J. VorÅ¡iÄ: ZaÅ¡Äita pred elektriÄnim udarom, UM FERI ... - POWERLAB
J. VorÅ¡iÄ: ZaÅ¡Äita pred elektriÄnim udarom, UM FERI ... - POWERLAB
J. VorÅ¡iÄ: ZaÅ¡Äita pred elektriÄnim udarom, UM FERI ... - POWERLAB
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ELEKTRIČNE NAPELJAVE<br />
Tokovodeči vodniki glede na vrsto toka<br />
Tokovodeči vodniki v izmeničnih tokokrogih<br />
Enofazni dvovodni sistem<br />
Enofazni trivodni sistem<br />
Dvofazni trivodni sistem<br />
Trifazni trivodni sistem<br />
Trifazni štirivodni sistem<br />
Razporeditev tokovodečih vodnikov v enosmernih tokokrogih<br />
Dvovodni sistem<br />
Trivodni sistem
DELOVANJE ELEKTRIČNEGA TOKA NA ČLOVEKA<br />
Okvara neozemljene naprave<br />
V primeru enofazne okvare na neozemljeni električni napravi, ki je<br />
priključena na trifazno nizkonapetostno omrežje, se lahko na<br />
prevodnem ohišju pojavi napetost okvare U p . Del te napetosti lahko<br />
premosti človek s svojim telesom, če pride slučajno v stik z okvarjeno<br />
električno napravo.<br />
Tok Im, ki pri tem steče skozi človeško telo, je odločilen za<br />
posledice.
I<br />
Nadomestna vezava okvare na neozemljeni napravi<br />
Tok okvare I p = I m + I pMp oz. I m = I p - I pMp , kjer je I m tok skozi<br />
človeško telo in I pMp tok okvare, ki teče po neutralnem vodniku:<br />
m<br />
I<br />
p<br />
( )<br />
U −I ⋅ R + R + R + R<br />
=<br />
R + R−x⋅R<br />
l m p m st b<br />
T<br />
( )<br />
oziroma<br />
Ul<br />
⋅( x⋅ R+<br />
RMp<br />
)<br />
( ) ( ) ( ) ( )<br />
=<br />
⎡ ⎣R + R − x ⋅ R ⎤ ⎦ ⋅ x ⋅ R + R + R + R + R + R ⋅ R + R + R<br />
T Mp p m st b T Mp<br />
Največja nevarnost za človeka je , če sta R p = 0 in R st = 0:<br />
I<br />
m<br />
Ul<br />
=<br />
R + R<br />
m<br />
p
Okvara na ozemljeni napravi<br />
Velikost toka je odvisna od napetosti dotika in prehodne upornosti,<br />
ki jo tvorijo trije v serijo vezani upori: vhodni upor – na mestu dotika,<br />
upornost človeškega telesa in izhodni upor med nogami in zemljo. V<br />
tem primeru je pomemben tok I z , ki povzroča padec napetosti na<br />
upornosti naprave - to je napetost dotika.<br />
Ip = I z + I pMp oz. I z = I p - IpMp<br />
upornosti Rm, R st in R z nadomestimo z<br />
Rz ⋅ ( Rm + Rst<br />
)<br />
Rx<br />
=<br />
R + R + R<br />
z m st
Nadomestna vezava okvare na ozemljeni napravi<br />
Če <strong>pred</strong>postavimo, da je x = l, dobimo:<br />
I<br />
m<br />
=<br />
( Rp Rm Rst Rb<br />
)<br />
U<br />
+ + + +<br />
l<br />
( R + R ) ⋅ ( R + R )<br />
m st m b<br />
Najbolj neugoden je slučaj, če sta R p = 0 in R st = 0<br />
I<br />
m<br />
=<br />
( R R )<br />
m<br />
Ul<br />
Rm⋅<br />
Rb<br />
+<br />
b<br />
+<br />
R<br />
z<br />
R<br />
z
R T<br />
R vhodna<br />
R b<br />
R<br />
R človeka<br />
R izstopna<br />
Poenostavljena nadomestna vezava okvare na ozemljeni napravi<br />
Primer: Motor na betonskem podnožju<br />
upornost naprave R = 40 Ω,<br />
upornost ozemljitve transformatorja R b = 3 Ω,<br />
upornost faze RT<br />
= 0,3 Ω<br />
Dozemna napetost 230 V požene skozi te tri upornosti tok ~ 5 A.<br />
Ta tok povzroči padec napetosti ~ 200 V na upornosti naprave: to je<br />
napetost dotika.<br />
R človeka ~ 12 350 µΩ, R vhodna ~ 500 Ω, R izstopna ~ 500 Ω,<br />
Vzemimo, da je skupna upornost roka - noga 1000 Ω - tok znaša 200 mA<br />
in je smrtno nevaren.
Okvara v omrežju z izoliranim zvezdiščem<br />
V omrežju z izoliranim zvezdiščem določajo potencial nevtralne<br />
točke odvodnost in kapacitivnost faznih vodnikov:<br />
YR = GR + j⋅ BR<br />
YS = GS + j⋅ BS<br />
YT = GT + j⋅<br />
BT<br />
Ko se človek dotakne faze R, znaša skupna odvodnost proti zemlji:<br />
1<br />
Y = G + + j⋅<br />
B<br />
'<br />
R R R<br />
Rm<br />
Tok skozi človeka je:<br />
I<br />
m<br />
U<br />
=<br />
R<br />
'<br />
R<br />
m<br />
'<br />
U<br />
R<br />
je napetost proti zemlji ob dotiku z zemljo.
Kazalčni diagrami omrežja z izoliranim zvezdiščem<br />
a) Impedanca vseh treh faz je enaka<br />
b) Impedanca faze R je zmanjšana<br />
c) Faza R je v kratkem stiku<br />
Skladno s kazalčnim diagramom lahko zapišemo:<br />
U = U − U<br />
'<br />
R R 0<br />
U = U − U<br />
'<br />
S S 0<br />
kjer je U 0 napetost zvezdišča:<br />
⎛ 1 ⎞<br />
UR ⋅ ⎜YR + ⎟+ US⋅ YS + UT⋅YT<br />
Rm<br />
U0<br />
=<br />
⎝ ⎠<br />
1<br />
YR + YS + YT<br />
+<br />
R<br />
m<br />
U = U − U ,<br />
'<br />
T T 0<br />
Fazne napetosti lahko zapišemo z operatorjem vrtenja<br />
U R = U 1 , U S = U S ∙ a 2 in U T = U 1 ∙ a:<br />
U<br />
= U<br />
0 1<br />
1<br />
Y + + a⋅ Y+ aY ⋅<br />
2<br />
R S T<br />
Rm<br />
Y + Y + Y +<br />
R S T<br />
Tok skozi človeka je<br />
I<br />
m<br />
'<br />
U<br />
R<br />
U<br />
= =<br />
R<br />
m<br />
−U<br />
R<br />
R 0<br />
m<br />
1<br />
R<br />
m<br />
2<br />
3<br />
e j ⋅π<br />
− ⋅<br />
a = kot
Nadomestna vezava okvare v omrežju z izoliranim zvezdiščem<br />
Če izrazimo napetosti z operatorjem vrtenja, dobimo:<br />
I<br />
U<br />
1<br />
m<br />
= ⋅<br />
Rm<br />
( 1 2<br />
) S ( 1 )<br />
−a ⋅ Y + −a ⋅Y<br />
Y + Y + Y +<br />
R S T<br />
1<br />
R<br />
Ob <strong>pred</strong>postavki enakosti Y R = Y S = Y T , dobimo:<br />
I<br />
U 3⋅Y<br />
R 1 Y +<br />
R<br />
1<br />
m<br />
= ⋅<br />
m<br />
m<br />
.<br />
m<br />
T<br />
Za nadzemne in instalacijske vode lahko rečemo, da je C ~ 0 in<br />
Y = 1/R i :<br />
3⋅U1<br />
Im<br />
=<br />
R + 3⋅R<br />
i<br />
m<br />
.
ženske<br />
moški<br />
povprečje ženske<br />
povprečje moški<br />
Tok frekvence 50 Hz, pri katerem težko odpiramo pesti<br />
Za vpliv na človeka je najpomembnejša jakost toka:<br />
tok [mA]<br />
posledica<br />
0,005 čutimo na jeziku<br />
1,2 čutimo<br />
10 do 16 težko odpiranje pesti<br />
20 do 50 samostojna osvoboditev nemogoča<br />
50 do 150 smrtno, posebej, če gre skozi srce<br />
150 do 1000 omrtvelost srca tudi pri časih pod 0,1s<br />
1 do 5 A opekline
Smrtnost v odvisnosti od toka I m
L<br />
Krivulje vpliva električnega toka na človeka po IEC 479-1<br />
Posamezna področja pomenijo:<br />
1. AC-1 brez reakcij<br />
2. AC-2 običajno brez škodljivih fizioloških pojavov<br />
3. AC-3 običajno brez organskih poškodb. Možno je krčenje<br />
mišic in težave z dihanjem ter nepravilno delovanje srca;<br />
trepetanje <strong>pred</strong>komore in občasne zaustavitve srca brez<br />
trepetanja <strong>pred</strong>komore.<br />
4. AC-4 enako kot v področju 3; verjetnost trepetanja okoli<br />
5 % na krivulji AC-4-1; verjetnost trepetanja okoli 50 % na<br />
krivulji AC-4-2. S povečanjem toka in časom trajanja se lahko<br />
pojavijo patofiziološke posledice kot so ustavitev srca,<br />
prenehanje dihanja in opekline.<br />
Krivulja L je konvencionalna referenčna, na osnovi katere<br />
nastavljamo čase izklopa v odvisnosti od pričakovane napetosti<br />
dotika.
Suh prostor<br />
Vlažen prostor<br />
Upornost človeškega telesa v odvisnosti od napetosti dotika<br />
Srednje vrednosti upornosti posameznih poti tokov so naslednje:<br />
Pot toka<br />
Upornost (Ω)<br />
roka - roka 1200<br />
ena roka - ena noga 1200<br />
ena roka - obe nogi 900<br />
obe roki - ena noga 1000<br />
obe roki - obe nogi 550<br />
noga - noga 1200<br />
pleča - obe nogi 400<br />
Kot srednjo vrednost upoštevamo:<br />
upornost roka - noge 1000 Ω pri napetosti dotika<br />
upornost noga - noga 1000 Ω pri napetosti koraka
število nesreč<br />
na milijon prebivalcev<br />
na TWh<br />
leta<br />
Število nesreč z električnim tokom<br />
Slovenska statistika!?
