Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS 

9. marec 2007 

Leto XV/4 

Cena 0,21 EUR / 50 SIT 

Med pripadniki SV 

na misiji Kforja

Kipec Civilne zaščite 

predsedniku GZS Ernestu Eöryju 

S p re m l j a m o 

Na slovesnosti v Cankarjevem domu 

v Ljubljani se je glavni govornik podpredsednik 

državnega zbora mag. 

Vasja Klavora najprej vsem pripadnikom 

Civilne zaščite, policije in Slovenske 

vojske, članom gasilske, gorske in 

drugih reševalnih služb ter vsem reševalcem 

zahvalil za trud in prizadevanje 

pri poslanstvu, ki ga uresničujejo 

z opravljanjem zaščite, reševanja in 

pomoči v prostovoljnih, poklicnih in 

dolžnostnih reševalnih službah ter 

enotah. Med drugim je poudaril prenovo 

normativne ureditve varstva pred 

naravnimi in drugimi nesrečami. »Poskušali 

smo oblikovati takšne rešitve, 

ki bodo povečale hitrost odzivanja na 

različne vrste nesreč. Naš cilj je še izboljšati 

učinkovitost, obenem pa tudi 

racionalnost ukrepanja ob nesrečah. 

Mislim, da nam je kljub spremembam 

uspelo v celotnem sistemu ohraniti izjemen 

pomen prostovoljstva v različnih reševalnih službah. Prostovoljstva 

pri gasilcih, gorskih reševalcih, jamarjih, Rdečem križu, Karitasu in drugih 

ni mogoče nadomestiti s poklicnimi reševalci in aktivisti.« Dodal je, da so 

prostovoljci najbolj množični in prizadevni v nesrečah, zato bodo pri organiziranju 

poklicnih reševalcev kot tudi enot in služb Civilne zaščite namenili 

pozornost vključevanju ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v teh dejavnosti, in 

jim zagotovili ustrezne pravne, organizacijske in materialne pogoje za delo. 

Poveljnik Civilne zaščite in namestnik direktorja Uprave RS za zaščito in 

reševanje sta podelila sedem bronastih, devet srebrnih in devet zlatih znakov, 

sedem plaket ter kipec Civilne zaščite najzaslužnejšim pri varovanju 

Na slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite, 1. marcu, sta poveljnik 

CZ Miran Bogataj in namestnik generalnega direktorja Uprave 

RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel podelila 33 priznanj 

za varovanje človeških življenj in lastnine ob naravnih in drugih 

nesrečah. Kipec za življenjsko delo in posebne dosežke je dobil 

predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry. 

Kipec Civilne zaščite je poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj podelil 

dolgoletnemu predsedniku Gasilske zveze Slovenije Ernestu Eöryju. 

človeških življenj in lastnine ob naravnih 

in drugih nesrečah. Kipec za 

življenjsko delo in posebne dosežke 

je dobil predsednik Gasilske zveze 

Slovenije Ernest Eöry, ki je povedal, 

da je to priznanje namenjeno vsem 

prostovoljnim gasilcem v Sloveniji, in 

izrazil prepričanje, da bodo tudi v prihodnje 

uspešno sodelovali v sistemu 

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

Spomnil je na lanski poletni 

požar na Krasu, pri gašenju katerega 

so sodelovali gasilci iz vse Slovenije. 

Eöry se je v gasilsko organizacijo 

včlanil leta 1950, leta 1984 je bil izvoljen 

za podpredsednika, pet let pozneje 

za predsednika Gasilske zveze 

Slovenije, to funkcijo pa opravlja še 

danes. Pod njegovim vodstvom se je 

gasilska organizacija uveljavila kot 

najštevilčnejši in dobro organiziran 

del sil za zaščito, reševanje in pomoč 

na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Najbolj si prizadeva 

za usposabljanje in izobraževanje gasilcev, razvoj operativne organizacije, 

vključevanje mladih med gasilce in za organizacijsko okrepitev gasilske 

organizacije. Zavzema se tudi za ustrezno ureditev statusa prostovoljnih 

gasilcev ter njihovih pravic in obveznosti. Pomembno je prispeval k vključitvi 

GZS v mednarodno organizacijo CTIF, na njegovo pobudo pa je bila oblikovana 

tudi interesna skupina CTIF za podonavske države, ki ji predseduje. 

Poleg državne prireditve so ob dnevu Civilne zaščite potekale tudi regijske in 

občinske slovesnosti po vsej Sloveniji, na katerih so podelili 282 priznanj. 

VŠJ/BT 

Prejemniki priznanj so se izkazali pri 

varovanju človeških življenj in lastnine ob 

naravnih in drugih nesrečah. 

2 S LOV E N S K A VO J S K A

SPREMLJAMO 2 

Kipec Civilne zaščite predsedniku GZS Ernestu Eöryju 

Minister Erjavec na neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU 4 

Na obisku načelnik generalštaba madžarskih oboroženih sil 

Načelnik Generalštaba SV med pripadniki enot 5 

Obisk namestnika ministra za obrambo Črne gore 6 

10. MOTB NA KOSOVU 7 

SV prevzela območje odgovornosti na Kosovu 

STROKOVNE TEME 17 

Velika nasprotja ovirajo nastanek večetnične družbe 

Nekonkurečno gospodarstvo in slab socialni položaj 20 

INTERVJU 22 

Program višjega štabnega šolanja povezali z magisterijem 

PREDSTAVLJAMO VAM 24 

V SV novi predstavniki za odnose z javnostmi 

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 26 

Civilisti in vojaki za skupno delovanje ob nesrečah 

ŠPORT V VOJSKI 29 

Petra Majdič na svetovnem prvenstvu druga 

Zgodovinska zmaga Andreja Jermana v smuku 

OBRAZI 30 

Podčastniku SV v Natu ugledna nagrada 

RAZVEDRILO 31 

Foto: Marko Pišlar 

25. februar je dan, ki bo zapisan v zgodovino Slovenske vojske. 

Tega dne je namreč SV prvič v svoji zgodovini prevzela 

lastno območje odgovornosti v mirovni operaciji na Kosovu, 

kar je za mlado vojaško organizacijo, kot je slovenska, toliko 

bolj pomembno dejanje. To so s svojo navzočnostjo na 

vojaški slovesnosti ob predaji pokazali številni ugledni gostje 

iz Slovenije, visoki predstavniki Kforja in tamkajšnjih lokalnih 

oblasti, verski dostojanstveniki in celo predsednik kosovske 

vlade Agim Çeku, ki je Slovenijo označil kot veliko prijateljico 

Kosova in poudaril, da so slovenski vojaki pri lokalnih prebivalcih 

dobrodošli, saj uživajo velik ugled in zaupanje. Misija 

na Kosovu je za SV v marsičem prelomna. Prvič v zgodovini 

Slovenije je SV poslala na mirovno misijo enoto ravni bataljona 

in prvič ima v svoji sestavi podrejeno tujo, madžarsko 

enoto. SV je prvič na oddaljeno območje mirovne operacije 

prepeljala 191 vozil in skupno za 1500 ton vojaške opreme, 

pri tem pa uporabila vse vrste transporta. Prav tako SV na 

misiji prvič sodeluje s skupino civilnih funkcionalnih strokovnjakov 

za civilno-vojaško sodelovanje, ki bodo pomembno 

prispevali k vzpostavljanju varnosti in stabilnosti na Kosovu 

ter pogojev za trajnejše politično, gospodarsko in kulturno 

sodelovanje. Naloge, ki jih bodo slovenski vojaki opravljali na 

Kosovu, ne bodo lahke, predvsem ne v tem občutljivem obdobju, 

ko mednarodna skupnost končuje pogajanja s Prištino in 

Beogradom o prihodnjem statusu te pokrajine in ko lahko že 

najmanjša napaka zamaje temelje mednarodnega mirovnega 

procesa. Toda dobro pripravljeni, profesionalni, motivirani 

in preudarni slovenski vojaki bodo upravičili zaupanje, kar so 

v preteklosti že večkrat dokazali. Prav 10. MOTB, ki v slovenski 

kontingent prispeva večino kadra, je enota, ki je bila veliko let 

nosilec aktivnosti SV v mednarodnih mirovnih operacijah in 

je kot prva enota SV lani uspešno končala usposabljanje v 

okviru operativnega cikla ter jo je Nato certificiral in afirmiral. 

Slovenski vojaki na Kosovu se dobro počutijo. V italijanski 

bazi pri Peći, kjer so nastanjeni, imajo dobre nastanitvene 

pogoje, treba pa bo prilagoditi del infrastrukture. Manjkajo 

nacionalni prostor za druženje, tako imenovana slovenska 

hiša, boljši dostop do interneta za lažje in cenejše ohranjanje 

stikov z domačimi in športni objekti z več zmogljivostmi. Vse 

to je za vojaka, ki je na mirovni nalogi daleč od doma, toliko 

bolj pomembno. 

Marko Pišlar 

V s e b i n a 

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 23. marca 2007. Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo 

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, 

http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, tajnica uredništva: Milena Topolovec, 

priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.160 izvodov. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. 

Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo. 

S LOV E N S K A VO J S K A 3

Minister Erjavec na neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU 


Foto: www.eu2007.de 

V Wiesbadnu v Nemčiji je 1. in 2. marca potekalo neformalno zasedanje 

obrambnih ministrov držav članic Evropske unije, udeležil pa 

se ga je tudi slovenski resorni minister Karl Erjavec. Na zasedanju 

so razpravljali predvsem o zmanjšanju varnostnih sil EU v Bosni in 

Hercegovini s približno 6000 na 2500 vojakov. Proučili so tudi priprave 

na oblikovanje civilne misije, ki naj bi jo EU poslala na Kosovo 

po sprejetju resolucije o statusu pokrajine v Varnostnem svetu 

Združenih narodov. 

V varnostnih silah EU Eufor v okviru operacije Althea v BiH trenutno sodeluje 

približno 6000 vojakov, med njimi 72 slovenskih. Do junija se bodo 

sile postopno zmanjšale na 2500 vojakov, pri čemer bodo vojaške zmogljivosti 

ostale tolikšne, da bodo lahko, če bo treba, v šestih mesecih število 

vojakov zvišali do 6000. »Slovenija že nekaj časa zmanjšuje obseg sil v 

BiH, saj je bilo lani tam od 90 do 100 vojakov, zdaj pa jih je 61. Do konca 

leta naj bi se njihovo število zmanjšalo na 38,« je dejal minister Erjavec in 

dodal, da gre v BiH za prehod na policijske sile. Policijska reforma je namreč 

ključen pogoj za napredek BiH v EU. 

Slovenija bo v BiH zmanjšala število pripadnikov SV, nasprotno pa bo 

okrepila obseg sil na Kosovu, kjer bo sodelovala tudi na novi civilni misiji. 

»Navzočnost vojske ne pomeni rešitve statusa na Kosovu niti ne zagotavlja 

stabilnosti,« je poudaril minister Erjavec. Največja grožnja na Kosovu 

so izredno slabe življenjske razmere, zato je nova civilna misija nujna, v 

njej pa bo sodelovala tudi Slovenija, ki je Zahodni Balkan opredelila kot 

prednostno področje delovanja med predsedovanjem EU v prvi polovici 

prihodnjega leta in si s svojo aktivno politiko prizadeva za trajno ureditev 

razmer na tem območju. Bataljon SV je nedavno v okviru Kforja na Kosovu 

za pol leta prevzel nadzor nad območjem Zahod, kar je najbolj zahtevna 

naloga SV v operacijah v podporo miru doslej. Namen nove civilne misije 

je predvsem pomoč lokalnim oblastem med tranzicijo pri vzpostavljanju 

kosovskih struktur. EU bo namreč civilno misijo, ki bo prevzela delo misije 

UNMIK, dokončno opredelila in na Kosovo poslala šele po sprejetju statusa 

pokrajine, ki ga bodo določili z resolucijo v Varnostnem svetu Združenih 

narodov. Ob tem so obrambni ministri podprli predlog odposlanca 

Združenih narodov za pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija in poudarili, 

da je treba status določiti čim prej. 

Obrambni ministri so govorili tudi o slabših varnostnih in humanitarnih 

razmerah v Darfurju in se strinjali, da to vzbuja veliko zaskrbljenost in 

pomeni grožnjo za celotno regijo. Sudan ostaja prednostno obrambno 

področje delovanja EU. Ministri so podprli prizadevanja za oblikovanje 

hibridnih mirovnih sil Združenih narodov in Afriške unije. Razpravljali so 

tudi o aktivnostih Evropske obrambne agencije, predvsem glede pozitivnega 

učinka njenega delovanja na gospodarstvo držav članic Evropske 

obrambne agencije. 

Na obisku načelnik generalštaba madžarskih oboroženih sil 

Na dvodnevni obisk v Slovenijo je v četrtek, 1. marca, prišel načelnik 

generalštaba oboroženih sil Madžarske general András Havril. 

Njegov gostitelj načelnik GŠSV generalpodpolkovnik Albin Gutman 

in pripadniki SV so mu na pogovorih predstavili Slovensko vojsko 

ter njen nadaljnji razvoj, govorili pa so tudi o izkušnjah in sodelovanju 

v operacijah kriznega odzivanja ter o dvostranskem sodelovanju. 

Slovenska in madžarska vojska tradicionalno dobro sodelujeta, saj sta od 

leta 2001 imeli več kot 200 srečanj, vaj in usposabljanj, je poudaril generalpodpolkovnik 

Gutman. Ena izmed tem pogovorov je bila tudi sodelovanje 

v mirovnih operacijah. Slovenska vojska je prav na dan obiska generala 

Havrila v mednarodnih silah Kfor začela opravljati naloge na Kosovu, 

kjer v okviru bojne skupine Sokol sodeluje tudi četa 150 madžarskih vojakov. 

General Havril je dejal, da so se pogovarjali predvsem o tematikah, 

pri kateri si lahko z izkušnjami tudi pomagajo. Pri tem je omenil kadrovsko 

popolnjevanje v vojskah s poklicnimi vojaki, organizacijska vprašanja in 

posodobitev vojsk. »Menim, da so bili pogovori zelo odkriti in učinkoviti in 

da smo iskali rešitve za različna vprašanja.« Načelnika sta govorila tudi o 

pripravah na prevzem operativnih zmogljivosti evropske bojne skupine, v 

kateri poleg Slovenije in Madžarske sodeluje še Italija, skupina pa naj bi 

Foto: Aleksandra Pelko 

bila pripravljena na naloge 1. julija. Slovenija bo za evropsko bojno skupino 

prispevala motorizirano četo 20. MOTB. 

Načelnika generalštaba madžarskih oboroženih sil je sprejel tudi predsednik 

odbora za obrambo državnega zbora Anton Anderlič, poleg tega pa je 

obiskal Poveljstvo sil, 1. brigado, 430. mornariški divizion v Ankaranu in 

del logističnih enot. 


Načelnik Generalštaba SV 

med pripadniki enot 

Načelnik GŠSV generalpodpolkovnik Albin Gutman je v sredo, 

28. februarja, skladno z načrtom obiskov enot in poveljstev SV 

obiskal pripadnice in pripadnike SV v Vojašnici generala Maistra 

v Mariboru, Vojašnici Slovenska Bistrica in vojaških objektih skladišč 

Kidričevo in Zgornja Ložnica pri Slovenski Bistrici. Namen 

obiska je bil predvsem pogovor o dejavnostih, ki jih pripadnice 

in pripadniki izvajajo na teh lokacijah. 

Načelnik GŠSV se je ob obisku v Mariboru seznanil s problematiko 

tamkajšnje enote, pregledal infrastrukturo vojašnice in preveril potek 

obnove kadetnice. Kot je dejal, je bil s predstavljenim stanjem zadovoljen, 

posebnih težav z oblikovanjem novega oklepnega bataljona pa ne 

pričakuje. 74. oklepno-mehanizirani bataljon se namreč preoblikuje v 

motorizirani bataljon in del bataljona bo nameščen v vojašnici v Murski 

Soboti. Poveljstvo bataljona, poveljniško-logistično četo in četo, ki bo 

usposobljena za delovanje v operacijah kriznega odzivanja, bodo delno 

razvili do konca letošnjega leta, začetne operativne zmogljivosti bo 

bataljon dosegel leta 2010, končne pa leta 2011. Načelnik se je z vojaki 

pogovarjal tudi o njihovih potrebah in kako so zadovoljni v vojašnici. 

Govorili so še o osebnih dohodkih, ki že nekaj let zaostajajo za dohodki 

civilnih uslužbencev s primerljivo izobrazbo, kar je po njegovem mnenju 

najpomembnejši razlog za odhode iz SV. 

Nova poveljnica v 18. BRKBO 

V sredo, 28. februarja, je v 18. bataljonu radiološke, kemične in biološke 

obrambe v Vojašnici Kranj potekala krajša slovesnost ob predaji in prevzemu 

poveljniške dolžnosti v bataljonu. Dosedanji poveljnik podpolkovnik 

Branko Podbrežnik je predal enoto in bojno zastavo bataljona 

novi poveljnici majorki Tanji Pečnik. 

Glavni govornik na slovesnosti je bil poveljnik 72. brigade Slovenske vojske 

podpolkovnik Friderik Škamlec, ki je majorki Pečnik zaželel uspešno 

vodenje enote. Podpolkovniku Podbrežniku, ki odhaja na dolžnost v Poveljstvo 

sil Slovenske vojske, se je zahvalil za dobro delo in mu na novi 

dolžnosti zaželel dobre delovne rezultate. 


