J. VorÅ¡iÄ: ZaÅ¡Äita pred elektriÄnim udarom, UM FERI ... - POWERLAB

ELEKTRIČNE NAPELJAVE 

Tokovodeči vodniki glede na vrsto toka 

Tokovodeči vodniki v izmeničnih tokokrogih 

Enofazni dvovodni sistem 

Enofazni trivodni sistem 

Dvofazni trivodni sistem 

Trifazni trivodni sistem 

Trifazni štirivodni sistem 

Razporeditev tokovodečih vodnikov v enosmernih tokokrogih 

Dvovodni sistem 

Trivodni sistem

DELOVANJE ELEKTRIČNEGA TOKA NA ČLOVEKA 

Okvara neozemljene naprave 

V primeru enofazne okvare na neozemljeni električni napravi, ki je 

priključena na trifazno nizkonapetostno omrežje, se lahko na 

prevodnem ohišju pojavi napetost okvare U p . Del te napetosti lahko 

premosti človek s svojim telesom, če pride slučajno v stik z okvarjeno 

električno napravo. 

Tok Im, ki pri tem steče skozi človeško telo, je odločilen za 

posledice.

I 

Nadomestna vezava okvare na neozemljeni napravi 

Tok okvare I p = I m + I pMp oz. I m = I p - I pMp , kjer je I m tok skozi 

človeško telo in I pMp tok okvare, ki teče po neutralnem vodniku: 

m 

I 

p 

( ) 

U −I ⋅ R + R + R + R 

= 

R + R−x⋅R 

l m p m st b 

T 

( ) 

oziroma 

Ul 

⋅( x⋅ R+ 

RMp 

) 

( ) ( ) ( ) ( ) 

= 

⎡ ⎣R + R − x ⋅ R ⎤ ⎦ ⋅ x ⋅ R + R + R + R + R + R ⋅ R + R + R 

T Mp p m st b T Mp 

Največja nevarnost za človeka je , če sta R p = 0 in R st = 0: 

I 

m 

Ul 

= 

R + R 

m 

p

Okvara na ozemljeni napravi 

Velikost toka je odvisna od napetosti dotika in prehodne upornosti, 

ki jo tvorijo trije v serijo vezani upori: vhodni upor – na mestu dotika, 

upornost človeškega telesa in izhodni upor med nogami in zemljo. V 

tem primeru je pomemben tok I z , ki povzroča padec napetosti na 

upornosti naprave - to je napetost dotika. 

Ip = I z + I pMp oz. I z = I p - IpMp 

upornosti Rm, R st in R z nadomestimo z 

Rz ⋅ ( Rm + Rst 

) 

Rx 

= 

R + R + R 

z m st

Nadomestna vezava okvare na ozemljeni napravi 

Če predpostavimo, da je x = l, dobimo: 

I 

m 

= 

( Rp Rm Rst Rb 

) 

U 

+ + + + 

l 

( R + R ) ⋅ ( R + R ) 

m st m b 

Najbolj neugoden je slučaj, če sta R p = 0 in R st = 0 

I 

m 

= 

( R R ) 

m 

Ul 

Rm⋅ 

Rb 

+ 

b 

+ 

R 

z 

R 

z

R T 

R vhodna 

R b 

R 

R človeka 

R izstopna 

Poenostavljena nadomestna vezava okvare na ozemljeni napravi 

Primer: Motor na betonskem podnožju 

upornost naprave R = 40 Ω, 

upornost ozemljitve transformatorja R b = 3 Ω, 

upornost faze RT 

= 0,3 Ω 

Dozemna napetost 230 V požene skozi te tri upornosti tok ~ 5 A. 

Ta tok povzroči padec napetosti ~ 200 V na upornosti naprave: to je 

napetost dotika. 

R človeka ~ 12 350 µΩ, R vhodna ~ 500 Ω, R izstopna ~ 500 Ω, 

Vzemimo, da je skupna upornost roka - noga 1000 Ω - tok znaša 200 mA 

in je smrtno nevaren.

Okvara v omrežju z izoliranim zvezdiščem 

V omrežju z izoliranim zvezdiščem določajo potencial nevtralne 

točke odvodnost in kapacitivnost faznih vodnikov: 

YR = GR + j⋅ BR 

YS = GS + j⋅ BS 

YT = GT + j⋅ 

BT 

Ko se človek dotakne faze R, znaša skupna odvodnost proti zemlji: 

1 

Y = G + + j⋅ 

B 

' 

R R R 

Rm 

Tok skozi človeka je: 

I 

m 

U 

= 

R 

' 

R 

m 

' 

U 

R 

je napetost proti zemlji ob dotiku z zemljo.

Kazalčni diagrami omrežja z izoliranim zvezdiščem 

a) Impedanca vseh treh faz je enaka 

b) Impedanca faze R je zmanjšana 

c) Faza R je v kratkem stiku 

Skladno s kazalčnim diagramom lahko zapišemo: 

U = U − U 

' 

R R 0 

U = U − U 

' 

S S 0 

kjer je U 0 napetost zvezdišča: 

⎛ 1 ⎞ 

UR ⋅ ⎜YR + ⎟+ US⋅ YS + UT⋅YT 

Rm 

U0 

= 

⎝ ⎠ 

1 

YR + YS + YT 

+ 

R 

m 

U = U − U , 

' 

T T 0 

Fazne napetosti lahko zapišemo z operatorjem vrtenja 

U R = U 1 , U S = U S ∙ a 2 in U T = U 1 ∙ a: 

U 

= U 

0 1 

1 

Y + + a⋅ Y+ aY ⋅ 

2 

R S T 

Rm 

Y + Y + Y + 

R S T 

Tok skozi človeka je 

I 

m 

' 

U 

R 

U 

= = 

R 

m 

−U 

R 

R 0 

m 

1 

R 

m 

2 

3 

e j ⋅π 

− ⋅ 

a = kot

Nadomestna vezava okvare v omrežju z izoliranim zvezdiščem 

Če izrazimo napetosti z operatorjem vrtenja, dobimo: 

I 

U 

1 

m 

= ⋅ 

Rm 

( 1 2 

) S ( 1 ) 

−a ⋅ Y + −a ⋅Y 

Y + Y + Y + 

R S T 

1 

R 

Ob predpostavki enakosti Y R = Y S = Y T , dobimo: 

I 

U 3⋅Y 

R 1 Y + 

R 

1 

m 

= ⋅ 

m 

m 

. 

m 

T 

Za nadzemne in instalacijske vode lahko rečemo, da je C ~ 0 in 

Y = 1/R i : 

3⋅U1 

Im 

= 

R + 3⋅R 

i 

m 

.

ženske 

moški 

povprečje ženske 

povprečje moški 

Tok frekvence 50 Hz, pri katerem težko odpiramo pesti 

Za vpliv na človeka je najpomembnejša jakost toka: 

tok [mA] 

posledica 

0,005 čutimo na jeziku 

1,2 čutimo 

10 do 16 težko odpiranje pesti 

20 do 50 samostojna osvoboditev nemogoča 

50 do 150 smrtno, posebej, če gre skozi srce 

150 do 1000 omrtvelost srca tudi pri časih pod 0,1s 

1 do 5 A opekline

Smrtnost v odvisnosti od toka I m

L 

Krivulje vpliva električnega toka na človeka po IEC 479-1 

Posamezna področja pomenijo: 

1. AC-1 brez reakcij 

2. AC-2 običajno brez škodljivih fizioloških pojavov 

3. AC-3 običajno brez organskih poškodb. Možno je krčenje 

mišic in težave z dihanjem ter nepravilno delovanje srca; 

trepetanje predkomore in občasne zaustavitve srca brez 

trepetanja predkomore. 

4. AC-4 enako kot v področju 3; verjetnost trepetanja okoli 

5 % na krivulji AC-4-1; verjetnost trepetanja okoli 50 % na 

krivulji AC-4-2. S povečanjem toka in časom trajanja se lahko 

pojavijo patofiziološke posledice kot so ustavitev srca, 

prenehanje dihanja in opekline. 

Krivulja L je konvencionalna referenčna, na osnovi katere 

nastavljamo čase izklopa v odvisnosti od pričakovane napetosti 

dotika.

Suh prostor 

Vlažen prostor 

Upornost človeškega telesa v odvisnosti od napetosti dotika 

Srednje vrednosti upornosti posameznih poti tokov so naslednje: 

Pot toka 

Upornost (Ω) 

roka - roka 1200 

ena roka - ena noga 1200 

ena roka - obe nogi 900 

obe roki - ena noga 1000 

obe roki - obe nogi 550 

noga - noga 1200 

pleča - obe nogi 400 

Kot srednjo vrednost upoštevamo: 

upornost roka - noge 1000 Ω pri napetosti dotika 

upornost noga - noga 1000 Ω pri napetosti koraka

število nesreč 

na milijon prebivalcev 

na TWh 

leta 

Število nesreč z električnim tokom 

Slovenska statistika!?

Kako nudimo prvo pomoč pri udaru toka? 

Zaradi udara toka se lahko srce ustavi ali zelo neenakomerno utripa. 

Če odpove dihanje in krvni obtok, lahko pričakujemo po treh do štirih 

minutah trajne poškodbe možganov. Pri zastoju srca lahko samo s 

takojšnjo pomočjo rešimo življenje. 

