Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo
Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo
Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> RS<br />
9. marec 2007<br />
Leto XV/4<br />
Ce<strong>na</strong> 0,21 EUR / 50 SIT<br />
<strong>Med</strong> <strong>pripadniki</strong> <strong>SV</strong><br />
<strong>na</strong> <strong>misiji</strong> <strong>Kforja</strong>
Kipec Civilne <strong>za</strong>ščite<br />
predsedniku GZS Ernestu Eöryju<br />
S p re m l j a m o<br />
Na slovesnosti v Cankarjevem domu<br />
v Ljubljani se je glavni govornik podpredsednik<br />
državnega zbora mag.<br />
Vasja Klavora <strong>na</strong>jprej vsem pripadnikom<br />
Civilne <strong>za</strong>ščite, policije in Slovenske<br />
vojske, članom gasilske, gorske in<br />
drugih reševalnih služb ter vsem reševalcem<br />
<strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> trud in pri<strong>za</strong>devanje<br />
pri poslanstvu, ki ga uresničujejo<br />
z opravljanjem <strong>za</strong>ščite, reševanja in<br />
pomoči v prostovoljnih, poklicnih in<br />
dolžnostnih reševalnih službah ter<br />
enotah. <strong>Med</strong> drugim je poudaril prenovo<br />
normativne ureditve varstva pred<br />
<strong>na</strong>ravnimi in drugimi nesrečami. »Poskušali<br />
smo oblikovati takšne rešitve,<br />
ki bodo povečale hitrost odzivanja <strong>na</strong><br />
različne vrste nesreč. Naš cilj je še izboljšati<br />
učinkovitost, obenem pa tudi<br />
racio<strong>na</strong>lnost ukrepanja ob nesrečah.<br />
Mislim, da <strong>na</strong>m je kljub spremembam<br />
uspelo v celotnem sistemu ohraniti izjemen<br />
pomen prostovoljstva v različnih reševalnih službah. Prostovoljstva<br />
pri gasilcih, gorskih reševalcih, jamarjih, Rdečem križu, Karitasu in drugih<br />
ni mogoče <strong>na</strong>domestiti s poklicnimi reševalci in aktivisti.« Dodal je, da so<br />
prostovoljci <strong>na</strong>jbolj množični in pri<strong>za</strong>devni v nesrečah, <strong>za</strong>to bodo pri organiziranju<br />
poklicnih reševalcev kot tudi enot in služb Civilne <strong>za</strong>ščite <strong>na</strong>menili<br />
pozornost vključevanju ljudi, ki so pripravljeni sodelovati v teh dejavnosti, in<br />
jim <strong>za</strong>gotovili ustrezne pravne, organi<strong>za</strong>cijske in materialne pogoje <strong>za</strong> delo.<br />
Poveljnik Civilne <strong>za</strong>ščite in <strong>na</strong>mestnik direktorja Uprave RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in<br />
reševanje sta podelila sedem bro<strong>na</strong>stih, devet srebrnih in devet zlatih z<strong>na</strong>kov,<br />
sedem plaket ter kipec Civilne <strong>za</strong>ščite <strong>na</strong>j<strong>za</strong>služnejšim pri varovanju<br />
Na slovesnosti ob dnevu Civilne <strong>za</strong>ščite, 1. marcu, sta poveljnik<br />
CZ Miran Bogataj in <strong>na</strong>mestnik generalnega direktorja Uprave<br />
RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje Branko Dervodel podelila 33 priz<strong>na</strong>nj<br />
<strong>za</strong> varovanje človeških življenj in lastnine ob <strong>na</strong>ravnih in drugih<br />
nesrečah. Kipec <strong>za</strong> življenjsko delo in posebne dosežke je dobil<br />
predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry.<br />
Kipec Civilne <strong>za</strong>ščite je poveljnik Civilne <strong>za</strong>ščite Miran Bogataj podelil<br />
dolgoletnemu predsedniku Gasilske zveze Slovenije Ernestu Eöryju.<br />
človeških življenj in lastnine ob <strong>na</strong>ravnih<br />
in drugih nesrečah. Kipec <strong>za</strong><br />
življenjsko delo in posebne dosežke<br />
je dobil predsednik Gasilske zveze<br />
Slovenije Ernest Eöry, ki je povedal,<br />
da je to priz<strong>na</strong>nje <strong>na</strong>menjeno vsem<br />
prostovoljnim gasilcem v Sloveniji, in<br />
izrazil prepričanje, da bodo tudi v prihodnje<br />
uspešno sodelovali v sistemu<br />
varstva pred <strong>na</strong>ravnimi in drugimi nesrečami.<br />
Spomnil je <strong>na</strong> lanski poletni<br />
požar <strong>na</strong> Krasu, pri gašenju katerega<br />
so sodelovali gasilci iz vse Slovenije.<br />
Eöry se je v gasilsko organi<strong>za</strong>cijo<br />
včlanil leta 1950, leta 1984 je bil izvoljen<br />
<strong>za</strong> podpredsednika, pet let pozneje<br />
<strong>za</strong> predsednika Gasilske zveze<br />
Slovenije, to funkcijo pa opravlja še<br />
danes. Pod njegovim vodstvom se je<br />
gasilska organi<strong>za</strong>cija uveljavila kot<br />
<strong>na</strong>jštevilčnejši in dobro organiziran<br />
del sil <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje in pomoč<br />
<strong>na</strong> področju varstva pred <strong>na</strong>ravnimi in drugimi nesrečami. Najbolj si pri<strong>za</strong>deva<br />
<strong>za</strong> usposabljanje in izobraževanje gasilcev, razvoj operativne organi<strong>za</strong>cije,<br />
vključevanje mladih med gasilce in <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijsko okrepitev gasilske<br />
organi<strong>za</strong>cije. Zavzema se tudi <strong>za</strong> ustrezno ureditev statusa prostovoljnih<br />
gasilcev ter njihovih pravic in obveznosti. Pomembno je prispeval k vključitvi<br />
GZS v med<strong>na</strong>rodno organi<strong>za</strong>cijo CTIF, <strong>na</strong> njegovo pobudo pa je bila oblikova<strong>na</strong><br />
tudi interes<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> CTIF <strong>za</strong> podo<strong>na</strong>vske države, ki ji predseduje.<br />
Poleg državne prireditve so ob dnevu Civilne <strong>za</strong>ščite potekale tudi regijske in<br />
občinske slovesnosti po vsej Sloveniji, <strong>na</strong> katerih so podelili 282 priz<strong>na</strong>nj.<br />
VŠJ/BT<br />
Prejemniki priz<strong>na</strong>nj so se izka<strong>za</strong>li pri<br />
varovanju človeških življenj in lastnine ob<br />
<strong>na</strong>ravnih in drugih nesrečah.<br />
2 S LOV E N S K A VO J S K A
SPREMLJAMO 2<br />
Kipec Civilne <strong>za</strong>ščite predsedniku GZS Ernestu Eöryju<br />
Minister Erjavec <strong>na</strong> neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU 4<br />
Na obisku <strong>na</strong>čelnik generalštaba madžarskih oboroženih sil<br />
Načelnik Generalštaba <strong>SV</strong> med <strong>pripadniki</strong> enot 5<br />
Obisk <strong>na</strong>mestnika ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Črne gore 6<br />
10. MOTB NA KOSOVU 7<br />
<strong>SV</strong> prevzela območje odgovornosti <strong>na</strong> Kosovu<br />
STROKOVNE TEME 17<br />
Velika <strong>na</strong>sprotja ovirajo <strong>na</strong>stanek večetnične družbe<br />
Nekonkurečno gospodarstvo in slab socialni položaj 20<br />
INTERVJU 22<br />
Program višjega štabnega šolanja pove<strong>za</strong>li z magisterijem<br />
PREDSTAVLJAMO VAM 24<br />
V <strong>SV</strong> novi predstavniki <strong>za</strong> odnose z javnostmi<br />
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 26<br />
Civilisti in vojaki <strong>za</strong> skupno delovanje ob nesrečah<br />
ŠPORT V VOJSKI 29<br />
Petra Majdič <strong>na</strong> svetovnem prvenstvu druga<br />
Zgodovinska zmaga Andreja Jerma<strong>na</strong> v smuku<br />
OBRAZI 30<br />
Podčastniku <strong>SV</strong> v Natu ugled<strong>na</strong> <strong>na</strong>grada<br />
RAZVEDRILO 31<br />
Foto: Marko Pišlar<br />
25. februar je dan, ki bo <strong>za</strong>pisan v zgodovino Slovenske vojske.<br />
Tega dne je <strong>na</strong>mreč <strong>SV</strong> prvič v svoji zgodovini prevzela<br />
lastno območje odgovornosti v mirovni operaciji <strong>na</strong> Kosovu,<br />
kar je <strong>za</strong> mlado vojaško organi<strong>za</strong>cijo, kot je slovenska, toliko<br />
bolj pomembno dejanje. To so s svojo <strong>na</strong>vzočnostjo <strong>na</strong><br />
vojaški slovesnosti ob predaji poka<strong>za</strong>li številni ugledni gostje<br />
iz Slovenije, visoki predstavniki <strong>Kforja</strong> in tamkajšnjih lokalnih<br />
oblasti, verski dostojanstveniki in celo predsednik kosovske<br />
vlade Agim Çeku, ki je Slovenijo oz<strong>na</strong>čil kot veliko prijateljico<br />
Kosova in poudaril, da so slovenski vojaki pri lokalnih prebivalcih<br />
dobrodošli, saj uživajo velik ugled in <strong>za</strong>upanje. Misija<br />
<strong>na</strong> Kosovu je <strong>za</strong> <strong>SV</strong> v marsičem prelom<strong>na</strong>. Prvič v zgodovini<br />
Slovenije je <strong>SV</strong> poslala <strong>na</strong> mirovno misijo enoto ravni bataljo<strong>na</strong><br />
in prvič ima v svoji sestavi podrejeno tujo, madžarsko<br />
enoto. <strong>SV</strong> je prvič <strong>na</strong> oddaljeno območje mirovne operacije<br />
prepeljala 191 vozil in skupno <strong>za</strong> 1500 ton vojaške opreme,<br />
pri tem pa uporabila vse vrste transporta. Prav tako <strong>SV</strong> <strong>na</strong><br />
<strong>misiji</strong> prvič sodeluje s skupino civilnih funkcio<strong>na</strong>lnih strokovnjakov<br />
<strong>za</strong> civilno-vojaško sodelovanje, ki bodo pomembno<br />
prispevali k vzpostavljanju varnosti in stabilnosti <strong>na</strong> Kosovu<br />
ter pogojev <strong>za</strong> trajnejše politično, gospodarsko in kulturno<br />
sodelovanje. Naloge, ki jih bodo slovenski vojaki opravljali <strong>na</strong><br />
Kosovu, ne bodo lahke, predvsem ne v tem občutljivem obdobju,<br />
ko med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost končuje pogajanja s Prištino in<br />
Beogradom o prihodnjem statusu te pokrajine in ko lahko že<br />
<strong>na</strong>jmanjša <strong>na</strong>paka <strong>za</strong>maje temelje med<strong>na</strong>rodnega mirovnega<br />
procesa. Toda dobro pripravljeni, profesio<strong>na</strong>lni, motivirani<br />
in preudarni slovenski vojaki bodo upravičili <strong>za</strong>upanje, kar so<br />
v preteklosti že večkrat doka<strong>za</strong>li. Prav 10. MOTB, ki v slovenski<br />
kontingent prispeva večino kadra, je enota, ki je bila veliko let<br />
nosilec aktivnosti <strong>SV</strong> v med<strong>na</strong>rodnih mirovnih operacijah in<br />
je kot prva enota <strong>SV</strong> lani uspešno končala usposabljanje v<br />
okviru operativnega cikla ter jo je Nato certificiral in afirmiral.<br />
Slovenski vojaki <strong>na</strong> Kosovu se dobro počutijo. V italijanski<br />
bazi pri Peći, kjer so <strong>na</strong>stanjeni, imajo dobre <strong>na</strong>stanitvene<br />
pogoje, treba pa bo prilagoditi del infrastrukture. Manjkajo<br />
<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni prostor <strong>za</strong> druženje, tako imenova<strong>na</strong> slovenska<br />
hiša, boljši dostop do interneta <strong>za</strong> lažje in cenejše ohranjanje<br />
stikov z domačimi in športni objekti z več zmogljivostmi. Vse<br />
to je <strong>za</strong> vojaka, ki je <strong>na</strong> mirovni <strong>na</strong>logi daleč od doma, toliko<br />
bolj pomembno.<br />
Marko Pišlar<br />
V s e b i n a<br />
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 23. marca 2007. Ne<strong>na</strong>ročenega gradiva ne vračamo.<br />
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljublja<strong>na</strong>, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,<br />
http://www.mors.si. Odgovor<strong>na</strong> urednica: Meta Grmek, novi<strong>na</strong>rja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, tajnica uredništva: Mile<strong>na</strong> Topolovec,<br />
priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., <strong>na</strong>klada: 11.160 izvodov.<br />
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat <strong>na</strong> mesec, julija in avgusta e<strong>na</strong> številka.<br />
Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 3
Minister Erjavec <strong>na</strong> neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU<br />
S p re m l j a m o<br />
Foto: www.eu2007.de<br />
V Wiesbadnu v Nemčiji je 1. in 2. marca potekalo neformalno <strong>za</strong>sedanje<br />
obrambnih ministrov držav članic Evropske unije, udeležil pa<br />
se ga je tudi slovenski resorni minister Karl Erjavec. Na <strong>za</strong>sedanju<br />
so razpravljali predvsem o zmanjšanju varnostnih sil EU v Bosni in<br />
Hercegovini s približno 6000 <strong>na</strong> 2500 vojakov. Proučili so tudi priprave<br />
<strong>na</strong> oblikovanje civilne misije, ki <strong>na</strong>j bi jo EU poslala <strong>na</strong> Kosovo<br />
po sprejetju resolucije o statusu pokrajine v Varnostnem svetu<br />
Združenih <strong>na</strong>rodov.<br />
V varnostnih silah EU Eufor v okviru operacije Althea v BiH trenutno sodeluje<br />
približno 6000 vojakov, med njimi 72 slovenskih. Do junija se bodo<br />
sile postopno zmanjšale <strong>na</strong> 2500 vojakov, pri čemer bodo vojaške zmogljivosti<br />
ostale tolikšne, da bodo lahko, če bo treba, v šestih mesecih število<br />
vojakov zvišali do 6000. »Slovenija že nekaj časa zmanjšuje obseg sil v<br />
BiH, saj je bilo lani tam od 90 do 100 vojakov, zdaj pa jih je 61. Do konca<br />
leta <strong>na</strong>j bi se njihovo število zmanjšalo <strong>na</strong> 38,« je dejal minister Erjavec in<br />
dodal, da gre v BiH <strong>za</strong> prehod <strong>na</strong> policijske sile. Policijska reforma je <strong>na</strong>mreč<br />
ključen pogoj <strong>za</strong> <strong>na</strong>predek BiH v EU.<br />
Slovenija bo v BiH zmanjšala število pripadnikov <strong>SV</strong>, <strong>na</strong>sprotno pa bo<br />
okrepila obseg sil <strong>na</strong> Kosovu, kjer bo sodelovala tudi <strong>na</strong> novi civilni <strong>misiji</strong>.<br />
»Navzočnost vojske ne pomeni rešitve statusa <strong>na</strong> Kosovu niti ne <strong>za</strong>gotavlja<br />
stabilnosti,« je poudaril minister Erjavec. Največja grožnja <strong>na</strong> Kosovu<br />
so izredno slabe življenjske razmere, <strong>za</strong>to je nova civil<strong>na</strong> misija nuj<strong>na</strong>, v<br />
njej pa bo sodelovala tudi Slovenija, ki je Zahodni Balkan opredelila kot<br />
prednostno področje delovanja med predsedovanjem EU v prvi polovici<br />
prihodnjega leta in si s svojo aktivno politiko pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong> trajno ureditev<br />
razmer <strong>na</strong> tem območju. Bataljon <strong>SV</strong> je nedavno v okviru <strong>Kforja</strong> <strong>na</strong> Kosovu<br />
<strong>za</strong> pol leta prevzel <strong>na</strong>dzor <strong>na</strong>d območjem Zahod, kar je <strong>na</strong>jbolj <strong>za</strong>htev<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>loga <strong>SV</strong> v operacijah v podporo miru doslej. Namen nove civilne misije<br />
je predvsem pomoč lokalnim oblastem med tranzicijo pri vzpostavljanju<br />
kosovskih struktur. EU bo <strong>na</strong>mreč civilno misijo, ki bo prevzela delo misije<br />
UNMIK, dokončno opredelila in <strong>na</strong> Kosovo poslala šele po sprejetju statusa<br />
pokrajine, ki ga bodo določili z resolucijo v Varnostnem svetu Združenih<br />
<strong>na</strong>rodov. Ob tem so obrambni ministri podprli predlog odposlanca<br />
Združenih <strong>na</strong>rodov <strong>za</strong> pogajanja o Kosovu Marttija Ahtisaarija in poudarili,<br />
da je treba status določiti čim prej.<br />
Obrambni ministri so govorili tudi o slabših varnostnih in humanitarnih<br />
razmerah v Darfurju in se strinjali, da to vzbuja veliko <strong>za</strong>skrbljenost in<br />
pomeni grožnjo <strong>za</strong> celotno regijo. Sudan ostaja prednostno obrambno<br />
področje delovanja EU. Ministri so podprli pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> oblikovanje<br />
hibridnih mirovnih sil Združenih <strong>na</strong>rodov in Afriške unije. Razpravljali so<br />
tudi o aktivnostih Evropske obrambne agencije, predvsem glede pozitivnega<br />
učinka njenega delovanja <strong>na</strong> gospodarstvo držav članic Evropske<br />
obrambne agencije.<br />
Na obisku <strong>na</strong>čelnik generalštaba madžarskih oboroženih sil<br />
Na dvodnevni obisk v Slovenijo je v četrtek, 1. marca, prišel <strong>na</strong>čelnik<br />
generalštaba oboroženih sil Madžarske general András Havril.<br />
Njegov gostitelj <strong>na</strong>čelnik GŠ<strong>SV</strong> generalpodpolkovnik Albin Gutman<br />
in <strong>pripadniki</strong> <strong>SV</strong> so mu <strong>na</strong> pogovorih predstavili Slovensko vojsko<br />
ter njen <strong>na</strong>daljnji razvoj, govorili pa so tudi o izkušnjah in sodelovanju<br />
v operacijah kriznega odzivanja ter o dvostranskem sodelovanju.<br />
Slovenska in madžarska vojska tradicio<strong>na</strong>lno dobro sodelujeta, saj sta od<br />
leta 2001 imeli več kot 200 srečanj, vaj in usposabljanj, je poudaril generalpodpolkovnik<br />
Gutman. E<strong>na</strong> izmed tem pogovorov je bila tudi sodelovanje<br />
v mirovnih operacijah. Slovenska vojska je prav <strong>na</strong> dan obiska generala<br />
Havrila v med<strong>na</strong>rodnih silah Kfor <strong>za</strong>čela opravljati <strong>na</strong>loge <strong>na</strong> Kosovu,<br />
kjer v okviru bojne skupine Sokol sodeluje tudi četa 150 madžarskih vojakov.<br />
General Havril je dejal, da so se pogovarjali predvsem o tematikah,<br />
pri kateri si lahko z izkušnjami tudi pomagajo. Pri tem je omenil kadrovsko<br />
popolnjevanje v vojskah s poklicnimi vojaki, organi<strong>za</strong>cijska vprašanja in<br />
posodobitev vojsk. »Menim, da so bili pogovori zelo odkriti in učinkoviti in<br />
da smo iskali rešitve <strong>za</strong> različ<strong>na</strong> vprašanja.« Načelnika sta govorila tudi o<br />
pripravah <strong>na</strong> prevzem operativnih zmogljivosti evropske bojne skupine, v<br />
kateri poleg Slovenije in Madžarske sodeluje še Italija, skupi<strong>na</strong> pa <strong>na</strong>j bi<br />
Foto: Aleksandra Pelko<br />
bila pripravlje<strong>na</strong> <strong>na</strong> <strong>na</strong>loge 1. julija. Slovenija bo <strong>za</strong> evropsko bojno skupino<br />
prispevala motorizirano četo 20. MOTB.<br />
Načelnika generalštaba madžarskih oboroženih sil je sprejel tudi predsednik<br />
odbora <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> državnega zbora Anton Anderlič, poleg tega pa je<br />
obiskal Poveljstvo sil, 1. brigado, 430. mor<strong>na</strong>riški divizion v Ankaranu in<br />
del logističnih enot.<br />
4 S LOV E N S K A VO J S K A
Načelnik Generalštaba <strong>SV</strong><br />
med <strong>pripadniki</strong> enot<br />
Načelnik GŠ<strong>SV</strong> generalpodpolkovnik Albin Gutman je v sredo,<br />
28. februarja, skladno z <strong>na</strong>črtom obiskov enot in poveljstev <strong>SV</strong><br />
obiskal pripadnice in pripadnike <strong>SV</strong> v Vojašnici generala Maistra<br />
v Mariboru, Vojašnici Slovenska Bistrica in vojaških objektih skladišč<br />
Kidričevo in Zgornja Ložnica pri Slovenski Bistrici. Namen<br />
obiska je bil predvsem pogovor o dejavnostih, ki jih pripadnice<br />
in <strong>pripadniki</strong> izvajajo <strong>na</strong> teh lokacijah.<br />
Načelnik GŠ<strong>SV</strong> se je ob obisku v Mariboru sez<strong>na</strong>nil s problematiko<br />
tamkajšnje enote, pregledal infrastrukturo vojašnice in preveril potek<br />
obnove kadetnice. Kot je dejal, je bil s predstavljenim stanjem <strong>za</strong>dovoljen,<br />
posebnih težav z oblikovanjem novega oklepnega bataljo<strong>na</strong> pa ne<br />
pričakuje. 74. oklepno-mehanizirani bataljon se <strong>na</strong>mreč preoblikuje v<br />
motorizirani bataljon in del bataljo<strong>na</strong> bo <strong>na</strong>meščen v vojašnici v Murski<br />
Soboti. Poveljstvo bataljo<strong>na</strong>, poveljniško-logistično četo in četo, ki bo<br />
usposoblje<strong>na</strong> <strong>za</strong> delovanje v operacijah kriznega odzivanja, bodo delno<br />
razvili do konca letošnjega leta, <strong>za</strong>četne operativne zmogljivosti bo<br />
bataljon dosegel leta 2010, končne pa leta 2011. Načelnik se je z vojaki<br />
pogovarjal tudi o njihovih potrebah in kako so <strong>za</strong>dovoljni v vojašnici.<br />
Govorili so še o osebnih dohodkih, ki že nekaj let <strong>za</strong>ostajajo <strong>za</strong> dohodki<br />
civilnih uslužbencev s primerljivo izobrazbo, kar je po njegovem mnenju<br />
<strong>na</strong>jpomembnejši razlog <strong>za</strong> odhode iz <strong>SV</strong>.<br />
Nova poveljnica v 18. BRKBO<br />
V sredo, 28. februarja, je v 18. bataljonu radiološke, kemične in biološke<br />
obrambe v Vojašnici Kranj potekala krajša slovesnost ob predaji in prevzemu<br />