V Irak pripadnika SV 

V Irak sta iz Neaplja v drugi polovici februarja odpotovala padnika SV, in sicer častnik ter podčastnik, ki bosta delovala v 

pričetrti 

rotaciji Nato Training Mission (NTM-I). Slovenska vlada je 

26. oktobra lani sprejela sklep o nadaljevanju sodelovanja Slovenije 

v Nato Training Mission (NTM-I) z največ štirimi pripadniki SV 

za obdobje do šestih mesecev, z možnostjo rotacij. Do zdaj je SV 

sodelovala v treh rotacijah, v katerih so bili po štirje pripadniki. 

Naloge usposabljanja iraških varnostnih sil sta pripadnika SV začela 

opravljati zadnje dni februarja. Častnik sodeluje pri načrtovanju logistične 

oskrbe, pomoči pri uresničitvi pogodb z zunanjimi izvajalci in pri 

upravljanju baze, podčastnik pa opravlja naloge na kadrovskem področju. 

Poveljstvo misije Nata za usposabljanje iraških varnostnih sil v Iraku 

je začelo tranzicijo, da bi zmanjšalo obseg Natovega osebja in preneslo 

naloge na pripadnike iraških varnostnih sil v sestavi NTM-I. Število delovnih 

mest v operaciji, ki jih bodo popolnjevali pripadniki vojsk Nata, naj bi postopno 

zmanjševali do julija. Prvo fazo zmanjševanja so začeli v drugi polovici 

februarja z rotacijo v SIKON NTM-I 4. V tej rotaciji sta bili ukinjeni tudi 

dve delovni mesti od štirih, ki sta jih do zdaj popolnjevala pripadnika SV. 

Spoštovane pripadnice 

in pripadniki 18. BRKBO, 

v kratkem in intenzivnem razvoju Slovenske vojske je 18. bataljonu 

RKBO uspelo postati prepoznaven bataljon tako v Sloveniji kot zavezništvu, 

kjer že tretje leto sodeluje v Natovih odzivnih silah. Z gotovostjo 

lahko zatrdim, da bataljon, ki na mednarodnih preverjanjih dobiva 

najboljše ocene, naloge opravlja na najvišji ravni. 

Ob odhodu iz enote lahko povem, da je bilo delo polno izzivov in naporno, 

pogosto na meji možnega, toda zaradi vseh, ki smo hoteli doseči 

skupni cilj, nam je uspelo. Pogosto sem pri vas dobival energijo, 

vi ste bili vzor za moje delo in od vas sem se podrobno naučil stroke. 

Preživeli smo tudi neprijetne preizkušnje, ki so kolektiv utrdile in posameznikom, 

ki so v enoto poskušali vnesti razdor, dokazale, da je 18. 

BRKBO homogen kolektiv z jasnim ciljem. 

Spoštovane pripadnice in pripadniki 18. BRKBO, v enoti sem preživel 

najlepša leta vojaške kariere in se vam za to iskreno zahvaljujem. 

Podpolkovnik Branko Podbrežnik 

revija Slovenska vojska 

v elektronski obliki 

www.mors.si 



Foto: Vekoslav Rajh 

Obisk namestnika ministra za 

obrambo Črne gore 

Na tridnevni obisk v Slovenijo je v torek, 21. februarja, prišel 

namestnik ministra za obrambo Črne gore Ljubiša Perović z delegacijo. 

Slovensko in črnogorsko ministrstvo za obrambo še nista 

vzpostavili formalnih oblik sodelovanja, podlago za to pa bo omogočil 

podpis sporazuma o sodelovanju na obrambnem področju, 

ki je že v pripravi. 

Predstavniki črnogorskega obrambnega ministrstva so se zavzeli za tesnejše 

sodelovanje s Slovenijo, predvsem v začetnem delu vzpostavljanja 

obrambnega sistema, pri pripravi zakonodaje in doktrinarnih podlag ter 

vključevanju v mednarodno okolje in operacije kriznega odzivanja. To je 

bila tudi osrednja tema pogovorov z državnim sekretarjem Francijem Žnidaršičem 

in direktorjem Direktorata za obrambno politiko Tadejem Burgarjem. 

Gostje so se seznanili z organiziranostjo in delovanjem slovenskega 

obrambnega sistema ter obrambno zakonodajo, postopkom vključevanja 

v Nato in z izvajanjem obrambnih reform, predvsem s potekom profesionalizacije, 

strukturo in delovanjem Slovenske vojske ter različnimi oblikami 

mednarodnega sodelovanja. Slovenski gostitelji so črnogorski delegaciji 

čestitali ob nedavnem povabilu v Partnerstvo za mir in podprli njihova prizadevanja 

v postopku približevanja evro-atlantskim integracijam. 

Posvet z gasilskimi enotami 

širšega pomena 

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je v ponedeljek, 

26. februarja, potekal posvet gasilskih enot širšega pomena, 

ki se ga je udeležilo več kot 100 predstavnikov. 

Med gasilske enote širšega pomena sodijo 13 javnih zavodov s področja 

gasilstva v Sloveniji, in enoti, ki sta organizirani v okviru slovenske 

industrije v Heliosu v Domžalah ter Nafti v Lendavi. V ta okvir sodijo tudi 

prostovoljne gasilske enote s poklicnim jedrom in osrednja prostovoljna 

društva. Po besedah namestnika generalnega direktorja URSZR Branka 

Dervodela so na posvetu obravnavali nekatere novosti, ki so jih lani proučili 

in uskladili skozi merila in zdaj za te enote pomenijo usklajeno raven 

obračunavanja stroškov. Nova merila so začeli uporabljati 1. januarja 

letos. Sicer so na posvetu obravnavali tri teme. Na eni strani je bilo to 

sofinanciranje delovanja enot širšega pomena in posredovanje poročil 

o načrtovanju ter porabi sredstev. Nato so se posvetili nekaterim aktualnim 

spremembam na področju operativnega delovanja na operativnih 

območjih gasilskih enot širšega pomena. Po drugi strani so si izmenjali 

informacije in izkušnje z uporabo računalniške aplikacije SPIN, s katero 

enote poročajo o posameznih intervencijah. 

(KuB) 

Uspešna vaja vojaških potapljačev 

Potapljači 430. mornariškega diviziona so v sodelovanju s 15. helikop- 

terskim bataljonom v sredo, 28. februarja, uspešno izvedli vajo reševanja 

na morju. Urjenje je potekalo ob domnevi, da divizion prejme obvestilo 

o ponesrečencu na morju in izvede reševalno akcijo. Na kraj nesreče so 

potapljače in opremo prepeljali s helikopterjem bell 412, ponesrečenca 

pa so po dajanju prve pomoči prepeljali v zdravstveno ustanovo s plovilom 

diviziona. 

Vipavski CU praznoval četrto 

obletnico delovanja 

V Centru za usposabljanje (CU) v Vipavi je v petek, 2. marca, potekal 

dan odprtih vrat, s katerim so se spomnili tudi četrte obletnice 

delovanja ter dneva enote. Pred štirimi leti so namreč v centru 

začeli poenoteno usposabljati kandidate za poklicne vojake SV. 

Temeljni nalogi Centra za usposabljanje sta izvajanje programov temeljnega 

vojaškostrokovnega usposabljanja za kandidate za vojaške osebe, 

torej vojake, vojaške uslužbence in kandidate za častnike, za vojake na 

prostovoljnem služenju vojaškega roka in pripadnike pogodbene rezerve 

ter izvajanje programov osnovnega vojaškostrokovnega in dopolnilnega 

vojaškostrokovnega usposabljanja vojakov in mornarjev Slovenske vojske 

za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti. 

V štirih letih je v center prišlo 2749 novozaposlenih kandidatov, od tega 

459 žensk in 2290 moških, skupaj pa je bilo v programe usposabljanja v 

štirih letih vključenih več kot 3400 tečajnikov. 

8 : 5 za vodstvo PDRIU 

V petek, 23. februarja, sta na prijateljski tekmi v malem nogometu tekmovali 

ekipi vodstva PDRIU in CDR. Dvoboj je potekal v novi telovadnici 

v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Rokavico so vodstvu 

Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje vrgli 

pripadniki Centra za doktrino in razvoj, seveda prepričani v zmago. S 

končnim rezultatom 8 : 5 za PDRIU je vodstveni kader še enkrat dokazal, 

da svojo moč zelo modro uporablja. 


Slovenska vojska je v okviru mednarodnih mirovnih sil Kfor na Kosovu pod poveljstvom 

Nata v nedeljo, 25. februarja, od italijanske vojske prevzela območje 

odgovornosti v zahodnem delu Kosova na območju občin Peć in Klina, 

1. marca pa dosegla polne operativne sposobnosti. V slovenski 

bojni skupini Sokol (TF Sokol), ki je del večnacionalne bojne 

skupine Zahod (MNTF-W), deluje poleg 500 pripadnikov 

SV, od katerih jih je največ iz 10. MOTB, še 150 pripadnikov 

madžarske vojske, ki bodo do konca avgusta 

na terenu samostojno opravljali naloge. Te so 

povezane s patruljiranjem in zbiranjem informacij 

pri lokalnem prebivalstvu, s spremljanjem konvojev, 

postavljanjem premičnih kontrol 

prometa, varovanjem ključnih 

točk in zgodovinskih verskih 

objektov, zagotavljanjem 

humanitarne 

ter druge pomoči 

za vzpostavitev 

varnega okolja 

in pogojev 

za prenos 

odgovornosti 

civilnim 

oblastem. 

10 . M OT B n a Ko s o v u 

SV prevzela območje 

odgovornosti na Kosovu 



me in vozil se je zaradi zamude ladje začelo 14. 

februarja ob 14. uri in je bilo končano do 19.30. 

V noči s 14. na 15. februar je 140 metrov dolg in 

skoraj 18 metrov širok trajekt Ravenna zapustil 

koprsko tovorno pristanišče in odplul proti Solunu 

v Grčiji. Z ladjo, ki pluje pod grško zastavo 

in ki je neposredna tedenska povezava med pristaniščema 

Koper in Drač v Albaniji, je poleg 23 

članov posadke kot spremstvo odpotovalo deset 

pripadnikov SV. »Plovba po Jadranskem morju je 

bila prva dva dneva mirna. Zaradi slabih vremenskih 

napovedi smo pot nadaljevali skozi Korintski 

prekop v Egejsko morje, kjer nas je zajelo neurje z 

vetrom od osem do devet boforov. Visoki valovi so 

nas premetavali, ladjo je dvakrat skoraj vrglo na 

bok, potrgalo je vezne verige in nekaj zabojnikov 

se je premaknilo iz svojega ležišča,« je razložil 

nadporočnik Slak in dodal, da so vojaki zaradi 

morske bolezni ta dan preživeli večinoma v posteljah. 

Ladja je z enodnevno zamudo priplula v 

pristanišče v Solun v noči s 17. na 18. februar in 

se zasidrala. 18. februarja so v zgodnjih jutranjih 

urah povlekli ladjo do pomola in začeli pretovarjati 

vozila ter zabojnike na vlakovno kompozicijo, 

hkrati pa so oblikovali konvoj, ki je ob 15. uri odpotoval 

po cesti čez Makedonijo na Kosovo. V njem 

so bila vozila izrednih dimenzij, ki jih ni mogoče 

prepeljati po železnici. Že 16. februarja je iz Slovenije 

v Solun z letalom priletelo 80 pripadnikov 

SV, ki so poskrbeli za pretovarjanje vozil na štiri 

vlakovne kompozicije. 

Težave s pritrditvijo tovora 

na vlakovno kompozicijo 

18. februarja zvečer je Solun zapustila prva vlakovna 

kompozicija, ki je v Peć prispela naslednji 

dan popoldne, z njo pa v dveh potniških vagonih 

tudi pripadniki SV, ki so v Solunu poskrbeli za pretovarjanje 

vozil z ladje na železniške vagone. »Pri 

pritrjevanju vozil na vlakovno kompozicijo, kar je 

organiziral špediter, smo imeli težave, saj so bila 

vozila pritrjena s kovinskimi trakovi, ki so se med 

potjo trgali in jih je bilo treba zamenjati. Na grškomakedonsko 

mejo je bilo treba poslati intervencijsko 

vozilo, da so popravili določene stvari, tako 

da je kompozicija lahko nadaljevala pot do Koso- 

Z ladjo do Grčije 1500 ton opreme 

Slovenska vojska je prvič poslala na mirovno misijo 

zunaj meja Slovenije enoto ravni bataljona. 

Napotitev skoraj 600 pripadnikov SV in vojaških 

vozil je bila za SV zahteven logistični projekt, saj 

je s seboj odpeljala 191 vozil in 24 zabojnikov s 

skupno maso več kot 1500 ton. Predhodnica, v 

kateri je bilo deset pripadnikov SV, je na Kosovo 

odpotovala 1. februarja, njen namen pa je bil priprava 

za prihod večine kontingenta. Prvi del večine 

so bili vozila, materialna sredstva in tehnika, 

kar so iz Vojašnice Franca Rozmana Staneta v 

Mostah prepeljali v koprsko pristanišče 13. februarja 

v šestih konvojih. »Zadnji konvoj je pripeljal 

v pristanišče približno ob 13.30. Na varovanju je 

ostalo deset pripadnikov, za druge pa je bil organiziran 

avtobusni prevoz nazaj proti Ljubljani,« je 

pojasnil odgovorni za premik in načelnik S-4 v TF 

Sokol nadporočnik Robert Slak. Nakladanje opre- 



va. Druga kompozicija, ki je iz Soluna odpotovala 

19. februarja, je bila zavrnjena na grško-makedonski 

meji,« je pojasnil nadporočnik Slak. Poleg 

zavrnitve vlakovne kompozicije zaradi nepravilno 

pritrjenih vozil je na kosovsko-makedonski meji 

med ustavljanjem vlakovne kompozicije prišlo do 

poskusa ropa, pri čemer sta bili ukradeni le posodi 

za gorivo. S pravilno izpeljanimi taktičnimi postopki, 

ki niso povzročili žrtev, in zadostnim moštvom 

za zavarovanje so pripadniki SV presenetili 

nepridiprave in jim preprečili njihovo nadaljnje 

ravnanje. Nepridipravi so jezni kamenjali slovenske 

vojake in tehniko, pri čemer so razbili steklo 

na vozilih. Zadnja vlakovna kompozicija je pristanišče 

v Solunu zapustila 21. februarja zvečer in 

na železniško postajo v Peć prišla naslednji dan 

ob 12. uri. Ob 15. uri je v italijansko bazo Villaggio 

Italia oziroma Italijanska vas, kjer je nastanjen 

slovenski kontingent, prišlo še zadnje vozilo SV. 

Še isti dan je na Kosovo s civilnimi letali pripotovala 

tretja skupina vojakov z osebno opremo, nato 

pa četrta 26. in zadnja 28. februarja. 

V premik vključenih 

do 500 pripadnikov SV 

Pri premiku slovenskega kontingenta iz Slovenije 

na Kosovo je sodelovalo od 450 do 500 pripadnikov 

SV, pri čemer so imeli pomembno vlogo 

logistika 10. MOTB in 1. brigade SV, Poveljniški 



Vojakinja Tina Krčel, MMČ, 10. MOTB: To je moja prva operacija. Že ob 

zaposlitvi v Slovenski vojski sem vedela, da bom morala iti na misijo, 

zato to ni bilo zame nobeno presenečenje. Na Kosovu nisem bila še 

nikoli. Razmere tukaj so slabe, zato sem bila ob prihodu kar malo šokirana. 

Nad bazo sem pozitivno presenečena, saj nisem pričakovala, 

da bomo imeli tako dobre bivalne razmere. V sobi nas je šest vojakinj, 

čeprav sem pričakovala, da nas bo manj, vendar me to ne moti. Moji 

prvi vtisi z misije so dobri. Pogrešam več praktičnih izkušenj in napotkov 

vojakov, ki so že bili tu. Dobro je, da spoznaš kulturo in navade, 

da se znaš temu primerno vesti. S seboj sem prinesla različne stvari, in sicer računalnik, karte, 

igre, s katerimi si bom krajšala čas, ko ne bom na dolžnosti, ker si želim, da bi prosti čas čim bolj 

koristno izrabila in da bi mi misija čim hitreje minila. Moji najbližji so odločitev, da grem na misijo, 

pričakovali, zato slovo ni bilo boleče. 

center PSSV in slovenski NPE v Prištini. Premik 

tako velikega kontingenta je bil tudi drag, saj bo 

SV od skoraj sedem milijonov evrov predvidenih 

stroškov za celotno misijo SIKON Kfor 15 samo 

za premik plačala skoraj polovico. Veliko je bilo 

ugibanj, zakaj se je SV odločila za takšen premik, 

ki je vključeval prevoz po morju, cesti, železnici 

in zraku. Kot je pojasnil poveljnik TF Sokol podpolkovnik 

Miha Škerbinc Barbo, sta bila ključna 

elementa pri načrtovanju premikov zanesljivost 

in varnost, torej da se najde takšna pot, ki bo najmanj 

odvisna od vremenskih razmer in naključij 

in bo varnostno najmanj tvegana. »Odločitev o 

vrsti premika je bila sprejeta več kot tri mesece 

pred začetkom premika in takrat še nismo vedeli, 

kakšen predlog o rešitvi kosovskega vprašanja bo 

predlagala mednarodna skupnost. Vedeli smo, 

da bo napotitev slovenskega kontingenta potekala 

v najbolj kritičnem času v zadnjih petih letih. 

Ocenjujem, da je bila takšna odločitev o premiku 

pravilna,« je še dodal podpolkovnik Škerbinc. 

Na kritičnih točkah skupine 

za kontrolo premikov 

Premik vozil in opreme SV na Kosovo so spremljali 

pripadniki skupine za kontrolo premikov (Movement 

Control Team – MCT) iz 670. POVLOGB, 

ki so na kritičnih točkah, kot so bili pristanišči v 

Kopru in Solunu ter železniška postaja v Peći, zagotavljali 

strokovno pomoč pri izvedbi premika. 

