Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

S t ro ko v n e te m e Foto: Marko Pišlar Nekonkurečno gospodarstvo in slab socialni položaj Gospodarska nerazvitost še iz nekdanje SFRJ Za razumevanje slabega družbenoekonomskega stanja na Kosovu je pomembno poznati vzroke, ki so v tej pokrajini povzročili gospodarsko nerazvitost, najvišjo v regiji v začetku 21. stoletja. Slaba razvitost pokrajine izvira še iz nekdanje SFRJ, v kateri je bilo Kosovo najslabše gospodarsko razvito območje, katerega razvoj je temeljil predvsem na rudarstvu in izkopavanju rud, kot sta lignit in cink. Čeprav so v Kosovo veliko vlagali že v SFRJ, se ni nikoli gospodarsko razvilo, saj denar ni bil namenjen industriji in gradnji infrastrukture, temveč so ga veliko namenili za kmetijstvo in gradnjo stanovanjskih naselij. Zaostrovanje političnih razmer konec osemdesetih let, slaba ekonomska politika nekdanje Jugoslavije, njen razpad v začetku devetdesetih let in sankcije, ki jih je mednarodna skup- Visoka stopnja brezposelnosti, razpadajoča cestna in komunalna infrastruktura, nerazvito gospodarstvo, organiziran kriminal in korupcija ter odvisnost pokrajine od denarja iz tujine so glavne značilnosti družbenoekonomskega položaja na Kosovu in predstavljajo veliko grožnjo nadaljnjemu razvoju te pokrajine. nost uvedla proti Jugoslaviji po razpadu in stopnjevanju etničnega spora, so težak gospodarski položaj le še poslabšali. Dvema desetletjema ekonomske recesije je sledil spor konec devetdesetih let, v katerem je prišlo do skoraj popolnega uničenja družbene lastnine na Kosovu. Hkrati s slabšanjem gospodarskega položaja so se poslabšale tudi družbene razmere v pokrajini, kar se je kazalo predvsem v zelo nizkem življenjskem standardu prebivalcev na Kosovu. Gospodarska obnova po prihodu UNMIK S prihodom UNMIK leta 1999 na Kosovo so se začeli obnova uničene infrastrukture, gospodarski razvoj, vzpostavitev demokratičnih političnih struktur in civilne administracije in nov pravni okvir, kar je pripomoglo k izboljšanju Prebivalstvo Slovenije leta 2005, število v tisoč 80 + moški ženske 70-74 60-64 50-54 40-44 40-44 30-34 20-24 10-14 0-4 100 80 60 40 20 0 20 40 60 80 100 Vir: SURS Prebivalstvo Kosova v odstotkih (na 100 oseb vseh starosti) 85 + 80 moški ženske 75 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 Vir: Statistični urad Kosova 2 0 S LOV E N S K A VO J S K A
azmer v pokrajini. Gospodarsko obnovo in razvoj, ki so ju v letih po koncu spora omogočili predvsem prispevki donatorjev in številčne albanske diaspore, je znotraj štiristebrne strukture UNMIK prevzela Evropska unija. Kljub velikim vlaganjem mednarodne skupnosti, saj je bilo od leta 1999 do 2003 za približno dve milijardi dolarjev donacij, ni bilo konkretnih učinkov v gospodarstvu. Po podatkih Svetovne banke je bil namreč ta denar večinoma namenjen splošni obnovi, torej gradnji stanovanj ter izobraževalnemu, zdravstvenemu in socialnemu sistemu. Razvoj in obnova pokrajine sta bila in sta še vedno zelo odvisna od denarja albanske diaspore in donatorjev, ki pa so v zadnjih letih prispevali precej manj, kar je slabo vplivalo na gospodarsko rast Kosova. Veliko skrb vzbuja tudi negativna trgovinska bilanca Kosova, saj v pokrajini ne delajo izdelkov, ki bi bili konkurenčni na tujih trgih. Njihova proizvodnja in izvoz sta usmerjena