OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si

Nesreča na Madžarskem 

Lahko razlita 

brozga vpliva na 

pomursko okolje? 

Veter predstavlja nevarnost 

Stran 3 Stran 8 

Glasbena šola Gornja Radgona 

Vsak tretji učenec 

se glasbeno 

izobražuje 

Šola, ki bi lahko postala akademija 

13. Festival slovenskega filma 

Slavili Oča, Sandi 

Šalamon in Majoš 

Film Vlada Škafarja Oča prepričal 

strokovno žirijo 

Stran 10 

Volili bomo dr. Slavinca, 

ker to, kar obljubi, 

tudi naredi. 

www.mitjaslavinec.si ( 080 17 11 

7. oktobra 2010 

Murska Sobota, leto lxii, št. 40, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,60 € 

Mura, d. d., eno leto po uvedbi stečaja 

Odločilen kupec proizvodnje 

V premislek 

Študij 

in delo 

Ocenjena vrednost Murinega premoženja presega obveznosti do upnikov – Prodaja po tej ceni vprašljiva 

Ciril Kosednar 

Drugega oktobra je minilo leto dni od 

začetka stečajnega postopka v Muri, 

d. d., in z njim se je končala večletna 

agonija tega tekstilnega velikana, ki 

je v najboljših časih zaposloval okoli 

6.500 delavcev. Deset milijonov evrov 

državne pomoči, ki jih je vlada odobrila 

v letu 2003 za izvedbo programa 

prestrukturiranja, ni obrodilo sadov, 

agonija družbe se je zaostrovala in 

nobenemu od menedžerjev, ki so se v 

Muri menjavali kot po tekočem traku, 

podjetja ni uspelo popeljati iz rdečih 

številk. Dubioze in zgrešene poteze 

v preteklosti, ob tem pa še nekatere 

sprotne napake so bile prevelike, da 

bi tudi ob drastičnem zmanjševanju 

števila zaposlenih soboški tekstilci 

lahko pozitivno poslovali. Po številnih 

neuspelih poskusih ohranitve podjetja 

se je tako pred letom zgodil stečaj, 

tradicijo tega največjega pomurskega 

podjetja pa zdaj nadaljuje pet delujočih 

družb, ki so v lasti Mure v stečaju, 

s poslovanjem in so tako del njene 

stečajne mase, poslovanje pa nadaljuje 

tudi Murina družba v Zagrebu. 

Stečajni upravitelj Branko Đorđević 

pravi, da so v tem času v Muri opravili 

vse zakonsko predvidene aktivnosti 

in stečajni postopek se nemoteno 

nadaljuje. Opravili so nekaj manjših 

prodaj premičnega in nepremičnega 

premoženja, objavili prodajo posameznih 

delujočih družb ter prodajo nepremičnin 

na sedežu družbe v Murski 

Soboti, v Gornji Radgoni in Ljutomeru, 

ki so jih prodajali v paketu, vendar 

prodaja zaradi pritožbe ene od bank 

upnic ni bila opravljena. Nepremičnine 

v Murski Soboti, Gornji Radgoni in 

Ljutomeru zdaj prodajajo vsako posebej, 

javne dražbe zanje pa so razpisane 

za 18. oktober. 

Nadaljevanje na 3. strani 

Fotografija Timotej Milanov 

V letu po uvedbi stečaja so bile v Muri opravljene vse aktivnosti, da stečaj lahko teče nemoteno, 

pravi stečajni upravitelj Branko Đorđević. Prve prodaje premičnega in nepremičnega 

premoženja so že opravili, stekla je prodaja delujočih družb, ki so v lasti Mure, d. d. v stečaju, 

za 18. oktober pa so razpisani prvi dražbeni naroki za Murino nepremično premoženje, ko bodo 

prodajali poslovne objekte na sedežu družbe v Murski Soboti, nekdanja obrata v Gornji Radgoni 

in Ljutomeru ter nepremičnine Muralista v Murski Soboti. Še pred koncem leta naj bi objavili 

tudi prodajo največje delujoče družbe Mura in partnerji, ki jo bodo prodajali v kompletu. 

Tam kjer se je končalo lansko študijsko 

leto, se nadaljuje novo. Se še 

spomnite demonstracij v Ljubljani 

in razbitih oken na parlamentu? Da, 

to je bil konec lanskega študijskega leta, 

ki si ga bodo mnoge generacije študentov 

zapomnile. Študenti so sedaj že na fakultetah, 

Zakon o malem delu, ki je bil tudi 

razlog za demonstracije, pa v parlamentu. 

Tik pred začetkom študijskega leta pa 

smo mediji od študentske organizacije že 

prejeli pismo, v katerem se z marsičim v 

njem ne strinjajo. 

Že pred majskimi demonstracijami sta 

tako vladna kot študentska stran posredovali 

različne podatke glede zaslužkov 

študentov in predvsem študentskih servisov. 

V takšnem direndaju je bilo težko 

verjeti komurkoli. V počitnicah se seveda 

ni spremenilo nič. Še vedno verjamemo, 

da na eni strani stoji vlada, ki želi, tako 

vsaj pravi, urediti sistem študentskega 

dela, od tega pa tudi nekaj imeti, davke 

na primer. Na drugi strani pa študenti 

oziroma lastniki študentskih servisov in 

z njimi povezani študentski funkcionarji, 

ki naj bi imeli določeno korist od študentskega 

dela, čeprav sami pravijo, da se borijo 

za dobrobit študentov. 

O nečem pa smo se vseeno lahko prepričali. 

Pred kratkim smo se v našem časopisu 

poigravali s stroški študentov, ki morajo 

bivati v univerzitetnih mestih. Ugotovili 

smo, da povprečna študentska štipendija 

zadostuje le za nekaj več kot polovico 

osnovnih stroškov študenta. Torej, če 

študenti nimajo ravno bogatih staršev, si 

razliko nekako morajo pokriti sami, z delom. 

To ni pokazal le naš izračun, ampak 

tudi pogovori z vsaj ducat študenti. Če nič 

drugega vemo na začetku študijskega leta 

zagotovo to, da nekateri študenti resnično 

potrebujejo dodaten zaslužek in delo, pa 

najsi bo to »študentsko« ali »malo«. 

Nepreslišano 

Epilog pokončanja psa v Noršincih 

Puško lovcu nazaj v roke 

Aleksander Lepoša, ki je januarja v gozdu ustrelil 

sibirskega haskija, bo lahko obdržal orožje 

Naročnik 

Karikatura Anton Buzeti 

Višji svetovalec tukajšnje upravne 

enote Alojz Peček je ustavil postopek 

za odvzem orožja, streliva in orožnega 

lista proti Aleksandru Lepoši iz Noršinec. 

Upravni organ je postopek sprožil 

na predlog Društva za zaščito živali 

Pomurja, ker je lovec 18. januarja letos 

v gozdu pri Noršincih s strelom iz lovske 

puške šibrenice pokončal psa. 

»V upravnem postopku smo na podlagi 

vseh izvedenih dokazov ugotovili, 

da je v primeru ustrelitve psa v lovišču 

res šlo za nedovoljeno dejanje, zaradi 

katerega pa lovec ni bil v kazenskem 

postopku. Upravni organ je na 

podlagi določb 15. in 16. člena Zakona 

o orožju ugotavljal obstoj zadržkov 

javnega reda in zanesljivost lovca, ki 

bi lahko vplivala na odločitev za odvzem 

orožja,« je na naše poizvedovanje 

odgovoril Edvard Mlinarič, vodja 

oddelka za upravne notranje zadeve 

murskosoboške upravne enote. 

Nadaljevanje na 8. strani

2 | Vestnik | 7. oktobra 2010 aktualno 

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Od Pristave do Mote bo asfalt 

Občina Ljutomer dobila za 

investicijo razvojni denar 

Kraj bo končno dobil novo cesto 

Direktor družbe Nograd GP je v ponedeljek 

podpisal pogodbo z ljutomersko občino 

za obnovo lokalne ceste med Stročjo 

vasjo in Razkrižjem v dolžini 1100 metrov 

na odseku od Pristave do povezovalne ceste 

od Mote do Razkrižja. Pogodbena vrednost 

del znaša skoraj 120 tisoč evrov, investicijo 

pa financira država. Občina je 

bila namreč uspešna na javnem razpisu 

Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in 

regionalno politiko in za obnovo pridobila 

nepovratna namenska sredstva Evropskega 

sklada za razvoj obmejnih območij 

s Hrvaško. Rok za dokončanje del je zadnji 

november, začela pa se bodo še ta teden. 

Krajani Pristave so na obnovo ceste, 

ki je še vedno brez asfaltne prevleke, čakali 

zelo dolgo. Cesto, ki je bila večkrat v 

občinskih investicijskih načrtih, vendar 

vselej potegnila krajši konec, potrebujejo 

zase in za razvoj kraja. V Pristavi namreč 

deluje kar šestnajst samostojnih podjetnikov, 

ki zaposlujejo več ljudi, kot jih živi 

v kraju, ob teh pa je še pet večjih kmetij. 

Najbolj znano podjetje je Rogljiček s slaščičarsko 

dejavnostjo, dejavno pa je tudi 

Turistično-kulturno društvo Mak Pristava, 

ki z različnimi prireditvami pritegne 

številne obiskovalce in turiste. Kraj se ponaša 

tudi z več zgodovinsko zanimivimi 

točkami, vrednimi ogleda, ki pa so jih doslej 

obiskovalci, predvsem na kolesih, obšli 

zaradi slabe ceste. 

Služba vlade za lokalno samoupravo 

in regionalno politiko je razpis upravičencev 

tretjega razpisa za izbor opcije 

iz prednostne usmeritve objavila 15. julija, 

za prijavljen projekt obnove lokalne 

ceste za odsek od Pristave do Mote pa bi 

bila upravičena do skoraj 179 tisoč evrov 

razvojnih sredstev, kot je znano, pa upravičenci 

sredstva lahko dobijo le v znesku 

dejanske vrednosti izvedenih del in s plačilom 

trideset dni od vloženega zahtevka 

upravičenca. Občina Ljutomer je razpis 

za oddajo ponudbe objavila 3. septembra 

in popravke 10. septembra ter mesec dni 

po objavi ponudbe z izbranim izvajalcem 

tudi sklenila pogodbo. To govori o tem, da 

se je občini s pričetkom del zelo mudilo, 

dela pa jo bodo zato lahko ujela v težave, 

povezane z lastništvom zemljišč zaradi 

odstopanj poteka ceste od dejanskega 

stanja. 

M. H. 

Reševanje Pomurja 

Pomurje predstavljeno »Evropi« 

Promocija regije in privabljanje tujih investitorjev 

Slovesnosti ob radgonskem občinskem prazniku 

Številne prireditve 

in nove pridobitve 

Na slovesni seji občinskega sveta podelili občinska priznanja in nagrade 

Občani radgonske občine praznujejo 

1. oktobra svoj občinski praznik. Datuma 

praznovanja niso povezali z zgodovinskimi, 

kulturnimi ali političnimi 

dogodki, pač pa so si ta dan za svoj 

praznik izbrali kot dan trgatve, setve 

in spravila pridelkov. Letošnje praznovanje 

je bilo že 15. po vrsti, pripravili 

pa so številne prireditve in nove 

pridobitve. 

Osrednja slovesnost je bila minulo 

soboto, ko se je na svečani seji sestal 

občinski svet, ob tej priložnosti pa so 

Ob številnih 

kulturnih 

in športnih 

prireditvah 

so predali 

namenu tudi več 

komunalnih in 

drugih objektov. 

Fotografija 

je z otvoritve 

posodobljene 

ceste v KS 

Črešnjevci. 

podelili občinska priznanja in nagrade. 

Dogodki ob radgonskem občinskem 

prazniku so se vrstili cel prejšnji teden, 

ko so pripravili vrsto kulturnih in 

športnih prireditev, namenu pa so predali 

tudi nekaj športnih in komunalnih 

objektov. Tako so odprli športna 

in otroška igrišča v Športnorekreativnem 

centru Gornja Radgona, namenu 

so predali prvo fazo plinovodnega 

omrežja in na zemeljski plin priključili 

dom starejših občanov in vrtec Manka 

Golarja na Tratah, v Krajevni skupnosti 

Črešnjevci so odprli dobrih 500 metrov 

posodobljene ceste, včeraj pa so predali 

namenu krožišče v Lackovi ulici s 

pešpotjo do Jurkovičeve ulice ter obnovljene 

parkirne prostore in Kerenčičevo 

ulico, danes pa polagajo temeljni 

kamen za novo policijsko postajo na 

Meleh. Slovesnosti se bodo končale s 

sobotnim srečanjem gasilskih pevskih 

zborov Slovenije, ko se bodo spomnili 

tudi 50-letnice obstoja radgonskega 

Gasilskega okteta. 

L. Kovač 

Evropski teden regij in mest v Bruslju, 

ki ga organizirata Evropska komisija in 

Odbor regij, je bil letos posvečen sodelovanju 

za konkurenčnejšo Evropo v skladu 

s strategijo Evropa 2010. Na temo 

protikriznih ukrepov je med številnimi 

uglednimi gosti razpravljal tudi državni 

sekretar dr. Andrej Horvat. Kot so zapisali 

v izhodišču za razpravo, so uspešni 

odgovori na izzive, ki jih je prinesla 

finančna in gospodarska kriza, odvisni 

tudi od učinkovitih regionalnih pobud. 

V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, 

imate možnost izbrati darilo: mali oglas 

v Vestniku ali čestitko na Murskem valu 

Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi 

Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 

100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. 

Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve 

kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo 

o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. 

Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo 

za fizične osebe. 

KUPON mali oglas čestitka (označi) 

Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: 

V tem oziru je primer implementacije 

»pomurskega zakona« nedvomno zanimiv 

za številne evropske regije, ki se 

spoprijemajo s podobnimi težavami. 

Razpravo in članke o tej temi pri nekaterih 

večjih evropskih časopisih pa 

lahko prištevamo tudi v okvir četrtega 

instrumenta programa za spodbujanja 

konkurenčnosti v regiji – promocijo regije 

z namenom, da bi privabili tuje investitorje. 

T. M. 

Rojstni dan naročnika v času od 1. 10. do 31. 10. 2010. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. 

 

Fotografija Oste Bakal 

Teden golaža, klobas in mošta 

Inštituti za dobro počutje 

občanov zapirajo vrata 

Je bila regeneracija zadostna za preživetje z zategnjenim pasom 

Barva panorama pokrajine je pisana 

in to bolj kot pogled na razne buče, 

ki smo jih vajeni pred vhodi na dvorišča. 

Pa tudi z mehkimi jesenskimi 

panonskimi barvami jih ni mogoče 

primerjati. Plakati in portreti nas pozdravljajo 

s skorajda vsakega kolnika 

ob vsaki manjši njivici. Barve so agresivne, 

obljube velike. No, poleg barvne 

palete se brez upoštevanja pravil 

geografskega porekla točijo brizganci, 

kuhajo golaži, po Benkovem modelu 

tudi klobase. Vse za pridobitev naklonjenosti 

določeni barvi in posledično 

seveda poziciji na oblasti. Vse skupaj 

je videti, kot da imamo na vsakem vogalu 

velnes center ali institut dobrega 

počutja, ki skrbi za dobro pripravo telesa 

na zime in poletja naslednjih štirih 

let. Nič narobe, saj ne vemo, kaj 

nas ob tej vremenski muhavosti čaka 

v naslednjih štirih letih. Sibirske zime, 

puščavska poletja, deževne jeseni? Vse 

je možno in nič več predvidljivo. 

Predvidljiva je edino oblast, ki jo 

bomo dobili ali izvolili na lokalni ravni. 

O tem, ali bodo to šerifi, demokrati 

ali kaj drugega, je brezpredmetno govoriti 

in tudi takšno ali drugačno kvalificiranje 

je nepomembno, kajti občine 

bodo vodili tisti, za katere se bodo 

odločili ljudje. Drugo pa je vprašanje, 

kakšna bodo njihova izhodišča za vladanje 

v naslednjem obdobju. Za zdaj, 

ko se je v glavnem gradilo in so bili 

dostopni takšni in drugačni finančni 

viri na državni ali evropski ravni, je 

šlo, pa se je kljub vsemu nabralo v občinskih 

proračunih na pomurski ravni 

za okrog 22 milijonov evrov dolgov. Te 

bo treba odplačati. To je ena dimenzija 

vladanja. Druga, ki bo župane in 

svetnike postavila v težek položaj, je 

že zgrajena infrastruktura. Novogradnje 

so bile privlačne, saj so na eni 

ravni dvignile kakovost življenja prebivalcev 

tudi v tem najbolj nerazvitem 

delu države, hkrati pa po koncu 

naložbe niso predstavljale bremena. 

Zdaj je nekoliko drugače. Vse zgrajeno 

bo treba vzdrževati oziroma zagotavljati 

vire za njihovo vzdrževanje. 

Tu se pa kaže lokalna samouprava 

v nekoliko drugačni luči. Je že res, da 

se velik del občinskih proračunov napaja 

iz glavarine in finančne izravnave 

na državni ravni. Toda v sedanjem 

času, ko tudi država komajda krpa 

proračun, na velike presežke in dodatna 

sredstva za lokalne potrebe ne bo 

mogoče računati. In zato se ob skromni 

industrijski aktivnosti in podcenjenem 

agrarnem sektorju občine in 

regija lahko znajdejo v dodatnih težavah. 