poveljniške dolžnosti v bataljonu. Dosedanji poveljnik podpolkovnik<br />
Branko Podbrežnik je predal enoto in bojno <strong>za</strong>stavo bataljo<strong>na</strong><br />
novi poveljnici majorki Tanji Pečnik.<br />
Glavni govornik <strong>na</strong> slovesnosti je bil poveljnik 72. brigade Slovenske vojske<br />
podpolkovnik Friderik Škamlec, ki je majorki Pečnik <strong>za</strong>želel uspešno<br />
vodenje enote. Podpolkovniku Podbrežniku, ki odhaja <strong>na</strong> dolžnost v Poveljstvo<br />
sil Slovenske vojske, se je <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> dobro delo in mu <strong>na</strong> novi<br />
dolžnosti <strong>za</strong>želel dobre delovne rezultate.<br />
S p re m l j a m o<br />
V Irak pripadnika <strong>SV</strong><br />
V Irak sta iz Neaplja v drugi polovici februarja odpotovala padnika <strong>SV</strong>, in sicer častnik ter podčastnik, ki bosta delovala v<br />
pričetrti<br />
rotaciji Nato Training Mission (NTM-I). Slovenska vlada je<br />
26. oktobra lani sprejela sklep o <strong>na</strong>daljevanju sodelovanja Slovenije<br />
v Nato Training Mission (NTM-I) z <strong>na</strong>jveč štirimi <strong>pripadniki</strong> <strong>SV</strong><br />
<strong>za</strong> obdobje do šestih mesecev, z možnostjo rotacij. Do zdaj je <strong>SV</strong><br />
sodelovala v treh rotacijah, v katerih so bili po štirje <strong>pripadniki</strong>.<br />
Naloge usposabljanja iraških varnostnih sil sta pripadnika <strong>SV</strong> <strong>za</strong>čela<br />
opravljati <strong>za</strong>dnje dni februarja. Častnik sodeluje pri <strong>na</strong>črtovanju logistične<br />
oskrbe, pomoči pri uresničitvi pogodb z zu<strong>na</strong>njimi izvajalci in pri<br />
upravljanju baze, podčastnik pa opravlja <strong>na</strong>loge <strong>na</strong> kadrovskem področju.<br />
Poveljstvo misije Nata <strong>za</strong> usposabljanje iraških varnostnih sil v Iraku<br />
je <strong>za</strong>čelo tranzicijo, da bi zmanjšalo obseg Natovega osebja in preneslo<br />
<strong>na</strong>loge <strong>na</strong> pripadnike iraških varnostnih sil v sestavi NTM-I. Število delovnih<br />
mest v operaciji, ki jih bodo popolnjevali <strong>pripadniki</strong> vojsk Nata, <strong>na</strong>j bi postopno<br />
zmanjševali do julija. Prvo fazo zmanjševanja so <strong>za</strong>čeli v drugi polovici<br />
februarja z rotacijo v SIKON NTM-I 4. V tej rotaciji sta bili ukinjeni tudi<br />
dve delovni mesti od štirih, ki sta jih do zdaj popolnjevala pripadnika <strong>SV</strong>.<br />
Spoštovane pripadnice<br />
in <strong>pripadniki</strong> 18. BRKBO,<br />
v kratkem in intenzivnem razvoju Slovenske vojske je 18. bataljonu<br />
RKBO uspelo postati prepoz<strong>na</strong>ven bataljon tako v Sloveniji kot <strong>za</strong>vezništvu,<br />
kjer že tretje leto sodeluje v Natovih odzivnih silah. Z gotovostjo<br />
lahko <strong>za</strong>trdim, da bataljon, ki <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodnih preverjanjih dobiva<br />
<strong>na</strong>jboljše ocene, <strong>na</strong>loge opravlja <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišji ravni.<br />
Ob odhodu iz enote lahko povem, da je bilo delo polno izzivov in <strong>na</strong>porno,<br />
pogosto <strong>na</strong> meji možnega, toda <strong>za</strong>radi vseh, ki smo hoteli doseči<br />
skupni cilj, <strong>na</strong>m je uspelo. Pogosto sem pri vas dobival energijo,<br />
vi ste bili vzor <strong>za</strong> moje delo in od vas sem se podrobno <strong>na</strong>učil stroke.<br />
Preživeli smo tudi neprijetne preizkušnje, ki so kolektiv utrdile in posameznikom,<br />
ki so v enoto poskušali vnesti razdor, doka<strong>za</strong>le, da je 18.<br />
BRKBO homogen kolektiv z jasnim ciljem.<br />
Spoštovane pripadnice in <strong>pripadniki</strong> 18. BRKBO, v enoti sem preživel<br />
<strong>na</strong>jlepša leta vojaške kariere in se vam <strong>za</strong> to iskreno <strong>za</strong>hvaljujem.<br />
Podpolkovnik Branko Podbrežnik<br />
revija Slovenska vojska<br />
v elektronski obliki<br />
www.mors.si<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 5
S p re m l j a m o<br />
Foto: Vekoslav Rajh<br />
Obisk <strong>na</strong>mestnika ministra <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong> Črne gore<br />
Na tridnevni obisk v Slovenijo je v torek, 21. februarja, prišel<br />
<strong>na</strong>mestnik ministra <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> Črne gore Ljubiša Perović z delegacijo.<br />
Slovensko in črnogorsko ministrstvo <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> še nista<br />
vzpostavili formalnih oblik sodelovanja, podlago <strong>za</strong> to pa bo omogočil<br />
podpis sporazuma o sodelovanju <strong>na</strong> obrambnem področju,<br />
ki je že v pripravi.<br />
Predstavniki črnogorskega obrambnega ministrstva so se <strong>za</strong>vzeli <strong>za</strong> tesnejše<br />
sodelovanje s Slovenijo, predvsem v <strong>za</strong>četnem delu vzpostavljanja<br />
obrambnega sistema, pri pripravi <strong>za</strong>konodaje in doktri<strong>na</strong>rnih podlag ter<br />
vključevanju v med<strong>na</strong>rodno okolje in operacije kriznega odzivanja. To je<br />
bila tudi osrednja tema pogovorov z državnim sekretarjem Francijem Žnidaršičem<br />
in direktorjem Direktorata <strong>za</strong> obrambno politiko Tadejem Burgarjem.<br />
Gostje so se sez<strong>na</strong>nili z organiziranostjo in delovanjem slovenskega<br />
obrambnega sistema ter obrambno <strong>za</strong>konodajo, postopkom vključevanja<br />
v Nato in z izvajanjem obrambnih reform, predvsem s potekom profesio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cije,<br />
strukturo in delovanjem Slovenske vojske ter različnimi oblikami<br />
med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja. Slovenski gostitelji so črnogorski delegaciji<br />
čestitali ob nedavnem povabilu v Partnerstvo <strong>za</strong> mir in podprli njihova pri<strong>za</strong>devanja<br />
v postopku približevanja evro-atlantskim integracijam.<br />
Posvet z gasilskimi enotami<br />
širšega pome<strong>na</strong><br />
V Izobraževalnem centru <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje <strong>na</strong> Igu je v ponedeljek,<br />
26. februarja, potekal posvet gasilskih enot širšega pome<strong>na</strong>,<br />
ki se ga je udeležilo več kot 100 predstavnikov.<br />
<strong>Med</strong> gasilske enote širšega pome<strong>na</strong> sodijo 13 javnih <strong>za</strong>vodov s področja<br />
gasilstva v Sloveniji, in enoti, ki sta organizirani v okviru slovenske<br />
industrije v Heliosu v Domžalah ter Nafti v Lendavi. V ta okvir sodijo tudi<br />
prostovoljne gasilske enote s poklicnim jedrom in osrednja prostovolj<strong>na</strong><br />
društva. Po besedah <strong>na</strong>mestnika generalnega direktorja URSZR Branka<br />
Dervodela so <strong>na</strong> posvetu obrav<strong>na</strong>vali nekatere novosti, ki so jih lani proučili<br />
in uskladili skozi merila in zdaj <strong>za</strong> te enote pomenijo usklajeno raven<br />
obraču<strong>na</strong>vanja stroškov. Nova merila so <strong>za</strong>čeli uporabljati 1. januarja<br />
letos. Sicer so <strong>na</strong> posvetu obrav<strong>na</strong>vali tri teme. Na eni strani je bilo to<br />
sofi<strong>na</strong>nciranje delovanja enot širšega pome<strong>na</strong> in posredovanje poročil<br />
o <strong>na</strong>črtovanju ter porabi sredstev. Nato so se posvetili nekaterim aktualnim<br />
spremembam <strong>na</strong> področju operativnega delovanja <strong>na</strong> operativnih<br />
območjih gasilskih enot širšega pome<strong>na</strong>. Po drugi strani so si izmenjali<br />
informacije in izkušnje z uporabo raču<strong>na</strong>lniške aplikacije SPIN, s katero<br />
enote poročajo o posameznih intervencijah.<br />
(KuB)<br />
Uspeš<strong>na</strong> vaja vojaških potapljačev<br />
Potapljači 430. mor<strong>na</strong>riškega divizio<strong>na</strong> so v sodelovanju s 15. helikop-<br />
terskim bataljonom v sredo, 28. februarja, uspešno izvedli vajo reševanja<br />
<strong>na</strong> morju. Urjenje je potekalo ob domnevi, da divizion prejme obvestilo<br />
o ponesrečencu <strong>na</strong> morju in izvede reševalno akcijo. Na kraj nesreče so<br />
potapljače in opremo prepeljali s helikopterjem bell 412, ponesrečenca<br />
pa so po dajanju prve pomoči prepeljali v zdravstveno ustanovo s plovilom<br />
divizio<strong>na</strong>.<br />
Vipavski CU praznoval četrto<br />
obletnico delovanja<br />
V Centru <strong>za</strong> usposabljanje (CU) v Vipavi je v petek, 2. marca, potekal<br />
dan odprtih vrat, s katerim so se spomnili tudi četrte obletnice<br />
delovanja ter dneva enote. Pred štirimi leti so <strong>na</strong>mreč v centru<br />
<strong>za</strong>čeli poenoteno usposabljati kandidate <strong>za</strong> poklicne vojake <strong>SV</strong>.<br />
Temeljni <strong>na</strong>logi Centra <strong>za</strong> usposabljanje sta izvajanje programov temeljnega<br />
vojaškostrokovnega usposabljanja <strong>za</strong> kandidate <strong>za</strong> vojaške osebe,<br />
torej vojake, vojaške uslužbence in kandidate <strong>za</strong> častnike, <strong>za</strong> vojake <strong>na</strong><br />
prostovoljnem služenju vojaškega roka in pripadnike pogodbene rezerve<br />
ter izvajanje programov osnovnega vojaškostrokovnega in dopolnilnega<br />
vojaškostrokovnega usposabljanja vojakov in mor<strong>na</strong>rjev Slovenske vojske<br />
<strong>za</strong> pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti.<br />
V štirih letih je v center prišlo 2749 novo<strong>za</strong>poslenih kandidatov, od tega<br />
459 žensk in 2290 moških, skupaj pa je bilo v programe usposabljanja v<br />
štirih letih vključenih več kot 3400 tečajnikov.<br />
8 : 5 <strong>za</strong> vodstvo PDRIU<br />
V petek, 23. februarja, sta <strong>na</strong> prijateljski tekmi v malem nogometu tekmovali<br />
ekipi vodstva PDRIU in CDR. Dvoboj je potekal v novi telovadnici<br />
v Vojašnici Franca Rozma<strong>na</strong> Staneta v Ljubljani. Rokavico so vodstvu<br />
Poveljstva <strong>za</strong> doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje vrgli<br />
<strong>pripadniki</strong> Centra <strong>za</strong> doktrino in razvoj, seveda prepričani v zmago. S<br />
končnim rezultatom 8 : 5 <strong>za</strong> PDRIU je vodstveni kader še enkrat doka<strong>za</strong>l,<br />
da svojo moč zelo modro uporablja.<br />
6 S LOV E N S K A VO J S K A
Slovenska vojska je v okviru med<strong>na</strong>rodnih mirovnih sil Kfor <strong>na</strong> Kosovu pod poveljstvom<br />
Nata v nedeljo, 25. februarja, od italijanske vojske prevzela območje<br />
odgovornosti v <strong>za</strong>hodnem delu Kosova <strong>na</strong> območju občin Peć in Kli<strong>na</strong>,<br />
1. marca pa dosegla polne operativne sposobnosti. V slovenski<br />
bojni skupini Sokol (TF Sokol), ki je del več<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne bojne<br />
skupine Zahod (MNTF-W), deluje poleg 500 pripadnikov<br />
<strong>SV</strong>, od katerih jih je <strong>na</strong>jveč iz 10. MOTB, še 150 pripadnikov<br />
madžarske vojske, ki bodo do konca avgusta<br />
<strong>na</strong> terenu samostojno opravljali <strong>na</strong>loge. Te so<br />
pove<strong>za</strong>ne s patruljiranjem in zbiranjem informacij<br />
pri lokalnem prebivalstvu, s spremljanjem konvojev,<br />
postavljanjem premičnih kontrol<br />
prometa, varovanjem ključnih<br />
točk in zgodovinskih verskih<br />
objektov, <strong>za</strong>gotavljanjem<br />
humanitarne<br />
ter druge pomoči<br />
<strong>za</strong> vzpostavitev<br />
varnega okolja<br />
in pogojev<br />
<strong>za</strong> prenos<br />
odgovornosti<br />
civilnim<br />
oblastem.<br />
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
<strong>SV</strong> prevzela območje<br />
odgovornosti <strong>na</strong> Kosovu<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 7
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
me in vozil se je <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>mude ladje <strong>za</strong>čelo 14.<br />
februarja ob 14. uri in je bilo končano do 19.30.<br />
V noči s 14. <strong>na</strong> 15. februar je 140 metrov dolg in<br />
skoraj 18 metrov širok trajekt Raven<strong>na</strong> <strong>za</strong>pustil<br />
koprsko tovorno pristanišče in odplul proti Solunu<br />
v Grčiji. Z ladjo, ki pluje pod grško <strong>za</strong>stavo<br />
in ki je neposred<strong>na</strong> tedenska pove<strong>za</strong>va med pristaniščema<br />
Koper in Drač v Albaniji, je poleg 23<br />
članov posadke kot spremstvo odpotovalo deset<br />
pripadnikov <strong>SV</strong>. »Plovba po Jadranskem morju je<br />
bila prva dva dneva mir<strong>na</strong>. Zaradi slabih vremenskih<br />
<strong>na</strong>povedi smo pot <strong>na</strong>daljevali skozi Korintski<br />
prekop v Egejsko morje, kjer <strong>na</strong>s je <strong>za</strong>jelo neurje z<br />
vetrom od osem do devet boforov. Visoki valovi so<br />
<strong>na</strong>s premetavali, ladjo je dvakrat skoraj vrglo <strong>na</strong><br />
bok, potrgalo je vezne verige in nekaj <strong>za</strong>bojnikov<br />
se je premaknilo iz svojega ležišča,« je razložil<br />
<strong>na</strong>dporočnik Slak in dodal, da so vojaki <strong>za</strong>radi<br />
morske bolezni ta dan preživeli večinoma v posteljah.<br />
Ladja je z enodnevno <strong>za</strong>mudo priplula v<br />
pristanišče v Solun v noči s 17. <strong>na</strong> 18. februar in<br />
se <strong>za</strong>sidrala. 18. februarja so v zgodnjih jutranjih<br />
urah povlekli ladjo do pomola in <strong>za</strong>čeli pretovarjati<br />
vozila ter <strong>za</strong>bojnike <strong>na</strong> vlakovno kompozicijo,<br />
hkrati pa so oblikovali konvoj, ki je ob 15. uri odpotoval<br />
po cesti čez Makedonijo <strong>na</strong> Kosovo. V njem<br />
so bila vozila izrednih dimenzij, ki jih ni mogoče<br />
prepeljati po železnici. Že 16. februarja je iz Slovenije<br />
v Solun z letalom priletelo 80 pripadnikov<br />
<strong>SV</strong>, ki so poskrbeli <strong>za</strong> pretovarjanje vozil <strong>na</strong> štiri<br />
vlakovne kompozicije.<br />
Težave s pritrditvijo tovora<br />
<strong>na</strong> vlakovno kompozicijo<br />
18. februarja zvečer je Solun <strong>za</strong>pustila prva vlakov<strong>na</strong><br />
kompozicija, ki je v Peć prispela <strong>na</strong>slednji<br />
dan popoldne, z njo pa v dveh potniških vagonih<br />
tudi <strong>pripadniki</strong> <strong>SV</strong>, ki so v Solunu poskrbeli <strong>za</strong> pretovarjanje<br />
vozil z ladje <strong>na</strong> železniške vagone. »Pri<br />
pritrjevanju vozil <strong>na</strong> vlakovno kompozicijo, kar je<br />
organiziral špediter, smo imeli težave, saj so bila<br />
vozila pritrje<strong>na</strong> s kovinskimi trakovi, ki so se med<br />
potjo trgali in jih je bilo treba <strong>za</strong>menjati. Na grškomakedonsko<br />
mejo je bilo treba poslati intervencijsko<br />
vozilo, da so popravili določene stvari, tako<br />
da je kompozicija lahko <strong>na</strong>daljevala pot do Koso-<br />
Z ladjo do Grčije 1500 ton opreme<br />
Slovenska vojska je prvič poslala <strong>na</strong> mirovno misijo<br />
zu<strong>na</strong>j meja Slovenije enoto ravni bataljo<strong>na</strong>.<br />
Napotitev skoraj 600 pripadnikov <strong>SV</strong> in vojaških<br />
vozil je bila <strong>za</strong> <strong>SV</strong> <strong>za</strong>hteven logistični projekt, saj<br />
je s seboj odpeljala 191 vozil in 24 <strong>za</strong>bojnikov s<br />
skupno maso več kot 1500 ton. Predhodnica, v<br />
kateri je bilo deset pripadnikov <strong>SV</strong>, je <strong>na</strong> Kosovo<br />
odpotovala 1. februarja, njen <strong>na</strong>men pa je bil priprava<br />
<strong>za</strong> prihod večine kontingenta. Prvi del večine<br />
so bili vozila, material<strong>na</strong> sredstva in tehnika,<br />
kar so iz Vojašnice Franca Rozma<strong>na</strong> Staneta v<br />
Mostah prepeljali v koprsko pristanišče 13. februarja<br />
v šestih konvojih. »Zadnji konvoj je pripeljal<br />
v pristanišče približno ob 13.30. Na varovanju je<br />
ostalo deset pripadnikov, <strong>za</strong> druge pa je bil organiziran<br />
avtobusni prevoz <strong>na</strong><strong>za</strong>j proti Ljubljani,« je<br />
pojasnil odgovorni <strong>za</strong> premik in <strong>na</strong>čelnik S-4 v TF<br />
Sokol <strong>na</strong>dporočnik Robert Slak. Nakladanje opre-<br />
8 S LOV E N S K A VO J S K A
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
va. Druga kompozicija, ki je iz Solu<strong>na</strong> odpotovala<br />
19. februarja, je bila <strong>za</strong>vrnje<strong>na</strong> <strong>na</strong> grško-makedonski<br />
meji,« je pojasnil <strong>na</strong>dporočnik Slak. Poleg<br />
<strong>za</strong>vrnitve vlakovne kompozicije <strong>za</strong>radi nepravilno<br />
pritrjenih vozil je <strong>na</strong> kosovsko-makedonski meji<br />
med ustavljanjem vlakovne kompozicije prišlo do<br />
poskusa ropa, pri čemer sta bili ukradeni le posodi<br />
<strong>za</strong> gorivo. S pravilno izpeljanimi taktičnimi postopki,<br />
ki niso povzročili žrtev, in <strong>za</strong>dostnim moštvom<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje so <strong>pripadniki</strong> <strong>SV</strong> presenetili<br />
nepridiprave in jim preprečili njihovo <strong>na</strong>daljnje<br />
rav<strong>na</strong>nje. Nepridipravi so jezni kamenjali slovenske<br />
vojake in tehniko, pri čemer so razbili steklo<br />
<strong>na</strong> vozilih. Zadnja vlakov<strong>na</strong> kompozicija je pristanišče<br />
v Solunu <strong>za</strong>pustila 21. februarja zvečer in<br />
<strong>na</strong> železniško postajo v Peć prišla <strong>na</strong>slednji dan<br />
ob 12. uri. Ob 15. uri je v italijansko bazo Villaggio<br />
Italia oziroma Italijanska vas, kjer je <strong>na</strong>stanjen<br />
slovenski kontingent, prišlo še <strong>za</strong>dnje vozilo <strong>SV</strong>.<br />
Še isti dan je <strong>na</strong> Kosovo s civilnimi letali pripotovala<br />
tretja skupi<strong>na</strong> vojakov z osebno opremo, <strong>na</strong>to<br />
pa četrta 26. in <strong>za</strong>dnja 28. februarja.<br />
V premik vključenih<br />
do 500 pripadnikov <strong>SV</strong><br />
Pri premiku slovenskega kontingenta iz Slovenije<br />
<strong>na</strong> Kosovo je sodelovalo od 450 do 500 pripadnikov<br />
<strong>SV</strong>, pri čemer so imeli pomembno vlogo<br />
logistika 10. MOTB in 1. brigade <strong>SV</strong>, Poveljniški<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 9
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
Vojakinja Ti<strong>na</strong> Krčel, MMČ, 10. MOTB: To je moja prva operacija. Že ob<br />
<strong>za</strong>poslitvi v Slovenski vojski sem vedela, da bom morala iti <strong>na</strong> misijo,<br />
<strong>za</strong>to to ni bilo <strong>za</strong>me nobeno presenečenje. Na Kosovu nisem bila še<br />
nikoli. Razmere tukaj so slabe, <strong>za</strong>to sem bila ob prihodu kar malo šokira<strong>na</strong>.<br />
Nad bazo sem pozitivno preseneče<strong>na</strong>, saj nisem pričakovala,<br />
da bomo imeli tako dobre bivalne razmere. V sobi <strong>na</strong>s je šest vojakinj,<br />
čeprav sem pričakovala, da <strong>na</strong>s bo manj, vendar me to ne moti. Moji<br />
prvi vtisi z misije so dobri. Pogrešam več praktičnih izkušenj in <strong>na</strong>potkov<br />
vojakov, ki so že bili tu. Dobro je, da spoz<strong>na</strong>š kulturo in <strong>na</strong>vade,<br />
da se z<strong>na</strong>š temu primerno vesti. S seboj sem prinesla različne stvari, in sicer raču<strong>na</strong>lnik, karte,<br />
igre, s katerimi si bom krajšala čas, ko ne bom <strong>na</strong> dolžnosti, ker si želim, da bi prosti čas čim bolj<br />
koristno izrabila in da bi mi misija čim hitreje minila. Moji <strong>na</strong>jbližji so odločitev, da grem <strong>na</strong> misijo,<br />
pričakovali, <strong>za</strong>to slovo ni bilo boleče.<br />
center PS<strong>SV</strong> in slovenski NPE v Prištini. Premik<br />
tako velikega kontingenta je bil tudi drag, saj bo<br />
<strong>SV</strong> od skoraj sedem milijonov evrov predvidenih<br />
stroškov <strong>za</strong> celotno misijo SIKON Kfor 15 samo<br />
<strong>za</strong> premik plačala skoraj polovico. Veliko je bilo<br />
ugibanj, <strong>za</strong>kaj se je <strong>SV</strong> odločila <strong>za</strong> takšen premik,<br />
