privlači jih oblika tekmovanja, saj so najboljši nagrajeni. 

- Povečal se je obisk šolske knjižnice. 

- Knjige preteklega leta smo vključili v domače branje (racionalnost). 

3. CILJ 

- Vsi učenci predmetne stopnje preberejo izbrano knjigo. 

- Vsi učenci obiščejo knjižnico. 

- Poveča se bralna kultura učencev. 

- S kvizom preverijo znanje o prebrani knjigi. 

- Razglasimo zmagovalca.

1. IZHODIŠČE: 

• potrebe gospodarstva, 

• interes gospodarstva, 

• zgodnje odkrivanje PI pri 

učencih, 

• odpravljanje predsodkov do 

poklicnega izobraţevanja. 

2. CILJI (oblikovanje glede na 

izhodišče): 

• dobra priprava otrok na vpis v SŠ, 

(tudi vključeni socialno izključeni 

učenci) 

• promocija deficitarnih poklicev v 

občini in ustreznih izobraţevalnih 

programov 

• vključitev staršev. 

PROJEKT: 

SPODBUJANJE 

POKLICNEGA 

IZOBRAŽEVANJA S 

POMOČJO INOVATIVNIH 

PRISTOPOV 

3. TEMELJNE UGOTOVITVE 

IN DOSEŽKI (vmesne 

evalvacije) 

4. NOVOSTI / NADGRADNJA: 

nova dejavnost – Poklicni 

bazar na šoli (regijska 

predstavitev)

Naslov projekta: 

Sistematično vzpostavljanje koncentracije v razredu 

Pregled situacije: Na podlagi opazovanja sva ugotovili, kdaj se v 

skupini vzpostavi koncentracija: 

1.ko rešujemo problem v odnosih, 

2.ko beremo etične zgodbe, 

3.ko učno snov povezujemo z življenjem. 

Cilj projekta: Dva tedna bomo z učenci dnevno v jutranjem in 

popoldanskem krogu brali izbrano zgodbo z etično vsebino. 

(metodologija AR = ; trije sklopi po dva tedna, 3 zgodbe (branje 10 min + pogovor), med sklopi tedenska prekinitev) 

Raziskovalno vprašanje: Kako branje zgodbe z etično vsebino pred 

šolskim delom vpliva na koncentracijo v skupini 

Novost – dosežek: koncentracija kot vrednota, delo s skupino kot 

celoto 

Regina Bokan in Nataša Spreitzer Jamnik

Članice: Bojana Mihalič, Jana Rihtaršič, 

Marjeta Kavčič , Helena Gorjan

CILJ PROJEKTA: Vstopiti v zadovoljive socialne odnose 


• Dobra izbira metod in oblik dela z učenci je pomagala, da učenci spoznavajo sebe in se učijo spoštovanja drugih, 

preiskujejo poti, po katerih lahko različnost pripelje do konfliktov in razvijajo veščine za obvladovanje konfliktov 

(dnevi dejavnosti – športni dan, naravoslovni dan). 

• Dobro pripravljene in vodene aktivnosti, ki temeljijo na sodelovalnem učenju, pomagajo pri razpoznavanju koristnosti, 

ki jo ponujata sodelovanje in soodvisnost ter omogoča doţivljanje osebnega zadoščenja ob stiku z drugimi (delavnice 

v OPB). 

• Ob zaključku aktivnosti je pomembno narediti refleksijo dneva tako, da se vsak učenec lahko izraţa na način, ki je 

zanj najustreznejši (risanje, zapis, pogovor, plesno izraţanje…) ter razvija kritično mišljenje z različnimi koraki na 

različnih ravneh učenja. 

• Strpen in spoštljiv odnos vseh vpletenih rodi pozitivne medsebojne odnose in šolo naredi prijaznejšo. 

NOVOST - DOSEŢEN NAMEN 

• Novost, ki sem jo ponudila strokovnim sodelavcem in staršem, je bila sprejeta. 

• Okrepili smo sodelovanje in oblikovali učno okolje tako, da spodbuja odgovornost učencev za lastne doseţke in 

samostojne dejavnosti, povečuje njihovo motivacijo za delo. Predvsem sodelovalne oblike dela v razredu in v 

podaljšanem bivanju. 

• Projekt je zaţivel tudi v OPB2 . 

• Okrepilo se je sodelovanje strokovnih delavcev ter vodstva v aktivnostih ustvarjanja lepega dne. 

• Udejanjili smo ideje, ki so nastale na aktivu PB. 

• Starši so se vključili v ustvarjalne delavnice in skupaj z nami ustvarjali lep dan. 

• Pritegnili smo ostale strokovne delavce podaljšanega bivanja, ki niso sodelovali v projektu. 

• starši, otroci in strokovni delavci smo se povezali in skupaj ustvarjali lep dan ob sodelovalnem učenju v 

podaljšanem bivanju, športnih, naravoslovnih ter spominskih dnevih - moč povezanosti izboljšuje medsebojne 

odnose na šoli. 

SKUPAJ BO LAŢJE NADALJEVATI POT DO CILJA.

• CILJ: 

BRANJE ZA ZNANJE 

OŠ Janka Padeţnika Maribor 

• splošni: izboljšati bralno pismenost 

• operativni: izboljšati bralno tehniko pri učencih, povečati bralno 

motivacijo, pripeljati branje učencev do stopnje razumevanja, 

opremiti otroke z bralnimi učnimi strategijami, spodbuditi učence k primerjanju 

besedil, iskanju podobnosti in razlik med besedili 

• vzgojni: privzgojiti učencem pozitiven odnos do branja in jih 

motivirati za samostojno ustvarjanje 

• UGOTOVITEV: 

• 15 minut glasnega branja dnevno povečuje motivacijo za branje in 

izboljšuje bralne tehnike , bogati besedni zaklad in vodi k boljšemu 

razumevanju prebranega 

• DOSEŢEK 

• Zaradi nadzora pri branju in vsakodnevne vaje glasnega branja je večina učencev 

pokazala napredek

Nadgradnja inovacijskega projekta 


Prostor in čas za izkušnje. Svoje slabe izkušnje mehčati, razumeti, 

da jim postanejo izziv. 

Producirati občutja. Znati občutiti, doţiveti. Izkušnje, tudi slabe, 

oplemenitit z izrazom, ţeljo. 

S pomočjo ustvarjanja se notranje pomirimo, pridobimo na 

samozavesti, boljši samopodobi, 

na ţivljenje gledamo drugače, bolj sproščeno in umirjeno. 

To dosegamo tudi z drugačnimi likovnimi izrazi. 


Prva novost Upodobiti se v naravni velikosti je umetniški izziv in 

priloţnost za raziskovanje o samopodobi. 

Druga novost Izdelek za darilo je odraz osebnosti. 

Tretja novost Prepoznavnost v lokalni skupnosti je otrokom z 

nizko samopodobo breme in bogati priloţnost za osebno rast. 

Četrta novost Prepoznavnost v lokalni skupnosti je otrokom z 

visoko samopodobo potrditev lastne vrednosti. 

Peta novost Likovni jezik je univerzalen – potrditev trditve na 

mednarodni konferenci. 

Inge Ivartnik, OŠ Jurija Vege Moravče

„TUDI JAZ SEM POMEMBEN“ 

Inovacijski projekt OŠ Korena 

oš 

A 

Zg. Zg. Korena 32 32 

2242 Zg. Korena 

: 02/63-00-650, /fax.: 02-684 Fax:02/63-00-655 0153 

E-mail: os.korena@guest.arnes.si 

1. CILJ = otroci s posebnimi potrebami (tudi nadarjeni učenci), najdejo, osvestijo 

in razvijajo svoja močna področja, krepijo pozitivno samopodobo in 

samozavest, kvalitetno preživljajo prosti čas skupaj z vrstniki. 

2. UGOTOVITEV = učenci zelo radi obiskujejo delavnice, vanje se prostovoljno 

vključujejo tudi tisti, ki nimajo statusa otroka s posebnimi potrebami. 

Ugotavljamo, da za udeležence delavnice pomenijo varno okolje, v katerem 

lahko krepijo socialne veščine, kar jim pomaga tudi pri socialnih stikih v širšem 

okolje. Ker se pri izvajanju delavnic povezujemo tudi z lokalnimi društvi, 

učenci prav tako spoznavajo, kje lahko kvalitetnejše preživljajo svoj prosti čas v 

domačem kraju. 

3. NOVOST = projekt je postal sestavni del našega letnega delovnega načrta, 

dosežena je bila 4. raven razvoja novosti. 

Vodja projekta: 

Jasmina Križan Murko

“USTVARJAMO BREZ MEJA” 

Čeprav poteka čezmejno sodelovanje oseb s posebnimi potrebami in njihovih mentorjev že 

četrto leto, ostaja želja učencev po skupnem druženju in ustvarjanju močna, podpora staršev 

velika in interes mentorjev vse obširnejši in vse bolj raznolik. 

•Zato vztrajamo v plodni povezavi in razširjamo ter 

spreminjamo aktivnosti glede na zanimanje, uspešnost 

in odmevnost. Načrtujemo: 

obeležitev petletnega sodelovanja z izdajo zbornika, 

predstavitev italijanskega šolskega sistema 

strokovnim sodelavcem 

razpis fotografskega, filmskega in likovnega natečaja 

v širšem prostoru.

DIDAKTIČNE IGRE ZA RAZVOJ JEZIKA, 

BRANJA IN PISANJA 

CILJ: 

Mobilne specialne pedagoginje uvajamo igrive oblike dela pri 

razvoju jezika, branja in pisanja. 

UGOTOVITEV: 

Otroci so pri delu z didaktičnimi igrami bolj motivirani, pozorni, 

sproščeni in samostojni, specialne pedagoginje smo uspešne. 

DOSEŽEK: 

Izdelan imamo obsežen nabor didaktičnih igric za področja, ki 

jih specialne pedagoginje razvijamo pri slovenščini. 

kdor je v 

skrbeh 

za koga 

kdor ima 

čisto 

vest 

kdor 

drugim 

povzroča 

skrbi 

vesten 

kdor 

sam 

skrbi za 

vse 

kdor je 

brez 

vesti 

Irena Škodnik, OŠ Kozara Nova Gorica

IZBOLJŠANJE SKUPINSKE 

DINAMIKE V VRTCU 

• CILJ IP-ja: 

• okrepiti samopodobo otrok v skupini, 

• povečati občutek pripadnosti skupini. 