Preprosto ne bodo zmogle servisirati 

vseh potreb na lokalni ravni 

ali pa se bodo znašle v naslednji pasti, 

namreč ponovno bodo nadpovprečno 

obdavčile lokalno prebivalstvo. To so 

počele že zdaj. Davčni indeksi za obdavčitev 

nepremičnin in stavbnih zemljišč 

to že dokazujejo. V tem okviru 

je še cela vrsta »prikritih davkov«, ki 

jih občine že pobirajo ali ji bodo začele. 

Naj spomnim na pravilnik o določanju 

cen komunalnih storitev in uporabo 

komunalne infrastrukture. Tu je 

že ena od pasti. Na prvi pogled zneski 

sicer ne bodo visoki, toda ko se jih bo 

primerjalo s tistimi v drugih občinah, 

se nam lahko mimogrede primeri, da 

bomo ugotovili, da so te storitve med 

najdražjimi. 

Vse to bo župane postavilo pred nov 

izziv, začeti se bodo morali ukvarjati s 

tem, s čimer se jim do zdaj ni bilo treba, 

saj so s prstom zmeraj kazali na državo 

– z delom. Če so v obljubah iskreni, 

da želijo občanom boljše, potem 

bodo morali zagristi tudi na to področje, 

četudi formalnih pristojnosti naj 

ne bi imeli, kot pogosto slišimo. 

Zapomnite si golaž in klobaso pa 

tudi brizganec, ki so vam bili podarjeni 

v tem tednu. 

J. V.


Mura, d. d., eno leto po uvedbi stečaja 

Odločilen kupec 

proizvodnje 

vroče 

7. oktobra 2010 | Vestnik | 3 

Le sto kilometrov od nas ekološka nesreča 

Strupena gošča lahko postane 

prah, ki ga raznaša veter 

Ljudi je strah človeško povzročenih nesreč – razlitja 

nafte, industrijskih nesreč, klimatskih sprememb, 

onesnaženosti zraka in kemikalij 

Ocenjena vrednost Murinega premoženja presega obveznosti do upnikov 

– Prodaja po tej ceni vprašljiva 

Potem ko so 

kupci za družbi 

Mura EHM in 

Mura AIKS že 

znani, saj so 

plačali varščino, 

bo za javnost 

najbolj zanimiva 

prodaja družbe 

Mura in partnerji. 

Objavo prodaje 

zanjo stečajni 

upravitelj Branko 

Đorđević načrtuje 

v novembru, 

prodajal pa jo bo 

v kompletu. Ob 

stečaju Mure je 

bilo na to družbo 

preneseno t. i. 

zdravo jedro, ki 

naj bi nadaljevalo 

tradicijo 

pomurskih 

tekstilcev. 

Fotografija Timotej Milanov 

Visoki stroški stečaja? 

Na velik odziv v javnosti so naleteli 

podatki o stroških Murinega 

stečajnega postopka. Stečajni 

upravitelj Branko Đorđević je 

poleg nagrade zase v višini 80 tisoč 

evrov in za povračilo potnih 

in drugih stroškov v višini 32.400 

evrov namenil še 415.000 evrov 

za stroške zunanjih strokovnih 

sodelavcev stečajnega upravitelja, 

za njihove potne stroške pa 

32.400 evrov. Đorđević pojasnjuje, 

da postavk ni oblikoval samovoljno, 

pač pa jih je vzel iz zakona, 

pravi pa, da so to maksimalni 

predvideni stroški, ki bodo verjetno 

manjši. Za svojo nagrado pri 

vodenju stečajnega postopka pa 

pravi, da se mu ne zdi previsoka, 

saj je predvidena v bruto znesku. 

Stečaj bo zagotovo trajal več let, 

in če nagrado razdeli po mesecih, 

je ta daleč pod prejemki, ki jih za 

svoje delo dobivajo menedžerji 

Mesto Ajka na Madžarskem, kjer je prišlo 

do izlitja velikih količin strupenih 

kemikalij iz tovarne aluminija, je v zračni 

liniji le dobrih sto kilometrov oddaljeno 

od Pomurja. Nesreča je tragična 

zaradi smrtnih žrtev in velikega števila 

poškodovanih, skrb vzbujajoča pa je 

tudi zaradi uničujočega vpliva na okolje 

in morebitnih posledic, ki bi jih lahko 

čutili na veliko širšem območju, celo do 

naših krajev. 

Strokovnjaki pravijo, da posledice 

ekološke nesreče na Madžarskem ne 

predstavljajo nevarnosti za naše kraje, 

če bo sanacija hitra, ustrezna in učinkovita. 

Razlito rdeče blato z nevarnimi 

snovni je namreč potrebno še v tekočem 

stanju zbrati in ga ustrezno predelati, 

saj če pride do izsušitve in nastanka prašnih 

delcev, ti lahko z vetrovi prepotujejo 

zelo velike razdalje. Z raznašanjem se 

koncentracija prahu res zmanjšuje, ne 

izniči pa se strupenost kovin, na primer 

svinca, ki jih nosi s seboj. Te se v naravi 

ne razgradijo niti v desetletju, ampak 

krožijo od rastlin do živali in človeka. 

Za pridobivanje aluminija sta potrebni 

dve snovi, recikliran aluminij in glinica 

oziroma aluminijev oksid, ki se pridobiva 

iz rudnine boksit. Ta rudnina 

vsebuje tudi precejšnjo paleto primesi, 

s katerimi je treba po predelavi tudi 

ustrezno ravnati. Gre predvsem za železove 

spojine, ki dajo blatu rdečo barvo. 

Stranski produkt pri proizvodnji aluminija 

je tudi gosta alkalična snov (natrijev 

hidroksid), ki na koži deluje jedko, torej 

povzroča opekline, skupaj z ostanki 

fluorovodikove kisline pa draži tudi sluznico 

in dihalne poti. Obe spojini »požgeta« 

živo naravo, vendar se na zraku 

tudi hitro razgradita, povsem drugače 

pa je s težkimi kovinami. 

Na Madžarskem imajo že zelo dolgo 

tradicijo pridobivanja aluminija in glinice, 

to pa pomeni, da imajo tudi že 

dolgoletne izkušnje z ravnanjem z odpadki. 

V skladu z veljavno evropsko zakonodajo 

namreč ni dopustno njihovo 

odlaganje v tekoči obliki. Najpogostejši 

način ravnanja z njimi sta zbiranje v 

neprepustnih bazenih in njihova obdelava, 

da se tekoča snov spremeni v trdne 

delce. Ti se enako kot komunalni 

odpadki odlagajo na neprepustno odlagališče 

in zastirajo z zemljo, s tem pa 

so dane možnosti za ozelenitev površin. 

Zaradi morebitnih izcednih voda 

je v okolici odlagališča treba nadzirati 

kakovost podtalnice. Ta način seveda ni 

idealen, pravijo poznavalci, vendar onemogoča 

prosto gibanje škodljivih prašnih 

delcev. 

Majda Horvat 

Nadaljevanje s 1. strani 

Po besedah stečajnega upravitelja se 

kupci zanimajo za nepremično premoženje 

Mure, vendar je malo verjetnosti, 

da bi ga na prvi dražbi tudi kupili. Po 

Đorđevićevem mnenju je trenutna vrednost 

Murinega premoženja precenjena, 

saj je cena nepremičnin v zadnjem 

času glede na tržno vrednost padla tudi 

do 30 odstotkov, Zakon o razvojni podpori 

pomurski regiji pa tudi ne zagotavlja 

sredstev za nakup nepremičnin. 

Med delujočimi družbami dobro poslujeta 

Mura in partnerji ter Energetika, 

druge se otepajo s težavami, vzroke 

zanje je iskati v preteklosti in v podedovanih 

obveznostih, problem pa so 

predvsem občasne likvidnostne težave. 

Razen družbe Mura in partnerji druge 

nimajo jamstev države, čeprav so zanje 

zaprosili že aprila, zato se morajo financirati 

iz tekočih prilivov. Od delujočih 

družb so doslej prodali Muro – AIKS, 

vendar kupnina še ni plačana, družba 

Mura in partnerji pa je kot edini ponudnik 

plačala tudi varščino za družbo 

Mura EHM, celotno kupnino, ki znaša 

skoraj 122 tisoč evrov, pa mora poravnati 

v treh mesecih. 

Prodaja družbe Mura in partnerji doslej 

še ni bila objavljena, saj je stečajni 

upravitelj že pred časom izjavil, da 

jo bo prodajal zadnjo, zdaj pa je razpis 

za njeno prodajo napovedal za november, 

prodajal pa jo bo v kompletu. Na to 

družbo je bilo namreč ob stečaju Mure 

preneseno t. i. zdravo jedro, ki naj bi nadaljevalo 

tradicijo pomurskih šivilj in 

krojačev. Đorđević pravi, da se za nakup 

te družbe zanima več kupcev, vsi imajo 

dobre bonitete, vendar jih zaenkrat ne 

želi izdati. Vrednost te družbe je zdaj od 

8,5 do devet milijonov evrov. 

Premoženje Mure je po otvoritveni 

bilanci ocenjeno na 52,6 milijona evrov, 

glavnino 38,5 milijona evrov predstavljajo 

nepremičnine, preostalo pa terjatve 

in naložbe. Vseh obveznosti je blizu 

61 milijonov evrov, od tega znašajo obveznosti 

do ločitvenih upnikov skoraj 

25 milijonov evrov, prednostnih terjatev 

delavcev je za osem milijonov evrov, obveznosti 

do navadnih upnikov pa znašajo 

8,4 milijona. V te obveznosti niso 

vključene prerekane prednostne terjatve 

delavcev v višini 13 milijonov evrov, 

saj bo končno besedo o njih reklo delovno 

sodišče. Stečajni upravitelj je namreč 

prerekal terjatve delavcev Murinih 

družb v stečaju Moška oblačila in Ženska 

oblačila, ki so brez premoženja in 

so zato svoje terjatve prijavili v matični 

družbi. Đorđević pravi, da doslej takšnega 

primera še ni bilo, zato bo to vprašanje 

moralo reševati višje sodišče in na 

osnovi njegove odločitve se bo nato lahko 

oblikovala sodna praksa za naprej. 

Ludvik Kovač 

Ljudi je strah industrijskih nesreč 

Raziskava Eurobarometra o odnosu do okolja iz leta 2007 je pokazala, da 

ljudi najbolj skrbi tisti okoljski vidik, ki neposredno vpliva na njihovo življenje, 

torej onesnaženost voda, človeško povzročene nesreče, kot so razlitje nafte in 

industrijske nesreče, klimatske spremembe, onesnaženost zraka in kemikalije. 

Raziskava je tudi pokazala trend povečanja zaskrbljenosti nad stanjem v okolju 

predvsem na Cipru, Madžarskem in v Sloveniji. 

Fotografija Jože Grčurič 

lokalne volitve 2010 

Lokalne volitve 

Kandidati SLS v MOMS 

V Slovenski ljudski stranki so predstavili 

strankine kandidate v soboških volilnih 

enotah. Po besedah predsednika 

stranke Radovana Žerjava bi morali spremeniti 

politiko prodaje zemljišč v soboški 

obrtni coni, tako da bi jih prodali po 

simbolični ceni. Po njegovem mnenju je 

Murska Sobota mesto, kjer bi lahko uvedli 

»resen« sistem ogrevanja s pomočjo 

geotermalne energije. Ivan Obal je povedal, 

da si želijo vrnitve v mestni svet in 

da so v ta namen tudi pomladili članstvo 

in privabili tudi tiste, ki niso neposredno 

vezani na kmetijstvo in podeželje, kar je 

bilo včasih značilno za članstvo SLS. Podpredsednica 

soboškega mestnega odbora 

Jasmina Opec je poudarila, da si je treba 

prizadevati za dostopnost izobraževanja 

mladih, vendar ne z večanjem števila visokošolskih 

programov v regiji, temveč 

z ustrezno štipendijsko politiko. V programu 

si med drugim prizadevajo še za 

zmanjšanje brezposelnosti, razvoj infrastrukture, 

podporo društvom, realizacijo 

projekta Fazanerija ter enakomeren 

razvoj mestnega središča in primestnih 

vasi. 

Pomurski kandidati 

Stranke mladih 

V Murski Soboti je svoje kandidate 

predstavila Stranka mladih – zeleni 

Evrope. Kot kandidati stranke bodo na 

volitvah v Pomurju nastopili Nataša Lorber 

(Gornja Radgona), Štefan Kodila (Moravske 

Toplice) in Janez Vencelj (Ljutomer). 

Stranka pa bo na volitvah podprla 

tudi Antona Slano (Sv. Jurij ob Ščavnici), 

Antona Štihca (Murska Sobota) in Antona 

Balažka (Lendava). Predsednik stranke 

Darko Krajnc, ki kandidira za župana 

Občine Šentilj, je uvodoma poudaril, da 

si stranka na lokalnih volitvah prizadeva 

za odgovornost nosilcev javnih funkcij, 

dostopnost vrtcev vsem otrokom, ureditev 

infrastrukture za starejše in za samooskrbo 

z zdravo hrano. Kandidate so 

po njegovih besedah med drugim podprli 

tudi zaradi programske sorodnosti. 

Lorberjeva je posebej omenila potrebo 

po obnovi stavbe Ljudske univerze Gornja 

Radgona in večjem razvoju turizma 

na celotnem območju občine. »Z najemnikom 

radgonskega gradu se je treba 

dogovoriti o programih v gradu, urediti 

pa je treba tudi dostope za invalide v 

mestu in avtobusno postajo, ki je sedaj 

na dveh mestih,« je povedala Lorberjeva. 

Kandidat za župana Občine Ljutomer Janez 

Vencelj meni, da je čas za nove obraze 

v politiki. Vencelj bo po lastnih besedah 

v ospredje postavljal malega človeka, 

zeleno politiko in enakomeren razvoj občine. 

Prizadeval si bo tudi za obnovitev 

in gradnjo cest ter kolesarskih stez. Župan 

Sv. Jurija ob Ščavnici Anton Slana, ki 

se bo vnovič potegoval za položaj, si prizadeva 

za politiko, ki temelji na vrednotah, 

strpni in obzirni pomoči občanom 

ter gospodarskem razvoju. 

T. M. 

Kako bomo volili? 

Kdaj se upošteva preferenčni glas? 

Na lokalnih volitvah v nedeljo se bo volilo 

po večinskem in proporcionalnem 

volilnem sistemu, odvisno od velikosti 

občinskih svetov. Če šteje občinski 

svet manj kot 12 članov, se bodo ti volili 

po večinskem sistemu, če pa več kot 

12 članov, pa po proporcionalnem, pri 

tem se ne upoštevajo predstavniki madžarske 

in romske manjšine tam, kjer 

imajo predstavnika v občinskem svetu. 

V tistih občinah, kjer je v veljavi večinski 

sistem, bo lahko volivec volil največ 

toliko kandidatov, kolikor članov 

občinskega sveta se voli v volilni enoti. 

Volivci v večjih občinah bodo glasovali 

o listah kandidatov, vsak lahko odda 

glas za eno listo. Na glasovnici lahko 

volivec pri listi označi (samo enega) 

kandidata, kateremu bo dal preferenčni 

glas. Preferenčni glasovi bodo upoštevani, 

če bo najmanj četrtina volivcev, 

ki so glasovali za posamezno listo 

kandidatov, oddala preferenčne glasove 

za posamezne kandidate z liste. 

V tem primeru bodo z liste izvoljeni 

kandidati, ki so dobili največje število 

preferenčnih glasov, vendar mora 

prav tako število preferenčnih glasov 

posameznega kandidata presegati deset 

odstotkov števila vseh glasov, ki so 

bili oddani za listo. Če tem pogojem ni 

zadoščeno, so kandidati izvoljeni po 

vrstnem redu na listi. 

T. M. 

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik 

Kovač, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in 

uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 

evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, 

SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o 

izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 7. oktobra 2010 gospodarstvo 


Mura na prelomu 

Se bo EHM potopil? 

Kako presekati gordijski vozel in vzpostaviti Muro 

kot sistem? 

Med sedmimi dobitniki priznanja delavec Save 2010 

sta tudi sodelavki iz Pomurja 

Irma in Gabi 

Je zgodba o uspehu Murinega ponovnega 

dviga na prelomu? Se lahko celotna 

zadeva ponovno potopi ali začne delovati 

kot vitalen sistem z realnimi pogoji 

za preživetje? Prav zdaj se pripovedujejo 

na Murinem dvorišču tri zgodbe. Najpomembnejša 

in v javnosti najbolj prepričljiva 

je o podjetju Mura in partnerji. 

Druga je o podjetju Unikat, ki je usmerjeno 

v šivanje po meri, in potem še o 

EHM-u, podjetju za trženje in kreacijo. 

Slednje je tudi najbolj aktualno. 

Na eni strani ga bremenijo izgube in 

nezavidljiv finančni položaj. Ključna 

problema sta likvidnost in svež denar, 

ki ga nujno potrebujejo za učinkovit nastop 

na trgu. Dejstvo pa je tudi, da ravno 

to podjetje ohranja pri življenju še vedno 

prepoznavne Murine blagovne znamke 

na domačem in predvsem tujih južnih 

trgih. Ob zagonu Mure in partnerjev je 

bilo jasno povedano, da država oziroma 

SOD ne bosta zanemarjala tudi preostalih 

dveh delujočih podjetij – Unikata in 

EHM-a. Je pa res, da sta bili slednji v nekoliko 

drugačnem položaju kot Mura in 

partnerji. Ti podjetji sta že delovali in 

imeli svoje zaposlene, zato se ju ni dalo 

obravnavati na enak način kot Muro in 

partnerje. Podjetje Mura in partnerji je 

ob vseh oblikah pomoči, do katerih je 

upravičeno iz naslova novih zaposlitev, 

dobilo tudi od SOD-a finančno garancijo 

v višini pet milijonov evrov. Tega zneska 

sicer prvi mož Mure ni izkoristil za zadolževanje. 