Skupino za kontrolo premikov, v kateri je deset 

pripadnikov SV, je lani na Madžarskem kot prvo 

enoto SV afirmirala skupina ocenjevalcev iz Nata, 

kar pomeni, da je enota interoperabilna in usposobljena 

delovati skladno z Natovimi standardi. 

Zabojnike z rezervnimi deli, strelivom in opremo 

so z železniške postaje v Peći v bazo prepeljali ob 

pomoči pripadnikov večnacionalne integrirane 


logistične enote (Multinational Integrated Logistic 

Unit – MILU) s slovenskimi in italijanskimi tovornjaki 

za prevoz zabojnikov, vojaška vozila pa v več 

konvojih po cesti ob spremstvu italijanskih karabinjerjev. 

V MILU, ki skrbi za podporo enot v sestavi 

MNTF-W, poleg italijanskih vojakov delujejo tudi 

pripadniki transportnega voda iz 670. POVLOGB. 

Poveljnik MILU nadporočnik Paolo Panaro je poudaril, 

da je sodelovanje s SV dobro, saj slovenski 

vojaki delajo profesionalno, prav tako pomenijo 

vozila MB actros velik prispevek k povečanju 

transportnih zmogljivosti MILU, saj je ena izmed 

pomembnih logističnih dejavnosti na misiji tudi 

prevoz zabojnikov in paletiziranega tovora. Prispevek 

SV je brezplačen, kar v tujih vojskah ni 

navada. Transportni vod SV, ki je lani v sestavi 

TRAČ šest mesecev že sodeloval v mirovni operaciji 

na Kosovu pod poveljstvom Kforja, ima v svoji 

sestavi 12 vozil MB actros s samonakladalnimi 

sistemi multilift, tovorno vozilo iveco eurotrakker, 

premično delavnico s specialisti mehaniki za 

vzdrževanje vozil in tri terenska vozila. »Na Kosovo 

smo pripeljali tudi avtobus, ki ga uporabljamo 

za nacionalne potrebe, in sicer za prevoze pripadnikov 

TF Sokol,« je povedal poveljnik pripadnikov 

SV v MILU in namestnik poveljnika MILU nadporočnik 

Mitja Čander iz 670. POVLOGB. V slovenskem 

kontingentu v MILU je 46 pripadnikov, od 

Italijanski vojaki so 

slovenskim pokazali postopke 

pri postavljanju premičnih 

kontrolnih točk. 

tega jih je 30 iz TRAČ, drugi pa so iz poveljstva 

670. POVLOGB in podrejenih enot. Na Kosovu 

bodo šest mesecev, razen poveljnik voda, ki se 

bo zamenjal po treh mesecih. 

Pod slovenskim poveljstvom 

tudi Madžari 

Pripadniki TF Sokol delujejo na svojem območju 

odgovornosti na območju občin Peć in Klina. Po 

besedah podpolkovnika Škerbinca je, ko gre za 

naloge, ki jih TF Sokol in Kfor opravljata na misiji, 

zelo pomembno biti pozoren na pravilno razumevanje 

odnosa med poslanstvom in nalogami 

(mission and tasks). Bistven namen poslanstva 

TF Sokol je zagotoviti prosto gibanje in varno ter 

stabilno okolje na območju odgovornosti ter ponuditi 

humanitarno podporo vsem prebivalcem 

Kosova. Tako bo Kfor lahko dolgoročno dosegel 


V nedeljo, 25. februarja, je bila v bazi v Peći slovesnost s postrojem, s katero je slovenska skupina 

TF Sokol od italijanske TF Assietta prevzela območje odgovornosti. Slovesnosti ob predaji 

dolžnosti so se udeležili tudi obrambni minister Karl Erjavec, načelnik GŠSV generalpodpolkovnik 

Albin Gutman, predsednik kosovske vlade Agim Çeku, poveljnik Kforja generalpodpolkovnik 

Roland Kather, poveljnik MNTF-W brigadir Attilio Claudio Borreca ter lokalni civilni in verski predstavniki. 

Slovenski obrambni minister in načelnik GŠSV, ki sta se med obiskom v Peći srečala 

tudi z vojaki in jih obiskala v samostanu v Budisavcih, sta ob tej priložnosti v bazi posadila tako 

imenovano lipo miru kot simbol slovenstva in sodelovanja. 



Vojak Nejc Šomen, MMČ, 10. MOTB: Odločitev za odhod na Kosovo 

sem sprejel kot službeno obveznost. To je moja prva misija, prav tako 

sem prvič na Kosovu. Nad razmerami sem bil šokiran, saj je povsod veliko 

smeti in porušenih hiš. Baza je zelo lepa, čeprav še nisem raziskal, 

kaj ponuja, ker za to ni bilo časa. Straža mi ni toliko zanimiva, saj na 

opazovalnici čakaš, ali se bo kaj zgodilo, bolj pa se veselim patruljiranja 

po terenu. Pogrešam bolj dinamično delo. Z delom na misiji sem za 

zdaj zadovoljen. S sporazumevanjem nimam težav, saj znam hrvaško 

in angleško. Na misijo sem prinesel knjige, računalnik, igre, karte itn. 

Ko se bo otoplilo, bom začel teči po bazi. Na terenu, kot na primer zdaj v Budisavcih, smo omejeni 

s prostočasnimi aktivnosti. Odločitev, da odhajam na Kosovo, so starši težko sprejeli, saj jim ni bilo 

vseeno, da grem na območje, kjer lahko pride do spopada. Za mojo nalogo na Kosovu so vedeli že 

prej, vendar je bilo pred odhodom na misijo veliko napetosti. Na dopust bom šel enkrat za 23 dni. 

Tisti, ki imajo svoje družine, lahko izkoristijo dopust v dveh delih, drugi pa naenkrat.« 

stabilizacijo razmer in pogoje, ki bodo zagotavljali 

boljšo prihodnost tega območja. »Če bi gledali le 

na nekaj določenih nalog, ki jih ima TF Sokol in ki 

so omejene na varovanje srbskih enklav in cerkvenih 

objektov, bi lahko napačno sklepali o tem, 

kakšno je naše poslanstvo,« je razložil podpolkovnik 

Škerbinc. TF Sokol opravlja veliko nalog stabilizacijskega 

in podpornega delovanja ter humanitarne 

naloge. »Veliko se pričakuje tudi od skupine 

za civilno-vojaško sodelovanje, ki bo z izvedbo načrtovanih 

projektov prav gotovo pripomogla k izboljšanju 

stanja na več področjih javnega sektorja 

in gospodarstva,« je dodal podpolkovnik Škerbinc. 

V mirovni operaciji na Kosovu prvič sodelujejo tudi 

štirje civilni funkcionalni strokovnjaki za CIMIC, ki 

delujejo v skupini za civilno-vojaško sodelovanje 

pri poveljstvu TF Sokol v Peći. Prihajajo z Ministrstva 

za gospodarstvo, Ministrstva za kmetijstvo, 

gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za promet in 

Službe vlade RS za zakonodajo. Skrbeli bodo za 

usklajeno izvajanje gospodarskih, humanitarnih 

in drugih projektov, s katerimi bo Slovenija pomembno 

prispevala k vzpostavljanju varnosti ter 

stabilnosti na območju odgovornosti slovenskega 

kontingenta, hkrati pa bodo vzpostavljali pogoje 

za trajnejše politično, gospodarsko in kulturno 

sodelovanje s Kosovom. Ob tem je seveda najpomembneje, 

da se upoštevajo načela mirovnih 

operacij, med katerimi je morda na prvem mestu 

Podpolkovnik 

Miha Škerbinc Barbo 

Nadporočnik 

Robert Slak 

nepristranskost. Prednost je tudi, da so slovenski 

vojaki še posebej dobrodošli na Kosovu, kar potrjujejo 

tudi besede predsednika vlade Kosova Agima 

Çekuja, ki jih je zapisal v operativni dnevnik TF 

Sokol ob obisku slovesnosti ob predaji dolžnosti: 

»Danes je pomemben dan za Kosovo in Slovenijo. 

Slovenska vojska se je pridružila drugim Natovim 

silam, da pomaga ljudem Kosova tako, da ohranja 

mir, varnost in stabilnost ter da vzpostavi boljšo 

prihodnost za vse prebivalce Kosova. Slovenija 

je velik prijatelj Kosova. Slovenski vojaki so zelo 

dobrodošli pri prebivalcih, saj uživajo velik ugled 

in zaupanje. Ta misija bo krepitev dobrih odnosov 

in prijateljstva med nami.« 

Kljub kratkemu času zagotovili 

kakovostne priprave 

Priprave TF Sokol na misijo so obsegale spoznavanje 

pravil delovanja, vsebin, pravilnikov 

in direktiv za delovanje v MNTF-W ter oblik varovanja 

in drugih varnostnih zahtev za območje 

delovanja. »Imeli smo malo časa za izvedbo 

konkretnih priprav, zato smo decembra lani, ko 

smo se vrnili z vaje na Madžarskem, ob podpori 

Nadporočnik 

Mitja Čander 


zunanjih izvajalcev in strokovnjakov iz SV začeli 

intenzivne priprave na misijo. Menim, da nam je v 

razmeroma kratkem času uspelo zagotoviti zelo 

kakovostno raven priprav,« je poudaril podpolkovnik 

Škerbinc in dodal, da se bodo enote v sestavi 

TF Sokol, ko ne bodo na nalogah, do konca misije 

redno dousposabljale v namenskih nalogah. Sodelovali 

so s civilno policijo, s pomočjo katere so 

izvedli usposabljanje v postopkih nadzora množic, 

z AMZS, ki jih je poučila o pravilih varne vožnje, 

ter s FDV in Inštitutom za balkanske študije, 

ki sta za vojake pripravila predavanja o družbenoekonomskih 

razmerah in kulturnih značilnostih. V 

sestavi TF Sokol poleg 500 slovenskih vojakov deluje 

tudi madžarska četa s 150 pripadniki, ki je na 

operaciji že mesec dni. »Slovenska in madžarska 

vojska imata podobna temeljni pristop in vojaško 

kulturo, zato pričakujem dobro sodelovanje, prav 

tako je četa iz sestave bataljona, ki je deloval v trilateralni 

brigadi MLF, v kateri sodeluje tudi SV,« je 

ocenil podpolkovnik Škerbinc. Madžarska četa, ki 

je četrta manevrska četa v sestavi TF Sokol, bo še 

naprej opravljala naloge v severnem delu območja 

odgovornosti TF Sokol na pobočju Prokletja. 

Slovenski kontingent (SIKON) Kfor 15 sestavljajo 

še pripadniki SV iz 670. POVLOGB, 17. BVP, 

Nadporočnik 

Paolo Panaro 

15. HEB, 14. INŽB, civilni strokovnjaki za CIMIC, 

VZE z dvema službenima psoma in posamezniki 

iz drugih enot SV. 

Slovenski vojaki 

varujejo samostan v Budisavcih 

Med našim obiskom pri slovenskih vojakih na Kosovu 

smo se z njimi nekajkrat odpravili na teren 

in opazovali njihovo delo. Za vsak izhod iz baze 

je nujna predhodna odobritev, v avtomobilu pa 

je obvezna oprema čelada, neprebojni jopič in 

Stotnik 

Boštjan Novak 

Poročnik 

Bogdan Kovčan 

poln okvir v orožju. S slovenskimi vojaki smo se 

odpravili v Budisavce, vas, ki leži približno 17 kilometrov 

od Peći, kjer stoji pravoslavni samostan 

iz 14. stoletja, ki ga od 21. februarja varujejo slovenski 

vojaki. Spremljali smo predajo dolžnosti s 

spustom italijanske in dvigom slovenske zastave. 

Samostan v Budisavcih varujejo pripadniki MMČ 

iz 10. MOTB, pri čemer bo vsak vod teden dni na 

straži predvidoma dva meseca, ko naj bi prišlo do 

rotacije med četami. »Varovanje samostana obsega 

delo na dveh stacionarnih opazovalnicah in 




patruljiranje,« je dejal poveljnik MMČ iz 10. MOTB 

stotnik Boštjan Novak. V samostanu trenutno 

živijo tri nune, s katerimi so slovenski vojaki že 

vzpostavili stik. »Bile so zelo vesele, da so prišli 

slovenski vojaki, s katerimi se bodo lahko laže 

sporazumevale,« je pojasnil stotnik Novak. Nune 

imajo v okolici samostana tudi svoje posestvo, 

znotraj zaprtega območja pa nekaj čebeljih panjev 

in kravo. »Pri običajnih opravilih jim pomagajo 

farani, ki jim zorjejo njivo in pospravijo seno, 

če pa bo treba, jim bomo pomagali tudi mi,« je 

še dopolnil stotnik Novak. Pripadniki oddelkov se 

na straži v Budisavcih menjajo na šest ur, potem 

pa so dvanajst ur prosti. Bivajo v stanovanjskem 

zidanem poslopju blizu samostana, tople obroke 

jim dvakrat na dan dostavljajo iz baze, pri večerji 

pa dobijo tudi hladen zajtrk za naslednji dan. 

nenehen pregled na območju odgovornosti in 

s svojo navzočnostjo ovirajo prosto kriminalno 

delovanje. »Sodelovanje z italijanskimi vojaki, od 

katerih prevzemamo naloge, poteka dobro, edina 

težava je jezik, drugače pa nam nazorno pokažejo, 

kako izvajajo postopke. Priprave na misijo so 

obsegale vse postopke, ki jih tu izvajamo, zato ne 

pričakujem težav, ko bomo samostojno opravljali 

naloge kontrole prometa na terenu,« je poudaril 

poveljnik voda v 3. MOTČ v 10. MOTB poročnik 

Bogdan Kovčan. 

V Goraždevcu 

slovenski vojaki dobrodošli 

Zadnji dan smo se z mešano patruljo pripadnikov 

10. in 20. MOTB odpravili v srbsko enklavo 

S kontrolami prometa do nelegalnega 

orožja in ukradenih avtomobilov 

Naslednji dan smo se z mešano slovensko-italijansko 

patruljo odpravili v okolico Kline in spremljali 

delo patrulj na premičnih kontrolnih točkah 

ter opazovalnicah. Pot nas je vodila mimo številnih 

porušenih in izropanih hiš s prestreljenimi 

pročelji. Ob ostankih ruševin so ponekod zgradili 

nove hiše, toda večina se jih še gradi, fasado pa 

imajo le nekatere. S patruljo smo se med potjo 

večkrat ustavili in opazovali delo na premičnih 

kontrolnih točkah, katerih namen je pregled dokumentov 

o vozilu in iskanje nelegalnega orožja 

ter streliva. Patrulja kraj, kjer bo postavila premično 

kontrolno točko, najprej zavaruje, opremi 

s prometnimi znaki in ustrezno svetlobno signalizacijo 

ter vzpostavi vse najnujnejše elemente 

za delo. Pri tem namenjajo posebno pozornost 

varnosti, zato morajo biti vojaki med pregledi vozil 

ustrezno opremljeni. Patrulje se po določenih 

časovnicah premikajo na nove lokacije, kjer spet 

postavijo premično kontrolno točko. Tako izvajajo 

Vojak David Djakovič, 3. MOTČ, 10. MOTB: »Na misijo, na kateri sodelujem 

prvič, sem šel, da pridobim nove poklicne izkušnje in da vidim, 

kako ljudje živijo drugje. Na Kosovo sem pripotoval s konvojem iz Soluna. 

Mislim, da je hrana v bazi dobra, čeprav so nekateri govorili, da ni 

tako. Na Kosovu sem prvič. Kulturnega šoka nisem doživel, motijo me 

mogoče le smeti, ki jih je polno. S prebivalstvom še nismo imeli pravega 

stika. Upam, da bomo z njim dobro sodelovali. Baza je urejena, 

ni mi všeč le, da nas je veliko v sobi. Prostočasnih aktivnosti za zdaj 

nismo imeli, ker smo komaj prišli, drugače pa bomo videli, kako bomo 

lahko preživljali prosti čas. S seboj sem prinesel prenosni računalnik, redno pa bom zahajal tudi 

v italijanski fitnes, če bom prišel na vrsto. Mislim, da so bile priprave na misijo dobre, saj so nas 

dobro seznanili z nalogami, ki nas čakajo. Postopke, ki jih izvajamo na terenu, smo urili več kot 

leto dni, tako da v tem ne vidim težav, poleg tega pa patruljiramo skupaj z italijanskimi vojaki, ki so 

te naloge opravljali pred nami, in opazujemo, kako oni to delajo. Moji najbližji nad odhodom niso 

bili presenečeni. Najbolj me pogreša hčerka, čeprav tudi staršem ni bilo vseeno. Stike s sorodniki 

vzdržujem za zdaj po telefonu, potem pa jih bom po internetu. 


Goraždevac, kjer so slovenski vojaki peš patruljirali 

po vasi. Za vstop v enklavo in izstop iz nje je treba 

prečkati stacionarni kontrolni točki na vsaki strani 

enklave. Na točkah vozila pregledujejo slovenski 

vojaki. Pešpatrulje so poleg nadzora na območju 

odgovornosti namenjene predvsem zbiranju informacij 

v stiku z lokalnim prebivalstvom na terenu. 