• UGOTOVITVE /DOSEŽKI: 

• Potrebujemo doslednejše sodelovanje staršev pri dveh otrocih 

z vedenjskimi posebnostmi/starši sodelujejo pri načrtovanju in 

izvedbi akcijskega načrta, 

• potrebno spremeniti prostor za igro/delo poteka v kotičkih, 

izboljšali so se : igra, pospravljanje igrač, upoštevanje pravil, 

vztrajnost pri eni dejavnosti in sodelovanje med otroki, 

• v skupini je potrebna dodatna pomoč/k večji doslednosti do 

otrok je pripomogla tretja strokovna delavka v oddelku.

Alenka Prevec, OŠ LEDINA, Bolnišnična šola, Ljubljana 

ZAKAJ JE POUČEVANJE NA DALJAVO KORISTNO 

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Zakaj je uporaba Skypa pri poučevanju 

(dolgotrajno)bolnih učencev/dijakov na daljavo koristno 

CILJ: Omogočiti kakovostno kontinuiteto šolskega dela 

(dolgotrajno) bolnih učencev/dijakov. 

NOVOST-DOSEŢEK: učitelji naravoslovnih predmetov uporabljamo 

grafične tablice in e gradiva (interaktivne spletne strani). Z 

grafičnimi tablicami bomo opremili dijake/učence, saj bo pouk na 

daljavo tako še bolj nazoren in morebitne učne teţave najlaţje 

razrešimo. 

SPOZNANJA IN UGOTOVITVE: Ob zbranih podatkih (učenec/dijak, 

učitelj, predmet, smernice) in urejenih tehničnih pripravah (računalniška 

oprema, povezava) pouk dobro teče. Potrebna je motivacija obeh 

uporabnikov in projekt teče. Tehnične teţave rešujemo (uspešno) sproti.

Inovacijski projekt Kako narediti domačo nalogo 

TEMELJNI CILJ: 

• učenci se usposobijo za samostojno opravljanje DN 

DOSEŢKI: 

• Učenci so ob ustrezni strokovni pomoči bolj motivirani za redno 

opravljanje DN 

• Oblikoval se je pozitiven odnos do šolskega in domačega dela 

• Učenci imajo aktivno vlogo pri izbiri naloge – DN je izziv 

• Diferenciacija in individualizacija DN 

• DN so povezane s konkretnimi vsebinami iz ţivljenja 

• Konstruktivna vez med šolo in starši učencev 

• Nadgradnja projekta: individualna medvrstniška pomoč

Bere se mi 

Kaj dogaja 

Let`s meet by a book 

VRATA V KNJIŽNICO - 

Kdor zna, pač zna 

VRATA V SVET 

Travel Broadens the Mind 

Mednarodni mesec šolskih 

knjiţnic 

OŠ Litija 

vodja projekta Nevenka Mandelj 

konzulentka dr. Natalija Komljanc

OŠ LOG – DRAGOMER 2011/12 

Naslov projekta: Dnevi dejavnosti skozi oko multimedije 

Leto začetka projekta: 2008/2009 

Vodja projekta: Janja Zadnikar 

Sodelujoči pri projektu: Helena Purkart, Mojca Bašič, 

Klavdija Turk Suka , Kaja Lenič in Marko Gerbec 

Strokovni konzulent: mag. Sonja Zajc, Zavod za šolstvo, Enota Celje 

Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij 

• Cilj: 

Učenci razvijajo sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje 

informacij s pomočjo računalniške tehnologije in digitalne fotografije. 

• Raziskovalno vprašanje: 

‣Kako oblikovati, zapisati in predstaviti cilje in vsebine z dni dejavnosti v 4. razredu 

‣Kako uspešno izvajati medpredmetne povezave z IKT na temo Slovenije v 5. razredu 

•Temeljne ugotovitve: 

‣Sodelujejo: 4.a,b in 5.a,b, c vsak razred enkrat tedensko – računalniška 

učilnica 

4. a, b osvaja osnovna znanja IKT, programa POWERPOINT, 

fotografiranja digitalnim fotoaparatom 

5. a,b,c osvajajo uporabo interneta, dela s skupnimi dokumenti 

GOOGLE –DOC osvajajo uporaba MICROSOFT PUBLISHER 

• Novost: spodbudno učno okolje, osvajanje IKT, medpredmetna povezava, konstruktivno 

timsko delo in vključitev podružnične šole Bevke.

1. CILJ: 

Obogatiti večsmerno 

komunikacijo vseh 

dejavnikov vzgoje in 

izobraţevanja. 

IZDELANO V GEOGEBRI 

2. UGOTOVITEV: 

Učitelji smo s samoevalvacijo in refleksijami 

ugotovili, da potrebujemo lasten učni načrt na 

področju računalniškega znanja za vse učence 

od 1. do 9. razreda. Ţelimo si, da vsi učenci 

usvojijo določeno računalniško znanje. 

3. NOVOST - DOSEŢEK: 

Izdelali smo lasten učni načrt, ki vsebuje IKT cilje za posamezne razrede. 

V okviru pouka izvajamo različne dejavnosti in aktivnosti s katerimi 

realiziramo ţelene cilje.

OŽIVIMO POZITIVNE VREDNOTE 

NOVOST: Trditev » Čisto vsi - tudi 

učenci – odgovarjamo za svoja 

dejanja » bo naše vodilo v 

naslednjih mesecih. 

UGOTOVITEV: Če starši svojim 

otrokom postavijo meje in se jih ti 

ne držijo, morajo za to odgovarjati 

starši in otroci. Pri takih družinah 

bo naše delo lahko uspešno. Pri 

tistih, ki si takih mej niso sposobni 

postaviti ali si jih celo nočejo, pa 

bo naše delo zaman, kajti otroci 

so največkrat ogledalo svojih 

staršev. 

Majda Podlesnik Repovž, OŠ Milana Majcna 

Šentjanž 

CILJ: Na roditeljskih sestankih 

in pri vsakodnevnem delu z 

otroki se bomo trudili, da bomo 

prijazni ampak dosledni ter da 

bi čim več ljudi razumelo in 

sprejelo naslov in vsebino 

knjige Marka Juhanta Varuh 

otrokovih dolžnosti ali nehajte 

se ukvarjati z otrokovimi 

pravicami.

OŠ Olge Meglič Ptuj 

BRANJE ZA ŽIVLJENJE 

CILJ 

Iskati načine za sistematično spodbujanje učencev in staršev k pozitivnemu 

odnosu do branja in večje bralne učinkovitosti. 

UGOTOVITEV 

Vključitev v učni program spoznavanje domačega pisatelja Ivana Potrča. 

Pri otrocih v 1. VIO so pogosto slabše razvite predbralne sposobnosti. 

Potrebujemo več strokovnega znanja za sistematično vpeljevanje bralnih učnih 

strategij. 

Kot uspešni način za spodbujanje branja je učenje s pomočjo motorike in 

senzorike. 

Težko se je izogniti stigmatiziranju staršev in otrok iz socialno – kulturno 

prikrajšanega okolja. 

NOVOST- DOSEŽEK 

Izražen interes s strani učiteljev, staršev in učencev do boljšega poglobljenega 

spoznavanja književnih del in življenja pisatelja Ivana Potrča. 

Interpretacija različnih pesmi (tudi Župančičeva pesem Pismo) na različne načine.

Osnovna šola POLZELA: IZ VRTCA V ŠOLO 



• prilagajanje učnih ciljev iz učnih načrtov otrokovim zmožnostim na 

področju branja in pisanja v kurikulu v vrtcu, v prvem in drugem triletju; 

• načrtno razvijanje mišljenja in dvig aktivnosti otrok v vrtcu in 

učencev ob uvajanju sodobnih didaktičnih pristopov (NTC-učenje: 

ustvarjalno reševanje problemov, zgodb itd.). 

• učinkovito medsebojno sodelovanje 

vzgojiteljev, učiteljev in strokovnih aktivov 

(sinergično načrtovanje in izvajanje številnih 

dejavnosti); 

• medsebojno prepletanje po vertikali in 

horizontali; 

• v vrtcu in šoli okrepljen potek številnih 

dejavnosti, njihov cilj: spodbuditi – v vrtcu 

porajajočo se pismenost, v prvem triletju pa 

branje in pisanje. 

Novost – dosežek: 

• izbor bralnih učnih strategij; 

• NTC-metoda; 

• učenje branja – skupinsko učenje 

učno šibkejših učencev pri in izven pouka; 

• razširjeni medpodročni aktiv v šoli, v vrtcu 

pa po vertikali. 

Vodja projekta: Marija Kronovšek

Osnovna šola Polzela 

Polzela 10 

3313 Polzela 

PREDSTAVITEV MREŽNEGA PROJEKTA NA POTI 

K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI 

PRIPRAVILA: URŠKA ILOVAR 

POLZELA, FEBRUAR 2012

CILJ PROJEKTA 

Razvijati in spodbujati 

zanimanje za 

večjezičnost in 

dvojezičnost otrok. 

NOVOST – DOSEŽEK 


Ugotovila sem, da je 

pomembno, da učenci 

naj tej stopnji čim več 

ponavljajo, ampak na 

zanimiv in vedno 

drugačen način. 

Dosegli smo, da so 

k integraciji 

angleškega jezika 

vključeni vsi 

otroci, od vrtca 

naprej.

ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI 

Uvajanje vaj za relaksacijo v ritem pouka z namenom obvladovanja lastnih impulzov in doseganja 

pozitivnih pričakovanj 

Cilji: 

• ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo učenci počutili sprejeti in ki jih bo spodbujala k aktiviranju svojih potencialov, 

kjer bo možno učiti se, biti in sodelovati, 

• omogočati in spodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojno-izobraževalnem procesu, 

• izgradnja čustvenega količnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov in zgledov, 

• upoštevanje učenca kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenja, 

• razvojni cilji: odzivnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, samostojno odločanje, reševanje problemov, timsko delo – 

spretnosti sporazumevanja, etika soodvisnosti oz. vzajemnosti. 


Zavedanje, sprejemanje in izražanje čustev je zelo pomembno, saj so čustveni centri, ki delujejo v možganih, močno prepleteni 

s centri, ki delujejo pri kognitivnem učenju. Tisto, kar čutimo do sebe in do drugih, močno vpliva na našo koncentracijo, 

pomnjenje, mišljenje, izražanje in sledenje navodilom. Čustva usmerjajo našo pozornost in omogočajo aktiviranje energije. 