S pridobljenimi posli in ceno 

namreč zagotavlja družbi pozitivno poslovanje. 

Večjih naložb pa tako ali tako 

ni bilo. Je pa Starman ves čas zastopal 

stališče, da podjetje Mura in partnerji ob 

lastniški konsolidaciji dolgoročno ne bo 

moglo preživeti brez nadaljnjega razvoja 

in prodaje Murinih blagovnih znamk. 

Zato se je tudi zavzemal, da je treba tri 

ključna podjetja spraviti pod eno streho. 

Iz zgodbe ni mogoče izvzeti niti Unikata, 

ki je ključen igralec pri pridobivanju poslov 

iz javnih naročil, in to ne samo domačih. 

Toda prejšnji teden se je očitno 

zalomilo. Vse kaže, da prevladujeta dve 

poti, kako spraviti zgodbo pod isto streho. 

Najbolj elegantna bi bila, da Mura in 

partnerji odkupijo delujoči podjetji kot 

pravna subjekta in se na novo organizirajo. 

Druga, kot kaže bolj problematična, 

je spraviti EHM na kolena in prevzeti 

njegovo dejavnost po stečaju. Z vidika 

»čistega računa« gre za ugodnejšo pot. 

EHM-u ne manjka veliko do realnega 

konca. EHM je ostal na neki način ne 

stranskem tiru, vsaj kar se tiče možnosti 

za iskanje rešitev na finančnem trgu 

v obliki kreditov, da bi lahko financiral 

proizvodnjo in prodajo kolekcij. Neposredna 

pomoč tudi v obliki poroštev 

temu podjetju s strani paradržavnega 

SOD-a bi bila namreč vprašljiva z vidika 

evropskih direktiv in zakonodaje. V tem 

času pa se je zgodilo nekaj pomembnega. 

Namreč Murina delujoča podjetja na 

račun nastalih zagat in finančnih problemov 

EHM-a ne bodo iztržila tega, kar bi 

lahko, saj kolekcija za naslednjo sezono 

prihaja v prodajo z zamudo in v bistveno 

manjšem obsegu od tega, kar bi se 

dalo prodati. Položaj EHM-a že od njegove 

ustanovitve – v Mehovih časih – nikoli 

ni bil jasno opredeljen. V prvi vrsti 

je bil neke vrste by pass za opravljanje 

določenih, predvsem finančnih transferjev. 

Še v času konflikta med Mörcem in 

Kumperščkom se je pokazala cela vrsta 

nejasnosti tako z vidika prodaje Murinih 

blagovnih znamk kot tudi proizvodnje. 

In tovrsten način poslovanja se vleče v 

današnji čas s to razliko, da se zdaj preživlja 

s prodajo Murinih blagovnih znamk, 

vzporedno pa še z »znižanimi« cenami 

zalog, ki so se nagnetle v Murinih časih 

pred stečajem. 

Negotovi potencionalni kupci 

Tovrstno kalkuliranje postavlja v 

negotovost tudi potencialne kupce, ki 

proizvodnjo in prodajo razumejo kot 

zaokrožen posel. Sedanje špekuliranje 

okrog delavskega ali neke vrste socialnega 

odkupa pod pokroviteljstvom 

države je brezpredmetno in bo dovoljevalo 

ponovitev zgodbe pred Murinim 

sesutjem. V bistvu morata, če hočeta 

država pa tudi stečajni upravitelj 

zgodbo uspešno končati, konsolidirati 

Muro z vsemi vitalnimi podjetniškimi 

funkcijami na enem mestu in postaviti 

kompetentnega prvega človeka podjetja 

po napovedanem odhodu Starmana. 

Hkrati pa iskati kupca s tako kapitalsko 

močjo, ki bo imel ob delujočih 

podjetjih oziroma podjetju dovolj kapitala 

za nakup dela Murinega nepremičnega 

in premičnega (tehnologije) 

premoženja. 

J. Votek 

Irma Žunič iz Zdravilišča Radenci in Gabriela Bešlin iz Term Lendava sta zvesti 

svojemu delu in podjetju od 1982. leta dalje 

Konec septembra je Sava, d. d., ki 

je zadnja leta tudi lastnica pomurskih 

term in zdravilišča, praznovala v 

Kongresnem centru Brdo pri Kranju 

90-letnico obstoja in pripravila tradicionalno 

prireditev Dan Save. Ob tej 

priložnosti so podelili priznanja, in sicer 

je menedžer leta 2010 Igor Hafnar, 

menedžer znanja je Janez Fabijan, sedem 

zaposlenih iz različnih družb pa 

je prejelo priznanje delavec Save 2010. 

Med njimi sta tudi Irma Žunič, gospodinja 

nadzornica v Zdravilišču Radenci, 

in Gabriela Bešlin, receptorka v hotelu 

Lipa v Termah Lendava. 

Za obe je bilo priznanje veliko presenečenje 

in velik dogodek – saj človek 

res ne gre vsak dan na Brdo pri 

Kranju po priznanje. Po pogovoru 

smo ugotovili, da sta obe začeli službeno 

pot 1982. leta, za obe pa je tudi 

značilno, da sta delavni, ne nastopata 

radi v javnosti in ne dajeta izjav. In 

še nekaj je obema skupnega: sta srce 

in duša hotela. Če pravimo, da pravo 

domačnost in gostoljubnost ustvarjajo 

zaposleni, predvsem domači zaposleni, 

sta Irma in Gabi pravi zgled 

te povezanosti pokrajine in turistične 

ponudbe. Torej tega, česar hoteli 

v drugih krajih in državah nimajo več, 

saj so zaposleni v glavnem iz drugih 

držav. 

Irma Žunič, doma iz Hrastja - Mote, 

je začela delati v hotelu Radin kot sobarica, 

uvajale so jo starejše sobarice, 

Elica Šandor kot gospodinja pa je 

bila dolga leta pojem skrbi za urejenost 

hotela. Najprej je bila pomočnica, 

nato pa je prevzela delo nadzornice. 

»Ko sem jaz začela delati, nas je 

bilo dvakrat več zaposlenih, zdaj nas 

je 24 in nam res včasih skoraj zmanjka 

časa, da bi bilo vse narejeno tako, 

kot mora biti. V kolektivu smo še vedno 

ohranili dobre človeške odnose, 

ni velikih sprememb, resda pride 

včasih do trenja zaradi obremenitve, 

Spravilo in odkup koruze 

Irma Žunič, Zdravilišče Radenci: 

»Mislim, da sta moji odliki predvsem 

sposobnost dobre organizacije in 

spoštljiv odnos do ljudi.« 

toda po kavici in pogovoru se potem 

to zgladi in poravna. Veliko pa se je 

spremenilo pri uporabi čistil in strojev. 

Vse je posodobljeno, tudi standardi 

so drugačni,« je povedala Irma, ki s 

svojimi sodelavkami skrbi tudi za prijetno 

ureditev in okrasitev hotelskih 

prostorov in sob ter kultiviran odnos 

do gostov. 

Gabi je začela delo v hotelu Lipa 

kot prodajalka vstopnic. Potem pa je 

bila potreba v recepciji, in je »vskočila«. 

Takrat je mislila, da začasno, kajti 

1981. leta ji je študij etnologije in sociologije, 

ki si ga je izbrala in bi ga zelo 

rada končala, prekinila nosečnost. 

Nekaj mesecev po porodu je najprej 

šla za eno leto delat v vrtec, potem pa 

ji je sestrična povedala, da potrebujejo 

nekoga pri blagajni … In tako je kar 

ostala. Zdaj meni, da je že prepozno 

Gabriela Bešlin, Terme Lendava: »Rada 

delam z ljudmi, 99 odstotkov jih je 

izjemno prijetnih. Več vem o gostih v 

hotelu kot o ljudeh v Lendavi.« 

za izbrani študij. Vmes je doštudirala 

socialno delo … toda še naprej ostala 

v recepciji. Ljubezen do kulture, etnologije 

in dediščine pa ji je ostala in to 

svoje poznavanje in znanje razdaja 

tudi gostom. Gostje vedo, da bodo 

o vsem, kar jih zanima o Lendavi in 

dogodkih v bližini, največ izvedeli 

od Gabi. Mnogi se vračajo tudi zaradi 

tega, da jih pri recepciji sprejmeta 

znan obraz in prijeten glas. »Pozna se, 

da se v Lendavi nekaj dogaja, kajti vse 

več gostov prihaja v naš hotel tudi zaradi 

prireditev. Današnji gostje zahtevajo 

mnogo več kot pred desetletji. Za 

svoj denar hočejo dobiti čim več. Včasih 

so bili zadovoljni s terapijami, zdaj 

pa bi radi čim več videli in doživeli. In 

res jih veliko obišče razstave in predstave,« 

je povedala Gabi. 

Bernarda B. Peček 

Cena letos pokriva 

pridelovalne stroške 

Fotografiji Bernarda B. Peček 

Položaj EHM-a že od njegove ustanovitve – v Mehovih časih – nikoli ni bil jasno 

opredeljen. 

Na Zavodu Republike Slovenije za 

zaposlovanje, OS Murska Sobota 

je trenutno razpisanih več kot 60 

prostih delovnih mest. Delodajalci 

imajo največje potrebe v storitvah, 

gostinstvu in trgovini. 

Najbolj iskani delavci v tem tednu: 

osnovnošolska izobrazba – 11, elektrikar 

elektronik – 5, gradbenik – 5, prodajalec 

– 5, mizar – 3, avtomehanik – 

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje 

2, ekonomski tehnik – 2, natakar – 2, 

pomožni delavec – 2. 

Iščejo se tudi: 

doktor dentalne medicine – 1, doktor 

medicine, specialist ginekologije in 

porodništva – 1, prof. slovenščine – 1. 

Več informacij o prostih delovnih mestih 

in seznam vseh aktualnih prostih delovnih 

mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev 

lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih 

ter na internetni strani www.ess.gov.si. 

Fotografija Ludvik Kovač 

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pozivajo odkupovalce, da ne znižujejo cen 

V preteklih dveh letih smo bili priča 

izjemno nizkim odkupnim cenam koruze 

za zrnje. Leto 2007 je bilo v daljšem 

obdobju za pridelovalce koruze 

edino ekonomsko ugodno, v zadnjih 

dveh letih pa so se cene bistveno znižale. 

V letu 2008 so se cene v primerjavi 

z letom 2007 prepolovile, v letu 

2009 pa so se še naprej zniževale. Prodajne 

cene so tako pokrile le še polovico 

stroškov pridelave. 

Agencija za kmetijske trge in razvoj 

podeželja v okviru tržnoinformacijskega 

sistema (TIS) izračunava 

ponderirane letne cene koruze, ki pa 

so bistveno višje od cen, ki jih v resnici 

dosegajo domači pridelovalci. V 

jesenskem obdobju, ko je odkupljena 

glavnina domačega pridelka, je v zadnjih 

dveh letih cena drastično padla, 

v letu 2008 na 104,5 evra za tono in v 

letu 2009 celo na 93,5 evra za tono. 

Stroški pridelave (upoštevaje prejete 

subvencije) pridelka letine 2010 po 

podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije 

znašajo 177 evrov na tono. Trenutne 

tržne cene uvožene koruze so po 

zadnjih podatkih TIS-a še nad ravnijo 

pridelovalnih stroškov, po izkušnjah 

preteklih let pa obstaja resna bojazen, 

da bodo v obdobju množičnega odkupa 

padle. 

V Kmetijsko-gozdarski zbornici 

Slovenije so zato pozvali odkupovalce 

koruze, naj ne znižujejo odkupnih 

cen za zrnje pod raven pokrivanja 

stroškov pridelave, ker bosta sicer z 

neugodnim dohodkovnim položajem 

pridelovalcev dolgoročno ogroženi 

domača pridelava in prireja. 

V družbi Panvita Proizvodnja krme 

v Lipovcih so že začeli odkupovati koruzo 

in okoli pet tisoč ton letošnjega 

pridelka je že v njihovih skladiščih. 

Polovico so ga odkupili od kmetov, polovica 

je lasten pridelek. Od pogodbenih 

pridelovalcev bodo letos odkupili 

okoli 15 tisoč ton suhega zrnja, od pet 

do šest tisoč ton pa bo lastnega pridelka. 

Tudi odkupne cene so določene 

in znašajo 170 evrov za tono suhega 

zrnja, k tej ceni pa je treba prišteti 

še davek na dodano vrednost, tako da 

je končna cena 183,60 oziroma 184,50 

evra za tono. Odkup koruze začenjajo 

tudi v Kmetijski zadrugi Radgona, 

kjer so cene podobne. V družbi Panvita 

Proizvodnja krme ponujajo pridelovalcem 

dve možnosti plačila. Lahko 

izbirajo med sedanjo odkupno ceno, 

ki je fiksna, ali se odločijo za terminski 

obračun 15. novembra in 15. decembra. 

Pri terminskem obračunu 

bodo dobili koruzo plačano po ceni, 

kot bo takrat na borzi. 

Ludvik Kovač


gospodarstvo 

Razširjena konferenca OO ZSSS Pomurja s sindikalnimi zaupniki 

Dušan Semolič: 

»Pomagajte ljudem, 

ne pa kapitalu!« 

Izrazili polno podporo stavkajočim delavcem javnega sektorja 

Andrej Zorko, 

Jože Türkl, Dušan 

Semolič, Zdenka 

Bobovec in Anton 

Rozman 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 

in Območna organizacija ZSSS Pomurja 

sta v hotelu Diana v Murski Soboti 

pripravila konferenco, na kateri 

so predstavili stališča do predlaganih 

reform na področjih delovne in pokojninske 

zakonodaje ter aktivnosti 

sindikata v povezavi z njimi. Na njej 

so izrazili polno podporo vsem stavkajočim 

delavcem javnega sektorja, 

vlado pa so pozvali, da sede za pogajalsko 

mizo in vzame na znanje, da so 

delavci največji kapital. Prav tako so 

pozvali vse delavce in delavke, da s 

svojim podpisom dajo podporo zahtevi 

za razpis zakonodajnega referenduma 

proti posegu v kolektivno pogodbo 

z zakonom. 

»Bistvo naše zahteve bi se dalo izraziti 

v enem stavku: Pomagajte ljudem, 

ne pa kapitalu! Breme gospodarske 

in finančne krize želijo politiki 

prevaliti na račun socialnih pravic. To 

je napačna pot, ker to niso pravi odgovori 

na probleme, ki pretresajo Slovenijo 

in Evropsko unijo. Prav v krizi 

bi morali zaščititi delavske pravice 

z delovnopravno zakonodajo in drugim 

sistemom socialne države. Nehumano, 

nekorektno in nepošteno je v 

imenu krize omejevati standarde tistih, 

ki za to niso ni krivi. Napaka je, 

da se s spremembo pokojninskega in 

invalidskega zavarovanja postavljajo 

nesprejemljivi pogoji: 43 let pokojninske 

dobe oziroma 65 let starosti. 

Gre za pogoje, ki so za večino delavcev 

nedosegljivi. Vlada pa namerava 

absolutno znižati raven pokojnin in s 

tem v bistvu odpira pot v revščino vsej 

generaciji. Posledica bo večje število 

ljudi brez dela, invalidskih upokojencev 

in bolniških dopustov, kar veliko 

stane,« poudarja predsednik ZSSS Dušan 

Semolič. 

Proti zmanjševanju 

socialnih pravic delavcev 

»Strukturne spremembe imajo za 

cilj zmanjševanje socialnih pravic delavcev 

na račun dviga konkurenčnosti 

gospodarstva. To dokazujejo predlogi 

za znižanje odpravnin, pospeševanje 

odpovednih rokov, uvedba malega 

dela ter sprememba pokojninske in 

socialne zakonodaje. Proračun želijo 

polniti na račun delavcev, ne pa na račun 

tistih, ki so dejansko povzročili to 

krizo, in sicer banke, finančni mogotci 

in tajkuni, ki doslej niso plačali niti 

centa za posledice, ki jih občutijo delavci 

in delavke v tej državi. Povišanje 

pokojninske dobe na 43 let za moške 

in 41 let za ženske pomeni, da bodo 

ljudje umirali na delovnih mestih. Namesto 

da bi mladim omogočili redne 

službe in ukinili delovna razmerja za 

določen čas, uvajamo malo delo, ki ne 

zajema bolniških nadomestil, odpravnin, 

povračila potnih stroškov, malice 

in regresa za letni dopust,« je izrazil 

pomisleke izvršni sekretar ZSSS Andrej 

Zorko. 

O vsem tem bodo širšo javnost podrobneje 

seznanili na prireditvi z naslovom 

Ali res mislijo, da bomo tiho?, 

ki bo v soboto na Trgu kulture v Murski 

Soboti. 

Pod geslom Skupaj v boj! bodo izrazili 

odločen ne predlagani delovnopravni 

in pokojninski reformi, ki jo 

načrtuje vlada. 