Kako nudimo prvo pomoč pri udaru toka?<br />
Zaradi udara toka se lahko srce ustavi ali zelo neenakomerno utripa.<br />
Če odpove dihanje in krvni obtok, lahko pričakujemo po treh do štirih<br />
minutah trajne poškodbe možganov. Pri zastoju srca lahko samo s<br />
takojšnjo pomočjo rešimo življenje.<br />
Zaustavitev srca nastopi navadno pet minut potem, ko človek preneha<br />
dihati ali, ko odpove sposobnost črpanja zaradi motenja ritma. To<br />
zaznamo po naslednjih znakih:<br />
• Žrtev je brez zavesti in ima mogoče tudi krče.<br />
• Dihanje je zelo počasno ali sploh ni zaznavno (kontroliramo tako,<br />
da položimo eno roko na prsni koš, drugo na trebuh).<br />
• Zenica je močno razširjena in ovalna ter ne spremeni širine ob<br />
menjavi luči in teme.<br />
• Utrip srca na vratni arteriji ali žili v zapestju ni več otipljiv.
Žrtev ne diha več, utrip je še vedno otipljiv<br />
Najprej moramo sprostiti dihalne poti, zato je nujno, da:<br />
• Odpnemo in razrahljamo tesna oblačila.<br />
• S prstom očistimo usta in žrelo.<br />
• Z roko dvignemo brado tako, da pritiska glava na tilnik; s tem se<br />
dvigne zadnji del jezika in dihalne poti so sproščene.<br />
Če kljub temu ne zaznamo samostojnega dihanja, moramo pristopiti k<br />
umetnemu dihanju usta na usta. Pri tem:<br />
• Položimo žrtev na hrbet z glavo vznak. Z desnico potisnemo<br />
spodnjo čeljust naprej in navzgor tako, da so spodnji zobje <strong>pred</strong><br />
zgornjimi, ustnice pa tesno stisnjene..<br />
• Z levico primemo žrtev za teme. Globoko vdihnemo zrak,<br />
pritisnemo svoja usta žrtvi tesno na usta (ali nos). Sapo<br />
vpihavamo počasi in tako močno, da se dvigne prsni koš. Potem<br />
sprostimo usta žrtve in sami zajamemo zrak. Istočasno<br />
opazujemo prsni koš žrtve. Ko uplahne, ponovimo vpihavanje (v<br />
ritmu dvanajstkrat na minuto), dokler ne začne poškodovani<br />
samostojno dihati.
Žrtev ne diha več in ima neenakomeren utrip<br />
ali ga (na vratni arteriji) ne otipamo več<br />
Hrbet poškodovanca položimo na trdo podlago, osvobodimo dihalne<br />
poti in pritisnemo na spodnjo tretjino prsnice s prekrižanimi rokami po<br />
enkrat vsako sekundo pet centimetrov globoko (zunanja masaža srca).<br />
Pritiskanje naj bo navpično; pri odraslem ponesrečencu lahko<br />
pritisnemo z lastno težo. Druga oseba hkrati izvaja umetno dihanje. Če<br />
smo sami, prekinemo masažo srca po pol minute in napravimo nekaj<br />
krepkih umetnih vdihov in izdihov, nato nadaljujemo z masažo srca.<br />
Masažo srca in umetno dihanje izmenoma ponavljamo, dokler<br />
ponesrečencu srce zopet samo bije in ko sam diha oziroma do prihoda<br />
reševalcev ali zdravnika.
RAZJASNITEV POJMOV<br />
Napetost dotika in napetost koraka<br />
Ozemljitev ali katerikoli drug prevoden <strong>pred</strong>met zakopan v zemljo<br />
ali v prevodni povezavi z zemljo ima neko upornost (ponikalno<br />
upornost) R A . Ko skozi ozemljitev steče tok I Z , se pojavi proti<br />
neskončno oddaljeni točki (20 m) napetost:<br />
UZ = RA⋅<br />
IZ<br />
Okoli ozemljitve se ustvari tako imenovani napetostni lijak. Med<br />
dvema točkama na površini zemlje radialno od ozemljitve se pojavi<br />
napetostna razlika – napetost koraka U k .
Porazdelitev potenciala nad krožnim ozemljilom 1<br />
Merimo napetost med referenčno zemljo 23 in zemljo okolice 4 .<br />
Napetostni lijak krožnega ozemljila<br />
Merimo napetost med ozemljilom in zemljo okolice.<br />
Pogosto napačno uporabljamo izraz napetostni lijak in imamo v mislih<br />
porazdelitev potenciala.<br />
1 Ozemljilo - Prevodni del, ki je v električnem stiku z zemljo. Lahko je vkopan v prst ali določen prevodni<br />
medij, npr. beton ali leš.<br />
2 Referenčna zemlja - Del Zemlje, ki velja za prevodno, katerega električni potencial je po dogovoru enak<br />
nič in je zunaj vplivnega območja drugih ozemljitvenih sistemov.<br />
3 Izraz “Zemlja” označuje planet in vso fizično snov.<br />
4 Zemlja okolice - Del Zemlje, ki je v električnem stiku z ozemljilom in katerega električni potencial ni<br />
nujno enak nič.
Vpliv specifične upornosti zemlje na napetost koraka<br />
Zaporedno z upornostjo telesa vezani upori zvišujejo dovoljeno<br />
skupno napetost koraka in napetost dotika. Povišanja dovoljenih<br />
napetosti so zelo odvisna od specifične upornosti tal ρ .<br />
Upornost nog računamo kot okroglo ploščato ozemljilo:<br />
R = ρ<br />
2 ⋅ D<br />
Kot premer ene noge računamo D = 0,15 m, za dve nogi (ena poleg<br />
druge) D = 0,35 m. Ozemljitvene upornosti znašajo tako<br />
za eno nogo: R 1 = 3,3 · ρ,<br />
za dve nogi za korak narazen: 2 · R1<br />
= 6,6 · ρ,<br />
za dve nogi ena poleg druge: R2<br />
= 1,5 · ρ.<br />
Ozemljitvene upornosti so zaporedno vezane z upornostjo telesa R<br />
1000 Ω.<br />
specifična<br />
2 · R<br />
upornost tal ρ 1 = 6,6 · ρ 2⋅ R1+ Rm<br />
R 2 = 1,5 · ρ R21 + Rm<br />
[Ω] R [Ω]<br />
[Ωm]<br />
m<br />
Rm<br />
100 660 1,66 150 1,15<br />
200 1300 2,3 300 1,3<br />
500 3300 4,3 750 1,75<br />
1000 6600 7,6 1500 2,5<br />
velja za napetosti koraka napetosti dotika<br />
T =
UKREPI ZA ZMANJŠANJE NAPETOSTI KORAKA<br />
Dovoljene velikosti napetosti koraka:<br />
a) za nepooblaščene<br />
b) pooblaščeni<br />
c) pooblaščeni + dodatno obuvalo<br />
Napetost koraka ne sme preseči določene meje kar zagotovi, da<br />
človek s svojim korakom ne premosti prevelike razlike potenciala.
Napetost koraka v odvisnosti od oddaljenosti od ozemljila<br />
Samo prvi korak, to je območje neposredno ob ozemljitvi<br />
nizkonapetostnega omrežja, je za človeka nevaren. Najbolj preprost<br />
način zmanjševanja napetosti koraka je zmanjševanje upornosti<br />
ozemljitve. Če je to nemogoče ali ekonomsko neizvedljivo, znižujemo<br />
napetost koraka z oblikovanjem (vodenjem) potenciala.
Zniževanje napetosti koraka<br />
Ozemljitev na isti višini<br />
Ozemljitev v različnih globinah
strelovod<br />
priključna omarica<br />
odvod<br />
preskusni spoj<br />
ozemljilo<br />
v temelju<br />
ozemljitveni<br />
obroč<br />
povezovalni<br />
vod<br />
1 m<br />
priključni kabel<br />
V OT<br />
Uk ≈0<br />
U d1<br />
U d2<br />
V OO<br />
V OT<br />
V<br />
OT<br />
+ V<br />
OO<br />
U 0<br />
U k<br />
0<br />
Razdalja [ m]
230 V ozemljitev<br />
noga<br />
napetost roka - noga<br />
roka<br />
Vzrok nesreče: hkratni dotik ozemljitve in okvarjenega kladiva<br />
upornost ozemljitve proge R z<br />
kovinski drog<br />
napetost<br />
roka - noga<br />
Napetost koraka pri delu na elektrificirani progi
ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM<br />
Slovenski standard SIST HD 60364-4-41<br />
Električne instalacije zgradb<br />
Zaščitni ukrepi – Zaščita <strong>pred</strong> električnim <strong>udarom</strong><br />
Osnovno pravilo zaščite <strong>pred</strong> električnim <strong>udarom</strong> je, da deli pod<br />
napetostjo ne smejo biti dotakljivi in da dotakljivi prevodni deli niti v<br />
normalnih razmerah niti ob prvi okvari ne smejo postati nevarni deli<br />
pod napetostjo.<br />
Za zaščito v normalnih razmerah so <strong>pred</strong>videni zaščitni ukrepi<br />
osnovne zaščite, za zaščito ob prvi okvari pa zaščitni ukrepi ob okvari.<br />
Alternativno se za zaščito <strong>pred</strong> električnim <strong>udarom</strong> lahko <strong>pred</strong>vidijo<br />
posebni ukrepi, ki zagotavljajo tako zaščito v normalnih razmerah in<br />
tudi zaščito ob okvari.<br />
Standard HD 60364-4-41 določa bistvene zahteve za zaščito ljudi<br />
in živali <strong>pred</strong> električnim <strong>udarom</strong>, vključno z osnovno zaščito in<br />
zaščito ob okvari. Obravnava tudi uporabo in usklajevanje teh zahtev<br />
glede na zunanje vplive.<br />
Podane so tudi zahteve za uporabo dodatne zaščite v določenih<br />
primerih.<br />
V vsakem delu inštalacije mora biti uporabljen en ali več zaščitnih<br />
ukrepov, odvisno od zunanjih vplivov.<br />
V splošnem se lahko uporabljajo naslednji zaščitni ukrepi:<br />
– samodejni odklop napajanja,<br />
– dvojna ali ojačena izolacija ,<br />
– električna ločitev za napajanje enega porabnika,<br />
– mala napetost (SELV in PELV).<br />
Uporabljeni zaščitni ukrepi morajo biti upoštevani pri izbiri in<br />
postavitvi opreme.