Med patruljiranjem smo se ustavili pri domačinu 

Božidarju Krstiću, ki nas je prijazno sprejel na svojem 

dvorišču. Preživlja se z delom v avtomehanični 

delavnici, ki si jo je uredil tudi z denarjem, ki ga je 

donirala Evropska unija, poleg tega pa je še predsednik 

krajevne skupnosti Goraždevac. »V vasi živi 

približno 700 prebivalcev,« je razložil Krstić in dodal, 

da se je veliko tu živečih Srbov med vojno preselilo 

k sorodnikom v Srbijo in tam našlo svoj novi 

Vojak Igor Jeršin, 3. MOTČ, 10. MOTB. »Kosovo je moja prva mirovna 

naloga v tujini, prav tako sem prvič tu. Posebnih pričakovanj nisem 

imel, ker se nisem z nikomer pogovarjal. Pokrajina je lepa, moti pa me, 

ker je zelo onesnažena. Tudi ljudje so po mojih prvih vtisih do nas pri- 

jazni. Lepo so nas sprejeli, saj se zavedajo, da nismo prišli sem, da 

bi jih okupirali, temveč smo tu zato, da jim zagotovimo mir in varnost 

za njihovo normalno življenje. Na naloge, ki jih opravljamo, smo odlično 

pripravljeni. Dobro je, da hodimo na začetku na patrulje skupaj 

z italijanskimi vojaki, ki imajo izkušnje z delom na terenu, sicer pa se 

postopki malo razlikuje od naših. Baza mi je všeč, čeprav sem pričakoval slabše razmere. Hrana 

je okusna, se pa malo ponavlja. Prostega časa do zdaj nisem imel, saj moram najprej urediti določene 

najnujnejše stvari. Starši nad mojim odhodom niso bili presenečeni, saj so že ob zaposlitvi 

v SV vedeli, da bom moral na mirovno misijo in da je to del mojega poklica. Tudi oče je bil nekoč 

vojak in me je v tem duhu vzgajal že kot otroka.« 

Bivalne razmere dobre, 

hrana enolična 

Pripadniki TF Sokol so nameščeni v lepo urejeni 

italijanski bazi blizu mesta Peć, ki lahko sprejme 

več kot 2000 vojakov. Baza je obdana z več kilometri 

ograje iz bodeče žice, nad katero so postavljena 

stražarska mesta z vrečami peska. V bazi 

velja zelo strog hišni red, ki civilistu ne dovoljuje 

prostega gibanja po bazi brez spremstva vojaške 

osebe, prav tako so v bazi omejeni fotografiranje, 

snemanje in uporaba računalnikov z brezžičnimi 

povezavami ter mobilnih telefonov. Italijanska 

baza, ki meri več kot 700.000 kvadratnih metrov, 

je razdeljena na funkcionalne dele. Bivalni del je 

sestavljen iz nastanitvenih objektov kontejnerskega 

tipa, ki so klimatizirani in ogrevani, pri čemer 

so ženski bivalni prostori ločeni od moških. 

V sobah je po šest vojakov, trije podčastniki ali 

častnika do čina major, častniki z višjim činom 

pa imajo svojo sobo. Poleg nastanitvenih objektov 

so v bazi še prostori za prehrano, pranje oblek 

in striženje, pošta ter zdravstvena ambulanta. 

Prehrano slovenskim vojakom prek tehničnega 

sporazuma zagotavlja italijanska vojska. Hrana, 


dom. »Ljudje, ki so odšli, se navadno ne vračajo, saj 

je tu težko živeti. Ni industrije, od kmetijstva pa se 

tudi ne da dostojno živeti,« je dejal Krstić. V Goraždevcu 

dobro sprejemajo vojake, saj se zavedajo, 

da bi brez navzočnosti Kforja spet zavladal kaos, 

zato so veseli, ko jih obiščejo in se z njimi pogovorijo 

o vsakdanjih težavah. »Če so tu, se počutimo 

bolj varne. Zadovoljni smo, da patruljirajo slovenski 

vojaki, saj se z njimi laže sporazumevamo. Večina 

fantov razume naš jezik, za pogovor z Italijani pa 

smo potrebovali prevajalce,« je še dodal Krstić. 

Desetnik Alen Delič, 1. MOTČ, 10. MOTB: »Na misiji sem prvič in za zdaj 

vse poteka v redu. Na Kosovu sem bil enkrat, in sicer na obisku pri 

kolegu. Takrat sem bil v drugem delu Kosova in sem si to območje, kjer 

zdaj delujemo, drugače predstavljal. Nastanitvene razmere v bazi so 

odlične, zato ničesar ne pogrešam, težko je le to, da tu ni moje družine. 

Zdaj imamo precej dela, saj naloge šele prevzemamo, zato nimamo 

prostega časa, sicer pa se bom po končanih aktivnostih ukvarjal s 

fitnesom in se udeleževal športnih iger, na primer nogometa. S seboj 

imam prenosni računalnik. Žena nad mojim odhodom na misijo ni bila 

navdušena, saj bo čez mesec dni rodila, drugi pa so to dobro sprejeli. Domov na dopust bom odšel 

najbrž dvakrat. Priprave na naloge so bile zelo dobre, saj smo se pripravljali skoraj dve leti. Imeli 

smo tudi predavanja o zgodovini in razmerah na Kosovu. Prav tako je med nami že veliko vojakov, 

ki so bili na takšni misiji že večkrat in katerih izkušnje nam bodo koristile.« 



Slovenska patrulja med 

obiskom pri domačinu 

Božidarju Krstiću 

rih ni bogate ponudbe, so sicer cene razmeroma 

ugodne, saj so izdelki včasih tudi do polovice cenejši 

in so zelo dobre kakovosti. V bazi sta tudi internetni 

kavarni, v katerih imajo vojaki dostop do 

interneta ob vnaprejšnjem plačilu. Za italijanske 

vojake to zadostuje, tretjina slovenskih vojakov 

pa je prinesla s seboj svoje prenosne računalnike, 

vendar v bivalnih prostorih še nimajo dostopa 

do interneta. Podpolkovnik Škerbinc je razložil, da 

bo treba infrastrukturo v bazi delno prilagoditi potrebam 

pripadnikov SV. »Prizadevali si bomo čim 

prej najti ustrezno rešitev glede dostopa do interneta, 

s katerim bodo vojaki laže, predvsem pa 

veliko ceneje ohranjali stike z domačimi, in glede 

zagotavljanja nacionalnega prostora za druženje 

slovenskih vojakov,« je še dopolnil podpolkovnik 

Škerbinc. V bazi ima svoje studijske prostore tudi 

radio West, od koder oddajajo lastni radijski program 

s slovenskim programom dvakrat na teden 

po dve uri. V bazi poleg slovenskih pripadnikov 

bivajo še pripadniki madžarske, španske, romunske, 

argentinske in italijanske vojske. 

Marko Pišlar 

ki jo pripravljajo v italijanski kuhinji, je sicer okusna, 

vendar so se testenine, ki so na jedilniku 

dvakrat na dan, nekaterim že uprle. Zajtrki niso 

obilni, sicer pa je vojakom na voljo dovolj hrane 

in dodatkov, od solate, kruha, jogurtov, sadja, pijač 

in sokov. V ponudbi sta tudi pivo in vino. Da 

bi zagotavljali slovenskim vojakom bolj domačo 

hrano, bo v italijanski kuhinji zaposlenih tudi nekaj 

kuharjev SV. Preživljanju prostega časa, ki ga 

na misiji ni veliko, so namenjeni športni objekti 

z omejeno zmogljivostjo, kot so fitnes, savna ter 

košarkarsko in nogometno igrišče, kapela, gostinski 

objekti, picerije ter brezcarinske trgovine, 

tako imenovani PX-i, kjer lahko vojaki kupijo nujne 

življenjske potrebščine. V italijanskih PX-ih, v kate- 

Poddesetnik Aleksander Abdulovič, MMČ, 20. MOTB: »Pripadniki 20. 

MOTB konec februarja končujemo misijo. To je bila moja prva naloga 

v tujini. Prihajali smo z drugačnimi občutki, kot zdaj odhajamo. Pripravljali 

so nas, da so ljudje tu zadržani, med patruljiranjem pa smo 

ugotovili, da z njimi brez težav navezujemo stik in da so do nas zelo 

prijazni. Misija je dodatna izkušnja, zato bom laže odšel še na kakšno. 

Na naloge smo bili odlično pripravljeni, zato na terenu nismo imeli nobenih 

težav. Odnos lokalnih prebivalcev do nas je dober. Tu in tam je bil 

kdo, ki ni želel sodelovati, pa smo ga poskušali prepričati. Nastanitev v 

bazi je dobra, hrana pa je zelo enolična. Večino prostega časa izkoristimo za fitnes in tek po bazi, 

saj izhodi ven niso dovoljeni. Obiskali smo tudi druge baze in videli, da je naša glede nastanitve 

zelo dobra. Pripadnike 10. MOTB, ki jih uvajamo za samostojno opravljanje nalog, zelo zanimajo 

vse naše izkušnje, zato nas veliko sprašujejo. 

V klimatiziranih 

sobah je po 

šest slovenskih 

vojakov. 


Velika nasprotja ovirajo nastanek 

večetnične družbe 

Kosovo je pravi mozaik različnih ver in narodov, ki so skozi zgodovino 

živeli bolj ali manj v miru, ponavadi v ločenih skupnostih. 

Po koncu kosovske krize leta 1999 si je mednarodna skupnost 

uradno postavila cilj zgraditi večetnično Kosovo, kjer bi bili Nealbanci 

obravnavani enako kot albanska večina, vendar tleč spor 

med Srbi in kosovskimi Albanci še vedno preprečuje, da bi ta 

koncept zaživel. 

Na Kosovu živijo kosovski Albanci, Srbi, Romi, slovanski Muslimani, Gorani, 

Hrvati in Čerkezi. Natančno število kosovskega prebivalstva ni znano, saj je 

bilo zadnje uradno štetje prebivalstva leta 1991, pa še takrat so ga Albanci 

bojkotirali. Po nekaterih ocenah mednarodnih organizacij se število prebivalstva 

giblje med 1,9 in 2,4 milijona ljudi, delež pripadnikov manjšin pa se je 

po vojni leta 1999 močno zmanjšal, in sicer z nekdanjih 25 na le še 14 odstotkov 

kosovskega prebivalstva. Največje zmanjšanje je opazno pri srbskem 

prebivalstvu Kosova, ki je leta 1961 predstavljalo tretjino prebivalstva, zdaj pa 

v tej pokrajini živi le še sedem odstotkov Srbov. K temu sta prispevala visoka 

rodnost kosovskih Albancev, ki je bila leta 1979 26,1 odstotka, jugoslovansko 

povprečje pa je bilo 8,6 odstotka, in veliko izseljevanje Srbov, ki ga ni mogla 

ustaviti niti beograjska politika z zanimivimi finančnimi spodbudami za Srbe 

na Kosovu. 

Dva naroda – dve zgodbi 

Srbi so se zaradi naraščanja albanskega prebivalstva počutili izrinjeni iz svoje 

zgodovinske domovine. Kosovo ima namreč zelo pomembno vlogo v srbski 

zgodovini, saj je bilo v obdobju največje moči srednjeveške Srbije tukaj središče 

srbskih vladarjev in pravoslavne cerkve, leta 1389 pa je na Kosovskem 

polju potekala bitka, ki še danes predstavlja enega izmed najpomembnejših 

dogodkov v srbski mitologiji. Miloševićev režim je čustveno navezanost Srbov 

na Kosovo izkoriščal za manipulacijo javnega mnenja s prikazovanjem podob 

Foto: www.kosovo.net 

srbskih cerkva in samostanov ter trpljenja in preganjanja kosovskih Srbov, kar 

naj bi delali Albanci. Kosovo ne simbolizira le zibelke srbstva, temveč je tudi 

žarišče albanskega nacionalizma, saj se je leta 1870 na tem ozemlju rodilo 

albansko narodno gibanje. 

Naroda imata nasprotne predstave o etničnem razvoju Kosova. Albanci menijo, 

da so potomci prvotnih prebivalcev Kosova, Ilirov, ki naj bi na tem ozemlju 

živeli že stoletja pred prihodom Slovanov. Srbi po drugi strani verjamejo, da 

je bilo Kosovo pred njihovim prihodom v 6. in 7. stoletju skoraj neposeljeno, 

Albanci pa naj bi se priselili komaj v 15. stoletju skupaj s turškimi okupatorji, v 

večjem številu šele v 17. stoletju, po množičnem izgonu Srbov. Po mnenju obeh 

narodov naj bi imel tisti, ki je ozemlje zasedel prvi, večjo pravico do Kosova. 

S t ro ko v n e te m e 

Delež narodnosti kosovskega prebivalstva za leto 2001 (v odstotkih) 

Foto: www.kosovo.net 



To se je pokazalo tudi v zadnji vojni leta 1999, ko so srbske sile uničile številne 

islamske spomenike, vključno s skoraj vsemi knjižnicami in arhivi, takoj po 

podpisu premirja in vrnitvi pa so se Albanci odzvali z masovnim uničevanjem 

pravoslavnih cerkva. Ta dejanja niso izraz verskega fanatizma, temveč želje, 

da bi uničili dokaze o prisotnosti drugega naroda na Kosovu. 

Albanci so trenutno z 88 odstotki največja etnična skupnost na Kosovu, čeprav 

tudi sami niso homogena skupina. Kosovski Albanci sodijo v skupino severnih 

Albancev oziroma Ghegov, ki se od južnih Albancev, Toskov, razlikujejo po 

tem, da so do leta 1945 živeli v plemenskem družbenem sistemu, ki je temeljil 

na klanih. Toski imajo že skoraj celo stoletje svojo državo, Albanijo, ki velja za 

matično državo Albancev, čeprav zunaj njenih meja živi približno 2,8 milijona 

Albancev, večina na Kosovu, drugi pa predstavljajo manjšine v državah v bližini 

Kosova. Samo v Makedoniji etnični Albanci predstavljajo kar 25 odstotkov 

prebivalstva. Večina kosovskih Albancev je muslimanske vere, približno deset 

odstotkov pa je katoličanov. Narodna identiteta Albancev ne temelji na veroizpovedi, 

temveč na jeziku, zato imajo v vsakdanjem življenju precej sproščen 

odnos do zapovedi islama. 

Rast prebivalstva od leta 1961 do danes (Podatki za leti 1991 in 2001 

so le približni zaradi pomanjkanja verodostojnega štetja prebivalstva.) 

Začetki etničnega spora 

Eden izmed vzrokov za današnje razmere na Kosovu so zagotovo nacionalistične 

ideje, ki so se pokazale kot ideje o Veliki Srbiji in Veliki Albaniji, v katerih bi 

vsi Srbi oziroma Albanci živeli združeni v eni državi. Srbi so v začetku devetdesetih 

let sanje o Veliki Srbiji v balkanskih vojnah tudi uresničevali, Albanci pa so 

le upali, da bodo po razpadu Jugoslavije in propadu komunističnega sistema 

v Albaniji živeli združeni v eni državi. Kosovski Albanci so v nekdanji Jugoslaviji, 

v katero so bili vključeni proti svoji volji, predstavljali najmanj integrirano narodnost, 

Kosovo pa najrevnejšo regijo, zato so po razpadu Jugoslavije upali, da je 

uresničitev sanj o Veliki Albaniji le še vprašanje časa. Mednarodna skupnost 

je bila v tem obdobju preveč zaposlena z reševanjem sporov v drugih državah 

nekdanje Jugoslavije, tako da je razen občasnih opozoril o kršitvah človekovih 

pravic kosovsko vprašanje precej spregledala. 

Čeprav se je etnični spor začel že davno, je bila prelomnica leta 1989, ko je 

srbska skupščina Kosovu kot avtonomni pokrajini enostransko ukinila avtonomijo. 

Tega leta se je začela etnična segregacija na Kosovu, saj so srbske 

oblasti kosovske Albance obravnavale kot »primitivno in nerazvito etnično 

skupnost, ki ni vredna posebne zaščite«. Albanci z Ibrahimom Rugovo na čelu 

so se na diskriminacijo najprej odzvali miroljubno, v upanju, da bodo vzbudili 

mednarodno pozornost. Ta politika je bila precej neuspešna, kar je vplivalo na 

oblikovanje Kosovske osvobodilne vojske (UCK), ki je začela napadati srbsko 

policijo, Srbe in albanske »izdajalce«. Srbi so UCK takoj označili za teroristično 

skupino, Albanci pa so v njej videli dolgo pričakovanega zaščitnika prebivalstva. 

Leta 1998 se je zaradi stopnjevanja nasilja s Kosovom končno začela 

ukvarjati tudi mednarodna skupnost. Po več ponesrečenih poskusih mirnega 

reševanja spora sta se strani zbrali februarja 1999 v Rambouilletu na mirovni 

konferenci zaradi grožnje s silo zveze Nato. 

Etnično čiščenje in valovi beguncev 

Srbska stran se ni strinjala z mirovnim sporazumom, zato je Nato 24. marca 

1999 začel bombardiranje, ki je trajalo 78 dni. Milošević se je na Natovo bombardiranje 

odzval z obsežnim etničnim čiščenjem, ki so ga spremljali poboji 

civilistov in valovi beguncev ter notranje razseljenih ljudi. Več kot 90 odstotkov 

kosovskega prebivalstva je bilo prisiljenega zapustiti svoje domove, veliko ljudi 

se je znašlo na nikogaršnjem ozemlju pred zaprto makedonsko mejo, mednarodna 

skupnost pa je bila na takšen zaplet popolnoma nepripravljena. Po 

koncu kosovske krize in podpisu mirovnega sporazuma se je večina kosovskih 

Albancev zelo hitro vrnila, sledil pa je masovni odhod približno 230.000 

Srbov in Romov, ki so se bali albanskega maščevanja. Albanci so res začeli 

sistematsko napadati nealbanske prebivalce Kosova, njihove hiše in cerkve. 

Tarče maščevalnih napadov so bili poleg Srbov Romi in Gorani, ki naj bi bili po 

prepričanju Albancev srbski zavezniki. 

Nehomogena kosovska romska skupnost je še danes v najslabšem položaju. 