Zaustavitev srca nastopi navadno pet minut potem, ko človek preneha 

dihati ali, ko odpove sposobnost črpanja zaradi motenja ritma. To 

zaznamo po naslednjih znakih: 

• Žrtev je brez zavesti in ima mogoče tudi krče. 

• Dihanje je zelo počasno ali sploh ni zaznavno (kontroliramo tako, 

da položimo eno roko na prsni koš, drugo na trebuh). 

• Zenica je močno razširjena in ovalna ter ne spremeni širine ob 

menjavi luči in teme. 

• Utrip srca na vratni arteriji ali žili v zapestju ni več otipljiv.

Žrtev ne diha več, utrip je še vedno otipljiv 

Najprej moramo sprostiti dihalne poti, zato je nujno, da: 

• Odpnemo in razrahljamo tesna oblačila. 

• S prstom očistimo usta in žrelo. 

• Z roko dvignemo brado tako, da pritiska glava na tilnik; s tem se 

dvigne zadnji del jezika in dihalne poti so sproščene. 

Če kljub temu ne zaznamo samostojnega dihanja, moramo pristopiti k 

umetnemu dihanju usta na usta. Pri tem: 

• Položimo žrtev na hrbet z glavo vznak. Z desnico potisnemo 

spodnjo čeljust naprej in navzgor tako, da so spodnji zobje pred 

zgornjimi, ustnice pa tesno stisnjene.. 

• Z levico primemo žrtev za teme. Globoko vdihnemo zrak, 

pritisnemo svoja usta žrtvi tesno na usta (ali nos). Sapo 

vpihavamo počasi in tako močno, da se dvigne prsni koš. Potem 

sprostimo usta žrtve in sami zajamemo zrak. Istočasno 

opazujemo prsni koš žrtve. Ko uplahne, ponovimo vpihavanje (v 

ritmu dvanajstkrat na minuto), dokler ne začne poškodovani 

samostojno dihati.

Žrtev ne diha več in ima neenakomeren utrip 

ali ga (na vratni arteriji) ne otipamo več 

Hrbet poškodovanca položimo na trdo podlago, osvobodimo dihalne 

poti in pritisnemo na spodnjo tretjino prsnice s prekrižanimi rokami po 

enkrat vsako sekundo pet centimetrov globoko (zunanja masaža srca). 

Pritiskanje naj bo navpično; pri odraslem ponesrečencu lahko 

pritisnemo z lastno težo. Druga oseba hkrati izvaja umetno dihanje. Če 

smo sami, prekinemo masažo srca po pol minute in napravimo nekaj 

krepkih umetnih vdihov in izdihov, nato nadaljujemo z masažo srca. 

Masažo srca in umetno dihanje izmenoma ponavljamo, dokler 

ponesrečencu srce zopet samo bije in ko sam diha oziroma do prihoda 

reševalcev ali zdravnika.

RAZJASNITEV POJMOV 

Napetost dotika in napetost koraka 

Ozemljitev ali katerikoli drug prevoden predmet zakopan v zemljo 

ali v prevodni povezavi z zemljo ima neko upornost (ponikalno 

upornost) R A . Ko skozi ozemljitev steče tok I Z , se pojavi proti 

neskončno oddaljeni točki (20 m) napetost: 

UZ = RA⋅ 

IZ 

Okoli ozemljitve se ustvari tako imenovani napetostni lijak. Med 

dvema točkama na površini zemlje radialno od ozemljitve se pojavi 

napetostna razlika – napetost koraka U k .

Porazdelitev potenciala nad krožnim ozemljilom 1 

Merimo napetost med referenčno zemljo 23 in zemljo okolice 4 . 

Napetostni lijak krožnega ozemljila 

Merimo napetost med ozemljilom in zemljo okolice. 

Pogosto napačno uporabljamo izraz napetostni lijak in imamo v mislih 

porazdelitev potenciala. 

1 Ozemljilo - Prevodni del, ki je v električnem stiku z zemljo. Lahko je vkopan v prst ali določen prevodni 

medij, npr. beton ali leš. 

2 Referenčna zemlja - Del Zemlje, ki velja za prevodno, katerega električni potencial je po dogovoru enak 

nič in je zunaj vplivnega območja drugih ozemljitvenih sistemov. 

3 Izraz “Zemlja” označuje planet in vso fizično snov. 

4 Zemlja okolice - Del Zemlje, ki je v električnem stiku z ozemljilom in katerega električni potencial ni 

nujno enak nič.

Vpliv specifične upornosti zemlje na napetost koraka 

Zaporedno z upornostjo telesa vezani upori zvišujejo dovoljeno 

skupno napetost koraka in napetost dotika. Povišanja dovoljenih 

napetosti so zelo odvisna od specifične upornosti tal ρ . 

Upornost nog računamo kot okroglo ploščato ozemljilo: 

R = ρ 

2 ⋅ D 

Kot premer ene noge računamo D = 0,15 m, za dve nogi (ena poleg 

druge) D = 0,35 m. Ozemljitvene upornosti znašajo tako 

za eno nogo: R 1 = 3,3 · ρ, 

za dve nogi za korak narazen: 2 · R1 

= 6,6 · ρ, 

za dve nogi ena poleg druge: R2 

= 1,5 · ρ. 

Ozemljitvene upornosti so zaporedno vezane z upornostjo telesa R 

1000 Ω. 

specifična 

2 · R 

upornost tal ρ 1 = 6,6 · ρ 2⋅ R1+ Rm 

R 2 = 1,5 · ρ R21 + Rm 

[Ω] R [Ω] 

[Ωm] 

m 

Rm 

100 660 1,66 150 1,15 

200 1300 2,3 300 1,3 

500 3300 4,3 750 1,75 

1000 6600 7,6 1500 2,5 

velja za napetosti koraka napetosti dotika 

T =

UKREPI ZA ZMANJŠANJE NAPETOSTI KORAKA 

Dovoljene velikosti napetosti koraka: 

a) za nepooblaščene 

b) pooblaščeni 

c) pooblaščeni + dodatno obuvalo 

Napetost koraka ne sme preseči določene meje kar zagotovi, da 

človek s svojim korakom ne premosti prevelike razlike potenciala.

Napetost koraka v odvisnosti od oddaljenosti od ozemljila 

Samo prvi korak, to je območje neposredno ob ozemljitvi 

nizkonapetostnega omrežja, je za človeka nevaren. Najbolj preprost 

način zmanjševanja napetosti koraka je zmanjševanje upornosti 

ozemljitve. Če je to nemogoče ali ekonomsko neizvedljivo, znižujemo 

napetost koraka z oblikovanjem (vodenjem) potenciala.

Zniževanje napetosti koraka 

Ozemljitev na isti višini 

Ozemljitev v različnih globinah

strelovod 

priključna omarica 

odvod 

preskusni spoj 

ozemljilo 

v temelju 

ozemljitveni 

obroč 

povezovalni 

vod 

1 m 

priključni kabel 

V OT 

Uk ≈0 

U d1 

U d2 

V OO 

V OT 

V 

OT 

+ V 

OO 

U 0 

U k 

0 

Razdalja [ m]

230 V ozemljitev 

noga 

napetost roka - noga 

roka 

Vzrok nesreče: hkratni dotik ozemljitve in okvarjenega kladiva 

upornost ozemljitve proge R z 

kovinski drog 

napetost 

roka - noga 

Napetost koraka pri delu na elektrificirani progi

ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM 

Slovenski standard SIST HD 60364-4-41 

Električne instalacije zgradb 

Zaščitni ukrepi – Zaščita pred električnim udarom 

Osnovno pravilo zaščite pred električnim udarom je, da deli pod 

napetostjo ne smejo biti dotakljivi in da dotakljivi prevodni deli niti v 

normalnih razmerah niti ob prvi okvari ne smejo postati nevarni deli 

pod napetostjo. 

Za zaščito v normalnih razmerah so predvideni zaščitni ukrepi 

osnovne zaščite, za zaščito ob prvi okvari pa zaščitni ukrepi ob okvari. 

Alternativno se za zaščito pred električnim udarom lahko predvidijo 

posebni ukrepi, ki zagotavljajo tako zaščito v normalnih razmerah in 

tudi zaščito ob okvari. 

Standard HD 60364-4-41 določa bistvene zahteve za zaščito ljudi 

in živali pred električnim udarom, vključno z osnovno zaščito in 

zaščito ob okvari. Obravnava tudi uporabo in usklajevanje teh zahtev 

glede na zunanje vplive. 

Podane so tudi zahteve za uporabo dodatne zaščite v določenih 

primerih. 

V vsakem delu inštalacije mora biti uporabljen en ali več zaščitnih 

ukrepov, odvisno od zunanjih vplivov. 

V splošnem se lahko uporabljajo naslednji zaščitni ukrepi: 

– samodejni odklop napajanja, 

– dvojna ali ojačena izolacija , 

– električna ločitev za napajanje enega porabnika, 

– mala napetost (SELV in PELV). 

Uporabljeni zaščitni ukrepi morajo biti upoštevani pri izbiri in 

postavitvi opreme.

Opredelitev opreme glede na vrsto zaščite 

Razred 0 električna oprema z delovno (obratovalno) izolacijo ali 

delno ojačeno izolacijo brez vijaka za zaščitno ozemljitev. 

Razred 0I električna oprema z delovno izolacijo in vijakom za 

ozemljitev. Trajno položena gibka vrvica nima 

ozemljitvenega vodnika, prenosne naprave se priključujejo 

brez zaščitnega kontakta. 