O<strong>pred</strong>elitev opreme glede na vrsto zaščite<br />
Razred 0 električna oprema z delovno (obratovalno) izolacijo ali<br />
delno ojačeno izolacijo brez vijaka za zaščitno ozemljitev.<br />
Razred 0I električna oprema z delovno izolacijo in vijakom za<br />
ozemljitev. Trajno položena gibka vrvica nima<br />
ozemljitvenega vodnika, prenosne naprave se priključujejo<br />
brez zaščitnega kontakta.<br />
Razred I električna oprema z delovno izolacijo, ki so zaščitena<br />
direktno ali z zaščitnim kontaktom.<br />
Razred II električna oprema z ojačeno ali dvojno izolacijona vseh<br />
delih, brez naprave za ozemljitev.<br />
Razred III električna oprema tega razreda so <strong>pred</strong>vidoma priključena<br />
na malo zaščitno napetost.<br />
Ojačena ali dvojna izolacija je dopolnitev delovni izolaciji in<br />
zagotavlja zaščito pri okvari v slučaju okvare na osnovni izolaciji.
1. ZAŠČITNI UKREP:<br />
SAMODEJNI ODKLOP NAPAJANJA<br />
Samodejni odklop napajanja je zaščitni ukrep, pri katerem je<br />
osnovna zaščita zagotovljena z osnovno izolacijo delov pod napetostjo<br />
ali s pregradami ali z okrovi in je zaščita ob okvari zagotovljena z<br />
zaščitno izenačitvijo potencialov in samodejnim odklopom napajanja<br />
v primeru okvare.<br />
Osnovna izolacija delov pod napetostjo<br />
Deli pod napetostjo morajo biti popolnoma prekriti z izolacijo, ki jo<br />
je mogoče odstraniti le z njenim uničenjem.<br />
Pregrade ali okrovi<br />
Namen pregrad ali okrovov je, da preprečijo dotik z deli pod<br />
napetostjo.<br />
Deli pod napetostjo morajo biti v okrovih ali nameščeni za<br />
pregradami, razen če večje odprtine nastanejo med zamenjavo delov,<br />
kot so okovi žarnic in podnožja varovalk, ali če so večje odprtine<br />
potrebne za pravilno delovanje opreme, skladno s standardi za<br />
opremo. V teh izjemnih primerih:<br />
– morajo biti <strong>pred</strong>videni primerni varnostni ukrepi, s katerimi se<br />
prepreči nenameren dotik ljudi ali živali z deli pod napetostjo, in<br />
– mora biti zagotovljeno, če je le mogoče, da je osebje opozorjeno<br />
na to, da so deli pod napetostjo skozi odprtine dotakljivi in se je treba<br />
izogibati namernemu dotiku, in<br />
– odprtine ne smejo biti večje, kot je potrebno za pravilno<br />
delovanje opreme in za zamenjavo delov.<br />
Pregrade in okrovi morajo biti zanesljivo pritrjeni in dovolj trdni in<br />
obstojni, da bi ohranili zahtevano stopnjo zaščite in zadostno razdaljo<br />
do delov pod napetostjo v pričakovanih pogojih normalnega<br />
obratovanja, ob upoštevanju ustreznih zunanjih vplivov.<br />
Če je treba odstraniti pregrade, odpreti okrove ali odstraniti dele<br />
okrovov, mora biti to mogoče le:
– s ključem ali orodjem ali<br />
– po odklopu napajanja delov pod napetostjo, ki so zaščiteni s temi<br />
pregradami ali okrovi; ponoven vklop napajanja sme biti mogoč šele,<br />
ko so pregrade v prvotnem položaju in okrovi zaprti, ali<br />
– z uporabo ključa ali orodja za odstranitev vmesne pregrade, ki<br />
preprečuje dotik delov pod napetostjo.<br />
Če so za pregradami ali v okrovih nameščeni deli opreme, ki so<br />
lahko nevarni zaradi električnega naboja po izklopu (kondenzatorji<br />
ipd.), je treba namestiti opozorilno oznako. Majhni kondenzatorji, kot<br />
se uporabljajo za gašenje električnega obloka, zakasnitev delovanja<br />
relejev ipd., ne veljajo kot nevarni.<br />
Nenamerni dotik ni nevaren, če napetost, kot posledica statične<br />
naelektritve, v manj kot 5 s po izklopu napajanja pade pod 120 V<br />
enosmerno.<br />
Ovire<br />
Zaščitni ukrep z ovirami in postavitvijo zunaj dosega rok<br />
zagotavlja le osnovno zaščito. Uporablja se izključno v inštalacijah z<br />
zaščito ob okvari ali brez nje, ki je v upravljanju in pod nadzorom<br />
strokovnega ali poučenega osebja.<br />
Ovire so namenjene za preprečitev nenamernega dotika delov pod<br />
napetostjo, ne preprečujejo pa namernega dotika z zavestnim<br />
obhodom ovire.<br />
Ovire morajo preprečiti:<br />
– slučajno fizično približanje do delov pod napetostjo ali<br />
– slučajni dotik delov pod napetostjo med upravljanjem aktivne<br />
opreme v normalnem obratovanju.<br />
Ovire je mogoče odstraniti brez uporabe ključa ali orodja, vendar<br />
morajo biti nameščene tako, da je preprečena nenamerna odstranitev.<br />
Postavitev zunaj dosega rok<br />
Zaščita s postavitvijo zunaj dosega rok je namenjena samo za<br />
preprečitev slučajnega dotika z deli pod napetostjo.
Hkrati dosegljivi deli z različnimi potenciali ne smejo biti v<br />
območju dosega rok.<br />
Dva dela sta hkrati dosegljiva, če sta oddaljena manj kot 2,50 m (<br />
Če je površina, po kateri se giblje osebje, v vodoravni smeri<br />
omejena z oviro (npr. ograjo, mrežo), območje dosega rok velja od te<br />
ovire dalje. V navpični smeri je območje dosega roke omejeno z<br />
višino 2,50 m nad stojiščem S, brez upoštevanja morebitnih vmesnih<br />
ovir. Vrednosti dosega rok veljajo za neposredni dotik z golimi<br />
rokami brez pripomočkov (npr. orodja ali lestve).<br />
Na mestih, kjer se običajno uporabljajo večji in daljši prevodni<br />
<strong>pred</strong>meti, je treba razdalje povečati ustrezno z merami teh <strong>pred</strong>metov.
Zaščitna ozemljitev in zaščitna izenačitev potencialov<br />
Zaščitna ozemljitev<br />
Izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani z zaščitnim<br />
vodnikom pod podanimi pogoji za vsako vrsto ozemljitve sistema<br />
napajanja.<br />
Hkrati dotakljivi izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani<br />
na isti ozemljitveni sistem posamično, v skupinah ali skupno.<br />
V vsakem tokokrogu mora biti na voljo zaščitni vodnik, ki je<br />
ozemljen preko povezave z ozemljitveno sponko ali zbiralko,<br />
<strong>pred</strong>videno za ta tokokrog.<br />
Zaščitna izenačitev potencialov<br />
V vsaki stavbi morajo biti ozemljitveni vodnik, glavna<br />
ozemljitvena zbiralka in naslednji prevodni deli povezani v zaščitno<br />
izenačitev potencialov:<br />
– kovinske cevi napajalnih sistemov, ki so od zunaj napeljane v<br />
notranjost stavbe, npr. plinske, vodovodne;<br />
– tuji prevodni deli konstrukcije stavbe, če so dotakljivi ob<br />
normalni uporabi, kovinski deli centralnega ogrevanja in klimatskih<br />
naprav;<br />
– kovinske armature železobetonskih konstrukcij, če so dotakljive<br />
in zanesljivo medsebojno povezane.<br />
Če ti prevodni deli prihajajo od zunaj, jih je treba povezati skupaj<br />
čim bližje mestu njihovega vstopa v stavbo.<br />
V glavno izenačitev potencialov morajo biti zajeti vsi kovinski<br />
plašči telekomunikacijskih kablov, ob upoštevanju zahtev lastnika ali<br />
upravljavca teh kablov.