DOSEŽEK: 

Ugotavljamo, da se učenci o čustvih več pogovarjajo. Znajo jih vedno bolje ubesediti in jih izražajo v odnosih s sošolci in učitelji 

(veselje, žalost, jeza). 

Ni jih sram izražati pozitivna čustva, npr: sošolcu povedati, da ga ima rad, da je prijazen, … 

Tudi dejavnostim, kjer je potreben dotik (krog, ples, gimnastične vaje v parih, …), se ne izmikajo več. 

Prepoznajo čustva pri sošolcu, se znajo vživeti vanj in mu pomagajo. 

Če so sami prizadeti, pa manj burno odreagirajo, se poskusijo o težavi sami pogovoriti in jo razrešiti.

GOZDNI PONEDELJEK 

Smo šola s prilagojenim programom. V projekt so vključeni učenci z 

zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju. V gozd, ob 

primernem vremenu, hodimo enkrat tedensko za najmanj dve šolski 

uri. 


Otroke spodbuditi k preživljanju prostega časa v naravi.Hkrati pa jim 

ponuditi možnost, da spoznavajo sebe in da se učijo na drugačen 

način. 

Temeljna ugotovitev : 

•Gozd kot prostor za sprostitev in sproščanje napetosti, 

•odlično okolje za razvijanje senzomotorike, 

•prostor, kjer učencem dovolimo biti tisto, kar v resnici so, kjer se 

lahko izrazijo, samoiniciativno raziskujejo, s čimer se spodbuja 

njihov fizični in psihični razvoj. Zaradi njihovih težav potrebujejo 

vodenje, dejavnosti zato večkrat niso samoiniciativne, navajeni so 

vodenja. 

Novost - dosežek : 

•V gozdu ali ob drevesu so se ob vodenih dejavnostih umirili, 

•manjkrat se pojavljajo nezaželene oblike vedenja kot v šoli, ovirajo 

pa jih njihove pomanjkljivosti, 

•dečku z avtizmom gozd (drevo) predstavlja motivacijo (na sprehode 

sicer ne hodi rad). 

Težave: 

•Potreben individualni pristop, 

•s svojim vedenjem in posebnostmi motijo in “dekoncentrirajo” 

ostale, 

•premalo spremljevalcev. 

Nina Sever, OŠ Roje

OSNOVNA ŠOLA SOLKAN 

OBOGATITVENI PROGRAMI ZA NADARJENE UČENCE 

‣CILJ: 

• oblikovati model dela z nadarjenimi učenci 

• izvajati vzporedne programe pri matematiki, naravoslovju, 

tehniki in tehnologiji ter vključiti medpredmetno povezavo likovnega pouka, kemij 

likovnega snovanja in poskusov v kemiji 

‣TEMELJNE UGOTOVITVE: 

Programi temeljijo na širitvi in uporabi znanj v novih situacijah, 

spodbujanju učenčeve ustvarjalnosti ter na višjih standardih znanja. 

Učenci se v programe vključujejo glede na lastne interese, so navdušeni, z 

odsotnostjo pri pouku ni bilo težav. 

Učitelji to obliko dela pozdravljajo.

OŠ Solkan, Solkan 

projekt Povezani.com 

Cilji: 

•kroskurikularna povezava med 1. in 3. triletjem 

pri SLO in MAT - oblikovanje gradiv za mlajše učence 

•povezovanje generacij (1., 2., 3., 5., 9. razred) 

•zmanjševanje medvrstniške nestrpnosti 

Dosežek/novost: nastala (e-)gradiva; 

starejši posvojijo mlajše 

Ugotovitev: povezovanje generacij → 

strpnejši, prijateljski medsebojni odnosi

1. Cilj projekta je POZITIVNA SAMOPODOBA KOT POPOTNICA V 

ŢIVLJENJU VSAKEGA POSAMEZNIKA, KI JO RAZVIJAMO IN KREPIMO MED 

POUKOM SLOVENŠČINE NA PREDMETNI STOPNJI V OŠ. 

2. Novost oz. doseţek projekta: Učenci imajo povprečno dobro raven 

pozitivne samopodobe; najboljši rezultat se je pokazal pri pripadnosti, 

nizko raven predstavlja občutek varnosti, slabše tudi občutek 

sposobnosti in smiselnosti. 

Po skoraj dvoletnih dejavnostih je viden napredek: učenci, ki niso bili 

najbolje sprejeti, niso več pretirano zadrţani, so našli prijatelje med 

sošolci, sodelujejo med poukom slovenščine in se bolje počutijo. 

S projektom (o)krepimo samopodobo učencev (katere konstitutivne 

prvine so občutek varnosti, pripadnosti, smiselnosti in identitete) ter s tem 

izboljšujemo odnos učenca do sebe in drugih.

INTEGRIRANO UČENJE ANGLEŠČINE V PRVEM TRILETJU 

(POLLETNA REFLEKSIJA 2011/2012) 

CILJI PROJEKTA: 

Cilji za učitelja: 

• Se medpredmetno povezujejo 

• učenje integrirajo v ostale predmete; 

• Učitelj skozi igro in z različnimi pristopi ohranja 

in povečuje motivacijo učencev za učenje tujega 

jezika; 

• širi učenčevo poznavanje drugih kultur. 

Cilji za učence: 

• Učenci razvijajo ustvarjalnost pri povezovanju 

učenja angleščine z drugimi predmeti (petjem, 

slikanjem, gibalnimi igrami…); 

• naučijo se novih besed, pesmic; 

• učenci se učijo zapisa usvojenih besed v tujem 

jeziku 

• usvojijo novo besedišče in utrjujejo staro; 

• razvijajo strpnost do kulturnih razlik in interes 

do poznavanja drugih kultur ( običajev, glasbe, 

igric…). 


• Učenci imajo pozitiven odnos do učenja tujega 

jezika; 

• Učenci se po treh letih integracije tujega jezika 

hitreje naučijo nove besede; 

• prehod na zapis usvojenih besed jim ne povzroča 

večjih teţav. 

DOSEŢKI: 

• Učenec razvije pozitiven odnos in veselje 

do učenja tujega jezika 

• nauči se zapisovanja in branja besed ter 

izrazov v tujem jeziku 

• usvoji novo besedišče; 

• spoznava običaje, navade in pesmice 

drugih deţel; 

• sodeluje v razredu in razvija pozitiven 

odnos do sošolcev ter do samostojnega 

dela.

• CILJ PROJEKTA: 


OBLIKOVANJE PEDAGOŠKIH VSEBIN ZA 

ODPRTO UČNO OKOLJE - GOZD 


ZARADI TEŽJEGA DOSTOPANJA IN 

NEPOZNAVANJA TERENA SMO PREREDKO 

OBISKOVALI GOZD 

• NOVOST-DOSEŽEK: 

GOZDNO IGRIŠČE 

OŠ Šmartno, Vrtec Ciciban

Naše poslanstvo: Učiti in vzgajati za življenje 

Naša vizija: Dobri medsebojni odnosi in sodelovanje z okoljem – pot do uspeha 

Medpredmetno poučevanje – pot do uporabnega znanja (II) 

1. Cilj: 

Skozi spremenjen način poučevanja (medpredmetno) vzpodbuditi 

motiviranost učencev, da z lastno aktivnostjo pridejo do novih 

uporabnih znanj. 

2. Temeljna ugotovitev: 

Močan dvig motivacije učencev in povečanje kvalitete pridobljenega 

znanja. 

3. Novost - dosežek: 

• “Študijsko” iskanje problemskih situacij, ki vodijo do uporabnega 

znanja. 

• Povezovanje družboslovja in naravoslovja (MAT, SLJ, DDE). 

Prešernova 2, 9224 Turnišče 

Tel,: 02/572-10-05, fax: 02/572-10-40 

E-pošta: o-turnisce.ms@guest.arnes.si 

Domača stran: www.os-turnisce.si

POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM 

- MONTESSORI 

CILJI 

Samostojno manipulira z materiali in ob tem razvija nova spoznanja. 

Razvija samodisciplino in samostojnost. 

Razvija sistematičen pristop k reševanju težav. 

NOVOSTI 

1. RAZRED – delo po principih 

metode Montessori 

Intenzivno opismenjevanje s 

malimi pisanimi črkami 

UGOTOVITVE 

Vsi učenci 1. razreda v mesecu februarju že poznajo male pisane črke. 

Več kot polovica učencev samostojno zapisuje z malimi pisanimi 

črkami. Veliko jih tudi že bere.

Osnovna šola Vojke Šmuc Izola 

Uvajanje elementov montessori pedagogike v prvem razredu 

. 

Cilj: 

Dosegati cilje 

prvega razreda s 

pomočjo montessori 

materialov. 

Ugotovitev: 

Veliko ciljev je 

mogoče usvojiti s 

pomočjo montessori 

materialov. 

Novost: 

Moţnost 

individualiziranega 

opismenjevanja.

OŠ Vojnik (Vesna Kolin)


Učenci poslušajo tuj jezik in se nanj odzivajo. 


Učenci se vsako učno iro odzivajo z več poguma in 

samozavesti ter postopoma tudi v tujem jeziku. Njihovo 

aktivnost spodbudijo predvsem zanimive dejavnosti 

(pravljice, ples, pesmi, igre, dialogi, ...). 

NOVOST - DOSEŽEK: 

Nastop učencev (3.r.) – dramatizacija pravljice na 

prireditvi za starše.

BRALNE ZVEZDICE IN ISKALCI BISEROV 

CILJ PROJEKTA 

- povezovanje branja z vsakdanjim 

ţivljenjem, 

- motivacija za branje, 

- raziskovanje interesov, 

- medsebojna pomoč in vzpostavljanje 

medsebojnih odnosov, 

- sprejemanje drugačnosti in 

spodbujanja vrednot, 

- več aktivnosti v naravi. 

NOVOST 

Vključevanje učencev prostovoljcev v 

vzgojno –izobraţevalni proces, ki s 

svojim sodelovanjem pripomorejo k 

večjim uspehom in oblikovanjem 

pozitivne samopodobe učencev s 

posebnimi potrebami. 

UGOTOVITVE 

- prijateljski stiki, športne aktivnosti, 

- urjenje tehnike branja, 

- osvojitev bralne značke, 

- pridobivanje odgovornosti in 

samozavesti, 

- medsebojno sodelovanje in 

spoštovanje, 

- pisanje dnevnika, 

- pozitivna samopodoba posameznika.