predvsem v rudnine ter izdelke z nizko dodano vrednostjo. Nesorazmerje med uvozom in izvozom, saj uvoz za 43 odstotkov presega izvoz, je v določeni meri posledica dejstva, da za potrebe mednarodne skupnosti, ki je na Kosovu, uvozijo veliko luksuznih izdelkov, na primer avtomobile, katerih cena precej presega poceni izvozne izdelke. Kosovo večinoma trguje z državami članicami EU, in sicer približno 35 odstotkov, in Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, s katerimi ima podpisane sporazume o prosti trgovini. Evro je na Kosovu dejansko lokalna valuta, v kateri potekajo vse ekonomske operacije in s katero je mednarodnim institucijam uspelo zagotoviti nizko inflacijo, vendar pa na drugi strani evro ni pripomogel k tako želenemu povečanju mednarodnih naložb v pokrajini. Zelo mlado prebivalstvo Za Kosovo je značilna visoka stopnja rodnosti in posledično velik delež mladega prebivalstva, saj je kar približno 60 odstotkov prebivalcev mlajših od 24 let. V preteklosti se je veliko mladih po koncu šolanja v želji po boljšem življenju preselilo v tujino, predvsem v Nemčijo in Švico, vendar so danes te selitvene poti za kosovske prebivalce večinoma zaprte. To pomembno vpliva na dva dejavnika, in sicer kratkoročno na večjo stopnjo brezposelnosti na Kosovu, saj je na kosovskem trgu delovne sile vsako leto več mladih, ki končajo šolanje, dolgoročno pa na zmanjševanje finančnih pritokov na Kosovo iz diaspore, ki pomeni pomemben vir dohodkov na Kosovu, saj so leta 2005 ta sredstva predstavljala 15 odstotkov 1 BDP Kosova. Foto: USAID Nizek življenjski standard Prebivalci na Kosovu živijo v veliki revščini, saj kar dobra tretjina živi le z manj kot 1,42 evra na dan, od tega pa jih manj kot polovica živi v skrajni revščini z manj kot 0,93 evra na dan. Ogrožene skupine so predvsem ženska gospodinjstva, nesrbske etnične manjšine, torej Romi in slovanski muslimani, starejši, invalidi ter brezposelni, ki jih je po podatkih Svetovne banke približno 39 odstotkov, po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Vzroki za tako visoko stopnjo brezposelnosti so pomanjkanje delovnih mest, veliko število mladih na trgu delovne sile in slaba izobrazbena struktura delovne sile, saj sta približno dve tretjini iskalcev zaposlitve nekvalificirani. Na Kosovu je stopnja nepismenosti najvišja v regiji. Po podatkih Svetovne banke je kar šest odstotkov prebivalstva, starejših od petnajstih let, nepismenih, prav tako ima le približno polovica prebivalcev, starejših od petnajstih let, osnovno izo brazbo, vendar zaradi nerazvite industrije ni delovnih mest niti za visoko izo bražen kader. Razveseljivo je, da je danes večina mladih vključena v osnovno izobraževanje in da posledično število osnovno izobraženih in pismenih narašča. Treba je opozoriti, da zaradi zelo slabih delovnih razmer, pomanjkanja šolske infrastrukture in nevarnosti, ki otrokom grozijo na poti v šolo, pomeni zagotavljanje kakovostnega izobraževanja velik problem. Težak življenjski položaj prebivalcev se kaže tudi v neurejenih zdravstvenih razmerah. Zdravstveni sistem na Kosovu je zelo slab, kar je na eni strani posledica nerazvitosti pokrajine, na drugi strani pa vzporednih zdravstvenih struktur, ki so se na Kosovu razvijale hkrati s stopnjevanjem etničnega spora med Srbi in Albanci. Zaskrbljujoč je predvsem