Milan Jerše 


Podjetje SUN med računovodskimi 

najservisi 

Ni vsak računovodski 

servis dober servis 

Nepravilno vodenje poslovnih knjig lahko podjetju 

povzroči škodo 

Aleksander Štefanac, predsednik Zbornice 

računovodskih servisov (ZRS), ki 

deluje v sklopu Gospodarske zbornice 

Slovenije, je kritičen do ravnanja zavoda 

za zaposlovanje, ki zaradi visoke 

brezposelnosti v Pomurju z organiziranjem 

trimesečnega izobraževanja 

za poklic računovodja spodbuja ustanavljanje 

novih računovodskih servisov. 

Zbornica je kritična tudi do države, 

saj Ministrstvo za gospodarstvo ni 

pokazalo pripravljenosti za zakonsko 

ureditev računovodske dejavnosti, kot 

jo je s predlogom zakona predlagalo 

gospodarsko združenje. Tako lahko v 

Sloveniji računovodski servis ustanovi 

vsak, tudi brez ustrezne izobrazbe 

in usposobljenosti, kar spodnaša ugled 

računovodske dejavnosti in krni kakovost 

računovodskih storitev, torej vse, 

za kar si prizadeva ZRS. 

Pri zbornici tudi ugotavljajo, da je 

v Sloveniji dovolj ponudnikov računovodskih 

storitev, vendar se po kakovosti 

precej razlikujejo med seboj. 

Večina podjetij se ne zaveda, da vsak 

računovodski servis ni zanesljiv in 

varen, prav tako ne, da je računovodstvo 

pomemben del v celotni gospodarski 

verigi. Zbornica računovodskih 

servisov, ki združuje 715 družb in samostojnih 

podjetnikov posameznikov 

- v Sloveniji ima računovodsko 

dejavnost registriranih 4.142 podjetij, 

od tega v Pomurju 312 - si zato prizadeva 

za dvig ugleda in kakovost računovodske 

dejavnosti v Sloveniji, kar 

je njen prvi cilj. 

Ena od nalog, s katero želi zbornica 

ustvariti prepoznavnost in promovirati 

računovodsko dejavnost, je tudi 

Računovodski servisi 

podjetjem desna roka 

Zaradi potrebe po povezovanju, 

sodelovanju in združevanju je 

bil oktobra lani ustanovljen Odbor 

računovodskih servisov za 

Pomurje, ki deluje pod okriljem 

Pomurske gospodarske zbornice. 

Vodi ga Ivica Močnik, ki je 

tudi vodja računovodskega servisa 

v podjetju SUN Gornja Radgona, 

podpredsednica odbora pa 

je Anica Horvat, direktorica podjetja 

First. Obe poudarjata, da je 

kakovost računovodskega servisa 

odvisna od strokovnega znanja in 

dobrega sodelovanja s strankami. 

»Ob uspešnem poslovanju podjetja 

smo tudi mi lahko uspešni,« 

pravi Anica Horvat, ki poudarja 

pomen skupnega iskanja rešitev. 

Ivica Močnik pa pravi, da stranke 

sproti obveščajo o vseh novostih 

na področju računovodstva in 

davkov: »Smo desna roka strank 

in ne davčnih institucij.« 

izbor za računovodski najservis, ki ga 

letos pripravlja že tretjič. Za naziv se 

je potegovalo 28 računovodskih servisov 

v treh kategorijah, mala, srednja 

in velika podjetja. Med finalisti v kategoriji 

srednjih podjetij je tudi računovodski 

servis SUN iz Gornje Radgone, 

za ta naslov pa se je potegoval 

tudi računovodski servis First iz Murske 

Sobote. 

Majda Horvat 

Lendavska občina bo urejala cestno 

razsvetljavo 

Okolju prijazna svetloba 

Fotografija Milan Jerše 

Odgovornost do okolja 

Pošta Slovenije zeleni logist 2010 

Družba Planet GV je Pošto Slovenije razglasila za zelenega logista leta 2010 

Pošta Slovenije se zaveda pomena varovanja 

okolja in družbene odgovornosti 

do okolja, v katerem deluje, zato 

je že pred časom začela uvajati tehnologije, 

ki zmanjšujejo obremenjevanje 

okolja. V strateškem razvojnem 

načrtu tako daje posebno pozornost 

ekološki sprejemljivosti voznega parka 

in drugih tehnologij, hkrati pa s 

tem spodbuja tudi nastajanje novih 

delovnih mest v tako imenovani zeleni 

panogi. 

Da je prav Pošta Slovenije zeleni 

logist leta 2010, je odločila strokovna 

komisija, v kateri so bili doc. dr. 

Klavdij Logožar z Ekonomsko-poslovne 

fakultete Univerze v Mariboru, 

Marko Cedilnik, direktor sektorja 

logistike v Poslovni skupini Mercator, 

in Franci Pušenjak, svetovalec s področja 

logistike in nabave v podjetju 

LOMA Consulting. Omenjeno priznanje 

je bilo tokrat podeljeno drugič, 

Pošta Slovenije pa ga je prejela na letošnji 

že deveti konferenci Poslovna 

logistika. 

Pošta Slovenije vodi aktivno politiko 

uvajanja ekološko sprejemljivih 

tehnologij na vseh področjih poslovanja 

od transporta, izgradnje zgradb, 

ogrevanja, prodaje storitev do voznega 

parka. Ker se z voznim parkom, 

ki vključuje 993 avtomobilov in približno 

1400 dvokoles, ki jih poganjajo 

motorji z notranjim zgorevanjem, 

uvršča med podjetja z velikim vplivom 

na obremenjevanje okolja, je 

v skladu s Kyotskim protokolom že 

začela uvajati ukrepe za zmanjšanje 

okoljske obremenitve. 

Pošta Slovenije tako že sodeluje v 

Greenhouse Gas Reduction Programme 

– A Challenge for Europe and Public 

Postal Operators, ki ga vodi Post 

Oglasno sporočilo 

Europe in s katerim aktivno deluje na 

področju zniževanja toplogrednih plinov. 

Ker evropske poštne uprave na 

leto proizvedejo od osem do 11 milijonov 

ton ogljikovega dioksida, je cilj 

ekološko ozaveščenih evropskih pošt 

to številko do leta 2013 znižati vsaj za 

deset odstotkov. 

Tako je bila Pošta Slovenije med prvimi, 

ki je v svoj vozni park začela uvajati 

tovorna vozila z motorji EURO 5, 

ki izpolnjujejo najvišje ekološke standarde. 

Zaradi tega je družba vzpostavila 

tudi lastno točilno mesto za aditiv 

AdBlue, ki omogoča bistveno znižanje 

škodljivih emisij v okolje, hkrati pa v 

zadnjih letih zamenjuje dvokolesa z 

dvotaktnim motorjem z dvokolesi s 

štiritaktnim motorjem oziroma motorji 

EURO 2 in EURO 3. 

Pošta Slovenije, 

Služba za odnose z javnostmi 

Uredba določa, da poraba elektrike vseh svetilk ne 

sme presegati 44,5 kilovatne ure na prebivalca 

Lendavska občina bo oktobra začela 

urejati in obnavljati cestno razsvetljavo 

v mestu Lendava in Dolgi vasi. 

Začeli bodo z Glavno ulico, cesto ob 

Ledavi, od Lendave do Trimlinov ter 

v delu Trimlinov, potem pa še v Cankarjevi 

ulici in Ulici Vladimirja Nazorja, 

Župančičevi ulici, na parkirišču pri 

zdravstvenem domu, v Tomšičevi ulici 

in v Dolgi vasi. »O vrednosti naložbe 

ta trenutek ne moremo dati nobenih 

podatkov, ker postopek javnega 

naročila še ni končan,« so sporočili z 

lendavske občine, so pa šestim ponudnikom 

že poslali odločitev o oddaji 

javnega naročila. 

Razlogov, da se občina loteva obnove 

cestne razsvetljave, je več. Zadostiti 

je treba določilom Uredbe o mejnih 

vrednostih svetlobnega onesnaževanja 

okolja, z novo razsvetljavo pa bodo 

znižali tudi stroške vzdrževanja javne 

razsvetljave, porabo električne energije, 

izboljšali osvetljenost cestišč in javnih 

površin, zagotovili večjo varnost 

in zmanjšali svetlobno onesnaženje. 

Po uredbi poraba elektrike vseh svetilk, 

ki so na območju občine vgrajene 

v razsvetljavo občinskih cest in javnih 

površin, namreč ne sme presegati 

letne vrednosti 44,5 kilovatne ure na 

prebivalca. »Načrtujemo, da se bomo 

navedeni ciljni vrednosti približali najpozneje 

31. decembra 2016,« so še sporočili 

z lendavske občinske uprave. Torej 

do dne, ko je treba obstoječo cestno 

razsvetljavo in razsvetljavo javnih površin 

prilagoditi določbam uredbe. Ta 

tudi predvideva osvetljevanje z okolju 

prijaznimi svetilkami, kar pomeni, da 

je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, 

enak nič odstotkom, za razsvetljavo 

javnih površin na območju kulturnega 

spomenika pa pet odstotkov, 

ob tem da je električna moč posamezne 

svetilke manjša od 20 vatov, povprečna 

osvetljenost javnih površin, ki 

jih osvetljujejo s takimi svetilkami, pa 

ne presega dveh luksov. 

Uredba opredeljuje tudi način osvetljevanja 

športnih igrišč. Površine 

športnih igrišč morajo biti osvetljene 

s svetilkami, kot so asimetrični reflektorji, 

tako da so izpolnjene zahteve 

osvetljevanja z okolju prijaznimi 

svetilkami, razsvetljavo pa je treba izklopiti 

najpozneje do 22. ure ali najpozneje 

uro po koncu športne ali druge 

prireditve. Uskladitev z uredbo je 

treba opraviti najpozneje do 31. decembra 

2012. Nova reflektorska razsvetljava 

nogometnega stadiona na 

štirih stebrih, visokih štirideset metrov, 

zagotavlja ustrezno razsvetljavo 

tudi za televizijske prenose, torej od 

1100 do 1550 luksov, za treninge bodo 

stadion razsvetljevali z od 260 do 550 

luksov in za tekme brez televizijskega 

prenosa z od 550 do 1200 luksov. 

Majda Horvat

6 | Vestnik | 7. oktobra 2010 lokalizirano 


pobirki 

paberki 

Eden od obtožencev v primeru 

domnevnega preprodajanja vstopnic 

za kopanje, ki se je razkrilo že 

leta 2003, z nejevoljo in ciničnim 

nasmehom sprejema dejstvo, da 

sojenju prisostvujejo tudi novinarji. 

Zanimivo pa bo, kakšen bo njegov 

odziv na vprašanje sodišča, kako 

to, da kar dve leti ni opazil, da je v 

njegovem podjetju zmanjkalo 26 

tisoč vstopnic oz. kar 200 tisoč 

evrov. 

Včeraj je nemško pravosodje začelo 

postopek razkrivanja nameščanja 

nogometnih rezultatov tekem širom 

po Evropi. Pod drobnogledom je 

tudi tekma edinega pomurskega 

prvoligaša, zato so se menda 

internetne povezave slovenskega 

severovzhoda do nemških spletnih 

strani močno pregrele. 

Išče se voznik modre citroen xsare 

s soboškimi registrskimi oznakami, 

ki rad izsiljuje prednost in v križiščih 

zavija na levo tudi takrat, ko so 

pred njim še drugi avtomobili. 

Enostavno jih obide in izsili prednost 

pred vozili, ki prihajajo prednostno 

z vseh smeri, ter ob tem ogroža 

še morebitne pešce na prehodu. 

Doslej smo imeli opravka že z 

marsikaterimi šoferskimi bedaki, 

toda ta je presegel vse. 

Potem ko do 10. oktobra v nas ob 

vseh cestah buljijo obrazi kandidatov 

za lokalne volitve, bo zanimivo 

videti, kako dolgo se nam bodo še 

smejali s plakatov, ko bodo volitve 

končane. Upajmo, da tisti, ki so te 

plakate postavljali, niso pozabili, da 

jih bo nekoč treba tudi odstraniti. 

In glede te dejavnosti v nekaterih 

pomurskih občinah niso ravno zgled 

ažurnosti. 

V Beltincih te dni straši. Med ljudmi 

se pojavljajo parkeljni, na javnih 

prireditvah obiskovalci izginevajo, 

namesto njih pa se pojavljajo 

umetnine, katerih bistvo ostaja vsem 

neznano. 

V Šalovcih so pred kratkim pripravili 

prireditev Dan zelja. A menda so 

nekateri obiskovalci ob hitrem 

prebiranju vabila mislili, da gre za 

Dan želja, zato so se pojavili na 

dogodku polni pričakovanj, da se 

jim bodo končno izpolnile želje, o 

katerih sanjajo že desetletja. Ko 

so spoznali, kakšno razliko lahko 

povzroči samo ena strešica, vseeno 

niso bili preveč razočarani, saj so si 

izpolnili željo vsaj z zeljnatimi jedmi 

in segedin golažem. 

V puconski občini pa so te dni 

končali romarsko transverzalo, saj 

so pravoverci ovekovečili zvonike 

vseh treh cerkva na predvolilnih 

plakatih. 

60 let Glasbene šole Gornja Radgona 

Vsak tretji učenec se glasbeno izobražuje 

Z glasbo zaznamovali visok jubilej – Na prireditvi tudi ustanoviteljica Nežika Eischner 

Glasbena šola Gornja Radgona je bila 

ustanovljena leta 1950. V šestih desetletjih 

je prerasla v ugledno ustanovo, 

ki skrbi za uspešno izobraževanje 

mladih ter za obogatitev kulturnega 

in glasbenega dogajanja. Visok jubilej 

so počastili z izvedbo desetih večjih 

in odmevnejših koncertov učencev in 

učiteljev šole, vrhunec pa je bila petkova 

slavnostna akademija v kulturnem 

domu v Gornji Radgoni. 

Šola je bila vseh 60 let vodilna sila 

razvoja in napredka na glasbenem področju 

in je dajala utrip umetnosti in 

glasbeni ustvarjalnosti, je povedal ravnatelj 

Tomaž Polak. V zadnjih letih so 

paleto instrumentov razširili, odprli 

oddelek za ljudska glasbila, kjer poučujejo 

igranje diatonične harmonike 

in citer, širijo program ples - balet in 

poučujejo solopetje. V vseh programih 

skupaj je vključenih 330 otrok. Odstotek 

vključenih osnovnošolskih otrok iz 

radgonskega šolskega okoliša v glasbeno 

šolstvo je 28-odstoten, kar je enkrat 

več od slovenskega povprečja. 

»Pod našo streho se izobražujejo 

otroci s talentom in veseljem do glasbe, 

ustanavljajo skupine, so nepogrešljivi 

členi pri delovanju organiziranih ljubiteljskih 

skupin in orkestrov, posebej 

velja omeniti pihalne orkestre, posamezniki 

pa se odločajo tudi za nadaljevanje 

profesionalne glasbene kariere,« 

dodaja Polak. Izšolali so kar nekaj izjemnih 

glasbenikov, ki so danes vrhunski 

umetniki in koncertirajo po svetu, ko 

pa zaigrajo pred domačo publiko, je to 

posebno doživetje, smo lahko slišali. 

Šola nekoč … 

Šolo je obiskala tudi danes na Dunaju 

živeča prva učiteljica klavirja 

Agnes Eischner ali Nežika, ki je skupaj 

z možem Fridrichom Wolfom pomagala 

ustanoviti to glasbeno šolo. Še 

danes vsak dan sede za klavir in najraje 

zaigra Mozarta, Haydna in Beethovna; 

Chopina sicer ne zna tako dobro, 

pravi, za Liszta pa ima premajhne 

roke, se prisrčno zasmeji. Pripoveduje, 

kako so jim leta 1950 na občini 

uslišali prošnjo in jim odobrili majhne 

prostore v kinodvorani, kjer so začeli 

pouk glasbe in instrumentov. 

»Imela sem državni izpit za klavirski 

pouk, ki sem ga opravila v Hamburgu, 

Wolf je poučeval nauk o glasbi 

in harmoniko, gospod Bezjak je poleg 

administracije poučeval violino, 

Irgolič pa je skrbel za pihalce. Svojim 

učencem je naročil, naj od doma prinesejo 

instrumente, da jih je usposobil 

za igranje. Jaz sem dobila klavir, nisem 

pa znala slovenščine. A otroci so 

bili dobro vzgojeni in so mi pomagali, 

da smo se razumeli.« Ob koncu šolskega 

leta so vsi znali nekaj zaigrati 

in so nastopili na zaključnem koncertu. 

Takole se spominja: »Najbolj pa je 

presenetila pihalna godba. Tako lepo 

so igrali, pa čeprav smo dobro vedeli, 

kakšne instrumente so imeli.« 

Nekdanja ravnateljica in profesorica 

na šoli Majda Bicskey je bila prva 

učenka te šole in učenka gospe Nežike, 

na vprašanje, kako glede na visok 

Točka vzajemnosti AMD Štefana Kovača 

Nekdanja profesorica in ravnateljica Majda Bicskey, ustanoviteljica glasbene šole 

Nežika Eischner in ravnatelj Tomaž Polak. 