S Soigro se na Gimnaziji ţe 

četrto leto izvajajo 

delavnice, tekmovanja, 

nastopi, prostovoljne akcije 

in del pouka 

I 

P 

S 

O 

I 

G 

R 

A 

Uspešnost dijakov in učiteljev 

se v Soigri dosega z 

naslednjimi orodji: 

MOČ GOVORA, MOČ BESEDE 

MOČ IGRE, IGRANJE VLOG 

VZGONSKA MOČ DELOVANJA 

MNOŽICE (skupnosti)

POLLETNA REFLEKSIJA IP “V ISKANJU ZVOKA” 

Lorena Mihelač, ŠC Novo mesto, Srednja šola Metlika 

74 

• Cilj projekta: ugotoviti, kako se zvok doživlja na različnih 

področjih našega življenja in kako pomagati 

dijakom/učencem dojeti, da je možno ena isto učno snov 

razumeti z različnih vidikov. 

• Temeljna ugotovitev: zvok je odlično izhodišče za 

medpredmetno povezovanje in hkrati tudi za podobno 

obravnavo druge učne snovi. 

• Novost/dosežek: razvijanje ciljno usmerjenega učenja 

pri dijakih/učencih, ki temelji na povezovanju in 

razumevanju iste problematike oz. fenomena na različnih 

področjih človekovega delovanja.

INOVACIJSKI PROJEKT »NOVA GENERACIJA NA POHODU« 

CILJI PROJEKTA 

1. Razvijanje kompetenc 

razrednika. 

2. Vplivati na razvoj 

samopodobe, socialnih 

veščin in pozitivne 

komunikacije med 

dijaki. 

NOVOST 

TEMELJNE UGOTOVITVE 

o Večja povezanost 

o Hiter pretok informacij 

o Spoštovanje med 

udeleženci 

o Prepoznavanje in 

prevzemanje 

odgovornosti za lastna 

ravnanja 

Intervizija kot 

posebna učna, razvojna 

in podporna metoda 

Delavnice o 

samopodobi in projekt 

To sem jaz 

Andreja Grobelšek, Srednja zdravstvena šola Celje

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

Polletno poročilo inovacijskega projekta: 

Novo učno okolje, zanimivejši pouk, bolj motiviran dijak 


• Ugotoviti in raziskati čim več zanimivih učnih okolij, 

• preko zanimivega učnega okolja pri dijakih povečati motivacijo za delo, 

• z različnimi učnimi okolji dijakom prikazati učne vsebine na različne načine, 

• v različnih okoljih povečati aktivnost dijakov in doseči večjo sproščenost, 

• učne vsebine poenostaviti in povezati z vsakodnevnim življenjem. 

Ugotovitve: 

Dijaki so v povratni informaciji navedli pozitivne izkušnje pridobivanja znanja v 

odprtem učnem okolju. Znanje so pridobivali na njim prijetnejši način. Pozitivna 

izkušnja je predvsem bila nenehno druženje 48 ur. Učne vsebine so se med seboj 

povezovale. Veliko časa smo preživeli zunaj v naravi. 

Novost: 

Projektni dnevi so se izkazali kot nekaj pozitivnega, tako za dijake kot za učitelje. 

Tudi v prihodnosti se bomo tega posluževali.

ŠCC 

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja 

Projektna povezava učnih vsebin v realnem okolju 

Raziskovalno vprašanje 

Katere učne cilje dijaki usvojijo v projektni povezavi z delom v realnem okolju 


• Priprava vsebinsko bogatih povezovanj 

strokovnih vsebin v oddelkih 

programa gradbeni tehnik 

• Izvajanje vsebin v realnem okolju: v podjetjih, 

na gradbiščih, v projektivnih birojih, 

v medpodjetniškem izobraţevalnem centru 

• Ugotoviti in oceniti učne cilje, ki jih bodo dijaki 

usvojili v projektni povezavi z delovnim 

okoljem 

• Priprava realnih oz. najboljših povezav kot 

preferenčen model za šolo in šole z enakim 

ali podobnim programom 

Ugotovitev: 

• Zadovoljstvo vpletenih 

• Doseganje zastavljenih ciljev 

Doseţek: 

• Sodelovanje s podjetji v učnem procesu 

• Uvedba novega strokovnega modula 

tehnologija gradnje 

(priprava kataloga znanj in internega gradiva) 

• Vzorčni objekt NEVA 


Ravnateljica: 

Konzulentka: 

Lidija Jurički 

Irena Posavec 

Bernarda Gaber

PTUJSKI GRAD – UČILNICA V NARAVI 

ŠC Ptuj, Ekonomska šola Ptuj 

Novost – doseţek: 

Učenje iz narave v učilnico na osnovi 

medpredmetnega povezovanja. 

Cilji: 

pri zgodovini razvijanje sposobnosti časovnih 

in prostorskih predstav; 

uporaba raziskovalnih metod in zanimanje za 

domačo pokrajino pri geografiji; 

estetske sposobnosti pri umetnosti; 

pri biologiji razvijanje razumevanja bioloških 

konceptov in povezav o zgradbi, delovanju, 

razvoju in soodvisnosti rastlin in ţivali; 

uporaba spretnosti in strategije pri prevajanju 

v angleščino. 


Razdelili smo se v pet skupin in 

skupinsko medpredmetno obdelali 

tematiko na terenu: zgodovinsko, 

geografsko, umetniško, biološko 

raziskovanje ptujskega gradu in 

prevajanje v angleščino. Uporabili 

smo metode: intervjuja, terensko 

delo, raziskovalno, laboratorijsko, 

komparativno metodo, opazovanje z 

udeleţbo… 

Vodja IP: Leonida Arsić, prof.

PROJEKTNO DELO Z DIJAKI, 

KOT NAČIN INOVACIJSKEGA, 

MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA 


medpredmetno sodelovanje strokovnega in 

splošnega tima, spoznavanje dijakov na 

vseživljenjskih področjih, izven šolskih dejavnosti in 

odzivanje ter uspešnost le teh 

Temeljne ugotovitve in novosti ter dosežki: 

tudi tisti dijaki, ki so učno manj uspešni, so se tukaj 

izkazali kot veliki motivatorji. Dijaki so bili zelo 

navdušeni nad dejavnostmi, kjer so se lahko izkazali. 

Največji dosežek je, da spodbujamo razvoj 

samopodobe.

IP: E-GRADIVA PRI SPODBUJANJU 

SOCIALNIH VEŠČIN 

CILJ: 

• Učencem prikazati zaslon računalnika kot zanimiv, animacijski, slikovni in 

interaktivni pripomoček pri učenju socialnih veščin, staršem in učiteljem pa 

ponuditi inovativen „e-pristop“ kot dopolnitveno metodo za spodbujanje 

socialnih veščin. 


• Učence 2. r OŠPP animirano interaktivno e-gradivo Čustva pritegne; 

priporočamo, da se uporablja le prikaz grafičnih ikon za prvi vtis o čustvenem 

izrazu, nato pa se metoda dela usmeri v pantomimo in socialne igre. 

NOVOST – DOSEŽEK: 

• Lastno izdelana e-gradiva za poučevanje socialnih veščin in smernice za njihovo 

uporabo v praksi učitelja/svetovalnega delavca. E-gradivoma Čustva in Družina 

in prijatelji smo dodali še Potek življenja in Pandemska gripa. 

• E-gradiva „se nahajajo“ na spletni strani šole v zavihku svetovalne službe. 

Darja Plavčak, univ. dipl. soc. ped., VIZ III. OŠ Rogaška Slatina

Spletna stran kot oblika sodelovanja 

strokovnih delavcev 

(polletno poročilo) 


Vključiti čim več zaposlenih pri urejanju spletne strani vrtca. 


V mesecu februarju smo v enotah brez spletnih strani izvedli predstavitev 

projekta. Za spodbudo ostalim (ki še nimajo spletne strani skupine), smo prosili 

strokovne delavke, ki jo ţe imajo, da napišejo pozitivne in morebitne negativne 

strani spletne strani. Več o doseţku predstavitve v letnem poročilu. 

V tem šolskem letu pri izvajanju projekta ostanemo pri širjenju spletnih strani 

skupin. Ko bomo dosegli pribliţno enak standard v vseh enotah vrtca, se lotimo 

nadgradnje IP-ja. 

NOVOST in DOSEŢEK 

V tem šolskem letu je pošiljanje obvestil za spletne oglasne deske bolj redno kot 

v preteklem obdobju. Do sedaj imamo iz dveh enot (od štirih) skupaj štirinajst 

spletnih strani skupin (od 34). Interesa s strani ostalih dveh enot za enkrat še ni. 

Vodja IP: Lidija Kopasić 

Sodelujoči: Sabina Jašovič, Andreja Klopčič- 

Hološević, Romana Kuhar, Klatja Lindav, Tanja 

Vengust 

Marec, 2012 

Free Powerpoint Templates 

Page 81

Vrtec Jadvige Golež Maribor 

“Z igro, glasbo in plesom doživljati tuj jezik” 

‣ Cilj projekta: “Neposredno doživljanje tujega jezika v izvedbenem kurikulu na 

tak način, da otrok pridobiva pozitivni odnos do tujega jezika v 

naravnem, igrivem ozračju in da tudi s pomočjo otrokovega 

lastnega aktivnega sodelovanja v njem vzbudimo veselje do 

učenja tujega jezika.” 

‣ Dosežek: razvijanje t.i.”dobre prakse”: nadaljujemo z že uveljavljenim načinom 

dela, ga nadgrajujemo z novimi idejami in vsebinami; 

‣ Temeljna ugotovitev: Če ţelimo s tujim jezikom slediti naravnemu usvajanju 

jezika, se mora otrok čim več aktivno vključevati v 

proces, da spozna rabo tujega jezika v vsakdanji 

komunikaciji. 

Februar 2012

VRTEC JOŢICE FLANDER 

Focheva 51, Maribor 

Naslov projekta: 

Področje projekta: 


Strokovni konzulent: 

IGRAJMO SE 

ANGLEŠČINO 

Zgodnje učenje tujega 

jezika 

dipl.vzg. Duška Emeršič 

Fanika Fras Berro 

Mihaela Brumen 

CILJ: Otrok pri igri in drugih dejavnostih v vrtcu doţivlja, 

sliši in spregovori v angleščini 

UGOTOVITVE IN NOVOSTI: 

Zgodnje učenje tujega jezika v vrtcu otrokom omogočajo 

bogatenje besedišča, razvijanje smisla in posluha 

za tuji jezik; otroci spoznavajo melodijo tujega 

jezika, doţivljajo in spoznavajo komunikacijo v 

tujem jeziku kot vir ugodja, razumejo in 

spregovorijo. 