Samodejni odklop ob okvari<br />
Zaščitna naprava mora samodejno odklopiti napajanje linijskih<br />
vodnikov tokokroga ali opreme ob stiku z zanemarljivo impedanco<br />
med linijskim vodnikom in izpostavljenim prevodnim delom ali<br />
zaščitnim vodnikom v tokokrogu ali opremi v odklopnem času,<br />
določenem v preglednici. Največji odklopni časi, podani v preglednici<br />
veljajo za končne tokokroge z nazivnimi toki do 32 A.<br />
Opomba 1: Daljši odklopni časi, kot so podani v tej točki, so lahko dovoljeni v<br />
razdelilnih sistemih javnega omrežja ter v proizvodnji in prenosu za te<br />
sisteme (do 5 s v sistemu TN, do 1 s v sistemu TT).<br />
Opomba 2: Krajši odklopni časi se lahko zahtevajo za posebne inštalacije in lokacije.<br />
Opomba 3: V sistemih IT se samodejni odklop pri pojavu prve okvare običajno ne<br />
zahteva. Zahteve za odklop po prvi okvari so enake kot v sistemu TN.<br />
Preglednica 1: Največji odklopni časi<br />
50 V < U 0 ≤ 120 V 120 V < U 0 ≤ 230 V 230 V < U 0<br />
> 400 V<br />
[s] [s]<br />
Sistem [s]<br />
[s]<br />
≤ 400 V U 0<br />
a.c. d.c. a.c. d.c. a.c. d.c. a.c. d.c.<br />
TN 0,8 opomba1 0,4 5 0,2 0,4 0,1 0,1<br />
TT 0,3 opomba 2 0,2 0,4 0,07 0,2 0,04 0,1<br />
Če je v sistemu TT kot odklopni element <strong>pred</strong>videna nadtokovna<br />
zaščitna naprava in so v inštalaciji vsi tuji prevodni deli povezani v<br />
zaščitno izenačitev potencialov, se lahko uporabijo največji dovoljeni<br />
odklopni časi za sistem TN.<br />
U 0 je nazivna napetost med linijskim vodnikom in zemljo, izmenična<br />
ali enosmerna.<br />
Opomba 1: Odklop je lahko zahtevan iz drugih razlogov, kot je zaščita <strong>pred</strong> električnim<br />
<strong>udarom</strong>.<br />
Opomba 2: Če je kot odklopna naprava <strong>pred</strong>viden RCD, so časi določeni drugače
Sistem TN<br />
V sistemih TN je kakovost ozemljitve inštalacije pogojena z<br />
zanesljivim in učinkovitim spojem vodnikov PEN ali PE z zemljo. Če<br />
je ozemljitev zagotovljena z javnim ali drugim napajalnim sistemom,<br />
mora upravljalec omrežja poskrbeti za skladnost s potrebnimi pogoji<br />
zunaj inštalacije.<br />
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
razdeljevalnega<br />
Sistem TN-S z ločenima nevtralnim in zaščitnim vodnikom v celotnem sistemu<br />
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: V inštalaciji in v razdeljevalnem omrežju je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Sistem TN-S z ločenima ozemljenim linijskim vodnikom in zaščitnim vodnikom v celotnem sistemu
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
razdeljevalnega<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Sistem TN-S z ozemljenim zaščitnim vodnikom in brez nevtralnega vodnika v celotnem sistemu
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
razdeljevalnega<br />
Ozemljitev sistema z enim ali<br />
več ozemljili<br />
Funkciji nevtralnega in zaščitnega vodnika sta v delu sistema združeni v enem vodniku.<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE) ali vodnika PEN.<br />
Sistem TN-C-S v trifaznem štirivodnem sistemu; vodnik PEN je na poljubnem mestu inštalacije ločen v<br />
zaščitni vodnik (PE) in nevtralni vodnik (N)<br />
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: Predvideni sta lahko dodatna ozemljitev vodnika PEN v razdelilnem omrežju in zaščitnega vodnika (PE) v inštalaciji.<br />
Sistem TN-C-S – trifazni štirivodni sistem, kjer je vodnik PEN v točki napajanja inštalacije ločen<br />
v zaščitni vodnik (PE) in nevtralni vodnik (N)
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
razdeljevalnega<br />
Sistem TN-C z združenima funkcijama nevtralnega in zaščitnega vodnika v enem vodniku v celotnem<br />
sistemu<br />
Legenda:<br />
a) Neposredna povezava zvezdišča transformatorja ali zvezdišča generatorja z zemljo ni dovoljena.<br />
b) Vodnik, ki povezuje zvezdišče transformatorja ali zvezdišče generatorja in zbiralko PEN v nizkonapetostnem glavnem razdelilniku, mora biti<br />
položen izolirano. Ta vodnik ima enako funkcijo kot vodnik PEN, vendar ne sme biti priključen na električni porabnik.<br />
c) Med medsebojno povezanimi skupnimi točkami virov in zaščitnim vodnikom (PE) sme biti <strong>pred</strong>videna le ena povezava. Ta povezava mora biti<br />
v nizkonapetostnem razdelilniku.<br />
d) V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Sistem TN-C-S z več napajanji in ločenima zaščitnim in nevtralnim vodnikom k električnim porabnikom
Legenda:<br />
a) Neposredna povezava zvezdišča transformatorja ali zvezdišča generatorja z zemljo ni dovoljena.<br />
b) Vodnik, ki povezuje zvezdišča transformatorjev ali generatorjev, mora biti položen izolirano. Ta vodnik ima enako funkcijo<br />
kot vodnik PEN, vendar ne sme biti priključen na električni porabnik.<br />
c) Med medsebojno povezanimi skupnimi točkami virov in zaščitnim vodnikom (PE) sme biti <strong>pred</strong>videna le ena povezava. Ta<br />
povezava mora biti v nizkonapetostnem razdelilniku.<br />
d) V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Sistem TN z več napajanji, z zaščitnim vodnikom in brez nevtralnega vodnika<br />
v celotnem sistemu za napajanje 2- ali 3-faznih bremen<br />
Enosmerni sistemi<br />
Sistemi glede na vrsto povezave z zemljo za enosmerne sisteme.<br />
V slikah so prikazani primeri ozemljitve enega pola dvovodnega<br />
enosmernega sistema.<br />
Odločitev, ali ozemljiti pozitivni ali negativni pol, mora temeljiti na<br />
obratovalnih razmerah ali drugih razlogih, npr. preprečitev korozije na<br />
linijskih vodnikih in elementih ozemljitve.
Sistem TN-S (enosmerni)<br />
Ozemljeni linijski vodnik, npr. L– na sliki a, ali ozemljeni skupni<br />
vodnik M, kakor je prikazan na sliki b, je v celotni inštalaciji ločen od<br />
zaščitnega vodnika.<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Enosmerni sistem TN-S
Sistem TN-C (enosmerni)<br />
Funkciji ozemljenega linijskega vodnika in zaščitnega vodnika sta<br />
v celotni inštalaciji združeni v enem samem vodniku PEL, kakor je<br />
prikazano na sliki a, ali sta ozemljeni skupni vodnik M in zaščitni<br />
vodnik združena v celotni inštalaciji v enem samem vodniku PEM,<br />
kakor je prikazano na sliki b.<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev vodnika PEL.<br />
Enosmerni sistem TN-C
Sistem TN-C-S (enosmerni)<br />
Funkciji ozemljenega linijskega vodnika, npr.L–, in zaščitnega<br />
vodnika sta v delu inštalacije združeni v enem samem vodniku PEL,<br />
kakor je prikazano na sliki a, ali sta ozemljeni skupni vodnik M in<br />
zaščitni vodnik v delu inštalacije združena v enem samem vodniku<br />
PEM, kakor je prikazano na sliki b.<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Enosmerni sistem TN-C-S
Zahteve za uspešen samodejni izklop v sistemih TN<br />
Nevtralna ali skupna točka napajalnega sistema mora biti<br />
ozemljena. Če nevtralne ali skupne točke ni ali nista dostopni, je treba<br />
ozemljiti linijski vodnik.<br />
Izpostavljeni prevodni deli inštalacije morajo biti preko zaščitnega<br />
vodnika povezani z glavno ozemljitveno sponko inštalacije, ki mora<br />
biti povezana z ozemljitveno točko napajalnega sistema.<br />
OPOMBA 1: Če obstajajo druge učinkovite povezave z zemljo, se zaščitni vodniki<br />
povežejo tudi s temi, če je le mogoče.<br />
Večkratna dodatna ozemljitev v čim enakomerneje porazdeljenih točkah se<br />
lahko zahteva, da se ob okvari zagotovi čim manjše odstopanje potencialov<br />
zaščitnih vodnikov od potenciala zemlje.<br />
V večjih stavbah, npr. stolpnicah, dodatna ozemljitev zaščitnega<br />
vodnika praktično ni mogoča. V teh stavbah ima enak učinek<br />
izenačitev potencialov med zaščitnimi vodniki in tujimi prevodnimi<br />
deli.<br />
OPOMBA 2: Priporoča se, da se zaščitna vodnika (PE in PEN) ozemljita na mestu vstopa<br />
v stavbe ali objekte, pri čemer naj bi se upoštevali uhajavi toki nevtralnega<br />
vodnika, ki se vračajo preko zemlje.<br />
Pri trajno položenih inštalacijah smeta biti funkciji zaščitnega in<br />
nevtralnega vodnika združeni v enem samem vodniku (vodnik PEN).<br />
V vodnik PEN ne sme biti vgrajena nobena stikalna ali ločilna<br />
naprava.<br />
Lastnosti zaščitnih naprav in impedanca tokokroga morajo<br />
izpolnjevati naslednji pogoj:<br />
Z s x I a ≤ U0<br />
Pri tem so:<br />
Z s impedanca okvarne zanke v ohmih, ki sestoji iz impedanc<br />
- vira,<br />
- linijskega vodnika do mesta okvare in<br />
- zaščitnega vodnika med mestom okvare in virom
I a<br />
U<br />
0<br />
tok v amperih, ki povzroči samodejni izklop odklopne naprave v<br />
času, ki je podan v preglednici 1 oz. opombah. Če se uporablja<br />
zaščitna naprava na diferenčni tok (RCD), je ta tok diferenčni<br />
tok, ki povzroči odklop v času, podanem v preglednici 1 oz.<br />
opombah.<br />
nazivna napetost, izmenična ali enosmerna, med linijskim<br />
vodnikom in zemljo v voltih.<br />
OPOMBA: Če je za zagotovitev skladnosti s to točko uporabljena zaščitna naprava na<br />
diferenčni tok (RCD), veljajo odklopni časi po preglednici 1 za pričakovane okvarne toke,<br />
ki so občutno višji od naznačenega diferenčnega toka RCD (praviloma 5 I ).<br />
Δn<br />
V sistemih TN se za zaščito ob okvari lahko uporabljajo naslednje<br />
zaščitne naprave:<br />
– nadtokovne zaščitne naprave;<br />
– zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD).<br />
OPOMBA 1: Če se za zaščito ob okvari uporablja RCD, mora biti tokokrog zaščiten<br />
tudi z nadtokovno zaščitno napravo.<br />
Zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD) se ne smejo uporabiti v<br />
sistemih TN-C.<br />
Če je RCD uporabljen v sistemu TN-C-S, se na bremenski strani<br />
RCD ne sme uporabiti vodnik PEN.<br />
Povezava zaščitnega vodnika z vodnikom PEN se mora izvesti na<br />
napajalni strani RCD.