Razred I električna oprema z delovno izolacijo, ki so zaščitena 

direktno ali z zaščitnim kontaktom. 

Razred II električna oprema z ojačeno ali dvojno izolacijona vseh 

delih, brez naprave za ozemljitev. 

Razred III električna oprema tega razreda so predvidoma priključena 

na malo zaščitno napetost. 

Ojačena ali dvojna izolacija je dopolnitev delovni izolaciji in 

zagotavlja zaščito pri okvari v slučaju okvare na osnovni izolaciji.

1. ZAŠČITNI UKREP: 

SAMODEJNI ODKLOP NAPAJANJA 

Samodejni odklop napajanja je zaščitni ukrep, pri katerem je 

osnovna zaščita zagotovljena z osnovno izolacijo delov pod napetostjo 

ali s pregradami ali z okrovi in je zaščita ob okvari zagotovljena z 

zaščitno izenačitvijo potencialov in samodejnim odklopom napajanja 

v primeru okvare. 

Osnovna izolacija delov pod napetostjo 

Deli pod napetostjo morajo biti popolnoma prekriti z izolacijo, ki jo 

je mogoče odstraniti le z njenim uničenjem. 

Pregrade ali okrovi 

Namen pregrad ali okrovov je, da preprečijo dotik z deli pod 

napetostjo. 

Deli pod napetostjo morajo biti v okrovih ali nameščeni za 

pregradami, razen če večje odprtine nastanejo med zamenjavo delov, 

kot so okovi žarnic in podnožja varovalk, ali če so večje odprtine 

potrebne za pravilno delovanje opreme, skladno s standardi za 

opremo. V teh izjemnih primerih: 

– morajo biti predvideni primerni varnostni ukrepi, s katerimi se 

prepreči nenameren dotik ljudi ali živali z deli pod napetostjo, in 

– mora biti zagotovljeno, če je le mogoče, da je osebje opozorjeno 

na to, da so deli pod napetostjo skozi odprtine dotakljivi in se je treba 

izogibati namernemu dotiku, in 

– odprtine ne smejo biti večje, kot je potrebno za pravilno 

delovanje opreme in za zamenjavo delov. 

Pregrade in okrovi morajo biti zanesljivo pritrjeni in dovolj trdni in 

obstojni, da bi ohranili zahtevano stopnjo zaščite in zadostno razdaljo 

do delov pod napetostjo v pričakovanih pogojih normalnega 

obratovanja, ob upoštevanju ustreznih zunanjih vplivov. 

Če je treba odstraniti pregrade, odpreti okrove ali odstraniti dele 

okrovov, mora biti to mogoče le:

– s ključem ali orodjem ali 

– po odklopu napajanja delov pod napetostjo, ki so zaščiteni s temi 

pregradami ali okrovi; ponoven vklop napajanja sme biti mogoč šele, 

ko so pregrade v prvotnem položaju in okrovi zaprti, ali 

– z uporabo ključa ali orodja za odstranitev vmesne pregrade, ki 

preprečuje dotik delov pod napetostjo. 

Če so za pregradami ali v okrovih nameščeni deli opreme, ki so 

lahko nevarni zaradi električnega naboja po izklopu (kondenzatorji 

ipd.), je treba namestiti opozorilno oznako. Majhni kondenzatorji, kot 

se uporabljajo za gašenje električnega obloka, zakasnitev delovanja 

relejev ipd., ne veljajo kot nevarni. 

Nenamerni dotik ni nevaren, če napetost, kot posledica statične 

naelektritve, v manj kot 5 s po izklopu napajanja pade pod 120 V 

enosmerno. 

Ovire 

Zaščitni ukrep z ovirami in postavitvijo zunaj dosega rok 

zagotavlja le osnovno zaščito. Uporablja se izključno v inštalacijah z 

zaščito ob okvari ali brez nje, ki je v upravljanju in pod nadzorom 

strokovnega ali poučenega osebja. 

Ovire so namenjene za preprečitev nenamernega dotika delov pod 

napetostjo, ne preprečujejo pa namernega dotika z zavestnim 

obhodom ovire. 

Ovire morajo preprečiti: 

– slučajno fizično približanje do delov pod napetostjo ali 

– slučajni dotik delov pod napetostjo med upravljanjem aktivne 

opreme v normalnem obratovanju. 

Ovire je mogoče odstraniti brez uporabe ključa ali orodja, vendar 

morajo biti nameščene tako, da je preprečena nenamerna odstranitev. 

Postavitev zunaj dosega rok 

Zaščita s postavitvijo zunaj dosega rok je namenjena samo za 

preprečitev slučajnega dotika z deli pod napetostjo.

Hkrati dosegljivi deli z različnimi potenciali ne smejo biti v 

območju dosega rok. 

Dva dela sta hkrati dosegljiva, če sta oddaljena manj kot 2,50 m ( 

Če je površina, po kateri se giblje osebje, v vodoravni smeri 

omejena z oviro (npr. ograjo, mrežo), območje dosega rok velja od te 

ovire dalje. V navpični smeri je območje dosega roke omejeno z 

višino 2,50 m nad stojiščem S, brez upoštevanja morebitnih vmesnih 

ovir. Vrednosti dosega rok veljajo za neposredni dotik z golimi 

rokami brez pripomočkov (npr. orodja ali lestve). 

Na mestih, kjer se običajno uporabljajo večji in daljši prevodni 

predmeti, je treba razdalje povečati ustrezno z merami teh predmetov.

Zaščitna ozemljitev in zaščitna izenačitev potencialov 

Zaščitna ozemljitev 

Izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani z zaščitnim 

vodnikom pod podanimi pogoji za vsako vrsto ozemljitve sistema 

napajanja. 

Hkrati dotakljivi izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani 

na isti ozemljitveni sistem posamično, v skupinah ali skupno. 

V vsakem tokokrogu mora biti na voljo zaščitni vodnik, ki je 

ozemljen preko povezave z ozemljitveno sponko ali zbiralko, 

predvideno za ta tokokrog. 

Zaščitna izenačitev potencialov 

V vsaki stavbi morajo biti ozemljitveni vodnik, glavna 

ozemljitvena zbiralka in naslednji prevodni deli povezani v zaščitno 

izenačitev potencialov: 

– kovinske cevi napajalnih sistemov, ki so od zunaj napeljane v 

notranjost stavbe, npr. plinske, vodovodne; 

– tuji prevodni deli konstrukcije stavbe, če so dotakljivi ob 

normalni uporabi, kovinski deli centralnega ogrevanja in klimatskih 

naprav; 

– kovinske armature železobetonskih konstrukcij, če so dotakljive 

in zanesljivo medsebojno povezane. 

Če ti prevodni deli prihajajo od zunaj, jih je treba povezati skupaj 

čim bližje mestu njihovega vstopa v stavbo. 

V glavno izenačitev potencialov morajo biti zajeti vsi kovinski 

plašči telekomunikacijskih kablov, ob upoštevanju zahtev lastnika ali 

upravljavca teh kablov.

Samodejni odklop ob okvari 

Zaščitna naprava mora samodejno odklopiti napajanje linijskih 

vodnikov tokokroga ali opreme ob stiku z zanemarljivo impedanco 

med linijskim vodnikom in izpostavljenim prevodnim delom ali 

zaščitnim vodnikom v tokokrogu ali opremi v odklopnem času, 

določenem v preglednici. Največji odklopni časi, podani v preglednici 

veljajo za končne tokokroge z nazivnimi toki do 32 A. 

Opomba 1: Daljši odklopni časi, kot so podani v tej točki, so lahko dovoljeni v 

razdelilnih sistemih javnega omrežja ter v proizvodnji in prenosu za te 

sisteme (do 5 s v sistemu TN, do 1 s v sistemu TT). 

Opomba 2: Krajši odklopni časi se lahko zahtevajo za posebne inštalacije in lokacije. 

Opomba 3: V sistemih IT se samodejni odklop pri pojavu prve okvare običajno ne 

zahteva. Zahteve za odklop po prvi okvari so enake kot v sistemu TN. 

Preglednica 1: Največji odklopni časi 

50 V 

> 400 V 

[s] [s] 

Sistem [s] 

[s] 

≤ 400 V U 0 

a.c. d.c. a.c. d.c. a.c. d.c. a.c. d.c. 

TN 0,8 opomba1 0,4 5 0,2 0,4 0,1 0,1 

TT 0,3 opomba 2 0,2 0,4 0,07 0,2 0,04 0,1 

Če je v sistemu TT kot odklopni element predvidena nadtokovna 

zaščitna naprava in so v inštalaciji vsi tuji prevodni deli povezani v 

zaščitno izenačitev potencialov, se lahko uporabijo največji dovoljeni 

odklopni časi za sistem TN. 

U 0 je nazivna napetost med linijskim vodnikom in zemljo, izmenična 

ali enosmerna. 

Opomba 1: Odklop je lahko zahtevan iz drugih razlogov, kot je zaščita pred električnim 

udarom. 

Opomba 2: Če je kot odklopna naprava predviden RCD, so časi določeni drugače

Sistem TN 

V sistemih TN je kakovost ozemljitve inštalacije pogojena z 

zanesljivim in učinkovitim spojem vodnikov PEN ali PE z zemljo. Če 

je ozemljitev zagotovljena z javnim ali drugim napajalnim sistemom, 

mora upravljalec omrežja poskrbeti za skladnost s potrebnimi pogoji 

zunaj inštalacije. 

