Modre strani 1/4 - Cinkarna Celje
Modre strani 1/4 - Cinkarna Celje
Modre strani 1/4 - Cinkarna Celje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Optimizacija regulacije nivojev vode<br />
v bazenih bistre in filtrirane vode v<br />
procesu priprava vode;<br />
Neopazen vstop bakrovega<br />
fungicida Cuprablau Z ultra v svet<br />
nanotehnologije;<br />
Določitev Na 2 O in SiO 2 v vodnem<br />
steklu – zamenjava »klasične«<br />
metode s titrimetrično določitvijo na<br />
avtomatskem titratorju;<br />
76<br />
prvo<br />
http://tio2-center/index.php<br />
četrtletje<br />
Nadgradnja kontrolnega sistema<br />
PCS7 s procesno informacijskim<br />
sistemom IT;<br />
Pravopis, slog in uglajenost pisanja (VI);<br />
Povzetki zaključnih poročil<br />
raziskovalno-razvojnih nalog in<br />
projektov.<br />
2007<br />
STROKOVNE INFORMACIJE<br />
strokovne informacije
Uvodnik<br />
V kompleksnem okolju procesne industrije je dejavnost strokovnjakov nujno večplastna<br />
in usmerjena na različna področja poslovanja podjetja. Priložnosti za izboljševanje<br />
prizvodne in poslovne učinkovitosti so tako na področju razvoja novih proizvodov,<br />
izboljševanja učinkovitosti že delujočih proizvodnih procesov kot tudi pri<br />
izboljševanju metod dela v spremljajočih aktivnostih podjetja.<br />
Veseli nas, da lahko v tej številki predstavimo prav takšno raznolikost strokovnega<br />
dela v našem podjetju.<br />
V prvem prispevku nam avtor predstavi izvedbo izboljšanega vodenja enega od<br />
tehnoloških postopkov in učinke, ki jih s takšno izboljšavo dosežemo pri delovanju<br />
tehnološkega postopka.<br />
V drugem prispevku nam avtorica predstavi, kako pri razvoju novih izdelkov tudi<br />
v našem okolju, včasih preveč neopazno, uporabljamo zelo napredne rešitve in<br />
tehnologije. Predstavljeni primer je lahko primer, da za uspešno izvedbo dobrih in<br />
naprednih rešitev večkrat zadostuje že pripravljenost za tveganje, pogum in strokoven<br />
pristop. Priložnosti za uporabo podobnega pristopa pa v našem okolju ne<br />
manjka.<br />
Kako lahko inovativnost in strokovnost prispevata k izboljšanju s proizvodnjo povezanih<br />
aktivnosti, lahko preberemo v naslednjem prispevku sodelavca Službe kakovosti.<br />
Uporaba novih pristopov in metod lahko pomeni pomembno izboljšanje<br />
učinkovitosti in gospodarnosti postopkov in s tem prispeva k izboljšanju poslovanja<br />
podjetja kot celote.<br />
Glavni urednik<br />
mag. Vladimir Vrečko
Mag. Dejan Ketiš<br />
Optimizacija regulacije nivojev vode v<br />
bazenih bistre in filtrirane vode v procesu<br />
priprava vode<br />
1. Stanje pred ukrepom<br />
Črpališče v pripravi vode s svojimi podsistemi;<br />
bistrilniki, bazen prečiščene vode, filtri in bazen<br />
filtrirane vode je vhodni del sistema, iz katerega<br />
se odjema voda za tehnološke procese po<br />
Cinkarni. Za nemoteno kontinuirano delovanje<br />
sistema je zelo pomembna bilančna uravnoteženost<br />
dotoka načrpane surove vode v sistem<br />
in odjem pripravljene vode v sistem porabnikov.<br />
Iz opazovanih dogodkov je bilo razvidno, da je<br />
obstoječi sistem bilančno neuravnotežen. Posledica<br />
je sledeča:<br />
stalni ročni ukrepi operaterja v posredovanje<br />
na uravnoteženost vode v bazenu prečiščene<br />
vode,<br />
črpalka s frekvenčno regulacijo na Hudinji je<br />
bila večinoma obremenjena z maksimalnim<br />
številom vrtljajev,<br />
verjetnost pogostejše okvare črpalke,<br />
odvečna poraba električne energije,<br />
previsok nivo v bazenu povzroča ustavitev črpalke<br />
in pretoka skozi sistem,<br />
ustavi se doziranje flokulanta,<br />
ponovni zagon črpalke povzroči močen dvig<br />
motnosti v sistemu in posledično zabijanje filtrov.<br />
2. Mehanizem obstoječega delovanja črpališča<br />
Princip delovanja črpališča temelji na osnovi vzdrževanja<br />
nivojev v bazenu prečiščene in filtrirane<br />
vode. Regulacijski krog v bazenu filtrirane vode<br />
meri nivo LT2 v bazenu in želi ohranjati nivo na<br />
želeni nastavljeni vrednosti SP2. Nivo uravnava s<br />
pripiranjem in odpiranjem regulacijskega ventila<br />
na izhodu iz bazena prečiščene vode na osnovi<br />
neenakomernega odvzema vode iz bazena filtrirane<br />
vode v proces. Regulacijo in krmiljenje ventila<br />
izvaja PID regulator LC2. Obstoječi regulator<br />
LC2 je deloval samo s parametrom statičnega<br />
ojačanja, TI intergacijski čas je bil 0. To pomeni,<br />
da je bila ves čas delovanja prisotna statična napaka<br />
regulatorja.<br />
Drugi regulacijski krog je bil izveden na osnovi<br />
merjenja nivoja LT1 v bazenu prečiščene vode<br />
in je preko nastavljene želene vrednosti obratov<br />
na PID LC1 krmilil obrate frekvenčnika črpalke.<br />
V zatečenem stanju je bila nastavljena želena<br />
vrednost obratov na maksimalno vrednost to je<br />
950 obr./min. V praksi je to pomenilo, da je črpalka<br />
ves čas črpala maksimalno količino vode<br />
v sistem, v okviru svojih specifikacij, neodvisno<br />
od odjema iz bazena. Če je prišlo do prevelikega<br />
dviga nivoja v bazenu, je regulator znižal obrate<br />
črpalke na minimalno vrednost. Posledica je bil<br />
izpad pretoka skozi sistem in ustavitev doziranja<br />
flokulanta. Ponoven dvig pretoka se je vzpostavil<br />
samodejno, ko se je nivo v bazenu dovolj znižal.<br />