Sistem TT<br />
V sistemu TT je samo ena točka neposredno ozemljena in<br />
izpostavljeni prevodni deli inštalacije so povezani z ozemljili, ki so<br />
električno neodvisni od ozemljil napajalnega sistema.<br />
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Sistem TT z ločenima nevtralnim in zaščitnim vodnikom v celotni inštalaciji<br />
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Sistem TT z ozemljenim zaščitnim vodnikom in brez nevtralnega vodnika v celotni inštalaciji
Legenda:<br />
a) Neposredna povezava zvezdišča transformatorja ali zvezdišča generatorja z zemljo ni dovoljena.<br />
b) Vodnik, ki povezuje zvezdišča transformatorjev ali generatorjev, mora biti izoliran. Ta vodnik ima funkcijo vodnika PEN in je<br />
lahko tako tudi označen, vendar ne sme biti priključen na električne porabnike, kar mora biti navedeno na ustreznem<br />
opozorilu na vodniku ali v njegovi neposredni bližini.<br />
c) Med medsebojno povezanimi skupnimi točkami virov in zaščitnim vodnikom (PE) sme biti <strong>pred</strong>videna le ena povezava. Ta<br />
povezava mora biti v glavnem nizkonapetostnem razdelilniku.<br />
Sistem TT z več napajanji inštalacije s povezavo zvezdišč virov napajanja z zemljo v eni sami točki
Sistem TT (enosmerni)<br />
Ozemljitveni sistem<br />
Ozemljitev izpostavljenih<br />
prevodnih delov<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Enosmerni sistem TT
Zahteve za uspešen samodejni izklop v sistemih TT<br />
Vsi izpostavljeni prevodni deli aparatov, zaščitenih z isto zaščitno<br />
napravo, morajo biti z zaščitnimi vodniki povezani z ozemljilom, ki je<br />
skupno za vse te dele. Če je uporabljenih več zaporedno vezanih<br />
zaščitnih naprav, velja ta zahteva ločeno za vse izpostavljene<br />
prevodne dele aparatov, zaščitenih s posamezno zaščitno napravo.<br />
Nevtralna ali skupna točka napajalnega sistema mora biti<br />
ozemljena. Če teh točk ni ali nista dostopni, je treba ozemljiti linijski<br />
vodnik.<br />
Običajno se v sistemih TT za zaščito ob okvari uporabljajo zaščitne<br />
naprave na diferenčni tok (RCD). Alternativno se za zaščito ob okvari<br />
lahko uporabijo tudi nadtokovne zaščitne naprave, če je trajno in<br />
zanesljivo zagotovljena dovolj nizka vrednost Z s (impedanca okvarne<br />
zanke).<br />
OPOMBA: Če se za zaščito ob okvari uporablja RCD, mora biti tokokrog zaščiten tudi<br />
z nadtokovno zaščitno napravo.<br />
Če se za zaščito ob okvari uporablja zaščitna naprava na diferenčni<br />
tok (RCD), morata biti izpolnjena naslednja pogoja:<br />
i) odklopni čas mora ustrezati časom v preglednici 1 ali opombi 1<br />
in<br />
ii) R A x I Δn ≤ 50 V<br />
Pri tem sta:<br />
R A vsota upornosti ozemljila in zaščitnega vodnika izpostavljenih<br />
prevodnih delov v Ω<br />
I naznačeni diferenčni tok RCD v A<br />
Δn<br />
OPOMBA 1: Zaščita ob okvari je v tem primeru zagotovljena, tudi če impedanca<br />
okvare ni zanemarljiva.<br />
OPOMBA 2: Če R A (vsota upornosti ozemljila in zaščitnega vodnika izpostavljenih<br />
prevodnih delov) ni znan, se lahko nadomesti z Z s (impedanca okvarne<br />
zanke).<br />
OPOMBA 3: Odklopni časi po preglednici 1 veljajo za pričakovane okvarne toke, ki<br />
so občutno večji od naznačenega diferenčnega toka RCD (praviloma<br />
5 IΔn).
Če se uporabi nadtokovna zaščitna naprava, mora biti izpolnjen<br />
naslednji pogoj:<br />
Z s x I a ≤ U<br />
Pri tem so:<br />
Z s<br />
I a<br />
U<br />
- vir,<br />
0<br />
impedanca okvarne zanke v Ω, ki vključuje<br />
- linijski vodnik do mesta okvare,<br />
- zaščitni vodnik izpostavljenih prevodnih delov,<br />
- ozemljitveni vodnik,<br />
- ozemljilo inštalacije in<br />
- ozemljilo vira;<br />
tok v A, ki povzroči samodejni odklop zaščitne naprave v<br />
času, ki je določen v preglednici 1 oz. v opombah<br />
0 nazivna napetost, izmenična ali enosmerna, med linijskim<br />
vodnikom in zemljo v V
Sistem IT<br />
V napajalnem sistemu IT so vsi deli pod napetostjo ločeni od<br />
zemlje ali pa je ena točka preko impedance povezana z zemljo.<br />
Izpostavljeni prevodni deli inštalacije so lahko posamično ozemljeni,<br />
skupinsko ozemljeni ali skupinsko povezani z ozemljitvijo sistema.<br />
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
1) Sistem je lahko povezan z zemljo preko zadostne impedance. Povezana je lahko npr. nevtralna točka,<br />
umetna nevtralna točka ali linijski vodnik.<br />
2) Nevtralni vodnik je v inštalaciji lahko prisoten, ni pa obvezen.<br />
Sistem IT z vsemi izpostavljenimi prevodnimi deli, medsebojno povezanimi z zaščitnim vodnikom,<br />
ki je skupinsko ozemljen
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev vodnika PE.<br />
1) Sistem je lahko povezan z zemljo preko zadostne impedance.<br />
2) Nevtralni vodnik je v inštalaciji lahko prisoten, ni pa obvezen.<br />
Sistem IT s skupinsko ali posamično ozemljenimi izpostavljenimi prevodnimi deli<br />
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev vodnika PE.<br />
1) Sistem je lahko povezan z zemljo preko zadostne impedance.<br />
Sistem IT z umetno nevtralno točko z vsemi izpostavljenimi prevodnimi deli medsebojno povezanimi z<br />
zaščitnim vodnikom, ki je skupinsko ozemljen
Razdeljevalno omrežje (če obstaja)<br />
OPOMBA: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev vodnika PE.<br />
1) Sistem je lahko povezan z zemljo preko zadostne impedance.<br />
Sistem IT z umetno nevtralno točko s skupinsko ali posamično ozemljenimi izpostavljenimi prevodnimi deli
Sistem IT (enosmerni)<br />
1) Sistem je lahko povezan z zemljo preko zadostne impedance.<br />
OPOMBA 1: V inštalaciji je lahko <strong>pred</strong>videna dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika (PE).<br />
Enosmerni sistem IT
Zahteve za uspešen samodejni izklop v sistemih IT<br />
V sistemih IT morajo biti deli pod napetostjo izolirani proti zemlji ali<br />
povezani z zemljo preko zadostne impedance. Ta povezava je lahko v<br />
nevtralni ali skupni točki napajanja sistema ali v umetni nevtralni točki.<br />
Umetna nevtralna točka je lahko neposredno povezana z zemljo, če je<br />
rezultirajoča impedanca proti zemlji pri omrežni frekvenci sistema<br />
zadosti visoka. Če nevtralne ali skupne točke ni, je lahko z zemljo<br />
povezan linijski vodnik preko visoke impedance.<br />
Okvarni tok je v primeru ene same okvare (stika) z izpostavljenim<br />
prevodnim delom ali z zemljo majhen in samodejni odklop ni potreben.<br />
Vendar mora biti zagotovljeno, da ni možnosti nastanka nevarnih<br />
patofizioloških vplivov na človeka v dotiku s hkrati dotakljivimi<br />
izpostavljenimi prevodnimi deli, če se dve okvari pojavita hkrati.<br />
OPOMBA: Za zmanjšanje prenapetosti in za dušenje napetostnih nihanj je v določenih<br />
primerih potrebno zagotoviti ozemljitev preko impedance ali umetne<br />
nevtralne točke; karakteristike le-teh morajo biti primerne inštalaciji.<br />
Izpostavljeni prevodni deli morajo biti ozemljeni posamično, v<br />
skupinah ali skupno.<br />
Izpolnjen mora biti naslednji pogoj:<br />
– v izmeničnih sistemih: R A x I d ≤ 50 V<br />
– v enosmernih sistemih: RA x I d ≤ 120 V<br />
Pri tem sta:<br />
R A vsota upornosti ozemljila in zaščitnega vodnika izpostavljenih<br />
prevodnih delov v Ω<br />
Id<br />
okvarni tok ob prvi okvari z zanemarljivo impedanco med<br />
linijskim vodnikom in izpostavljenim prevodnim delom v A.<br />
V vrednosti I d so upoštevani uhajavi toki in skupna<br />
ozemljitvena upornost električne inštalacije<br />
V sistemih IT se lahko uporabijo naslednje nadzorne in zaščitne<br />
naprave:<br />
– naprave za nadzor izolacije (IMD);<br />
– naprave za nadzor diferenčnega toka (RCM);<br />
– sistemi za lociranje okvare izolacije;
– nadtokovne zaščitne naprave;<br />
– zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD).<br />
OPOMBA: Če se uporabi zaščitna naprava na diferenčni tok (RCD), je proženje<br />
naprave ob prvi okvari lahko zgolj posledica kapacitivnih uhajavih tokov.<br />
Če se sistem IT uporabi zaradi zahteve za neprekinjenost napajanja,<br />
se mora <strong>pred</strong>videti naprava za nadzor izolacije, ki signalizira nastanek<br />
prve okvare med delom pod napetostjo in izpostavljenimi prevodnimi<br />
deli ali zemljo. Ta naprava mora oddajati zvočni in/ali vidni signal<br />
med celotnim trajanjem okvare.<br />
Če sta na voljo oba signala, se zvočni lahko prekine, vidni pa se<br />
mora ohraniti ves čas trajanja okvare.<br />
OPOMBA : Priporočljivo je, da se prva okvara čim prej odpravi.<br />
Razen v primerih, ko se uporabi zaščitna naprava za odklop<br />
napajanja ob prvi okvari, se lahko <strong>pred</strong>vidi naprava za nadzor<br />
diferenčnega toka (RCM) ali sistem za lociranje okvare izolacije, za<br />
zaznavo nastanka prve okvare med delom pod napetostjo in<br />
izpostavljenimi prevodnimi deli ali zemljo. Ta naprava mora oddajati<br />
zvočni in/ali vidni signal med celotnim trajanjem okvare.<br />
Če sta na voljo oba signala, se zvočni lahko prekine, vidni pa se<br />
mora ohraniti ves čas trajanja okvare.<br />
OPOMBA : Priporočljivo je, da se prva okvara čim prej odpravi.<br />
Po prvi okvari morajo biti za odklop napajanja ob nastanku druge<br />
okvare na drugem linijskem vodniku izpolnjeni naslednji pogoji:<br />
a) Če so izpostavljeni prevodni deli medsebojno povezani z<br />
zaščitnim vodnikom in skupno ozemljeni na istem ozemljilu, so<br />
razmere podobne kot pri sistemu TN in izpolnjeni morajo biti<br />
naslednji pogoji:<br />
če ni nevtralnega vodnika v izmeničnem ali skupnega vodnika v<br />
enosmernem sistemu:<br />
2∙I a ∙Z s ≤ U<br />
če je nevtralni vodnik v izmeničnem ali skupni vodnik v<br />
enosmernem sistemu prisoten:
2∙I a ∙Z' s ≤ U<br />
0<br />
Pri tem so:<br />
U 0 nazivna izmenična ali enosmerna napetost med linijskim in<br />
nevtralnim ali skupnim vodnikom v V<br />
U nazivna izmenična ali enosmerna napetost med linijskimi<br />
vodniki v V<br />
Z s impedanca okvarne zanke, upoštevajoč linijski in zaščitni<br />
vodnik tokokroga, v Ω<br />
Z' s impedanca okvarne zanke, upoštevajoč nevtralni in zaščitni<br />
vodnik tokokroga, v Ω<br />
Ia<br />
tok, ki povzroči delovanje zaščitne naprave v času, ki je podan<br />
v preglednici 1 za sistem TN ali v opombi 1<br />
OPOMBA 1: Čas, poda n v preglednici 1 za sistem TN, velja za sisteme IT z<br />
nevtralnim ali skupnim vodnikom ali brez njega.<br />
OPOMBA 2: S faktorjem 2 v obeh enačbah je upoštevana možnost, da se v primeru<br />
hkratnega nastanka dveh napak ti dve lahko pojavita v različnih<br />
tokokrogih.<br />
OPOMBA 3: Pri impedanci okvarne zanke je treba upoštevati najbolj neugoden<br />
primer, npr. okvara na linijskem vodniku pri viru in hkrati druga okvara<br />
na nevtralnem vodniku porabnika v obravnavanem tokokrogu.<br />
b) Če so izpostavljeni prevodni deli ozemljeni v skupinah ali<br />
posamično, velja naslednji pogoj:<br />
R A x I a ≤ 50 V<br />
Pri tem sta:<br />
R A vsota upornosti ozemljila in zaščitnega vodnika izpostavljenih<br />
prevodnih delov<br />
Ia<br />
tok, ki povzroči samodejni odklop zaščitne naprave v času, ki<br />
velja za sisteme TT po preglednici 1 ali v času, ki je podan v<br />
opombi 1.<br />
OPOMBA 4: Če je za izpolnitev zahtev v odstavku b) <strong>pred</strong>videna naprava na<br />
diferenčni tok (RCD), je skladnost z zahtevanimi odklopnimi časi za<br />
sisteme TT po preglednici 1 lahko dosežena šele pri diferenčnih tokih,<br />
ki so občutno višji od naznačenega diferenčnega toka IΔn zaščitne<br />
naprave na diferenčni tok RCD (praviloma 5∙I Δn ).
