Med pripadniki SV na misiji Kforja - Ministrstvo za obrambo

azmer v pokrajini. Gospodarsko obnovo in razvoj, ki so ju v letih po koncu
spora omogočili predvsem prispevki donatorjev in številčne albanske diaspore,
je znotraj štiristebrne strukture UNMIK prevzela Evropska unija. Kljub
velikim vlaganjem mednarodne skupnosti, saj je bilo od leta 1999 do 2003
za približno dve milijardi dolarjev donacij, ni bilo konkretnih učinkov v gospodarstvu.
Po podatkih Svetovne banke je bil namreč ta denar večinoma namenjen
splošni obnovi, torej gradnji stanovanj ter izobraževalnemu, zdravstvenemu
in socialnemu sistemu. Razvoj in obnova pokrajine sta bila in sta
še vedno zelo odvisna od denarja albanske diaspore in donatorjev, ki pa so v
zadnjih letih prispevali precej manj, kar je slabo vplivalo na gospodarsko rast
Kosova. Veliko skrb vzbuja tudi negativna trgovinska bilanca Kosova, saj v
pokrajini ne delajo izdelkov, ki bi bili konkurenčni na tujih trgih. Njihova proizvodnja
in izvoz sta usmerjena predvsem v rudnine ter izdelke z nizko dodano
vrednostjo. Nesorazmerje med uvozom in izvozom, saj uvoz za 43 odstotkov
presega izvoz, je v določeni meri posledica dejstva, da za potrebe mednarodne
skupnosti, ki je na Kosovu, uvozijo veliko luksuznih izdelkov, na primer
avtomobile, katerih cena precej presega poceni izvozne izdelke. Kosovo
večinoma trguje z državami članicami EU, in sicer približno 35 odstotkov, in
Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, s katerimi ima podpisane sporazume
o prosti trgovini. Evro je na Kosovu dejansko lokalna valuta, v kateri potekajo
vse ekonomske operacije in s katero je mednarodnim institucijam uspelo
zagotoviti nizko inflacijo, vendar pa na drugi strani evro ni pripomogel k tako
želenemu povečanju mednarodnih naložb v pokrajini.
Zelo mlado prebivalstvo
Za Kosovo je značilna visoka stopnja rodnosti in posledično velik delež mladega
prebivalstva, saj je kar približno 60 odstotkov prebivalcev mlajših od
24 let. V preteklosti se je veliko mladih po koncu šolanja v želji po boljšem
življenju preselilo v tujino, predvsem v Nemčijo in Švico, vendar so danes te
selitvene poti za kosovske prebivalce večinoma zaprte. To pomembno vpliva
na dva dejavnika, in sicer kratkoročno na večjo stopnjo brezposelnosti na
Kosovu, saj je na kosovskem trgu delovne sile vsako leto več mladih, ki končajo
šolanje, dolgoročno pa na zmanjševanje finančnih pritokov na Kosovo
iz diaspore, ki pomeni pomemben vir dohodkov na Kosovu, saj so leta 2005
ta sredstva predstavljala 15 odstotkov 1 BDP Kosova.
Foto: USAID
Nizek življenjski standard
Prebivalci na Kosovu živijo v veliki revščini, saj kar dobra tretjina živi le z manj
kot 1,42 evra na dan, od tega pa jih manj kot polovica živi v skrajni revščini
z manj kot 0,93 evra na dan. Ogrožene skupine so predvsem ženska gospodinjstva,
nesrbske etnične manjšine, torej Romi in slovanski muslimani,
starejši, invalidi ter brezposelni, ki jih je po podatkih Svetovne banke približno
39 odstotkov, po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Vzroki
za tako visoko stopnjo brezposelnosti so pomanjkanje delovnih mest, veliko
število mladih na trgu delovne sile in slaba izobrazbena struktura delovne
sile, saj sta približno dve tretjini iskalcev zaposlitve nekvalificirani. Na Kosovu
je stopnja nepismenosti najvišja v regiji. Po podatkih Svetovne banke je kar
šest odstotkov prebivalstva, starejših od petnajstih let, nepismenih, prav tako
ima le približno polovica prebivalcev, starejših od petnajstih let, osnovno
izo brazbo, vendar zaradi nerazvite industrije ni delovnih mest niti za visoko
izo bražen kader.