Posledica je bil močen dvig vrednosti NTU v sistemu<br />
in možnost zabitja filtrov po ponovnem<br />
dvigu pretoka skozi sistem.Glavni vzrok za težave<br />
v regulaciji nivoja v bazenu prečiščene vode je<br />
bil razlog, da regulacija ni upoštevala vrednost<br />
odvzema vode iz bazena prečiščene vode oziroma<br />
dogajanje v bazenu filtrirane vode.<br />
3. Ukrep<br />
Na osnovi delovanja sistema črpališče sem ukrep<br />
izvedel v treh smereh:<br />
1. izvedba regulacije razmerja nivojev v bazenu<br />
prečiščene vode in v bazenu filtrirane vode kot<br />
glavni ukrep,<br />
2. avtomatsko prilagajanje vrtljajev črpalke glede<br />
na zabitost košev in filtrov na črpališču,<br />
3. avtomatsko zmanjšanje pretoka črpanja v času<br />
postopka splakovanje filtrov.<br />
3.1. Izvedba regulacije razmerja nivojev v<br />
bazenu<br />
Glavni ukrep, ki odpravlja težave nihanja nivojev<br />
v skladiščnih bazenih. LC1 in LC2 sta dva regulatorja.<br />
Regulator LC2 ima spremenjeno vrednost<br />
parametra statičnega ojačanja in dodan parameter<br />
za integracijo ter izvaja klasično regulacijo<br />
nivoja v bazenu filtrirane vode z odpiranjem<br />
dotoka na regulacijskem ventilu. Regulator LC1<br />
opravlja funkcijo regulacije razmerja. Celoten<br />
regulacijski sistem mora biti zasnovan tako, da<br />
regulator LC1 zaznava delovanje in obnašanje<br />
nivojev v obeh bazenih. Zaradi povečanja praznjenja<br />
bazena filtrirane vode pride do povečanja<br />
odprtosti regulacijskega ventila, kar povzroči<br />
povečanje praznjenja bazena prečiščene vode.<br />
Regulator z dodano funkcijo regulacije razmerja<br />
nivojev uspešno uravnava masno bilanco skozi<br />
oba bazena. Princip izvedbe prikazuje prilože-
Dotok surove vode<br />
Črpališče hudinja<br />
M<br />
Motor z regulacijo<br />
vrtljajev<br />
f<br />
izhod<br />
LC1<br />
Regulator 1<br />
bistrilniki<br />
Meritev 0-100 %<br />
LT1<br />
SP1<br />
70%<br />
Nastavljena vrednost<br />
Regulator 2<br />
Bazen prečiščene<br />
vode<br />
7 – 45 %<br />
izhod<br />
LC2<br />
SP2<br />
70%<br />
LT2<br />
Meritev 0-100 %<br />
Nastavljena vrednost<br />
filtri<br />
Regulacija razmerja<br />
nivojev v bazenih<br />
Dejan Ketiš<br />
Odvzem v proces<br />
Bazen filtrirane<br />
vode<br />
na slika- Regulacija razmerja nivojev v bazenih.<br />
Sedaj črpata surovo vodo v sistem dve regulacijski<br />
črpalki pri bistveno nižjih vrtljajih in sledita s<br />
spremembo pretoka dogajanju v obeh bazenih.<br />
Takšna regulacija zmanjšuje porabo električne<br />
energije črpalk.<br />
3.2. Avtomatsko prilagajanje vrtljajev črpalke<br />
Pri regulaciji vzdrževanja masne bilance pretokov<br />
skozi sistem črpališča, se je pojavila težava, da se<br />
vhodni pretok vode v sistem pri enakih vrtljajih<br />
črpalke časovno spreminja zaradi postopnega<br />
zabitja sesalnih košev na črpališču Hudinja. To<br />
dejstvo je potrebno upoštevati, saj se je pretok<br />
pri želeni nastavljeni vrednosti obratov črpalke<br />
sčasoma manjšal, zaradi problema zabitosti na<br />
sesalni <strong>strani</strong> črpalke. Posledica je bila nižanje<br />
nivoja v bazenu prečiščene vode. Sistem je spremenjen,<br />
tako da je dodan regulator PID – maksimalni<br />
obrati. Sedaj se namesto želenih vrtljajev<br />
črpalke nastavlja želeni maksimalni pretok skozi<br />
sistem kot nastavljena vrednost. Regulator na<br />
osnovi meritve pretoka znižuje vrtljaje črpalke<br />
za črpanje vode v sistem. Seveda, če pretok ne<br />
doseže več dovoljene vrednosti, je potrebno črpališče<br />
očistiti.<br />
V soglasju s tehnologom je trenutni dovoljeni<br />
največji stalni pretok v sistem okrog 420 m 3 /h in<br />
je omejen s prelivom na posodi 63.02 A in 63.02<br />
B. Za doseganje večjih pretokov, je potrebno<br />
urediti tehnološki poseg na teh posodah, da prenesejo<br />
večje pretoke.<br />
Pri analizi delovanja črpanja surove vode v sistem<br />
je razvidno, da se vhodni pretok pri enakih<br />
vrtljajih črpalke časovno počasi znižuje, zaradi<br />
postopne neprehodnosti sesalnih košev. Posledica<br />
je povečan tlak na sesalni <strong>strani</strong> črpalk<br />
in večja nepotrebna poraba električne energije.<br />
Regulacija je omejena na maksimalno predpisan<br />
pretok, zato lahko ob zabitosti sistema na vhodu<br />
pride do padca nivojev v bazenih. Zelo pomembno<br />
je zato redno čiščenje sesalnega koša<br />
oziroma urediti črpanje, tako da ne pride do takšnega<br />
pojava!<br />
3.3. Avtomatsko zmanjšanje pretoka v sistem v<br />
času splakovanja<br />
V času splakovanja – čiščenje filtrov – se del vode<br />
vrača v osnovni krog pretoka sistema ter skozi<br />
posodi 63.02A in B. Z namenom preprečenja<br />
preliva na tej posodi je operater ročno nastavljal<br />
črpalke za črpanje vode v sistem in jim zmanjšal<br />
želeno vrednost. Sedaj sistem sam zmanjša<br />
nastavljeni želeni pretok na črpalkah, čim zazna<br />
vklop motorjev, ki sodelujejo v fazi splakovanja.<br />
Izvedeno regulacijo z opisanimi v blokovni shemi<br />
za vse omenjene funkcije prikazuje slika. Blokovna<br />
shema je povzeta iz programskega paketa<br />
sistema PCS7.<br />
Literatura:<br />
F. G. Shinskey, Process Control Systems, Fourth Edition,<br />
McGraw –Hill.<br />
Friedmann, Stoltenberg, Continuous Process Control,<br />
Practical Guides for Measurement and Control.