Razdeljevalno omrežje (če obstaja) 

razdeljevalnega 

Sistem TN-S z ločenima nevtralnim in zaščitnim vodnikom v celotnem sistemu 


OPOMBA: V inštalaciji in v razdeljevalnem omrežju je lahko predvidena dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE). 

Sistem TN-S z ločenima ozemljenim linijskim vodnikom in zaščitnim vodnikom v celotnem sistemu



OPOMBA: V inštalaciji je lahko predvidena dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE). 

Sistem TN-S z ozemljenim zaščitnim vodnikom in brez nevtralnega vodnika v celotnem sistemu



Ozemljitev sistema z enim ali 

več ozemljili 

Funkciji nevtralnega in zaščitnega vodnika sta v delu sistema združeni v enem vodniku. 

OPOMBA: V inštalaciji je lahko predvidena dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE) ali vodnika PEN. 

Sistem TN-C-S v trifaznem štirivodnem sistemu; vodnik PEN je na poljubnem mestu inštalacije ločen v 

zaščitni vodnik (PE) in nevtralni vodnik (N) 


OPOMBA: Predvideni sta lahko dodatna ozemljitev vodnika PEN v razdelilnem omrežju in zaščitnega vodnika (PE) v inštalaciji. 

Sistem TN-C-S – trifazni štirivodni sistem, kjer je vodnik PEN v točki napajanja inštalacije ločen 

v zaščitni vodnik (PE) in nevtralni vodnik (N)



Sistem TN-C z združenima funkcijama nevtralnega in zaščitnega vodnika v enem vodniku v celotnem 

sistemu 

Legenda: 

a) Neposredna povezava zvezdišča transformatorja ali zvezdišča generatorja z zemljo ni dovoljena. 

b) Vodnik, ki povezuje zvezdišče transformatorja ali zvezdišče generatorja in zbiralko PEN v nizkonapetostnem glavnem razdelilniku, mora biti 

položen izolirano. Ta vodnik ima enako funkcijo kot vodnik PEN, vendar ne sme biti priključen na električni porabnik. 

c) Med medsebojno povezanimi skupnimi točkami virov in zaščitnim vodnikom (PE) sme biti predvidena le ena povezava. Ta povezava mora biti 

v nizkonapetostnem razdelilniku. 

d) V inštalaciji je lahko predvidena dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE). 

Sistem TN-C-S z več napajanji in ločenima zaščitnim in nevtralnim vodnikom k električnim porabnikom

Legenda: 


b) Vodnik, ki povezuje zvezdišča transformatorjev ali generatorjev, mora biti položen izolirano. Ta vodnik ima enako funkcijo 

kot vodnik PEN, vendar ne sme biti priključen na električni porabnik. 

c) Med medsebojno povezanimi skupnimi točkami virov in zaščitnim vodnikom (PE) sme biti predvidena le ena povezava. Ta 

povezava mora biti v nizkonapetostnem razdelilniku. 

d) V inštalaciji je lahko predvidena dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE). 

Sistem TN z več napajanji, z zaščitnim vodnikom in brez nevtralnega vodnika 

v celotnem sistemu za napajanje 2- ali 3-faznih bremen 

Enosmerni sistemi 

Sistemi glede na vrsto povezave z zemljo za enosmerne sisteme. 

V slikah so prikazani primeri ozemljitve enega pola dvovodnega 

enosmernega sistema. 

Odločitev, ali ozemljiti pozitivni ali negativni pol, mora temeljiti na 

obratovalnih razmerah ali drugih razlogih, npr. preprečitev korozije na 

linijskih vodnikih in elementih ozemljitve.

Sistem TN-S (enosmerni) 

Ozemljeni linijski vodnik, npr. L– na sliki a, ali ozemljeni skupni 

vodnik M, kakor je prikazan na sliki b, je v celotni inštalaciji ločen od 

zaščitnega vodnika. 


Enosmerni sistem TN-S

Sistem TN-C (enosmerni) 

Funkciji ozemljenega linijskega vodnika in zaščitnega vodnika sta 

v celotni inštalaciji združeni v enem samem vodniku PEL, kakor je 

prikazano na sliki a, ali sta ozemljeni skupni vodnik M in zaščitni 

vodnik združena v celotni inštalaciji v enem samem vodniku PEM, 

kakor je prikazano na sliki b. 

OPOMBA: V inštalaciji je lahko predvidena dodatna ozemljitev vodnika PEL. 

Enosmerni sistem TN-C

Sistem TN-C-S (enosmerni) 

Funkciji ozemljenega linijskega vodnika, npr.L–, in zaščitnega 

vodnika sta v delu inštalacije združeni v enem samem vodniku PEL, 

kakor je prikazano na sliki a, ali sta ozemljeni skupni vodnik M in 

zaščitni vodnik v delu inštalacije združena v enem samem vodniku 

PEM, kakor je prikazano na sliki b. 


Enosmerni sistem TN-C-S

Zahteve za uspešen samodejni izklop v sistemih TN 

Nevtralna ali skupna točka napajalnega sistema mora biti 

ozemljena. Če nevtralne ali skupne točke ni ali nista dostopni, je treba 

ozemljiti linijski vodnik. 

Izpostavljeni prevodni deli inštalacije morajo biti preko zaščitnega 

vodnika povezani z glavno ozemljitveno sponko inštalacije, ki mora 

biti povezana z ozemljitveno točko napajalnega sistema. 

OPOMBA 1: Če obstajajo druge učinkovite povezave z zemljo, se zaščitni vodniki 

povežejo tudi s temi, če je le mogoče. 

Večkratna dodatna ozemljitev v čim enakomerneje porazdeljenih točkah se 

lahko zahteva, da se ob okvari zagotovi čim manjše odstopanje potencialov 

zaščitnih vodnikov od potenciala zemlje. 

V večjih stavbah, npr. stolpnicah, dodatna ozemljitev zaščitnega 

vodnika praktično ni mogoča. V teh stavbah ima enak učinek 

izenačitev potencialov med zaščitnimi vodniki in tujimi prevodnimi 

deli. 

OPOMBA 2: Priporoča se, da se zaščitna vodnika (PE in PEN) ozemljita na mestu vstopa 

v stavbe ali objekte, pri čemer naj bi se upoštevali uhajavi toki nevtralnega 

vodnika, ki se vračajo preko zemlje. 

Pri trajno položenih inštalacijah smeta biti funkciji zaščitnega in 

nevtralnega vodnika združeni v enem samem vodniku (vodnik PEN). 

V vodnik PEN ne sme biti vgrajena nobena stikalna ali ločilna 

naprava. 

Lastnosti zaščitnih naprav in impedanca tokokroga morajo 

izpolnjevati naslednji pogoj: 

Z s x I a ≤ U0 

Pri tem so: 

Z s impedanca okvarne zanke v ohmih, ki sestoji iz impedanc 

- vira, 

- linijskega vodnika do mesta okvare in 

- zaščitnega vodnika med mestom okvare in virom

I a 

U 

0 

tok v amperih, ki povzroči samodejni izklop odklopne naprave v 

času, ki je podan v preglednici 1 oz. opombah. Če se uporablja 

zaščitna naprava na diferenčni tok (RCD), je ta tok diferenčni 

tok, ki povzroči odklop v času, podanem v preglednici 1 oz. 

opombah. 

nazivna napetost, izmenična ali enosmerna, med linijskim 

vodnikom in zemljo v voltih. 

OPOMBA: Če je za zagotovitev skladnosti s to točko uporabljena zaščitna naprava na 

diferenčni tok (RCD), veljajo odklopni časi po preglednici 1 za pričakovane okvarne toke, 

ki so občutno višji od naznačenega diferenčnega toka RCD (praviloma 5 I ). 

Δn 

V sistemih TN se za zaščito ob okvari lahko uporabljajo naslednje 

zaščitne naprave: 

– nadtokovne zaščitne naprave; 

– zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD). 

OPOMBA 1: Če se za zaščito ob okvari uporablja RCD, mora biti tokokrog zaščiten 

tudi z nadtokovno zaščitno napravo. 

Zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD) se ne smejo uporabiti v 

sistemih TN-C. 

Če je RCD uporabljen v sistemu TN-C-S, se na bremenski strani 

RCD ne sme uporabiti vodnik PEN. 

Povezava zaščitnega vodnika z vodnikom PEN se mora izvesti na 

napajalni strani RCD.

Sistem TT 

V sistemu TT je samo ena točka neposredno ozemljena in 

izpostavljeni prevodni deli inštalacije so povezani z ozemljili, ki so 

električno neodvisni od ozemljil napajalnega sistema. 



Sistem TT z ločenima nevtralnim in zaščitnim vodnikom v celotni inštalaciji 



Sistem TT z ozemljenim zaščitnim vodnikom in brez nevtralnega vodnika v celotni inštalaciji

Legenda: 


b) Vodnik, ki povezuje zvezdišča transformatorjev ali generatorjev, mora biti izoliran. Ta vodnik ima funkcijo vodnika PEN in je 

lahko tako tudi označen, vendar ne sme biti priključen na električne porabnike, kar mora biti navedeno na ustreznem 

opozorilu na vodniku ali v njegovi neposredni bližini. 

c) Med medsebojno povezanimi skupnimi točkami virov in zaščitnim vodnikom (PE) sme biti predvidena le ena povezava. Ta 

povezava mora biti v glavnem nizkonapetostnem razdelilniku. 