Sestavljena je iz treh skupin, Romov, Aškalov in Egipčanov, z različnimi jeziki ter 



verami. Trenutni položaj romskih skupnosti je odvisen predvsem od odnosov, 

ki so jih imeli z lokalno albansko skupnostjo pred letom 1999. Romi danes 

predstavljajo približno 1,7 odstotka kosovskega prebivalstva, večina pa jih živi 

v monoetničnih enklavah pod zaščito Kforja ali zunaj Kosova. V podobno slabem 

položaju so se po koncu zadnje vojne znašli slovanski Muslimani in Gorani. 

Za oboje je značilno, da govorijo slovanske jezike, čeprav so muslimanske 

vere. Slovanski Muslimani živijo po vsem Kosovu, večinoma v muslimanskih 

vaseh, Gorani pa le na jugu pokrajine v občini Gora. Pred letom 1999 je v tej 

občini živelo 18.000 Goranov, po vojni pa jih je ostalo le še 8000. Kljub muslimanski 

veroizpovedi je bila večina Goranov zvesta srbski vladi, zato njihovi 

odnosi z Albanci niso najboljši. V boljšem položaju so Turki in Čerkezi, ki so 

imeli tradicionalno dobre odnose tako s Srbi kot Albanci. Čerkezi so najmanjša 

manjšina na Kosovu, ki ima danes le še 100 predstavnikov v vasi Miloševo, v 

občini Obilič, na Kosovo pa so se priselili iz Kavkaza. V tej pokrajini je poleg 

omenjenih skupnosti živelo še približno 450 Hrvatov, ki pa so se večinoma že 

izselili na Hrvaško, in približno 600 srbskih beguncev iz Hrvaške in BiH, ki so še 

posebej v slabem položaju, saj so tujci na Kosovu in poleg tega še Srbi. 

Večetnično Kosovo 

Mednarodna skupnost si že od začetka vpletenosti v kosovski spor prizadeva 

vzpostaviti večetnično Kosovo, vendar se zdi, da so razlike med skupnostmi 

še vedno prevelike za uresničitev tega koncepta. Nealbanci na večetničnem 

Kosovu bi morali biti obravnavani enako kot Albanci, vsakršne delitve ozemlja 

ali izmenjave prebivalstva pa so bile prepovedane. Žal je koncept enake obravnave 

še daleč od uresničitve, saj večina Srbov in Romov živi v monoetničnih 

enklavah pod nadzorom Kforja in UNMIK ali pa v treh srbskih občinah na severu 

pokrajine, njihova svoboda gibanja pa je zelo omejena. Poleg tega pripadniki 

manjšin pogosto zavračajo sodelovanje v kosovskih vladnih institucijah 

ali pa albanska večina neupravičeno zavrača njihove ugovore k zakonodaji ali 

njihove kandidate za določene položaje. 

Pomemben kazalnik uspešnosti mednarodnih prizadevanj za večetnično Kosovo 

je vprašanje vračanja in integracije nealbanskih beguncev, k čemur se je 

mednarodna skupnost zavezala že v resoluciji 1244, pozneje pa še v naboru 

standardov, ki jih mora Kosovo doseči pred odločanjem o končnem statusu. 

Od spopada leta 1999 se je na Kosovo vrnilo le 10.000 razseljenih pripadnikov 

etničnih manjšin, 220.000 pa jih še vedno čaka na vrnitev. Vračanje beguncev 

so resno ogrozili tridnevni medetnični nemiri, ki so izbruhnili 17. marca 2004 in 

v katerih je umrlo 19 ljudi, najmanj tisoč pa jih je bilo ranjenih. V nemirih je bilo 

poškodovanih tudi 36 pravoslavnih cerkva in več kot 700 domov, zaradi česar 

je približno 4000 Srbov in Romov ponovno postalo beguncev. 

Navzočnost mednarodne skupnosti in predvsem njena uspešnost pri vzpostavitvi 

večetničnega Kosova bosta določila precedens za prihodnost. Vsekakor 

gre za eno izmed najbolj ambicioznih mirovnih operacij Združenih narodov, ki jo 

marsikje po svetu skrbno spremljajo. Če bo mednarodni skupnosti uspelo vzpostaviti 

družbo, v kateri bodo vsi prebivalci ne glede na narodnost živeli v miru in 

varno, bo to znak vsem morebitnim separatistom, da mednarodno priznanje 

zahteva izpolnjevanje določenih standardov, vendar imajo najpomembnejšo 

vlogo pri tem prav skupnosti na Kosovu, njihova medsebojna strpnost in pripravljenost 

odpuščati grehe iz preteklosti za skupno življenje v prihodnosti. 

Nuša Urbančič 


Rast prebivalstva po etničnih skupinah 





Nekonkurečno gospodarstvo in 

slab socialni položaj 

Gospodarska nerazvitost 

še iz nekdanje SFRJ 

Za razumevanje slabega družbenoekonomskega 

stanja na Kosovu je 

pomembno poznati vzroke, ki so v tej 

pokrajini povzročili gospodarsko nerazvitost, 

najvišjo v regiji v začetku 21. 

stoletja. Slaba razvitost pokrajine izvira še iz nekdanje SFRJ, v kateri je bilo 

Kosovo najslabše gospodarsko razvito območje, katerega razvoj je temeljil 

predvsem na rudarstvu in izkopavanju rud, kot sta lignit in cink. Čeprav so v 

Kosovo veliko vlagali že v SFRJ, se ni nikoli gospodarsko razvilo, saj denar ni 

bil namenjen industriji in gradnji infrastrukture, temveč so ga veliko namenili 

za kmetijstvo in gradnjo stanovanjskih naselij. Zaostrovanje političnih razmer 

konec osemdesetih let, slaba ekonomska politika nekdanje Jugoslavije, 

njen razpad v začetku devetdesetih let in sankcije, ki jih je mednarodna skup- 

Visoka stopnja brezposelnosti, razpadajoča cestna in komunalna 

infrastruktura, nerazvito gospodarstvo, organiziran kriminal 

in korupcija ter odvisnost pokrajine od denarja iz tujine so glavne 

značilnosti družbenoekonomskega položaja na Kosovu in 

predstavljajo veliko grožnjo nadaljnjemu razvoju te pokrajine. 

nost uvedla proti Jugoslaviji po razpadu 

in stopnjevanju etničnega spora, 

so težak gospodarski položaj le še 

poslabšali. Dvema desetletjema ekonomske 

recesije je sledil spor konec 

devetdesetih let, v katerem je prišlo do 

skoraj popolnega uničenja družbene 

lastnine na Kosovu. Hkrati s slabšanjem gospodarskega položaja so se poslabšale 

tudi družbene razmere v pokrajini, kar se je kazalo predvsem v zelo 

nizkem življenjskem standardu prebivalcev na Kosovu. 

Gospodarska obnova po prihodu UNMIK 

S prihodom UNMIK leta 1999 na Kosovo so se začeli obnova uničene infrastrukture, 

gospodarski razvoj, vzpostavitev demokratičnih političnih struktur 

in civilne administracije in nov pravni okvir, kar je pripomoglo k izboljšanju 

Prebivalstvo Slovenije leta 2005, število v tisoč 

80 + 

moški 

ženske 

70-74 

60-64 

50-54 

40-44 

40-44 

30-34 

20-24 

10-14 

0-4 

100 80 60 40 20 0 20 40 60 80 100 

Vir: SURS 

Prebivalstvo Kosova v odstotkih (na 100 oseb vseh starosti) 

85 + 

80 

moški 

ženske 

75 

70 

65 

60 

55 

50 

45 

40 

35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 

Vir: Statistični urad Kosova 

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

azmer v pokrajini. Gospodarsko obnovo in razvoj, ki so ju v letih po koncu 

spora omogočili predvsem prispevki donatorjev in številčne albanske diaspore, 

je znotraj štiristebrne strukture UNMIK prevzela Evropska unija. Kljub 

velikim vlaganjem mednarodne skupnosti, saj je bilo od leta 1999 do 2003 

za približno dve milijardi dolarjev donacij, ni bilo konkretnih učinkov v gospodarstvu. 

Po podatkih Svetovne banke je bil namreč ta denar večinoma namenjen 

splošni obnovi, torej gradnji stanovanj ter izobraževalnemu, zdravstvenemu 

in socialnemu sistemu. Razvoj in obnova pokrajine sta bila in sta 

še vedno zelo odvisna od denarja albanske diaspore in donatorjev, ki pa so v 

zadnjih letih prispevali precej manj, kar je slabo vplivalo na gospodarsko rast 

Kosova. Veliko skrb vzbuja tudi negativna trgovinska bilanca Kosova, saj v 

pokrajini ne delajo izdelkov, ki bi bili konkurenčni na tujih trgih. Njihova proizvodnja 

in izvoz sta usmerjena predvsem v rudnine ter izdelke z nizko dodano 

vrednostjo. Nesorazmerje med uvozom in izvozom, saj uvoz za 43 odstotkov 

presega izvoz, je v določeni meri posledica dejstva, da za potrebe mednarodne 

skupnosti, ki je na Kosovu, uvozijo veliko luksuznih izdelkov, na primer 

avtomobile, katerih cena precej presega poceni izvozne izdelke. Kosovo 

večinoma trguje z državami članicami EU, in sicer približno 35 odstotkov, in 

Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, s katerimi ima podpisane sporazume 

o prosti trgovini. Evro je na Kosovu dejansko lokalna valuta, v kateri potekajo 

vse ekonomske operacije in s katero je mednarodnim institucijam uspelo 

zagotoviti nizko inflacijo, vendar pa na drugi strani evro ni pripomogel k tako 

želenemu povečanju mednarodnih naložb v pokrajini. 

Zelo mlado prebivalstvo 

Za Kosovo je značilna visoka stopnja rodnosti in posledično velik delež mladega 

prebivalstva, saj je kar približno 60 odstotkov prebivalcev mlajših od 

24 let. V preteklosti se je veliko mladih po koncu šolanja v želji po boljšem 

življenju preselilo v tujino, predvsem v Nemčijo in Švico, vendar so danes te 

selitvene poti za kosovske prebivalce večinoma zaprte. To pomembno vpliva 

na dva dejavnika, in sicer kratkoročno na večjo stopnjo brezposelnosti na 

Kosovu, saj je na kosovskem trgu delovne sile vsako leto več mladih, ki končajo 

šolanje, dolgoročno pa na zmanjševanje finančnih pritokov na Kosovo 

iz diaspore, ki pomeni pomemben vir dohodkov na Kosovu, saj so leta 2005 

ta sredstva predstavljala 15 odstotkov 1 BDP Kosova. 

Foto: USAID 

Nizek življenjski standard 

Prebivalci na Kosovu živijo v veliki revščini, saj kar dobra tretjina živi le z manj 

kot 1,42 evra na dan, od tega pa jih manj kot polovica živi v skrajni revščini 

z manj kot 0,93 evra na dan. Ogrožene skupine so predvsem ženska gospodinjstva, 

nesrbske etnične manjšine, torej Romi in slovanski muslimani, 

starejši, invalidi ter brezposelni, ki jih je po podatkih Svetovne banke približno 

39 odstotkov, po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Vzroki 

za tako visoko stopnjo brezposelnosti so pomanjkanje delovnih mest, veliko 

število mladih na trgu delovne sile in slaba izobrazbena struktura delovne 

sile, saj sta približno dve tretjini iskalcev zaposlitve nekvalificirani. Na Kosovu 

je stopnja nepismenosti najvišja v regiji. Po podatkih Svetovne banke je kar 

šest odstotkov prebivalstva, starejših od petnajstih let, nepismenih, prav tako 

ima le približno polovica prebivalcev, starejših od petnajstih let, osnovno 

izo brazbo, vendar zaradi nerazvite industrije ni delovnih mest niti za visoko 

izo bražen kader. 

Razveseljivo je, da je danes večina mladih vključena v osnovno izobraževanje 

in da posledično število osnovno izobraženih in pismenih narašča. 

Treba je opozoriti, da zaradi zelo slabih delovnih razmer, pomanjkanja šolske 

infrastrukture in nevarnosti, ki otrokom grozijo na poti v šolo, pomeni 

zagotavljanje kakovostnega izobraževanja velik problem. Težak življenjski 

položaj prebivalcev se kaže tudi v neurejenih zdravstvenih razmerah. Zdravstveni 

sistem na Kosovu je zelo slab, kar je na eni strani posledica nerazvitosti 

pokrajine, na drugi strani pa vzporednih zdravstvenih struktur, ki so 

se na Kosovu razvijale hkrati s stopnjevanjem etničnega spora med Srbi in 

Albanci. Zaskrbljujoč je predvsem podatek o visoki umrljivosti dojenčkov, ki 

znaša kar 35 dojenčkov na tisoč rojstev, v Sloveniji pa za primerjavo štirje 

dojenčki na tisoč rojstev. 

Razširjen organiziran kriminal 

Vsi omenjeni razlogi in poleg tega še obstoj vzporednih oblasti na Kosovu v 

obliki uprave UNMIK, torej misije Združenih narodov na Kosovu, ter začasnih 

kosovskih institucij upravljanja so delno pripomogli k razvoju organiziranega 

kriminala. Siva ekonomija ima zelo pomembno vlogo v pokrajini, saj z njo na 

Kosovo pridobijo veliko denarja. Zaradi pomanjkanja delovnih mest je stopnja 

brezposelnosti visoka, kar na eni strani spodbuja korupcijo in nepotizem, 

na drugi strani pa sili prebivalce v organiziran kriminal, s katerim se ukvarja 

kar precej ljudi in ki jim omogoča preživetje. Organizirane kriminalne združbe 

so dejavne predvsem v trgovanju z nafto, orožjem, mamili, cigaretami, ljudmi 

in podobnim. Mafijski klani tako vzpostavljajo nekakšno državo znotraj države 

in prek korupcije širijo svoj vpliv tudi na druge strukture v pokrajini. Večina 

denarja, pridobljena z organiziranim kriminalom, je vložena v nakupovalna 

središča, hotele in bencinske črpalke, ki jih je na Kosovu kar petkrat več, kot 

bi jih potrebovali, in sicer približno 1400. V nekaterih virih tudi omenjajo, da 

naj bi z organiziranim kriminalom zagotavljali orožje in denar za Osvobodilno 

vojsko Kosova. 

Kako naprej 

Kosovo je bogato z nekaterimi naravnimi viri, predvsem z rodovitno zemljo 

in rudninami, saj naj bi bilo po nekaterih ocenah na Kosovu več kot 40 odstotkov 

rezerv lignita v Evropi. Prav kmetijsko in industrijsko področje bi kratkoročno 

lahko imela pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju, vendar pa 

je za dolgoročni razvoj nujna strukturna sprememba, torej premik od nizko 

do visoko donosnih dejavnosti, to pa bo mogoče predvsem z naložbami 

iz tujine, z razvojem zasebne dejavnosti in večjo močjo pristojnih ustanov. 

Kljub vsem tem dejavnikom nadaljnji gospodarski razvoj ne bo mogoč brez 

temeljite obnove infrastrukture in ureditve končnega statusa Kosova. To so 

naloge, ki jih morajo pristojni na Kosovu še opraviti. Družbeni položaj je precej 

odvisen od nadaljnjega razvoja pokrajine, zato lahko pričakujemo, da se 

bo standard prebivalcev na Kosovu izboljševal hkrati z gospodarskim razvojem. 

Urša Omerzu 

1 Vsi predstavljeni statistični podatki so le ocene Svetovne banke oziroma drugih med- 

narodnih institucij, saj je zaradi pomanjkanja podatkov nemogoče predstaviti resnične 

ekonomske oziroma družbene kazalce. 



Program višjega štabnega šolanja 

povezali z magisterijem 

I n te r v j u 

Kakšne so naloge PŠŠ 

Zagotavljamo nadaljevalno in dopolnilno 

usposabljanje častnikov SV. Po 

temeljnem usposabljanju, ki ga končajo 

na častniški šoli, se postopoma 

vračajo, da dopolnijo in osvežijo svoje 

znanje za nova delovna mesta. Na 

štabni tečaj se navadno vrnejo vsi 

častniki, saj napredujejo in začnejo 

opravljati dolžnosti v štabih oziroma 

začnejo voditi večje enote. Višjih programov, 

torej višjega štabnega šolanja 

in generalštabnega, se udeležijo 

izbrani. 

Kako je potekal razvoj vojaškega izobraževanja na PŠŠ 

PŠŠ je bila ustanovljena 1. februarja 1993, za njenega načelnika pa je bil določen 

polkovnik mag. Pavle Vindišir. Prej je izobraževanje potekalo v okviru 

Centra vojaških šol. Leta 1993 smo začeli izvajati tečaje, ki so bili najprej 

kratki, od nekaj dni do enega meseca. To so bili tečaji za poveljnike vodov, 

čet, bataljonov in brigad ter nekateri specialistični tečaji za štabne funkcije. 

Prvi tečaji, kot jih poznamo v današnji obliki, so se začeli z generalštabnim 

programom leta 1996 in od takrat sistematično izobražujemo častnike. 

Koliko častnikov ste izšolali 

Generalštabno šolanje zaradi manjšega števila častnikov izvajamo običajno 

na dve leti. V generaciji je 15 slušateljev, tako da jih je bilo v štirih generacijah 

60. Leta 1997 smo začeli organizirati višje štabno šolanje, skozi programe 

katerega smo usposabljali 222 slušateljev, štabni tečaj, ki se je začel leta 

1998, pa 272, skupaj torej približno 550. Trenutno je na šolanju 25 slušateljev 

višjega štabnega in 21 slušateljev štabnega šolanja. 