ki je vključeval prevoz po morju, cesti, železnici<br />
in zraku. Kot je pojasnil poveljnik TF Sokol podpolkovnik<br />
Miha Škerbinc Barbo, sta bila ključ<strong>na</strong><br />
elementa pri <strong>na</strong>črtovanju premikov <strong>za</strong>nesljivost<br />
in varnost, torej da se <strong>na</strong>jde takš<strong>na</strong> pot, ki bo <strong>na</strong>jmanj<br />
odvis<strong>na</strong> od vremenskih razmer in <strong>na</strong>ključij<br />
in bo varnostno <strong>na</strong>jmanj tvega<strong>na</strong>. »Odločitev o<br />
vrsti premika je bila sprejeta več kot tri mesece<br />
pred <strong>za</strong>četkom premika in takrat še nismo vedeli,<br />
kakšen predlog o rešitvi kosovskega vprašanja bo<br />
predlagala med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost. Vedeli smo,<br />
da bo <strong>na</strong>potitev slovenskega kontingenta potekala<br />
v <strong>na</strong>jbolj kritičnem času v <strong>za</strong>dnjih petih letih.<br />
Ocenjujem, da je bila takš<strong>na</strong> odločitev o premiku<br />
pravil<strong>na</strong>,« je še dodal podpolkovnik Škerbinc.<br />
Na kritičnih točkah skupine<br />
<strong>za</strong> kontrolo premikov<br />
Premik vozil in opreme <strong>SV</strong> <strong>na</strong> Kosovo so spremljali<br />
<strong>pripadniki</strong> skupine <strong>za</strong> kontrolo premikov (Movement<br />
Control Team – MCT) iz 670. POVLOGB,<br />
ki so <strong>na</strong> kritičnih točkah, kot so bili pristanišči v<br />
Kopru in Solunu ter železniška postaja v Peći, <strong>za</strong>gotavljali<br />
strokovno pomoč pri izvedbi premika.<br />
Skupino <strong>za</strong> kontrolo premikov, v kateri je deset<br />
pripadnikov <strong>SV</strong>, je lani <strong>na</strong> Madžarskem kot prvo<br />
enoto <strong>SV</strong> afirmirala skupi<strong>na</strong> ocenjevalcev iz Nata,<br />
kar pomeni, da je enota interoperabil<strong>na</strong> in usposoblje<strong>na</strong><br />
delovati skladno z Natovimi standardi.<br />
Zabojnike z rezervnimi deli, strelivom in opremo<br />
so z železniške postaje v Peći v bazo prepeljali ob<br />
pomoči pripadnikov več<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne integrirane<br />
10 S LOV E N S K A VO J S K A
logistične enote (Multi<strong>na</strong>tio<strong>na</strong>l Integrated Logistic<br />
Unit – MILU) s slovenskimi in italijanskimi tovornjaki<br />
<strong>za</strong> prevoz <strong>za</strong>bojnikov, vojaška vozila pa v več<br />
konvojih po cesti ob spremstvu italijanskih karabinjerjev.<br />
V MILU, ki skrbi <strong>za</strong> podporo enot v sestavi<br />
MNTF-W, poleg italijanskih vojakov delujejo tudi<br />
<strong>pripadniki</strong> transportnega voda iz 670. POVLOGB.<br />
Poveljnik MILU <strong>na</strong>dporočnik Paolo Pa<strong>na</strong>ro je poudaril,<br />
da je sodelovanje s <strong>SV</strong> dobro, saj slovenski<br />
vojaki delajo profesio<strong>na</strong>lno, prav tako pomenijo<br />
vozila MB actros velik prispevek k povečanju<br />
transportnih zmogljivosti MILU, saj je e<strong>na</strong> izmed<br />
pomembnih logističnih dejavnosti <strong>na</strong> <strong>misiji</strong> tudi<br />
prevoz <strong>za</strong>bojnikov in paletiziranega tovora. Prispevek<br />
<strong>SV</strong> je brezplačen, kar v tujih vojskah ni<br />
<strong>na</strong>vada. Transportni vod <strong>SV</strong>, ki je lani v sestavi<br />
TRAČ šest mesecev že sodeloval v mirovni operaciji<br />
<strong>na</strong> Kosovu pod poveljstvom <strong>Kforja</strong>, ima v svoji<br />
sestavi 12 vozil MB actros s samo<strong>na</strong>kladalnimi<br />
sistemi multilift, tovorno vozilo iveco eurotrakker,<br />
premično delavnico s specialisti mehaniki <strong>za</strong><br />
vzdrževanje vozil in tri terenska vozila. »Na Kosovo<br />
smo pripeljali tudi avtobus, ki ga uporabljamo<br />
<strong>za</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne potrebe, in sicer <strong>za</strong> prevoze pripadnikov<br />
TF Sokol,« je povedal poveljnik pripadnikov<br />
<strong>SV</strong> v MILU in <strong>na</strong>mestnik poveljnika MILU <strong>na</strong>dporočnik<br />
Mitja Čander iz 670. POVLOGB. V slovenskem<br />
kontingentu v MILU je 46 pripadnikov, od<br />
Italijanski vojaki so<br />
slovenskim poka<strong>za</strong>li postopke<br />
pri postavljanju premičnih<br />
kontrolnih točk.<br />
tega jih je 30 iz TRAČ, drugi pa so iz poveljstva<br />
670. POVLOGB in podrejenih enot. Na Kosovu<br />
bodo šest mesecev, razen poveljnik voda, ki se<br />
bo <strong>za</strong>menjal po treh mesecih.<br />
Pod slovenskim poveljstvom<br />
tudi Madžari<br />
Pripadniki TF Sokol delujejo <strong>na</strong> svojem območju<br />
odgovornosti <strong>na</strong> območju občin Peć in Kli<strong>na</strong>. Po<br />
besedah podpolkovnika Škerbinca je, ko gre <strong>za</strong><br />
<strong>na</strong>loge, ki jih TF Sokol in Kfor opravljata <strong>na</strong> <strong>misiji</strong>,<br />
zelo pomembno biti pozoren <strong>na</strong> pravilno razumevanje<br />
odnosa med poslanstvom in <strong>na</strong>logami<br />
(mission and tasks). Bistven <strong>na</strong>men poslanstva<br />
TF Sokol je <strong>za</strong>gotoviti prosto gibanje in varno ter<br />
stabilno okolje <strong>na</strong> območju odgovornosti ter ponuditi<br />
humanitarno podporo vsem prebivalcem<br />
Kosova. Tako bo Kfor lahko dolgoročno dosegel<br />
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
V nedeljo, 25. februarja, je bila v bazi v Peći slovesnost s postrojem, s katero je slovenska skupi<strong>na</strong><br />
TF Sokol od italijanske TF Assietta prevzela območje odgovornosti. Slovesnosti ob predaji<br />
dolžnosti so se udeležili tudi obrambni minister Karl Erjavec, <strong>na</strong>čelnik GŠ<strong>SV</strong> generalpodpolkovnik<br />
Albin Gutman, predsednik kosovske vlade Agim Çeku, poveljnik <strong>Kforja</strong> generalpodpolkovnik<br />
Roland Kather, poveljnik MNTF-W brigadir Attilio Claudio Borreca ter lokalni civilni in verski predstavniki.<br />
Slovenski obrambni minister in <strong>na</strong>čelnik GŠ<strong>SV</strong>, ki sta se med obiskom v Peći srečala<br />
tudi z vojaki in jih obiskala v samostanu v Budisavcih, sta ob tej priložnosti v bazi posadila tako<br />
imenovano lipo miru kot simbol slovenstva in sodelovanja.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 11
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
Vojak Nejc Šomen, MMČ, 10. MOTB: Odločitev <strong>za</strong> odhod <strong>na</strong> Kosovo<br />
sem sprejel kot službeno obveznost. To je moja prva misija, prav tako<br />
sem prvič <strong>na</strong> Kosovu. Nad razmerami sem bil šokiran, saj je povsod veliko<br />
smeti in porušenih hiš. Ba<strong>za</strong> je zelo lepa, čeprav še nisem raziskal,<br />
kaj ponuja, ker <strong>za</strong> to ni bilo časa. Straža mi ni toliko <strong>za</strong>nimiva, saj <strong>na</strong><br />
opazovalnici čakaš, ali se bo kaj zgodilo, bolj pa se veselim patruljiranja<br />
po terenu. Pogrešam bolj di<strong>na</strong>mično delo. Z delom <strong>na</strong> <strong>misiji</strong> sem <strong>za</strong><br />
zdaj <strong>za</strong>dovoljen. S sporazumevanjem nimam težav, saj z<strong>na</strong>m hrvaško<br />
in angleško. Na misijo sem prinesel knjige, raču<strong>na</strong>lnik, igre, karte itn.<br />
Ko se bo otoplilo, bom <strong>za</strong>čel teči po bazi. Na terenu, kot <strong>na</strong> primer zdaj v Budisavcih, smo omejeni<br />
s prostočasnimi aktivnosti. Odločitev, da odhajam <strong>na</strong> Kosovo, so starši težko sprejeli, saj jim ni bilo<br />
vseeno, da grem <strong>na</strong> območje, kjer lahko pride do spopada. Za mojo <strong>na</strong>logo <strong>na</strong> Kosovu so vedeli že<br />
prej, vendar je bilo pred odhodom <strong>na</strong> misijo veliko <strong>na</strong>petosti. Na dopust bom šel enkrat <strong>za</strong> 23 dni.<br />
Tisti, ki imajo svoje družine, lahko izkoristijo dopust v dveh delih, drugi pa <strong>na</strong>enkrat.«<br />
stabili<strong>za</strong>cijo razmer in pogoje, ki bodo <strong>za</strong>gotavljali<br />
boljšo prihodnost tega območja. »Če bi gledali le<br />
<strong>na</strong> nekaj določenih <strong>na</strong>log, ki jih ima TF Sokol in ki<br />
so omejene <strong>na</strong> varovanje srbskih enklav in cerkvenih<br />
objektov, bi lahko <strong>na</strong>pačno sklepali o tem,<br />
kakšno je <strong>na</strong>še poslanstvo,« je razložil podpolkovnik<br />
Škerbinc. TF Sokol opravlja veliko <strong>na</strong>log stabili<strong>za</strong>cijskega<br />
in podpornega delovanja ter humanitarne<br />
<strong>na</strong>loge. »Veliko se pričakuje tudi od skupine<br />
<strong>za</strong> civilno-vojaško sodelovanje, ki bo z izvedbo <strong>na</strong>črtovanih<br />
projektov prav gotovo pripomogla k izboljšanju<br />
stanja <strong>na</strong> več področjih javnega sektorja<br />
in gospodarstva,« je dodal podpolkovnik Škerbinc.<br />
V mirovni operaciji <strong>na</strong> Kosovu prvič sodelujejo tudi<br />
štirje civilni funkcio<strong>na</strong>lni strokovnjaki <strong>za</strong> CIMIC, ki<br />
delujejo v skupini <strong>za</strong> civilno-vojaško sodelovanje<br />
pri poveljstvu TF Sokol v Peći. Prihajajo z Ministrstva<br />
<strong>za</strong> gospodarstvo, Ministrstva <strong>za</strong> kmetijstvo,<br />
gozdarstvo in prehrano, Ministrstva <strong>za</strong> promet in<br />
Službe vlade RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>konodajo. Skrbeli bodo <strong>za</strong><br />
usklajeno izvajanje gospodarskih, humanitarnih<br />
in drugih projektov, s katerimi bo Slovenija pomembno<br />
prispevala k vzpostavljanju varnosti ter<br />
stabilnosti <strong>na</strong> območju odgovornosti slovenskega<br />
kontingenta, hkrati pa bodo vzpostavljali pogoje<br />
<strong>za</strong> trajnejše politično, gospodarsko in kulturno<br />
sodelovanje s Kosovom. Ob tem je seveda <strong>na</strong>jpomembneje,<br />
da se upoštevajo <strong>na</strong>čela mirovnih<br />
operacij, med katerimi je morda <strong>na</strong> prvem mestu<br />
Podpolkovnik<br />
Miha Škerbinc Barbo<br />
Nadporočnik<br />
Robert Slak<br />
nepristranskost. Prednost je tudi, da so slovenski<br />
vojaki še posebej dobrodošli <strong>na</strong> Kosovu, kar potrjujejo<br />
tudi besede predsednika vlade Kosova Agima<br />
Çekuja, ki jih je <strong>za</strong>pisal v operativni dnevnik TF<br />
Sokol ob obisku slovesnosti ob predaji dolžnosti:<br />
»Danes je pomemben dan <strong>za</strong> Kosovo in Slovenijo.<br />
Slovenska vojska se je pridružila drugim Natovim<br />
silam, da pomaga ljudem Kosova tako, da ohranja<br />
mir, varnost in stabilnost ter da vzpostavi boljšo<br />
prihodnost <strong>za</strong> vse prebivalce Kosova. Slovenija<br />
je velik prijatelj Kosova. Slovenski vojaki so zelo<br />
dobrodošli pri prebivalcih, saj uživajo velik ugled<br />
in <strong>za</strong>upanje. Ta misija bo krepitev dobrih odnosov<br />
in prijateljstva med <strong>na</strong>mi.«<br />
Kljub kratkemu času <strong>za</strong>gotovili<br />
kakovostne priprave<br />
Priprave TF Sokol <strong>na</strong> misijo so obsegale spoz<strong>na</strong>vanje<br />
pravil delovanja, vsebin, pravilnikov<br />
in direktiv <strong>za</strong> delovanje v MNTF-W ter oblik varovanja<br />
in drugih varnostnih <strong>za</strong>htev <strong>za</strong> območje<br />
delovanja. »Imeli smo malo časa <strong>za</strong> izvedbo<br />
konkretnih priprav, <strong>za</strong>to smo decembra lani, ko<br />
smo se vrnili z vaje <strong>na</strong> Madžarskem, ob podpori<br />
Nadporočnik<br />
Mitja Čander<br />
12 S LOV E N S K A VO J S K A
zu<strong>na</strong>njih izvajalcev in strokovnjakov iz <strong>SV</strong> <strong>za</strong>čeli<br />
intenzivne priprave <strong>na</strong> misijo. Menim, da <strong>na</strong>m je v<br />
razmeroma kratkem času uspelo <strong>za</strong>gotoviti zelo<br />
kakovostno raven priprav,« je poudaril podpolkovnik<br />
Škerbinc in dodal, da se bodo enote v sestavi<br />
TF Sokol, ko ne bodo <strong>na</strong> <strong>na</strong>logah, do konca misije<br />
redno dousposabljale v <strong>na</strong>menskih <strong>na</strong>logah. Sodelovali<br />
so s civilno policijo, s pomočjo katere so<br />
izvedli usposabljanje v postopkih <strong>na</strong>dzora množic,<br />
z AMZS, ki jih je poučila o pravilih varne vožnje,<br />
ter s FDV in Inštitutom <strong>za</strong> balkanske študije,<br />
ki sta <strong>za</strong> vojake pripravila predavanja o družbenoekonomskih<br />
razmerah in kulturnih z<strong>na</strong>čilnostih. V<br />
sestavi TF Sokol poleg 500 slovenskih vojakov deluje<br />
tudi madžarska četa s 150 <strong>pripadniki</strong>, ki je <strong>na</strong><br />
operaciji že mesec dni. »Slovenska in madžarska<br />
vojska imata podob<strong>na</strong> temeljni pristop in vojaško<br />
kulturo, <strong>za</strong>to pričakujem dobro sodelovanje, prav<br />
tako je četa iz sestave bataljo<strong>na</strong>, ki je deloval v trilateralni<br />
brigadi MLF, v kateri sodeluje tudi <strong>SV</strong>,« je<br />
ocenil podpolkovnik Škerbinc. Madžarska četa, ki<br />
je četrta manevrska četa v sestavi TF Sokol, bo še<br />
<strong>na</strong>prej opravljala <strong>na</strong>loge v severnem delu območja<br />
odgovornosti TF Sokol <strong>na</strong> pobočju Prokletja.<br />
Slovenski kontingent (SIKON) Kfor 15 sestavljajo<br />
še <strong>pripadniki</strong> <strong>SV</strong> iz 670. POVLOGB, 17. BVP,<br />
Nadporočnik<br />
Paolo Pa<strong>na</strong>ro<br />
15. HEB, 14. INŽB, civilni strokovnjaki <strong>za</strong> CIMIC,<br />
VZE z dvema službenima psoma in posamezniki<br />
iz drugih enot <strong>SV</strong>.<br />
Slovenski vojaki<br />
varujejo samostan v Budisavcih<br />
<strong>Med</strong> <strong>na</strong>šim obiskom pri slovenskih vojakih <strong>na</strong> Kosovu<br />
smo se z njimi nekajkrat odpravili <strong>na</strong> teren<br />
in opazovali njihovo delo. Za vsak izhod iz baze<br />
je nuj<strong>na</strong> predhod<strong>na</strong> odobritev, v avtomobilu pa<br />
je obvez<strong>na</strong> oprema čelada, neprebojni jopič in<br />
Stotnik<br />
Boštjan Novak<br />
Poročnik<br />
Bogdan Kovčan<br />
poln okvir v orožju. S slovenskimi vojaki smo se<br />
odpravili v Budisavce, vas, ki leži približno 17 kilometrov<br />
od Peći, kjer stoji pravoslavni samostan<br />
iz 14. stoletja, ki ga od 21. februarja varujejo slovenski<br />
vojaki. Spremljali smo predajo dolžnosti s<br />
spustom italijanske in dvigom slovenske <strong>za</strong>stave.<br />
Samostan v Budisavcih varujejo <strong>pripadniki</strong> MMČ<br />
iz 10. MOTB, pri čemer bo vsak vod teden dni <strong>na</strong><br />
straži predvidoma dva meseca, ko <strong>na</strong>j bi prišlo do<br />
rotacije med četami. »Varovanje samosta<strong>na</strong> obsega<br />
delo <strong>na</strong> dveh stacio<strong>na</strong>rnih opazovalnicah in<br />
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 13
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
patruljiranje,« je dejal poveljnik MMČ iz 10. MOTB<br />
stotnik Boštjan Novak. V samostanu trenutno<br />
živijo tri nune, s katerimi so slovenski vojaki že<br />
vzpostavili stik. »Bile so zelo vesele, da so prišli<br />
slovenski vojaki, s katerimi se bodo lahko laže<br />
sporazumevale,« je pojasnil stotnik Novak. Nune<br />
imajo v okolici samosta<strong>na</strong> tudi svoje posestvo,<br />
znotraj <strong>za</strong>prtega območja pa nekaj čebeljih panjev<br />
in kravo. »Pri običajnih opravilih jim pomagajo<br />
farani, ki jim zorjejo njivo in pospravijo seno,<br />
če pa bo treba, jim bomo pomagali tudi mi,« je<br />
še dopolnil stotnik Novak. Pripadniki oddelkov se<br />
<strong>na</strong> straži v Budisavcih menjajo <strong>na</strong> šest ur, potem<br />
pa so dva<strong>na</strong>jst ur prosti. Bivajo v stanovanjskem<br />
zidanem poslopju blizu samosta<strong>na</strong>, tople obroke<br />
jim dvakrat <strong>na</strong> dan dostavljajo iz baze, pri večerji<br />
pa dobijo tudi hladen <strong>za</strong>jtrk <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednji dan.<br />
nenehen pregled <strong>na</strong> območju odgovornosti in<br />
s svojo <strong>na</strong>vzočnostjo ovirajo prosto krimi<strong>na</strong>lno<br />
delovanje. »Sodelovanje z italijanskimi vojaki, od<br />
katerih prevzemamo <strong>na</strong>loge, poteka dobro, edi<strong>na</strong><br />
težava je jezik, drugače pa <strong>na</strong>m <strong>na</strong>zorno pokažejo,<br />
kako izvajajo postopke. Priprave <strong>na</strong> misijo so<br />
obsegale vse postopke, ki jih tu izvajamo, <strong>za</strong>to ne<br />
pričakujem težav, ko bomo samostojno opravljali<br />
<strong>na</strong>loge kontrole prometa <strong>na</strong> terenu,« je poudaril<br />
poveljnik voda v 3. MOTČ v 10. MOTB poročnik<br />
Bogdan Kovčan.<br />
V Goraždevcu<br />
slovenski vojaki dobrodošli<br />
Zadnji dan smo se z mešano patruljo pripadnikov<br />
10. in 20. MOTB odpravili v srbsko enklavo<br />
S kontrolami prometa do nelegalnega<br />
orožja in ukradenih avtomobilov<br />
Naslednji dan smo se z mešano slovensko-italijansko<br />
patruljo odpravili v okolico Kline in spremljali<br />
delo patrulj <strong>na</strong> premičnih kontrolnih točkah<br />
ter opazovalnicah. Pot <strong>na</strong>s je vodila mimo številnih<br />
porušenih in izropanih hiš s prestreljenimi<br />
pročelji. Ob ostankih ruševin so ponekod zgradili<br />
nove hiše, toda veči<strong>na</strong> se jih še gradi, fasado pa<br />
imajo le nekatere. S patruljo smo se med potjo<br />
večkrat ustavili in opazovali delo <strong>na</strong> premičnih<br />
kontrolnih točkah, katerih <strong>na</strong>men je pregled dokumentov<br />
o vozilu in iskanje nelegalnega orožja<br />
ter streliva. Patrulja kraj, kjer bo postavila premično<br />
kontrolno točko, <strong>na</strong>jprej <strong>za</strong>varuje, opremi<br />
s prometnimi z<strong>na</strong>ki in ustrezno svetlobno sig<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijo<br />
ter vzpostavi vse <strong>na</strong>jnujnejše elemente<br />
<strong>za</strong> delo. Pri tem <strong>na</strong>menjajo posebno pozornost<br />
varnosti, <strong>za</strong>to morajo biti vojaki med pregledi vozil<br />
ustrezno opremljeni. Patrulje se po določenih<br />
časovnicah premikajo <strong>na</strong> nove lokacije, kjer spet<br />
postavijo premično kontrolno točko. Tako izvajajo<br />
Vojak David Djakovič, 3. MOTČ, 10. MOTB: »Na misijo, <strong>na</strong> kateri sodelujem<br />
prvič, sem šel, da pridobim nove poklicne izkušnje in da vidim,<br />
kako ljudje živijo drugje. Na Kosovo sem pripotoval s konvojem iz Solu<strong>na</strong>.<br />
Mislim, da je hra<strong>na</strong> v bazi dobra, čeprav so nekateri govorili, da ni<br />
tako. Na Kosovu sem prvič. Kulturnega šoka nisem doživel, motijo me<br />
mogoče le smeti, ki jih je polno. S prebivalstvom še nismo imeli pravega<br />
stika. Upam, da bomo z njim dobro sodelovali. Ba<strong>za</strong> je ureje<strong>na</strong>,<br />
ni mi všeč le, da <strong>na</strong>s je veliko v sobi. Prostočasnih aktivnosti <strong>za</strong> zdaj<br />
nismo imeli, ker smo komaj prišli, drugače pa bomo videli, kako bomo<br />
lahko preživljali prosti čas. S seboj sem prinesel prenosni raču<strong>na</strong>lnik, redno pa bom <strong>za</strong>hajal tudi<br />
v italijanski fitnes, če bom prišel <strong>na</strong> vrsto. Mislim, da so bile priprave <strong>na</strong> misijo dobre, saj so <strong>na</strong>s<br />
dobro sez<strong>na</strong>nili z <strong>na</strong>logami, ki <strong>na</strong>s čakajo. Postopke, ki jih izvajamo <strong>na</strong> terenu, smo urili več kot<br />
leto dni, tako da v tem ne vidim težav, poleg tega pa patruljiramo skupaj z italijanskimi vojaki, ki so<br />
te <strong>na</strong>loge opravljali pred <strong>na</strong>mi, in opazujemo, kako oni to delajo. Moji <strong>na</strong>jbližji <strong>na</strong>d odhodom niso<br />
bili presenečeni. Najbolj me pogreša hčerka, čeprav tudi staršem ni bilo vseeno. Stike s sorodniki<br />
vzdržujem <strong>za</strong> zdaj po telefonu, potem pa jih bom po internetu.<br />
14 S LOV E N S K A VO J S K A
Goraždevac, kjer so slovenski vojaki peš patruljirali<br />
po vasi. Za vstop v enklavo in izstop iz nje je treba<br />
prečkati stacio<strong>na</strong>rni kontrolni točki <strong>na</strong> vsaki strani<br />
enklave. Na točkah vozila pregledujejo slovenski<br />
vojaki. Pešpatrulje so poleg <strong>na</strong>dzora <strong>na</strong> območju<br />