FT2001<br />
SEL_R<br />
Nastavljen pretok<br />
splakovanje<br />
Pogoj -delovanje<br />
motorjev<br />
splakovanje<br />
ADD_R<br />
PID<br />
Max.obrati<br />
SP3<br />
Nastavljena<br />
vrednost nivo LT2<br />
70%<br />
PID<br />
SP2<br />
regulator2<br />
Nast,vrednost<br />
Nivo LT1 70%<br />
PID SP1<br />
Regulator 1<br />
FT1302 meritev<br />
pretoka<br />
LMN_IN<br />
LMN<br />
HLM<br />
Max. 450m³/h<br />
PVIN<br />
OUT<br />
nivo LT2<br />
LMN_IN<br />
PVIN<br />
LMN<br />
ER<br />
Krmiljenje ventila<br />
OUT<br />
LMN_IN<br />
HLM<br />
PVIN<br />
LMN<br />
ER<br />
OUT<br />
Krmiljenje<br />
frekvenčnika<br />
Obr./min<br />
K * ER<br />
MUL_R<br />
Nivo LT1<br />
IN2<br />
IN1<br />
SUB<br />
PVIN=LT1-(SP2-LT2)<br />
Dejan Ketiš<br />
K m³ /h<br />
Vesna Gaberšek<br />
Neopazen vstop bakrovega fungicida<br />
Cuprablau Z Ultra v svet nanotehnologije<br />
Prispevek je neke vrste nadaljevanje članka iz 74.<br />
številke Modrih <strong>strani</strong>, kjer je mag. Vladimir Vrečko<br />
predstavil nanotehnologijo.<br />
Poudariti želim, da v PE Kemija <strong>Celje</strong> že več kot<br />
pet let proizvajamo ultra fino bakrovo aktivno<br />
snov z delci, ki so veliki vsega nekaj deset nanometrov.<br />
Izdelali in registrirali smo bakrov fungicid, ki<br />
omogoča varnejši, učinkovitejši, trajnejši in uporabniku<br />
prijaznejši proizvod. Čar nanotehnologije<br />
je namreč v tem, da se znane bakrove soli<br />
začnejo obnašati drugače. Kontaktni bakrov fungicid<br />
Cuprablau Z Ultra ima ravno zaradi dodatka<br />
modificirane aktivne snovi drugačne fizikalno<br />
– kemične lastnosti kot drugi kontaktni bakrovi<br />
fungicidi. Njegove uporabne in edinstvene lastnosti<br />
oziroma prednosti so:<br />
z dodatkom ultra finih (nano) delcev, ki imajo<br />
večjo ravnotežno topnost in veliko aktivno<br />
površino (> 50 m 2 /g) smo zagotovili izjemen<br />
odziv preparata. Ker je preparatu dodan le del<br />
nano delcev, se koncentracija bakrovih ionov<br />
zelo hitro dvigne nad mejo toksičnosti za glive,<br />
nato pa se ustali na ravnotežni topnosti obstoječe<br />
aktivne snovi fungicida Cuprablau Z (ki je<br />
pod koncentracijsko mejo, ki bi poškodovala<br />
rastlino) in možnosti za pojav fitotoksičnosti<br />
praktično ni;<br />
istočasno smo z dodatkom nano delcev dosegli<br />
veliko potencialno razporeditev in žele-<br />
no učinkovitost fungicida z nizkimi delovnimi<br />
koncentracijami, kar pomeni tudi majhen vnos<br />
bakra/ha. Preparat pa je lahko učinkovit samo,<br />
če nastane stik (kontakt) med sredstvom in<br />
ciljnim organizmom;<br />
nadalje je z dodatkom ultrafinih delcev prišla<br />
do izraza izjemna puferna sposobnost preparata,<br />
saj OH- skupine zelo dobro kompenzirajo<br />
nihanja pH vrednosti. Pri drugih bakrovih<br />
preparatih koncentracija sproščenih bakrovih<br />
ionov (ob t. i. kislem dežju) namreč lahko naraste<br />
za faktor 100 in več. V teh primerih pa je<br />
prisotnost fitotoksičnosti neizogibna.<br />
Z večletnimi preizkušanji preparata Cuprablau Z<br />
Ultra (v primerjavi s konkurenčnimi kontaktnimi<br />
bakrovimi fungicidi) smo spreminjali odmerke<br />
fungicidov oziroma bakrovih ionov in količino<br />
vode/ha, ocenjevali vpliv obravnavanj v ponovitvah<br />
na depozit bakrovih ionov (struktura<br />
rastlin je bila izenačena, kolikor je bilo mogoče),<br />
njihovo spiranje med tretiranji (z upoštevanjem<br />
meteoroloških podatkov: hitrost vetra, relativna<br />
zračna vlaga, povprečna temperatura, količina<br />
padavin) ter biološko ocenjevali učinkovitost.<br />
Strokovno izvedeni preizkusi so pokazali, da je<br />
preparat Cuprablau Z Ultra eden boljših bakrovih<br />
pripravkov za zatiranje glivičnih obolenj.<br />
Glivična bolezen, ki se zagotovo pojavi vsako<br />
leto, povzroči škodo v vseh razvojnih stadijih
kultur in uporaba bakrovih fungicidov je še kako<br />
aktualna.<br />
Gliva je parazit, ki spada v razred gliv plesnivk.<br />
Napade vse zelene dele rastline, cvetove, grozdne<br />
jagode, vitice, poganjke, posebno pa listje.<br />
Prav okužba listja je najpomembnejši vir za nadaljnje<br />
okužbe z boleznijo. Značilne so plesnive<br />
prevleke, pege nepravilnih oblik, rjavenje in propadanje<br />
listov.<br />
Kratek pregled cikla peronospore:<br />
Spore - trosi, se<br />
sprostijo zgodaj<br />
spomladi. Prenašajo<br />
se predvsem zaradi<br />
razkrajanja listja na<br />
vinogradniških tleh.<br />
Razpršijo se z vetrom<br />
in z dežjem.<br />
Mehurjasta tvorba – ovoj, s katerim se obdajo<br />
celice z bički, ki omogočajo gibanje in<br />
povzročajo poškodbe na listih in jagodah.<br />
S peronosporo okuženi listi vinske trte.<br />
Sporangij – organ, v katerem nastajajo trosi.<br />
Zgodnja infekcija grozdja.
Pozna peronospora na grozdju.<br />
Spora - trosi na jagodi grozda.<br />
Zdravo grozdje sorte Rizling (škropljeno s<br />
fungicidom Cuprablau Z Ultra).<br />
Navajam nekaj zaključkov preizkušanj:<br />
večinoma je bil dosežen največji depozit bakrovih<br />
ionov pri fungicidu Cuprablau Z Ultra;<br />
drugi kontaktni bakrovi fungicidi so imeli slabši<br />
depozit za 18 % do 40 %. Določeni fungicidi<br />
so kljub 19 % večjem odmerku imeli za 13 %<br />
slabši deposit;<br />
spiranje fungicidov (pri porabi vode 400L/ha)<br />
je bilo najmanjše pri fungicidu Cuprablau Z<br />
Ultra (pribl. 40 %). Pri referenčnih preparatih je<br />
bilo spiranje od 46 % do 57 %;<br />
povprečna dosežena učinkovitost preparata je<br />
bila 98 %.<br />
Z vstopom v nanotehnologijo se naše raziskovalno<br />
– razvojno delo vsekakor ni končalo, saj se<br />
zavedamo, da se podjetja poslužujejo različnih<br />
strategij, kako potrošniku uspešno prodati izdelek.
