Testna teorija

Testna teorija
Vaje

Osnovne informacije
Nosilec: red. prof. dr. Valentin Bucik (vpisi v indeks!)
Izvajalca:
asist. dr. Luka Komidar (govorilne ure: ponedeljek, 10:00
do 11:30)
doc. dr. Gregor Sočan
Soba 122, tel.: (01) 241-11-84
E-pošta:
luka.komidar@ff.uni-lj.si
gregor.socan@ff.uni-lj.si

Česa naj bi se naučili
Analizirati / sestaviti preprost psih. test iz
dihotomnih/večstopenjskih postavk monotonega
(kumulativnega) tipa s pomočjo “klasičnih” postopkov.
Dobro spoznati postopke klasične testne teorije.
Spoznati osnove sodobnejših teorij (Teorija
odgovora na postavko – TOP oz. IRT: Item Response
Theory)

Osnovno vprašanje testne teorije je:
Kaj pomeni testni dosežek
Analiza postavk: ”Kako sestaviti optimalen test za naš
namen”
Zanesljivost: “Kolikšna je napaka merjenja”
Veljavnost: “Katero osebnostno lastnost meri naš test”

Vsebina vaj
1. Uvod v testno teorijo
2. Optimizacija natančnosti merjenja
Analiza postavk
Ocenjevanje zanesljivosti
3. Optimizacija veljavnosti merjenja
Kriterijska in konstruktna veljavnost
4. Posebna praktična vprašanja
Kritika klasične testne teorije
Modeli teorije odgovora na postavko

Predpostavljeno predznanje:
Statistika: čim boljše … (tudi multivariatne metode)
Računalništvo: dobro (Excel, SPSS)
Osnove merjenja: osnovni pojmi (lestvičenje)
Matematika: osnove srednješolske matematike, matrični
račun
osebnost: dobro (struktura osebnosti); sposobnosti
(inteligentnost)

Način dela pri vajah
Kratek teoretični uvod z osnovnimi primeri
Računanje s pomočjo delovnega lista (listov ne oddate in se jih tudi
ne ocenjuje); delo s kalkulatorjem in/ali s pomočjo Excela/SPSSa
Obširnejše računalniške vaje – analize realnejših podatkov (Excel in
SPSS)
Prisotnost: 80 %
Preverjanje znanja:
10 % projekt (informacije o izdelavi dobite predvidoma v
začetku decembra)
35 % praktični del izpita
55 % teoretični del izpita

Literatura
Sočan, G. (2004). Postopki klasične testne teorije.
Ljubljana: FF.
Bucik, V. (1997). Osnove psihološkega testiranja.
Ljubljana: FF.
zapiski in drugi materiali z vaj;
dodatna literatura je navedena v učbeniku (Sočan).