odgovornosti <strong>na</strong>menjene predvsem zbiranju informacij<br />
v stiku z lokalnim prebivalstvom <strong>na</strong> terenu.<br />
<strong>Med</strong> patruljiranjem smo se ustavili pri domačinu<br />
Božidarju Krstiću, ki <strong>na</strong>s je prijazno sprejel <strong>na</strong> svojem<br />
dvorišču. Preživlja se z delom v avtomehanični<br />
delavnici, ki si jo je uredil tudi z de<strong>na</strong>rjem, ki ga je<br />
donirala Evropska unija, poleg tega pa je še predsednik<br />
krajevne skupnosti Goraždevac. »V vasi živi<br />
približno 700 prebivalcev,« je razložil Krstić in dodal,<br />
da se je veliko tu živečih Srbov med vojno preselilo<br />
k sorodnikom v Srbijo in tam <strong>na</strong>šlo svoj novi<br />
Vojak Igor Jeršin, 3. MOTČ, 10. MOTB. »Kosovo je moja prva mirov<strong>na</strong><br />
<strong>na</strong>loga v tujini, prav tako sem prvič tu. Posebnih pričakovanj nisem<br />
imel, ker se nisem z nikomer pogovarjal. Pokraji<strong>na</strong> je lepa, moti pa me,<br />
ker je zelo ones<strong>na</strong>že<strong>na</strong>. Tudi ljudje so po mojih prvih vtisih do <strong>na</strong>s pri-<br />
jazni. Lepo so <strong>na</strong>s sprejeli, saj se <strong>za</strong>vedajo, da nismo prišli sem, da<br />
bi jih okupirali, temveč smo tu <strong>za</strong>to, da jim <strong>za</strong>gotovimo mir in varnost<br />
<strong>za</strong> njihovo normalno življenje. Na <strong>na</strong>loge, ki jih opravljamo, smo odlično<br />
pripravljeni. Dobro je, da hodimo <strong>na</strong> <strong>za</strong>četku <strong>na</strong> patrulje skupaj<br />
z italijanskimi vojaki, ki imajo izkušnje z delom <strong>na</strong> terenu, sicer pa se<br />
postopki malo razlikuje od <strong>na</strong>ših. Ba<strong>za</strong> mi je všeč, čeprav sem pričakoval slabše razmere. Hra<strong>na</strong><br />
je okus<strong>na</strong>, se pa malo po<strong>na</strong>vlja. Prostega časa do zdaj nisem imel, saj moram <strong>na</strong>jprej urediti določene<br />
<strong>na</strong>jnujnejše stvari. Starši <strong>na</strong>d mojim odhodom niso bili presenečeni, saj so že ob <strong>za</strong>poslitvi<br />
v <strong>SV</strong> vedeli, da bom moral <strong>na</strong> mirovno misijo in da je to del mojega poklica. Tudi oče je bil nekoč<br />
vojak in me je v tem duhu vzgajal že kot otroka.«<br />
Bivalne razmere dobre,<br />
hra<strong>na</strong> enolič<strong>na</strong><br />
Pripadniki TF Sokol so <strong>na</strong>meščeni v lepo urejeni<br />
italijanski bazi blizu mesta Peć, ki lahko sprejme<br />
več kot 2000 vojakov. Ba<strong>za</strong> je obda<strong>na</strong> z več kilometri<br />
ograje iz bodeče žice, <strong>na</strong>d katero so postavlje<strong>na</strong><br />
stražarska mesta z vrečami peska. V bazi<br />
velja zelo strog hišni red, ki civilistu ne dovoljuje<br />
prostega gibanja po bazi brez spremstva vojaške<br />
osebe, prav tako so v bazi omejeni fotografiranje,<br />
snemanje in uporaba raču<strong>na</strong>lnikov z brezžičnimi<br />
pove<strong>za</strong>vami ter mobilnih telefonov. Italijanska<br />
ba<strong>za</strong>, ki meri več kot 700.000 kvadratnih metrov,<br />
je razdelje<strong>na</strong> <strong>na</strong> funkcio<strong>na</strong>lne dele. Bivalni del je<br />
sestavljen iz <strong>na</strong>stanitvenih objektov kontejnerskega<br />
tipa, ki so klimatizirani in ogrevani, pri čemer<br />
so ženski bivalni prostori ločeni od moških.<br />
V sobah je po šest vojakov, trije podčastniki ali<br />
častnika do či<strong>na</strong> major, častniki z višjim činom<br />
pa imajo svojo sobo. Poleg <strong>na</strong>stanitvenih objektov<br />
so v bazi še prostori <strong>za</strong> prehrano, pranje oblek<br />
in striženje, pošta ter zdravstve<strong>na</strong> ambulanta.<br />
Prehrano slovenskim vojakom prek tehničnega<br />
sporazuma <strong>za</strong>gotavlja italijanska vojska. Hra<strong>na</strong>,<br />
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
dom. »Ljudje, ki so odšli, se <strong>na</strong>vadno ne vračajo, saj<br />
je tu težko živeti. Ni industrije, od kmetijstva pa se<br />
tudi ne da dostojno živeti,« je dejal Krstić. V Goraždevcu<br />
dobro sprejemajo vojake, saj se <strong>za</strong>vedajo,<br />
da bi brez <strong>na</strong>vzočnosti <strong>Kforja</strong> spet <strong>za</strong>vladal kaos,<br />
<strong>za</strong>to so veseli, ko jih obiščejo in se z njimi pogovorijo<br />
o vsakdanjih težavah. »Če so tu, se počutimo<br />
bolj varne. Zadovoljni smo, da patruljirajo slovenski<br />
vojaki, saj se z njimi laže sporazumevamo. Veči<strong>na</strong><br />
fantov razume <strong>na</strong>š jezik, <strong>za</strong> pogovor z Italijani pa<br />
smo potrebovali prevajalce,« je še dodal Krstić.<br />
Desetnik Alen Delič, 1. MOTČ, 10. MOTB: »Na <strong>misiji</strong> sem prvič in <strong>za</strong> zdaj<br />
vse poteka v redu. Na Kosovu sem bil enkrat, in sicer <strong>na</strong> obisku pri<br />
kolegu. Takrat sem bil v drugem delu Kosova in sem si to območje, kjer<br />
zdaj delujemo, drugače predstavljal. Nastanitvene razmere v bazi so<br />
odlične, <strong>za</strong>to ničesar ne pogrešam, težko je le to, da tu ni moje družine.<br />
Zdaj imamo precej dela, saj <strong>na</strong>loge šele prevzemamo, <strong>za</strong>to nimamo<br />
prostega časa, sicer pa se bom po končanih aktivnostih ukvarjal s<br />
fitnesom in se udeleževal športnih iger, <strong>na</strong> primer nogometa. S seboj<br />
imam prenosni raču<strong>na</strong>lnik. Že<strong>na</strong> <strong>na</strong>d mojim odhodom <strong>na</strong> misijo ni bila<br />
<strong>na</strong>vduše<strong>na</strong>, saj bo čez mesec dni rodila, drugi pa so to dobro sprejeli. Domov <strong>na</strong> dopust bom odšel<br />
<strong>na</strong>jbrž dvakrat. Priprave <strong>na</strong> <strong>na</strong>loge so bile zelo dobre, saj smo se pripravljali skoraj dve leti. Imeli<br />
smo tudi predavanja o zgodovini in razmerah <strong>na</strong> Kosovu. Prav tako je med <strong>na</strong>mi že veliko vojakov,<br />
ki so bili <strong>na</strong> takšni <strong>misiji</strong> že večkrat in katerih izkušnje <strong>na</strong>m bodo koristile.«<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 15
10 . M OT B n a Ko s o v u<br />
Slovenska patrulja med<br />
obiskom pri domačinu<br />
Božidarju Krstiću<br />
rih ni bogate ponudbe, so sicer cene razmeroma<br />
ugodne, saj so izdelki včasih tudi do polovice cenejši<br />
in so zelo dobre kakovosti. V bazi sta tudi internetni<br />
kavarni, v katerih imajo vojaki dostop do<br />
interneta ob v<strong>na</strong>prejšnjem plačilu. Za italijanske<br />
vojake to <strong>za</strong>dostuje, tretji<strong>na</strong> slovenskih vojakov<br />
pa je prinesla s seboj svoje prenosne raču<strong>na</strong>lnike,<br />
vendar v bivalnih prostorih še nimajo dostopa<br />
do interneta. Podpolkovnik Škerbinc je razložil, da<br />
bo treba infrastrukturo v bazi delno prilagoditi potrebam<br />
pripadnikov <strong>SV</strong>. »Pri<strong>za</strong>devali si bomo čim<br />
prej <strong>na</strong>jti ustrezno rešitev glede dostopa do interneta,<br />
s katerim bodo vojaki laže, predvsem pa<br />
veliko ceneje ohranjali stike z domačimi, in glede<br />
<strong>za</strong>gotavljanja <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega prostora <strong>za</strong> druženje<br />
slovenskih vojakov,« je še dopolnil podpolkovnik<br />
Škerbinc. V bazi ima svoje studijske prostore tudi<br />
radio West, od koder oddajajo lastni radijski program<br />
s slovenskim programom dvakrat <strong>na</strong> teden<br />
po dve uri. V bazi poleg slovenskih pripadnikov<br />
bivajo še <strong>pripadniki</strong> madžarske, španske, romunske,<br />
argentinske in italijanske vojske.<br />
Marko Pišlar<br />
ki jo pripravljajo v italijanski kuhinji, je sicer okus<strong>na</strong>,<br />
vendar so se testenine, ki so <strong>na</strong> jedilniku<br />
dvakrat <strong>na</strong> dan, nekaterim že uprle. Zajtrki niso<br />
obilni, sicer pa je vojakom <strong>na</strong> voljo dovolj hrane<br />
in dodatkov, od solate, kruha, jogurtov, sadja, pijač<br />
in sokov. V ponudbi sta tudi pivo in vino. Da<br />
bi <strong>za</strong>gotavljali slovenskim vojakom bolj domačo<br />
hrano, bo v italijanski kuhinji <strong>za</strong>poslenih tudi nekaj<br />
kuharjev <strong>SV</strong>. Preživljanju prostega časa, ki ga<br />
<strong>na</strong> <strong>misiji</strong> ni veliko, so <strong>na</strong>menjeni športni objekti<br />
z omejeno zmogljivostjo, kot so fitnes, sav<strong>na</strong> ter<br />
košarkarsko in nogometno igrišče, kapela, gostinski<br />
objekti, picerije ter brezcarinske trgovine,<br />
tako imenovani PX-i, kjer lahko vojaki kupijo nujne<br />
življenjske potrebščine. V italijanskih PX-ih, v kate-<br />
Poddesetnik Aleksander Abdulovič, MMČ, 20. MOTB: »Pripadniki 20.<br />
MOTB konec februarja končujemo misijo. To je bila moja prva <strong>na</strong>loga<br />
v tujini. Prihajali smo z drugačnimi občutki, kot zdaj odhajamo. Pripravljali<br />
so <strong>na</strong>s, da so ljudje tu <strong>za</strong>držani, med patruljiranjem pa smo<br />
ugotovili, da z njimi brez težav <strong>na</strong>vezujemo stik in da so do <strong>na</strong>s zelo<br />
prijazni. Misija je dodat<strong>na</strong> izkušnja, <strong>za</strong>to bom laže odšel še <strong>na</strong> kakšno.<br />
Na <strong>na</strong>loge smo bili odlično pripravljeni, <strong>za</strong>to <strong>na</strong> terenu nismo imeli nobenih<br />
težav. Odnos lokalnih prebivalcev do <strong>na</strong>s je dober. Tu in tam je bil<br />
kdo, ki ni želel sodelovati, pa smo ga poskušali prepričati. Nastanitev v<br />
bazi je dobra, hra<strong>na</strong> pa je zelo enolič<strong>na</strong>. Večino prostega časa izkoristimo <strong>za</strong> fitnes in tek po bazi,<br />
saj izhodi ven niso dovoljeni. Obiskali smo tudi druge baze in videli, da je <strong>na</strong>ša glede <strong>na</strong>stanitve<br />
zelo dobra. Pripadnike 10. MOTB, ki jih uvajamo <strong>za</strong> samostojno opravljanje <strong>na</strong>log, zelo <strong>za</strong>nimajo<br />
vse <strong>na</strong>še izkušnje, <strong>za</strong>to <strong>na</strong>s veliko sprašujejo.<br />
V klimatiziranih<br />
sobah je po<br />
šest slovenskih<br />
vojakov.<br />
16 S LOV E N S K A VO J S K A
Velika <strong>na</strong>sprotja ovirajo <strong>na</strong>stanek<br />
večetnične družbe<br />
Kosovo je pravi mo<strong>za</strong>ik različnih ver in <strong>na</strong>rodov, ki so skozi zgodovino<br />
živeli bolj ali manj v miru, po<strong>na</strong>vadi v ločenih skupnostih.<br />
Po koncu kosovske krize leta 1999 si je med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost<br />
uradno postavila cilj zgraditi večetnično Kosovo, kjer bi bili Nealbanci<br />
obrav<strong>na</strong>vani e<strong>na</strong>ko kot albanska veči<strong>na</strong>, vendar tleč spor<br />
med Srbi in kosovskimi Albanci še vedno preprečuje, da bi ta<br />
koncept <strong>za</strong>živel.<br />
Na Kosovu živijo kosovski Albanci, Srbi, Romi, slovanski Muslimani, Gorani,<br />
Hrvati in Čerkezi. Natančno število kosovskega prebivalstva ni z<strong>na</strong>no, saj je<br />
bilo <strong>za</strong>dnje uradno štetje prebivalstva leta 1991, pa še takrat so ga Albanci<br />
bojkotirali. Po nekaterih oce<strong>na</strong>h med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cij se število prebivalstva<br />
giblje med 1,9 in 2,4 milijo<strong>na</strong> ljudi, delež pripadnikov manjšin pa se je<br />
po vojni leta 1999 močno zmanjšal, in sicer z nekdanjih 25 <strong>na</strong> le še 14 odstotkov<br />
kosovskega prebivalstva. Največje zmanjšanje je opazno pri srbskem<br />
prebivalstvu Kosova, ki je leta 1961 predstavljalo tretjino prebivalstva, zdaj pa<br />
v tej pokrajini živi le še sedem odstotkov Srbov. K temu sta prispevala visoka<br />
rodnost kosovskih Albancev, ki je bila leta 1979 26,1 odstotka, jugoslovansko<br />
povprečje pa je bilo 8,6 odstotka, in veliko izseljevanje Srbov, ki ga ni mogla<br />
ustaviti niti beograjska politika z <strong>za</strong>nimivimi fi<strong>na</strong>nčnimi spodbudami <strong>za</strong> Srbe<br />
<strong>na</strong> Kosovu.<br />
Dva <strong>na</strong>roda – dve zgodbi<br />
Srbi so se <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>raščanja albanskega prebivalstva počutili izrinjeni iz svoje<br />
zgodovinske domovine. Kosovo ima <strong>na</strong>mreč zelo pomembno vlogo v srbski<br />
zgodovini, saj je bilo v obdobju <strong>na</strong>jvečje moči srednjeveške Srbije tukaj središče<br />
srbskih vladarjev in pravoslavne cerkve, leta 1389 pa je <strong>na</strong> Kosovskem<br />
polju potekala bitka, ki še danes predstavlja enega izmed <strong>na</strong>jpomembnejših<br />
dogodkov v srbski mitologiji. Miloševićev režim je čustveno <strong>na</strong>ve<strong>za</strong>nost Srbov<br />
<strong>na</strong> Kosovo izkoriščal <strong>za</strong> manipulacijo javnega mnenja s prikazovanjem podob<br />
Foto: www.kosovo.net<br />
srbskih cerkva in samostanov ter trpljenja in preganjanja kosovskih Srbov, kar<br />
<strong>na</strong>j bi delali Albanci. Kosovo ne simbolizira le zibelke srbstva, temveč je tudi<br />
žarišče albanskega <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lizma, saj se je leta 1870 <strong>na</strong> tem ozemlju rodilo<br />
albansko <strong>na</strong>rodno gibanje.<br />
Naroda imata <strong>na</strong>sprotne predstave o etničnem razvoju Kosova. Albanci menijo,<br />
da so potomci prvotnih prebivalcev Kosova, Ilirov, ki <strong>na</strong>j bi <strong>na</strong> tem ozemlju<br />
živeli že stoletja pred prihodom Slovanov. Srbi po drugi strani verjamejo, da<br />
je bilo Kosovo pred njihovim prihodom v 6. in 7. stoletju skoraj neposeljeno,<br />
Albanci pa <strong>na</strong>j bi se priselili komaj v 15. stoletju skupaj s turškimi okupatorji, v<br />
večjem številu šele v 17. stoletju, po množičnem izgonu Srbov. Po mnenju obeh<br />
<strong>na</strong>rodov <strong>na</strong>j bi imel tisti, ki je ozemlje <strong>za</strong>sedel prvi, večjo pravico do Kosova.<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
Delež <strong>na</strong>rodnosti kosovskega prebivalstva <strong>za</strong> leto 2001 (v odstotkih)<br />
Foto: www.kosovo.net<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 17
S t ro ko v n e te m e<br />
To se je poka<strong>za</strong>lo tudi v <strong>za</strong>dnji vojni leta 1999, ko so srbske sile uničile številne<br />
islamske spomenike, vključno s skoraj vsemi knjižnicami in arhivi, takoj po<br />
podpisu premirja in vrnitvi pa so se Albanci odzvali z masovnim uničevanjem<br />
pravoslavnih cerkva. Ta dejanja niso izraz verskega fa<strong>na</strong>tizma, temveč želje,<br />
da bi uničili dokaze o prisotnosti drugega <strong>na</strong>roda <strong>na</strong> Kosovu.<br />
Albanci so trenutno z 88 odstotki <strong>na</strong>jvečja etnič<strong>na</strong> skupnost <strong>na</strong> Kosovu, čeprav<br />
tudi sami niso homoge<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong>. Kosovski Albanci sodijo v skupino severnih<br />
Albancev oziroma Ghegov, ki se od južnih Albancev, Toskov, razlikujejo po<br />
tem, da so do leta 1945 živeli v plemenskem družbenem sistemu, ki je temeljil<br />
<strong>na</strong> klanih. Toski imajo že skoraj celo stoletje svojo državo, Albanijo, ki velja <strong>za</strong><br />
matično državo Albancev, čeprav zu<strong>na</strong>j njenih meja živi približno 2,8 milijo<strong>na</strong><br />
Albancev, veči<strong>na</strong> <strong>na</strong> Kosovu, drugi pa predstavljajo manjšine v državah v bližini<br />
Kosova. Samo v Makedoniji etnični Albanci predstavljajo kar 25 odstotkov<br />
prebivalstva. Veči<strong>na</strong> kosovskih Albancev je muslimanske vere, približno deset<br />
odstotkov pa je katoličanov. Narod<strong>na</strong> identiteta Albancev ne temelji <strong>na</strong> veroizpovedi,<br />
temveč <strong>na</strong> jeziku, <strong>za</strong>to imajo v vsakdanjem življenju precej sproščen<br />
odnos do <strong>za</strong>povedi islama.<br />
Rast prebivalstva od leta 1961 do danes (Podatki <strong>za</strong> leti 1991 in 2001<br />
so le približni <strong>za</strong>radi pomanjkanja verodostojnega štetja prebivalstva.)<br />
Začetki etničnega spora<br />
Eden izmed vzrokov <strong>za</strong> da<strong>na</strong>šnje razmere <strong>na</strong> Kosovu so <strong>za</strong>gotovo <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>listične<br />
ideje, ki so se poka<strong>za</strong>le kot ideje o Veliki Srbiji in Veliki Albaniji, v katerih bi<br />
vsi Srbi oziroma Albanci živeli združeni v eni državi. Srbi so v <strong>za</strong>četku devetdesetih<br />
let sanje o Veliki Srbiji v balkanskih voj<strong>na</strong>h tudi uresničevali, Albanci pa so<br />
le upali, da bodo po razpadu Jugoslavije in propadu komunističnega sistema<br />
v Albaniji živeli združeni v eni državi. Kosovski Albanci so v nekdanji Jugoslaviji,<br />
v katero so bili vključeni proti svoji volji, predstavljali <strong>na</strong>jmanj integrirano <strong>na</strong>rodnost,<br />
Kosovo pa <strong>na</strong>jrevnejšo regijo, <strong>za</strong>to so po razpadu Jugoslavije upali, da je<br />
uresničitev sanj o Veliki Albaniji le še vprašanje časa. <strong>Med</strong><strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost<br />
je bila v tem obdobju preveč <strong>za</strong>posle<strong>na</strong> z reševanjem sporov v drugih državah<br />
nekdanje Jugoslavije, tako da je razen občasnih opozoril o kršitvah človekovih<br />
pravic kosovsko vprašanje precej spregledala.<br />
Čeprav se je etnični spor <strong>za</strong>čel že davno, je bila prelomnica leta 1989, ko je<br />
srbska skupšči<strong>na</strong> Kosovu kot avtonomni pokrajini enostransko ukinila avtonomijo.<br />
Tega leta se je <strong>za</strong>čela etnič<strong>na</strong> segregacija <strong>na</strong> Kosovu, saj so srbske<br />
oblasti kosovske Albance obrav<strong>na</strong>vale kot »primitivno in nerazvito etnično<br />
skupnost, ki ni vred<strong>na</strong> posebne <strong>za</strong>ščite«. Albanci z Ibrahimom Rugovo <strong>na</strong> čelu<br />
so se <strong>na</strong> diskrimi<strong>na</strong>cijo <strong>na</strong>jprej odzvali miroljubno, v upanju, da bodo vzbudili<br />
med<strong>na</strong>rodno pozornost. Ta politika je bila precej neuspeš<strong>na</strong>, kar je vplivalo <strong>na</strong><br />
oblikovanje Kosovske osvobodilne vojske (UCK), ki je <strong>za</strong>čela <strong>na</strong>padati srbsko<br />
policijo, Srbe in albanske »izdajalce«. Srbi so UCK takoj oz<strong>na</strong>čili <strong>za</strong> teroristično<br />
skupino, Albanci pa so v njej videli dolgo pričakovanega <strong>za</strong>ščitnika prebivalstva.<br />
Leta 1998 se je <strong>za</strong>radi stopnjevanja <strong>na</strong>silja s Kosovom končno <strong>za</strong>čela<br />
ukvarjati tudi med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost. Po več ponesrečenih poskusih mirnega<br />
reševanja spora sta se strani zbrali februarja 1999 v Rambouilletu <strong>na</strong> mirovni<br />
konferenci <strong>za</strong>radi grožnje s silo zveze Nato.<br />
Etnično čiščenje in valovi beguncev<br />
Srbska stran se ni strinjala z mirovnim sporazumom, <strong>za</strong>to je Nato 24. marca<br />
1999 <strong>za</strong>čel bombardiranje, ki je trajalo 78 dni. Milošević se je <strong>na</strong> Natovo bombardiranje<br />
odzval z obsežnim etničnim čiščenjem, ki so ga spremljali poboji<br />
civilistov in valovi beguncev ter notranje razseljenih ljudi. Več kot 90 odstotkov<br />
kosovskega prebivalstva je bilo prisiljenega <strong>za</strong>pustiti svoje domove, veliko ljudi<br />
se je z<strong>na</strong>šlo <strong>na</strong> nikogaršnjem ozemlju pred <strong>za</strong>prto makedonsko mejo, med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong><br />
skupnost pa je bila <strong>na</strong> takšen <strong>za</strong>plet popolnoma nepripravlje<strong>na</strong>. Po<br />
koncu kosovske krize in podpisu mirovnega sporazuma se je veči<strong>na</strong> kosovskih<br />
Albancev zelo hitro vrnila, sledil pa je masovni odhod približno 230.000<br />
Srbov in Romov, ki so se bali albanskega maščevanja. Albanci so res <strong>za</strong>čeli<br />
sistematsko <strong>na</strong>padati nealbanske prebivalce Kosova, njihove hiše in cerkve.<br />
Tarče maščevalnih <strong>na</strong>padov so bili poleg Srbov Romi in Gorani, ki <strong>na</strong>j bi bili po<br />
