SEMINAR PORTFOLIO pri dopolnilnem pouku slovenščine v ...

SEMINAR
PORTFOLIO pri dopolnilnem pouku slovenščine
v Nemčiji,
Švici in Srbiji
Celje, 3.01.2008
mag. Nada Holc

Kazalci uspešnosti šolskega učenja
jezikov niso spodbudni!
* VPRAŠANJE:
Kako izboljšati učinkovitost
šolskega učenja (tujih) jezikov

Dejavniki učinkovitega šolskega učenja so:
• motivacija,
• aktivna vloga učenca v učnem procesu,
• “smiselne”, realistične dejavnosti (vaje, naloge),
• znana in natančno določena pričakovanja,
• kvalitetna povratna informacija,
• soodločanje, sodelovanje, prevzemanje odgovornosti …,
• upoštevanje učenčeve individualnosti,
• samopreverjanje, nadzorovanje svojega procesa učenja
...

Evropski jezikovni listovnik (PORTFOLIO)
1) Informativno-dokumentarna
oz. poročevalska vloga
2) Pedagoška vloga

Sestavni deli PORTFOLIA
jezikovna
izkaznica
jezikovni
življenjepis
zbirnik
Jezikovno
učenje

Kako veste
• Kaj vaše učence motivira za učenje
SLOVENŠČINE
• Ali veste, kaj vaši učenci znajo, kaj se
naučijo pri uri, po določenem obdobju
• Kako to preverjate
• Ali menite, da je učence smiselno
pritegniti k ugotavljanju napredka
• Zakaj DA – zakaj NE

Kako meriti “jezik” Kaj pomeni, če je
zapisano …
5 let se je v šoli učil francoščino.
Zelo dobro zna slovensko.
Maturo iz italijanščine opravil z 10.
Pri ruščini ima oceno dobro (3).
Opravil tečaj 2. stopnje v Italiji.
Ima visoko jezikovno kompetenco.
Obiskovala je jezikovni tečaj nemščine 4 leta.

Učenje in poučevanje jezikov dandanes
zaznamuje:
• opredelitev učnih ciljev - pričakovanih učnih
dosežkov,
• kompetenčni pristop,
• transparentnost znanj in zmožnosti,
• večja avtonomija šole in učitelja (izbirnost),
• vseživljenjsko učenje,
• šolsko in zunajšolsko učenje,
• informacijska pismenost,
• aktivno učenje,
• odprte oblike učenja ...

“Trikotnik” evropske jezikovne politike
Skupni evropski jezikovni okvir za
učenje, poučevanje in ocenjevanje
jezikov (SEJO)
Evropski jezikovni
listovnik (EJL)
“Profili” (za
posamezen jezik)

SEJO
EJL
PRO-
FILI
Predstavljajo skupno izhodišče za:
• kurikule / učne načrte,
•učbenike,
• izpite, diplome, ocenjevanje,
• izobraževanje in SSS učiteljev.
So osnova za opredelitev in opis:
• ciljev, vsebin, metod,
• standardov / pričakovanih dosežkov.
CILJ: Večja transparentnost, koherenca in primerljivost
jezikovnega učenja, poučevanja in ocenjevanja (v EU itd).

Skupni evropski jezikovni okvir
je kompetenčno naravnan.
Uporaba jezika (vključno z učenjem jezika) zajema jezikovno
ravnanje ljudi, ki morajo za to razviti številne kompetence:
1) Splošne; poznavanje sveta, socialne veščine, vrednote
2) Sporazumevalne; jezikovna, pragmatična in družbenojezikovna
sestavina
KOMPETENCE = kombinacija znanja,
spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam.

Ključne kompetence:
1. sporazumevanje v maternem jeziku,
2. sporazumevanje v tujih jezikih,
3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v
znanosti in tehnologiji,
4. digitalna pismenost,
5. učenje učenja,
6. socialne in državljanske kompetence,
7. samoiniciativnost in podjetnost,
8. kulturna zavest in izražanje.
(EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE, 18.12. 2006)

Najpomembnejša
ključna kompetenca:
Učenje učenja
Dandanes je izobražen samo tisti, ki se je naučil, kako se učiti.