2. ZAŠČITNI UKREP:<br />
DVOJNA ALI OJAČENA IZOLACIJA<br />
Dvojna ali ojačena izolacija je zaščitni ukrep, pri katerem<br />
– je osnovna zaščita zagotovljena z osnovno izolacijo, zaščita ob<br />
okvari pa z dodatno izolacijo, ali<br />
– sta osnovna zaščita in zaščita ob okvari zagotovljeni z ojačeno<br />
izolacijo med deli pod napetostjo in dotakljivimi deli.<br />
OPOMBA: Zaščitni ukrep je namenjen za preprečitev pojava nevarne napetosti na<br />
dotakljivih delih električne opreme zaradi napake na osnovni izolaciji.<br />
Če se ta zaščitni ukrep uporablja kot edini ukrep (npr. če je določen<br />
tokokrog ali del inštalacije <strong>pred</strong>viden samo za opremo z dvojno ali<br />
ojačeno izolacijo), mora biti ta tokokrog ali del inštalacije stalno<br />
nadzorovan med normalnim obratovanjem, tako da ne pride do<br />
sprememb, ki bi zmanjšale učinkovitost ukrepa. Ta zaščitni ukrep se<br />
ne sme uporabljati v tokokrogih z vtičnicami ali če uporabnik lahko<br />
brez pooblastila zamenja del opreme.<br />
Zahteve za osnovno zaščito in za zaščito ob okvari<br />
Električna oprema<br />
Če se uporablja zaščitni ukrep z dvojno ali ojačeno izolacijo v<br />
celotni ali v delu inštalacije, mora električna oprema ustrezati eni od<br />
naslednjih točk:<br />
1. Električna oprema mora biti naslednjih izvedb, tipsko<br />
preskušena in označena po veljavnih standardih:<br />
– električna oprema z dvojno ali ojačeno izolacijo (oprema<br />
zaščitnega razreda II);<br />
– električna oprema, ki je po ustreznih standardih priznana kot<br />
enakovredna razredu II, kot kombinacija električne opreme s<br />
popolnim izoliranjem.<br />
OPOMBA: Ta oprema je označena s simbolom<br />
zaščitnega razreda II.<br />
po IEC 60417-5172: oprema
2. Električni opremi, ki ima samo osnovno izolacijo, mora biti<br />
dodana dodatna izolacija, nameščena med postavljanjem inštalacije,<br />
pri čemer mora biti stopnja varnosti enakovredna električni opremi<br />
skladni s prejšnjo točko, izpolnjene pa morajo biti tudi zahteve točk o<br />
okrovih.<br />
OPOMBA: Simbol mora biti na vidnem mestu zunaj ali znotraj okrova. Glej IEC<br />
60417-5019: Zaščitna ozemljitev (zemlja).<br />
3. Električno opremo, ki ima neizolirane dele pod napetostjo, je<br />
treba opremiti z ojačeno izolacijo, nameščeno med postavljanjem<br />
inštalacije, pri čemer mora biti stopnja varnosti enakovredna električni<br />
opremi skladni s prvo točko, izpolnjene pa morajo biti tudi zahteve<br />
točk 4 in 5 za okrove; takšna izolacija je dovoljena le, če<br />
konstrukcijski razlogi preprečujejo uporabo dvojne izolacije.<br />
OPOMBA: Simbol mora biti na vidnem mestu zunaj ali znotraj okrova. Glej IEC<br />
60417-5019: Zaščitna ozemljitev (zemlja).<br />
Električna oprema, ki ima v stanju pripravljenosti za obratovanje<br />
prevodne dele ločene od delov pod napetostjo le z osnovno izolacijo,<br />
mora biti v izoliranem okrovu.<br />
4. Veljajo naslednje zahteve:<br />
– skozi izolirne okrove ne smejo potekati prevodni deli, ki bi lahko<br />
vanje vnesli potencial in<br />
– izolirni okrov ne sme imeti plastičnih vijakov ali podobnih<br />
pritrdilnih sredstev, ki jih je med inštaliranjem ali vzdrževanjem<br />
potrebno ali mogoče odstraniti in katerih zamenjava s kovinskimi<br />
vijaki ali pritrdilnimi sredstvi bi lahko oslabila izoliranost okrova.<br />
Če se mehanskim spojem ali povezavam v izolirnem okrovu ni<br />
mogoče izogniti (npr. za preklopne ročice vgrajenih aparatov), morajo<br />
biti izvedeni tako, da zaščita <strong>pred</strong> električnim <strong>udarom</strong> ob okvari ni<br />
oslabljena.<br />
5. Če se pokrovi ali vrata izolirnih okrovov lahko odprejo brez<br />
uporabe orodja ali ključa, morajo biti vsi prevodni deli, ki so po<br />
odprtju pokrova ali vrat dosegljivi, nameščeni za izolirno pregrado, ki
preprečuje, da bi osebje prišlo v nenamerni dotik s temi deli. Pregrado<br />
mora biti mogoče odstraniti le z uporabo ključa ali orodja.<br />
6. Prevodni deli v notranjosti izolirnega okrova ne smejo biti<br />
povezani z zaščitnim vodnikom. Skrbno je treba izvesti tudi povezavo<br />
zaščitnih vodnikov, ki neizogibno potekajo skozi okrov in pripadajo<br />
opremi, katere napajalni tokokrog tudi poteka skozi okrov. V<br />
notranjosti okrova morajo biti vsak od teh vodnikov in njihovi<br />
priključki izolirani kot del pod napetostjo, priključki pa morajo biti<br />
označeni kot sponke PE.<br />
Izpostavljeni prevodni deli in povezovalni elementi ne smejo biti<br />
povezani z zaščitnim vodnikom, razen če to ni posebej zahtevano s<br />
standardi za to opremo.<br />
7. Okrov ne sme ovirati delovanja opreme, zaščitene z njim.
Zgledi:<br />
N<br />
N<br />
N<br />
Napetost okvare in napetost dotika<br />
Napetost dotika U b je del napetosti okvare ali napetosti ozemljila, ki ju<br />
lahko premosti človek:<br />
Ub = Im⋅<br />
Rm<br />
kjer je:<br />
I m<br />
,<br />
velikost okvarnega toka skozi človeško telo in<br />
Rm upornost človeškega telesa.<br />
N
N<br />
Dvojna ali ojačena izolacija<br />
Velikost okvarnega toka je določena z napetostjo proti zemlji in<br />
skupno upornostjo okvarnega tokokroga:<br />
I<br />
m<br />
kjer je:<br />
U 1<br />
R<br />
R<br />
R<br />
p<br />
st<br />
b<br />
U1<br />
=<br />
R + R + R + R<br />
p m st b<br />
napetost proti zemlji na mestu okvare<br />
upornost mesta okvare<br />
upornost podlage<br />
,<br />
Izolacijski material<br />
Oznaka dvojne ali ojačene izolacije<br />
upornost ozemljitve izpostavljenih prevodnih delov naprave<br />
Tok Im lahko znižamo na 50 mA s povečanjem upornosti okvarne<br />
zanke. Upornost R b je majhna pa tudi zaradi namena je ne smemo<br />
povečati. Upornost R m je upornost človeškega telesa, na katero ne<br />
moremo vplivati. Vplivamo pa lahko na upornost mesta okvare R p in<br />
upornost podlage R st .
3 x 400 / 230 V<br />
N<br />
Izolirana tla<br />
Prevodna tla<br />
Kombinacija zaščite: izolirana podlaga in dvojna izolacija<br />
Okvara na veliki napravi »1«, ki je neizolirana na prevodni podlagi,<br />
lahko zaradi velikega izklopilnega toka (I iz = k ∙ I n ) traja dolgo, celo<br />
trajno. Okvarni tok povzroča na uporu R z1 velik padec napetosti. Ker<br />
je naprava »2« ozemljena, je ozemljilo R z2 v napetostnem lijaku<br />
ozemljila R z1 .