prepričanju Albancev srbski <strong>za</strong>vezniki.<br />
Nehomoge<strong>na</strong> kosovska romska skupnost je še danes v <strong>na</strong>jslabšem položaju.<br />
Sestavlje<strong>na</strong> je iz treh skupin, Romov, Aškalov in Egipčanov, z različnimi jeziki ter<br />
18 S LOV E N S K A VO J S K A
Foto: Marko Pišlar<br />
verami. Trenutni položaj romskih skupnosti je odvisen predvsem od odnosov,<br />
ki so jih imeli z lokalno albansko skupnostjo pred letom 1999. Romi danes<br />
predstavljajo približno 1,7 odstotka kosovskega prebivalstva, veči<strong>na</strong> pa jih živi<br />
v monoetničnih enklavah pod <strong>za</strong>ščito <strong>Kforja</strong> ali zu<strong>na</strong>j Kosova. V podobno slabem<br />
položaju so se po koncu <strong>za</strong>dnje vojne z<strong>na</strong>šli slovanski Muslimani in Gorani.<br />
Za oboje je z<strong>na</strong>čilno, da govorijo slovanske jezike, čeprav so muslimanske<br />
vere. Slovanski Muslimani živijo po vsem Kosovu, večinoma v muslimanskih<br />
vaseh, Gorani pa le <strong>na</strong> jugu pokrajine v občini Gora. Pred letom 1999 je v tej<br />
občini živelo 18.000 Goranov, po vojni pa jih je ostalo le še 8000. Kljub muslimanski<br />
veroizpovedi je bila veči<strong>na</strong> Goranov zvesta srbski vladi, <strong>za</strong>to njihovi<br />
odnosi z Albanci niso <strong>na</strong>jboljši. V boljšem položaju so Turki in Čerkezi, ki so<br />
imeli tradicio<strong>na</strong>lno dobre odnose tako s Srbi kot Albanci. Čerkezi so <strong>na</strong>jmanjša<br />
manjši<strong>na</strong> <strong>na</strong> Kosovu, ki ima danes le še 100 predstavnikov v vasi Miloševo, v<br />
občini Obilič, <strong>na</strong> Kosovo pa so se priselili iz Kavka<strong>za</strong>. V tej pokrajini je poleg<br />
omenjenih skupnosti živelo še približno 450 Hrvatov, ki pa so se večinoma že<br />
izselili <strong>na</strong> Hrvaško, in približno 600 srbskih beguncev iz Hrvaške in BiH, ki so še<br />
posebej v slabem položaju, saj so tujci <strong>na</strong> Kosovu in poleg tega še Srbi.<br />
Večetnično Kosovo<br />
<strong>Med</strong><strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost si že od <strong>za</strong>četka vpletenosti v kosovski spor pri<strong>za</strong>deva<br />
vzpostaviti večetnično Kosovo, vendar se zdi, da so razlike med skupnostmi<br />
še vedno prevelike <strong>za</strong> uresničitev tega koncepta. Nealbanci <strong>na</strong> večetničnem<br />
Kosovu bi morali biti obrav<strong>na</strong>vani e<strong>na</strong>ko kot Albanci, vsakršne delitve ozemlja<br />
ali izmenjave prebivalstva pa so bile prepovedane. Žal je koncept e<strong>na</strong>ke obrav<strong>na</strong>ve<br />
še daleč od uresničitve, saj veči<strong>na</strong> Srbov in Romov živi v monoetničnih<br />
enklavah pod <strong>na</strong>dzorom <strong>Kforja</strong> in UNMIK ali pa v treh srbskih obči<strong>na</strong>h <strong>na</strong> severu<br />
pokrajine, njihova svoboda gibanja pa je zelo omeje<strong>na</strong>. Poleg tega <strong>pripadniki</strong><br />
manjšin pogosto <strong>za</strong>vračajo sodelovanje v kosovskih vladnih institucijah<br />
ali pa albanska veči<strong>na</strong> neupravičeno <strong>za</strong>vrača njihove ugovore k <strong>za</strong>konodaji ali<br />
njihove kandidate <strong>za</strong> določene položaje.<br />
Pomemben ka<strong>za</strong>lnik uspešnosti med<strong>na</strong>rodnih pri<strong>za</strong>devanj <strong>za</strong> večetnično Kosovo<br />
je vprašanje vračanja in integracije nealbanskih beguncev, k čemur se je<br />
med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skupnost <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>la že v resoluciji 1244, pozneje pa še v <strong>na</strong>boru<br />
standardov, ki jih mora Kosovo doseči pred odločanjem o končnem statusu.<br />
Od spopada leta 1999 se je <strong>na</strong> Kosovo vrnilo le 10.000 razseljenih pripadnikov<br />
etničnih manjšin, 220.000 pa jih še vedno čaka <strong>na</strong> vrnitev. Vračanje beguncev<br />
so resno ogrozili tridnevni medetnični nemiri, ki so izbruhnili 17. marca 2004 in<br />
v katerih je umrlo 19 ljudi, <strong>na</strong>jmanj tisoč pa jih je bilo ranjenih. V nemirih je bilo<br />
poškodovanih tudi 36 pravoslavnih cerkva in več kot 700 domov, <strong>za</strong>radi česar<br />
je približno 4000 Srbov in Romov ponovno postalo beguncev.<br />
Navzočnost med<strong>na</strong>rodne skupnosti in predvsem nje<strong>na</strong> uspešnost pri vzpostavitvi<br />
večetničnega Kosova bosta določila precedens <strong>za</strong> prihodnost. Vsekakor<br />
gre <strong>za</strong> eno izmed <strong>na</strong>jbolj ambicioznih mirovnih operacij Združenih <strong>na</strong>rodov, ki jo<br />
marsikje po svetu skrbno spremljajo. Če bo med<strong>na</strong>rodni skupnosti uspelo vzpostaviti<br />
družbo, v kateri bodo vsi prebivalci ne glede <strong>na</strong> <strong>na</strong>rodnost živeli v miru in<br />
varno, bo to z<strong>na</strong>k vsem morebitnim separatistom, da med<strong>na</strong>rodno priz<strong>na</strong>nje<br />
<strong>za</strong>hteva izpolnjevanje določenih standardov, vendar imajo <strong>na</strong>jpomembnejšo<br />
vlogo pri tem prav skupnosti <strong>na</strong> Kosovu, njihova medseboj<strong>na</strong> strpnost in pripravljenost<br />
odpuščati grehe iz preteklosti <strong>za</strong> skupno življenje v prihodnosti.<br />
Nuša Urbančič<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
Rast prebivalstva po etničnih skupi<strong>na</strong>h<br />
Foto: Marko Pišlar<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 19
S t ro ko v n e te m e<br />
Foto: Marko Pišlar<br />
Nekonkurečno gospodarstvo in<br />
slab socialni položaj<br />
Gospodarska nerazvitost<br />
še iz nekdanje SFRJ<br />
Za razumevanje slabega družbenoekonomskega<br />
stanja <strong>na</strong> Kosovu je<br />
pomembno poz<strong>na</strong>ti vzroke, ki so v tej<br />
pokrajini povzročili gospodarsko nerazvitost,<br />
<strong>na</strong>jvišjo v regiji v <strong>za</strong>četku 21.<br />
stoletja. Slaba razvitost pokrajine izvira še iz nekdanje SFRJ, v kateri je bilo<br />
Kosovo <strong>na</strong>jslabše gospodarsko razvito območje, katerega razvoj je temeljil<br />
predvsem <strong>na</strong> rudarstvu in izkopavanju rud, kot sta lignit in cink. Čeprav so v<br />
Kosovo veliko vlagali že v SFRJ, se ni nikoli gospodarsko razvilo, saj de<strong>na</strong>r ni<br />
bil <strong>na</strong>menjen industriji in gradnji infrastrukture, temveč so ga veliko <strong>na</strong>menili<br />
<strong>za</strong> kmetijstvo in gradnjo stanovanjskih <strong>na</strong>selij. Zaostrovanje političnih razmer<br />
konec osemdesetih let, slaba ekonomska politika nekdanje Jugoslavije,<br />
njen razpad v <strong>za</strong>četku devetdesetih let in sankcije, ki jih je med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> skup-<br />
Visoka stopnja brezposelnosti, razpadajoča cest<strong>na</strong> in komu<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />
infrastruktura, nerazvito gospodarstvo, organiziran krimi<strong>na</strong>l<br />
in korupcija ter odvisnost pokrajine od de<strong>na</strong>rja iz tujine so glavne<br />
z<strong>na</strong>čilnosti družbenoekonomskega položaja <strong>na</strong> Kosovu in<br />
predstavljajo veliko grožnjo <strong>na</strong>daljnjemu razvoju te pokrajine.<br />
nost uvedla proti Jugoslaviji po razpadu<br />
in stopnjevanju etničnega spora,<br />
so težak gospodarski položaj le še<br />
poslabšali. Dvema desetletjema ekonomske<br />
recesije je sledil spor konec<br />
devetdesetih let, v katerem je prišlo do<br />
skoraj popolnega uničenja družbene<br />
lastnine <strong>na</strong> Kosovu. Hkrati s slabšanjem gospodarskega položaja so se poslabšale<br />
tudi družbene razmere v pokrajini, kar se je ka<strong>za</strong>lo predvsem v zelo<br />
nizkem življenjskem standardu prebivalcev <strong>na</strong> Kosovu.<br />
Gospodarska obnova po prihodu UNMIK<br />
S prihodom UNMIK leta 1999 <strong>na</strong> Kosovo so se <strong>za</strong>čeli obnova uničene infrastrukture,<br />
gospodarski razvoj, vzpostavitev demokratičnih političnih struktur<br />
in civilne administracije in nov pravni okvir, kar je pripomoglo k izboljšanju<br />
Prebivalstvo Slovenije leta 2005, število v tisoč<br />
80 +<br />
moški<br />
ženske<br />
70-74<br />
60-64<br />
50-54<br />
40-44<br />
40-44<br />
30-34<br />
20-24<br />
10-14<br />
0-4<br />
100 80 60 40 20 0 20 40 60 80 100<br />
Vir: SURS<br />
Prebivalstvo Kosova v odstotkih (<strong>na</strong> 100 oseb vseh starosti)<br />
85 +<br />
80<br />
moški<br />
ženske<br />
75<br />
70<br />
65<br />
60<br />
55<br />
50<br />
45<br />
40<br />
35<br />
30<br />
25<br />
20<br />
15<br />
10<br />
5<br />
0<br />
1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4<br />
Vir: Statistični urad Kosova<br />
2 0 S LOV E N S K A VO J S K A
azmer v pokrajini. Gospodarsko obnovo in razvoj, ki so ju v letih po koncu<br />
spora omogočili predvsem prispevki do<strong>na</strong>torjev in številčne albanske diaspore,<br />
je znotraj štiristebrne strukture UNMIK prevzela Evropska unija. Kljub<br />
velikim vlaganjem med<strong>na</strong>rodne skupnosti, saj je bilo od leta 1999 do 2003<br />
<strong>za</strong> približno dve milijardi dolarjev do<strong>na</strong>cij, ni bilo konkretnih učinkov v gospodarstvu.<br />
Po podatkih Svetovne banke je bil <strong>na</strong>mreč ta de<strong>na</strong>r večinoma <strong>na</strong>menjen<br />
splošni obnovi, torej gradnji stanovanj ter izobraževalnemu, zdravstvenemu<br />
in socialnemu sistemu. Razvoj in obnova pokrajine sta bila in sta<br />
še vedno zelo odvis<strong>na</strong> od de<strong>na</strong>rja albanske diaspore in do<strong>na</strong>torjev, ki pa so v<br />
<strong>za</strong>dnjih letih prispevali precej manj, kar je slabo vplivalo <strong>na</strong> gospodarsko rast<br />
Kosova. Veliko skrb vzbuja tudi negativ<strong>na</strong> trgovinska bilanca Kosova, saj v<br />
pokrajini ne delajo izdelkov, ki bi bili konkurenčni <strong>na</strong> tujih trgih. Njihova proizvodnja<br />
in izvoz sta usmerje<strong>na</strong> predvsem v rudnine ter izdelke z nizko dodano<br />
vrednostjo. Nesorazmerje med uvozom in izvozom, saj uvoz <strong>za</strong> 43 odstotkov<br />
presega izvoz, je v določeni meri posledica dejstva, da <strong>za</strong> potrebe med<strong>na</strong>rodne<br />
skupnosti, ki je <strong>na</strong> Kosovu, uvozijo veliko luksuznih izdelkov, <strong>na</strong> primer<br />
avtomobile, katerih ce<strong>na</strong> precej presega poceni izvozne izdelke. Kosovo<br />
večinoma trguje z državami članicami EU, in sicer približno 35 odstotkov, in<br />
Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, s katerimi ima podpisane sporazume<br />
o prosti trgovini. Evro je <strong>na</strong> Kosovu dejansko lokal<strong>na</strong> valuta, v kateri potekajo<br />
vse ekonomske operacije in s katero je med<strong>na</strong>rodnim institucijam uspelo<br />
<strong>za</strong>gotoviti nizko inflacijo, vendar pa <strong>na</strong> drugi strani evro ni pripomogel k tako<br />
želenemu povečanju med<strong>na</strong>rodnih <strong>na</strong>ložb v pokrajini.<br />
Zelo mlado prebivalstvo<br />
Za Kosovo je z<strong>na</strong>čil<strong>na</strong> visoka stopnja rodnosti in posledično velik delež mladega<br />
prebivalstva, saj je kar približno 60 odstotkov prebivalcev mlajših od<br />
24 let. V preteklosti se je veliko mladih po koncu šolanja v želji po boljšem<br />
življenju preselilo v tujino, predvsem v Nemčijo in Švico, vendar so danes te<br />
selitvene poti <strong>za</strong> kosovske prebivalce večinoma <strong>za</strong>prte. To pomembno vpliva<br />
<strong>na</strong> dva dejavnika, in sicer kratkoročno <strong>na</strong> večjo stopnjo brezposelnosti <strong>na</strong><br />
Kosovu, saj je <strong>na</strong> kosovskem trgu delovne sile vsako leto več mladih, ki končajo<br />
šolanje, dolgoročno pa <strong>na</strong> zmanjševanje fi<strong>na</strong>nčnih pritokov <strong>na</strong> Kosovo<br />
iz diaspore, ki pomeni pomemben vir dohodkov <strong>na</strong> Kosovu, saj so leta 2005<br />
ta sredstva predstavljala 15 odstotkov 1 BDP Kosova.<br />
Foto: USAID<br />
Nizek življenjski standard<br />
Prebivalci <strong>na</strong> Kosovu živijo v veliki revščini, saj kar dobra tretji<strong>na</strong> živi le z manj<br />
kot 1,42 evra <strong>na</strong> dan, od tega pa jih manj kot polovica živi v skrajni revščini<br />
z manj kot 0,93 evra <strong>na</strong> dan. Ogrožene skupine so predvsem ženska gospodinjstva,<br />
nesrbske etnične manjšine, torej Romi in slovanski muslimani,<br />
starejši, invalidi ter brezposelni, ki jih je po podatkih Svetovne banke približno<br />
39 odstotkov, po neuradnih podatkih pa <strong>na</strong>j bi jih bilo še enkrat več. Vzroki<br />
<strong>za</strong> tako visoko stopnjo brezposelnosti so pomanjkanje delovnih mest, veliko<br />
število mladih <strong>na</strong> trgu delovne sile in slaba izobrazbe<strong>na</strong> struktura delovne<br />
sile, saj sta približno dve tretjini iskalcev <strong>za</strong>poslitve nekvalificirani. Na Kosovu<br />
je stopnja nepismenosti <strong>na</strong>jvišja v regiji. Po podatkih Svetovne banke je kar<br />
šest odstotkov prebivalstva, starejših od pet<strong>na</strong>jstih let, nepismenih, prav tako<br />
ima le približno polovica prebivalcev, starejših od pet<strong>na</strong>jstih let, osnovno<br />
izo brazbo, vendar <strong>za</strong>radi nerazvite industrije ni delovnih mest niti <strong>za</strong> visoko<br />
izo bražen kader.<br />
Razveseljivo je, da je danes veči<strong>na</strong> mladih vključe<strong>na</strong> v osnovno izobraževanje<br />
in da posledično število osnovno izobraženih in pismenih <strong>na</strong>rašča.<br />
Treba je opozoriti, da <strong>za</strong>radi zelo slabih delovnih razmer, pomanjkanja šolske<br />
infrastrukture in nevarnosti, ki otrokom grozijo <strong>na</strong> poti v šolo, pomeni<br />
<strong>za</strong>gotavljanje kakovostnega izobraževanja velik problem. Težak življenjski<br />
položaj prebivalcev se kaže tudi v neurejenih zdravstvenih razmerah. Zdravstveni<br />
sistem <strong>na</strong> Kosovu je zelo slab, kar je <strong>na</strong> eni strani posledica nerazvitosti<br />
pokrajine, <strong>na</strong> drugi strani pa vzporednih zdravstvenih struktur, ki so<br />
se <strong>na</strong> Kosovu razvijale hkrati s stopnjevanjem etničnega spora med Srbi in<br />
Albanci. Zaskrbljujoč je predvsem podatek o visoki umrljivosti dojenčkov, ki<br />
z<strong>na</strong>ša kar 35 dojenčkov <strong>na</strong> tisoč rojstev, v Sloveniji pa <strong>za</strong> primerjavo štirje<br />
dojenčki <strong>na</strong> tisoč rojstev.<br />
Razširjen organiziran krimi<strong>na</strong>l<br />
Vsi omenjeni razlogi in poleg tega še obstoj vzporednih oblasti <strong>na</strong> Kosovu v<br />
obliki uprave UNMIK, torej misije Združenih <strong>na</strong>rodov <strong>na</strong> Kosovu, ter <strong>za</strong>časnih<br />
kosovskih institucij upravljanja so delno pripomogli k razvoju organiziranega<br />
krimi<strong>na</strong>la. Siva ekonomija ima zelo pomembno vlogo v pokrajini, saj z njo <strong>na</strong><br />
Kosovo pridobijo veliko de<strong>na</strong>rja. Zaradi pomanjkanja delovnih mest je stopnja<br />
brezposelnosti visoka, kar <strong>na</strong> eni strani spodbuja korupcijo in nepotizem,<br />
<strong>na</strong> drugi strani pa sili prebivalce v organiziran krimi<strong>na</strong>l, s katerim se ukvarja<br />
kar precej ljudi in ki jim omogoča preživetje. Organizirane krimi<strong>na</strong>lne združbe<br />
so dejavne predvsem v trgovanju z <strong>na</strong>fto, orožjem, mamili, cigaretami, ljudmi<br />
in podobnim. Mafijski klani tako vzpostavljajo nekakšno državo znotraj države<br />
in prek korupcije širijo svoj vpliv tudi <strong>na</strong> druge strukture v pokrajini. Veči<strong>na</strong><br />
de<strong>na</strong>rja, pridoblje<strong>na</strong> z organiziranim krimi<strong>na</strong>lom, je vlože<strong>na</strong> v <strong>na</strong>kupoval<strong>na</strong><br />
središča, hotele in bencinske črpalke, ki jih je <strong>na</strong> Kosovu kar petkrat več, kot<br />
bi jih potrebovali, in sicer približno 1400. V nekaterih virih tudi omenjajo, da<br />
<strong>na</strong>j bi z organiziranim krimi<strong>na</strong>lom <strong>za</strong>gotavljali orožje in de<strong>na</strong>r <strong>za</strong> Osvobodilno<br />
vojsko Kosova.<br />
Kako <strong>na</strong>prej<br />
Kosovo je bogato z nekaterimi <strong>na</strong>ravnimi viri, predvsem z rodovitno zemljo<br />
in rudni<strong>na</strong>mi, saj <strong>na</strong>j bi bilo po nekaterih oce<strong>na</strong>h <strong>na</strong> Kosovu več kot 40 odstotkov<br />
rezerv lignita v Evropi. Prav kmetijsko in industrijsko področje bi kratkoročno<br />
lahko imela pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju, vendar pa<br />
je <strong>za</strong> dolgoročni razvoj nuj<strong>na</strong> struktur<strong>na</strong> sprememba, torej premik od nizko<br />
do visoko donosnih dejavnosti, to pa bo mogoče predvsem z <strong>na</strong>ložbami<br />
iz tujine, z razvojem <strong>za</strong>sebne dejavnosti in večjo močjo pristojnih ustanov.<br />
Kljub vsem tem dejavnikom <strong>na</strong>daljnji gospodarski razvoj ne bo mogoč brez<br />
temeljite obnove infrastrukture in ureditve končnega statusa Kosova. To so<br />
<strong>na</strong>loge, ki jih morajo pristojni <strong>na</strong> Kosovu še opraviti. Družbeni položaj je precej<br />
odvisen od <strong>na</strong>daljnjega razvoja pokrajine, <strong>za</strong>to lahko pričakujemo, da se<br />
bo standard prebivalcev <strong>na</strong> Kosovu izboljševal hkrati z gospodarskim razvojem.<br />
Urša Omerzu<br />
1 Vsi predstavljeni statistični podatki so le ocene Svetovne banke oziroma drugih med-<br />
<strong>na</strong>rodnih institucij, saj je <strong>za</strong>radi pomanjkanja podatkov nemogoče predstaviti resnične<br />
ekonomske oziroma družbene ka<strong>za</strong>lce.<br />
S t ro ko v n e te m e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 21
Program višjega štabnega šolanja<br />
pove<strong>za</strong>li z magisterijem<br />
I n te r v j u<br />
Kakšne so <strong>na</strong>loge PŠŠ<br />
Zagotavljamo <strong>na</strong>daljevalno in dopolnilno<br />
usposabljanje častnikov <strong>SV</strong>. Po<br />
temeljnem usposabljanju, ki ga končajo<br />
<strong>na</strong> častniški šoli, se postopoma<br />
vračajo, da dopolnijo in osvežijo svoje<br />
z<strong>na</strong>nje <strong>za</strong> nova delov<strong>na</strong> mesta. Na<br />
štabni tečaj se <strong>na</strong>vadno vrnejo vsi<br />
častniki, saj <strong>na</strong>predujejo in <strong>za</strong>čnejo<br />
opravljati dolžnosti v štabih oziroma<br />
<strong>za</strong>čnejo voditi večje enote. Višjih programov,<br />
torej višjega štabnega šolanja<br />
in generalštabnega, se udeležijo<br />
izbrani.<br />
Kako je potekal razvoj vojaškega izobraževanja <strong>na</strong> PŠŠ<br />
PŠŠ je bila ustanovlje<strong>na</strong> 1. februarja 1993, <strong>za</strong> njenega <strong>na</strong>čelnika pa je bil določen<br />
polkovnik mag. Pavle Vindišir. Prej je izobraževanje potekalo v okviru<br />
Centra vojaških šol. Leta 1993 smo <strong>za</strong>čeli izvajati tečaje, ki so bili <strong>na</strong>jprej<br />
kratki, od nekaj dni do enega meseca. To so bili tečaji <strong>za</strong> poveljnike vodov,<br />
čet, bataljonov in brigad ter nekateri specialistični tečaji <strong>za</strong> štabne funkcije.<br />
Prvi tečaji, kot jih poz<strong>na</strong>mo v da<strong>na</strong>šnji obliki, so se <strong>za</strong>čeli z generalštabnim<br />
programom leta 1996 in od takrat sistematično izobražujemo častnike.<br />
Koliko častnikov ste izšolali<br />
Generalštabno šolanje <strong>za</strong>radi manjšega števila častnikov izvajamo običajno<br />
<strong>na</strong> dve leti. V generaciji je 15 slušateljev, tako da jih je bilo v štirih generacijah<br />
60. Leta 1997 smo <strong>za</strong>čeli organizirati višje štabno šolanje, skozi programe<br />
katerega smo usposabljali 222 slušateljev, štabni tečaj, ki se je <strong>za</strong>čel leta<br />
1998, pa 272, skupaj torej približno 550. Trenutno je <strong>na</strong> šolanju 25 slušateljev<br />
višjega štabnega in 21 slušateljev štabnega šolanja.<br />
Kakšno je sodelovanje s podobnimi Natovimi šolami<br />