Sistem TT z več napajanji inštalacije s povezavo zvezdišč virov napajanja z zemljo v eni sami točki

Sistem TT (enosmerni) 

Ozemljitveni sistem 

Ozemljitev izpostavljenih 

prevodnih delov 


Enosmerni sistem TT

Zahteve za uspešen samodejni izklop v sistemih TT 

Vsi izpostavljeni prevodni deli aparatov, zaščitenih z isto zaščitno 

napravo, morajo biti z zaščitnimi vodniki povezani z ozemljilom, ki je 

skupno za vse te dele. Če je uporabljenih več zaporedno vezanih 

zaščitnih naprav, velja ta zahteva ločeno za vse izpostavljene 

prevodne dele aparatov, zaščitenih s posamezno zaščitno napravo. 

Nevtralna ali skupna točka napajalnega sistema mora biti 

ozemljena. Če teh točk ni ali nista dostopni, je treba ozemljiti linijski 

vodnik. 

Običajno se v sistemih TT za zaščito ob okvari uporabljajo zaščitne 

naprave na diferenčni tok (RCD). Alternativno se za zaščito ob okvari 

lahko uporabijo tudi nadtokovne zaščitne naprave, če je trajno in 

zanesljivo zagotovljena dovolj nizka vrednost Z s (impedanca okvarne 

zanke). 

OPOMBA: Če se za zaščito ob okvari uporablja RCD, mora biti tokokrog zaščiten tudi 

z nadtokovno zaščitno napravo. 

Če se za zaščito ob okvari uporablja zaščitna naprava na diferenčni 

tok (RCD), morata biti izpolnjena naslednja pogoja: 

i) odklopni čas mora ustrezati časom v preglednici 1 ali opombi 1 

in 

ii) R A x I Δn ≤ 50 V 

Pri tem sta: 

R A vsota upornosti ozemljila in zaščitnega vodnika izpostavljenih 

prevodnih delov v Ω 

I naznačeni diferenčni tok RCD v A 

Δn 

OPOMBA 1: Zaščita ob okvari je v tem primeru zagotovljena, tudi če impedanca 

okvare ni zanemarljiva. 

OPOMBA 2: Če R A (vsota upornosti ozemljila in zaščitnega vodnika izpostavljenih 

prevodnih delov) ni znan, se lahko nadomesti z Z s (impedanca okvarne 

zanke). 

OPOMBA 3: Odklopni časi po preglednici 1 veljajo za pričakovane okvarne toke, ki 

so občutno večji od naznačenega diferenčnega toka RCD (praviloma 

5 IΔn).

Če se uporabi nadtokovna zaščitna naprava, mora biti izpolnjen 

naslednji pogoj: 

Z s x I a ≤ U 

Pri tem so: 

Z s 

I a 

U 

- vir, 

0 

impedanca okvarne zanke v Ω, ki vključuje 

- linijski vodnik do mesta okvare, 

- zaščitni vodnik izpostavljenih prevodnih delov, 

- ozemljitveni vodnik, 

- ozemljilo inštalacije in 

- ozemljilo vira; 

tok v A, ki povzroči samodejni odklop zaščitne naprave v 

času, ki je določen v preglednici 1 oz. v opombah 

0 nazivna napetost, izmenična ali enosmerna, med linijskim 

vodnikom in zemljo v V

Sistem IT 

V napajalnem sistemu IT so vsi deli pod napetostjo ločeni od 

zemlje ali pa je ena točka preko impedance povezana z zemljo. 

Izpostavljeni prevodni deli inštalacije so lahko posamično ozemljeni, 

skupinsko ozemljeni ali skupinsko povezani z ozemljitvijo sistema. 



1) Sistem je lahko povezan z zemljo preko zadostne impedance. Povezana je lahko npr. nevtralna točka, 

umetna nevtralna točka ali linijski vodnik. 

2) Nevtralni vodnik je v inštalaciji lahko prisoten, ni pa obvezen. 

Sistem IT z vsemi izpostavljenimi prevodnimi deli, medsebojno povezanimi z zaščitnim vodnikom, 

ki je skupinsko ozemljen


OPOMBA: V inštalaciji je lahko predvidena dodatna ozemljitev vodnika PE. 

1) Sistem je lahko povezan z zemljo preko zadostne impedance. 

2) Nevtralni vodnik je v inštalaciji lahko prisoten, ni pa obvezen. 

Sistem IT s skupinsko ali posamično ozemljenimi izpostavljenimi prevodnimi deli 




Sistem IT z umetno nevtralno točko z vsemi izpostavljenimi prevodnimi deli medsebojno povezanimi z 

zaščitnim vodnikom, ki je skupinsko ozemljen




Sistem IT z umetno nevtralno točko s skupinsko ali posamično ozemljenimi izpostavljenimi prevodnimi deli

Sistem IT (enosmerni) 


OPOMBA 1: V inštalaciji je lahko predvidena dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE). 

Enosmerni sistem IT

Zahteve za uspešen samodejni izklop v sistemih IT 

V sistemih IT morajo biti deli pod napetostjo izolirani proti zemlji ali 

povezani z zemljo preko zadostne impedance. Ta povezava je lahko v 

nevtralni ali skupni točki napajanja sistema ali v umetni nevtralni točki. 

Umetna nevtralna točka je lahko neposredno povezana z zemljo, če je 

rezultirajoča impedanca proti zemlji pri omrežni frekvenci sistema 

zadosti visoka. Če nevtralne ali skupne točke ni, je lahko z zemljo 

povezan linijski vodnik preko visoke impedance. 

Okvarni tok je v primeru ene same okvare (stika) z izpostavljenim 

prevodnim delom ali z zemljo majhen in samodejni odklop ni potreben. 

Vendar mora biti zagotovljeno, da ni možnosti nastanka nevarnih 

patofizioloških vplivov na človeka v dotiku s hkrati dotakljivimi 

izpostavljenimi prevodnimi deli, če se dve okvari pojavita hkrati. 

OPOMBA: Za zmanjšanje prenapetosti in za dušenje napetostnih nihanj je v določenih 

primerih potrebno zagotoviti ozemljitev preko impedance ali umetne 

nevtralne točke; karakteristike le-teh morajo biti primerne inštalaciji. 

Izpostavljeni prevodni deli morajo biti ozemljeni posamično, v 

skupinah ali skupno. 

Izpolnjen mora biti naslednji pogoj: 

– v izmeničnih sistemih: R A x I d ≤ 50 V 

– v enosmernih sistemih: RA x I d ≤ 120 V 

Pri tem sta: 


prevodnih delov v Ω 

Id 

okvarni tok ob prvi okvari z zanemarljivo impedanco med 

linijskim vodnikom in izpostavljenim prevodnim delom v A. 

V vrednosti I d so upoštevani uhajavi toki in skupna 

ozemljitvena upornost električne inštalacije 

V sistemih IT se lahko uporabijo naslednje nadzorne in zaščitne 

naprave: 

– naprave za nadzor izolacije (IMD); 

– naprave za nadzor diferenčnega toka (RCM); 

– sistemi za lociranje okvare izolacije;

– nadtokovne zaščitne naprave; 

– zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD). 

OPOMBA: Če se uporabi zaščitna naprava na diferenčni tok (RCD), je proženje 

naprave ob prvi okvari lahko zgolj posledica kapacitivnih uhajavih tokov. 

Če se sistem IT uporabi zaradi zahteve za neprekinjenost napajanja, 

se mora predvideti naprava za nadzor izolacije, ki signalizira nastanek 

prve okvare med delom pod napetostjo in izpostavljenimi prevodnimi 

deli ali zemljo. Ta naprava mora oddajati zvočni in/ali vidni signal 

med celotnim trajanjem okvare. 

Če sta na voljo oba signala, se zvočni lahko prekine, vidni pa se 

mora ohraniti ves čas trajanja okvare. 

OPOMBA : Priporočljivo je, da se prva okvara čim prej odpravi. 

Razen v primerih, ko se uporabi zaščitna naprava za odklop 

napajanja ob prvi okvari, se lahko predvidi naprava za nadzor 

diferenčnega toka (RCM) ali sistem za lociranje okvare izolacije, za 

zaznavo nastanka prve okvare med delom pod napetostjo in 

izpostavljenimi prevodnimi deli ali zemljo. Ta naprava mora oddajati 

zvočni in/ali vidni signal med celotnim trajanjem okvare. 

Če sta na voljo oba signala, se zvočni lahko prekine, vidni pa se 

mora ohraniti ves čas trajanja okvare. 

OPOMBA : Priporočljivo je, da se prva okvara čim prej odpravi. 

Po prvi okvari morajo biti za odklop napajanja ob nastanku druge 

okvare na drugem linijskem vodniku izpolnjeni naslednji pogoji: 

a) Če so izpostavljeni prevodni deli medsebojno povezani z 

zaščitnim vodnikom in skupno ozemljeni na istem ozemljilu, so 

razmere podobne kot pri sistemu TN in izpolnjeni morajo biti 

naslednji pogoji: 

če ni nevtralnega vodnika v izmeničnem ali skupnega vodnika v 

enosmernem sistemu: 

2∙I a ∙Z s ≤ U 

če je nevtralni vodnik v izmeničnem ali skupni vodnik v 

enosmernem sistemu prisoten:

2∙I a ∙Z' s ≤ U 

0 

Pri tem so: 

U 0 nazivna izmenična ali enosmerna napetost med linijskim in 

nevtralnim ali skupnim vodnikom v V 

U nazivna izmenična ali enosmerna napetost med linijskimi 

vodniki v V 

Z s impedanca okvarne zanke, upoštevajoč linijski in zaščitni 

vodnik tokokroga, v Ω 

Z' s impedanca okvarne zanke, upoštevajoč nevtralni in zaščitni 

vodnik tokokroga, v Ω 

Ia 

tok, ki povzroči delovanje zaščitne naprave v času, ki je podan 

v preglednici 1 za sistem TN ali v opombi 1 

OPOMBA 1: Čas, poda n v preglednici 1 za sistem TN, velja za sisteme IT z 

nevtralnim ali skupnim vodnikom ali brez njega. 