Kakšno je sodelovanje s podobnimi Natovimi šolami 

PŠŠ z drugimi Natovimi šolami sodeluje predvsem v okviru konference poveljnikov, 

ki jo vsako leto organizira Nato Defence College iz Rima, kamor 

povabijo načelnike šol iz Nata in tudi druge, da si izmenjamo izkušnje, aktivnosti 

pa potekajo vse leto. Izmenjujemo programe primerljivih šol in vidimo, 

kakšne vsebine in znanje potrebujejo častniki določene ravni. Poleg tega s 

posameznimi šolami poteka dvostransko sodelovanje. Dobro sodelujemo z 

italijansko šolo ISSMI, ki je na ravni našega višjega štabnega oziroma generalštabnega 

šolanja. Letos bomo prvič med šolskim letom skupaj s slušatelji 

italijanske šole izvedli štabno računalniško podrto vajo. Tudi prej smo 

sodelovali na podobnih vajah, vendar smo morali zaradi našega polletnega 

šolanja slušatelje poklicati iz enot, da so se vrnili na vajo. 

Letošnja generacija ima prva enoletni program. Do zdaj smo imeli 

le enega slušatelja iz tujine na našem programu, saj je pogoj, da 

zna slovensko, več slovenskih slušateljev pa je šlo na šolanje po 

podobnih programih v tujino. 

Najpomembnejša novost je, da ste z letošnjim šolskim letom 

prenovili program višjega štabnega šolanja, ki je postal 

enoletni, in ga povezali z magisterijem. 

V začetku februarja je minilo 14 let od ustanovitve Poveljniškoštabne 

šole (PŠŠ), njene programe za šolanje častnikov, torej 

štabno, višje štabno in generalštabno šolanje, pa je v tem času 

končalo 550 častnikov. Trenutno sta na šolanju 11. generacija 

višjega štabnega in 13. generacija štabnega šolanja. Najpomembnejša 

novost je, da se 11. generacija višjega štabnega 

šolanja izobražuje po novem programu, ki je povezan s študijem 

v javnem izobraževalnem sistemu. Kot je povedal načelnik 

Poveljniško-štabne šole polkovnik Stojan Zabukovec, bodo tako 

dosegli višjo kakovost šolanja, ki je primerljivo z Natovimi državami 

in priznano tudi v javnem šolstvu. 

11. generacija višjega štabnega šolanja, 

ki je šolanje začela septembra 

lani, se šola po novem programu z 

razširjenimi vsebinami. Program je 

povezan z javnim šolstvom, in sicer 

s programi na podiplomski ravni. Izbirne 

vsebine so bile tokrat izbrane 

na dveh slovenskih fakultetah, in 

sicer na Fakulteti za logistiko v Celju 

Univerze v Mariboru in na Fakulteti za 

družbene vede Univerze v Ljubljani. 

Stari program višjega štabnega šolanja 

smo razširili na eno leto, vsebine 

pa dopolnili s podobnimi, kot so na šolah v državah Nata. Za izvajanje teh 

vsebin v SV nimamo dovolj strokovnjakov, zato smo se povezali z dvema 

fakultetama. Ob višjem štabnem programu bodo tako častniki končali magisterij 

po bolonjskem programu na Fakulteti za logistiko ali specializacijo na 

Fakulteti za družbene vede. Uspešno pripravljena naloga na eni od fakultet 

je pogoj za uspešno končan višji štabni tečaj. Vsebine nalog bodo za nas 

zanimive, hkrati pa bodo narejene na podiplomski fakultetni ravni. Večji del 

vsebin poteka na PŠŠ, ob petkih pa gredo običajno slušatelji na fakulteto, 

se dogovarjajo z mentorji glede zaključne naloge, obiskujejo predavanja in 

podobno. Za slušatelje se je povečala skupna obremenitev, saj naj bi posameznik 

delal devet šolskih ur na dan. Pouk je prilagojen tako, da poteka 

dopoldan, popoldan pa je čas za samostojno delo, ki ga je zdaj bistveno več. 

Po starem programu je bilo le malo ur namenjeno zaključni nalogi, zdaj pa 

jih je 300 oziroma 540. 

Pred časom ste prenovili tudi program štabnega šolanja. 

Štabno šolanje je bilo prenovljeno pred dvema letoma, tako da se po pre- 

novljenem programu šola tretja generacija. S spremembami smo zagoto- 

vili predvsem rodovske vsebine, ki jih je bilo prej zelo 

malo. Primerljivi programi v tujini se na tej ravni 

organizirajo v okviru rodovskih šol, tako da imajo 

programi večinoma rodovske vsebine, manj pa 

je splošnih, pri nas pa je bilo prej nasprotno. 

Častniki se zdaj v enoto vrnejo kot strokovnjaki v 

okviru svojega rodu. Ta sprememba je bila med 

slušatelji dobro sprejeta, saj jim vsebine 

programa zdaj bolj koristijo 

pri nadaljnjem delu. 


In prenova generalštabnega programa 

Načelnik GŠSV nam je dal usmeritve, da pripravimo nov enoletni program 

za generalštabno šolanje, ki je bilo prej šestmesečno. Raven mora biti podiplomska, 

čeprav za zdaj ne predvidevamo, da bi se slušatelji morali vpisati 

na program v okviru javnega izobraževalnega sistema. V predlogu programa 

smo za predmete predvideli nosilce z akademsko izobrazbo in vsi predmeti 

bodo ovrednoteni v obliki kreditnih točk, ki jih bo slušatelj lahko prenesel 

v javni sistem, če se bo v okviru tega želel še naprej šolati. Fakultete, s katerimi 

se pogovarjamo, to so za zdaj Fakulteta za družbene vede, Fakulteta 

Stotnik mag. Anže Rode 

Program višjega štabnega šolanja sem začel 

obiskovati septembra lani, poleg tega smo se 

vsi slušatelji vpisali na eno izmed dveh fakultet, 

tako da sem se vpisal na Fakulteto za logistiko. 

Glede na to, da imam magisterij opravljen na 

Fakulteti za družbene vede na obramboslovju, 

nisem razmišljal o tem, da bi se še posebej 

vpisal na magistrski študij, temveč sem se prijavil 

na to šolanje, da pridobim novo vojaško 

znanje. Dobro je, da so program povezali z magistrskima programoma, saj 

bomo tako dobili dodatno znanje, predvsem iz izbirnih predmetov, pri katerih 

obravnavamo na primer nacionalno, obrambno in vojaško logistiko, 

pomen in razumevanje logistike, kot je organizirana v Natu in primerljivih 

državah, kako jo lahko izboljšamo v SV in podobno. Trenutno delam na 

GŠSV, višje štabno šolanje pa je korak naprej v karieri vsakega častnika. 

Usposabljamo se za določene dolžnosti v poveljstvu bataljona in brigade 

in želel bi nadaljevati svojo kariero po poveljniški liniji, torej v bojni enoti. 

Menim, da so spremembe dobre, saj pridobimo vojaško in civilno znanje, 

naša izobrazba je družbeno priznana in verificirana, poleg tega nam predavajo 

strokovnjaki, ki delajo tudi v tujini, kar naše znanje še bogati. 

Stotnica Bernarda Volčanjk Perčič 

Odločila sem se za Fakulteto za družbene 

vede, ker smo imeli na voljo le dve fakulteti. 

Gotovo bi bilo dobro, če bi lahko izbirali med 

več fakultetami, saj bi nam zelo koristile vsebine 

na primer iz ekonomije ali menedžmenta. 

Upam, da bodo te možnosti postopoma povečane. 

Ko so nam predstavljali programe, so 

nam povedali, da naj tisti, ki delajo v logistiki 

oziroma želijo delati na tem področju, izberejo 

Fakulteto za logistiko, za druge pa je Fakulteta za družbene vede, na katero 

nas je vpisanih 15, drugih deset pa je na logistiki. Delam na Poveljstvu sil v 

G3 na področju mednarodnih operacij in novo znanje mi bo pri delu gotovo 

koristilo, saj sem širše spoznala mednarodno ureditev ter reševanje težav 

v EU, Natu in drugih institucijah, kar je dobro. Noben predmet ni bil v celoti 

priznan oziroma prenesen, mogoče je bil del izpita iz višjega štabnega 

šolanja priznan kot del izpita na fakulteti. Imamo kar precej obveznosti. Najprej 

smo morali opraviti diferencialni izpit in šest rednih izpitov, poleg tega 

pa tudi obveznosti na višjem štabnem šolanju. Napisati moramo zaključno 

nalogo, kar je zahteven projekt. Spremembe so dobre in prave, čeprav je 

kar naporno. 

za logistiko in Fakulteta za menedžment iz Kopra, so že zagotovile nosilce 

predmetov. Želimo si pridobiti nosilce še z drugih fakultet. Predlog programa 

bomo končali ta mesec, potem pa ga bomo poslali na GŠSV. Mogoče bomo 

morali še kaj spremeniti, sicer pa pričakujemo, da ga bomo začeli izvajati 

septembra. 

Kako so se slušatelji odzvali na te spremembe 

S prenovami v zadnjih letih se približujemo dvema ciljema. Prvi je, da bi bili 

programi primerljivi z javnim izobraževalnim sistemom, ker to omogoča višjo 

raven znanja. Hkrati bodo tako častniki imeli tudi formalno izobrazbo, konkurenčno 

na trgu delovne sile. Poleg tega mora biti šolanje v SV primerljivo 

s šolanjem v Natu, kar te spremembe omogočajo. Tudi vse Natove šole v 

posameznih državah si prizadevajo, da bi njihove programe ovrednotili njihovi 

izobraževalni sistemi. Slušatelji so s spremembami zadovoljni, kakovost 

izobraževanja se je izboljšala, omogoča javno priznani naslov in mislim, da 

bodo lahko bolj samozavestno nastopali ob srečanju ali na usposabljanjih z 

drugimi častniki držav Nata, saj bodo imeli podobno znanje. 

Valerija Šket Jarm 

Foto: Bruno Toič 

I n te r v j u 


V SV novi predstavniki 

P re d s ta v l j a m o v a m 

za odnose z javnostmi 

Kako se je v SV razvijalo komuniciranje 

z javnostmi 

Za obveščanje javnosti so za motiviranje 

in informiranje v enotah SV od leta 

1995 skrbeli pomočniki, ki so predvsem 

obveščali notranjo javnost. Leta 

2001 so te naloge prevzeli pomočniki 

za informiranje javnosti na treh 

operativnih poveljstvih SV, kjer sem 

delal tudi sam, pri čemer smo začeli 

javnost o dejavnostih SV bolj organizirano 

obveščati, da bi Slovensko vojsko 

približali ljudem. Takrat področje 

odnosov z javnostmi v državni upravi še ni bilo jasno definirano. Hkrati s 

profesionalizacijo SV in vključevanjem v Nato smo že leta 2000 začeli organizirane 

kampanje obveščanja javnosti o dejavnostih SV. Ko sem leta 2002 

prevzel naloge pomočnika za odnose z javnostmi na GŠSV in po pooblastilu 

načelnika GŠSV naloge tiskovnega predstavnika SV, so za komuniciranje z 

javnostmi skrbeli tudi pomočniki za odnose z javnostmi na Poveljstvu sil, v 1. 

in 72. brigadi ter vipavskem Centru za usposabljanje. Še bolj smo področje 

formalizirali lani, ko je v kabinetu načelnika GŠSV začel delovati oddelek za 

odnose z javnostmi, v katerem smo častnika in podčastnik od predvidenih 

štirih formacijskih mest. Hkrati smo razširili formacijo na Poveljstvu sil SV, 

kjer sta mesti pomočnika za odnose z javnostmi in referenta, že od leta 2005 

pa predstavniki za odnose z javnostmi in civilno-vojaško sodelovanje delujejo 

v vojaških teritorialnih poveljstvih, saj smo prepričani, da sta področji dela 

na ravni VTP tesno povezani. 

Koliko predstavnikov je zdaj v SV in kakšni so načrti 

Čeprav je SV število formacijskih mest za to področje povečala, imamo velik 

kadrovski primanjkljaj, saj na GŠSV v oddelku poleg mene delujeta major 

Marko Prvinšek in višji štabni vodnik Jani Krošl, predstavnike pa imamo še 

Beseda je orožje, pravi pogosto slišani pregovor, ki ga vodja 

oddelka za odnose z javnostmi na GŠSV, višji vojaški uslužbenec 

Simon Korez, dobro pozna, saj se v Slovenski vojski s 

komuniciranjem z javnostmi intenzivno ukvarja že sedem let. V 

oddelku na GŠSV, kamor je prišel leta 2002, mu že več kot dve 

leti pomagata major Marko Prvinšek in višji štabni vodnik Jani 

Krošl. Prav ta teden so v oddelku začeli usposabljati štiri pripadnike 

Slovenske vojske, ki bodo poleg sedanjih predstavnikov za 

odnose z javnostmi v SV naloge komuniciranja z javnostmi sredi 

leta prevzeli na Poveljstvu sil, Poveljstvu za podporo in v 1. brigadi 

SV, je v intervjuju dejal Korez. 

v 72. brigadi in Centru za usposabljanje 

v Vipavi ter na šestih vojaških 

teritorialnih poveljstvih. Predstavnico 

za odnose z javnostmi ima tudi 10. 

MOTB, ki naloge opravlja na Kosovu. 

Ta teden smo začeli usposabljati štiri 

pripadnike SV, ki bodo v drugi polovici 

leta delovali na poveljstvih sil in za 

podporo ter v 1. brigadi SV. Z njimi bo 

to področje dela v SV zaživelo, čeprav 

bi nas v primerjavi na primer z belgijskimi 

oboroženimi silami moralo biti v 

SV vsaj petdeset. Mislim, da je dober 

kader za to področje težko pridobiti, ker se pripadniki SV vse bolj zavedajo, 

da kar poveš kot predstavnik za odnose z javnostmi, je kot naboj, ki ga izstreliš 

iz puške, in poti nazaj ni. 

Se vaše delo razlikuje od dela v civilnem okolju 

Zagotovo. Nalogi predstavnika v SV sta predvsem obveščanje javnosti o dogajanju 

in promoviranje institucije ter vojaškega poklica, predstavnik civilne 

organizacije pa ima za promocijo institucije na voljo še druga sredstva. SV 

mora delovati dolgoročno, zato promocija poteka prek obveščanja javnosti, 

da bi pridobila zaupanje v sistem in vojaški poklic, in prek omogočanja javnosti, 

da opravlja civilni nadzor. Vojska je organizirana hierarhično, zato prihaja 

do nasprotja interesov. Interes javnosti je, da o porabi proračunskega 

denarja izve čim več, na drugi strani pa je interes institucije, da javnost kar 

najustrezneje obvešča o aktivnostih ob upoštevanju vseh omejitev v okviru 

institucije in zavezništev. Zavedati se moramo, da naša javnost ni le slovenska, 

temveč tudi javnost držav članic Nata, EU in na območjih, kjer SV sode- 

Z leve proti desni: Jani 

Krošl, Simon Korez, 

Marko Prvinšek 


luje v operacijah. Tako se soočamo z vprašanjem, kako informacijo ustrezno 

povedati, da ne izdamo skrivnosti in da bo javnost hkrati o dogodku dovolj 

obveščena. 

Kakšne so vaše naloge kot predstavnika za odnose z javnostmi in pomočnika 

načelnika GŠSV 

Načelnik izraža usmeritve za posamezne zahtevnejše aktivnosti SV v javnosti 

in prek mene javnosti posreduje sporočila. Daje mi usmeritve o prednostnih 

področjih in temeljnih sporočilih pri obveščanju javnosti v določenem 

obdobju. Glede posameznih aktivnosti se dogovoriva na jutranjih kolegijih, 

na katerih povzamem poročanje množičnih občil preteklega dne in ga opozarjam 

na teme, za katere bi se v javnosti lahko pojavila vprašanja, da načelnik 

pravočasno da usmeritve glede odzivanja nanje. Prav tako pomagam pri 

pripravi javnih nastopov načelnika, torej zbiram podatke in mu predlagam 

nekatera sporočila, ki naj bi jih povedal v javnosti. V oddelku analiziramo 

nastope načelnika v posameznih množičnih občilih in pripravljamo predloge 

njegovih govorov. Naloge imamo sicer razdeljene, čeprav si medsebojno pomagamo. 

Kot vodja oddelka se poleg že naštetih aktivnosti ukvarjam s strategijo 

dela odnosov z javnostmi, določam in usklajujem mesečni načrt komunikacijskih 

dogodkov in pripravljam odgovore na novinarska vprašanja. 

Marko Prvinšek in Jani Krošl opravljata operativne naloge, kot so zbiranje 

informacij, končno oblikovanje mesečnega načrta komuniciranja in skrb za 

njegovo izvedbo, poleg tega pripravljata sporočila za javnost in druge informacije 

za spletno stran SV ter zbirata informacije, povezane z novinarskimi 

vprašanji, usklajujeta delo s podrejenimi poveljstvi in enotami, skrbita za novinarje 

ob obisku enot in podobno. Na GŠSV kot strateški ravni približno polovico 

časa namenimo strategiji načrtovanja odnosov z javnostmi, torej kaj, 

kdaj in kako povedati, približno 30 odstotkov časa porabim za pripravo odgovorov 

na novinarska vprašanja, petino pa za druge oblike komuniciranja. 