PŠŠ z drugimi Natovimi šolami sodeluje predvsem v okviru konference poveljnikov,<br />
ki jo vsako leto organizira Nato Defence College iz Rima, kamor<br />
povabijo <strong>na</strong>čelnike šol iz Nata in tudi druge, da si izmenjamo izkušnje, aktivnosti<br />
pa potekajo vse leto. Izmenjujemo programe primerljivih šol in vidimo,<br />
kakšne vsebine in z<strong>na</strong>nje potrebujejo častniki določene ravni. Poleg tega s<br />
posameznimi šolami poteka dvostransko sodelovanje. Dobro sodelujemo z<br />
italijansko šolo ISSMI, ki je <strong>na</strong> ravni <strong>na</strong>šega višjega štabnega oziroma generalštabnega<br />
šolanja. Letos bomo prvič med šolskim letom skupaj s slušatelji<br />
italijanske šole izvedli štabno raču<strong>na</strong>lniško podrto vajo. Tudi prej smo<br />
sodelovali <strong>na</strong> podobnih vajah, vendar smo morali <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>šega polletnega<br />
šolanja slušatelje poklicati iz enot, da so se vrnili <strong>na</strong> vajo.<br />
Letošnja generacija ima prva enoletni program. Do zdaj smo imeli<br />
le enega slušatelja iz tujine <strong>na</strong> <strong>na</strong>šem programu, saj je pogoj, da<br />
z<strong>na</strong> slovensko, več slovenskih slušateljev pa je šlo <strong>na</strong> šolanje po<br />
podobnih programih v tujino.<br />
Najpomembnejša novost je, da ste z letošnjim šolskim letom<br />
prenovili program višjega štabnega šolanja, ki je postal<br />
enoletni, in ga pove<strong>za</strong>li z magisterijem.<br />
V <strong>za</strong>četku februarja je minilo 14 let od ustanovitve Poveljniškoštabne<br />
šole (PŠŠ), njene programe <strong>za</strong> šolanje častnikov, torej<br />
štabno, višje štabno in generalštabno šolanje, pa je v tem času<br />
končalo 550 častnikov. Trenutno sta <strong>na</strong> šolanju 11. generacija<br />
višjega štabnega in 13. generacija štabnega šolanja. Najpomembnejša<br />
novost je, da se 11. generacija višjega štabnega<br />
šolanja izobražuje po novem programu, ki je pove<strong>za</strong>n s študijem<br />
v javnem izobraževalnem sistemu. Kot je povedal <strong>na</strong>čelnik<br />
Poveljniško-štabne šole polkovnik Stojan Zabukovec, bodo tako<br />
dosegli višjo kakovost šolanja, ki je primerljivo z Natovimi državami<br />
in priz<strong>na</strong>no tudi v javnem šolstvu.<br />
11. generacija višjega štabnega šolanja,<br />
ki je šolanje <strong>za</strong>čela septembra<br />
lani, se šola po novem programu z<br />
razširjenimi vsebi<strong>na</strong>mi. Program je<br />
pove<strong>za</strong>n z javnim šolstvom, in sicer<br />
s programi <strong>na</strong> podiplomski ravni. Izbirne<br />
vsebine so bile tokrat izbrane<br />
<strong>na</strong> dveh slovenskih fakultetah, in<br />
sicer <strong>na</strong> Fakulteti <strong>za</strong> logistiko v Celju<br />
Univerze v Mariboru in <strong>na</strong> Fakulteti <strong>za</strong><br />
družbene vede Univerze v Ljubljani.<br />
Stari program višjega štabnega šolanja<br />
smo razširili <strong>na</strong> eno leto, vsebine<br />
pa dopolnili s podobnimi, kot so <strong>na</strong> šolah v državah Nata. Za izvajanje teh<br />
vsebin v <strong>SV</strong> nimamo dovolj strokovnjakov, <strong>za</strong>to smo se pove<strong>za</strong>li z dvema<br />
fakultetama. Ob višjem štabnem programu bodo tako častniki končali magisterij<br />
po bolonjskem programu <strong>na</strong> Fakulteti <strong>za</strong> logistiko ali speciali<strong>za</strong>cijo <strong>na</strong><br />
Fakulteti <strong>za</strong> družbene vede. Uspešno pripravlje<strong>na</strong> <strong>na</strong>loga <strong>na</strong> eni od fakultet<br />
je pogoj <strong>za</strong> uspešno končan višji štabni tečaj. Vsebine <strong>na</strong>log bodo <strong>za</strong> <strong>na</strong>s<br />
<strong>za</strong>nimive, hkrati pa bodo <strong>na</strong>rejene <strong>na</strong> podiplomski fakultetni ravni. Večji del<br />
vsebin poteka <strong>na</strong> PŠŠ, ob petkih pa gredo običajno slušatelji <strong>na</strong> fakulteto,<br />
se dogovarjajo z mentorji glede <strong>za</strong>ključne <strong>na</strong>loge, obiskujejo predavanja in<br />
podobno. Za slušatelje se je povečala skup<strong>na</strong> obremenitev, saj <strong>na</strong>j bi posameznik<br />
delal devet šolskih ur <strong>na</strong> dan. Pouk je prilagojen tako, da poteka<br />
dopoldan, popoldan pa je čas <strong>za</strong> samostojno delo, ki ga je zdaj bistveno več.<br />
Po starem programu je bilo le malo ur <strong>na</strong>menjeno <strong>za</strong>ključni <strong>na</strong>logi, zdaj pa<br />
jih je 300 oziroma 540.<br />
Pred časom ste prenovili tudi program štabnega šolanja.<br />
Štabno šolanje je bilo prenovljeno pred dvema letoma, tako da se po pre-<br />
novljenem programu šola tretja generacija. S spremembami smo <strong>za</strong>goto-<br />
vili predvsem rodovske vsebine, ki jih je bilo prej zelo<br />
malo. Primerljivi programi v tujini se <strong>na</strong> tej ravni<br />
organizirajo v okviru rodovskih šol, tako da imajo<br />
programi večinoma rodovske vsebine, manj pa<br />
je splošnih, pri <strong>na</strong>s pa je bilo prej <strong>na</strong>sprotno.<br />
Častniki se zdaj v enoto vrnejo kot strokovnjaki v<br />
okviru svojega rodu. Ta sprememba je bila med<br />
slušatelji dobro sprejeta, saj jim vsebine<br />
programa zdaj bolj koristijo<br />
pri <strong>na</strong>daljnjem delu.<br />
2 2 S LOV E N S K A VO J S K A
In prenova generalštabnega programa<br />
Načelnik GŠ<strong>SV</strong> <strong>na</strong>m je dal usmeritve, da pripravimo nov enoletni program<br />
<strong>za</strong> generalštabno šolanje, ki je bilo prej šestmesečno. Raven mora biti podiplomska,<br />
čeprav <strong>za</strong> zdaj ne predvidevamo, da bi se slušatelji morali vpisati<br />
<strong>na</strong> program v okviru javnega izobraževalnega sistema. V predlogu programa<br />
smo <strong>za</strong> predmete predvideli nosilce z akademsko izobrazbo in vsi predmeti<br />
bodo ovrednoteni v obliki kreditnih točk, ki jih bo slušatelj lahko prenesel<br />
v javni sistem, če se bo v okviru tega želel še <strong>na</strong>prej šolati. Fakultete, s katerimi<br />
se pogovarjamo, to so <strong>za</strong> zdaj Fakulteta <strong>za</strong> družbene vede, Fakulteta<br />
Stotnik mag. Anže Rode<br />
Program višjega štabnega šolanja sem <strong>za</strong>čel<br />
obiskovati septembra lani, poleg tega smo se<br />
vsi slušatelji vpisali <strong>na</strong> eno izmed dveh fakultet,<br />
tako da sem se vpisal <strong>na</strong> Fakulteto <strong>za</strong> logistiko.<br />
Glede <strong>na</strong> to, da imam magisterij opravljen <strong>na</strong><br />
Fakulteti <strong>za</strong> družbene vede <strong>na</strong> <strong>obrambo</strong>slovju,<br />
nisem razmišljal o tem, da bi se še posebej<br />
vpisal <strong>na</strong> magistrski študij, temveč sem se prijavil<br />
<strong>na</strong> to šolanje, da pridobim novo vojaško<br />
z<strong>na</strong>nje. Dobro je, da so program pove<strong>za</strong>li z magistrskima programoma, saj<br />
bomo tako dobili dodatno z<strong>na</strong>nje, predvsem iz izbirnih predmetov, pri katerih<br />
obrav<strong>na</strong>vamo <strong>na</strong> primer <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lno, obrambno in vojaško logistiko,<br />
pomen in razumevanje logistike, kot je organizira<strong>na</strong> v Natu in primerljivih<br />
državah, kako jo lahko izboljšamo v <strong>SV</strong> in podobno. Trenutno delam <strong>na</strong><br />
GŠ<strong>SV</strong>, višje štabno šolanje pa je korak <strong>na</strong>prej v karieri vsakega častnika.<br />
Usposabljamo se <strong>za</strong> določene dolžnosti v poveljstvu bataljo<strong>na</strong> in brigade<br />
in želel bi <strong>na</strong>daljevati svojo kariero po poveljniški liniji, torej v bojni enoti.<br />
Menim, da so spremembe dobre, saj pridobimo vojaško in civilno z<strong>na</strong>nje,<br />
<strong>na</strong>ša izobrazba je družbeno priz<strong>na</strong><strong>na</strong> in verificira<strong>na</strong>, poleg tega <strong>na</strong>m predavajo<br />
strokovnjaki, ki delajo tudi v tujini, kar <strong>na</strong>še z<strong>na</strong>nje še bogati.<br />
Stotnica Ber<strong>na</strong>rda Volčanjk Perčič<br />
Odločila sem se <strong>za</strong> Fakulteto <strong>za</strong> družbene<br />
vede, ker smo imeli <strong>na</strong> voljo le dve fakulteti.<br />
Gotovo bi bilo dobro, če bi lahko izbirali med<br />
več fakultetami, saj bi <strong>na</strong>m zelo koristile vsebine<br />
<strong>na</strong> primer iz ekonomije ali menedžmenta.<br />
Upam, da bodo te možnosti postopoma povečane.<br />
Ko so <strong>na</strong>m predstavljali programe, so<br />
<strong>na</strong>m povedali, da <strong>na</strong>j tisti, ki delajo v logistiki<br />
oziroma želijo delati <strong>na</strong> tem področju, izberejo<br />
Fakulteto <strong>za</strong> logistiko, <strong>za</strong> druge pa je Fakulteta <strong>za</strong> družbene vede, <strong>na</strong> katero<br />
<strong>na</strong>s je vpisanih 15, drugih deset pa je <strong>na</strong> logistiki. Delam <strong>na</strong> Poveljstvu sil v<br />
G3 <strong>na</strong> področju med<strong>na</strong>rodnih operacij in novo z<strong>na</strong>nje mi bo pri delu gotovo<br />
koristilo, saj sem širše spoz<strong>na</strong>la med<strong>na</strong>rodno ureditev ter reševanje težav<br />
v EU, Natu in drugih institucijah, kar je dobro. Noben predmet ni bil v celoti<br />
priz<strong>na</strong>n oziroma prenesen, mogoče je bil del izpita iz višjega štabnega<br />
šolanja priz<strong>na</strong>n kot del izpita <strong>na</strong> fakulteti. Imamo kar precej obveznosti. Najprej<br />
smo morali opraviti diferencialni izpit in šest rednih izpitov, poleg tega<br />
pa tudi obveznosti <strong>na</strong> višjem štabnem šolanju. Napisati moramo <strong>za</strong>ključno<br />
<strong>na</strong>logo, kar je <strong>za</strong>hteven projekt. Spremembe so dobre in prave, čeprav je<br />
kar <strong>na</strong>porno.<br />
<strong>za</strong> logistiko in Fakulteta <strong>za</strong> menedžment iz Kopra, so že <strong>za</strong>gotovile nosilce<br />
predmetov. Želimo si pridobiti nosilce še z drugih fakultet. Predlog programa<br />
bomo končali ta mesec, potem pa ga bomo poslali <strong>na</strong> GŠ<strong>SV</strong>. Mogoče bomo<br />
morali še kaj spremeniti, sicer pa pričakujemo, da ga bomo <strong>za</strong>čeli izvajati<br />
septembra.<br />
Kako so se slušatelji odzvali <strong>na</strong> te spremembe<br />
S prenovami v <strong>za</strong>dnjih letih se približujemo dvema ciljema. Prvi je, da bi bili<br />
programi primerljivi z javnim izobraževalnim sistemom, ker to omogoča višjo<br />
raven z<strong>na</strong>nja. Hkrati bodo tako častniki imeli tudi formalno izobrazbo, konkurenčno<br />
<strong>na</strong> trgu delovne sile. Poleg tega mora biti šolanje v <strong>SV</strong> primerljivo<br />
s šolanjem v Natu, kar te spremembe omogočajo. Tudi vse Natove šole v<br />
posameznih državah si pri<strong>za</strong>devajo, da bi njihove programe ovrednotili njihovi<br />
izobraževalni sistemi. Slušatelji so s spremembami <strong>za</strong>dovoljni, kakovost<br />
izobraževanja se je izboljšala, omogoča javno priz<strong>na</strong>ni <strong>na</strong>slov in mislim, da<br />
bodo lahko bolj samo<strong>za</strong>vestno <strong>na</strong>stopali ob srečanju ali <strong>na</strong> usposabljanjih z<br />
drugimi častniki držav Nata, saj bodo imeli podobno z<strong>na</strong>nje.<br />
Valerija Šket Jarm<br />
Foto: Bruno Toič<br />
I n te r v j u<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 23
V <strong>SV</strong> novi predstavniki<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
<strong>za</strong> odnose z javnostmi<br />
Kako se je v <strong>SV</strong> razvijalo komuniciranje<br />
z javnostmi<br />
Za obveščanje javnosti so <strong>za</strong> motiviranje<br />
in informiranje v enotah <strong>SV</strong> od leta<br />
1995 skrbeli pomočniki, ki so predvsem<br />
obveščali notranjo javnost. Leta<br />
2001 so te <strong>na</strong>loge prevzeli pomočniki<br />
<strong>za</strong> informiranje javnosti <strong>na</strong> treh<br />
operativnih poveljstvih <strong>SV</strong>, kjer sem<br />
delal tudi sam, pri čemer smo <strong>za</strong>čeli<br />
javnost o dejavnostih <strong>SV</strong> bolj organizirano<br />
obveščati, da bi Slovensko vojsko<br />
približali ljudem. Takrat področje<br />
odnosov z javnostmi v državni upravi še ni bilo jasno definirano. Hkrati s<br />
profesio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cijo <strong>SV</strong> in vključevanjem v Nato smo že leta 2000 <strong>za</strong>čeli organizirane<br />
kampanje obveščanja javnosti o dejavnostih <strong>SV</strong>. Ko sem leta 2002<br />
prevzel <strong>na</strong>loge pomočnika <strong>za</strong> odnose z javnostmi <strong>na</strong> GŠ<strong>SV</strong> in po pooblastilu<br />
<strong>na</strong>čelnika GŠ<strong>SV</strong> <strong>na</strong>loge tiskovnega predstavnika <strong>SV</strong>, so <strong>za</strong> komuniciranje z<br />
javnostmi skrbeli tudi pomočniki <strong>za</strong> odnose z javnostmi <strong>na</strong> Poveljstvu sil, v 1.<br />
in 72. brigadi ter vipavskem Centru <strong>za</strong> usposabljanje. Še bolj smo področje<br />
formalizirali lani, ko je v kabinetu <strong>na</strong>čelnika GŠ<strong>SV</strong> <strong>za</strong>čel delovati oddelek <strong>za</strong><br />
odnose z javnostmi, v katerem smo častnika in podčastnik od predvidenih<br />
štirih formacijskih mest. Hkrati smo razširili formacijo <strong>na</strong> Poveljstvu sil <strong>SV</strong>,<br />
kjer sta mesti pomočnika <strong>za</strong> odnose z javnostmi in referenta, že od leta 2005<br />
pa predstavniki <strong>za</strong> odnose z javnostmi in civilno-vojaško sodelovanje delujejo<br />
v vojaških teritorialnih poveljstvih, saj smo prepričani, da sta področji dela<br />
<strong>na</strong> ravni VTP tesno pove<strong>za</strong>ni.<br />
Koliko predstavnikov je zdaj v <strong>SV</strong> in kakšni so <strong>na</strong>črti<br />
Čeprav je <strong>SV</strong> število formacijskih mest <strong>za</strong> to področje povečala, imamo velik<br />
kadrovski primanjkljaj, saj <strong>na</strong> GŠ<strong>SV</strong> v oddelku poleg mene delujeta major<br />
Marko Prvinšek in višji štabni vodnik Jani Krošl, predstavnike pa imamo še<br />
Beseda je orožje, pravi pogosto slišani pregovor, ki ga vodja<br />
oddelka <strong>za</strong> odnose z javnostmi <strong>na</strong> GŠ<strong>SV</strong>, višji vojaški uslužbenec<br />
Simon Korez, dobro poz<strong>na</strong>, saj se v Slovenski vojski s<br />
komuniciranjem z javnostmi intenzivno ukvarja že sedem let. V<br />
oddelku <strong>na</strong> GŠ<strong>SV</strong>, kamor je prišel leta 2002, mu že več kot dve<br />
leti pomagata major Marko Prvinšek in višji štabni vodnik Jani<br />
Krošl. Prav ta teden so v oddelku <strong>za</strong>čeli usposabljati štiri pripadnike<br />
Slovenske vojske, ki bodo poleg sedanjih predstavnikov <strong>za</strong><br />
odnose z javnostmi v <strong>SV</strong> <strong>na</strong>loge komuniciranja z javnostmi sredi<br />
leta prevzeli <strong>na</strong> Poveljstvu sil, Poveljstvu <strong>za</strong> podporo in v 1. brigadi<br />
<strong>SV</strong>, je v intervjuju dejal Korez.<br />
v 72. brigadi in Centru <strong>za</strong> usposabljanje<br />
v Vipavi ter <strong>na</strong> šestih vojaških<br />
teritorialnih poveljstvih. Predstavnico<br />
<strong>za</strong> odnose z javnostmi ima tudi 10.<br />
MOTB, ki <strong>na</strong>loge opravlja <strong>na</strong> Kosovu.<br />
Ta teden smo <strong>za</strong>čeli usposabljati štiri<br />
pripadnike <strong>SV</strong>, ki bodo v drugi polovici<br />
leta delovali <strong>na</strong> poveljstvih sil in <strong>za</strong><br />
podporo ter v 1. brigadi <strong>SV</strong>. Z njimi bo<br />
to področje dela v <strong>SV</strong> <strong>za</strong>živelo, čeprav<br />
bi <strong>na</strong>s v primerjavi <strong>na</strong> primer z belgijskimi<br />
oboroženimi silami moralo biti v<br />
<strong>SV</strong> vsaj petdeset. Mislim, da je dober<br />
kader <strong>za</strong> to področje težko pridobiti, ker se <strong>pripadniki</strong> <strong>SV</strong> vse bolj <strong>za</strong>vedajo,<br />
da kar poveš kot predstavnik <strong>za</strong> odnose z javnostmi, je kot <strong>na</strong>boj, ki ga izstreliš<br />
iz puške, in poti <strong>na</strong><strong>za</strong>j ni.<br />
Se vaše delo razlikuje od dela v civilnem okolju<br />
Zagotovo. Nalogi predstavnika v <strong>SV</strong> sta predvsem obveščanje javnosti o dogajanju<br />
in promoviranje institucije ter vojaškega poklica, predstavnik civilne<br />
organi<strong>za</strong>cije pa ima <strong>za</strong> promocijo institucije <strong>na</strong> voljo še druga sredstva. <strong>SV</strong><br />
mora delovati dolgoročno, <strong>za</strong>to promocija poteka prek obveščanja javnosti,<br />
da bi pridobila <strong>za</strong>upanje v sistem in vojaški poklic, in prek omogočanja javnosti,<br />
da opravlja civilni <strong>na</strong>dzor. Vojska je organizira<strong>na</strong> hierarhično, <strong>za</strong>to prihaja<br />
do <strong>na</strong>sprotja interesov. Interes javnosti je, da o porabi proračunskega<br />
de<strong>na</strong>rja izve čim več, <strong>na</strong> drugi strani pa je interes institucije, da javnost kar<br />
<strong>na</strong>justrezneje obvešča o aktivnostih ob upoštevanju vseh omejitev v okviru<br />
institucije in <strong>za</strong>vezništev. Zavedati se moramo, da <strong>na</strong>ša javnost ni le slovenska,<br />
temveč tudi javnost držav članic Nata, EU in <strong>na</strong> območjih, kjer <strong>SV</strong> sode-<br />
Z leve proti desni: Jani<br />
Krošl, Simon Korez,<br />
Marko Prvinšek<br />
2 4 S LOV E N S K A VO J S K A
luje v operacijah. Tako se soočamo z vprašanjem, kako informacijo ustrezno<br />
povedati, da ne izdamo skrivnosti in da bo javnost hkrati o dogodku dovolj<br />
obvešče<strong>na</strong>.<br />
Kakšne so vaše <strong>na</strong>loge kot predstavnika <strong>za</strong> odnose z javnostmi in pomočnika<br />
<strong>na</strong>čelnika GŠ<strong>SV</strong><br />
Načelnik izraža usmeritve <strong>za</strong> posamezne <strong>za</strong>htevnejše aktivnosti <strong>SV</strong> v javnosti<br />
in prek mene javnosti posreduje sporočila. Daje mi usmeritve o prednostnih<br />
področjih in temeljnih sporočilih pri obveščanju javnosti v določenem<br />
obdobju. Glede posameznih aktivnosti se dogovoriva <strong>na</strong> jutranjih kolegijih,<br />
<strong>na</strong> katerih pov<strong>za</strong>mem poročanje množičnih občil preteklega dne in ga opo<strong>za</strong>rjam<br />
<strong>na</strong> teme, <strong>za</strong> katere bi se v javnosti lahko pojavila vprašanja, da <strong>na</strong>čelnik<br />
pravočasno da usmeritve glede odzivanja <strong>na</strong>nje. Prav tako pomagam pri<br />
pripravi javnih <strong>na</strong>stopov <strong>na</strong>čelnika, torej zbiram podatke in mu predlagam<br />
nekatera sporočila, ki <strong>na</strong>j bi jih povedal v javnosti. V oddelku a<strong>na</strong>liziramo<br />
<strong>na</strong>stope <strong>na</strong>čelnika v posameznih množičnih občilih in pripravljamo predloge<br />
njegovih govorov. Naloge imamo sicer razdeljene, čeprav si medsebojno pomagamo.<br />
Kot vodja oddelka se poleg že <strong>na</strong>štetih aktivnosti ukvarjam s strategijo<br />
dela odnosov z javnostmi, določam in usklajujem mesečni <strong>na</strong>črt komunikacijskih<br />
dogodkov in pripravljam odgovore <strong>na</strong> novi<strong>na</strong>rska vprašanja.<br />
Marko Prvinšek in Jani Krošl opravljata operativne <strong>na</strong>loge, kot so zbiranje<br />
informacij, končno oblikovanje mesečnega <strong>na</strong>črta komuniciranja in skrb <strong>za</strong><br />
njegovo izvedbo, poleg tega pripravljata sporočila <strong>za</strong> javnost in druge informacije<br />
<strong>za</strong> spletno stran <strong>SV</strong> ter zbirata informacije, pove<strong>za</strong>ne z novi<strong>na</strong>rskimi<br />
vprašanji, usklajujeta delo s podrejenimi poveljstvi in enotami, skrbita <strong>za</strong> novi<strong>na</strong>rje<br />
ob obisku enot in podobno. Na GŠ<strong>SV</strong> kot strateški ravni približno polovico<br />
časa <strong>na</strong>menimo strategiji <strong>na</strong>črtovanja odnosov z javnostmi, torej kaj,<br />