3 x 400 / 230 V<br />
Izolirana tla<br />
N<br />
Nevarnosti izolirane podlage<br />
Pri zaščitnem ukrepu z izoliranjem podlage morajo biti izolirani vsi<br />
prevodni deli, ki so v stiku z zemljo in so na dosegu roke.
N<br />
PE<br />
Izolirana tla<br />
Izolirana tla in dve napravi v okvari<br />
Če je v prostoru z izolirano podlago več naprav, ki jih je možno<br />
istočasno doseči z roko, je treba izpostavljene prevodne dele povezati<br />
z zaščitnim vodnikom. Tako je možno preprečiti nevarnost prevelike<br />
napetosti dotika ob hkratni dvojni okvari. V kolikor sta obe napravi<br />
priključeni na isto fazo, je lahko napetost dotika enaka tudi fazni<br />
napetosti, v trifaznem omrežju, če sta napravi priključeni na različne<br />
faze, celo medfazno napetost.
3. ZAŠČITNI UKREP:<br />
ELEKTRIČNO ZAŠČITNO LOČEVANJE<br />
Električno zaščitno ločevanje je zaščitni ukrep, pri katerem je:<br />
– osnovna zaščita zagotovljena z osnovno izolacijo delov pod<br />
napetostjo ali s pregradami in okrovi in<br />
– zaščita ob okvari zagotovljena z enostavno ločitvijo tokokrogov z<br />
električno ločitvijo od drugih tokokrogov in zemlje.<br />
Razen izjem je ta zaščitni ukrep omejen na napajanje enega<br />
porabnika iz neozemljenega vira z enostavno ločitvijo.<br />
OPOMBA: Če se uporablja ta zaščitni ukrep, je še posebej pomembno, da osnovna<br />
izolacija ustreza zahtevam standardov za določen aparat.<br />
Zahteve za osnovno zaščito<br />
Vsa električna oprema mora izpolnjevati enega od pogojev za<br />
osnovno zaščito.<br />
Zahteve za zaščito ob okvari<br />
Zaščita z električnim zaščitnim ločevanjem mora biti zagotovljena<br />
z izpolnitvijo zahtev točk:<br />
1. Ločeni tokokrog se mora napajati iz vira z najmanj enostavno<br />
ločitvijo, napetost ločenega tokokroga pa ne sme biti večja od 500 V.<br />
2. Deli pod napetostjo ločenega tokokroga ne smejo biti povezani s<br />
katerokoli točko drugih tokokrogov ali z zemljo ali z zaščitnim<br />
vodnikom.<br />
Za zagotovitev električne ločitve mora biti postavitev takšna, da je<br />
med tokokrogi zanesljivo zagotovljena osnovna izolacija.<br />
3. Zvijavi vodniki in vrvice morajo biti na vseh mestih, kjer bi<br />
lahko nastale mehanske poškodbe, vidni po njihovi celotni dolžini.<br />
4. Za tokokroge z električnim zaščitnim ločevanjem je treba<br />
uporabiti ločene sisteme ožičenja.<br />
Če so ločeni tokokrogi in drugi tokokrogi skupaj v sistemu<br />
ožičenja, je treba uporabiti večžilne kable brez kovinskega plašča ali
izolirane vodnike v izolirnih inštalacijskih ceveh, izolirnih koritih ali<br />
izolirnih kanalih pod pogojem, da:<br />
– naznačena napetost vodnikov in kablov ni manjša kot najvišja<br />
nazivna obratovalna napetost in<br />
– je vsak tokokrog zaščiten <strong>pred</strong> nadtokom.<br />
5. Izpostavljeni prevodni deli tokokroga z električnim zaščitnim<br />
ločevanjem ne smejo biti povezani niti z zaščitnim vodnikom niti z<br />
izpostavljenimi prevodnimi deli drugih tokokrogov ali z zemljo.<br />
OPOMBA: Če bi izpostavljeni prevodni deli ločenega tokokroga, namerno ali<br />
nenamerno, lahko prišli v stik z izpostavljenimi prevodnimi deli drugih<br />
tokokrogov, zaščita <strong>pred</strong> električnim <strong>udarom</strong> ni več odvisna samo od<br />
zaščitnega ukrepa zaščitnega električnega ločevanja, ampak tudi od<br />
zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo za izpostavljene prevodne dele drugih<br />
tokokrogov.<br />
N<br />
Zaščitno ločevanje<br />
Zaščitno ločevanje je galvansko ločevanje opreme od napajalnega<br />
omrežja s pomočjo ločilnega transformatorja. Pri okvari izolacije ni<br />
napetosti dotika.
R p1 in R p2 – upornosti okvar<br />
Nevarnost pri uporabi zaščitnega ločevanja<br />
Edina nevarnost pri tej vrsti zaščite <strong>pred</strong> nevarno napetostjo dotika<br />
je hkratna okvara na opremi in zemeljski stik priključne vrvice. Na<br />
višino napetosti dotika znatno vpliva prehodna upornost med napravo<br />
in referenčno zemljo.
4. ZAŠČITNI UKREP:<br />
MALA NAPETOST SELV IN PELV<br />
826-12-31 – sistem SELV<br />
– SELV system<br />
– schéma TBTS<br />
– SELV-System<br />
826-12-32 – sistem PELV<br />
– PELV system<br />
– schéma TBTP<br />
– PELV-System<br />
Električni sistem, v katerem napetost<br />
ne more preseči vrednosti male<br />
napetosti:<br />
– v normalnih razmerah in<br />
– v razmerah ene same okvare, tudi pri<br />
zemeljskih stikih v drugih električnih<br />
tokokrogih.<br />
OPOMBA: SELV je okrajšava za “safety extralow<br />
voltage – varnostna mala napetost”.<br />
Električni sistem, v katerem napetost<br />
ne more preseči vrednosti male<br />
napetosti:<br />
– v normalnih razmerah in<br />
– v razmerah ene same okvare, razen<br />
pri zemeljskih stikih v drugih<br />
električnih tokokrogih.<br />
OPOMBA: PELV je okrajšava za “protective<br />
extra-low voltage – zaščitna mala napetost”.<br />
Zaščita z malo napetostjo je zaščitni ukrep, ki temelji na enem od<br />
dveh različnih sistemov male napetosti:<br />
– SELV ali<br />
– PELV.<br />
Pri tem zaščitnem ukrepu se zahteva:<br />
– omejitev napetosti v sistemu SELV ali PELV pod zgornjo mejo<br />
napetostnega območja I, 50 V izmenično ali 120 V enosmerno (glej<br />
IEC 60449), in<br />
– zaščitno ločevanje sistema SELV in PELV od vseh drugih<br />
tokokrogov, ki ne pripadajo tokokrogom SELV in PELV in osnovna<br />
izolacija med sistemom SELV ali PELV in drugimi sistemi SELV ali<br />
PELV, in
– samo pri sistemih SELV: osnovna izolacija med sistemom SELV<br />
in zemljo.<br />
Uporaba SELV ali PELV je splošno uporaben zaščitni ukrep.<br />
OPOMBA: V nekaterih primerih standardi iz skupine HD 60364-7 ali HD 384.7<br />
omejujejo vrednost male napetosti na vrednost, ki je nižja od 50 V izmenično ali 120 V<br />
enosmerno.<br />
Zahteve za osnovno zaščito in za zaščito ob okvari<br />
Osnovna zaščita in zaščita ob okvari veljata kot zagotovljeni, če:<br />
– nazivna napetost ne more preseči zgornje meje napetostnega<br />
območja I,<br />
– je napajalni vir eden od virov SELV ali PELV,<br />
– so izpolnjeni pogoji za tokokroge SELV in PELV.<br />
OPOMBA 1: Če se sistem napaja iz sistema z višjo napetostjo preko naprav, ki<br />
zagotavljajo vsaj enostavno ločitev med tem sistemom in sistemom<br />
male napetosti, vendar naprave ne ustrezajo zahtevam za vire SELV in<br />
PELV, se lahko uporabijo zahteve za FELV.<br />
OPOMBA 2: Če so enosmerne napetosti za tokokroge male napetosti (ELV)<br />
proizvedene v polprevodniških pretvornikih, je potreben interni<br />
izmenični tokokrog za napajanje usmerniškega člena. Iz fizikalnih<br />
razlogov je ta interna izmenična napetost višja od enosmerne napetosti.<br />
Ta interni izmenični tokokrog pa v smislu te točke ne velja kot<br />
tokokrog z višjo napetostjo. Med internimi tokokrogi in zunanjimi<br />
tokokrogi z višjo napetostjo pa je potrebno zaščitno ločevanje.<br />
OPOMBA 3: V enosmernih sistemih z baterijami napetost baterije pri polnjenju in<br />
praznjenju odstopa od nazivne napetosti, odvisno od vrste baterije.<br />
Zaradi tega niso potrebni kakršnikoli dodatni ukrepi poleg tistih,<br />
opisanih v tej točki. Pri polnjenju napetost na sme preseči 75 V<br />
izmenično ali 150 V enosmerno, odvisno od okoljskih razmer.<br />
Napajalni viri za SELV in PELV<br />
Za sisteme SELV in PELV se lahko uporabijo naslednji napajalni<br />
viri:<br />
1. Varnostni ločilni transformatorji po EN 61558-2-6.<br />
2. Napajalni vir, ki zagotavlja enako stopnjo varnosti kot varnostni<br />
ločilni transformator po točki (npr. motor-generator z enakovredno<br />
ločenimi navitji).