Jurij Pustinek<br />
Določitev Na 2 O in SiO 2 v vodnem steklu –<br />
zamenjava »klasične« metode s titrimetrično<br />
določitvijo na avtomatskem titratorju<br />
Mokra kemija (wet chemistry) je izraz za kemijske<br />
analize, ki se v glavnem izvajajo v tekoči fazi. V<br />
preteklosti je imela dominantno vlogo pri znanstvenih<br />
odkritjih na področju kemije, zato za mokro<br />
kemijo pogosto uporabljamo izraz klasična<br />
kemija. Z metodami klasične kemije izvajamo<br />
kvantitativne določitve na različnih vzorcih. Te<br />
določitve so lahko gravimetrične kakor tudi titrimetrične.<br />
V današnjem času se, zaradi vedno<br />
večje uporabe mokre kemije na različnih področjih<br />
(pri nas kontrola kakovosti), številne metode<br />
avtomatizirajo in modernizirajo. Cilj vsakega kemika<br />
namreč je, da so rezultati analiz, ki jih izvaja,<br />
čim bolj natančni in točni, čas izvedbe analize pa<br />
čim krajši. Z zamenjavo »klasičnih« metod (metod<br />
klasične kemije) z metodami na avtomatskem<br />
titratorju, dosežemo prav to.<br />
V Analitskem laboratoriju Službe kakovosti izvajamo<br />
analize s področja mokre kemije. Vzorci,<br />
ki prihajajo v laboratorij, so zelo različni, zahteve<br />
odjemalcev pa se razlikujejo od primera do primera.<br />
Večina zahtev pa ima skupni imenovalec<br />
– čas.<br />
Ena izmed surovin pri proizvodnji pigmentnega<br />
titanovega dioksida je koncentrirano vodno steklo.<br />
Postopek določitve Na 2 O in SiO 2 v vodnem<br />
steklu je po klasični metodi dolgotrajen (več kot<br />
10 ur), zato smo se odločili obstoječo klasično<br />
analizno metodo zamenjati z novo (uporaba<br />
avtomatskega titratorja).<br />
Določitev Na 2 O in SiO 2 v vodnem steklu<br />
Določitev Na 2 O v vodnem steklu je relativno preprosta<br />
in v obeh metodah zasnovana na istem<br />
principu, to je titraciji s klorovodikovo kislino. Bistvena<br />
razlika med metodama je samo v načinu<br />
titriranja. Pri klasični metodi titriramo ročno v prisotnosti<br />
indikatorja (metiloranž), pri novi metodi<br />
pa titriramo z avtomatskim titratorjem, pri čemer<br />
je določitev ekvivalentne točke potenciometrična.<br />
Postopek določitve SiO 2 v vodnem steklu se med<br />
metodama zelo razlikuje (klasična določitev je<br />
gravimetrična, nova metoda pa je titrimetrična).<br />
Klasična določitev – gravimetrična metoda<br />
Vzorcu koncentriranega vodnega stekla dodamo<br />
klorovodikovo kislino in izparevamo na električnem<br />
kuhalniku do suhega. Kremenčevo kislino<br />
(H 2 SiO 3 ), ki pri tem nastane, žarimo pri 1000 °C.<br />
Nastali SiO 2 ohladimo in stehtamo.<br />
Dobljeni SiO 2 vsebuje nečistoče, zato mu dodamo<br />
fluorovodikovo in žveplovo(VI) kislino in izparevamo<br />
na kvarčnem kuhalniku do suhega. S<br />
tem od<strong>strani</strong>mo hlapni silicijev tetrafluorid. Preostanek<br />
prežarimo in stehtamo. Vsebnost silicijevega<br />
dioksida izračunamo iz razlike v teži.<br />
Metoda na avtomatskem titratorju<br />
Avtomatski titrator je mikroprocesorsko kontroliran<br />
aparat, ki omogoča avtomatizacijo vseh<br />
operacij titracije. Titracijo izvedemo s pomočjo<br />
metode (zaporedja operacij), ki jo definiramo za<br />
posamezno vrsto analize in je shranjena v titratorju.<br />
Titrator nato izvaja operacije po točno določenem<br />
zaporedju. Število operacij je odvisno<br />
od kompleksnosti posamezne vrste analize.<br />
Pri titracijah na avtomatskem titratorju je določitev<br />
ekvivalentne točke potenciometrična in zato<br />
neodvisna od ocene analitika, ki titracijo izvaja.<br />
Pri klasičnih titracijah uporabljamo za določitev<br />
ekvivalentne točke indikator, ki spremeni barvo v<br />
ekvivalentni točki (v našem primeru za določitev<br />
Na 2 O iz rumene v čebulno barvo). Pri nekaterih<br />
titracijah so barvni prehodi slabo vidni in zato<br />
odvisni od ocene analitika. Možnost napake je<br />
zato pri klasičnih določitvah veliko večja, sploh,<br />
če analitik že nekaj časa ni izvajal določene titracije.<br />
Metoda določitve vodnega stekla na avtomatskem<br />
titratorju je razdeljena na dva dela. V prvem<br />
delu titriramo Na 2 O s HCl:
V drugem delu dodamo najprej presežek NaF:<br />
in nato še presežek HCl:<br />
Presežno HCl titriramo z NaOH.<br />
Zaključek<br />
Rezultate analiz vodnega stekla z novo in staro<br />
metodo smo statistično obdelali. Izračunali smo<br />
natančnost obeh postopkov in rezultate primerjali<br />
s podatki proizvajalcev vodnega stekla.<br />
Ugotovili smo, da so rezultati določitev Na 2 O s<br />
klasično in novo metodo med seboj primerljivi,<br />
rezultati določitev SiO 2 pa se med metodama<br />
razlikujejo. Rezultati določitve SiO 2 z novo metodo<br />
so primerljivi z rezultati proizvajalca vodnega<br />
stekla, zato lahko rečem, da je postopek določitve<br />
na avtomatskem titratorju bolj točen od klasičnega<br />
postopka.<br />
3.) Varnejše delo: postopek določitve SiO 2 v<br />
vodnem steklu je z novo metodo veliko enostavnejši<br />
in predvsem varnejši. Pri novem postopku<br />
ni potrebno delo v digestoriju. Vzorca<br />
ni potrebno segrevati in izparevati s kislinami<br />
(HCl), kot pri klasični gravimetrični analizi.<br />
Prav tako se znebimo dela s fluorovodikovo<br />
kislino (HF) in njenimi hlapi. Fluorovodikova<br />
kislina je strupena in zelo jedka kislina, ki<br />
povzroča hude opekline ter poškodbe tkiv,<br />
vendar človek tudi več ur po stiku s kislino<br />
ne čuti bolečin in na koži ni vidnih poškodb.<br />
Njeni hlapi so strupeni in lahko trajno poškodujejo<br />
vid.<br />