kdaj in kako povedati, približno 30 odstotkov časa porabim <strong>za</strong> pripravo odgovorov<br />
<strong>na</strong> novi<strong>na</strong>rska vprašanja, petino pa <strong>za</strong> druge oblike komuniciranja.<br />
Kaj je pri vašem delu <strong>na</strong>jpomembnejše<br />
Mislim, da je <strong>na</strong>jbolj pomembno, da delujemo proaktivno. Zato smo <strong>za</strong> celotno<br />
<strong>SV</strong> pripravili direktivo <strong>za</strong> delo <strong>na</strong> področju odnosov z javnostmi, imamo<br />
pa tudi strategijo dela <strong>za</strong> to področje, v kateri so opredeljene <strong>na</strong>loge posameznih<br />
ravni v <strong>SV</strong>. Prav tako v oddelku v mesečnem <strong>na</strong>črtu komunikacijskih<br />
dogodkov predvidimo tiste, o katerih bomo obveščali javnost, in hkrati opredelimo<br />
<strong>na</strong>jpomembnejše promocijske dejavnosti ter njihove cilje. Čeprav<br />
redno pripravljamo sporočila <strong>za</strong> javnost in novi<strong>na</strong>rske konference, vabimo<br />
<strong>na</strong> predstavitve po enotah <strong>SV</strong> ter drugo, vsak dan prejemamo vprašanja<br />
novi<strong>na</strong>rjev, ki pre<strong>na</strong>šajo informacije v javnost, obenem pa v njej sprožajo<br />
razprave in vprašanja. Novi<strong>na</strong>rji so tisti vezni člen, ki omogoča, da se v <strong>SV</strong><br />
intenzivno ukvarjamo s posameznimi dejavnostmi, ki jim mogoče prej nismo<br />
<strong>na</strong>menjali ustrezne pozornosti, prav tako pa spodbujajo razmišljanja, ki jih<br />
<strong>SV</strong> v javnosti ne bi mogla tako učinkovito <strong>za</strong>četi. Kot primer <strong>na</strong>j povem, da bi<br />
<strong>na</strong> zmanjšanje števila odhodov iz <strong>SV</strong> gotovo vplivala urejen status pripadnikov<br />
<strong>SV</strong> in boljša plača, takš<strong>na</strong> razmišljanja pa so v javnosti spodbudili prav<br />
novi<strong>na</strong>rji.<br />
Lani ste javnost intenzivno obveščali o dogajanju v 10. MOTB. Kaj bo letos<br />
<strong>na</strong>jpomembnejše<br />
Največji poudarek bo <strong>na</strong> spremljanju delovanja 10. MOTB v Kforju, <strong>na</strong> vzpostavitvi<br />
zmogljivosti 20. MOTB in oblikovanju novega 74. MOTB. Obenem<br />
bomo javnost sez<strong>na</strong>njali z vsemi drugimi pomembnimi aktivnostmi, kot je<br />
sodelovanje <strong>SV</strong> v Natovih silah <strong>za</strong> hitro posredovanje in drugo.<br />
Kako zbirate informacije o dogajanju po enotah<br />
Enote <strong>na</strong>s obveščajo o aktivnostih <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednji mesec oziroma skupaj premislimo,<br />
ali so kakšne pomembne <strong>za</strong> javnost. Te vključimo v mesečni <strong>na</strong>črt<br />
dela in skrbimo <strong>za</strong> njihovo uresničitev. O dogodkih manjšega pome<strong>na</strong> po<br />
enotah pripravijo sporočila, ki jih pred objavo <strong>na</strong> spletnih straneh ustrezno<br />
oblikujemo. Menim, da se veči<strong>na</strong> poveljnikov v <strong>SV</strong> že precej <strong>za</strong>veda, da če<br />
o svojih aktivnostih ne obveščajo javnosti, je ta prepriča<strong>na</strong>, da enota ne<br />
dela nič. Enota, ki o svojih aktivnostih javnost redno obvešča, bo imela ob<br />
morebitnih izrednih dogodkih precej manj težav, <strong>za</strong>to bomo letos <strong>za</strong> vse poveljnike<br />
bataljonov pripravili dvodnevno usposabljanje. Na njem jih bomo<br />
spodbudili, da sodelujejo s predstavniki <strong>za</strong> odnose z javnostmi, ki že delujejo<br />
ali pa bodo <strong>na</strong> poveljstvih oziroma v brigadi <strong>za</strong>čeli delovati v drugi polovici<br />
leta. Ti bodo neposredno podrejeni poveljniku, strokovno in funkcijsko pa se<br />
bodo povezovali z <strong>na</strong>šim oddelkom. Tako bomo vsa sporočila in <strong>na</strong>črtovane<br />
dogodke usklajevali skupaj, pre<strong>na</strong>šali pa jim bomo tudi smernice <strong>na</strong>čelnika<br />
GŠ<strong>SV</strong>. Podobno velja <strong>za</strong> <strong>na</strong>š oddelek glede Službe <strong>za</strong> odnose z javnostmi<br />
<strong>na</strong> MO, s katero usklajujemo aktivnosti in ji pošljemo vsa sporočila, da jih<br />
posreduje javnosti.<br />
Kaj pričakujete od novih kolegov<br />
Predstavnik <strong>za</strong> odnose z javnostmi mora imeti osnovno z<strong>na</strong>nje z vseh vojaških<br />
področij in tudi specialistično z<strong>na</strong>nje iz odnosov z javnostmi. Prav tako<br />
ves čas, tudi zu<strong>na</strong>j delavnika, dela z ljudmi, od <strong>na</strong>drejenih v Slovenski vojski<br />
do novi<strong>na</strong>rjev, ki morajo hitro dobiti odgovore <strong>na</strong> vprašanja. Imeti mora velike<br />
oči in ušesa ter poiskati dogodke in <strong>na</strong>čin <strong>za</strong> obveščanje javnosti, pripravljen<br />
mora biti <strong>na</strong> <strong>na</strong>stopanje v množičnih občilih in predvsem <strong>na</strong> iskanje<br />
kreativnih rešitev. Razmišljati mora dolgoročno in se <strong>za</strong>vedati, da nobe<strong>na</strong><br />
novica ni slaba, temveč je vsaka priložnost <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljnji razvoj Slovenske<br />
vojske. Zato je <strong>na</strong> tem področju lahko uspešen le človek, ki želi veliko novih<br />
izzivov. Obenem to pomeni, da si bo pri delu širil strokovno in osebnostno<br />
z<strong>na</strong>nje. Od prihodnjih sodelavcev pričakujem, da bomo skupaj pripomogli<br />
k utrjevanju ugleda <strong>SV</strong> s primernim obveščanjem javnosti o resnici. Menim,<br />
da je predstavnik <strong>za</strong> odnose z javnostmi po koncu te kariere kader, ki bi si<br />
ga vsak poveljnik moral želeti <strong>za</strong> katerokoli delovno mesto, predvsem pa <strong>na</strong><br />
kadrovskem področju in pri skrbi <strong>za</strong> pripadnike <strong>SV</strong>. Menim, da bo to področje<br />
dela v Slovenski vojski dobilo ustrezen status, predvsem pa sem prepričan,<br />
da bodo postali poveljniki vseh ravni prvi in <strong>na</strong>jodgovornejši predstavniki <strong>za</strong><br />
odnose z javnostmi.<br />
Meta Grmek<br />
P re d s ta v l j a m o v a m<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 25
Civilisti in vojaki <strong>za</strong> skupno<br />
Z a š č i ta i n re š e v a n j e<br />
»Uprava RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje se že veliko let<br />
aktivno vključuje v vse oblike med<strong>na</strong>rodnega sodelovanja<br />
<strong>na</strong> področju varstva pred <strong>na</strong>ravnimi in drugimi<br />
nesrečami. Pri usklajevanju humanitarnih in<br />
reševalnih operacij v svetovnem smislu je ključ<strong>na</strong><br />
med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> organi<strong>za</strong>cija Združeni <strong>na</strong>rodi. Za to<br />
področje je pristojen Urad <strong>za</strong> usklajevanje humanitarnih<br />
dejavnosti (United Nations Office for Coordi<strong>na</strong>tion<br />
of Humanitarian Affairs – UN-OCHA), s katerim<br />
smo <strong>za</strong>čeli sodelovati v sredini devetdesetih let,<br />
potem pa še z zvezo Nato, v <strong>za</strong>četku kot partner,<br />
od leta 2004 pa kot polnopravni član. Po podpisu<br />
pridružitvenega sporazuma leta 1996 so potekale<br />
dejavnosti <strong>na</strong> tem področju tudi z Evropsko unijo.<br />
Okrepile so se po letu 2003, ko je Slovenija <strong>za</strong>čela<br />
sodelovati v mehanizmu EU <strong>na</strong> področju civilne <strong>za</strong>ščite,<br />
še posebno pa po letu 2004, ko je Slovenija<br />
postala polnoprav<strong>na</strong> članica Evropske unije.«<br />
Nekoliko več pozornosti bi <strong>na</strong>menila sodelovanju<br />
Slovenije z UN-OCHA.<br />
»Če se osredotočim predvsem <strong>na</strong> izobraževanje in<br />
usposabljanje, bi povedala, da so se predstavniki<br />
Uprave Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje<br />
<strong>za</strong>čeli udeleževati prvih oblik izobraževanja<br />
v organi<strong>za</strong>ciji UN-OCHA leta 1995. V <strong>na</strong>slednjih<br />
letih se je takšnega tečaja vsako leto udeležil vsaj<br />
en predstavnik uprave, tako da so se sez<strong>na</strong>njali s<br />
sistemom in možnostmi vključevanja Slovenije v<br />
dejavnosti Združenih <strong>na</strong>rodov <strong>na</strong> <strong>na</strong>šem delovnem<br />
področju. Zamisel, da bi takšne tečaje organizirali<br />
tudi v Sloveniji, sega v leto 2001, ko smo skupaj s<br />
Švedsko agencijo reševalnih služb, s katero poteka<br />
zelo dobro dvostransko sodelovanje, v izobraževalnem<br />
centru <strong>na</strong> Igu pripravili tečaj v okviru Partnerstva<br />
<strong>za</strong> mir zveze Nato. Na tem tečaju so kot<br />
predavatelji sodelovali tudi predstavniki Združenih<br />
<strong>na</strong>rodov. Takrat smo se <strong>na</strong> podlagi obojestranskega<br />
interesa okvirno dogovorili, da bi tečaj Združenih<br />
<strong>na</strong>rodov pripravili tudi v Sloveniji. Predstavniki OZN<br />
so <strong>na</strong>mreč imeli možnost, da spoz<strong>na</strong>jo izobraževalni<br />
center <strong>na</strong> Igu in njegove zmogljivosti ter ocenijo<br />
<strong>na</strong>še organi<strong>za</strong>cijske sposobnosti. Tako sta leta<br />
2001 direktor Uprave RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje ter<br />
predstavnik UN-OCHA podpisala pismo o <strong>na</strong>meri o<br />
organi<strong>za</strong>ciji tečaja v Izobraževalnem centru RS <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>ščito in reševanje <strong>na</strong> Igu. Dogovorili smo se, da<br />
uprava <strong>za</strong>gotavlja vso organi<strong>za</strong>cijsko in logistično<br />
podporo tečaja, torej poskrbi <strong>za</strong> <strong>na</strong>stanitev in pre-<br />
delovanje ob nesrečah<br />
Uprava Republike Slovenije <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
in reševanje je v sodelovanju z Uradom<br />
Združenih <strong>na</strong>rodov <strong>za</strong> usklajevanje<br />
humanitarnih dejavnosti (UN-OCHA)<br />
in s Paktom stabilnosti <strong>za</strong> Jugovzhodno<br />
Evropo februarja v Izobraževalnem<br />
centru <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje <strong>na</strong> Igu<br />
organizirala že šesti tečaj o civilnovojaškem<br />
sodelovanju v reševalnih in<br />
humanitarnih operacijah. Tečaj <strong>na</strong> Igu<br />
je bil že sedeminšestdeseti, ki so ga ZN<br />
organizirali <strong>na</strong> to temo, njegov <strong>na</strong>men<br />
pa je posredovanje osnovnega z<strong>na</strong>nja<br />
o organi<strong>za</strong>ciji ZN in njeni vlogi v med<strong>na</strong>rodnih<br />
humanitarnih reševalnih operacijah<br />
ter o usklajevanju in sodelovanju<br />
civilnih in vojaških struktur v teh dejavnostih.<br />
Udeleženci tečaja so izmenjali<br />
izkušnje iz humanitarnih in reševalnih<br />
operacij ter informacije o organiziranosti<br />
sistemov varstva pred <strong>na</strong>ravnimi in<br />
drugimi nesrečami. Zakaj je Slovenija<br />
<strong>za</strong>čela organizirati ta tečaj in kaj <strong>na</strong>m<br />
je prinesel, je pojasnila vodja Službe <strong>za</strong><br />
med<strong>na</strong>rodno sodelovanje v URSZR Mile<strong>na</strong><br />
Dobnik Jeraj.<br />
Mile<strong>na</strong> Dobnik Jeraj<br />
hrano, poleg tega pa je te aktivnosti tudi fi<strong>na</strong>ncirala.<br />
Zagotavlja še kadrovske vire, ne le <strong>za</strong> podporo,<br />
temveč tudi <strong>za</strong> sodelovanje <strong>na</strong> tečaju. Slovenija je<br />
prispevala še k vsebini, saj smo <strong>na</strong> tečaju predstavili<br />
slovenski sistem varstva pred <strong>na</strong>ravnimi in<br />
drugimi nesrečami ter njegovo vključenost v med<strong>na</strong>rodne<br />
organi<strong>za</strong>cije in njihove dejavnosti.«<br />
Koliko udeležencev je bilo v šestih letih <strong>na</strong> teh<br />
tečajih in koliko je bilo med njimi slušateljev iz<br />
Slovenije<br />
»Vsakega tečaja <strong>na</strong>j bi se udeležilo približno 25<br />
ljudi. Vsako leto jih je bilo toliko, kakšno leto pa tudi<br />
več. Letos jih je bilo kar 29, prišli so iz 16 držav in<br />
štirih med<strong>na</strong>rodnih organi<strong>za</strong>cij. Tako je bilo v šestih<br />
letih pri <strong>na</strong>s približno 160 slušateljev.«<br />
Zakaj smo se v Sloveniji odločili, da organiziramo<br />
takš<strong>na</strong> usposabljanja<br />
»Ko so se predstavniki Slovenije odločali <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo<br />
teh tečajev, so mislili <strong>na</strong> tri stvari. Prva je<br />
sodelovanje z Združenimi <strong>na</strong>rodi kot ključno med<strong>na</strong>rodno<br />
organi<strong>za</strong>cijo <strong>na</strong> področju varstva pred<br />
<strong>na</strong>ravnimi nesrečami, tako da je izvedba tečajev<br />
prispevek Slovenije k delu te organi<strong>za</strong>cije. Druga<br />
stvar je, da smo zelo aktivni v okviru regio<strong>na</strong>lnih pobud,<br />
predvsem Pakta stabilnosti <strong>za</strong> Jugovzhodno<br />
Evropo, v katerem je zelo dejav<strong>na</strong> Pobuda <strong>za</strong> pripravljenost<br />
in preventivo pred <strong>na</strong>ravnimi in drugimi<br />
nesrečami. Pri tem je še posebno pomemben program<br />
<strong>za</strong> izobraževanje in usposabljanje <strong>za</strong> varstvo<br />
pred nesrečami.<br />
Slovenija se je z Združenimi <strong>na</strong>rodi oziroma<br />
UN-OCHA dogovorila, da ta tečaj postane del programa<br />
<strong>za</strong> Jugovzhodno Evropo, kar pomeni, da<br />
se lahko tega tečaja udeleži do 12 slušateljev iz<br />
držav Jugovzhodne Evrope. Hkrati je to prispevek<br />
Slovenije k razvoju sistemov v državah Jugovzhodne<br />
Evrope in k večjemu poz<strong>na</strong>vanju med<strong>na</strong>rodnih<br />
mehanizmov usklajevanja pomoči ob nesrečah v<br />
državah te regije.<br />
Tretji vidik je bil, da Uprava RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje<br />
ter njen izobraževalni center <strong>na</strong> Igu z organi<strong>za</strong>cijo<br />
takšnih usposabljanj postajata prepoz<strong>na</strong>v<strong>na</strong><br />
v med<strong>na</strong>rodni javnosti. Pridobivamo tudi izkušnje<br />
in jih uspešno uporabljamo pri pripravi drugih<br />
med<strong>na</strong>rodnih dogodkov, kar je neke vrste dodat<strong>na</strong><br />
vrednost. Poleg tega so bila <strong>na</strong> vsakem tečaju<br />
<strong>za</strong> <strong>na</strong>še slušatelje rezervira<strong>na</strong> štiri mesta, tako<br />
da je lahko več slovenskih udeležencev pridobilo<br />
2 6 S LOV E N S K A VO J S K A
z<strong>na</strong>nje. Pri tem bi rada omenila, da udeleženci iz<br />
Slovenije niso le z <strong>na</strong>še uprave, temveč vedno povabimo<br />
tudi predstavnike Slovenske vojske, drugih<br />
organov v sestavi Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> in drugih<br />
ministrstev. Tako so letos <strong>na</strong> tečaju predstavniki<br />
Slovenske vojske, Sektorja <strong>za</strong> civilno <strong>obrambo</strong>,<br />
URSZR in Ministrstva <strong>za</strong> zu<strong>na</strong>nje <strong>za</strong>deve. Do zdaj je<br />
iz Slovenije ta tečaj končalo približno 30 ljudi, kar<br />
je že veliko. Delavci <strong>na</strong>še uprave uporabijo pridobljene<br />
izkušnje pri organi<strong>za</strong>ciji drugih tečajev ter<br />
<strong>za</strong> lažje sodelovanje v med<strong>na</strong>rodnih reševalnih in<br />
humanitarnih akcijah v tujini. Naj pri tem omenim<br />
le potres v Turčiji, kamor je bila <strong>na</strong>pote<strong>na</strong> <strong>na</strong>ša<br />
reševal<strong>na</strong> ekipa. Zaradi poz<strong>na</strong>vanja sistema in<br />
osebnih stikov z <strong>za</strong>poslenimi v ženevskem uradu<br />
OCHA je bila <strong>na</strong>potitev precej lažja, kot bi bila sicer.<br />
Tudi spremljanje ekipe <strong>na</strong> terenu je bilo precej lažje<br />
prek virtualne spletne strani, ki jo ima v te <strong>na</strong>mene<br />
UN-OCHA.«<br />
Letošnji tečaj je bil <strong>za</strong>dnji te vrste, ki je potekal v<br />
Sloveniji. Kaj so razlogi <strong>za</strong> to<br />
»Politika UN-OCHA <strong>na</strong> tem področju je, da morajo<br />
biti tečaji po vsem svetu. Vsako leto jih <strong>na</strong> različnih<br />
koncih sveta poteka približno 15, od tega v<br />
Evropi od dva do štirje, drugi pa tudi v Afriki, Aziji<br />
in Ameriki. Tečaja <strong>na</strong>j ne bi predolgo organizirali v<br />
eni državi, temveč <strong>na</strong>j bi se selil iz države v državo<br />
in iz regije v regijo. Tako <strong>na</strong>j bi čim več državam in<br />
regijam omogočili, da pridobijo z<strong>na</strong>nje, ki ga ponujajo<br />
takš<strong>na</strong> usposabljanja, <strong>za</strong>to smo se dogovorili,<br />
da bi ta tečaj v okviru programa Pakt stabilnosti<br />
<strong>za</strong> JVE organizirali v eni od držav Jugovzhodne<br />
Evrope. Tako bi države imele večjo možnost <strong>za</strong><br />
pridobivanje novega z<strong>na</strong>nja pri usklajevanju med<strong>na</strong>rodnih<br />
reševalnih in humanitarnih operacij, pridobile<br />
pa bi si tudi izkušnje <strong>za</strong> pripravo takšnih<br />
usposabljanj in možnosti <strong>za</strong> boljše sodelovanje z<br />
Združenimi <strong>na</strong>rodi.«<br />
Ali je zdaj že z<strong>na</strong>no, v kateri državi Jugovzhodne<br />
Evrope <strong>na</strong>j bi bili tečaji v prihodnje<br />
»Dogovarjamo se z Romunijo, ki si želi biti prihodnja<br />
gostiteljica, in tudi Švedska, ki zelo podpira<br />
razvoj sistemov <strong>za</strong>ščite in reševanja v državah Jugovzhodne<br />
Evrope, je <strong>za</strong>interesira<strong>na</strong>, da fi<strong>na</strong>nčno<br />
podpre tečaj. Poleg tega je URSZR oziroma izobraževalni<br />
center pripravljen romunskim kolegom<br />
posredovati vse informacije in z<strong>na</strong>nje. Če bo treba,<br />
jim bo <strong>na</strong>š strokovnjak pomagal pri pripravi tega<br />
tečaja.«<br />
Ali bo Slovenija še organizirala kakšen podoben<br />
tečaj<br />
»Glede <strong>na</strong> to, da bo Slovenija prihodnje leto predse-<br />
dovala Evropski uniji, leta 2008 ne <strong>na</strong>črtujemo podobnih<br />
tečajev, saj bodo vse dejavnosti usmerjene<br />
v predsedovanje. Sodelovanje z Združenimi <strong>na</strong>rodi<br />
ob večjih nesrečah v tretjih državah bo zelo koristno<br />
oziroma nujno. Prihodnje leto stikov z ZN ne<br />
<strong>na</strong>meravamo prekiniti, temveč jih bomo okrepili v<br />
drugi obliki. V prihodnjih letih želimo organizirati še<br />
kakšno usposabljanje, saj to pomeni neko dodatno<br />
vrednost delu URSZR, predstavniki izobraževalnega<br />
centra <strong>na</strong> Igu pa pridobivajo nove izkušnje, ki<br />
jih lahko vključujejo v svoje redno delo.«<br />
Kakšni so odmevi <strong>na</strong> drugi strani, to je v Združenih<br />
<strong>na</strong>rodih, <strong>na</strong> izvedbo njihovih tečajev pri <strong>na</strong>s<br />
»Predstavniki Združenih <strong>na</strong>rodov so večkrat povedali,<br />
da so zelo <strong>za</strong>dovoljni s strokovnim pristopom<br />
in osebno <strong>za</strong>vzetostjo <strong>na</strong>ših sodelavcev pri<br />
organi<strong>za</strong>ciji tečajev ter z visoko stopnjo tehnične<br />
opremljenosti <strong>na</strong>šega izobraževalnega centra in<br />
podpornih dejavnosti, torej z vsem, kar <strong>za</strong>gotavlja<br />
Slovenija. Prav <strong>za</strong>to so tečaj kar šestkrat organizirali<br />
v <strong>na</strong>ši državi, kar ni <strong>na</strong>vada, saj ga v eni državi<br />
pripravijo dvakrat ali trikrat. To, da je bil pri <strong>na</strong>s tolikokrat,<br />
pomeni medsebojno <strong>za</strong>upanje, ki smo ga<br />
razvili med večletnim sodelovanjem.«<br />
(KuB)<br />
Razpis <strong>za</strong> fotografski <strong>na</strong>tečaj<br />
Društvo ljubiteljev soške fronte v okviru srečanja zbiralcev stare vojaške opreme razpisuje fotografski<br />
<strong>na</strong>tečaj z <strong>na</strong>slovom Vojaške fotografije in fotografije vojnih ostankov. Tema vključuje motive<br />
vojske, vojaških objektov, skupin, ki ohranjajo tradicijo in spomin <strong>na</strong> vojaške enote, ter tistih skupin,<br />
ki se ukvarjajo s športno vojno tematiko, in motive vojnih ter vojaških ostankov.<br />
Rok <strong>za</strong> oddajo fotografij je do vključno jutri, 10. marca.<br />