OPOMBA 2: S faktorjem 2 v obeh enačbah je upoštevana možnost, da se v primeru 

hkratnega nastanka dveh napak ti dve lahko pojavita v različnih 

tokokrogih. 

OPOMBA 3: Pri impedanci okvarne zanke je treba upoštevati najbolj neugoden 

primer, npr. okvara na linijskem vodniku pri viru in hkrati druga okvara 

na nevtralnem vodniku porabnika v obravnavanem tokokrogu. 

b) Če so izpostavljeni prevodni deli ozemljeni v skupinah ali 

posamično, velja naslednji pogoj: 

R A x I a ≤ 50 V 

Pri tem sta: 


prevodnih delov 

Ia 

tok, ki povzroči samodejni odklop zaščitne naprave v času, ki 

velja za sisteme TT po preglednici 1 ali v času, ki je podan v 

opombi 1. 

OPOMBA 4: Če je za izpolnitev zahtev v odstavku b) predvidena naprava na 

diferenčni tok (RCD), je skladnost z zahtevanimi odklopnimi časi za 

sisteme TT po preglednici 1 lahko dosežena šele pri diferenčnih tokih, 

ki so občutno višji od naznačenega diferenčnega toka IΔn zaščitne 

naprave na diferenčni tok RCD (praviloma 5∙I Δn ).


DVOJNA ALI OJAČENA IZOLACIJA 

Dvojna ali ojačena izolacija je zaščitni ukrep, pri katerem 

– je osnovna zaščita zagotovljena z osnovno izolacijo, zaščita ob 

okvari pa z dodatno izolacijo, ali 

– sta osnovna zaščita in zaščita ob okvari zagotovljeni z ojačeno 

izolacijo med deli pod napetostjo in dotakljivimi deli. 

OPOMBA: Zaščitni ukrep je namenjen za preprečitev pojava nevarne napetosti na 

dotakljivih delih električne opreme zaradi napake na osnovni izolaciji. 

Če se ta zaščitni ukrep uporablja kot edini ukrep (npr. če je določen 

tokokrog ali del inštalacije predviden samo za opremo z dvojno ali 

ojačeno izolacijo), mora biti ta tokokrog ali del inštalacije stalno 

nadzorovan med normalnim obratovanjem, tako da ne pride do 

sprememb, ki bi zmanjšale učinkovitost ukrepa. Ta zaščitni ukrep se 

ne sme uporabljati v tokokrogih z vtičnicami ali če uporabnik lahko 

brez pooblastila zamenja del opreme. 

Zahteve za osnovno zaščito in za zaščito ob okvari 

Električna oprema 

Če se uporablja zaščitni ukrep z dvojno ali ojačeno izolacijo v 

celotni ali v delu inštalacije, mora električna oprema ustrezati eni od 

naslednjih točk: 

1. Električna oprema mora biti naslednjih izvedb, tipsko 

preskušena in označena po veljavnih standardih: 

– električna oprema z dvojno ali ojačeno izolacijo (oprema 

zaščitnega razreda II); 

– električna oprema, ki je po ustreznih standardih priznana kot 

enakovredna razredu II, kot kombinacija električne opreme s 

popolnim izoliranjem. 

OPOMBA: Ta oprema je označena s simbolom 

zaščitnega razreda II. 

po IEC 60417-5172: oprema

2. Električni opremi, ki ima samo osnovno izolacijo, mora biti 

dodana dodatna izolacija, nameščena med postavljanjem inštalacije, 

pri čemer mora biti stopnja varnosti enakovredna električni opremi 

skladni s prejšnjo točko, izpolnjene pa morajo biti tudi zahteve točk o 

okrovih. 

OPOMBA: Simbol mora biti na vidnem mestu zunaj ali znotraj okrova. Glej IEC 

60417-5019: Zaščitna ozemljitev (zemlja). 

3. Električno opremo, ki ima neizolirane dele pod napetostjo, je 

treba opremiti z ojačeno izolacijo, nameščeno med postavljanjem 

inštalacije, pri čemer mora biti stopnja varnosti enakovredna električni 

opremi skladni s prvo točko, izpolnjene pa morajo biti tudi zahteve 

točk 4 in 5 za okrove; takšna izolacija je dovoljena le, če 

konstrukcijski razlogi preprečujejo uporabo dvojne izolacije. 

OPOMBA: Simbol mora biti na vidnem mestu zunaj ali znotraj okrova. Glej IEC 

60417-5019: Zaščitna ozemljitev (zemlja). 

Električna oprema, ki ima v stanju pripravljenosti za obratovanje 

prevodne dele ločene od delov pod napetostjo le z osnovno izolacijo, 

mora biti v izoliranem okrovu. 

4. Veljajo naslednje zahteve: 

– skozi izolirne okrove ne smejo potekati prevodni deli, ki bi lahko 

vanje vnesli potencial in 

– izolirni okrov ne sme imeti plastičnih vijakov ali podobnih 

pritrdilnih sredstev, ki jih je med inštaliranjem ali vzdrževanjem 

potrebno ali mogoče odstraniti in katerih zamenjava s kovinskimi 

vijaki ali pritrdilnimi sredstvi bi lahko oslabila izoliranost okrova. 

Če se mehanskim spojem ali povezavam v izolirnem okrovu ni 

mogoče izogniti (npr. za preklopne ročice vgrajenih aparatov), morajo 

biti izvedeni tako, da zaščita pred električnim udarom ob okvari ni 

oslabljena. 

5. Če se pokrovi ali vrata izolirnih okrovov lahko odprejo brez 

uporabe orodja ali ključa, morajo biti vsi prevodni deli, ki so po 

odprtju pokrova ali vrat dosegljivi, nameščeni za izolirno pregrado, ki

preprečuje, da bi osebje prišlo v nenamerni dotik s temi deli. Pregrado 

mora biti mogoče odstraniti le z uporabo ključa ali orodja. 

6. Prevodni deli v notranjosti izolirnega okrova ne smejo biti 

povezani z zaščitnim vodnikom. Skrbno je treba izvesti tudi povezavo 

zaščitnih vodnikov, ki neizogibno potekajo skozi okrov in pripadajo 

opremi, katere napajalni tokokrog tudi poteka skozi okrov. V 

notranjosti okrova morajo biti vsak od teh vodnikov in njihovi 

priključki izolirani kot del pod napetostjo, priključki pa morajo biti 

označeni kot sponke PE. 

Izpostavljeni prevodni deli in povezovalni elementi ne smejo biti 

povezani z zaščitnim vodnikom, razen če to ni posebej zahtevano s 

standardi za to opremo. 

7. Okrov ne sme ovirati delovanja opreme, zaščitene z njim.

Zgledi: 

N 

N 

N 

Napetost okvare in napetost dotika 

Napetost dotika U b je del napetosti okvare ali napetosti ozemljila, ki ju 

lahko premosti človek: 

Ub = Im⋅ 

Rm 

kjer je: 

I m 

, 

velikost okvarnega toka skozi človeško telo in 

Rm upornost človeškega telesa. 

N

N 

Dvojna ali ojačena izolacija 

Velikost okvarnega toka je določena z napetostjo proti zemlji in 

skupno upornostjo okvarnega tokokroga: 

I 

m 

kjer je: 

U 1 

R 

R 

R 

p 

st 

b 

U1 

= 

R + R + R + R 

p m st b 

napetost proti zemlji na mestu okvare 

upornost mesta okvare 

upornost podlage 

, 

Izolacijski material 

Oznaka dvojne ali ojačene izolacije 

upornost ozemljitve izpostavljenih prevodnih delov naprave 

Tok Im lahko znižamo na 50 mA s povečanjem upornosti okvarne 

zanke. Upornost R b je majhna pa tudi zaradi namena je ne smemo 

povečati. Upornost R m je upornost človeškega telesa, na katero ne 

moremo vplivati. Vplivamo pa lahko na upornost mesta okvare R p in 

upornost podlage R st .

3 x 400 / 230 V 

N 

Izolirana tla 

Prevodna tla 

Kombinacija zaščite: izolirana podlaga in dvojna izolacija 

Okvara na veliki napravi »1«, ki je neizolirana na prevodni podlagi, 

lahko zaradi velikega izklopilnega toka (I iz = k ∙ I n ) traja dolgo, celo 

trajno. Okvarni tok povzroča na uporu R z1 velik padec napetosti. Ker 

je naprava »2« ozemljena, je ozemljilo R z2 v napetostnem lijaku 

ozemljila R z1 .

3 x 400 / 230 V 

Izolirana tla 

N 

Nevarnosti izolirane podlage 

Pri zaščitnem ukrepu z izoliranjem podlage morajo biti izolirani vsi 

prevodni deli, ki so v stiku z zemljo in so na dosegu roke.