4.) Zmanjšanje porabe kemikalij in energentov:<br />
z novim postopkom analize vodnega<br />
stekla zmanjšamo porabo kemikalij in energentov.<br />
Z novim postopkom zmanjšamo<br />
porabo kislin in odpravimo porabo energije<br />
za žarilno peč, električni kuhalnik, plinski gorilnik<br />
in kvarčni kuhalnik.<br />
Postopek določitve Na 2 O in SiO 2 v vodnem steklu<br />
na avtomatskem titratorju ima prednosti<br />
pred klasičnim postopkom, vendar je težko določiti<br />
vrstni red prednosti tega postopka, ker so<br />
prioritete odvisne od zornega kota opazovanja. S<br />
stališča analitika pa je razvrstitev naslednja:<br />
1.) Natančnost rezultatov: rezultati določitev<br />
Na 2 O, ki jih dobimo s klasično in novo metodo,<br />
so med seboj primerljivi. Kljub temu pa<br />
je določitev na avtomatskem titratorju zanesljivejša,<br />
ker je neodvisna od analitika, ki jo<br />
izvaja.<br />
Rezultati določitev SiO 2 se med metodama<br />
razlikujejo. Z novo titrimetrično metodo dobimo<br />
višje vrednosti kot pri klasičnem postopku,<br />
zaradi izgub SiO2 pri gravimetrični<br />
analizi.<br />
2.) Skrajšanje časa analize: pri klasičnem postopku<br />
določitve Na 2 O in SiO 2 v vodnem steklu<br />
potrebujemo dve različni metodi, eno za<br />
določitev Na 2 O in drugo za določitev SiO 2 , pri<br />
novi metodi na avtomatskem titratorju pa<br />
opravimo določitev obeh parametrov naenkrat.<br />
Klasični gravimetrični postopek določitve<br />
SiO 2 je dolgotrajen (več kot 10 ur), določitev<br />
na avtomatskem titratorju (za oba parametra)<br />
pa je končana v eni uri.
Mag. Dejan Ketiš<br />
Nadgradnja kontrolnega sistema PCS7 s<br />
procesno informacijskim sistemom IT<br />
1. Zakaj procesni IT Prvič.<br />
Uporabniku procesno kontrolnega sistema PCS7<br />
je potrebno razložiti, čemu težnja po nadgradnji<br />
sistema s procesno informacijskim sistemom<br />
– procesni IT.<br />
Oglejmo si zelo poenostavljen primer. Osredotočimo<br />
se na primer na reaktorsko posodo v<br />
tehnološkem procesu. Operaterja v začetku zanimajo<br />
določeni podatki materiala v posodi kot<br />
so na primer temperatura, gostota in teža materiala<br />
v reaktorju. Morda ga še zanima čas zadrževanja<br />
materiala v posodi, potek temperature v<br />
krajšem obdobju in podobno. Zato je dovolj procesni<br />
kontrolni sistem PCS7, ki s svojo namensko<br />
podatkovno bazo Sybase S7 omogoča pregled<br />
trendov parametrov v omejenem času.<br />
Velikokrat pa takšni podatki ne zadostujejo za<br />
celovito analizo obnašanja materiala v reaktorju.<br />
Morda je potrebno spremljati večmesečno dinamiko<br />
obnašanja temperature, trend gostote<br />
materiala na daljši rok, izdelati celovita mesečna<br />
poročila o energetski bilanci reaktorja, podatke<br />
v urejeni obliki poslati na drug PC za analizo in<br />
obdelavo ipd. Poleg tega lahko na osnovi možne<br />
množice obdelanih podatkov izdelamo analizo<br />
delovanja merilne opreme, optimiziramo postopek,<br />
prihranimo energijo, preventivno ugotavljamo<br />
kakovost merilne opreme in drugo. Zelo poenostavljeno,<br />
vendar smiselno. V ozadju se skriva<br />
močnejše programsko orodje s SQL podatkovno<br />
bazo.<br />
2. Zakaj procesni IT Drugič.<br />
Predstavljena je znana slika iz informacijske tehnologije,<br />
ki povezuje tri nivoje vodenja proizvodnje.<br />
Spodnji nivo je procesno kontrolni sistem<br />
PCS7, ki ga imamo zgrajenega za tehnologijo<br />
vodenja TiO 2 , srednji nivo je MES – Manufacturer<br />
Execution System, ki pokriva proizvodno procesni<br />
IT, zgornji poslovni nivo pa z enovitim močnim<br />
orodjem (če je enovit je prednost) tvori sistem<br />
celovitega vodenja in upravljanja poslovnega<br />
procesa ERP – Enterprise Resource Planing.<br />
Izgradnja MES sistema je torej vmesna povezava<br />
upravljanja celovitega poslovnega procesa ali<br />
drugače, gradimo integrator med procesnim in<br />
poslovnim sistemom.<br />
Če katero od medsebojno povezanih enot izvzamemo,<br />
ne moremo govoriti o celovitem upravljanju<br />
poslovno proizvodnega procesa Cinkarne.<br />
3. Kako začeti <br />
Potrebno se je obrniti k uporabniku in zaznati<br />
prave potrebe po podatkih, ki jih potrebuje(jo)<br />
uporabnik (i) pri svojem delu za optimalno vodenje.<br />
V Cinkarni je ta potreba precej izražena na<br />
področju Energetike. Za podrobno analizo energetskih<br />
podatkov in optimalno rabo energentov,<br />
v procesu TiO 2 pa bo verjetno potrebno izdelati<br />
študijo za potrebne podatke, ki bi jih uporabili za<br />
optimalno vodenje in planiranje celotnega poslovnega<br />
sistema TiO 2 .<br />
ERP Enterprise Resource Planing<br />
SAP<br />
Poslovni nivo<br />
MES<br />
PCS7<br />
Manufacturer Execution system<br />
Integrator procesno -<br />
proizvodni in poslovni sistem<br />
Procesno kontrolni<br />
nivo -izvedeno v<br />
TIO2<br />
Dejan Ketiš
V začetni fazi izgradnje procesnega IT veljata vsaj<br />
še dve priporočili, ki sta skoraj obveza:<br />
planiranje IT sistema se izvaja od zgoraj navzdol,<br />
izvedba posameznih enot piramide pa se<br />
izgrajuje od spodaj navzgor;<br />
dobro sistemsko poznavanje procesno kontrolnega<br />
sistema, v našem primeru PCS7.<br />
4. Pasti<br />
Zelo veliko jih je. Tudi najbolj izkušenim strokovnjakom,<br />
ki bedijo nad izgradnjo procesno informacijskih<br />
sistemov, se pripetijo nepričakovani<br />
problemi.<br />
Ena izmed sedaj znanih težav, ki zna biti precejšnja,<br />
je neenotnost obstoječih IT sistemov v Cinkarni.<br />
Celovitost IT tehnologije zahteva celovito<br />
integracijo sistemov. Verjamem, da nas bodo<br />