Predstavlja neizmerno širino pri učenju tujega jezika in 

neskončno nadgradnjo na način znanega k 

neznanemu, bliţnjega k daljnemu, konkretnega k 

abstraktnemu ter nudi uravnoteţeno ponudbo 

aktivnosti iz vseh področij dejavnosti Kurikula za 

vrtce. 

Prednosti učenja tujega jezika v zgodnjem otrokovem 

obdobju, v vrtcu, je v tem, da se otroci učijo in 

ustvarjajo v tujem jeziku v njim znanem, vrtčevskem 

okolju; da se učenje tujega jezika prepleta z 

vsakdanjimi dejavnostmi in igro v vrtcu; da poteka 

proces učenja celostno ob upoštevanju razvojnih 

značilnosti otrok. Uravnoteţena ponudba dejavnosti 

iz vseh področij pa omogoča otroku aktivno 

vpletenost v učni proces, spodbuja razmišljanje in 

sodelovanje, vpliva na celosten razvoj otroka in 

razvoj otrokove samopodobe. Otrok doţivlja učenje 

kot prijetno in zanimivo dogajanje.

VRTEC KEKČEVI JUNAKI 

( Vrtec pri osnovni šoli Josipa Vandota) 

Koroška ulica 12 

4280 Kranjska Gora

IP – POVABILO V GOZD 

• Cilj projekta: 

Oblikovanje pedagoških vsebin za odprto učno 

okolje. 

• Temeljna ugotovitev in novost – dosežek: 

Sprehode skozi gozd in po njegovem obrobju smo ozavestili 

kot del vsakdana, kot del igralnice in učnega okolja z 

mnogimi možnostmi za učenje in aktivnosti. 

Sprehod skozi gozd je mnogo več, če le hočemo in če smo 

sposobni tisto nekaj več tudi zaznati. In to otroke tudi 

učimo. 

Bukov gozd nad Malo Pišnico

Medkolegijalne hospitacije 2011/12 

Podnaslov: Čas zase in za druge 

Cilj: 

1. Razvijati in krepiti zdravo 

samopodobo otroka v 

sodelovanju s starši. 

2. Dvigniti in izboljšati 

profesionalno 

samospoštovanje in 

samozavest strokovnih 

delavcev 

Doseţek: 

Vzgojiteljice 

premišljeno in 

učinkovito načrtujejo ter 

organizirajo dnevni 

ritem skupine glede na 

aktivnost, odziv in 

počutje otrok. Uporaba 

pozitivne povratne 

informacije. 


Otroci v starosti od 1 do 3 - Čas zase in za druge: 

ozaveščena pedagoška komunikacija vzgojiteljic 

pustiti otroku dovolj časa za adaptacijo in igro 

ter partnerstvo s starši, prispeva k temu, da se 

otrok hitreje počuti varen v vrtcu, da pridobi 

zaupanje do dogajanja in nato sam pokaţe 

interes za raziskovanje in napredovanje ob 

različnih pripravljenih dejavnostih. Pri otrocih je 

opazen napredek na področju socializacije in 

razvoju njihove samostojnosti Ob pravilni 

povratni informaciji vzgojiteljice se starši 

maksimalno potrudijo za svojega otroka. 

Otroci v starosti od 3 do 6 - Čas zase in za druge: 

vsak otrok ima moţnost in čas pridobiti dobro 

mnenje o sebi (predstaviti svoja občutja, se 

pogovoriti s sovrstnikom, pomagati sovrstniku, 

nastopati pred skupino). Otrok razvija 

kompetence samostojnega delovanja kot 

posameznik in kot član skupine. Ob pozitivni, 

iskreni in takojšnji povratni informaciji otroci 

pridobivajo zdravo samopodobo. 

Člani projektne skupine: Tjaša Boh, 

Sonja Dremelj, Darja Habas, Mateja 

Leskovec, Blanka Laurih, Mira 

Oblak, Bojana Rupnik, Helena 

Slabe, Boža Vidmar, Leonida Žagar 

Petrovčič 

Konzulent: Ada Holcar

IP 

S spodbujanjem ustvarjalnosti in 

inovativnost ter participacije otrok na 

vseh področjih Kurikuluma razvijati 

podjetne lastnosti otrok.. 

KAJ ZMOREJO MOJE 

ROKE, NOGE, GLAVA… 

USTVARJALNOST, 

SAMOZAVEST, 

KOMUNIKATIVNOST, 

VZTRAJNOST, 

MOTIVIRANOST,… 

NOVOST 

Razvijanje nenavadnih idej 

in uresničevanje otrokove 

domišljuje. 

-preko gibalnega razvoja, 

-s spodbujanjem domišljije, 

-zaupanje v otrokove sposobnosti, 

-svobodno izraţanje idej, 

-z ustvarjanjem preko igre…

NARAVA IN JAZ 

CILJI: 

• Doživljanje, spoznavanje žive in nežive narave v njeni 

raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnosti. 

• Razvijanje naklonjenega in spoštljivega odnosa do žive in nežive narave. 

• Spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave. 

OPERATIVNI CILJ: 

Ustvariti spodbudno učno okolje v katerem bodo otroci z uporabo različnih strategij in 

metod spoznavali naravo ter medsebojno povezanost narave in človeka, ob tem pa 

pridobivali znanje in veščine. 

TEMELJNI DOSEŽKI: 

• Otroci si pridobivajo veščine eksperimentalnega 

in raziskovalnega dela. 

• Spoznali smo, da nam narava nudi: prostor za igro, sprostitev, 

ustvarjanje, raziskovanje, ekperimentiranje, odkrivanje, 

opazovanje, učenje, gibanje, material za ustvarjanje, hrano.. 

in kaj lahko mi nudimo naravi - medsebojna povezanost NARAVA - JAZ. 

• Poudarjamo učenje v naravnem okolju na vseh področjih kurikula. 

Osnovna šola Mežica - enota Vrtec Mežica 

Romana Šepul

VRTEC MOJCA 

Raziskovalno vprašanje: 

‣Kako ustvarjalno-raziskovalne dejavnosti prenesti iz igralnice v naravno okolje 

Cilji: 

‣Omogočiti otroku, da si oblikuje odnos do nestrukturiranega materiala, organizacije dela ter si razvije sposobnosti 

sodelovanja in reševanja problemskih situacij. 

‣Otrok se seznanja z naravnim okoljem. 

‣Navajanje na samostojno opazovanje in raziskovanje. 

Opis aktivnosti: 

‣Aktivno vključevanje vseh vključenih v izvajanje aktivnosti na prostem. 

‣Motivacij a otrok, strokovnih delavcev in staršev k neposrednemu stiku z naravnim okoljem. 

‣Otrok aktiven udeleženec procesa – otrok raziskovalec. 

‣Strokovne delavke omogočijo otrokom vsakodnevno, daljše bivanje v naravi. 

‣Sodelovanje s Pedagoško fakulteto. 

Spoznanja in ugotovitve: 

‣Otroci so si pridobili primeren odnos do nestrukturiranega materiala, razvijali so si in nadaljujemo z razvijanjem 

reševanja problemskih situacij. 

‣Uporaba naravnega materiala v naravnem okolju vpliva pozitivno na otrokov emocionalen in kognitiven razvoj. 

‣Spontano se dopolnjuje spoznavanje vplivov vremena, mehanskih sil, časa, pomen medsebojnega sodelovanja in 

aktivno učenje. 

‣Zaradi vsakodnevnega bivanja na prostem, imamo vzgojitelji večji občutek varnosti, ker otroci obvladujejo prostor in 

so zato tudi spretnejši. 

‣V naravnem okolju imajo otroci veliko več možnosti za raziskovanje, opazovanje in preizkošanje naravnega materijala 

kot v igralnici. 

‣Otroci, pri dejavnostih na prostem kažejo večji interes za sodelovanje, so bolj aktivni ter med seboj sodelujejo. 

‣Opazovanja in občutenja so potrdila manj agresivnosti in več kooperativnosti. 

‣Nekatere kolegice imajo še vedno pomisleke o izvajanju dejavnosti na prostem, predvsem zaradi varnosti, umazanih 

oblačil ter neprimernega okolja.

VRTEC NAJDIHOJCA 

Gorazdova 6, Ljubljana 

IP: Sobivanje z gozdom 

CILJ PROJEKTA: “Prisluhniti gozdu in se z njim igrati 

( z njim, v njem)” 

UGOTOVITEV: “Gozd nam 

vedno pove kaj novega” 

NOVOST: “ Ko prisluhnemo 

gozdu, se poveţemo sami s 

sabo ( in ne strukturiramo 

dejavnosti)”

UČENJE SE ZAČNE Z RAZISKOVANJEM 

Inovacijski projekt v prvem starostnem obdobju 


‣ Načrtovanje spodbudnega učnega okolja, kjer bomo povečali aktivno vlogo otroka 

v raziskovanju, učenju in kreativnem reševanju problemov. 

Vrtec »Otona Ţupančiča« 

Maribor, Oblakova ulica 5 


‣ Nov način načrtovanja se je razširil na večji del kolektiva našega vrtca. Vzgojiteljice so 

z njim zadovoljnejše, saj spoznavajo njegove prednosti pri delu v oddelku, vidni pa so tudi 

rezultati: 

• Otroci so aktivnejši, poraja se vedno več pobud, ki jih znamo smiselneje vključiti 

v načrtovanje in jih nadgrajevati. 

• Otroci imajo moţnost večje izbire in tudi več izbirajo, gre za učenje v globino. 

• V ospredju so otrokove ključne kompetence. 

• Opaţamo, da so otroci govorno aktivnejši. 

• Mnogo več je participacije otrok, zelo se kaţe sodelovalno učenje. 

• V skupinah otrok se čuti »pedagoški mir« in ustvarjalna igra otrok, 

manj je motečega vedenja. 

NOVOST – DOSEŢEK: 

‣ V novem šolskem letu 2011/2012 na novo načrtujejo vse strokovne delavke prvega in delno 

drugega starostnega obdobja. 

‣ Strokovne delavke so se začele povezovati in delovati timsko. Izmenjujejo strokovna 

vprašanja in izkušnje. Sodelujejo pri izdelavi didaktičnega materiala in si ga izmenjujejo. 

Ob iskanju ustrezne strokovne literature in uporabi novih idej se obračajo na članice 

projektne skupine. Večkrat preverjajo svoje znanje in pravilnost odločitev ter skupaj 

iščejo nove rešitve. 