podatek o visoki umrljivosti dojenčkov, ki znaša kar 35 dojenčkov na tisoč rojstev, v Sloveniji pa za primerjavo štirje dojenčki na tisoč rojstev. Razširjen organiziran kriminal Vsi omenjeni razlogi in poleg tega še obstoj vzporednih oblasti na Kosovu v obliki uprave UNMIK, torej misije Združenih narodov na Kosovu, ter začasnih kosovskih institucij upravljanja so delno pripomogli k razvoju organiziranega kriminala. Siva ekonomija ima zelo pomembno vlogo v pokrajini, saj z njo na Kosovo pridobijo veliko denarja. Zaradi pomanjkanja delovnih mest je stopnja brezposelnosti visoka, kar na eni strani spodbuja korupcijo in nepotizem, na drugi strani pa sili prebivalce v organiziran kriminal, s katerim se ukvarja kar precej ljudi in ki jim omogoča preživetje. Organizirane kriminalne združbe so dejavne predvsem v trgovanju z nafto, orožjem, mamili, cigaretami, ljudmi in podobnim. Mafijski klani tako vzpostavljajo nekakšno državo znotraj države in prek korupcije širijo svoj vpliv tudi na druge strukture v pokrajini. Večina denarja, pridobljena z organiziranim kriminalom, je vložena v nakupovalna središča, hotele in bencinske črpalke, ki jih je na Kosovu kar petkrat več, kot bi jih potrebovali, in sicer približno 1400. V nekaterih virih tudi omenjajo, da naj bi z organiziranim kriminalom zagotavljali orožje in denar za Osvobodilno vojsko Kosova. Kako naprej Kosovo je bogato z nekaterimi naravnimi viri, predvsem z rodovitno zemljo in rudninami, saj naj bi bilo po nekaterih ocenah na Kosovu več kot 40 odstotkov rezerv lignita v Evropi. Prav kmetijsko in industrijsko področje bi kratkoročno lahko imela pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju, vendar pa je za dolgoročni razvoj nujna strukturna sprememba, torej premik od nizko do visoko donosnih dejavnosti, to pa bo mogoče predvsem z naložbami iz tujine, z razvojem zasebne dejavnosti in večjo močjo pristojnih ustanov. Kljub vsem tem dejavnikom nadaljnji gospodarski razvoj ne bo mogoč brez temeljite obnove infrastrukture in ureditve končnega statusa Kosova. To so naloge, ki jih morajo pristojni na Kosovu še opraviti. Družbeni položaj je precej odvisen od nadaljnjega razvoja pokrajine, zato lahko pričakujemo, da se bo standard prebivalcev na Kosovu izboljševal hkrati z gospodarskim razvojem. Urša Omerzu 1 Vsi predstavljeni statistični podatki so le ocene Svetovne banke oziroma drugih mednarodnih institucij, saj je zaradi pomanjkanja podatkov nemogoče predstaviti resnične ekonomske oziroma družbene kazalce. S t ro ko v n e te m e S LOV E N S K A VO J S K A 21
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3 and 4: SPREMLJAMO 2 Kipec Civilne zaščit
Page 5 and 6: Načelnik Generalštaba SV med prip
Page 7 and 8: Slovenska vojska je v okviru mednar
Page 9 and 10: 10 . M OT B n a Ko s o v u va. Drug
Page 11 and 12: logistične enote (Multinational In
Page 13 and 14: zunanjih izvajalcev in strokovnjako
Page 15 and 16: Goraždevac, kjer so slovenski voja
Page 17 and 18: Velika nasprotja ovirajo nastanek v
Page 19: Foto: Marko Pišlar verami. Trenutn
Page 23 and 24: In prenova generalštabnega program
Page 25 and 26: luje v operacijah. Tako se soočamo
Page 27 and 28: znanje. Pri tem bi rada omenila, da
Page 29 and 30: Zgodovinska zmaga Andreja Jermana v
Page 31: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?