težave v prihodnosti silile k enovitim dokazanim<br />
in preverjenim programskim paketom, kot je na<br />
primer SAP.<br />
Različne ciljne skupine uporabnikov potrebujejo<br />
različne podatke (informacije), za optimalno vodenje<br />
poslovnega sistema. Samo jasni cilj in namen<br />
pravih informacij bo dal rezultate nadgradnje<br />
z IT. V nasprotnem primeru zadeva postane<br />
samemu sebi namen.<br />
Želena je kontinuiteta dela. Snovalci in poznavalci<br />
kontrolnega procesnega sistema PCS7 naj nadaljujejo<br />
z izgradnjo sistema s procesnim IT.<br />
5. Primer<br />
Ena izmed glavnih nalog obstoječega kontrolnega<br />
sistema PCS7 je, da pripravimo system za povezavo<br />
z možnostjo prenosa informacij navzgor<br />
na višje nivoje IT tehnologije. Z drugimi besedami<br />
– sistem je potrebno »odpreti« navzven.<br />
Vedeti moramo, da je PCS7 vir in generator vseh<br />
informacij, ki jih potrebujemo za zajem prenosa<br />
in obdelavo na višjem IT nivoju. Tako kot tvorimo<br />
posamezne procesne informacije –tag – s pomočjo<br />
sistemskega orodja na tem nivoju, uporabimo<br />
za nadgradnjo informacij v procesnem IT<br />
prav tako ustrezno izbrano orodje. Seveda ima to<br />
orodje bistveno močnejšo podatkovno bazo, ki<br />
je preko mehanizmov povezljiva z ostalimi bazami<br />
v IT sistemu. Mehanizem zajema podatkov iz<br />
kontrolnega sistema PCS7 je lahko bodisi komuniciranje<br />
podatkovnega strežnika s posameznimi<br />
WINCC strežniki ali pa neposredno s krmilniki.<br />
Primer prikazuje eno izmed možnosti uporabe<br />
procesno informacijskega sistema IT, ki ga uporablja<br />
tudi Siemens, to je OSISOFT PI System.<br />
1. Podatkovni strežnik komunicira neposredno s<br />
krmilniki AS<br />
2. Podatkovni strežnik komunicira s posameznimi<br />
WINCC strežniki<br />
Tehnični koncept info sistema OSISOFT PI System<br />
TARGETING AND MONITORING DATA<br />
PI client<br />
PI client<br />
GAMA sistem<br />
SQL<br />
Ethernet TCP/<br />
IP<br />
WINCC OS<br />
WINCC OS<br />
Ethernet TCP/<br />
IP<br />
WINCC strežnik<br />
Zajem podatkov<br />
iz strežnik<br />
PI strežnik<br />
Industrijska<br />
mreža<br />
WINCC strežnik<br />
Zajem podatkov<br />
iz AS<br />
AS<br />
AS<br />
Dejan Ketiš
OD 1.<br />
Prednosti<br />
Komunikacija preko industrijskega omrežja, ki je<br />
manj obremenjeno.<br />
Informacijski sistem je fizično ločen od sistema<br />
vodenja. Pri vzdrževanju WINCC strežnikov ni<br />
nobenega vpliva na informacijski sistem.<br />
Nižji investicijski stroški – potreben samo en<br />
interface za vse krmilnike.<br />
Ob izpadu WINCC strežnika ne izgubimo<br />
procesnih podatkov.<br />
Slabosti<br />
Ob večjih posegih na podatkovnem strežniku<br />
(izklop) ne zaznavamo procesnih podatkov.<br />
Potrebno je kupiti OPC strežnik.<br />
OD 2.<br />
Prednosti<br />
Ob večjih posegih na podatkovnem strežniku<br />
ne izgubimo procesnih podatkov (buffering).<br />
Ni potrebno kupiti OPC terminalskega strežnika<br />
(WINCC strežnik vsebuje tudi OPC strežnik).<br />
Slabosti<br />
Visoki investicijski stroški – za vsak WINCC<br />
strežnik je potrebno kupiti en interface.<br />
Komunikacija preko omrežja, ki je bistveno bolj<br />
obremenjeno.<br />
Težje vzdrževanje sistema za vodenje, saj sta<br />
info in PCS7 sistem prepletena.<br />
Večja previdnost pri posegu v PCS7 sistem.<br />
Vir:<br />
Siemens, d.o.o. Ljubljana.<br />
Zoran Pevec<br />
MISLIMO, KJER SMO – V STROKOVNI KNJIŽNICI<br />
Pravopis, slog in uglajenost pisanja (VI)<br />
Vaje v zvezi s praktično stilistiko<br />
1. Nadpomenki šolske potrebščine poišči<br />
vsaj pet podpomenk.<br />
2. Nadpomenkam navedi vsaj tri podpomenke.<br />
vremenski pojav –<br />
oblačilo –<br />
vrsta avtomobila –<br />
znamka avtomobila –<br />
vrsta glasbe –<br />
3. Poišči besedo, ki je tujek med ostalimi. Zakaj<br />
Triglav, Mount Everest, Krn, Begunjščica<br />
rolanje, drsanje, plavanje, snemanje<br />
Azija, Afrika, Anglija, Amerika<br />
4. Iz ponujenih besed izberi sopomenke za<br />
pisati, šolska ocena ena, dekle:<br />
pisariti, damica, tipkati, kracati, nezadostno, gospodična,<br />
tiskati, enka, čečkati, enica, punca, cvek<br />
pisati:<br />
šolska ocena ena:<br />
dekle:<br />
5. Poišči pomensko nasprotne glagole:<br />
delati –<br />
sestaviti –<br />
raztrgati –<br />
presenetiti –<br />
vstopiti –
dati –<br />
prilepiti –<br />
6. Na prazno mesto vstavi ustrezno besedo<br />
iz dvojic:<br />
pripis – prepis<br />
Oče je naredil<br />
Metka je na koncu pisma napisala<br />
privesti – prevesti<br />
Jožeta so morali<br />
Andrej je moral<br />
premoženja na sina.<br />
na sodišče.<br />
besedilo v angleščino.<br />
7. Poišči neustrezno besedo in jo nadomesti<br />
z ustreznejšo.<br />
Dragi gledalci, oglejte si naš naslednji filmček.<br />
Gospod Jernej pa se ni naspančkal, ker je moral v<br />
službo že ob 5. uri.<br />
8. Predlagajte ustreznejšo ubeseditev<br />
V luči razgovora z generalnim sekretarjem.<br />
Dogovor s sosednjimi državami predstavlja izziv<br />
za novo vlado.<br />
Na seminarju bodo pokrili naslednje teme: /… /<br />
Računalnik podpira naslednje vrste izpisov …<br />
Bojda bo na sestanek prišel tudi notranji minister.<br />
V ozadju je tekla prava borba za posamezne stolčke<br />
v vodstvu podjetja.<br />
Situacija je bila med sojenjem breziizgledna.<br />
Brez ozira na sodbo je bil nedolžen.<br />
Inženir je ostal brez prigovora.<br />
Brez vsakega dvoma so se direktorji odločili pravilno.<br />
Celokupen primer je bil nerazvozljiv.<br />
Cestno prometni predpisi se slabo izvajajo v<br />