Kaj je pri vašem delu najpomembnejše 

Mislim, da je najbolj pomembno, da delujemo proaktivno. Zato smo za celotno 

SV pripravili direktivo za delo na področju odnosov z javnostmi, imamo 

pa tudi strategijo dela za to področje, v kateri so opredeljene naloge posameznih 

ravni v SV. Prav tako v oddelku v mesečnem načrtu komunikacijskih 

dogodkov predvidimo tiste, o katerih bomo obveščali javnost, in hkrati opredelimo 

najpomembnejše promocijske dejavnosti ter njihove cilje. Čeprav 

redno pripravljamo sporočila za javnost in novinarske konference, vabimo 

na predstavitve po enotah SV ter drugo, vsak dan prejemamo vprašanja 

novinarjev, ki prenašajo informacije v javnost, obenem pa v njej sprožajo 

razprave in vprašanja. Novinarji so tisti vezni člen, ki omogoča, da se v SV 

intenzivno ukvarjamo s posameznimi dejavnostmi, ki jim mogoče prej nismo 

namenjali ustrezne pozornosti, prav tako pa spodbujajo razmišljanja, ki jih 

SV v javnosti ne bi mogla tako učinkovito začeti. Kot primer naj povem, da bi 

na zmanjšanje števila odhodov iz SV gotovo vplivala urejen status pripadnikov 

SV in boljša plača, takšna razmišljanja pa so v javnosti spodbudili prav 

novinarji. 

Lani ste javnost intenzivno obveščali o dogajanju v 10. MOTB. Kaj bo letos 

najpomembnejše 

Največji poudarek bo na spremljanju delovanja 10. MOTB v Kforju, na vzpostavitvi 

zmogljivosti 20. MOTB in oblikovanju novega 74. MOTB. Obenem 

bomo javnost seznanjali z vsemi drugimi pomembnimi aktivnostmi, kot je 

sodelovanje SV v Natovih silah za hitro posredovanje in drugo. 

Kako zbirate informacije o dogajanju po enotah 

Enote nas obveščajo o aktivnostih za naslednji mesec oziroma skupaj premislimo, 

ali so kakšne pomembne za javnost. Te vključimo v mesečni načrt 

dela in skrbimo za njihovo uresničitev. O dogodkih manjšega pomena po 

enotah pripravijo sporočila, ki jih pred objavo na spletnih straneh ustrezno 

oblikujemo. Menim, da se večina poveljnikov v SV že precej zaveda, da če 

o svojih aktivnostih ne obveščajo javnosti, je ta prepričana, da enota ne 

dela nič. Enota, ki o svojih aktivnostih javnost redno obvešča, bo imela ob 

morebitnih izrednih dogodkih precej manj težav, zato bomo letos za vse poveljnike 

bataljonov pripravili dvodnevno usposabljanje. Na njem jih bomo 

spodbudili, da sodelujejo s predstavniki za odnose z javnostmi, ki že delujejo 

ali pa bodo na poveljstvih oziroma v brigadi začeli delovati v drugi polovici 

leta. Ti bodo neposredno podrejeni poveljniku, strokovno in funkcijsko pa se 

bodo povezovali z našim oddelkom. Tako bomo vsa sporočila in načrtovane 

dogodke usklajevali skupaj, prenašali pa jim bomo tudi smernice načelnika 

GŠSV. Podobno velja za naš oddelek glede Službe za odnose z javnostmi 

na MO, s katero usklajujemo aktivnosti in ji pošljemo vsa sporočila, da jih 

posreduje javnosti. 

Kaj pričakujete od novih kolegov 

Predstavnik za odnose z javnostmi mora imeti osnovno znanje z vseh vojaških 

področij in tudi specialistično znanje iz odnosov z javnostmi. Prav tako 

ves čas, tudi zunaj delavnika, dela z ljudmi, od nadrejenih v Slovenski vojski 

do novinarjev, ki morajo hitro dobiti odgovore na vprašanja. Imeti mora velike 

oči in ušesa ter poiskati dogodke in način za obveščanje javnosti, pripravljen 

mora biti na nastopanje v množičnih občilih in predvsem na iskanje 

kreativnih rešitev. Razmišljati mora dolgoročno in se zavedati, da nobena 

novica ni slaba, temveč je vsaka priložnost za nadaljnji razvoj Slovenske 

vojske. Zato je na tem področju lahko uspešen le človek, ki želi veliko novih 

izzivov. Obenem to pomeni, da si bo pri delu širil strokovno in osebnostno 

znanje. Od prihodnjih sodelavcev pričakujem, da bomo skupaj pripomogli 

k utrjevanju ugleda SV s primernim obveščanjem javnosti o resnici. Menim, 

da je predstavnik za odnose z javnostmi po koncu te kariere kader, ki bi si 

ga vsak poveljnik moral želeti za katerokoli delovno mesto, predvsem pa na 

kadrovskem področju in pri skrbi za pripadnike SV. Menim, da bo to področje 

dela v Slovenski vojski dobilo ustrezen status, predvsem pa sem prepričan, 

da bodo postali poveljniki vseh ravni prvi in najodgovornejši predstavniki za 

odnose z javnostmi. 

Meta Grmek 

P re d s ta v l j a m o v a m 


Civilisti in vojaki za skupno 

Z a š č i ta i n re š e v a n j e 

»Uprava RS za zaščito in reševanje se že veliko let 

aktivno vključuje v vse oblike mednarodnega sodelovanja 

na področju varstva pred naravnimi in drugimi 

nesrečami. Pri usklajevanju humanitarnih in 

reševalnih operacij v svetovnem smislu je ključna 

mednarodna organizacija Združeni narodi. Za to 

področje je pristojen Urad za usklajevanje humanitarnih 

dejavnosti (United Nations Office for Coordination 

of Humanitarian Affairs – UN-OCHA), s katerim 

smo začeli sodelovati v sredini devetdesetih let, 

potem pa še z zvezo Nato, v začetku kot partner, 

od leta 2004 pa kot polnopravni član. Po podpisu 

pridružitvenega sporazuma leta 1996 so potekale 

dejavnosti na tem področju tudi z Evropsko unijo. 

Okrepile so se po letu 2003, ko je Slovenija začela 

sodelovati v mehanizmu EU na področju civilne zaščite, 

še posebno pa po letu 2004, ko je Slovenija 

postala polnopravna članica Evropske unije.« 

Nekoliko več pozornosti bi namenila sodelovanju 

Slovenije z UN-OCHA. 

»Če se osredotočim predvsem na izobraževanje in 

usposabljanje, bi povedala, da so se predstavniki 

Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje 

začeli udeleževati prvih oblik izobraževanja 

v organizaciji UN-OCHA leta 1995. V naslednjih 

letih se je takšnega tečaja vsako leto udeležil vsaj 

en predstavnik uprave, tako da so se seznanjali s 

sistemom in možnostmi vključevanja Slovenije v 

dejavnosti Združenih narodov na našem delovnem 

področju. Zamisel, da bi takšne tečaje organizirali 

tudi v Sloveniji, sega v leto 2001, ko smo skupaj s 

Švedsko agencijo reševalnih služb, s katero poteka 

zelo dobro dvostransko sodelovanje, v izobraževalnem 

centru na Igu pripravili tečaj v okviru Partnerstva 

za mir zveze Nato. Na tem tečaju so kot 

predavatelji sodelovali tudi predstavniki Združenih 

narodov. Takrat smo se na podlagi obojestranskega 

interesa okvirno dogovorili, da bi tečaj Združenih 

narodov pripravili tudi v Sloveniji. Predstavniki OZN 

so namreč imeli možnost, da spoznajo izobraževalni 

center na Igu in njegove zmogljivosti ter ocenijo 

naše organizacijske sposobnosti. Tako sta leta 

2001 direktor Uprave RS za zaščito in reševanje ter 

predstavnik UN-OCHA podpisala pismo o nameri o 

organizaciji tečaja v Izobraževalnem centru RS za 

zaščito in reševanje na Igu. Dogovorili smo se, da 

uprava zagotavlja vso organizacijsko in logistično 

podporo tečaja, torej poskrbi za nastanitev in pre- 

delovanje ob nesrečah 

Uprava Republike Slovenije za zaščito 

in reševanje je v sodelovanju z Uradom 

Združenih narodov za usklajevanje 

humanitarnih dejavnosti (UN-OCHA) 

in s Paktom stabilnosti za Jugovzhodno 

Evropo februarja v Izobraževalnem 

centru za zaščito in reševanje na Igu 

organizirala že šesti tečaj o civilnovojaškem 

sodelovanju v reševalnih in 

humanitarnih operacijah. Tečaj na Igu 

je bil že sedeminšestdeseti, ki so ga ZN 

organizirali na to temo, njegov namen 

pa je posredovanje osnovnega znanja 

o organizaciji ZN in njeni vlogi v mednarodnih 

humanitarnih reševalnih operacijah 

ter o usklajevanju in sodelovanju 

civilnih in vojaških struktur v teh dejavnostih. 

Udeleženci tečaja so izmenjali 

izkušnje iz humanitarnih in reševalnih 

operacij ter informacije o organiziranosti 

sistemov varstva pred naravnimi in 

drugimi nesrečami. Zakaj je Slovenija 

začela organizirati ta tečaj in kaj nam 

je prinesel, je pojasnila vodja Službe za 

mednarodno sodelovanje v URSZR Milena 

Dobnik Jeraj. 

Milena Dobnik Jeraj 

hrano, poleg tega pa je te aktivnosti tudi financirala. 

Zagotavlja še kadrovske vire, ne le za podporo, 

temveč tudi za sodelovanje na tečaju. Slovenija je 

prispevala še k vsebini, saj smo na tečaju predstavili 

slovenski sistem varstva pred naravnimi in 

drugimi nesrečami ter njegovo vključenost v mednarodne 

organizacije in njihove dejavnosti.« 

Koliko udeležencev je bilo v šestih letih na teh 

tečajih in koliko je bilo med njimi slušateljev iz 

Slovenije 

»Vsakega tečaja naj bi se udeležilo približno 25 

ljudi. Vsako leto jih je bilo toliko, kakšno leto pa tudi 

več. Letos jih je bilo kar 29, prišli so iz 16 držav in 

štirih mednarodnih organizacij. Tako je bilo v šestih 

letih pri nas približno 160 slušateljev.« 

Zakaj smo se v Sloveniji odločili, da organiziramo 

takšna usposabljanja 

»Ko so se predstavniki Slovenije odločali za organizacijo 

teh tečajev, so mislili na tri stvari. Prva je 

sodelovanje z Združenimi narodi kot ključno mednarodno 

organizacijo na področju varstva pred 

naravnimi nesrečami, tako da je izvedba tečajev 

prispevek Slovenije k delu te organizacije. Druga 

stvar je, da smo zelo aktivni v okviru regionalnih pobud, 

predvsem Pakta stabilnosti za Jugovzhodno 

Evropo, v katerem je zelo dejavna Pobuda za pripravljenost 

in preventivo pred naravnimi in drugimi 

nesrečami. Pri tem je še posebno pomemben program 

za izobraževanje in usposabljanje za varstvo 

pred nesrečami. 

Slovenija se je z Združenimi narodi oziroma 

UN-OCHA dogovorila, da ta tečaj postane del programa 

za Jugovzhodno Evropo, kar pomeni, da 

se lahko tega tečaja udeleži do 12 slušateljev iz 

držav Jugovzhodne Evrope. Hkrati je to prispevek 

Slovenije k razvoju sistemov v državah Jugovzhodne 

Evrope in k večjemu poznavanju mednarodnih 

mehanizmov usklajevanja pomoči ob nesrečah v 

državah te regije. 

Tretji vidik je bil, da Uprava RS za zaščito in reševanje 

ter njen izobraževalni center na Igu z organizacijo 

takšnih usposabljanj postajata prepoznavna 

v mednarodni javnosti. Pridobivamo tudi izkušnje 

in jih uspešno uporabljamo pri pripravi drugih 

mednarodnih dogodkov, kar je neke vrste dodatna 

vrednost. Poleg tega so bila na vsakem tečaju 

za naše slušatelje rezervirana štiri mesta, tako 

da je lahko več slovenskih udeležencev pridobilo 


znanje. Pri tem bi rada omenila, da udeleženci iz 

Slovenije niso le z naše uprave, temveč vedno povabimo 

tudi predstavnike Slovenske vojske, drugih 

organov v sestavi Ministrstva za obrambo in drugih 

ministrstev. Tako so letos na tečaju predstavniki 

Slovenske vojske, Sektorja za civilno obrambo, 

URSZR in Ministrstva za zunanje zadeve. Do zdaj je 

iz Slovenije ta tečaj končalo približno 30 ljudi, kar 

je že veliko. Delavci naše uprave uporabijo pridobljene 

izkušnje pri organizaciji drugih tečajev ter 

za lažje sodelovanje v mednarodnih reševalnih in 

humanitarnih akcijah v tujini. Naj pri tem omenim 

le potres v Turčiji, kamor je bila napotena naša 

reševalna ekipa. Zaradi poznavanja sistema in 

osebnih stikov z zaposlenimi v ženevskem uradu 

OCHA je bila napotitev precej lažja, kot bi bila sicer. 

Tudi spremljanje ekipe na terenu je bilo precej lažje 

prek virtualne spletne strani, ki jo ima v te namene 

UN-OCHA.« 

Letošnji tečaj je bil zadnji te vrste, ki je potekal v 

Sloveniji. Kaj so razlogi za to 

»Politika UN-OCHA na tem področju je, da morajo 

biti tečaji po vsem svetu. Vsako leto jih na različnih 

koncih sveta poteka približno 15, od tega v 

Evropi od dva do štirje, drugi pa tudi v Afriki, Aziji 

in Ameriki. Tečaja naj ne bi predolgo organizirali v 

eni državi, temveč naj bi se selil iz države v državo 

in iz regije v regijo. Tako naj bi čim več državam in 

regijam omogočili, da pridobijo znanje, ki ga ponujajo 

takšna usposabljanja, zato smo se dogovorili, 

da bi ta tečaj v okviru programa Pakt stabilnosti 

za JVE organizirali v eni od držav Jugovzhodne 

Evrope. Tako bi države imele večjo možnost za 

pridobivanje novega znanja pri usklajevanju mednarodnih 

reševalnih in humanitarnih operacij, pridobile 

pa bi si tudi izkušnje za pripravo takšnih 

usposabljanj in možnosti za boljše sodelovanje z 

Združenimi narodi.« 

Ali je zdaj že znano, v kateri državi Jugovzhodne 

Evrope naj bi bili tečaji v prihodnje 

»Dogovarjamo se z Romunijo, ki si želi biti prihodnja 

gostiteljica, in tudi Švedska, ki zelo podpira 

razvoj sistemov zaščite in reševanja v državah Jugovzhodne 

Evrope, je zainteresirana, da finančno 

podpre tečaj. Poleg tega je URSZR oziroma izobraževalni 

center pripravljen romunskim kolegom 

posredovati vse informacije in znanje. Če bo treba, 

jim bo naš strokovnjak pomagal pri pripravi tega 

tečaja.« 

Ali bo Slovenija še organizirala kakšen podoben 

tečaj 

»Glede na to, da bo Slovenija prihodnje leto predse- 

dovala Evropski uniji, leta 2008 ne načrtujemo podobnih 

tečajev, saj bodo vse dejavnosti usmerjene 

v predsedovanje. Sodelovanje z Združenimi narodi 

ob večjih nesrečah v tretjih državah bo zelo koristno 

oziroma nujno. Prihodnje leto stikov z ZN ne 

nameravamo prekiniti, temveč jih bomo okrepili v 

drugi obliki. V prihodnjih letih želimo organizirati še 

kakšno usposabljanje, saj to pomeni neko dodatno 

vrednost delu URSZR, predstavniki izobraževalnega 

centra na Igu pa pridobivajo nove izkušnje, ki 

jih lahko vključujejo v svoje redno delo.« 

Kakšni so odmevi na drugi strani, to je v Združenih 

narodih, na izvedbo njihovih tečajev pri nas 

»Predstavniki Združenih narodov so večkrat povedali, 

da so zelo zadovoljni s strokovnim pristopom 

in osebno zavzetostjo naših sodelavcev pri 

organizaciji tečajev ter z visoko stopnjo tehnične 

opremljenosti našega izobraževalnega centra in 

podpornih dejavnosti, torej z vsem, kar zagotavlja 

Slovenija. Prav zato so tečaj kar šestkrat organizirali 

v naši državi, kar ni navada, saj ga v eni državi 

pripravijo dvakrat ali trikrat. To, da je bil pri nas tolikokrat, 

pomeni medsebojno zaupanje, ki smo ga 

razvili med večletnim sodelovanjem.« 

(KuB) 

Razpis za fotografski natečaj 

Društvo ljubiteljev soške fronte v okviru srečanja zbiralcev stare vojaške opreme razpisuje fotografski 

natečaj z naslovom Vojaške fotografije in fotografije vojnih ostankov. Tema vključuje motive 

vojske, vojaških objektov, skupin, ki ohranjajo tradicijo in spomin na vojaške enote, ter tistih skupin, 

ki se ukvarjajo s športno vojno tematiko, in motive vojnih ter vojaških ostankov. 

Rok za oddajo fotografij je do vključno jutri, 10. marca. 

Avtorji fotografij naj skupaj s prijavnico pošljejo do pet fotografij v digitalnem formatu tif in z resolucijo 

vsaj 2100 x 2800 oziroma 250 DPi v formatu 30 x 40 cm na digitalnem medijskem nosilcu. 

Prijavo pošljite na naslov Društvo ljubiteljev soške fronte, Poljanski nasip 32, 1000 Ljubljana, s 

pripisom Fotografski natečaj. 

Avtorje najboljših fotografij bomo nagradili. Avtor najboljše fotografije bo dobil sto evrov, drugouvrščene 

fotografije 75 in tretjeuvrščene fotografije 50 evrov. Prijavnico in informacije o pogojih 

razpisa lahko dobite na naslovu http://militaria.homestead.com ali prek elektronske pošte jakobmarusic@gmail.com. 