CILJ učenja je
postati uspešen vseživljenjski učenec!
• družba znanja – učeča se družba
• trajnostni razvoj (izobraževanje za danes in jutri)
• Evropa 2010 (EU ministrska konferenca Lisbona 2000)
• tekmovalna družba
• delavci z znanjem v razvitih državah – najvplivnejša skupina
• izobraževanje za vse (spoštovanje različnosti: inkluzivnost,
individualizirano izobraževanje → povečanje izbirnosti)
• interdisciplinarnost in sodelovalno (timsko) poučevanje

Primer učnih strategij pri
jezikovnem pouku
• Učenec ve, pod katerimi pogoji mu
uspeva učenje.
• Učenec pozna različne možnosti za učenje besedišča
in slovničnih struktur.
• Zna poiskati v slovarju besedo ali frazo.
• Ve, kako si najbolje zapomni težavnejše pravopisne
sestavine.
• Pri obravnavi bralnega ali slušnega besedila zna o
pomenu besed sklepati iz konteksta.
• Učenec se aktivno vključuje v pripravo gradiv za delo
v skupinah, v projektih …

RAVNI ZNANJA: Skupni evropski okvir smernic za
učenje in poučevanje jezikov
raven mojstrstva …………………………
raven učinkovitosti …………………….
višja raven …………………………
raven sporazumeval. praga ..
vmesna raven …………….
vstopna raven ………….
C 2
C 1
B 2
B 1
A 2
A 1

C1
B2
B1
Menim, da je
tvoja raven
znanja pod
A 1
A

Jezikovne dejavnosti
Recepcija
Produkcija
Interakcija
receptivno - produktivno
Mediacija
receptivno - produktivno

Deskriptorji
(Opisniki)
Kaj
Komunikativni
opisi znanja
Znam …
Kvalitativni vidiki
1) jezikovne TVORBE (outputa)
Kako dobro znam …
Raven
Kako
dobro
2) jezikovnega VNOSA (inputa)
Kako zahtevna so besedila
(vsebinsko, jezikovno,
kompleksnost, trajanje /
dolžina, …

Značilnosti opisnikov
• narejeni so za šest stopenj
(A1-A2-B1-B2-C1-C2)
• razdeljeni so glede na jezikovne zmožnosti: slušno ,
bralno razumevanje, govorno sporazumevanje, govorno
in pisno sporočanje
• Vsebujejo opise tega, kar je tipično, da na neki
stopnji obvladamo.

Prve ugotovitve uvajanja portfolia
v OŠ v Sloveniji (šol. leto 2006/2007)
Kje so težave
• Učenci potrebujejo veliko pomoči učitelja
(pri izpolnjevanju samoocenjevalnih lestvic itd.),
• določanje kriterijev za izbor “izdelkov” za zbirnik,
• iskanje koleracij med portfoliem, učnim načrtom in
učbeniki,
• premalo sodelovanja med učitelji tujih jezikov na šoli,
• pomanjkanje časa, slabi pogoji (npr. pri 2. TJ, kjer je v
razredu tudi 28 učencev).

Kaj se je pokazalo kot dobro
Za učence:
• dvig motivacije, pozitivne samopodobe
• razvijanje osnovnih pojmov refleksije (s pomočjo opisov
znanj)
• ozaveščanje procesa učenja, transparentnost ciljev
Za učitelje:
• drugačno načrtovanje, ker portfolio predpostavlja:
- odprte oblike pouka, samostojno delo, projektno delo,
- aktivnejšo vlogo učenca pri pouku,
-dialog med učencem, učiteljem in starši,
- medkulturno dimenzijo.

Evropski jezikovni portfolio – še
pričakovanja:
• postavljanje standardov izobraževanja,
• merjenje in predstavljanje učnih dosežkov,
• spodbujanje kvalitete učnih dosežkov,
• zagotavljanje transparentnosti v celotnem
izobraževalnem sistemu,
• naravni prehodi med stopnjami šolanja,
• povezal naj bi pouk več tujih jezikov na isti šoli,
• doprinesel k upoštevanju materinščine pri učenju TJ,
• k medpredmetnemu povezovanju,
• spodbujanje razvoja in sprememb.

HVALA
ZA SODELOVANJE
Hvala za pozornost!
nada.holc@zrss.si