Otroški sedež – vez z življenjem 

Namen akcije je ozaveščanje o tem, kako pomembna je uporaba 

varnostnega sedeža in kakšnim nevarnostim je izpostavljen otrok med vožnjo 

Zaradi ozaveščanja udeležencev v 

cestnem prometu za odgovornejše 

ravnanje v prometu je bila lani 

ustanovljena Točka vzajemnosti pri 

Avto-moto društvu (AMD) Štefana 

Kovača Murska Sobota. Zdaj so izdali 

tudi brošuro, v kateri so zbrani 

napotki, kako pravilno izbrati in 

uporabljati otroški avtosedež. Namen 

Točke vzajemnosti ni le zbiranje 

in podeljevanje otroških sedežev, 

ampak ozaveščanje udeležencev 

v cestnem prometu o tem, kako pomembna 

je uporaba varnostnega 

sedeža in kakšnim nevarnostim je 

izpostavljen otrok, ki varnostnega 

sedeža ne uporablja. 

Po besedah predsednika društva 

Jožeta Škrilca smo »vsak dan priča 

lahkomiselnosti staršev in starih 

staršev, ki prevažajo svoje otroke, 

ne da bi jih pripeli na zadnjih sedežih«. 

Uporaba otroških avtosedežev 

je nujna, saj je »to za otroka edina 

vez za življenje v primeru prometne 

nezgode«. Roman Buzeti, direktor 

soboške enote Vzajemne, ki je podprla 

projekt, si želi, da bi ta še nekoliko 

bolj zaživel: »Upam, da bo sedeže 

prineslo čim več Pomurcev, ki 

jih ne potrebujejo več, saj je otroški 

sedež velik strošek za družino, ki se 

prebija iz dneva v dan.« Zaenkrat so 

podarili štirinajst sedežev. »Številka 

res ni velika, je pa prijeten občutek, 

ko vidiš družino, ki prejme sedež,« 

je razložil Škrilec. Dodal je, da 

obstaja povpraševanje po sedežih, 

zato upa, »da se bo s pomočjo brošure 

akcija še bolj razmahnila«. AMD 

Štefana Kovača je podarilo otroška 

sedeža tudi medicinskim reševalcem 

v murskosoboškem zdravstvenem 

domu. Urgentni zdravnik Sebastjan 

Piberl, vodja službe nujne pomoči v 

Murski Soboti, je povedal, da ekipa, 

ki gre na intervencijo in ki razpolaga 

s podatkom, da je udeležen otrok, 

potem sedež vzame v reševalni avtomobil. 

Opozoril je na posledice nesreč, 

v katere so vpleteni otroci: »Mlado 

življenje hitro ugasne.« Škrilec je še 

pozval vse tiste, ki si sedeže podarjajo 

ali prodajajo med seboj, da jih 

vseeno prinesejo k njim v društvo: 

»Pomembno je, da jim pred izbiro 

sedeža usposobljen strokovnjak 

svetuje glede sedeža in namestitve v 

vozilo. Veliko je napak, ko starši nepravilno 

vgradijo sedež v vozilo, saj 

tak sedež ne daje ustrezne zaščite, 

V programu slavnostne akademije so nastopili učenci baletniki, ki so predstavili 

delček tistega, kar se naučijo pri pouku, v različnih komornih zasedbah pa so 

nastopili učitelji in nekdanji učenci. Prvič je zasedba dvanajstih glasbenikov 

izvedla skladbo in glasbeno poslastico Concertino Ad Jubileum, ki jo je za to 

priložnost napisala skladateljica, nekdanja učenka in učiteljica te šole Urška 

Orešič. Prireditev je vodil igralec, prav tako nekdanji učenec Boris Ostan. 

Motokros na stara pota 

Avto-moto društvo (AMD) Štefana 

Kovača Murska Sobota deluje 

od leta 1948. Trenutno vključuje 

okoli 6000 članov. »Eden od ciljev 

društva je vsekakor nadaljevati 

preventivno in izobraževalno 

dejavnost. Želimo tudi promovirati 

avto-moto šport in nadaljevati 

sodelovanje s tekmovalci, 

ki tekmujejo pod imenom našega 

društva,« je dejal predsednik 

Jože Škrilec. Največji poudarek v 

prihodnje pa bo na obnovi proge 

za motokros v Mačkovcih. »Vožnja 

po brezpotjih je vse bolj popularna, 

zato smo se odločili, da 

progo za motokros v Mačkovcih 

vrnemo na stara pota,« je pojasnil 

sogovornik. 

otrok pa se zaradi tega lahko huje 

poškoduje.« Kot je še dejal predsednik 

AMD Štefana Kovača, pa je največja 

napaka, ki jo delajo starši, da 

»otroških sedežev in varnostnih pasov 

otroci sploh ne uporabljajo«. 

Andrej Bedek 

Fotografija A. Nana Rituper Rodež 

jubilej šole, s katero je povezana od 

svojega osmega leta, pa je povedala, 

da je vesela, da je šola doživela tak napredek 

in da je imela veliko učiteljev, 

ki so znali pritegniti mlade. Pravi še, 

da je pomembno, kako pedagog pritegne 

otroka, ga posluša in pozorno 

spremlja, pri tem pa ga spodbuja, da 

lahko razvije glasbene sposobnosti, 

ali ga celo prepriča, da instrumenta 

ne odložil hitro v kot. 

Zakaj je pomembno, da se otrok 

nauči igranja na instrument? Polak 

meni, da je zgrešeno otroka vpisati zaradi 

papirjev ali želje staršev. »Glasbena 

šola ima zelo zahteven program in 

tudi veliko časa vzame. Poleg pouka je 

treba doma vaditi, po drugi strani pa 

zaznavajo pomembne učinke tako pri 

mentalnem razvoju otrok in kot pri 

razvoju drugih sposobnosti. 

A. Nana Rituper Rodež 

Občina Veržej 

Rebalans 

proračuna 

V ospredju seje veržejskega občinskega 

sveta je bil predlog odloka o rebalansu 

proračuna za leto 2010, ki so ga sprejeli 

po skrajšanem postopku. Upoštevajoč 

oceno realizacije do konca letošnjega avgusta 

in nove okoliščine, ki so nastale po 

uspešnih prijavah na razpis za pridobitev 

evropskih sredstev za sofinanciranje 

investicij in izvedenih javnih razpisov, 

so morali veljavni proračun prilagoditi 

nastalim spremembam. Do teh je prišlo 

tudi zaradi dodatnih del pri ureditvi javne 

infrastrukture v Banovcih in potrebnega 

razpiranja zemljine ob izgradnji 

meteorne kanalizacije. 

Na ta način se bodo skupni prihodki 

rebalansa proračuna v primerjavi s sprejetim 

proračunom zmanjšali za 14,5 odstotka 

ali od prejšnjih dva milijona 15.933 

evrov na milijon 723.788 evrov. Na odhodkovni 

strani se bodo skupni odhodki znižali 

za 11,3 odstotka oziroma od prvotnih 

2 milijona 81.162 evrov na milijon 844.880 

evrov. Največji odmik med sprejetim proračunom 

in rebalansom za leto 2010 beležijo 

pri investicijskih odhodkih. Ti bodo 

nižji za 25,5 odstotka, kar je predvsem posledica 

zmanjšanja izvedbe investicije izgradnje 

vodovodnega omrežja v Občini 

Veržej in s tem povezanih študij. Ob s 

prejetju letošnjega proračuna še ni bilo 

znano, da bo zaradi pridobivanja projektne 

dokumentacije za ureditev osrednjega 

dela naselja Veržej treba izvesti 

arheološke raziskave, kar terja Zavod za 

varstvo kulturne dediščine. 

Milan Jerše 

Fotografija Dani Mauko


oglas 

7. oktobra 2010 | Vestnik | 7

8 | Vestnik | 7. oktobra 2010 (iz)brano 


barometer 

Petdeset let pomurske srednje zdravstvene šole v Rakičanu 

Zrela in bogata kot jesen 

Dušan Semolič, predsednik 

Zveze svobodnih sindikatov 

Slovenije, bo na dan volilnega 

molka organiziral velik shod 

v Murski Soboti s sloganom 

»Pomagajte ljudem, ne kapitalu«. 

V izhodišču nič narobe in tudi 

prav, da se kapital obrzda. Kljub 

temu pa ne gre spregledati 

rahle dvoličnosti, ki se kaže na 

primeru propadle Mure, ko se ob 

prezaposlovanju delavcev niso 

odločno postavili proti špekulacijam 

kapitala, pa bi se lahko. 

Sandi Šalamon iz Murske 

Sobote, mlad igralec, ki je posnel 

kar nekaj filmov in nadaljevank, 

je za svojo vlogo v Škafarjevem 

filmu Oča prejel vesno za 

poseben dosežek in Stopovo 

nagrado za najboljšega igralca. 

Ob obletnici je največja želja vseh dijakov in profesorjev, da bi za razvijanje zdravega načina življenja 

vendarle dobili tudi športno dvorano 

Šola ni samo velika moderna zgradba 

s sodobno opremo, šola so predvsem 

ljudje, ki jo zapolnjujejo, to je sklenjena 

veriga dijakov, profesorjev, staršev 

in v primeru Srednje zdravstvene 

šole Murska Sobota tudi sodelovanja s 

Splošno bolnišnico Rakičan v neposredni 

bližini. Tem besedam iz pozdravnega 

govora ravnateljice Zlatke Lebar 

bi lahko dodali, da je zdravstvena šola 

resda skromna po svoji velikosti, zato 

pa izjemno bogata po vsebini, pohvalijo 

se lahko z največjim povečanjem 

vpisa v zadnjih letih, medtem ko se 

druge srednje šole ubadajo s pomanjkanjem 

dijakov. Dijaki v njej se dobro 

počutijo, vodstvo pa je uspelo s skromnimi 

sredstvi obnoviti notranjost in 

V petdesetletni zgodovini 

so se zamenjale štiri 

ravnateljice. Prva je 

bila Helena Ravnič (od 

1960. do 1964. leta), 

nato Katarina Vinčec 

(od 1964. do 1987. 

leta), Darinka Škrjanec 

(od 1987. do 1994. 

leta) in Marija Zadravec 

(od 1994. do 2002. 

leta). Od takrat vodi 

šolo ravnateljica Zlatka 

Lebar. 

Recital in 

glasbeni nastop 

dijakov Srednje 

zdravstvene šole 

Murska Sobota 

je prikazal 

vsesplošno 

usposobljenost 

prihodnjih 

zdravstvenih 

delavcev. 

Fotografija Bernarda B. Peček 

zunanjost stavbe, tako da je ob prazniku 

optimistično zasijala v vseh barvah, 

o čemer so se lahko prepričali tudi povabljeni 

na petkovo slavnostno akademijo 

ob 50-letnici delovanja. 

Prav v pomurskem Vestniku je bil 

1960. leta objavljen razpis za vpis v 

prvi letnik zdravstvene šole, ki je takrat 

gostovala še v prostorih stare 

ekonomske šole; od 100 prijavljenih je 

imelo srečo le 73 učencev. Leta 1973 so 

se preselili v novo stavbo v Rakičanu, 

najslabši vpis pa je bil po 1985. letu, 

ko se je vpisalo le 30 učencev. Danes 

imajo vsako leto velik vpis, vseh dijakov 

pa je prav zdaj čez 500. Edino, kar 

še manjka in kar že dolga leta pogrešajo 

prihodnji zdravstveni delavci, je 

telovadnica, pokrit prostor za športno 

vzgojo. So namreč edina pomurska 

srednja šola, ki še vedno nima svoje 

športne dvorane, zato bo treba še naprej 

vztrajno trkati na mnoga vrata, je 

opozorila v svojem govoru predstojnica 

OE Zavoda za šolstvo Murska Sobota 

Irena Kumer, ki je tudi povedala, 

da proslavljalo jubilej zrelosti šole, ki 

kljub številnim spremembam, reformam, 

prilagajanju in spreminjanju 

ves čas vzgaja človeka z veliko besedo, 

poslanstvo te šole in učiteljev je 

izjemno, imela je velik vpliv na okolje 

in je s svojim delovanjem prispevala k 

odpravi številnih predsodkov, k boljšemu 

vedenju. Zelo nazorno je predstavila, 

kaj so pedagoški in strokovni 

delavci te šole: so več oseb v eni osebni, 

tisti, ki raziskuje in odpira upanje 

v življenje, prav tako tisti, ki spodbuja 

mlade k odkrivanju dobrih misli z 

vprašanji, ali ta, ki z dotikom prenaša 

skrivnosti vesolja, in navsezadnje 

tudi tisti, ki oznanja skrito skozi neštete 

zgodbe. »Vsak dan znova mora 

bit igralec, prijatelj, v vlogi nadomestnih 

staršev, trener in prinašalec izgubljenih 

predmetov. Sem protislovje. 

Najglasneje govorim, kadar najbolj 

poslušam. Moji največji darovi so v 

tem, kar sem pripravljen sprejemati 

od dijakov… Doseganje odlično je edina 

prava pot za doseganje uspeha na 

enotnem evropskem delovnem trgu. 

Pomembno pa je hkrati tudi oblikovanje 

osebnosti zdravstvenega delavca, 

ki mora biti solidaren, imeti samospoštovanje, 

biti odprt in iskren, biti potrpežljiv 

z ljudmi, s katerimi se srečuje 

v najbolj ključnih trenutkih življenja, 

zaupati vase in biti vešč samoobvladovanja 

in razvijanja svojih sposobnosti, 

biti človek z veliko začetnico.« 

Bernarda B. Peček 

Agnes Eischner ali Nežika je 

pred 60 leti skupaj z možem 

Fridrichom Wolfom pomagala 

ustanoviti glasbeno šolo v 

Gornji Radgoni, na kateri je 

osem let poučevala klavir. 

Irma Žunič, gospodinja 

nadzornica v Zdravilišču 

Radenci, je prejemnica 

priznanja delavec Save 2010. 

Franc Hriberšek iz Presike je 

ljubitelj in zbiralec starodobnih 

vozil, ki jih ima v svoji zbirki 

že zelo veliko. Med njimi je 

tudi Puchov motor, ki ga je 

po več desetletjih izkopal iz 

zemlje in restavriral, tako da 

je zdaj vozilo spet vozno. 

Epilog pokončanja psa v Noršincih 

Puško lovcu nazaj v roke 

Aleksander Lepoša, ki je januarja v gozdu ustrelil sibirskega haskija, 

bo lahko obdržal orožje 

Nadaljevanje s 1. strani 

Sibirskega haskija 

Maxa je v gozdu s 

strelom iz puške 

pokončal lovec. 

Fotografija Borut Talian 

Kot je še sporočil Mlinarič, lovec do 

sedaj ni bil obsojen za kaznivo dejanje 

ali prekršek z elementi nasilja, prav 

tako niso ugotovili nobenih drugih 

okoliščin, ki »bi kazale na nezanesljivost 

za nadaljnjo posest orožja in s 

tem obstoj razlogov za odvzem orožja«. 

V postopku so uradniki upoštevali 

tudi dejstvo, da sta se lovec in oškodovanec 

poravnala in da zaradi tega 

tudi ni bil uveden kazenski postopek. 

»V navedenem primeru je šlo za enkratno 

nepremišljeno dejanje, od lovca 

pa je v prihodnje mogoče pričakovati, 

da takšnega dejanja ne bo več 

ponovil,« je odločitev še argumentiral 

vodja oddelka. 

Aleksander Lepoša je na obravnavi 

v začetku julija Pečku pojasnil, da je 

pes pritekel v gozd, ko je čakal lisico: 

»Bilo je okrog 17. ure, ko se je že močno 

stemnilo. Zagledal sem psa, ki se 

je pognal v lisičji brlog.« Ni znal razložiti, 

zakaj je pritisnil na petelina: 

»Ne vem, kaj mi je bilo v tistem trenutku. 

Ustrelil sem in pes je obležal. 

Česa takega še nisem storil.« Lepoša 

je usmrtitev psa obžaloval, lastniku 

štirinožca pa se je opravičil in mu plačal 

štiri tisoč evrov odškodnine. »Če 

bi vedel, da je to Talianov pes, ne bi 

streljal. Zdaj, ko v podobnem primeru 

opazim psa, se raje obrnem stran,« je 

še pristavil na zaslišanju. Po letu 2004 

zakonodaja lovcem sicer prepoveduje 

streljanje psov. 

Borut Talian je povedal, da je bil pes 

Max pasme sibirski haski na povodcu 

in da se je najprej igral na travniku, 

kjer je priročno vzletišče za modelarje. 

Potem je štirinožec stekel v gozd. 

Talian je šel za njim, ko je naenkrat 

zaslišal strel. Priznal je, da psa ne bi 

smel spustiti, vendar je po njegovih 

besedah ta pasma zelo miroljubna. 

»Max je imel izpit iz poslušnosti in 

nikogar ni ogrožal. Konec koncev je 

Lepoša tudi vedel, da gre za mojega 

psa, saj naju je pred tem videl,« je še 

pričal Talian. Želel je tudi, da bi Lepoši 

odvzeli orožje v opomin vsem drugim 

lovcem. 

Andrej Bedek 

Institucije so preveč toge 

»Končan postopek za odvzem 

orožja lovcu, ki je nezakonito 

ustrelil psa, in odločitev upravne 

enote, da postopek ustavi in 

orožja lovcu ne odvzame, je žal 

še vedno posledica očitne togosti 

nekaterih državnih organov, ki s 

takšnimi zaključki postopkov žal 

ščitijo in s tem prikrito odobravajo 

takšna in podobna dejanja, 

ki jih storijo državljani, katerim 

dovoljenje za posedovanje orožja 

je izdal ta isti organ,« je odločitev 

upravne enote komentirala 

Breda Habjanič, predsednica 

Društva za zaščito živali Pomurja. 

