JEDRSKE ELEKTRARNE - POWERLAB

Fuzijska sedanjost
Novembra 1991 so v Culhamu v Veliki Britaniji prvič v zgodovini nadzorovane fuzije
uspeli v reaktorju vzdrževati sončni ogenj dve sekundi. V velikanskem reaktorju, ki ima
obliko torusa, so segreli devterij na 100 milionov stopinj. V plazmo, ki jo obdaja močno
magnetno polje, so nato vbrizgali tritij. Dvakrat po dve sekundi je v mešanici plazme
(86 % devterija + 16 % tritija) prišlo do izbruha fuzijske energije. Sproščena moč pri 200
milijonih stopinj je znašala 1,7 MW, kar pomeni najdražjo kilowatno uro, ki je bila
kdajkoli pridelana. Naprava stane namreč 200 milijonov mark letno.
Danes fuzijski raziskovalci precej bolj zadržano gledajo na to, do kdaj bi lahko zgradili
prototip reaktorja, kot pred desetimi leti. Če bi naprava ITER (skupni projekt ZDA, Rusije,
Japonske in EGS) res začela delati 1996. leta, kot predvidevajo, bi lahko začeli z gradnjo
prototipa šele 2025. leta oziroma še kasneje (okoli 2040-2050). To pa je mnogo prepozno,
da bi fuzija pomagala reševati energetske težave v naslednjih desetletjih. Vendar tudi ta
časovna računica velja le pri predpostavki, da je tehnika sledila sanjam raziskovalcev.
Rešiti morajo namreč nasljednje probleme:
• ni snovi, ki bi se upirala žarčenju trajno gorečega reaktorja;
• ni nujno, da bo zmes devtrerija in tritija v razmerju 1 : 1 sploh gorela;
• sproti je treba odstranjevati pepel, ki ga tvori helij, če ne, se reakcija zaduši.
UM FERI Laboratorij za energetiko Jože VORŠIČ Energetski trg