‣ Nov način dela je postal način ţivljenja v vrtcu.

“IGRAČE MALO DRUGAČE” 

CILJ 

Z istimi izdelanimi igračami spodbujati otroke 1. in 2. 

star.obd. k sodelovalnemu in aktivnemu učenju. 

Izdelane igrače in načine igre predstaviti širši okolici. 

UGOTOVITVE 

-Izdelane igrače,ki nudijo različne načine igre,pri 

otrocih bolj spodbujajo domišljijo in ustvarjalnost. 

MLAJŠA SKUPINA 

-Otroci so se učili na podlagi izkušenj,ki so nastajale med igro s posamezno igračo 

-Opazovanje otrok različnih starosti pri igri z istimi 

izdelanimi igračami je pokazalo,da so načini igre 

različni. 

NOVOST 

Primerjava načinov igre otrok 1. in 2. star.obd. 

z istimi igračami. 

STAREJŠA SKUPINA

NASLOV PROJEKTA: RIMARIJE S PODEŽELJA 

PREDSTAVITEV PROJEKTA 

Projekt izvajamo v šolskem letu 2011/12 v vrtcu Slovenske Konjice, v dislociranem 

oddelku v KS Žiče, z otroki kombiniranih oddelkov. 

 

 

 

 

Cilj projekta: OTROK SPOZNAVA SVOJE OKOLJE (družbeno, naravno, kulturno 

dediščino) IN SE NA PODLAGI SPOZNANJ, DOŽIVETIJ USTVARJALNO IZRAŽA 

V JEZIKU (ustvarjanju rim, različnih glasovnih in besednih iger, šaljivk...). 

Namen projekta je spodbujanje otrok: 

• k raziskovanju bližnjega okolja, značilnosti in kulturne dediščine ter k medgeneracijskemu sodelovanju, 

• k ustvarjalnemu izražanju v jeziku. 

Temeljne aktivnosti, ki se odvijajo oz. se bodo odvijale v štirih večjih sklopih: 

• branje raznolike otroške literature v rimah (izštevanke, šaljivke, uganke...), uporaba le – teh v igri in v 

vsakdanjih aktivnostih, 

• raziskovanje bližnjega okolja, značilnosti in kulturne dediščine z medgeneracijskim sodelovanjem ter 

zbiranje ljudskega izročila, 

• ustvarjanje po doživetem, spoznanem – otrok skupaj z odraslim ustvarja nova krajša besedila v rimah in 

jih ilustrira, 

• izdaja knjige “Rimarije s podeželja”. 

Dosedanje ugotovitve – temeljna ugotovitev, novost 

V krajših besedilih z rimami otroci izražajo svojo ustvarjalnost. V njih se zrcali 

otrokova domišljija in njihovo videnje okolja. Otrok ustvarja nova krajša besedila v 

rimah na podlagi videnega, doživetega. Vanje največkrat vpleta šaljive, nagajive 

besede in besedne zveze, tudi nesmiselne zloge, ki mu povzročajo smeh in dobro voljo.

Gozda igralnica, Vrtec Šentvid 

Cilj projekta: obiskovanje gozda pozimi 

Start (pincetni prijem) – spremeniti 

mnenje, da zima ni primeren čas za 

redne (pogoste) obiske gozda. 

Temeljna ugotovitev: mraz je najlaţje 

premagati z veliko gibanja (kombinacija hoje 

in teka do gozda, spontano in načrtovano gibanje v gozdu – 

različne igre, naravni poligon, manj je več – gibanje odtehta 

malico in čaj) 

Novost-doseţek: tedenski obiski gozda 

v zimskem času (otroci so pobudniki in zgled 

odraslim).

Naslov projekta: PODPORA IN POMOČ OTROKU 

Vodja projekta: KSENJA PRAVNE 

Prijavitelj projekta: VRTEC TREBNJE 

Področje projekta: SVETOVALNO DELO 


◦ Vzpostavitev projekta pomoči otroku v vrtcu ter dogovor o 

načrtovanju ciljev in nalog za odpravo, zmanjšanje ali omilitev 

težav. 


◦ S sistematičnim pristopom razvili dobro prakso, 

◦ poglobljeno opazovanje, spremljanje otroka in zapisovanje 

primerov, pogovor o opazovanju in nato dogovor o sodelovanjupriprava 

na pogovor s starši (vedeti o čem bo tekel pogovor), 

◦ vzpostavljen odnos, komunikacija z vsemi vpletenimi 

(vzpostaviva odprt prostor za pogovor v odnosu in skupno 

iskanje rešitve v dialogu, kjer pride do definicije problema in 

oblikovanja izvirnega delovnega projekta pomoči (v okviru vrtca, 

s starši, strokovnimi delavci) z možnostjo priprave za ustrezno 

obliko pomoči. izvajanje delovnega projekta podpore in pomoči 

(dogovor kaj, kdo, do kdaj),evalvacija dela po min. ciljih v 

oddelku in s starši.



RAZVIJATI USTVARJALNO MISEL 


• Dati otrokom možnost - 

svobodo, da v prostoru - 

npr. gozdu odkrijejo 

delce samega sebe in 

začnejo graditi svojo 

zgodbo, v katero lahko 

popeljejo tudi odrasle. 

• NOVOST – DOSEŽEK 

• Otroci sprašujejo v vrtcu, 

kdaj gremo ponovno v 

gozd. Otroci so radi v 

gozdu. Otroci se 

pohvalijo, kaj so v gozdu 

odkrili. Otroci govorijo o 

svojih občutkih v gozdu. 

Otroci razvijajo svojo 

lastno domišljijsko 

zgodbo, ki se jim odvija 

v gozdu in po obisku v 

njem. 

Vrtec Vrhnika

VSI SMO ENAKI IN ENAKOVREDNI, ČETUDI 

GOVORIMO ROMSKO ALI SLOVENSKO 

OSNOVNA ŠOLA FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI 

ENOTA VRTEC 

PETRA CIGAN, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, 

vodja inovacijskega projekta 

marec, 2012

Cilji:- Ozavestiti doživljanje vrtca kot okolja, v katerem so enake možnosti 

za vključevanje v dejavnosti in vsakdanje življenje. 

- Možnost spoznavanja in seznanjanja slovenskega in romskega jezika, 

dojemanje drugačnosti in razlik med ljudmi, različnih kultur in 

obenem enakovrednost vseh. 

- Romski otroci razvijajo jezikovno zmožnost ob vsakodnevnih 

dejavnostih in v različnih socialnih situacijah. 

* TEMELJNE UGOTOVITVE: 

- dosledno sodelovanje z romskim pomočnikom (prevod najbolj 

uporabljenih fraz, 2x na teden v oddelku, 

- sodelovanje s starši. 

NOVOST: 

-na pobudo romskega svetnika sva s sodelavko pripravili s 

pomočjo neromskih staršev prvič v romskem naselju Kamenci 

Miklavževanje . 

- sodelovanje na literarnem natečaju Z domišljijo na potep (16 

zgodbic, ki so prevedene v romščino (prevedel romski pomočnik 

Mišel Horvat); sodelovala romska deklica).

INOVACIJSKI PROJEKT V VRTCU 

šolsko leto 2011/12 

DEUTSCH 

MACHT SPAß... 

VODJA IP, 

Klaudija Skerbinšek, prof. TJN

CILJ PROJEKTA 

Prvoten namen našega projekta je otrokom v vrtcu 

z različnimi oblikami in metodami vzbuditi zanimanje za osvajanje nemškega jezika, 

pri čemer smo še posebej pozorni na odziv otrok na “klasično” obliko zgodnjega poučevanja 

tujega jezika ter integrativni pristop (CLIL) – 

torej pri katerem didaktično metodičnem načinu otroci izkazujejo večjo motiviranost. 

Naš cilj je seveda tudi, da otroci na sproščen ter spontan način osvojijo preprostejše besedišče. 


Otroci so v tem starostnem obdobju zelo dovzetni za osvajanje tujega jezika. Kadar jim tuji 

jezik približamo na sproščen, zabaven, naraven in za njih vsakdanji način, dosežemo dvig 

motivacije za sam tuji jezik, obenem pa otroci z lahkoto pridobivajo besedišče. 

Pri tem je izmed drugim ključnega pomena izbira ustreznih metod in oblik dela. 

NOVOST PROJEKTA 

V okviru projekta, ki ga letos izvajamo v našem vrtcu, prvič preizkušamo metodo 

integrativnega pristopa (CLIL) ter ugotavljamo prednosti metode 

ter v prvi vrsti odziv otrok na tovrstno obliko zgodnjega osvajanja tujega jezika. 

Dosedanje izkušnje kažejo, da otroci tuji jezik intenzivneje dojemajo kadar so sami 

aktivni, kadar tako rekoč »občutijo« besede oz. povedano.

IP ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI 

VRTEC JESENICE 

Cesta Cirila Tavčarja 3a, Jesenice 

• CILJ: 

• Ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo otroci počutili sprejeti in jih bo 

spodbujala k aktiviranju njihovih potencialov, kjer bo moţno učiti se 

in sodelovati. 

• V vsakdanjem vzgojno izobraţevalnem procesu omogočiti 

okoliščine, ki bodo spodbujale čustveno in socialno zrelost. 

• NOVOSTI: 

• Otroci se pri igri bolj povezujejo v skupine in laţje sodelujejo. Bolj so 

pozorni in ţe tudi prepoznajo ţelje drugih otrok. Poimenovati znajo 

svoja čustva in nekateri tudi ţe opazijo kako njihovo vedenje vpliva 

na druge otroke oziroma celo skupino. Klima v skupinah je bolj 

umirjena. 

• Strokovne delavke so pozorne, da je več dogovarjanja na nivoju 

tandema. Močno poudarjena je vloga evalvacije.

Vrtec Antona Medveda Kamnik 

IP Gozdni ponedeljek 

Kamnik, februar 2012


• Oblikovanje pedagoških vsebin za odprto učno okolje 

• Opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje gozdne pedagogike v predšolskem 

obdobju 


• Kako dejavnosti iz igralnic preusmeriti v naravno okolje 

Temeljne ugotovitve, dosežek – novosti: 

• Okrepitev strokovnih delavcev in staršev o pomenu preživljanja časa otrok v 

naravnem okolju 

• Povečanje števila izvajanja načrtovanih dejavnosti iz vseh vzgojnih področji: prenos 

dejavnosti iz notranjega učnega okolja – igralnic, v zunanje naravno učno okolje – 

gozd, travnik, obrežja… 

• Pri otrocih razvijati občutka za vrednote, kot je narava - spodbujanje vedoželjnosti, 

raziskovalnega duha, otrokom dati možnost spoznavanja naravnega okolja s čutili 

• Neposredne izkušnje strokovnih delavk na terenu prispevajo k oblikovanju ciljev in 

usmeritev na področju gozdne pedagogike v slovenskem prostoru.