praksi.<br />
V jesenskem času bomo prešli na nov delovni<br />
čas.<br />
Storilcu bomo prišli na sled v doglednem času.<br />
Priči smo dali na znanje, da bo moral zapustiti<br />
sodno dvorano.<br />
Pri sodnem postopku so nam delali ovire.<br />
Sodnik je delil mnenje s poroto.<br />
Pogodbo bo potrebno doreči.<br />
Ministrovo govorenje je bilo odvečno.<br />
Bil je odporen na skoraj vse bolezni.<br />
Nadaljni postopek je bil oviran.<br />
Obdolženec ni nudil nikakršnega odpora.<br />
Iz pravnega poduka je možno potegniti zaključek.<br />
Tožilec je imel pred sabo prepričujoč dokaz.<br />
Določila bi bilo dobro prevesti na slovenščino.<br />
Takšnih odgovorov ima na zalogi še celo vrsto.<br />
Na samem začetku je govoril predsednik.<br />
Napadeni se je stavil v bran s hladnim orožjem.<br />
Ustmen dogovor ni zadostoval.<br />
Visoka hitrost je botrovala nesreči.<br />
Na kraju umora je v roki držal nož in vsled tega so<br />
ga policisti priprli.<br />
9. Popravi pravopisne napake:<br />
radijo –<br />
uzeti –<br />
berglje –<br />
živlenski –<br />
ministerstvo –<br />
10. Popravi pravopisne napake pri sklanjanju:<br />
Tajnica je stala med vratmi.<br />
Mati je pred vsemi udarila svojo hči.<br />
Jože se je mimogrede ustavil pri njemu.
Povzetki zaključnih poročil<br />
raziskovalno-razvojnih nalog in projektov<br />
Optimizacija rabe voda v PE Metalurgija<br />
Oznaka: 85-002-86<br />
Nosilec naloge: Branko Starič<br />
Sodelavci: Boro Marjanovič, Blaž Črepinšek, Igor<br />
Cerar, Peter Mravlak, Franc Gutenberger, Emil<br />
Dokler in Miran Špegel.<br />
Izvleček<br />
V Cinkarni smo v preteklosti imeli kar tri podzemna<br />
omrežja voda, in sicer: pitne, dekantirane in<br />
surove vode. Na osnovi analize stanja obstoječih<br />
omrežij smo ugotovili, da so dokaj dotrajana (veliko<br />
defektov) in dokaj neracionalno uporabljena<br />
(pri končnih potrošnikih). Zato smo pristopili k<br />
obnovi in istočasni racionalizaciji posameznih<br />
omrežij:<br />
1. Obnova omrežja pitne vode: Se že več let<br />
izvaja po istoimenski projektni nalogi v predvidoma<br />
V. fazah. Glede na to, da smo obnovo<br />
omrežja koncipirali tako, da smo se selektivno<br />
lotili tistih delov omrežij, kjer so bile največje<br />
izgube, so preostali še deli, kjer pričakujemo<br />
manjše prihranke. Vendar ocenjujemo, da je<br />
vračilna doba preostalega dela investicije pod<br />
dvemi leti.<br />
2. Racionalizacija omrežja dekantirane vode:<br />
Se je izvajala in končala kot projekt, po projektni<br />
nalogi »Priprava vode«. Za potrebe hidrantnega<br />
omrežja in PE Kemija smo napeljali<br />
nove cevovode iz nove priprave vode.<br />
3. Ukinitev rabe surove vode: Smo predvideli<br />
v okviru projekta »Optimizacija rabe vode v<br />
PE Metalurgija«. Cilji, ki smo si jih postavili, so<br />
bili – eliminirati stroške za surovo vodo zaradi<br />
prostih iztokov iz procesov hlajenja v kanalizacijo,<br />
zmanjšati puščanja omrežja in število defektov<br />
in s tem dragega vzdrževanja. Hidranti,<br />
v valjarni in okoli nje, ki so bili prej vezani<br />
na omrežje surove vode naj bi se napajali iz<br />
omrežja pitne vode, kar predstavlja večjo varnost<br />
ob požaru (takšno napajanje je neodvisno<br />
od izpada električne energije v Cinkarni).<br />
Delo na projektu je potekalo dvofazno:<br />
1. faza – optimizacija rabe voda v PE Metalurgija<br />
(vodil Peter Mravlak): za hlajenje procesov<br />
v obratu žice smo izvedli zaprti hladilni tokokrog<br />
z uporabo hladilnega stolpa in hladilnega<br />
agregata (zaradi zahteve, da je potrebna<br />
temperatura hladilne vode pod 20°C). Poleg<br />
že omenjenih komponent so bili vgrajeni tudi:<br />
toplotni izmenjevalnik, lovilni bazeni hladilne<br />
vode, črpalke, cevovodi, regulacijski ventili,<br />
elektrokrmiljenje in inštalacije. Za hlajenje<br />
procesov v obratu valjarna smo izvedli zaprti<br />
hladilni tokokrog z uporabo hladilnih stolpov.<br />
Poleg hladilnih stolpov so v sistem vključeni<br />
tudi temperirna postaja, bazen hladilne vode<br />
s črpalno postajo hladilne vode, razvod cevovodov<br />
zaprtega in odprtega kroga, regulacije<br />
neposrednih in posrednih porabnikov hladilne<br />
vode, ter elektrokrmiljene in inštalacije s<br />
CNS – centralnim nadzornim sistemom. Da<br />
pa ni šlo vse tako, kot smo si zamislili, smo<br />
ugotovili že kmalu po zagonu sistema. Z meritvami<br />
smo ugotovili, da so se v času ulivanja<br />
pojavljali enormni dobitki toplote, tako da<br />
hladilni sistem ni bil sposoben vzdrževati zahtevane<br />
temperature okoli 25°C. Zato smo na<br />
povratek hladilne vode iz ulivanja vgradili poseben<br />
hladilni stolp odprte izvedbe, ki je sposoben<br />
pri relativno majhnem pretoku (30m 3 /<br />
h) zagotoviti ustrezen padec temperature. S<br />
to rešitvijo smo uspeli zagotavljati zahtevano<br />
temperaturo okoli 25°C, tudi v najbolj neugodnejših<br />
pogojih obratovanja (ekstremna<br />
vlažnost pri visokih temperaturah okolice).<br />
Rešuje se še kondicioniranje sistemske vode.<br />
Vračilna doba investicije, zaradi manjših stroškov<br />
z uporabo zaprtih sistemov hlajenj v PE<br />
Metalurgija, je okoli dve leti in pol.<br />
2. faza – zamenjava surove vode (vodil Igor<br />
Cerar): izvedli smo zamenjavo dotrajanega<br />
omrežja pitne vode z novim: od jaška pri<br />
križišču starega šolskega centra, povezano v<br />
krožno zanko okoli valjarne in povezovalnim<br />
priklopom na omrežje pitne vode pri objektu<br />
vzdrževanja transportnih sredstev ter odklop<br />
uporabnikov surove vode v PE Metalurgija.