Prva pomurska borka za pravice 

živali pravi, da se je treba zavedati, 

da do kazenskega postopka 

ni prišlo zato, ker je lastnik psa s 

storilcem dosegel izvensodno poravnavo, 

to pa ne pomeni, da kaznivo 

dejanje ni bilo tudi storjeno, 

kar pristojni organ hkrati tudi 

sam ugotavlja. 

V društvu si štejejo za uspeh 

že samo uvedbo postopka za odvzem 

orožja človeku, ki je ustrelil 

žival in je moral svoje dejanje zagovarjati 

pred pristojnimi organi, 

kar se do sedaj ni pogosto dogajalo. 

»Vsem lastnikom živali svetujemo, 

da naj v primeru, da jim bo 

kdo ustrelil njihovo žival, o dogodku 

takoj obvestijo policijo in 

pokličejo dežurnega veterinarja 

ter vztrajajo pri sodnem pregonu, 

saj bo morda v tem primeru 

potem kateremu izmed lastnikov 

orožja to kdaj tudi odvzeto,« je še 

pripomnila Habjaničeva.


Nepremičnine 

So podatki točni? 

Kje rešiti nastale probleme? 

Po brošuri, ki jo je posredovala Geodetska 

uprava RS vsem gospodinjstvom, 

so začeli lastniki nepremičnin prejšnji 

teden dobivati prva obvestila o informativnem 

izračunu vrednosti svojih 

nepremičnin. Na Geodetski upravi so 

prepričani, da je več kot 90 odstotkov 

zajetih podatkov zanesljivih. Zbiranje 

podatkov je potekalo na dveh ravneh. 

Prva je bila popis nepremičnin, ki so 

jih zbirali popisovalci. Tu gre za popis 

stanovanjskih zgradb in drugih objektov. 

Druge podatke o nepremičninah pa 

je uprava pridobila iz uradnih evidenc 

(zemljiška knjiga, občine). Občine so ji 

na osnovi sprejetih prostorskih aktov 

posredovale podatke o nepozidanih 

stavbnih zemljiščih. Pri tem velja posebej 

omeniti, da so v to kategorijo zajeta 

le tista zemljišča, na katerih je možna 

gradnja. 

Lastniki dobivajo informativne izračune 

o zajetih nepremičninah do 15. junija 

letošnjega leta. Pretežni del lastnikov 

je dobil obvestila do ponedeljka. 

Tisti, ki jih še niso prejeli, naj počakajo 

do petnajstega oktobra, in če do tega 

datuma ne dobijo obvestila, naj se oglasijo 

v pristojni geodetski pisarni. In kje 

so ključni problemi? Po besedah direktorice 

Območne geodetske uprave Murska 

Sobota Tatjane Flegar bistvenih odstopanj 

med dejanskim stanjem in tem, 

kar so ljudje dobili na obrazcu, ni. Tipične, 

s katerimi se srečujejo, pa so nastale 

pri vnosu in obdelavi podatkov. To pa 

ne preseneča glede na količino zbranih 

in vnesenih podatkov. Je pa tudi nekaj 

problemov, ki so posledica morebitne 

lagodnosti ali nedoslednosti lastnikov 

nepremičnin. Eden od njih je številka 

stanovanja pri etažnih lastnikih, in to 

predvsem v tistih stanovanjskih zgradbah, 

kjer ni skupnega upravljavca. Že 

pred popisom je bilo opravljeno številčenje 

stanovanj, vendar lastniki številk 

niso nalepili na stanovanja in so jih založili, 

zdaj pa imajo probleme z neskladnostjo 

podatkov. 

Izbris nepremičnin 

Za Pomurje so zanimivi tudi nenaseljeni 

in opuščeni stanovanjske zgradbe 

in poslopja. Geodetska uprava je namreč 

izvedla brisanje tovrstnih stavb, 

ker so bili nanje vezani naslovi in hišne 

številke, vendar so pri tem naleteli na 

40Nepremičnine 

(iz)brano 

Na področnih geodetskih uradih in pisarnah so odprte pisarne, ki sprejemajo 

občane in preverjajo podatke pri informativnih izračunih ter odpravljajo 

pomanjkljivosti. 

določen odpor. Zdaj ko lastniki vidijo 

ozadje in ko vedo, da pomeni informativni 

izračun vrednosti nepremičnine 

osnovo za odmero davka, se odločajo 

za izbris teh nepremičnin. Po drugi 

strani pa je tudi res, da zemljišče, na 

katerem je izbrisana stavba, še ohranja 

status stavbnega zemljišča. 

Pri novogradnjah je bila zakonodaja 

jasna in je po dveh zakonih zahtevala 

od investitorjev, da si uredijo status nepremičnine 

tako zemljiškoknjižno kot 

geodetsko, vendar so to zanemarjali. 

Po drugi strani pa je tudi res, da v zadnjem 

obdobju predvsem pri novogradnjah 

tovrstnih problemov ni bilo, saj 

se stanovalci niso mogli prijaviti na novem 

naslovu in pridobiti hišne številke 

brez minimalnega vpisa nepremičnine, 

ki je zajemal kataster, naslov, stavbo 

in parcelo, na geodetski upravi. Za 

vse nove nepremičnine, dograjene po 

petnajstem juniju, pa poteka normalen 

postopek za prijavo nepremičnine 

na geodetski upravi. 

Fotografija Natalija Juhnov 

Do ponedeljka, 

četrtega oktobra, 

so dobili vsi lastniki 

nepremičnin obvestila 

o informativni 

vrednosti svojih 

nepremičnin. Če je 

nepremičnina v lasti 

več solastnikov, tudi 

ti dobijo obvestilo. 

Ključno pri tem pa 

je, da na obrazcu 

ni izpisana vrednost 

nepremičnine 

sorazmerno 

lastniškemu 

deležu, ampak 

celotna vrednost 

nepremičnine. Tisti, 

ki niso dobili obvestila 

do začetka tega 

tedna, naj počakajo 

do 15. oktobra, in če 

do tega datuma ne 

dobijo obvestila, naj se 

obrnejo ne geodetsko 

pisarno. 

Stavbna zemljišča 

Stavbna zemljišča so tudi eden od 

elementov obdavčitve. Na osnovi prostorskih 

načrtov občin, ki so jih posredovale 

geodetski upravi, in podatkov, 

pridobljenih pri ministrstvu za kmetijstvo, 

je bila opravljena primerjava med 

namensko in dejansko rabo. Tako so v 

evidenci zemljišča, na katerih je možna 

pozidava. 

Še enkrat naj opozorimo, da je vse 

podatke na informativnem izračunu 

možno preveriti na spletni aplikaciji, 

ki je pregledna in vas enostavno pripelje 

do vašega osebnega izračuna. Jasna 

so tudi navodila. Podobno je tudi v biltenu, 

ki so ga prejela gospodinjstva. Ta 

se zdi na prvi pogled zastrašujoč, vendar 

kljub temu na zelo enostaven način 

vodi po obrazcu, če je treba vnesti 

spremembe. 

Če je treba vnesti spremembe, morate 

biti pozorni, če boste oddali spremembe 

pisno. V navodilih in v spletni 

aplikaciji je na voljo pet obrazcev. Prvi 

obrazec A je namenjen vnosu sprememb 

podatkov o stanovanju, obrazec 

B spremembam pri nestanovanjskem 

delu. Obrazec C je za spremembe 

podatkov o stavbi. Obrazec D za spremembe 

podatkov o parceli in obrazec 

E o pripombah na vrednotenje nepremičnine. 

Na spletni aplikaciji pa se podatki 

o spremembah vnašajo neposredno 

in je spremembe možno preveriti 

po dveh dneh. 

J. Votek 


barometer 

Dr. Terezija Štefančič, ena od 

ključnih akterk razvoja pridelave 

in tudi predelave sladkorne pese v 

TSO Ormož, je ponovno opozorila 

na lahkomiselnost slovenske 

politike, ko se je odrekla pridelavi 

sladkorne pese. Dokazala je 

tudi, da je odškodnina za zaprtje 

tovarne in pridelovalcem pesek 

v oči in pozvala pridelovalce, 

da podprejo pobudo za 

obnovitev delovanja TSO. 

Tatjana Flegar, direktorica 

soboške Geodetske uprave, 

ugotavlja, da na velike napake pri 

informativnih izračunih vrednosti 

nepremičnin niso naleteli. Velik 

del se jih nanaša na napake 

pri vnosu podatkov. Ne glede 

na to v vseh štirih pomurskih 

geodetskih pisarnah delavci 

uprave sproti rešujejo probleme. 

Anja Brunec je mlado, obetavno 

dekle, ki se je prijavilo na 

resničnostni šov Supermodel 

Slovenije v želji, da odpotuje 

v Milano in uresniči svoje 

sanje postati manekenka. 

Zadravčevi dnevi imajo odmev 

Drugo leto o odvisnostih med zdravniki 

Zadravčevi dnevi s temami, ki žgejo in vznemirjajo 

Zadravčevi dnevi, strokovno srečanje 

zdravnikov družinske medicine, ki jih 

soustvarjajo pomurski zdravniki na primarni 

zdravstveni ravni, imajo vedno 

večji odmev v strokovni in širi javnosti. 

Lotevajo se zelo občutljivih vsebin, povezanih 

s praktičnim delom zdravnikov, 

in načenjajo skorajda tabuizirane teme. 

Letošnji tretji Zadravčevi dnevi so bili 

namenjeni sodelovanju zdravnika družinske 

medicine z različnimi institucijami, 

ki prav tako odločajo o bolniku 

in njegovih pravicah, prihodnje leto pa 

bodo spregovorili o zdravju in boleznih 

odvisnosti slovenskih zdravnikov. Napovedana 

tema je že vznemirila slovensko 

zdravništvo in vzbudila veliko zanimanje 

ter požela priznanje za drznost. 

Prvi Zadravčevi dnevi so bili pred tremi 

leti na pobudo asist. mag. Erike Zelko, 

dr. med., v zahvalo in spomin na 

delo znanega beltinskega zdravnika 

prim. dr. Jožefa Zadravca. Ukvarjal se 

je z Romi in s to temo tudi doktoriral, 

o boleznih in zdravljenju Romov pa je 

tekla beseda tudi na prvih Zadravčevih 

dnevih. Druge Zadravčeve dneve so namenili 

nasilju v zdravstvu, tako bolnikov 

do zdravstvenih delavcev kot nasilju 

zdravstvenih delavcev do bolnikov, 

letošnji pa so bili posvečeni praktičnemu 

delu zdravnikov in problemom, s 

katerimi se srečujejo ob sodelovanju z 

različnimi ustanovami. »Na fakultetah 

nas veliko učijo o boleznih, zdravljenju 

in diagnostiki, manj časa pa je namenjenega 

sodelovanju z različnimi institucijami 

– pri nekaterih generacijah 

skoraj nič –, s katerimi se srečujemo pri 

obravnavi bolnikov,« je povedala Erika 

Zelko. Zdravniki se z različnimi ustanovami 

srečujejo, ko je treba delavca po 

preboleli bolezni ali poškodbi vračati v 

delovni proces, mu zagotoviti rehabilitacijo 

ali predpisati tehnične pripomočke, 

ga upokojiti, pa tudi ko se je treba 

odločiti o delavčevi začasni nezmožnosti 

za delo ali omejitvi pri delu. Komunikacija 

in sodelovanje med sodelujočimi 

stranmi nista vedno dobra, ugotavljajo, 

zato so na letošnjih Zadravčevih dnevih 

iskali najboljše poti tako za bolnike kot 

zdravnike, razpete med različne institucije, 

ki se spoprijemajo s takšnimi in 

drugačnimi omejitvami. 

Po kostanj v žerjavico so šli zdravniki 

tudi z razpravo o novem zdravstvenem 

domu. Vedno več ljudi razmišlja o tem, 

da je sedanja organizacijska struktura 

zdravstvenega doma preživela in da potrebuje 

spremembe. 

»Zdravstveni dom je star petdeset let. 

V tem času se je menjal politični sistem, 

pojavile so se nove bolezni, nove diagnostične 

možnosti in terapevtski ukrepi 

v zdravstvu, zdravstveni dom pa ni 

bistveno spremenil organizacijskih 

shem. Zato razmišljamo o tem, da bi 

postal zdravstveni dom bolj fleksibilen 

in da bi se prilagodil potrebam današnjega 

časa,« je povedala sogovornica. 

Vse sklepe, do katerih so se dokopali na 

tretjih Zadravčevih dnevih, bodo objavili 

v strokovnih revijah, ki jih dobijo v 

roke vsi zdravniki v državi. 

Vznemirjenje pa so že zasejali z napovedano 

temo za prihodnje leto, ki je 

izjemno zahtevna, saj razkriva ranljivost 

zdravnikov in to, da so tudi zdravniki 

le ljudje. »Glede na podatke, da slovenske 

zdravnice umirajo v povprečju 

deset let hitreje kot slovenske ženske, 

mislim, da je tema zelo aktualna, pa čeprav 

neradi govorimo o njej,« je povedala 

Erika Zelko. Povod zanjo torej niso 

razmere v pomurski regiji, ampak želja 

organizatorjev, da bi Zadravčevi dnevi 

ohranili sloves nekoliko drugačnih srečevanj 

zdravnikov s temami, ki so žgoče 

in s katerimi bi spodbujali ustvarjalno 

vznemirjenje. 

Majda Horvat 

Aleksandra Pinterič z Zavoda 

VISTA in avtorica knjige z 

naslovom Pozor – Veliki nemarni 

škornji je OŠ Števanovci in OŠ 

Gornji Senik v Porabju, kjer 

je narečna beseda tik pred 

izumrtjem, podarila 60 knjig. 

Gabriela Bešlin, receptorka 

v hotelu Lipa v Termah 

Lendava, je prejemnica 

priznanja delavec Save 2010.

10 | Vestnik | 7. oktobra 2010 kultura 


Kolonija Primoža Trubarja 

V Moravskih Toplicah je ta konec 

tedna potekala 16. mednarodna 

slikarska kolonija Primoža Trubarja, 

katere se je udeležilo šest slikarjev, 

umetniški vodja pa je Nikolaj Beer. 

Navdih jim je bil prvi prekmurski 

akademski slikar Ludvik Vrečič. 

Plesni Srh Matjaža Fariča 

Plesna predstava Srh, koreografijo zanjo je pripravil Matjaž Farič, glasbo 

Milko Lazar, nastala pa je v produkciji Zavoda Flota iz Murske Sobote v 

koprodukciji z drugimi, se zopet vrača na oder. Prihodnji teden si jo bodo 

lahko ogledali v Ljubljani. Nastopilo bo pet plesalk, ki bodo na glasbo tolkalistov 

skupine SToP in pianista Lazarja srh spreminjale v lahkoten občutek 

letenja. Osnovno vodilo pa je misel: Srečata se ter razdelita svet na 

moški in ženski del. Projekt je podprlo tudi kulturno ministrstvo. 

Slovenci na največjem knjižnem sejmu 

Na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu, ki letos poteka 62. 

po vrsti, so na skromni stojnici predstavili slovensko knjižno produkcijo 

30 založb, tja pa je odpotovalo tudi dvanajst literatov in avtorjev. Poleg 

Svetlane Makarovič, Slavoja Žižka in Borisa Pahorja se predstavljajo še 

Vlado Žabot, Maja Novak in Suzana Tratnik. Za slovensko predstavitev 

je v celoti poskrbela Javna agencija za knjigo RS. Letošnji častni gostje 

sejma so Argentinci. 

Branja novih del za 

otroke in mladino 

So 

zgodbe 

resnične 

ali le 

fikcija? 

Na Očesu besede so 

priložnost dali 

predstavitvi novih del – 

Mladi ne poznajo 

osnovnih pojmov 

V okviru srečanja mladinskih pisateljev 

Oko besede v Murski Soboti so avtorji 

predstavili najnovejša leposlovna 

dela in strokovne dosežke s področja 

mladinske in otroške književnosti. 

Z avtorji literati, ustvarjalci knjig in 

ilustratorji se je pogovarjal profesor 

Franci Just. Med drugim je svoj novi 

mladinski roman Nila predstavila tudi 

pisateljica za mladino Karolina Kolmanič, 

ki je povedala, da piše za mladino, 

a vseeno ne uporablja slengovskih 

izrazov in vulgarnih besed. 

Svoje znanstveno delo in zadnjo 

knjigo Holokavst skozi otroške oči je 

predstavila profesorica na mariborski 

filozofski univerzi dr. Dragica Haramija. 

Opisuje grenkobo odraščanja 

in bivanja otrok v črtastih pižamah v 

tovarnah smrti. O holokavstu in usodi 

Judov so pisali številni svetovni in 

tudi prekmurski avtorji, ki so prispevali 

k razjasnitvi tega težko doumljivega 

obdobja evropske zgodovine. 

O usodi soboških Judov je veliko 

pisal, nazadnje v knjigi Biljard v Dobrayu, 

po kateri bodo kmalu posneli 

film, Dušan Šarotar. Zgovoren je njegov 

vtis s srečanja z dijaki na eni izmed 

pomurskih srednjih šol, saj so 

dijaki z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju 

o njegovih delih, kjer se 

ukvarja z usodo Judov v Prekmurju in 

zgodovino Sobote. 

»Ali črpate iz resničnega življenja ali 

so zgodbe le fikcija,« pa je bilo vprašanje, 

ob katerem avtor ni mogel ostati 

ravnodušen. Presenečenja tam ni pokazal, 

kasneje pa je v razmišljanju poudaril, 

da nam je zmanjkalo nekaj fundamentalnega. 