N 

PE 

Izolirana tla 

Izolirana tla in dve napravi v okvari 

Če je v prostoru z izolirano podlago več naprav, ki jih je možno 

istočasno doseči z roko, je treba izpostavljene prevodne dele povezati 

z zaščitnim vodnikom. Tako je možno preprečiti nevarnost prevelike 

napetosti dotika ob hkratni dvojni okvari. V kolikor sta obe napravi 

priključeni na isto fazo, je lahko napetost dotika enaka tudi fazni 

napetosti, v trifaznem omrežju, če sta napravi priključeni na različne 

faze, celo medfazno napetost.


ELEKTRIČNO ZAŠČITNO LOČEVANJE 

Električno zaščitno ločevanje je zaščitni ukrep, pri katerem je: 

– osnovna zaščita zagotovljena z osnovno izolacijo delov pod 

napetostjo ali s pregradami in okrovi in 

– zaščita ob okvari zagotovljena z enostavno ločitvijo tokokrogov z 

električno ločitvijo od drugih tokokrogov in zemlje. 

Razen izjem je ta zaščitni ukrep omejen na napajanje enega 

porabnika iz neozemljenega vira z enostavno ločitvijo. 

OPOMBA: Če se uporablja ta zaščitni ukrep, je še posebej pomembno, da osnovna 

izolacija ustreza zahtevam standardov za določen aparat. 

Zahteve za osnovno zaščito 

Vsa električna oprema mora izpolnjevati enega od pogojev za 

osnovno zaščito. 

Zahteve za zaščito ob okvari 

Zaščita z električnim zaščitnim ločevanjem mora biti zagotovljena 

z izpolnitvijo zahtev točk: 

1. Ločeni tokokrog se mora napajati iz vira z najmanj enostavno 

ločitvijo, napetost ločenega tokokroga pa ne sme biti večja od 500 V. 

2. Deli pod napetostjo ločenega tokokroga ne smejo biti povezani s 

katerokoli točko drugih tokokrogov ali z zemljo ali z zaščitnim 

vodnikom. 

Za zagotovitev električne ločitve mora biti postavitev takšna, da je 

med tokokrogi zanesljivo zagotovljena osnovna izolacija. 

3. Zvijavi vodniki in vrvice morajo biti na vseh mestih, kjer bi 

lahko nastale mehanske poškodbe, vidni po njihovi celotni dolžini. 

4. Za tokokroge z električnim zaščitnim ločevanjem je treba 

uporabiti ločene sisteme ožičenja. 

Če so ločeni tokokrogi in drugi tokokrogi skupaj v sistemu 

ožičenja, je treba uporabiti večžilne kable brez kovinskega plašča ali

izolirane vodnike v izolirnih inštalacijskih ceveh, izolirnih koritih ali 

izolirnih kanalih pod pogojem, da: 

– naznačena napetost vodnikov in kablov ni manjša kot najvišja 

nazivna obratovalna napetost in 

– je vsak tokokrog zaščiten pred nadtokom. 

5. Izpostavljeni prevodni deli tokokroga z električnim zaščitnim 

ločevanjem ne smejo biti povezani niti z zaščitnim vodnikom niti z 

izpostavljenimi prevodnimi deli drugih tokokrogov ali z zemljo. 

OPOMBA: Če bi izpostavljeni prevodni deli ločenega tokokroga, namerno ali 

nenamerno, lahko prišli v stik z izpostavljenimi prevodnimi deli drugih 

tokokrogov, zaščita pred električnim udarom ni več odvisna samo od 

zaščitnega ukrepa zaščitnega električnega ločevanja, ampak tudi od 

zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo za izpostavljene prevodne dele drugih 

tokokrogov. 

N 

Zaščitno ločevanje 

Zaščitno ločevanje je galvansko ločevanje opreme od napajalnega 

omrežja s pomočjo ločilnega transformatorja. Pri okvari izolacije ni 

napetosti dotika.

R p1 in R p2 – upornosti okvar 

Nevarnost pri uporabi zaščitnega ločevanja 

Edina nevarnost pri tej vrsti zaščite pred nevarno napetostjo dotika 

je hkratna okvara na opremi in zemeljski stik priključne vrvice. Na 

višino napetosti dotika znatno vpliva prehodna upornost med napravo 

in referenčno zemljo.


MALA NAPETOST SELV IN PELV 

826-12-31 – sistem SELV 

– SELV system 

– schéma TBTS 

– SELV-System 

826-12-32 – sistem PELV 

– PELV system 

– schéma TBTP 

– PELV-System 

Električni sistem, v katerem napetost 

ne more preseči vrednosti male 

napetosti: 

– v normalnih razmerah in 

– v razmerah ene same okvare, tudi pri 

zemeljskih stikih v drugih električnih 

tokokrogih. 

OPOMBA: SELV je okrajšava za “safety extralow 

voltage – varnostna mala napetost”. 

Električni sistem, v katerem napetost 

ne more preseči vrednosti male 

napetosti: 

– v normalnih razmerah in 

– v razmerah ene same okvare, razen 

pri zemeljskih stikih v drugih 

električnih tokokrogih. 

OPOMBA: PELV je okrajšava za “protective 

extra-low voltage – zaščitna mala napetost”. 

Zaščita z malo napetostjo je zaščitni ukrep, ki temelji na enem od 

dveh različnih sistemov male napetosti: 

– SELV ali 

– PELV. 

Pri tem zaščitnem ukrepu se zahteva: 

– omejitev napetosti v sistemu SELV ali PELV pod zgornjo mejo 

napetostnega območja I, 50 V izmenično ali 120 V enosmerno (glej 

IEC 60449), in 

– zaščitno ločevanje sistema SELV in PELV od vseh drugih 

tokokrogov, ki ne pripadajo tokokrogom SELV in PELV in osnovna 

izolacija med sistemom SELV ali PELV in drugimi sistemi SELV ali 

PELV, in

– samo pri sistemih SELV: osnovna izolacija med sistemom SELV 

in zemljo. 

Uporaba SELV ali PELV je splošno uporaben zaščitni ukrep. 

OPOMBA: V nekaterih primerih standardi iz skupine HD 60364-7 ali HD 384.7 

omejujejo vrednost male napetosti na vrednost, ki je nižja od 50 V izmenično ali 120 V 

enosmerno. 

Zahteve za osnovno zaščito in za zaščito ob okvari 

Osnovna zaščita in zaščita ob okvari veljata kot zagotovljeni, če: 

– nazivna napetost ne more preseči zgornje meje napetostnega 

območja I, 

– je napajalni vir eden od virov SELV ali PELV, 

– so izpolnjeni pogoji za tokokroge SELV in PELV. 

OPOMBA 1: Če se sistem napaja iz sistema z višjo napetostjo preko naprav, ki 

zagotavljajo vsaj enostavno ločitev med tem sistemom in sistemom 

male napetosti, vendar naprave ne ustrezajo zahtevam za vire SELV in 

PELV, se lahko uporabijo zahteve za FELV. 

OPOMBA 2: Če so enosmerne napetosti za tokokroge male napetosti (ELV) 

proizvedene v polprevodniških pretvornikih, je potreben interni 

izmenični tokokrog za napajanje usmerniškega člena. Iz fizikalnih 

razlogov je ta interna izmenična napetost višja od enosmerne napetosti. 

Ta interni izmenični tokokrog pa v smislu te točke ne velja kot 

tokokrog z višjo napetostjo. Med internimi tokokrogi in zunanjimi 

tokokrogi z višjo napetostjo pa je potrebno zaščitno ločevanje. 

OPOMBA 3: V enosmernih sistemih z baterijami napetost baterije pri polnjenju in 

praznjenju odstopa od nazivne napetosti, odvisno od vrste baterije. 

Zaradi tega niso potrebni kakršnikoli dodatni ukrepi poleg tistih, 

opisanih v tej točki. Pri polnjenju napetost na sme preseči 75 V 

izmenično ali 150 V enosmerno, odvisno od okoljskih razmer. 

Napajalni viri za SELV in PELV 

Za sisteme SELV in PELV se lahko uporabijo naslednji napajalni 

viri: 

1. Varnostni ločilni transformatorji po EN 61558-2-6. 

2. Napajalni vir, ki zagotavlja enako stopnjo varnosti kot varnostni 

ločilni transformator po točki (npr. motor-generator z enakovredno 

ločenimi navitji).

3. Elektrokemični vir (npr. baterija) ali drug vir, ki je neodvisen 

od tokokroga z višjo napetostjo (npr. generator, ki ga poganja motor z 

notranjim zgorevanjem). 

4. Določene elektronske naprave, ki so grajene po veljavnih 

standardih za te naprave in pri katerih je zagotovljeno, da tudi ob 

morebitni okvari v napravi napetost na izhodnih sponkah ne more 

preseči vrednosti napetostnega območja I. Višje napetosti na izhodnih 

sponkah pa so dovoljene, če je zagotovljeno, da ob dotiku dela pod 

napetostjo ali ob stiku dela pod napetostjo z izpostavljenim prevodnim 

delom, napetost na izhodnih sponkah nemudoma pade na dovoljeno 

ali nižjo vrednost. 

OPOMBA 1: Primeri takih naprav so aparati za preskus izolacije in naprave za nadzor 

izolacije. 

OPOMBA 2: Če se na izhodnih sponkah pojavijo višje napetosti, velja, da so zahteve 

te točke izpolnjene, če je napetost na izhodnih sponkah v mejah 

napetostnega območja I, če jo merimo z voltmetrom z notranjo 

upornostjo najmanj 3000 Ω. 