Razveseljivo je, da je danes večina mladih vključena v osnovno izobraževanje
in da posledično število osnovno izobraženih in pismenih narašča.
Treba je opozoriti, da zaradi zelo slabih delovnih razmer, pomanjkanja šolske
infrastrukture in nevarnosti, ki otrokom grozijo na poti v šolo, pomeni
zagotavljanje kakovostnega izobraževanja velik problem. Težak življenjski
položaj prebivalcev se kaže tudi v neurejenih zdravstvenih razmerah. Zdravstveni
sistem na Kosovu je zelo slab, kar je na eni strani posledica nerazvitosti
pokrajine, na drugi strani pa vzporednih zdravstvenih struktur, ki so
se na Kosovu razvijale hkrati s stopnjevanjem etničnega spora med Srbi in
Albanci. Zaskrbljujoč je predvsem podatek o visoki umrljivosti dojenčkov, ki
znaša kar 35 dojenčkov na tisoč rojstev, v Sloveniji pa za primerjavo štirje
dojenčki na tisoč rojstev.
Razširjen organiziran kriminal
Vsi omenjeni razlogi in poleg tega še obstoj vzporednih oblasti na Kosovu v
obliki uprave UNMIK, torej misije Združenih narodov na Kosovu, ter začasnih
kosovskih institucij upravljanja so delno pripomogli k razvoju organiziranega
kriminala. Siva ekonomija ima zelo pomembno vlogo v pokrajini, saj z njo na
Kosovo pridobijo veliko denarja. Zaradi pomanjkanja delovnih mest je stopnja
brezposelnosti visoka, kar na eni strani spodbuja korupcijo in nepotizem,
na drugi strani pa sili prebivalce v organiziran kriminal, s katerim se ukvarja
kar precej ljudi in ki jim omogoča preživetje. Organizirane kriminalne združbe
so dejavne predvsem v trgovanju z nafto, orožjem, mamili, cigaretami, ljudmi
in podobnim. Mafijski klani tako vzpostavljajo nekakšno državo znotraj države
in prek korupcije širijo svoj vpliv tudi na druge strukture v pokrajini. Večina
denarja, pridobljena z organiziranim kriminalom, je vložena v nakupovalna
središča, hotele in bencinske črpalke, ki jih je na Kosovu kar petkrat več, kot
bi jih potrebovali, in sicer približno 1400. V nekaterih virih tudi omenjajo, da
naj bi z organiziranim kriminalom zagotavljali orožje in denar za Osvobodilno
vojsko Kosova.
Kako naprej
Kosovo je bogato z nekaterimi naravnimi viri, predvsem z rodovitno zemljo
in rudninami, saj naj bi bilo po nekaterih ocenah na Kosovu več kot 40 odstotkov
rezerv lignita v Evropi. Prav kmetijsko in industrijsko področje bi kratkoročno
lahko imela pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju, vendar pa
je za dolgoročni razvoj nujna strukturna sprememba, torej premik od nizko
do visoko donosnih dejavnosti, to pa bo mogoče predvsem z naložbami
iz tujine, z razvojem zasebne dejavnosti in večjo močjo pristojnih ustanov.
Kljub vsem tem dejavnikom nadaljnji gospodarski razvoj ne bo mogoč brez
temeljite obnove infrastrukture in ureditve končnega statusa Kosova. To so
naloge, ki jih morajo pristojni na Kosovu še opraviti. Družbeni položaj je precej
odvisen od nadaljnjega razvoja pokrajine, zato lahko pričakujemo, da se
bo standard prebivalcev na Kosovu izboljševal hkrati z gospodarskim razvojem.
Urša Omerzu
1 Vsi predstavljeni statistični podatki so le ocene Svetovne banke oziroma drugih med-
narodnih institucij, saj je zaradi pomanjkanja podatkov nemogoče predstaviti resnične
ekonomske oziroma družbene kazalce.
S t ro ko v n e te m e
S LOV E N S K A VO J S K A 21