Srednješolci premalo 

poznajo zgodovino in preteklost svojega 

prostora. Da mnogi mladi, kar sicer 

ne gre posploševati, pogosto ne poznajo 

osnovnih pojmov in bližnje zgodovine, 

pa so potrdili tudi drugi avtorji. 

Osupljivo je, da se predstavitev novih 

literarnih del za mladino in srečanja z 

literarnimi ustvarjalci niso udeležili 

pomurski slavisti, učitelji slovenščine, 

knjižničarji ali kdo drug, ki se ukvarjajo 

z mladinsko literaturo. Prav oni so 

tisti, ki mladim svetujejo, katere knjige 

je vredno prebrati. Pravilo, da ni važno, 

kaj otroci berejo, glavno je, da berejo, 

ne drži več. Ne, so odločni slovenski 

pisatelji in strokovnjaki, pomembno 

je, zelo pomembno je, da naši otroci 

berejo kakovostne knjige. 


V Radgoni so se spomnili rojaka Franceta Vebra 

Filozof in zaveden Slovenec 

Neprimeren odnos do Vebrove zapuščine – Napovedal razvoj potrošniške družbe 

V Aleji velikih na Maistrovem trgu v 

Gornji Radgoni je pred dnevi svoje 

mesto dobil tudi doprsni kip filozofa 

in filologa dr. Franceta Vebra. Verjetno 

ni bilo naključje, da se je to zgodilo 

te dni, saj je konec septembra minilo 

120 let od njegovega rojstva. Že 

spomladi so se ga spomnili tudi na 

ljubljanski fakulteti ob praznovanju 

90-letnice filozofskega oddelka, kjer 

je Veber pustil velik pečat. 

France Veber se je rodil leta 1890 

v Gornji Radgoni, kjer je tudi končal 

osnovno šolo. Gimnazijo in študij teologije 

je nadaljeval v Mariboru. Slednjega 

je končal predčasno, saj se je 

podal v Gradec na študij filozofije k 

profesorju Alexiusu von Meinongu, 

kjer je leta 1917 tudi doktoriral. Prav 

na priporočilo Meinonga je postal prvi 

profesor filozofije na ljubljanski univerzi. 

Bil je tudi dopisni član Slovenske 

akademije znanosti in umetnosti. 

V obdobju dvajsetih let je Veber objavil 

štirinajst knjig in več revijalnih 

razprav. Leta 1945 se je iz političnih 

razlogov predčasno upokojil in začasno 

izstopil iz akademije. Umrl je leta 

1975 v Ljubljani. 

Zanimivo je, da le malo filozofskih 

učbenikov omenja Vebra, ki je bil po 

mnenju nekaterih eden največjih slovenskih 

filozofov. Takole je slovensko 

»ignoranco« Vebrove zapuščine 

pred leti ocenil takrat predsednik 

Slovenskega filozofskega društva Matjaž 

Potrč: »To, kar se v Sloveniji dogaja 

z Vebrom in z njegovo zapuščino, 

Sin Tomaž pred kipom svojega očeta Franceta Vebra, katerega avtor je akademski 

kipar Jakov Brvar. 

13. Festival slovenskega filma podelil vesne 

Slavili tudi Oča, Sandi Šalamon in Majoš 

Film Oča režiserja Vlada Škafarja prepričal tudi slovensko strokovno žirijo 

Čeprav v pokrajini ob Muri nimamo 

stalne in kontinuirane filmske produkcije, 

filmi režiserjev z našega konca 

ali o tej pokrajini na festivalih puščajo 

poseben pečat. Tako je bilo tudi 

na 13. FSF, kjer je celovečernemu filmu 

Oča režiserja Vlada Škafarja strokov- 

Oča (Miki Roš) in sin (Sandi Šalamon) v celovečercu Oča, ki se dotakne čustev, 

kjer koli ga zavrtijo. 

Fotografija Ciril Kosednar 

je enostavno škandal, morda je to še 

premila beseda. Kljub splošnemu porastu 

ugleda filozofije nimamo praktično 

skorajda ničesar, kar bi lahko v 

knjigarnah dobili izpod peresa najpomembnejšega 

slovenskega filozofa.« 

Eden redkih, ki mu je v svojih delih 

namenil več prostora, je bil prav 

njegov učenec in rojak dr. Anton Trstenjak. 

Bolj znan kot doma je bil Veber v 

tujini, tudi zaradi različnih razprav in 

diskusij o epistemologiji s priznanimi 

svetovnimi filozofi, kot so bili Brentano, 

Husserl, Heidegger idr. Ravno zaradi 

tega njegova teorija v svetu nikoli 

ni zamrla, pri nas pa se je začela oživljati 

pred dvajsetimi leti, ko se je kar 

nekaj mlajših filozofov začelo ukvarjati 

z njegovimi idejami. Prirejati so 

začeli simpozije o Vebru, ki na ta način 

počasi dobiva zaslužno mesto tudi 

pri nas. 

Več o delu in življenju o tem pomembnem 

slovenskem filozofu je na 

prireditvi ob odkritju doprsnega kipa 

povedal njegov sin Tomaž Veber. Kot 

je med drugim dejal, njegov oče ni bil 

le filozof, ampak tudi antropolog in 

sociolog, ki je imel vizionarske misli. 

Že leta 1927 je nakazal nadaljnji družbeni 

razvoj v skrajni individualizem 

in potrošniško družbo. Kot kaže, se ni 

motil. Čeprav je veliko časa deloval v 

tujini, je bil tudi zaveden Slovenec, saj 

je skoraj vse, kar je objavil, objavil v 

slovenskem jeziku. 

Ciril Kosednar 

Režiser Vlado Škafar 

o Sandiju Šalamonu, 

preden ga je izbral za 

snemanje tega filma: 

»Miki pripelje Sandija. 

Prestar je. Ima pa 

obraz in lase in oči in 

ustnice angela, angeli 

pa nimajo let.« 

na komisija podelila vesno za fotografijo, 

Sandi Šalamon pa je bil nagrajen 

za posebne dosežke. Poleg tega je Šalamon 

prejel še Stopovo nagrado za najboljšega 

igralca. Vesno pa je prejel tudi 

dokumentarec Majoš režiserja Amirja 

Muratovića. Sicer pa je na tem festivalu 

s šestimi vesnami slavil film Circus 

Fantasticus režiserja Janeza Bergerja. 

Poetičen film Oča, ki govori o ljubezni 

in tankočutnem odnosu med 

očetom (Miki Roš) in sinom (Sandi 

Šalamon) ter tragični usodi delavcev 

(nastopili so tudi delavci Mure), je poleg 

beneške publike očaral tudi strokovno 

žirijo na slovenskem filmskem 

festivalu. Film je prejel dve vesni, kot 

igralec pa je izstopal osmošolec Sandi 

Šalamon iz Murske Sobote, za katerega 

so zapisali, da je »presenetil s 

čustveno močjo in zrelostjo, kar odločno 

prispeva k razumevanju odnosa 

med očetom in sinom«. Film Oča je 

povabljen tudi na rotterdamski filmski 

festival, kar mu obeta tudi gostovanje 

po Aziji in Latinski Ameriki. 

Vesno za najboljši dokumentarec pa 

je prejel srednjemetražni film Majoš, ki 

ga je ustvaril režiser, scenarist in montažer 

Amir Muratović. Film Majoš dokumentira 

postavljanje mlaja v Gančanih. 

Običaj, ki ga gojijo že več kot 90 let, 

zaznamuje pa prehod iz mladoletnosti 

v polnoletnost, so začeli štirje fantje, ki 

so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne. 

Na predvečer prvega maja so skrivaj 

postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo 

in postavljanje mlaja, ki ga okrasijo 

s pisanimi rožami in trakovi iz kreppapirja, 

se je ohranilo do danes. 

Dokumentarec smo si lahko pred 

časom ogledali na RTV Slovenija, še 

vedno pa čakamo na Škafarjeve filme, 

ki bi si jih lahko ogledali v naših kinematografih, 

ki jih še imamo. 

A. Nana Rituper Rodež


Štefan Baler, arhitekt s prekmursko-prleško dušo 

Štefan Baler je arhitekt s prav posebnim 

občutkom za prostor. Morebiti 

zato, ker je po rodu iz Sebeborec 

in je imel ves čas odprt 

pogled na ravnico. Že tri desetletja je 

poslovno vezan na Ljutomer, z družino 

pa živi v Murski Soboti. Delati je začel v 

PGP Ljutomer, 1990. leta pa je ustanovil 

svoje podjetje Domus Projekt, kjer so danes 

trije zaposleni. 

Že od začetka samostojnega dela je arhitekt 

Štefan Baler znan po tem, da je 

načrtoval tako stanovanjske kot poslovne 

stavbe z nekim posebnim občutkom 

za prostor in tradicijo. Za njega so se odločali 

tisti, ki so vedeli, da se bo novogradnja 

lepo vključila v okolje, da bo postala 

nemoteč del kraja ali pokrajine, pa najsi 

gre za dom starejših občanov ali poštno 

zgradbo v Ljutomeru, poslovno-stanovanjski 

objekt v Ormožu, Veržeju ali 

Ljutomeru, vrtec v Križevcih, nazadnje 

za šolo v Stročji vasi in hotel v osrčju Slovenskih 

goric ... 

Kako se sploh lotite zasnove stavbe v 

neokrnjenem okolju, kakršna je šola v 

Stročji vasi, ki je zgrajena na travniku 

na pobočju hriba? 

»Izhodišče je vedno danost lokacije, 

pa naj bo to travnik na robu vasi, kot je 

to v primeru šole in vrtca v Stročji vasi, 

ali gre morebiti za zgradbo v že zgrajenem 

okolju, nikoli ni to nepopisan list, 

vedno skušaš najti neka oprijemljiva izhodišča, 

na katera se navezuješ. Na drugi 

strani so to želje ali zahteve investitorja 

ter seveda prostorski predpisi in normativi, 

ki jih je treba upoštevati glede na vrsto 

projekta. Iz tega potem ustvariš neki 

funkcionalno-prostorski koncept, ki ti 

predstavlja vodilo v nadaljnjem razvijanju 

projekta.« 

intervju 

V okolje moraš priti spoštljivo 

Avtor mnogih največjih projektov v Prlekiji in Prekmurju se je podpisal tudi pod načrte hotela 

Bioterme v Slovenskih goricah ter vrteške in šolske stavbe v Stročji vasi 

Vsi prostori vrtca in šole, namenjeni bivanju 

otrok, so obrnjeni proti jugu, razen 

iz nekaj specialnih učilnic za višje oddelke 

imajo možnost neposrednega izhoda 

na pokrite lesene terase, kjer je možen 

tudi pouk na prostem.« 

Sociologi ugotavljajo, da bi bilo v mestih 

zaradi tesnejšega povezovanja generacij 

smiselno načrtovati vrtce, šole 

in domove starejših nekje v bližini, da 

bi se ljudje različnih starosti videvali in 

srečevali? 

»Tako je. Tudi v primeru Stročje vasi 

se načrtuje, da bi v bližini vrtca in šole 

postavili enoto doma starejših, kjer bi se 

Štefan Baler se 

še kako zaveda, 

da je tako 

poslovno kot 

zasebno življenje 

nenehno polno 

presenečenj, ovir 

in izzivov. Več 

jih premagamo, 

močnejši smo. 

kateri so nanizani programi z raznolikimi 

ambienti, nanjo pa se navezuje vertikalna 

prostorska os, ki pripelje dnevno 

svetlobo v notranjost hotela. Med gradnjo 

hotela je sicer prišlo na željo investitorja 

do razširitve programa hotela, 

vendar so bile te spremembe zaradi odprte 

zasnove hotela uspešno vključene 

v projekt. Žal projekta ni bilo možno v 

vseh detajlih izpeljati, kot sem si zamislil, 

predvsem glede opreme, toda v celoti 

gledano sem kar zadovoljen.« 

Sklepam torej, da to, da je projekt na 

koncu ocenjen kot dober, ni odvisno 

samo od arhitekta? 

ki je hkrati prostor srečevanja, druženja, 

pa južna orientacija bivalnih prostorov, 

leseni nadstreški kot zaščita pred dežjem 

in soncem …« 

Kakšne so tiste novosti zadnjih nekaj 

let, ki se poleg sončnih kolektorjev načrtujejo 

že pri izdelavi osnovnih projektov? 

»Energetska komponenta v zasnovi 

objekta je danes vseskozi prisotna in 

ravno pravilna orientacija bivalnih prostorov 

z velikimi steklenimi površinami 

predstavlja osnovo dobre energetske 

zasnove objekta. Poleg dobre toplotne 

izolacije ovoja stavbe se skuša v projekt 


Danes se vsevprek 

posnemajo tuji vzorci, 

hiše rastejo povsod, 

in to večinoma z več 

nadstropji, pa če je za to 

primerno mesto ali ne, 

pobarvane so z najbolj 

kričečimi barvami, saj 

je tako pobarvan tudi 

bližnji trgovski center. 

To je posledica tega, 

da danes v postopku 

načrtovanja ni več 

celovitega urbanizma, 

majhne občine pa si 

zadeve urejajo vsaka po 

svoje. 

Zdi se, da je prav doživljanje prostora 

za vas izjemno pomembno? 

»Arhitektura je umetnost oblikovanja 

prostora in vsaka arhitektura s svojo pojavnostjo 

deluje navzven v odprtem ali 

zgrajenem prostoru, spet drugače pa, ko 

jo doživljamo od znotraj in se sprehajamo 

po prostoru. Vsaka zgradba pa seveda 

še ni arhitektura, za to je potrebno tisto 

nekaj več, ki je težko razložljivo, kjer 

začutiš skladnost posameznih prostorov 

in celote, ki se ti je vtisnila v spomin in 

se v njej in ob njej dobro počutiš … Ne 

glede na vrsto in namembnost zgradbe, 

ki jo snujem, vedno skušam najti neko 

osnovno idejo, ki predstavlja rdečo nit 

tako v funkcionalnem smislu kot v prostorski 

zasnovi objekta.« 

Delate objekte z zelo različno namembnostjo, 

na primer turistično ali šolsko. 

Kakšna je razlika, ko načrtujete na primer 

šolsko stavbo? Tista ideja z notranjim 

dvoriščem, da lahko gredo učenci 

med odmori na svež zrak, je verjetno 

vaša osebna? 

»Pri šoli so stvari bolj definirane kot 

pri poslovni zgradbi, tukaj so določeni 

normativi, ki jih moraš upoštevati, šola 

že kot institucija zahteva racionalnejši 

pristop. Vendar se tudi v primeru šole in 

vrtca ter omejitvenih normativov da najti 

rešitve, ki predstavljajo določen presežek, 

vseskozi pa se je treba zavedati, 

da vrtec ali šola predstavlja tisti prvi stik 

otroka z javnim prostorom, zato mora 

biti prostorska zasnova jasna in čitljiva. 

V primeru šole Stročja vas je bila osnovna 

ideja osmisliti osrednji prostor z veliko 

naravne svetlobe, to je dvoetažni večnamenski 

prostor ter ob njem knjižnica 

kot osrednji prostor, ki ga vsi uporabljajo, 

tudi otroci iz vrtca, torej osrednje komunikacijsko 

in funkcionalno vozlišče. 

Na to se potem navezujejo prostori nižjih 

in višjih razredov, prostori telovadnice, 

vrtca itd. s svojimi ločenimi vhodi. 


eni in drugi srečevali, opazovali, se družili, 

kar bi bilo zelo dobro. Že se dogovarjamo 

za pripravo idejnih in nato izvedbenih 

načrtov.« 

Je načrtovanje turističnih objektov, na 

primer hotela, podobno? Ali pristajate 

na vse hipne domislice naročnika – 

mogoče celo sredi izvedbe? 

»Pri snovanju hotela gre seveda za 

popolnoma drugačno zgodbo, tu je v 

ospredju gost, za katerega bo hotel za 

nekaj časa njegov drugi dom, zato naj bi 

se tu kar najbolje počutil in se morebiti 

še kdaj vrnil. K temu pa seveda poleg 

vsega drugega veliko prispeva ambient 

hotela, tisti nezavedni občutek prostora, 

kjer ti je prijetno posedeti, kaj popiti, 

prebrati, kjer ti je z lahkoto dostopen 

bazen, se v vsakem trenutku z lahkoto 

orientiraš … 

Pri hotelu Bioterme je bazenski kompleks 

že obstajal, nanj se nov hotel navezuje 

po veznem hodniku. Je pa bila tukaj 

neka druga zadeva: po prostorskem 

planu je bil hotel postavljen tako, da bi 

zapiral pogled na celotno dolino. Potem 

smo dosegli odmik od prvotno predvidene 

lokacije bolj proti robu, da smo čimbolj 

ohranili razgled po dolini. Je pa kljub 

temu tak hotel sorazmerno velika masa, 

zato sem ga skušal nekoliko razgibati in 

tako optično zmanjšati. Tudi tukaj je bistvo 

zasnove vzpostavitev osrednje horizontalne 

komunikacijske osi, ki predstavlja 

navezavo na bazenski kompleks, ob 

»Za dober projekt mora investitor arhitektu 

zaupati do konca, če se je že odločil 

za njega. Ponavadi se zgodi, da hoče 

med gradnjo investitor kaj spremeniti ali 

dodati, vendar naj bo to v dogovoru z arhitektom, 

ne mimo njega, saj največkrat 

le arhitekt vidi celovito rešitev, za katero 

je na koncu tudi odgovoren.« 

Upoštevanje tradicije je danes po vašem 

mnenju dovolj ali ne? 