OTROK DOŽIVLJA, SPOZNAVA TUJ JEZIK SKOZI UMETNOST, 

IGRO, ZABAVO IN OB TEM UŽIVA 

TEMELJNA UGOTOVITEV: Skozi igriv način učenja 

angleščine, otroci pridobivajo posluh za angleški jezik, imajo 

ga radi, s tujim jezikom so neobremenjeni, učenje dojemajo 

kot igro in ne kot prisilno učenje. V heterogenih in 

kombiniranih oddelkih, kjer izvajamo inovacijski projekt, 

ugotavljamo veliko zainteresiranost tudi pri mlajših otrocih 

za učenje tujega jezika. 

NOVOST – DOSEŽEK: Učenje angleškega jezika pri petletnih 

otrocih je pozitivno sprejeto tako s strani otrok kot tudi s 

strani staršev, katerim učenje jezika ne predstavlja nobene 

dodatne obremenitve, saj vse delo poteka v okviru rednega 

dela v vrtcu in ob tem noben otrok ni izključen. 

VVZ Ilke devetak Bignami Tolmin

POLLETNA PREDSTAVITEV IP VVZ KEKEC GROSUPLJE 2011/12 ZA ZRSŠ 

Projektna skupina: Petra Bor, Helena Ferjan, Branka Okorn, Darja Brčan, Taja Oţbolt, Majda Fajdiga, Alenka 

Vidmar 

Vodja projektne skupine: Alenka Vidmar 

Konzulentka: Marija Sivec 

Datum: 14.3.2012 

ISKANJE NOVIH NAČINOV SPODBUJANJA 

JEZIKOVNIH ZMOŢNOSTI OTROK V 

SODELOVANJU VZGOJITELJIC Z LOGOPEDINJO IN S STARŠI 

CILJI 

• iskanje in vključevanje novih načinov dela pri spodbujanju jezikovnih zmoţnosti otrok v vrtcu 

• vključevanje Preventivnega logopedskega programa v izvedbeni kurikulum oddelka 

• krepitev sodelovanja med logopedsko sluţbo, strokovnimi sodelavkami, vodstvom vrtca ter starši (v korist 

otrok) 

• smiselna uporaba IKT za spremljanje jezikovnih zmoţnosti otrok v oddelku in jezikovnih kompetenc 

vzgojiteljice 

UGOTOVITVE 

• prijateljske hospitacije in skupne refleksije članic projektne skupine po nastopih so odlična priloţnost za 

vzgojiteljičino predstavitev večletnega poglabljanja znanj s področja jezika, vnašanje elementov 

Preventivnega logopedskega programa v kurikulum vrtca ter medsebojno učenje. 

• pozitivni odzivi otrok 

• dobro timsko sodelovanje, pretok informacij med člani strokovne skupine, vodstvom in konzulentko 

NOVOST 

• Nastop vzgojiteljice za članice projektne skupine (predstavitev različnih didaktičnih pristopov, sredstev 

za razvijanje jezikovne zmoţnosti otrok, uporabe IKT ter sodelovanja s starši) 

• prijateljske hospitacije za članice projektne skupine 

• skupne refleksije ob zaključku nastopov 

• spremljanje jezikovnih zmoţnosti 2 otrok v oddelku

1. Novost: razvijanje primerov dobre prakse pri vključevanju otrok v 

vse faze načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela. 

2. Ugotovitev: Z večjo senzibilizacijo vzgojiteljic, se poveča 

participacija otrok v vzgojno-izobraževalnem procesu. 

3. Cilj: Vključevati otroke v vse faze načrtovanja vzgojnoizobraževalnega 

procesa. 

Šolsko leto: 

2011/2012 

Projektna skupina: 

Andreja Jaklič Šimnic 

Kristina Rigler Božiček 

Klavdija Zajec Bobnar 

Lea Huško Gale 

Irena Jenko 

Petra Bor

Reflektiranje otrokovega razvoja in razvoja 

vzgojiteljice 

Ugotovitve: naše znanje o uporabi IKT sredstev smo poglobili, kar nam olajša 

delo pri spremljanju otrokovega delovanja in odzivanja ter njegovega napredka. 

Zapise, ki nastajajo med opazovanjem otrok v skupini, smo se naučili 

uporabljati kot pomemben vir informacij pri načrtovanju našega vzgojnoizobraţevalnega 

dela, sledenju otrokovega napredka in pri pripravi pogovorne 

ure. 

Novosti: na osebnem nivoju razmišljamo o bolj poglobljenem pristopu k pisanju 

refleksije, kot pomoč pri ozaveščanju lastnega delovanja in prepoznavanju 

kompetenc. Pri tem nam pomaga tudi kritični prijatelj. 

Cilji: spremljati in reflektirati razvoj lastne strokovne identitete in izdelati osebni 

listovnik. Spremljati in reflektirati otrokov celostni razvoj, s poudarkom na 

socialno-čustvenem področju, ter izdelati otrokov listovnik.

CILJI: 

‣ Vzgajati in učiti otroka z MAS, da bo lahko reševal različne situacije (učne in vedenjske) in se 

vključeval v različne socialne skupine (z otroki različnih starosti , osebjem vrtca in OŠ s 

prilagojenim programom v katerega je vključen, s starši). 

‣ Dvig kakovosti medsebojnih interakcij med otroki in strokovnimi delavkami vrtca in OŠ s 

prilagojenim programom v katero je vključen otrok z MAS. 

UGOTOVITVE: 

‣ Na laţji prehod otroka iz vrtca v OŠ s PP je vplivalo sodelovanje med strokovnimi delavkami vrtca 

in OŠ s PP (strokovne delavke vrtca so posredovale uspešne metode dela z otrokom v vrtcu) ter 

večkratno spoznavanje nekaterih prostorov OŠ s PP (telovadnica, večnamenski prostor). 

‣ Otrok ne odklanja mnoţice, novih okolij, se v njih znajde, a je opaziti, da se utrudi, ţeli postavljati 

pravila v svojo prid. 

DOSEŢKI: 

‣ Otrok širi socialni krog prijateljev in časovni obseg vztrajanja v igrah s pravili. 

‣ Otrok navezuje stike z novimi osebami (odraslimi in vrstniki). 

‣ Se znajde v novem okolju in se primerno vede. 

‣ Prisotnega je več samoiniciativnega govora z uporabo pridevnikov. 

VIZ Ormoţ 

Vodja projekta : Stanka Špindler

OTROKOVE PRAVICE-MOJE PRAVICE 

KAKO LAHKO SKUPNI IP PRISPEVA K VEČJI SAMOZAVESTI DIJAKA IN POSLEDIČNO UVELJAVLJANJU 

NJEGOVIH PRAVIC 

CILJ: 

-Večja samozavest dijaka, spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic v praksi ter obenem 

zavedanje odgovornosti za svoja dejanja ter opravljanje dolžnosti. 

-Konstruktivno reševanje osebnih težav in konfliktov. 

-Dogovor za načrtno sodelovanje strokovnjakov vključenih v VI dijakov s PP (BIC Lj., ZUJL) , 

dijakov samih in njihovih staršev v šol. letu 2011/2012. 

UGOTOVITEV: 

-Boljše razumevanje motenj in težav dijakov s strani redne večinske šole. 

-Individualni pristop s strani učiteljev šole je ustvaril boljše odnose, počutje in šolski uspeh. 

-Vzgojitelji doma smo z intenzivnejšim sodelovanjem s šolo spoznali učne metode in strokovne 

pristope, ki so potrebni za doseganje različnih standardov znanja pri različnih področjih. 

-Kvalitetnejši odnosi med dijakom, starši, šolo in Domom. 

-Večja iniciativa in kritičnost dijakov. 

-Boljši uspeh dijakov. 

-Boljše počutje dijakov. 

NOVOST: 

-Celosten pristop pri oblikovanju IP-ja za posameznega dijaka s PP, skupno timsko načrtovanjespremljanje-evalviranje 

poučevanja in vzgoje ter usklajevanje učiteljev in strokovnjakov različnih 

strok med BIC Ljubljana in ZUJL-Dom, vključevanje staršev in dijaka samega, prispeva k večji 

samozavesti dijaka in uspehu tako na osebnem kot šolskem področju. 

vodja projekta: Tamara Lipičar, prof.def., ZUJL -Dom

Moj šolski kot 

SAMOREGULACIJA 

FS 

DIALOG 

Učinkovit dialog 

SPOZNANJA: 

Kako 

Strategije učenja 

Čustvenosocialne 

veščine 

‣Nazaj k vzgojnemu področju! Izboljšanje 

medosebnih odnosov na osnovi aktivne vloge 

učencev. 

‣Učinkovit dialog je predpogoj za 

samoregulacijo vedenja in učenja. 

‣ Spodbujanje čustveno-socialnih veščin na 

podlagi vrednot, medgeneracijskega učenja in 

povezovanja je učinkovitejše. 

‣ Spodbujanje strategij učenja - zrcalo za boljšo 

samopodobo učencev.

Zavod RS za šolstvo 

ČIPKA V NARAVNIH MATERIALIH PRIPOVEDUJE 

O ŽIVLJENJU 


Osnovna šola Črni Vrh, marec 2012 

Cilj projekta: V učni praksi klekljana spoznati učinek uporabe naravnih 

materialov za spodbujanje ustvarjalnosti, doživljanja in razumevanja narave. 

Klekljanje z naravnimi materiali je v učencih sproţilo veliko motivacijo, samoiniciativnost in 

kreativnost. 

Naravo doţivljajo skozi novo dimenzijo lastnega ustvarjanja, pri čemer se krepi njihova samozavest. 

Razveseljivo je tudi njihovo medsebojno sodelovanje in pomoč, izmenjava idej in učenje ob ustvarjanju 

in doseţkih sošolcev. 

Novost: 

Učenci spoznavajo naravne materiale, njihovo uporabnost, obstojnost in likovno vrednost na nov, drugačen 

način, ki nas vse spodbuja k nadaljnjemu raziskovanju, saj nastajajoče in končane čipke prinašajo 

presenetljive estetske in tehnične rezultate, pa tudi rezultate v smislu krepitve socialnih veščin in pozitivnega 

doţivljanja učenja in dela. 