Avtorji fotografij <strong>na</strong>j skupaj s prijavnico pošljejo do pet fotografij v digitalnem formatu tif in z resolucijo<br />
vsaj 2100 x 2800 oziroma 250 DPi v formatu 30 x 40 cm <strong>na</strong> digitalnem medijskem nosilcu.<br />
Prijavo pošljite <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov Društvo ljubiteljev soške fronte, Poljanski <strong>na</strong>sip 32, 1000 Ljublja<strong>na</strong>, s<br />
pripisom Fotografski <strong>na</strong>tečaj.<br />
Avtorje <strong>na</strong>jboljših fotografij bomo <strong>na</strong>gradili. Avtor <strong>na</strong>jboljše fotografije bo dobil sto evrov, drugouvrščene<br />
fotografije 75 in tretjeuvrščene fotografije 50 evrov. Prijavnico in informacije o pogojih<br />
razpisa lahko dobite <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovu http://militaria.homestead.com ali prek elektronske pošte jakobmarusic@gmail.com.<br />
Z a š č i ta i n re š e v a n j e<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 27
Vabilo kuharjem v <strong>SV</strong> <strong>na</strong><br />
olimpijado Ika 2008<br />
Kuharska ekipa Slovenske vojske se je lani prvič uspeš-<br />
no udeležila svetovnega prvenstva v kuli<strong>na</strong>riki Expogast<br />
2006 v Luxembourgu, saj je bila v pripravi toplih obrokov<br />
druga. Vojaški kuharji se že pripravljajo <strong>na</strong> <strong>na</strong>slednjo kuharsko<br />
olimpijado, ki bo oktobra 2008 v Erfurtu v Nemčiji,<br />
kjer bodo <strong>na</strong>stopili v razširjeni sestavi.<br />
Zato Sektor <strong>za</strong> logistiko iz Poveljstva sil Slovenske vojske<br />
vabi kandidate, ki bi <strong>na</strong> kuharski olimpijadi želeli <strong>za</strong>stopati<br />
Slovensko vojsko, da se prijavijo. Kandidati <strong>na</strong>j bodo <strong>za</strong>posleni<br />
v <strong>SV</strong> in <strong>na</strong>j imajo končano gostinsko šolo, smer<br />
kuhar, kuharski ali gostinski tehnik. Imeti morajo kuli<strong>na</strong>rično<br />
z<strong>na</strong>nje in izkušnje v pripravi <strong>za</strong>htevnih jedi, <strong>za</strong>želene pa<br />
so tudi izkušnje z regio<strong>na</strong>lnih in med<strong>na</strong>rodnih kuli<strong>na</strong>ričnih<br />
tekmovanj.<br />
Prijave s kratkim opisom izkušenj pošljite <strong>na</strong>jpozneje do<br />
petka, 20. aprila, <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov: Poveljstvo sil, Sektor G-4,<br />
Vojašnica Iva<strong>na</strong> Cankarja, Raskovec 50, 1360 Vrhnika, s<br />
pripisom Kuharska olimpijada 2008. Strokovni izbor kandidatov<br />
bo opravljen v sodelovanju s Sekcijo kuharjev in<br />
slaščičarjev Slovenije.<br />
Dodatne informacije lahko dobite pri strokovnem vodji vojaške<br />
kuharske ekipe, štabnem vodniku Janiju Kavšku, <strong>na</strong><br />
telefonski številki 01/759 45 43.<br />
2 8 S LOV E N S K A VO J S K A
Zgodovinska zmaga<br />
Andreja Jerma<strong>na</strong><br />
v smuku<br />
Zmagoslavje Urške Žolnir v Hamburgu<br />
Judoistka in pripadnica športne enote <strong>SV</strong> Ur-<br />
ška Žolnir je v soboto, 24. februarja, odlično<br />
<strong>na</strong>stopila <strong>na</strong> tekmi super svetovnega pokala v<br />
nemškem Hamburgu. Članica celjskega judo<br />
kluba Sankaku je v kategoriji do 63 kilogramov<br />
osvojila prvo mesto, potem ko je v fi<strong>na</strong>lu premagala<br />
domačo predstavnico. Urška Žolnir,<br />
dobitnica bro<strong>na</strong>ste kolajne <strong>na</strong> olimpijskih igrah<br />
v Ate<strong>na</strong>h leta 2004, je zlahka premagala vse<br />
tekmice, in sicer <strong>na</strong>jprej Litovko Rašo Gasiuly-<br />
te, <strong>na</strong>to Avstrijko Aranko Schauer, boljša pa je<br />
bila tudi od Korejke Ja Young Kong in Kubanke<br />
Onix Cortex. V fi<strong>na</strong>lu je tekmovala z Nemko<br />
Anno von Harnier, od katere je bila boljša z<br />
iponom (10 : 0). Tako se je veselila zmage in<br />
drugih <strong>na</strong>jvišjih stopničk v tej sezoni. V <strong>za</strong>četku<br />
aprila bo <strong>na</strong>stopila tudi <strong>na</strong> evropskem članskem<br />
prvenstvu.<br />
Petra Majdič <strong>na</strong> svetovnem prvenstvu druga<br />
Na prvi tekmi letošnjega svetovnega prvenstva v japonskem Saporu je Petra Majdič, pripadnica<br />
športne enote <strong>SV</strong>, v četrtek, 22. februarja, osvojila srebrno kolajno. Drugo mesto<br />
v sprintu v klasični tehniki je obenem nje<strong>na</strong> prva kolaj<strong>na</strong> <strong>na</strong> velikih tekmovanjih.<br />
Petro Majdič je premagala le Norvežanka Astrid<br />
Jacobsen, tretja pa je bila favoritinja Finka Virpa<br />
Kuitunen. Petra Majdič je v fi<strong>na</strong>lu sprinta vodila<br />
skoraj od starta do cilja, tik <strong>za</strong> njo je bila le Norvežanka<br />
Astrid Jacobsen. Ta je bila v <strong>za</strong>dnjih<br />
metrih nekoliko hitrejša od Petre Majdič, tako<br />
da je <strong>za</strong> Norveško dosegla prvo zlato kolajno<br />
v Saporu. »Srebr<strong>na</strong> kolaj<strong>na</strong> je velik uspeh tako<br />
<strong>za</strong> Petro in <strong>za</strong>me kot <strong>za</strong> vso slovensko reprezentanco.<br />
Vsi smo presrečni, saj smo o takšnem rezultatu<br />
le sanjali. Petra je v izvrstni formi, imela<br />
pa je tudi zelo dobro pripravljene smuči,« je po<br />
tekmi povedal trener <strong>na</strong>jboljše slovenske tekačice,<br />
Ivan Hudač. Odlično uvrstitev je <strong>na</strong>jboljša<br />
slovenska tekačica <strong>na</strong>povedala že v polfi<strong>na</strong>lu in<br />
četrtfi<strong>na</strong>lu, saj je v svojih skupi<strong>na</strong>h premagala<br />
konkurenco. »Pritisk je bil pred prvenstvom vsekakor<br />
velik, <strong>za</strong>to sem komaj čakala, da se vse<br />
<strong>za</strong>čne, saj nisem imela več potrpljenja čakati.<br />
Uspel mi je odličen <strong>na</strong>stop. Iz kroga v krog sem<br />
tekla bolje, <strong>na</strong> koncu, moram priz<strong>na</strong>ti, sem videla<br />
tudi zlato kolajno okrog vratu. Nepo<strong>za</strong>bno.<br />
Rečem lahko le, <strong>na</strong> to smo čakali,« je po tekmi<br />
<strong>za</strong> Radio Slovenija dejala <strong>na</strong>jboljša slovenska<br />
smučarska tekačica <strong>za</strong>dnjih let.<br />
Andrej Jerman, pripadnik<br />
športne enote <strong>SV</strong>, je odlično<br />
<strong>na</strong>stopil <strong>na</strong> dveh smukih <strong>za</strong> svetovni<br />
pokal v Garmisch-Partenkirchnu.<br />
V petek, 23. februarja,<br />
je premagal vso konkurenco,<br />
že <strong>na</strong>slednji dan pa je osvojil<br />
drugo mesto.<br />
Tržičan Andrej Jerman je s startno številko<br />
11 <strong>na</strong> progi Kandahar dosegel prvo slovensko<br />
zmago v smukih <strong>za</strong> svetovni pokal, ki je<br />
bila obenem 50. zmaga slovenskih smučark<br />
in smučarjev. Po tekmi v Garmisch-Partenkirchnu<br />
je dejal: »To je neverjetno. Garal sem<br />
<strong>za</strong> to in v karieri mi ni bilo pri<strong>za</strong>neseno s poškodbami.<br />
Ta zmaga je prava <strong>na</strong>grada <strong>za</strong><br />
vse, kar sem vložil v svojo kariero.« Čeprav je<br />
Jerman že vso sezono v smuku v svetovnem<br />
vrhu, <strong>na</strong>jboljši pa je bil doslej v svetovnem<br />
pokalu <strong>na</strong> smuku v Bormiu, kjer je dosegel<br />
četrto mesto, so nekateri njegovo zmago pripisali<br />
predvsem sreči s startno številko, saj<br />
so bile vremenske razmere pozneje nekoliko<br />
slabše. Tržičan je svoje z<strong>na</strong>nje poka<strong>za</strong>l tudi<br />
<strong>na</strong>slednji dan, ko je s precej višjo startno<br />
številko <strong>za</strong>sedel drugo mesto in ponovno<br />
doka<strong>za</strong>l, da je v letošnji sezoni s pomočjo<br />
z<strong>na</strong>nja, izkušenj in odličnega materiala sposoben<br />
dosegati <strong>na</strong>jvišje uvrstitve. Premagal<br />
ga je le Ka<strong>na</strong>dčan Erik Guay, in sicer <strong>za</strong> pol<br />
sekunde, tretji pa je bil Švicar Didier Cuche<br />
s tremi stotinkami <strong>za</strong>ostanka <strong>za</strong> Jermanom.<br />
»Napako sem <strong>na</strong>redil v spodnjem delu proge,<br />
toda tudi drugo mesto je velik uspeh.<br />
Pred tekmami v Garmisch-Partenkirchnu si<br />
nikoli ne bi mislil, da je kaj takega mogoče.<br />
Danes sem doka<strong>za</strong>l, da je mogoče tudi z<br />
višjo številko smučati dobro, tako da sem<br />
dosegel drugo mesto. Zame je to velika potrditev,«<br />
se je veselil Jerman in dodal, da si bo<br />
progo Kandahar še posebno <strong>za</strong>pomnil.<br />
Po dveh uspešnih <strong>na</strong>stopih, s katerima je<br />
zbral novih 180 točk, tako da jih ima skupaj<br />
339, je Jerman v smukaški razvrstitvi zdaj<br />
<strong>na</strong> tretjem mestu. Višje sta le Didier Cuche<br />
s 507 točkami in Marco Büchel s 379 točkami.<br />
Jerman bo do konca letošnje sezone<br />
tekmoval še <strong>na</strong> dveh smukih <strong>za</strong> svetovni<br />
pokal.<br />
Š p o r t v v o j s k i<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 29
Podčastniku <strong>SV</strong> v Natu ugled<strong>na</strong> <strong>na</strong>grada<br />
O b ra z i<br />
Podčastnik Slovenske vojske štabni<br />
vodnik Marko Pogorevc od leta 2005<br />
opravlja <strong>na</strong>loge pomočnika pri organi<strong>za</strong>ciji<br />
tečajev v Natovi šoli v Oberammergau<br />
v Nemčiji, kjer je bil izbran <strong>za</strong><br />
<strong>na</strong>jboljšega podčastnika leta 2006. Po<br />
organiziranem tekmovanju <strong>na</strong>jboljših<br />
iz podrejenih poveljstev Združenega<br />
poveljstva <strong>za</strong> transformacijo (ACT), ki<br />
je potekalo od 12. do 16. februarja v<br />
Lizboni, je bil izbran tudi <strong>za</strong> <strong>na</strong>jboljšega<br />
podčastnika poveljstva ACT.<br />
Kaj vam pomeni ta <strong>na</strong>grada<br />
Nagrada je <strong>za</strong>gotovo priz<strong>na</strong>nje <strong>za</strong> vse opravljeno<br />
delo v preteklih dveh letih, seveda pa me tudi <strong>za</strong>vezuje<br />
<strong>za</strong> dobro delo v prihodnje. Vesel sem, ker<br />
mi je kot pripadniku tako majhne vojske, kot je<br />
slovenska, uspelo dobiti to <strong>na</strong>grado.<br />
Kako je potekalo tekmovanje<br />
Merila <strong>za</strong> izbor so določe<strong>na</strong> v posebni direktivi<br />
ACT. Vsako poveljstvo, ki je podrejeno ACT, izbere<br />
podčastnika leta <strong>na</strong> podlagi ocenjevalnih<br />
meril. ACT <strong>na</strong>to organizira tekmovanje <strong>za</strong> vojaškega<br />
predstavnika leta (Military Member of the<br />
Year – MMOY) v enem od podrejenih poveljstev,<br />
tokrat je bilo to organizirano v Združeni center <strong>za</strong><br />
a<strong>na</strong>lize pridobljenih izkušenj (Joint A<strong>na</strong>lysis Lessons<br />
& Learned Centre – JALLC) v Lizboni, tako<br />
da smo se tam srečali izbrani kandidati iz vseh<br />
podrejenih poveljstev. Tekmovanje je potekalo štiri<br />
dni in v teh dneh je vsak od kandidatov moral<br />
pripraviti 15-minutni <strong>na</strong>stop pred ocenjevalno žirijo<br />
in odgovarjati <strong>na</strong> nje<strong>na</strong> vprašanja. Ocenjevali<br />
so <strong>na</strong>s tudi med drugimi dogodki, <strong>na</strong> primer med<br />
kosilom z generalom Cetinom, po videzu uniforme<br />
in tem, kako jo nosimo, komunikacijskih sposobnostih<br />
in podobno.<br />
Kakšne <strong>na</strong>loge opravljate v Oberammergau<br />
Po prijavi <strong>na</strong> razpis v <strong>SV</strong> <strong>za</strong> dolžnosti v Natu sem<br />
po uspešno opravljenih postopkih in testih dobil<br />
delo v Natovi šoli. Kot <strong>na</strong>mestnik direktorja oddelka<br />
<strong>za</strong> standardi<strong>za</strong>cijo in evalvacijo programov<br />
tam dela tudi podpolkovnik Viljem Kobal, ki je moj<br />
<strong>na</strong>drejeni častnik po <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni liniji in predstavnik<br />
<strong>SV</strong> v svetu šole. Sicer v šoli dela več kot 200<br />
pripadnikov iz 24 držav Nata in <strong>pripadniki</strong> hrvaške<br />
ter švicarske vojske.<br />
V Oberammergau sem dve leti opravljal delo<br />
pomočnika pri organi<strong>za</strong>ciji tečajev v oddelku<br />
Predstavnik poveljstva ACT poveljnik JALLC general Cetin izroča priz<strong>na</strong>nje štabnemu vodniku<br />
Marku Pogorevcu.<br />
<strong>za</strong> združene operacije (Joint Operation Department<br />
– JOPS), od decembra lani pa opravljam<br />
dela glavnega podčastnika oddelka <strong>za</strong> standardi<strong>za</strong>cijo<br />
in evalvacijo učnih programov (Department<br />
for Standardisation-Evaluation of Training<br />
Programs – DSET). Natova šola <strong>na</strong> leto organizira<br />
več kot 80 različnih tečajev, ki so <strong>na</strong>menjeni<br />
usposabljanju posameznikov <strong>na</strong> operativni ravni<br />
<strong>za</strong> delo v Natovih operacijah, poveljstvih in <strong>na</strong> drugih<br />
dolžnostih znotraj <strong>za</strong>vezništva. Na tečajih so<br />
poleg članov <strong>za</strong>vezništva tudi <strong>pripadniki</strong> oboroženih<br />
sil držav Partnerstva <strong>za</strong> mir, Sredozemskega<br />
dialoga in drugi. Vsako leto se programov udeleži<br />
več kot 10.000 študentov iz več kot 55 držav.<br />
Kako ohranjate stik s Slovensko vojsko<br />
Stik s <strong>SV</strong> ohranjam prek prijateljev v različnih enotah.<br />
Sicer je tukaj v šoli vsako leto več kot 100 slovenskih<br />
študentov, tako da prek njih dobim ve čino<br />
informacij. Veliko izvem tudi v reviji Slovenska vojska<br />
in <strong>na</strong> internetnih straneh MO.<br />
V <strong>SV</strong> ste <strong>za</strong>posleni od leta 1994 in večino časa<br />
ste delali v Gorski šoli <strong>SV</strong> tudi kot inštruktor gorništva.<br />
Lahko to z<strong>na</strong>nje uporabljate v Nemčiji<br />
Z<strong>na</strong>nje in izkušnje, ki sem jih pridobil kot inštruktor<br />
gorništva v Gorski šoli, mi pomagajo predvsem<br />
pri obšolskih dejavnostih in celostni skrbi<br />
<strong>za</strong> pripadnike in družine, kar ima šola zelo dobro<br />
organizirano. Sem podpredsednik smučarskega<br />
kluba in pomagam pri organi<strong>za</strong>ciji tedenskih treningov<br />
<strong>za</strong> pripadnike šole v gorah. V <strong>za</strong>četku marca<br />
bo približno 20 pripadnikov Natove šole odšlo<br />
<strong>na</strong> zimsko usposabljanje v Slovenijo, kjer bomo<br />
ob vodstvu inštruktorjev Gorske šole <strong>SV</strong> opravili<br />
osnovno usposabljanje v zimskih razmerah. Na<br />
delovnem mestu lahko uporabljam predvsem<br />
z<strong>na</strong>nje in izkušnje, ki sem jih pridobil ob vodenju<br />
vodilnih poveljnikov <strong>SV</strong> in drugih vojsk v prelepe<br />
slovenske gore. Lahko rečem, da ko sem prišel v<br />
Oberammergau, nisem imel težav s komuniciranjem<br />
z visokimi častniki in diplomati.<br />
Je v Nemčiji tudi vaša druži<strong>na</strong><br />
V Oberammergau živim z ženo Sašo in sinovoma<br />
Jušem ter Nacem. Že<strong>na</strong> se posveča vzgoji in igri<br />
z otrokoma, saj moj delavnik pogosto traja več<br />
kot osem ur. V Slovenijo se večkrat vračamo ob<br />
koncih ted<strong>na</strong>, saj med šolskim letom težko dobim<br />
dopust. Za dalj časa pridemo domov med poletnimi<br />
počitnicami in božično-novoletnimi prazniki. V<br />
prostem času, kolikor ga pač je, grem rad v gore,<br />
letos poleti pa bom kot član ekipe Natove šole <strong>na</strong>stopil<br />
<strong>na</strong> sedemdnevni kolesarski tekmi čez Alpe.<br />
Do leta 2009 boste delali v Nemčiji. Kakšni so<br />
vaši <strong>na</strong>črti<br />
Želim si pridobiti čim več izkušenj <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodni<br />
operativni ravni in svoje delo opravljati tako kakovostno<br />
kot do zdaj. Rad bi se udeležil štabnega<br />
podčastniškega šolanja v tujini, da bi pridobil višjo<br />
vojaškostrokovno izobrazbo in tako možnosti<br />
<strong>za</strong> delovanje ob vrnitvi v Slovenijo <strong>na</strong> operativni<br />
ravni.<br />
VŠJ<br />
3 0 S LOV E N S K A VO J S K A
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17<br />
18 19 20<br />
21 22 23 24<br />
25 26 27 28 29<br />
30 31 32 33 34<br />
35 36 37 38 39<br />
40 41 42 43 44 45<br />
46 47 48 49 50 51 52<br />
53 54 55 56 57<br />
R a z v e d r i l o<br />
58 59 60 61 62<br />
63 64 65 66<br />
67 68 69<br />
VODORAVNO: 1. ime hrvaškega predsednika Mesića, 6. vojaška trgovi<strong>na</strong>,<br />
13. z<strong>na</strong>mka čeških avtomobilov, 18. priprava <strong>za</strong> mešanje usirjenega mleka,<br />
19. kraj pri Cerkljah <strong>na</strong> Gorenjskem, 20. božja sodba v srednjem veku,<br />
21. radijski sprejemnik, 22. okrajšava <strong>za</strong> <strong>na</strong>šo nekdanjo de<strong>na</strong>rno enoto,<br />
23. konica, 24. rume<strong>na</strong> koleraba po dolenjsko, 25. nekdanja ljubljanska<br />
tiskarska druži<strong>na</strong>, 26. otok v Jadranu, 27. ladijski častnik, voznik ladje,<br />
29. stara enota <strong>za</strong> merjenje tlaka, 30. privlačnost, šarm, 31. zvezdni<br />
utrinek, 33. državni socializem, 35. <strong>za</strong>maknjenost, trans, 37. nemška<br />
država, predvsem v obdobju <strong>na</strong>cizma, 39. slovenski rokometaš (Iztok),<br />
40. mesto <strong>na</strong> Madžarskem, 41. les <strong>za</strong> kurjavo, 42. ostenje <strong>na</strong>d slapom<br />
Savica v Bohinju, 46. <strong>na</strong>jmanjši osebni avto z<strong>na</strong>mke Fiat, 50. mesto in reka<br />
v Sudanu, 52. ime pevca Plestenjaka, 53. teliček, 54. slovenski novi<strong>na</strong>r<br />
in režiser (Rajko), 56. zgodovinsko mesto v Franciji, 57. organsko<br />
večanje, 58. podzem<strong>na</strong> železnica, 60. ime<br />
ameriškega igralca Minea, 61. ime pianista<br />
Bertonclja, 62. žele<strong>za</strong>rsko mesto <strong>na</strong> Koroškem,<br />
63. ameriška igralka (Tatum), 64. redka<br />
kovi<strong>na</strong> iz skupine lantanoidov (Yb), 66. glav<strong>na</strong><br />
sestavi<strong>na</strong> maščob, 67. vstopnica, vozovnica,<br />
68. revolver, 69. geometrijsko telo.<br />
NAVPIČNO: 1. del jahalne opreme, 2. pisec tragedije, traged,<br />
3. študentska knjižica, 4. <strong>na</strong>jvišja plemiška stopnja v Franciji, per (izvirno),<br />
5. ime televizijskega reali<strong>za</strong>torja Vodnika, 6. slaščica iz sladoleda in<br />
kandiranega sadja, 7. italijansko ime <strong>za</strong> reko Adižo, 8. pogovorni izraz <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>kovico, 9. <strong>za</strong>četnici igralke Ribič, 10. ime dramatika Torkarja,<br />
11. izraz veselja <strong>na</strong> obrazu,<br />
12. radioaktiven kemijski element<br />
(At), 13. ne<strong>na</strong>dno razburjenje, pretres, 14. ustalje<strong>na</strong> okrajšava,<br />
15. kraj, po katerem se kaj odvaža, 16. nemški <strong>na</strong>cistični politik<br />
in ideolog (Richard Walter, 1895–1953), 17. zvočni z<strong>na</strong>k <strong>za</strong><br />
preplah, 26. oleseneli deli stebelc lanu, pazder, 27. hrup,<br />
nemir, 28. vojaško poročilo, 31. mesto v Nemčiji, 32. nekdanji<br />
ka<strong>na</strong>dski hokejist (Bobby), 34. slovenski politik in alpinist (Henrik,<br />
1858–1935), 36. duhovnik vladar, 38. cirilska črka, 41. italijanski<br />
astronom (Giovanni Battista, 1826–1873), 42. glav<strong>na</strong> vhod<strong>na</strong><br />
vrata, 43. konj rjave barve, 44. časopis, 45. tipalka pri<br />
žuželkah, 46. reka v vzhodni Srbiji, 47. kritika, presoja, 48. ime<br />
skakalca Žonte,<br />
49. <strong>na</strong>sut in utrjen pas zemljišča, 51. bakterija,<br />
55. bliskavica, 57. preprost plug, 59. ime švedskega pesnika<br />
Hansso<strong>na</strong>, 61. švedsko ime <strong>za</strong> finsko pristanišče Turku,<br />
62. časovni termin, 65. konec polotoka.<br />
Marjan Stare<br />
Reševalcem <strong>na</strong>gradne križanke<br />
Pravil<strong>na</strong> rešitev gesla iz prejšnje številke: NAMENSKE SILE SOKOL.<br />
Nagrade prejmejo: Maksimilijan Fojkar, Frankovo <strong>na</strong>selje 41, 4220 Škofja<br />
Loka, Ivan Sossi, Volče 100, 5220 Tolmin, in Rok Šikonja, Cankarjeva 29,<br />
8330 Metlika. Nagrajencem čestitamo.<br />
Kot rešitev pošljite gesla, ki jih dobite pod 6 in 68 vodoravno ter<br />
28 <strong>na</strong>vpično, do petka, 16. marca 2007, <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov: Uredništvo<br />
Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljublja<strong>na</strong>.<br />
S LOV E N S K A VO J S K A 31