Z a š č i ta i n re š e v a n j e 


Vabilo kuharjem v SV na 

olimpijado Ika 2008 

Kuharska ekipa Slovenske vojske se je lani prvič uspeš- 

no udeležila svetovnega prvenstva v kulinariki Expogast 

2006 v Luxembourgu, saj je bila v pripravi toplih obrokov 

druga. Vojaški kuharji se že pripravljajo na naslednjo kuharsko 

olimpijado, ki bo oktobra 2008 v Erfurtu v Nemčiji, 

kjer bodo nastopili v razširjeni sestavi. 

Zato Sektor za logistiko iz Poveljstva sil Slovenske vojske 

vabi kandidate, ki bi na kuharski olimpijadi želeli zastopati 

Slovensko vojsko, da se prijavijo. Kandidati naj bodo zaposleni 

v SV in naj imajo končano gostinsko šolo, smer 

kuhar, kuharski ali gostinski tehnik. Imeti morajo kulinarično 

znanje in izkušnje v pripravi zahtevnih jedi, zaželene pa 

so tudi izkušnje z regionalnih in mednarodnih kulinaričnih 

tekmovanj. 

Prijave s kratkim opisom izkušenj pošljite najpozneje do 

petka, 20. aprila, na naslov: Poveljstvo sil, Sektor G-4, 

Vojašnica Ivana Cankarja, Raskovec 50, 1360 Vrhnika, s 

pripisom Kuharska olimpijada 2008. Strokovni izbor kandidatov 

bo opravljen v sodelovanju s Sekcijo kuharjev in 

slaščičarjev Slovenije. 

Dodatne informacije lahko dobite pri strokovnem vodji vojaške 

kuharske ekipe, štabnem vodniku Janiju Kavšku, na 

telefonski številki 01/759 45 43. 


Zgodovinska zmaga 

Andreja Jermana 

v smuku 

Zmagoslavje Urške Žolnir v Hamburgu 

Judoistka in pripadnica športne enote SV Ur- 

ška Žolnir je v soboto, 24. februarja, odlično 

nastopila na tekmi super svetovnega pokala v 

nemškem Hamburgu. Članica celjskega judo 

kluba Sankaku je v kategoriji do 63 kilogramov 

osvojila prvo mesto, potem ko je v finalu premagala 

domačo predstavnico. Urška Žolnir, 

dobitnica bronaste kolajne na olimpijskih igrah 

v Atenah leta 2004, je zlahka premagala vse 

tekmice, in sicer najprej Litovko Rašo Gasiuly- 

te, nato Avstrijko Aranko Schauer, boljša pa je 

bila tudi od Korejke Ja Young Kong in Kubanke 

Onix Cortex. V finalu je tekmovala z Nemko 

Anno von Harnier, od katere je bila boljša z 

iponom (10 : 0). Tako se je veselila zmage in 

drugih najvišjih stopničk v tej sezoni. V začetku 

aprila bo nastopila tudi na evropskem članskem 

prvenstvu. 

Petra Majdič na svetovnem prvenstvu druga 

Na prvi tekmi letošnjega svetovnega prvenstva v japonskem Saporu je Petra Majdič, pripadnica 

športne enote SV, v četrtek, 22. februarja, osvojila srebrno kolajno. Drugo mesto 

v sprintu v klasični tehniki je obenem njena prva kolajna na velikih tekmovanjih. 

Petro Majdič je premagala le Norvežanka Astrid 

Jacobsen, tretja pa je bila favoritinja Finka Virpa 

Kuitunen. Petra Majdič je v finalu sprinta vodila 

skoraj od starta do cilja, tik za njo je bila le Norvežanka 

Astrid Jacobsen. Ta je bila v zadnjih 

metrih nekoliko hitrejša od Petre Majdič, tako 

da je za Norveško dosegla prvo zlato kolajno 

v Saporu. »Srebrna kolajna je velik uspeh tako 

za Petro in zame kot za vso slovensko reprezentanco. 

Vsi smo presrečni, saj smo o takšnem rezultatu 

le sanjali. Petra je v izvrstni formi, imela 

pa je tudi zelo dobro pripravljene smuči,« je po 

tekmi povedal trener najboljše slovenske tekačice, 

Ivan Hudač. Odlično uvrstitev je najboljša 

slovenska tekačica napovedala že v polfinalu in 

četrtfinalu, saj je v svojih skupinah premagala 

konkurenco. »Pritisk je bil pred prvenstvom vsekakor 

velik, zato sem komaj čakala, da se vse 

začne, saj nisem imela več potrpljenja čakati. 

Uspel mi je odličen nastop. Iz kroga v krog sem 

tekla bolje, na koncu, moram priznati, sem videla 

tudi zlato kolajno okrog vratu. Nepozabno. 

Rečem lahko le, na to smo čakali,« je po tekmi 

za Radio Slovenija dejala najboljša slovenska 

smučarska tekačica zadnjih let. 

Andrej Jerman, pripadnik 

športne enote SV, je odlično 

nastopil na dveh smukih za svetovni 

pokal v Garmisch-Partenkirchnu. 

V petek, 23. februarja, 

je premagal vso konkurenco, 

že naslednji dan pa je osvojil 

drugo mesto. 

Tržičan Andrej Jerman je s startno številko 

11 na progi Kandahar dosegel prvo slovensko 

zmago v smukih za svetovni pokal, ki je 

bila obenem 50. zmaga slovenskih smučark 

in smučarjev. Po tekmi v Garmisch-Partenkirchnu 

je dejal: »To je neverjetno. Garal sem 

za to in v karieri mi ni bilo prizaneseno s poškodbami. 

Ta zmaga je prava nagrada za 

vse, kar sem vložil v svojo kariero.« Čeprav je 

Jerman že vso sezono v smuku v svetovnem 

vrhu, najboljši pa je bil doslej v svetovnem 

pokalu na smuku v Bormiu, kjer je dosegel 

četrto mesto, so nekateri njegovo zmago pripisali 

predvsem sreči s startno številko, saj 

so bile vremenske razmere pozneje nekoliko 

slabše. Tržičan je svoje znanje pokazal tudi 

naslednji dan, ko je s precej višjo startno 

številko zasedel drugo mesto in ponovno 

dokazal, da je v letošnji sezoni s pomočjo 

znanja, izkušenj in odličnega materiala sposoben 

dosegati najvišje uvrstitve. Premagal 

ga je le Kanadčan Erik Guay, in sicer za pol 

sekunde, tretji pa je bil Švicar Didier Cuche 

s tremi stotinkami zaostanka za Jermanom. 

»Napako sem naredil v spodnjem delu proge, 

toda tudi drugo mesto je velik uspeh. 

Pred tekmami v Garmisch-Partenkirchnu si 

nikoli ne bi mislil, da je kaj takega mogoče. 

Danes sem dokazal, da je mogoče tudi z 

višjo številko smučati dobro, tako da sem 

dosegel drugo mesto. Zame je to velika potrditev,« 

se je veselil Jerman in dodal, da si bo 

progo Kandahar še posebno zapomnil. 

Po dveh uspešnih nastopih, s katerima je 

zbral novih 180 točk, tako da jih ima skupaj 

339, je Jerman v smukaški razvrstitvi zdaj 

na tretjem mestu. Višje sta le Didier Cuche 

s 507 točkami in Marco Büchel s 379 točkami. 

Jerman bo do konca letošnje sezone 

tekmoval še na dveh smukih za svetovni 

pokal. 

Š p o r t v v o j s k i 


Podčastniku SV v Natu ugledna nagrada 

O b ra z i 

Podčastnik Slovenske vojske štabni 

vodnik Marko Pogorevc od leta 2005 

opravlja naloge pomočnika pri organizaciji 

tečajev v Natovi šoli v Oberammergau 

v Nemčiji, kjer je bil izbran za 

najboljšega podčastnika leta 2006. Po 

organiziranem tekmovanju najboljših 

iz podrejenih poveljstev Združenega 

poveljstva za transformacijo (ACT), ki 

je potekalo od 12. do 16. februarja v 

Lizboni, je bil izbran tudi za najboljšega 

podčastnika poveljstva ACT. 

Kaj vam pomeni ta nagrada 

Nagrada je zagotovo priznanje za vse opravljeno 

delo v preteklih dveh letih, seveda pa me tudi zavezuje 

za dobro delo v prihodnje. Vesel sem, ker 

mi je kot pripadniku tako majhne vojske, kot je 

slovenska, uspelo dobiti to nagrado. 

Kako je potekalo tekmovanje 

Merila za izbor so določena v posebni direktivi 

ACT. Vsako poveljstvo, ki je podrejeno ACT, izbere 

podčastnika leta na podlagi ocenjevalnih 

meril. ACT nato organizira tekmovanje za vojaškega 

predstavnika leta (Military Member of the 

Year – MMOY) v enem od podrejenih poveljstev, 

tokrat je bilo to organizirano v Združeni center za 

analize pridobljenih izkušenj (Joint Analysis Lessons 

& Learned Centre – JALLC) v Lizboni, tako 

da smo se tam srečali izbrani kandidati iz vseh 

podrejenih poveljstev. Tekmovanje je potekalo štiri 

dni in v teh dneh je vsak od kandidatov moral 

pripraviti 15-minutni nastop pred ocenjevalno žirijo 

in odgovarjati na njena vprašanja. Ocenjevali 

so nas tudi med drugimi dogodki, na primer med 

kosilom z generalom Cetinom, po videzu uniforme 

in tem, kako jo nosimo, komunikacijskih sposobnostih 

in podobno. 

Kakšne naloge opravljate v Oberammergau 

Po prijavi na razpis v SV za dolžnosti v Natu sem 

po uspešno opravljenih postopkih in testih dobil 

delo v Natovi šoli. Kot namestnik direktorja oddelka 

za standardizacijo in evalvacijo programov 

tam dela tudi podpolkovnik Viljem Kobal, ki je moj 

nadrejeni častnik po nacionalni liniji in predstavnik 

SV v svetu šole. Sicer v šoli dela več kot 200 

pripadnikov iz 24 držav Nata in pripadniki hrvaške 

ter švicarske vojske. 

V Oberammergau sem dve leti opravljal delo 

pomočnika pri organizaciji tečajev v oddelku 

Predstavnik poveljstva ACT poveljnik JALLC general Cetin izroča priznanje štabnemu vodniku 

Marku Pogorevcu. 

za združene operacije (Joint Operation Department 

– JOPS), od decembra lani pa opravljam 

dela glavnega podčastnika oddelka za standardizacijo 

in evalvacijo učnih programov (Department 

for Standardisation-Evaluation of Training 

Programs – DSET). Natova šola na leto organizira 

več kot 80 različnih tečajev, ki so namenjeni 

usposabljanju posameznikov na operativni ravni 

za delo v Natovih operacijah, poveljstvih in na drugih 

dolžnostih znotraj zavezništva. Na tečajih so 

poleg članov zavezništva tudi pripadniki oboroženih 

sil držav Partnerstva za mir, Sredozemskega 

dialoga in drugi. Vsako leto se programov udeleži 

več kot 10.000 študentov iz več kot 55 držav. 

Kako ohranjate stik s Slovensko vojsko 

Stik s SV ohranjam prek prijateljev v različnih enotah. 

Sicer je tukaj v šoli vsako leto več kot 100 slovenskih 

študentov, tako da prek njih dobim ve čino 

informacij. Veliko izvem tudi v reviji Slovenska vojska 

in na internetnih straneh MO. 

V SV ste zaposleni od leta 1994 in večino časa 

ste delali v Gorski šoli SV tudi kot inštruktor gorništva. 

Lahko to znanje uporabljate v Nemčiji 

Znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil kot inštruktor 

gorništva v Gorski šoli, mi pomagajo predvsem 

pri obšolskih dejavnostih in celostni skrbi 

za pripadnike in družine, kar ima šola zelo dobro 

organizirano. Sem podpredsednik smučarskega 

kluba in pomagam pri organizaciji tedenskih treningov 

za pripadnike šole v gorah. V začetku marca 

bo približno 20 pripadnikov Natove šole odšlo 

na zimsko usposabljanje v Slovenijo, kjer bomo 

ob vodstvu inštruktorjev Gorske šole SV opravili 

osnovno usposabljanje v zimskih razmerah. Na 

delovnem mestu lahko uporabljam predvsem 

znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil ob vodenju 

vodilnih poveljnikov SV in drugih vojsk v prelepe 

slovenske gore. Lahko rečem, da ko sem prišel v 

Oberammergau, nisem imel težav s komuniciranjem 

z visokimi častniki in diplomati. 

Je v Nemčiji tudi vaša družina 

V Oberammergau živim z ženo Sašo in sinovoma 

Jušem ter Nacem. Žena se posveča vzgoji in igri 

z otrokoma, saj moj delavnik pogosto traja več 

kot osem ur. V Slovenijo se večkrat vračamo ob 

koncih tedna, saj med šolskim letom težko dobim 

dopust. Za dalj časa pridemo domov med poletnimi 

počitnicami in božično-novoletnimi prazniki. V 

prostem času, kolikor ga pač je, grem rad v gore, 

letos poleti pa bom kot član ekipe Natove šole nastopil 

na sedemdnevni kolesarski tekmi čez Alpe. 

Do leta 2009 boste delali v Nemčiji. Kakšni so 

vaši načrti 

Želim si pridobiti čim več izkušenj na mednarodni 

operativni ravni in svoje delo opravljati tako kakovostno 

kot do zdaj. Rad bi se udeležil štabnega 

podčastniškega šolanja v tujini, da bi pridobil višjo 

vojaškostrokovno izobrazbo in tako možnosti 

za delovanje ob vrnitvi v Slovenijo na operativni 

ravni. 

VŠJ 


1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 

18 19 20 

21 22 23 24 

25 26 27 28 29 

30 31 32 33 34 

35 36 37 38 39 

40 41 42 43 44 45 

46 47 48 49 50 51 52 

53 54 55 56 57 

R a z v e d r i l o 

58 59 60 61 62 

63 64 65 66 

67 68 69 

VODORAVNO: 1. ime hrvaškega predsednika Mesića, 6. vojaška trgovina, 

13. znamka čeških avtomobilov, 18. priprava za mešanje usirjenega mleka, 

19. kraj pri Cerkljah na Gorenjskem, 20. božja sodba v srednjem veku, 

21. radijski sprejemnik, 22. okrajšava za našo nekdanjo denarno enoto, 

23. konica, 24. rumena koleraba po dolenjsko, 25. nekdanja ljubljanska 

tiskarska družina, 26. otok v Jadranu, 27. ladijski častnik, voznik ladje, 

29. stara enota za merjenje tlaka, 30. privlačnost, šarm, 31. zvezdni 

utrinek, 33. državni socializem, 35. zamaknjenost, trans, 37. nemška 

država, predvsem v obdobju nacizma, 39. slovenski rokometaš (Iztok), 

40. mesto na Madžarskem, 41. les za kurjavo, 42. ostenje nad slapom 

Savica v Bohinju, 46. najmanjši osebni avto znamke Fiat, 50. mesto in reka 

v Sudanu, 52. ime pevca Plestenjaka, 53. teliček, 54. slovenski novinar 

in režiser (Rajko), 56. zgodovinsko mesto v Franciji, 57. organsko 

večanje, 58. podzemna železnica, 60. ime 

ameriškega igralca Minea, 61. ime pianista 

Bertonclja, 62. železarsko mesto na Koroškem, 

63. ameriška igralka (Tatum), 64. redka 

kovina iz skupine lantanoidov (Yb), 66. glavna 

sestavina maščob, 67. vstopnica, vozovnica, 

68. revolver, 69. geometrijsko telo. 

NAVPIČNO: 1. del jahalne opreme, 2. pisec tragedije, traged, 

3. študentska knjižica, 4. najvišja plemiška stopnja v Franciji, per (izvirno), 

5. ime televizijskega realizatorja Vodnika, 6. slaščica iz sladoleda in 

kandiranega sadja, 7. italijansko ime za reko Adižo, 8. pogovorni izraz za 

zakovico, 9. začetnici igralke Ribič, 10. ime dramatika Torkarja, 

11. izraz veselja na obrazu, 

12. radioaktiven kemijski element 

(At), 13. nenadno razburjenje, pretres, 14. ustaljena okrajšava, 

15. kraj, po katerem se kaj odvaža, 16. nemški nacistični politik 

in ideolog (Richard Walter, 1895–1953), 17. zvočni znak za 

preplah, 26. oleseneli deli stebelc lanu, pazder, 27. hrup, 

nemir, 28. vojaško poročilo, 31. mesto v Nemčiji, 32. nekdanji 

kanadski hokejist (Bobby), 34. slovenski politik in alpinist (Henrik, 

1858–1935), 36. duhovnik vladar, 38. cirilska črka, 41. italijanski 

astronom (Giovanni Battista, 1826–1873), 42. glavna vhodna 

vrata, 43. konj rjave barve, 44. časopis, 45. tipalka pri 

žuželkah, 46. reka v vzhodni Srbiji, 47. kritika, presoja, 48. ime 

skakalca Žonte, 

49. nasut in utrjen pas zemljišča, 51. bakterija, 

55. bliskavica, 57. preprost plug, 59. ime švedskega pesnika 

Hanssona, 61. švedsko ime za finsko pristanišče Turku, 

62. časovni termin, 65. konec polotoka. 

Marjan Stare 

Reševalcem nagradne križanke 

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: NAMENSKE SILE SOKOL. 

Nagrade prejmejo: Maksimilijan Fojkar, Frankovo naselje 41, 4220 Škofja 

Loka, Ivan Sossi, Volče 100, 5220 Tolmin, in Rok Šikonja, Cankarjeva 29, 

8330 Metlika. Nagrajencem čestitamo. 

Kot rešitev pošljite gesla, ki jih dobite pod 6 in 68 vodoravno ter 

28 navpično, do petka, 16. marca 2007, na naslov: Uredništvo 

Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?