Pomembna ugotovitev je vpliv klekljanja na zmanjšanje bralno-napisovalnih teţav, večjo pozornost in 

koncentracijo, razvoj fine motorike, koordinacijo oko-roka in na nadpovprečno uspešnost učencev, ki klekljajo, 

pri NPZ-jih. 

Vodja projekta: Barbara Petkovšek 

Ravnateljica: Irena Kenk 

Strokovna konzulentka: Natalija F. Kocjančič

Dijaki animatorji so izvedli 

številne animacije: 

- tutorstvo za dijake 1. in 2. 

letnikov 

-Obdarovanje malih otrok iz 

socialno ogroženih družin 

-Prostovoljstvo akcije 

zbiranja oblek, šolskih 

potrebščin, hrane… 

Projekt 

DLAN V 

DLANI 

Skupna dejavnost naj 

poveže učitelje, dijake, 

starše in lokalno okolje v 

kvalitetno sobivanje 

Dijaki so se prvič 

preizkusili kot 

organizatorji in 

izvajalci akcijanimatorji

Gimnazija Šiška, Ljubljana 

Neva Šolinc, vodja IP 

Nogometni razred naj zadiha 

• Spodbujati dijake, da smiselno in odgovorno 

izrabijo prosti čas za učenje in druge dejavnosti. 

• Spremljati dijake pri načrtovanju izrabe prostega 

časa in izvedbi načrta. 

• Evalvacija in analiza izrabe prostega časa v 

skupini in s posameznikom.

Pot do kreativnih in učinkovitih učnih okolij; Na poti k 

večjezičnosti in večkulturnosti: Integracija medkulturne in 

jezikovne kompetence pri pouku v prvem triletju OŠ 


• Kako integrirati medkulturne in 

jezikovne kompetence pri pouku v 

prvo triletje osnovne šole 


• Razvijati in spodbujati zanimanje za 

večjezičnost in dvojezičnost otrok 

• Razvijati in spodbujati interkulturno 

vzgojo z izgrajevanjem 

jezikovnih/medkulturnih zmožnosti 

• Razvijati in spodbujati svojo 

didaktično usposobljenost za zgodnje 

poučevanje jezikov 

• Razvijati veščine timskega dela 

Opis dosedanjih aktivnosti: 

• Projekt se izvaja dosledno vsak 

teden po eno uro v prvem razredu. 

Metoda dela, ki jo priporočajo tudi 

strokovnjaki na podlagi raziskav, je 

izključno CLIL. Delo poteka timsko v 

tandemu, tako, da se z učiteljico 

razrednega pouka dogovarjava o 

snovi, ki jo je potrebno predelati. 

• V drugem in tretjem razredu CLIL 

uporabljam kot dodatek k 

jezikovnemu pouku v skupno 1/3 

vseh ur. 

vodja: mag. Vesna Kucher, OŠ Križe

Novost: 

• Z odprtim učenjem do razvijanja kompetenc za 

trajnostni razvoj. 


• Pri učencih je potrebno sistematično razvijati 

naravoslovne kompetence. Pojme je potrebno 

podkrepiti z avtentičnimi izkušnjami – v naravi, 

doma. Razvoj kompetenc mora biti v skladu s 

starostno stopnjo učenca. Pri raziskovanju je učitelj 

le usmerjevalec spoznavnega procesa – do cilja, 

rešitve mora priti učenec. 

• Cilj: 

Razvijati naravoslovne kompetence s pomočjo 

odprtega učnega okolja. 

OŠ JANKA PADEŢNIKA MARIBOR

Jaz, midva, mi 

Skupine otrok s SAM, oblikovane in vodene z 

naslednjim namenom: 

- učenje socialnih veščin, 

- uporaba le-teh v vsakodnevnih situacijah, 

- ustrezno čustveno reagiranje, 

- primerna komunikacija, 

- širjenje socialne mreže, 

- učenje za samostojno življenje. 

II. Osnovna šola Žalec 

Vanja 

Dajčar 

Sabina 

Korošec 

Osnovna šola Glazija Celje 

Mojca 

Cesar

Zgodnje učenje tujega jezika – odraz vzgajanja 

predšolskih otrok v duhu kulturnega relativizma 

Vrtec Šentjur, 2012 

Cilj: 

•spoznavanje, doživljanje in učenje angleškega jezika predšolskih 

otrok v dnevnih situacijah izvedbenega kurikula kot del spontane in 

usmerjene igralne aktivnosti, zaposlitev ter rutine. 

Pričakovani cilj je delno dosežen – IP bomo nadaljevali s tem ciljem 

tudi v tem šolskem letu s poudarkom na vzgoji otrok v duhu 

medkulturnega dialoga med narodi s poudarkom na delu z lutko. 

Dosežena raven novosti rezultata: odkrivanje novosti – invencija: 

• iskanje, preverjanje in evalviranje novih pristopov v zgodnjem 

učenju angleškega jezika:integracija ANG v izvedbeni kurikul vrtca s 

poudarkom na kvaliteti timskega načrtovanja med izvajalko TJ in 

pripadajočo vzgojiteljico oddelka; 

•pomembna podpora IP so bila strokovna svetovanja in sodelovanje 

gospe Fanike Fras Berro in dr. Mihaele Brumen. Hvala.

OŠ Železniki 

ČUM 

• Raziskovalno vprašanje: 

• Kako izboljšati čustveno inteligenco otrok ter 

njihovo notranjo motivacijo v procesu učenja 

• Aktivnosti v okviru projekta 

• Jutranji kroga vsak dan 

• Relaksacijske vaje 

• Vaje za dvig koncentracije 

• Kocka prijateljstva, ki se meče med odmori z 

namenom izboljšanja medosebnih odnosov in 

čustvene zrelosti 

• Snemanje procesa učenja, zaradi ugotavljanja 

aktivnosti učencev v samem vzgojnem procesu 

• Projektna obravnava snovi pri SPO 

• Reševanja sporov, konfliktov z mediacijo ter 

učenje te veščine z učenci

POLLETNA REFLEKSIJA INOVACIJSKEGA PROJEKTA (šol. leto 2011/12) 

Na poti k večjezičnost in večkulturnosti (Podnaslov: Integracija angleškega jezika) 

OŠ Brinje Grosuplje 

‣ Raziskovalno vprašanje: Kako integrirati medkulturne in 

jezikovne kompetence pri pouku v 1. triletju osnovne šole 

‣ Cilj: Razvijati in spodbujati interkulturno vzgojo z 

izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnih zmožnosti. 

 

 

 

↓ 

↓ 

Ugotovitve: 

dodana vrednost, v smislu razvijanja tolerantnega 

učenčevega dojemanja druge kulture, jezika, načina 

življenja, običajev in navad ter rasne raznolikosti, 

uzaveščanje strpnega odnosa do drugačnosti in 

različnosti, kar se kaže v strpnejšem sprejemanju učencev 

drugih narodnosti v okolju ter večjo pripravljenost za 

druženje in pomoč, 

motivacija učencev in vseh sodelujočih učiteljev za 

takšno obliko pouka je izredno visoka, zato pa tudi 

doseganje pričakovanih ciljev uspešnejše. 

o 

o 

o 

o 

o 

Novosti: 

timsko, vertikalno sodelovanje in 

povezovanje, 

učenje tujega jezika pri pouku 

nejezikovnih predmetov, 

vnos interkulturne vzgoje v pouk, 

inovativen pouk, 

…

PRVI KORAKI K OPISMENJEVANJU 

Vrtec Novo mesto - Pedenjped 

CILJ: Spodbujanje ustvarjalnosti in jezika kot objekta igre 

TEMELJNE UGOTOVITVE: 

◦Inovacijski projekt pomeni dodatno delo in strah pred novimi oblikami dela. 

◦ Predstavitev konkretnih primerov dobre prakse so postali naše motivacijsko 

sredstvo za prenos novosti v vzgojno delo. 

◦ Spoznali smo, da naše zaupanje do novosti temelji na osebnih izkušnjah sodelavk. 

◦ Na posvetu smo ugotovili, da imamo z učiteljicami podobne naloge, izzive in 

težave. 

◦ Manjka nam teoretično znanje o zgodnjem opismenjevanju (razvoj govora, 

grafomotorika…) 

NOVOSTI: 

◦ Oblikovanje »spletne učilnice« za učinkovitejši prenos informacij, idej, zamisli, 

znanja, izkušenj iz področja zgodnjega opismenjevanja med strokovnimi delavci. 

◦ Ocena stanja, kje smo na področju zgodnjega opismenjevanja. Oblikovanje nabora 

potreb in idej, ki jih potrebujemo za nadaljnje delo (literatura, didaktični sredstva, 

materiali, izobraževanja…).

Gibanje - jezik otrok 

CILJ PROJEKTA: Izboljšati osebne rezultate učencev v omenjenih treh testih in primerjava 

rezultatov s povprečjem slovenske populacije. 

OPIS DOSEDANJIH DEJAVNOST 

1. Z načrtnim delom in motivacijo v okviru rednih ur športne vzgoje ustvarjamo spodbudno 

učno okolje ter skrbimo za ustrezno motivacijo. 

2. S pomočjo osebnega/individualnega športnega kartona pri učencih dvigujemo raven 

telesnih in gibalnih sposobnosti,. 

V redne ure športne vzgoje tako vključujemo še več dejavnosti, za izboljšanje temeljnih 

gibalnih sposobnosti. 

Večjo pozornost namenjamo igram in vajam za razvoj in krepitev vzdržljivosti in moči, 

ki potekajo predvsem v uvodnem delu ure. 

Največji poudarek je vsekakor na pestrosti in raznolikosti vadbenih vsebin in načrtno delo 

DOSEDANJA SPOZNANJA IN UGOTOVITVE 

Glede na začetno stanje so se rezultati (vese v zgibi in dvigovanja trupa) izboljšali skoraj pri vseh 

učencih. 

Rezultati teka pa približno pri dobri polovici učencev, saj se pozna zimsko obdobje, ko učenci 

manj časa preživijo zunaj in je s tem zmanjšana tudi športna aktivnost, ki je še kako pomembna za 

razvoj vzdržljivosti. 

prof. RP, Urška Kotnik, 

OŠ Šmartno v Tuhinju 

Kamnik, U

Zbirnik predstavitev - Zavod RS za Å¡olstvo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?