3. Elektrokemični vir (npr. baterija) ali drug vir, ki je neodvisen<br />
od tokokroga z višjo napetostjo (npr. generator, ki ga poganja motor z<br />
notranjim zgorevanjem).<br />
4. Določene elektronske naprave, ki so grajene po veljavnih<br />
standardih za te naprave in pri katerih je zagotovljeno, da tudi ob<br />
morebitni okvari v napravi napetost na izhodnih sponkah ne more<br />
preseči vrednosti napetostnega območja I. Višje napetosti na izhodnih<br />
sponkah pa so dovoljene, če je zagotovljeno, da ob dotiku dela pod<br />
napetostjo ali ob stiku dela pod napetostjo z izpostavljenim prevodnim<br />
delom, napetost na izhodnih sponkah nemudoma pade na dovoljeno<br />
ali nižjo vrednost.<br />
OPOMBA 1: Primeri takih naprav so aparati za preskus izolacije in naprave za nadzor<br />
izolacije.<br />
OPOMBA 2: Če se na izhodnih sponkah pojavijo višje napetosti, velja, da so zahteve<br />
te točke izpolnjene, če je napetost na izhodnih sponkah v mejah<br />
napetostnega območja I, če jo merimo z voltmetrom z notranjo<br />
upornostjo najmanj 3000 Ω.<br />
5.Prenosni viri, napajani z nizko napetostjo, npr. varnostni ločilni<br />
transformatorji ali motorgeneratorji, morajo biti izbrani in inštalirani v<br />
skladu z zahtevami za zaščito z dvojno ali ojačeno izolacijo.<br />
Zahteve za tokokroge SELV in PELV<br />
Tokokrogi SELV in PELV morajo imeti:<br />
– osnovno izolacijo med deli pod napetostjo in drugimi SELV in<br />
PELV tokokrogi in<br />
– zaščitno ločevanje proti delom pod napetostjo tokokrogov, ki ne<br />
pripadajo SELV ali PELV, izvedeno z dvojno ali ojačeno izolacijo ali<br />
z osnovno izolacijo in zaščitnim zaslonom proti prisotni višji<br />
napetosti.<br />
Tokokrogi SELV morajo imeti osnovno izolacijo med deli pod<br />
napetostjo in zemljo.<br />
Tokokrogi PELV in/ali izpostavljeni prevodni deli opreme, ki jo<br />
napajajo tokokrogi PELV, so lahko ozemljeni.
OPOMBA 1: Zaščitno ločevanje je zlasti potrebno med deli pod napetostjo električnih<br />
aparatov, kot so releji, kontaktorji, pomožna stikala, in katerimkoli<br />
delom tokokroga višje napetosti ali tokokroga FELV.<br />
OPOMBA 2: Ozemljitev tokokrogov PELV je lahko izvedena s povezavo z zemljo ali<br />
z ozemljenim zaščitnim vodnikom v samem viru.<br />
Zaščitno ločevanje sistemov ožičenja tokokrogov SELV in PELV<br />
proti delom pod napetostjo drugih tokokrogov, ki morajo imeti vsaj<br />
osnovno izolacijo, je lahko izvedena z enim od naslednjih ukrepov:<br />
– vodniki tokokrogov SELV in PELV morajo biti obdani z<br />
nekovinskim plaščem ali izolirno oblogo, poleg tega, da imajo<br />
osnovno izolacijo;<br />
– vodniki tokokrogov SELV in PELV morajo biti ločeni od<br />
vodnikov tokokrogov z napetostjo nad napetostnim območjem I z<br />
ozemljenim kovinskim plaščem ali ozemljenim kovinskim zaslonom;<br />
– vodniki tokokrogov z napetostmi nad območjem I so lahko<br />
združeni v večžilnem kablu ali drugače združeni, če so vodniki SELV<br />
in PELV izolirani za najvišjo prisotno napetost;<br />
– fizična ločitev sistemov.<br />
Vtiči in vtičnice sistemov SELV in PELV morajo ustrezati<br />
naslednjim zahtevam:<br />
– onemogočeno mora biti vtikanje vtičev v vtičnice drugih<br />
napetostnih sistemov;<br />
– vtičnice ne smejo dopuščati vtikanja vtičev drugih napetostnih<br />
sistemov;<br />
– vtiči in vtičnice sistemov SELV ne smejo imeti zaščitnega<br />
kontakta.<br />
Izpostavljeni prevodni deli tokokrogov SELV ne smejo biti<br />
povezani z zemljo ali z zaščitnimi vodniki ali z izpostavljenimi<br />
prevodnimi deli drugih tokokrogov.<br />
OPOMBA: Če izpostavljeni prevodni deli tokokrogov SELV lahko pridejo v stik z<br />
izpostavljenimi prevodnimi deli drugih tokokrogov, slučajno ali namerno,<br />
zaščita <strong>pred</strong> električnim <strong>udarom</strong> ni več odvisna samo od zaščite s SELV,<br />
ampak tudi od zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo pri izpostavljenih<br />
prevodnih delih drugih tokokrogov.
Če nazivna napetost presega 25 V izmenično ali 60 V enosmerno<br />
ali če je oprema potopljena v vodi, se mora osnovna zaščita (zaščita<br />
<strong>pred</strong> neposrednim dotikom) za tokokroge SELV in PELV izvesti:<br />
– z izoliranjem ali<br />
– s pregradami ali okrovi.<br />
Osnovna zaščita v splošnem ni potrebna v normalnih, suhih<br />
okoljskih razmerah za:<br />
– tokokroge SELV, če nazivna napetost ni višja od 25 V izmenično<br />
ali 60 V enosmerno;<br />
– tokokroge PELV, če nazivna napetost ni višja od 25 V izmenično<br />
ali 60 V enosmerno in so izpostavljeni prevodni deli in/ali deli pod<br />
napetostjo preko zaščitnega vodnika povezani z glavno ozemljitveno<br />
zbiralko.<br />
V vseh drugih primerih se osnovna zaščita ne zahteva, če nazivna<br />
napetost sistema SELV ali PELV ni višja od 12 V izmenično ali 30 V<br />
enosmerno.<br />
PEN<br />
Napajalni viri za SELV in PELV
Zaščitni ukrep mala napetost temelji na <strong>pred</strong>postavki, da je vhodnoizhodna<br />
upornost človeškega telesa okoli 1000 Ω in tok, ki še ne<br />
povzroči smrti, 50 mA. Na ta način je določena zgornja mejna<br />
vrednost napetosti dotika:<br />
Ub = Rm⋅ Im = 1000 Ω⋅ 0,05 mA = 50 V<br />
Uporabnost tega zaščitnega ukrepa je omejena prav zaradi nizke<br />
napetosti. Iz ekonomskih razlogov moč napajalnih transformatorjev ni<br />
večja kot 5 kVA. Pri tej moči in dovoljenem segrevanju vodnikov,<br />
morajo biti prerezi naslednji:<br />
P 5000<br />
I230<br />
= = = 217,39<br />
U 230
5. ZAŠČITNI UKREP:<br />
DODATNA ZAŠČITA<br />
OPOMBA: Dodatna zaščita je lahko zahtevana skupaj z drugimi zaščitnimi ukrepi v<br />
posebnih razmerah zunanjih vplivov in v posebnih lokacijah (glej ustrezni<br />
7. del standarda HD 60364 ali HD 384).<br />
Dodatna zaščita z zaščitnimi napravami na diferenčni tok (RCD)<br />
Uporaba RCD z naznačenim diferenčnim tokom do vključno<br />
30 mA je v izmeničnih sistemih priznana kot dodatna zaščita v<br />
primeru odpovedi ukrepa za osnovno zaščito in/ali ukrepa za zaščito<br />
ob okvari ali zaradi nepazljivosti uporabnika.<br />
Uporaba takšnih naprav ne more biti edini zaščitni ukrep in ne<br />
izključuje potrebe po uporabi zaščitnih ukrepov, določenih v točkah<br />
1. do 4.<br />
N<br />
N<br />
N<br />
Način delovanja naprave na diferenčni tok
Karakteristika naprave na diferenčni tok<br />
Naprava na diferenčni tok in priključni pribor<br />
Zgledi:<br />
1. Ob uporabi naprave na diferenčni tok mora biti uhajavi tok zaradi<br />
nepopolne izolacije vedno manjši kot je naznačeni diferenčni tok<br />
I Δn , v nasprotnem primeru naprava deluje tudi brez okvare.<br />
Upornost izolacije mora tako biti pri 30 mA najmanj:
230 V<br />
R<br />
i<br />
= = 7,666 k Ω<br />
0,03 A<br />
2. Če je v TN omrežju linijski vodnik ozemljen, naprava na<br />
diferenčni tok ne bo reagirala, saj se okvarni tokokrog sklene<br />
<strong>pred</strong> napravo.<br />
TN omrežje z ozemljenim linijskim vodnikom<br />
Da bi okvarni tok kljub ozemljenemu linijskemu vodniku stekel<br />
proti R b , je potrebna prevezava, prikazana na sliki.<br />
3. Naj verjetneje naprava na diferenčni tok ne deluje niti pri dvojni<br />
okvari.<br />
Dvojna okvara v TN omrežju z ozemljenim linijskim vodnikom
Dodatna zaščita z dodatno zaščitno izenačitvijo potencialov<br />
OPOMBA 1: Dodatna zaščitna izenačitev potencialov velja kot dodatek k zaščiti ob<br />
okvari (zaščiti pri posrednem dotiku).<br />
OPOMBA 2: Uporaba dodatne zaščitne izenačitve potencialov ne izključuje potrebe<br />
po odklopu napajanja iz drugih razlogov, npr. zaradi zaščite <strong>pred</strong><br />
požarom, toplotne preobremenitve opreme ipd.<br />
OPOMBA 3: Dodatna zaščitna izenačitev potencialov lahko zajema celotno<br />
inštalacijo, njen del, določeno napravo ali lokacijo.<br />
OPOMBA 4: Dodatne zahteve so lahko potrebne za posebne prostore ali iz drugih<br />
razlogov.<br />
V dodatno zaščitno izenačitev potencialov morajo biti zajeti vsi<br />
hkrati dosegljivi izpostavljeni prevodni deli nepremične opreme in<br />
zunanji prevodni deli, vključno z glavno armaturo konstrukcij iz<br />
armiranega betona, če je mogoče. Sistem zaščitne izenačitve<br />
potencialov mora biti povezan z zaščitnimi vodniki vse opreme,<br />
vključno z zaščitnimi vodniki vtičnic.<br />
Če obstaja dvom glede učinkovitosti dodatne zaščitne izenačitve<br />
potencialov, se je treba prepričati, da upornost R, med hkrati<br />
dosegljivimi izpostavljenimi prevodnimi deli in zunanjimi prevodnimi<br />
deli ustreza naslednjemu pogoju:<br />
50 V<br />
R ≤ v izmeničnih sistemih<br />
I<br />
a<br />
120 V<br />
R ≤ v enosmernih sistemih<br />
I<br />
a<br />
Pri tem je:<br />
I a tok delovanja zaščitne naprave<br />
– za zaščitne naprave na diferenčni tok (RCD), naznačeni<br />
diferenčni tok IΔn<br />
– za nadtokovne zaščitne naprave, tok, ki povzroči delovanje v 5 s.