Povzetki zaključnih poročil<br />
raziskovalno-razvojnih nalog in projektov<br />
Optimizacija rabe voda v PE Metalurgija<br />
Oznaka: 85-002-86<br />
Nosilec naloge: Branko Starič<br />
Sodelavci: Boro Marjanovič, Blaž Črepinšek, Igor<br />
Cerar, Peter Mravlak, Franc Gutenberger, Emil<br />
Dokler in Miran Špegel.<br />
Izvleček<br />
V Cinkarni smo v preteklosti imeli kar tri podzemna<br />
omrežja voda, in sicer: pitne, dekantirane in<br />
surove vode. Na osnovi analize stanja obstoječih<br />
omrežij smo ugotovili, da so dokaj dotrajana (veliko<br />
defektov) in dokaj neracionalno uporabljena<br />
(pri končnih potrošnikih). Zato smo pristopili k<br />
obnovi in istočasni racionalizaciji posameznih<br />
omrežij:<br />
1. Obnova omrežja pitne vode: Se že več let<br />
izvaja po istoimenski projektni nalogi v predvidoma<br />
V. fazah. Glede na to, da smo obnovo<br />
omrežja koncipirali tako, da smo se selektivno<br />
lotili tistih delov omrežij, kjer so bile največje<br />
izgube, so preostali še deli, kjer pričakujemo<br />
manjše prihranke. Vendar ocenjujemo, da je<br />
vračilna doba preostalega dela investicije pod<br />
dvemi leti.<br />
2. Racionalizacija omrežja dekantirane vode:<br />
Se je izvajala in končala kot projekt, po projektni<br />
nalogi »Priprava vode«. Za potrebe hidrantnega<br />
omrežja in PE Kemija smo napeljali<br />
nove cevovode iz nove priprave vode.<br />
3. Ukinitev rabe surove vode: Smo predvideli<br />
v okviru projekta »Optimizacija rabe vode v<br />
PE Metalurgija«. Cilji, ki smo si jih postavili, so<br />
bili – eliminirati stroške za surovo vodo zaradi<br />
prostih iztokov iz procesov hlajenja v kanalizacijo,<br />
zmanjšati puščanja omrežja in število defektov<br />
in s tem dragega vzdrževanja. Hidranti,<br />
v valjarni in okoli nje, ki so bili prej vezani<br />
na omrežje surove vode naj bi se napajali iz<br />
omrežja pitne vode, kar predstavlja večjo varnost<br />
ob požaru (takšno napajanje je neodvisno<br />
od izpada električne energije v Cinkarni).<br />
Delo na projektu je potekalo dvofazno:<br />
1. faza – optimizacija rabe voda v PE Metalurgija<br />
(vodil Peter Mravlak): za hlajenje procesov<br />
v obratu žice smo izvedli zaprti hladilni tokokrog<br />
z uporabo hladilnega stolpa in hladilnega<br />
agregata (zaradi zahteve, da je potrebna<br />
temperatura hladilne vode pod 20°C). Poleg<br />
že omenjenih komponent so bili vgrajeni tudi:<br />
toplotni izmenjevalnik, lovilni bazeni hladilne<br />
vode, črpalke, cevovodi, regulacijski ventili,<br />
elektrokrmiljenje in inštalacije. Za hlajenje<br />
procesov v obratu valjarna smo izvedli zaprti<br />
hladilni tokokrog z uporabo hladilnih stolpov.<br />
Poleg hladilnih stolpov so v sistem vključeni<br />
tudi temperirna postaja, bazen hladilne vode<br />
s črpalno postajo hladilne vode, razvod cevovodov<br />
zaprtega in odprtega kroga, regulacije<br />
neposrednih in posrednih porabnikov hladilne<br />
vode, ter elektrokrmiljene in inštalacije s<br />
CNS – centralnim nadzornim sistemom. Da<br />
pa ni šlo vse tako, kot smo si zamislili, smo<br />
ugotovili že kmalu po zagonu sistema. Z meritvami<br />
smo ugotovili, da so se v času ulivanja<br />
pojavljali enormni dobitki toplote, tako da<br />
hladilni sistem ni bil sposoben vzdrževati zahtevane<br />
temperature okoli 25°C. Zato smo na<br />
povratek hladilne vode iz ulivanja vgradili poseben<br />
hladilni stolp odprte izvedbe, ki je sposoben<br />
pri relativno majhnem pretoku (30m 3 /<br />
h) zagotoviti ustrezen padec temperature. S<br />
to rešitvijo smo uspeli zagotavljati zahtevano<br />
temperaturo okoli 25°C, tudi v najbolj neugodnejših<br />
pogojih obratovanja (ekstremna<br />
vlažnost pri visokih temperaturah okolice).<br />
Rešuje se še kondicioniranje sistemske vode.<br />
Vračilna doba investicije, zaradi manjših stroškov<br />
z uporabo zaprtih sistemov hlajenj v PE<br />
Metalurgija, je okoli dve leti in pol.<br />
2. faza – zamenjava surove vode (vodil Igor<br />
Cerar): izvedli smo zamenjavo dotrajanega<br />
omrežja pitne vode z novim: od jaška pri<br />
križišču starega šolskega centra, povezano v<br />
krožno zanko okoli valjarne in povezovalnim<br />
priklopom na omrežje pitne vode pri objektu<br />
vzdrževanja transportnih sredstev ter odklop<br />
uporabnikov surove vode v PE Metalurgija.
strokovne informacije
Change language