5.Prenosni viri, napajani z nizko napetostjo, npr. varnostni ločilni 

transformatorji ali motorgeneratorji, morajo biti izbrani in inštalirani v 

skladu z zahtevami za zaščito z dvojno ali ojačeno izolacijo. 

Zahteve za tokokroge SELV in PELV 

Tokokrogi SELV in PELV morajo imeti: 

– osnovno izolacijo med deli pod napetostjo in drugimi SELV in 

PELV tokokrogi in 

– zaščitno ločevanje proti delom pod napetostjo tokokrogov, ki ne 

pripadajo SELV ali PELV, izvedeno z dvojno ali ojačeno izolacijo ali 

z osnovno izolacijo in zaščitnim zaslonom proti prisotni višji 

napetosti. 

Tokokrogi SELV morajo imeti osnovno izolacijo med deli pod 

napetostjo in zemljo. 

Tokokrogi PELV in/ali izpostavljeni prevodni deli opreme, ki jo 

napajajo tokokrogi PELV, so lahko ozemljeni.

OPOMBA 1: Zaščitno ločevanje je zlasti potrebno med deli pod napetostjo električnih 

aparatov, kot so releji, kontaktorji, pomožna stikala, in katerimkoli 

delom tokokroga višje napetosti ali tokokroga FELV. 

OPOMBA 2: Ozemljitev tokokrogov PELV je lahko izvedena s povezavo z zemljo ali 

z ozemljenim zaščitnim vodnikom v samem viru. 

Zaščitno ločevanje sistemov ožičenja tokokrogov SELV in PELV 

proti delom pod napetostjo drugih tokokrogov, ki morajo imeti vsaj 

osnovno izolacijo, je lahko izvedena z enim od naslednjih ukrepov: 

– vodniki tokokrogov SELV in PELV morajo biti obdani z 

nekovinskim plaščem ali izolirno oblogo, poleg tega, da imajo 

osnovno izolacijo; 

– vodniki tokokrogov SELV in PELV morajo biti ločeni od 

vodnikov tokokrogov z napetostjo nad napetostnim območjem I z 

ozemljenim kovinskim plaščem ali ozemljenim kovinskim zaslonom; 

– vodniki tokokrogov z napetostmi nad območjem I so lahko 

združeni v večžilnem kablu ali drugače združeni, če so vodniki SELV 

in PELV izolirani za najvišjo prisotno napetost; 

– fizična ločitev sistemov. 

Vtiči in vtičnice sistemov SELV in PELV morajo ustrezati 

naslednjim zahtevam: 

– onemogočeno mora biti vtikanje vtičev v vtičnice drugih 

napetostnih sistemov; 

– vtičnice ne smejo dopuščati vtikanja vtičev drugih napetostnih 

sistemov; 

– vtiči in vtičnice sistemov SELV ne smejo imeti zaščitnega 

kontakta. 

Izpostavljeni prevodni deli tokokrogov SELV ne smejo biti 

povezani z zemljo ali z zaščitnimi vodniki ali z izpostavljenimi 

prevodnimi deli drugih tokokrogov. 

OPOMBA: Če izpostavljeni prevodni deli tokokrogov SELV lahko pridejo v stik z 

izpostavljenimi prevodnimi deli drugih tokokrogov, slučajno ali namerno, 

zaščita pred električnim udarom ni več odvisna samo od zaščite s SELV, 

ampak tudi od zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo pri izpostavljenih 

prevodnih delih drugih tokokrogov.

Če nazivna napetost presega 25 V izmenično ali 60 V enosmerno 

ali če je oprema potopljena v vodi, se mora osnovna zaščita (zaščita 

pred neposrednim dotikom) za tokokroge SELV in PELV izvesti: 

– z izoliranjem ali 

– s pregradami ali okrovi. 

Osnovna zaščita v splošnem ni potrebna v normalnih, suhih 

okoljskih razmerah za: 

– tokokroge SELV, če nazivna napetost ni višja od 25 V izmenično 

ali 60 V enosmerno; 

– tokokroge PELV, če nazivna napetost ni višja od 25 V izmenično 

ali 60 V enosmerno in so izpostavljeni prevodni deli in/ali deli pod 

napetostjo preko zaščitnega vodnika povezani z glavno ozemljitveno 

zbiralko. 

V vseh drugih primerih se osnovna zaščita ne zahteva, če nazivna 

napetost sistema SELV ali PELV ni višja od 12 V izmenično ali 30 V 

enosmerno. 

PEN 

Napajalni viri za SELV in PELV

Zaščitni ukrep mala napetost temelji na predpostavki, da je vhodnoizhodna 

upornost človeškega telesa okoli 1000 Ω in tok, ki še ne 

povzroči smrti, 50 mA. Na ta način je določena zgornja mejna 

vrednost napetosti dotika: 

Ub = Rm⋅ Im = 1000 Ω⋅ 0,05 mA = 50 V 

Uporabnost tega zaščitnega ukrepa je omejena prav zaradi nizke 

napetosti. Iz ekonomskih razlogov moč napajalnih transformatorjev ni 

večja kot 5 kVA. Pri tej moči in dovoljenem segrevanju vodnikov, 

morajo biti prerezi naslednji: 

P 5000 

I230 

= = = 217,39 

U 230


DODATNA ZAŠČITA 

OPOMBA: Dodatna zaščita je lahko zahtevana skupaj z drugimi zaščitnimi ukrepi v 

posebnih razmerah zunanjih vplivov in v posebnih lokacijah (glej ustrezni 

7. del standarda HD 60364 ali HD 384). 

Dodatna zaščita z zaščitnimi napravami na diferenčni tok (RCD) 

Uporaba RCD z naznačenim diferenčnim tokom do vključno 

30 mA je v izmeničnih sistemih priznana kot dodatna zaščita v 

primeru odpovedi ukrepa za osnovno zaščito in/ali ukrepa za zaščito 

ob okvari ali zaradi nepazljivosti uporabnika. 

Uporaba takšnih naprav ne more biti edini zaščitni ukrep in ne 

izključuje potrebe po uporabi zaščitnih ukrepov, določenih v točkah 

1. do 4. 

N 

N 

N 

Način delovanja naprave na diferenčni tok

Karakteristika naprave na diferenčni tok 

Naprava na diferenčni tok in priključni pribor 

Zgledi: 

1. Ob uporabi naprave na diferenčni tok mora biti uhajavi tok zaradi 

nepopolne izolacije vedno manjši kot je naznačeni diferenčni tok 

I Δn , v nasprotnem primeru naprava deluje tudi brez okvare. 

Upornost izolacije mora tako biti pri 30 mA najmanj:

230 V 

R 

i 

= = 7,666 k Ω 

0,03 A 

2. Če je v TN omrežju linijski vodnik ozemljen, naprava na 

diferenčni tok ne bo reagirala, saj se okvarni tokokrog sklene 

pred napravo. 

TN omrežje z ozemljenim linijskim vodnikom 

Da bi okvarni tok kljub ozemljenemu linijskemu vodniku stekel 

proti R b , je potrebna prevezava, prikazana na sliki. 

3. Naj verjetneje naprava na diferenčni tok ne deluje niti pri dvojni 

okvari. 

Dvojna okvara v TN omrežju z ozemljenim linijskim vodnikom

Dodatna zaščita z dodatno zaščitno izenačitvijo potencialov 

OPOMBA 1: Dodatna zaščitna izenačitev potencialov velja kot dodatek k zaščiti ob 

okvari (zaščiti pri posrednem dotiku). 

OPOMBA 2: Uporaba dodatne zaščitne izenačitve potencialov ne izključuje potrebe 

po odklopu napajanja iz drugih razlogov, npr. zaradi zaščite pred 

požarom, toplotne preobremenitve opreme ipd. 

OPOMBA 3: Dodatna zaščitna izenačitev potencialov lahko zajema celotno 

inštalacijo, njen del, določeno napravo ali lokacijo. 

OPOMBA 4: Dodatne zahteve so lahko potrebne za posebne prostore ali iz drugih 

razlogov. 

V dodatno zaščitno izenačitev potencialov morajo biti zajeti vsi 

hkrati dosegljivi izpostavljeni prevodni deli nepremične opreme in 

zunanji prevodni deli, vključno z glavno armaturo konstrukcij iz 

armiranega betona, če je mogoče. Sistem zaščitne izenačitve 

potencialov mora biti povezan z zaščitnimi vodniki vse opreme, 

vključno z zaščitnimi vodniki vtičnic. 

Če obstaja dvom glede učinkovitosti dodatne zaščitne izenačitve 

potencialov, se je treba prepričati, da upornost R, med hkrati 

dosegljivimi izpostavljenimi prevodnimi deli in zunanjimi prevodnimi 

deli ustreza naslednjemu pogoju: 

50 V 

R ≤ v izmeničnih sistemih 

I 

a 

120 V 

R ≤ v enosmernih sistemih 

I 

a 

Pri tem je: 

I a tok delovanja zaščitne naprave 

– za zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD), naznačeni 

diferenčni tok IΔn 

– za nadtokovne zaščitne naprave, tok, ki povzroči delovanje v 5 s.

J. VorÅ¡iÄ: ZaÅ¡Äita pred elektriÄnim udarom, UM FERI ... - POWERLAB

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

J. VorÅ¡iÄ: ZaÅ¡Äita pred elektriÄnim udarom, UM FERI ... - POWERLAB