»V našem okolju je ohranjanje tiste 

zdrave tradicije premalo prisotno, predvsem 

na podeželju. Od nekdaj se je vedelo, 

da hiše niso postavljali na najbolj 

rodovitno zemljo, temveč na obrobje, 

postavili so jo tako, da je imela zaščiteno 

dvorišče pred mrzlim vetrom, zasadili 

drevo na mestu za senco … Ohranjanje 

tradicije danes ni v posnemanju nekdanjih 

tradicionalnih oblik in načinov gradnje, 

saj se nenehno spreminjajo socialno-ekonomski 

vzorci bivanja in temu 

se prilagajajo tudi bivanjske značilnosti. 

Sam skušam upoštevati tiste pozitivne 

značilnosti tradicionalne gradnje, kjer 

je to pač mogoče glede na vrsto projekta. 

Mogoče se to na prvi pogled vedno 

ne vidi, morda se vidi v tlorisni obliki, v 

značilnih atrijskih ali podolgovatih tlorisih, 

v uporabi naravnih materialov, lesa, 

opeke, kamna, čeprav povsod to ni mogoče, 

kajti npr. prav pri hotelu sodobna 

fasada ni več tista klasična, ampak fotovoltaična. 

Mogoče je povezana s tradicijo 

tudi ta vzpostavitev osrednjega prostora, 

vključiti tudi izraba sončne energije, bodisi 

s kolektorji in fotovoltaiko, pa tudi 

geoterma lna energija s toplotnimi črpalkami. 

Tako je npr. hotel Bioterme energetsko 

samozadosten, ko pa bo vključen 

celoten sistem fotovoltaike, bo imel tudi 

presežek energije. Fotovoltaična fasada 

je vključena v fasado objekta tako, da je 

tudi oblikovni prispevek k sodobnemu 

videzu hotela.« 

Vsaka stavba, ki ste jo načrtovali, je videti, 

kot da je že od nekdaj v tistem 

prostoru. Kako vam to uspeva? 

»Poskušam, da ne bi preveč grobo posegal 

v stanje, ki tam že obstaja in živi. 

Posebno spoštljivo je treba priti v naravno 

okolje, temu prostoru moraš nekaj 

dodati, ne pa ga samo zasesti! Seveda 

je k projektu mogoče pristopiti tudi 

rutinsko, toda to se ponavadi vedno slabo 

izteče. Arhitekt kot avtor bi moral biti 

zraven od začetka do konca gradnje in 

opremljanja, predvsem če gre za večji 

projekt. Takrat velikokrat greš spat in se 

zbujaš s tem projektom. Na koncu se sicer 

lahko zgodi, da te kot avtorja sploh 

ne omenijo, toda tega smo že vajeni, v 

tem okolju se stroka pač ne ceni, tu so v 

ospredju druge sposobnosti.« 

To je slika tega, kako se kateri poklic 

ceni, podobno kot v našem poklicu, ko 

je novinar lahko vsak, ki drži v roki mikrofon 

ali fotografira. Posledica nespoštovanja 

poklica … 

»Za stanje, kakršno pač je, smo deloma 

seveda krivi tudi sami, ko se tako v ceni 

kot kakovosti včasih spustimo na raven 

gradbenih tehnikov, ker pač v raznih razpisih 

za projektiranje skoraj praviloma 

posel dobi najcenejši ponudnik. 

Vendar je zasnovati in projektirati 

zahtevno kompleksno zgradbo veliko 

več kot zgolj narisati načrt, to je avtorsko 

delo in vesel sem, če se vsaj nekateri 

tega zavedajo.« 

Nekateri bi radi, da bi se vse gradilo 

tako kot nakupovalni centri: na nekem 

zemljišču v enem dnevu postaviš 

po istem načrtu kot v celi Evropi trgovino, 

za katero so pripeljali material iz 

tujine. 

»Problem je v tem, da je danes vse podrejeno 

kapitalu, tudi institucije, ki bi 

morale delovati v interesu ljudi in skupnosti. 

Za kapital je značilno, da želi maksimalen 

profit, pozidati razpoložljivo 

parcelo do roba zmogljivosti, ker pa ni 

celovitega pristopa v urbanizmu na nivoju 

mesta ali območja, temveč se zadeve 

rešujejo parcialno, s prostorskimi načrti, 

prirejenimi željam posameznega investitorja, 

so stvari pač takšne, kot so videti. 

Vsekakor bi bilo treba v interesu stroke 

za vse predvidene javne objekte predhodno 

izvesti arhitekturne natečaje, kar 

bi prav gotovo pripomoglo h kakovostnejšim 

arhitekturnim rešitvam in s tem 

k boljšemu stanju v prostoru.« 

Bernarda B. Peček

12 | Vestnik | 7. oktobra 2010 kmetijstvo 


vrtnarski utrinki 

O vpetosti rekičanskega visokošolskega programa v gospodarstvo 

Čas veselja ob 

spravilu pridelkov 

Ko se začne jesen ohlajati, opazujemo vreme 

in pazimo, da nas ne presenetijo zmrzali 

Pravočasno zaščitimo občutljive rastline. 

Preden pritisne mraz, uživajmo še v 

zadnjih cvetlicah, zrelih sadežih in plodovih 

ter živo obarvanih odpadajočih listih. 

V mesecu oktobru pospravimo še zadnje 

pridelke. Sadimo jesenski česen in 

čebulček. Gnojimo s preperelim kompostom 

ali hlevskim gnojem. 

Stroke jesenskega česna sadimo na 

vrtove vse tja do novembra. Za gojenje 

česna so primerna srednje težka in rahlo 

kisla tla, dobro pognojena z organsko 

snovjo. Mesto sajenja naj bo sončno. 

Kot gnojilo lahko uporabite bogat kompost, 

mineralno gnojilo, izogibati pa se 

moramo svežemu hlevskemu gnoju. Izmed 

makrohranil potrebuje česen poleg 

dušika več kalija kot fosforja. 

Preden stroke posadimo v zemljo, jih 

razdelimo in preglejmo, ali niso poškodovani 

in ali niso prisotne glivične bolezni. 

Stroke česna sadimo na razdaljo 

25 do 35 centimetrov med vrstami in 12 

do 15 centimetrov v vrstah ter v globino 

pet do sedem centimetrov. V Sloveniji je 

med najbolj razširjenimi sortami ptujski 

česen, ki ga uporabljamo kot zimskega 

in letnega ter ima belo do roza obarvane 

luskoliste. Znani sorti sta še: domači 

ozimni in novosadski ozimni. Glavno obdobje 

rasti česna je mesec maj oz. junij, 

kadar ga je treba redno zalivati in biti pozoren 

na enakomerno vlažnost ter preprečiti 

razvoj glivičnih obolenj. Tudi čebulček 

lahko posadimo še pred zmrzaljo. 

Sorti čebule, ki ju vzgojimo iz čebulčka 

in sta primerni za jesensko pridelovanje, 

sta: majski in junijski srebrnjak. 

V jesenskem času lahko opravimo tudi 

beljenje vrtnin. Še dozorevajočim vrtninam 

(radič, endivija) lahko jeseni zatemnimo 

posamezne dele, da se obelijo 

(postanejo bledi). Zatemnjeni deli rastline 

se obelijo zato, ker v teh delih ne nastaja 

več klorofil, na ta način pa deli rastline, 

npr. listi, postanejo mehkejši ali 

krhkejši. 

Pobiramo glavnati ohrovt in cvetačo, 

ne pa tudi listnatega ohrovta, kateremu 

da šele prvi mraz pravi okus in hranilno 

vrednost. Zaradi dobre odpornosti proti 

zimskim temperaturam por lahko pozimi 

običajno pustimo kar na prostem, 

po možnosti pa ga pokrijemo z vlaknasto 

folijo. 

Zelenjave ne shranjujemo skupaj s 

sadjem, saj je občutljiva za plin etilen, ki 

ga izločajo zrelo sadje in plodovke. Zelenjavni 

pridelki bi začeli ob prisotnosti 

sadja prehitro veneti in se gubati. 

Občutljive zimske vrtnine (solatnice) 

prekrijmo s folijo ali tkanino, da jih zaščitimo 

pred mrazom. 

Tla pripravimo na zimo s tem, da nezasajene 

površine pognojimo in v tla 

vkopljemo uležan gnoj ali vrtni kompost. 

Vrtni kompost pripravljamo celo leto. Ko 

dobi videz zelo temne prsti in ko v njem 

ni več večjih ostankov prvotnih sestavin 

(vej, ostankov zelenjave, itd.), je zrel za 

uporabo. Za gnojenje pa lahko uporabimo 

tudi kupljen ali pri lokalnih pridelovalcih 

pridelan uležan hlevski gnoj. Vrtno 

površino pognojimo, prekopljemo in 

pustimo takšno, kakršna je. Zimski mraz 

bo namreč sam zdrobil nastale grude. 

M. V. 

Iščejo novo vinsko kraljico 

Pomurski sejem, ki je nosilec projekta 

Vinska kraljica Slovenije, bo pred 

iztekom leta izbral novo vinsko kraljico, 

ki bo v prihodnjem letu promovirala 

slovenska vina, vinogradništvo 

in slovensko vinorodno deželo doma 

in v tujini. 

Za naziv vinske kraljice se lahko potegujejo 

samska dekleta med 18. in 25. 

letom, slovenske državljanke, ki imajo 

znanje o vinih in slovenskem vinogradništvu, 

govorijo vsaj en svetovni 

jezik in imajo vozniški izpit. Prijave 

sprejema Pomurski sejem do 29. oktobra, 

najprimernejša kandidatka, ki 

jo bo izbrala posebna komisija, bo postala 

nova 15. slovenska vinska kraljica, 

na vinskem prestolu pa bo nasledila 

Andrejo Erzetič. 

L. K. 

Ni res, da se nič ne 

splača v kmetijstvu 

Potrebujemo kadre z več znanja s področja agrarne ekonomike 

K odgovoru, ki ga je na prispevek Ko 

odpove zdrava kmečka logika, objavljen 

v Vestniku 23. 9. 2010, poslala 

Agencija za kmetijske trge in razvoj 

podeželja, je treba dodati nekaj pojasnil. 

V članku sem želel opozoriti predvsem 

na birokratski in neživljenjski 

odnos ustreznih služb do urejanja 

in reševanja nekaterih zadev in takšen 

odnos se je v opisanem primeru 

nedvomno zgodil. Strinjam se, da 

je agencija za kmetijske trge ravnala 

v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe 

osi 2 iz Programa razvoja podeželja 

za obdobje 2007–2013, ki med drugim 

določa, da je gnojilni načrt obvezen, 

če na kmetijskem gospodarstvu gnojijo 

z mineralnimi gnojili, vendar je bila 

pri odločanju toga in neživljenjska. 

Obravnavana kmetija ima analize zemlje, 

ki so bile izdelane v letu 2006 in 

veljajo pet let in tudi gnojilne načrte, 

vendar jih ob obisku kontrolorja nosilec 

kmetije ni imel pri sebi. Verjetno 

bi bila dolžnost kontrolorja, da kmetu 

omogoči naknadno predložitev te 

dokumentacije, kar pa se v omenjenem 

primeru ni zgodilo. Iz zapisnika, 

ki ga je kmet podpisal, ni razvidno, da 

kmetija nima gnojilnega načrta, je pa 

res, da je v prilogi k zapisniku (kopija 

te priloge je dokaj nerazločna) pri rubriki 

IMA GNOJILNI NAČRT označeno 

polje NE, ki pa je slabo vidno. Pri odločanju 

o upravičenosti do subvencije 

agencija tudi ni upoštevala ugotovitev 

Še enkrat 

Ko odpove zdrava kmečka logika 

Odgovor na Odgovor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj 

podeželja v Vestniku 30. 9. 2010 

kontrolne organizacije (IKC Univerze 

v Mariboru), ki pri opravljanju kontrole 

na kmetiji ni ugotovila nepravilnosti 

in ji je zato tudi izdala Certifikat 

o integrirani pridelavi. 

Bolj kot odločba agencije pa bode 

v oči odločitev drugostopenjskega organa 

ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo 

in prehrano, na katerega se je 

kmet zoper odločbo agencije pritožil. 

Čeprav je pritožbi predložil vso potrebo 

dokazno dokumentacijo (analize 

zemlje, gnojilne načrte, Certifikat 

o integrirani pridelavi), je bila zavrnjena 

z obrazložitvijo, da se ti dokazi 

ne morejo upoštevati kot pritožbeni 

razlogi, pritožnik pa je zapisnik 

podpisal. Zavrnitev pritožbe drugostopenjski 

organ utemeljuje tudi z 

naslednjim (citiram): »Za konkretni 

upravni postopek je brezpredmetno, 

da pritožnik ob vložitvi pritožbe razpolaga 

z ustreznimi dokumenti, saj bi 

moral z njimi razpolagati že ob kontrolnem 

pregledu, ko jih je bil tudi 

dolžan dati kontrolorju na vpogled, a 

tega, kar v zadevi sploh ni sporno in s 

čimer se pritožnik tudi strinja, takrat 

ni storil.« 

K temu je treba dodati, da je pritožnik 

z ustreznimi dokumenti razpolagal 

že ob kontrolnem pregledu, vendar 

jih ni predložil kontrolorju, ki bi 

ga zato moral opozoriti na posledice 

in mu ponuditi možnost, da jih predloži 

pozneje. Agencija v svojem odgovoru 

na članek piše, da je bila v letu 

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske 

vede Univerze v Mariboru je v okviru 

prireditev ob 50-letnici včeraj v Rakičanu 

pripravila okroglo mizo z naslovom 

Vpetost študijskega programa management 

v agroživilstvu in razvoj podeželja 

v gospodarski prostor Pomurja. Kot 

vemo, se ta program že nekaj let izvaja 

tudi na dislocirani enoti v Rakičanu. 

Ob tej priložnosti so na tiskovni konferenci 

najprej predstavili program in 

letošnji vpis. Letos se je vpisalo (druga 

prijava) dvajset študentov. Kot pravi dekan 

dr. Jernej Turk, je vpis zadovoljiv, 

vendar slabši od pričakovanj. Do sedaj 

je v omenjenem programu v Rakičanu 

diplomiralo enajst študentov. Nekateri 

med njimi so ustanovili lastno podjetje, 

nekateri so zaposleni na drugih področjih, 

večina pa jih študij nadaljuje. 

Zaenkrat pa nobeden izmed njih ni zaposlen 

pri katerem od večjih gospodarskih 

subjektov s kmetijskega področja 

pri nas. 

Prav nekateri strokovnjaki iz teh gospodarskih 

subjektov so poleg predavateljev, 

diplomantov in drugih gostov 

tudi sodelovali na omenjeni okrogli 

mizi. Tako je na primer direktorica Pomurskih 

mlekarn Bernardka Hlebič 

povedala, da imamo v Pomurju različne 

možnosti na področju kmetijstva, 

kot so na primer dopolnile dejavnosti 

na kmetijah. Problem pa je, da imajo 

ljudje premalo znanja iz agrarne ekonomike 

in so prepričani, da se nič ne 

splača pridelovati, predelovati ipd. Podobno 

meni tudi Branko Virag iz Panvite, 

ki pravi: »Ni res, da se v kmetijstvu 

nič ne splača. Dajmo na mizo papirje in 

videli bomo, da se določene stvari tudi v 

kmetijstvu izidejo.« Prav takšno znanje, 

da bodo lahko ocenili, s čim se ukvarjati, 

kaj se splača in kako to tržiti, pričakuje 

Virag od študentov v Rakičanu. 

Vsi predstavniki gospodarskih subjektov 

so poleg pomembnosti tega 

edinega rednega visokošolskega programa 

pri nas poudarili tudi medsebojno 

sodelovanje. Veliko študentov v 

njihovih prostorih opravlja prakso ali 

dobiva potrebno znanje in informacije 

za pripravo diplomskih nalog. Žal pa o 

zaposlitvah ali kadrovskih štipendijah 

za rakičanske študente sodelujoči gospodarstveniki 

niso veliko govorili. 

C. K. 

2009 s kontrolo na kraju samem takšna 

kršitev ugotovljena pri 119 kmetijskih 

gospodarstvih, 29 od teh jih 

je naknadno poslalo dokumentacijo, 

zato ti vlagatelji niso bili deležni nobenih 

sankcij. Tudi v obravnavanem 

primeru bi kmetija gotovo naknadno 

poslala ustrezno dokumentacijo, vendar 

k temu ni bila pozvana. 

Drugostopenjski organ tako ugotavlja, 

da bi moral kmet dati dokumentacijo 

na vpogled kontrolorju ob pregledu 

na kraju samem, agencija pa 

navaja, da je 29 kmetij dokumentacijo 

poslalo naknadno in zato niso bile 

deležne sankcij (?!). Tudi v obravnavanem 

primeru je kmetija ustrezno dokumentacijo 

poslala na drugostopenjski 

organ in bi jo ta lahko upošteval, 

vendar se to ni zgodilo, kar še enkrat 

potrjuje povsem birokratski odnos do 

reševanja nekaterih vprašanj. 

Pohvalno ob vsem je le priznanje, 

zapisano v odgovoru agencije v prejšnji 

številki Vestnika, da lahko AKTRP 

in MKGP na tem področju še marsikaj 

naredita. Tako na MKGP že poteka 

projekt odprave administrativnih 

ovir, ki bo omogočil manj zahtevne 

administrativne postopke, velik poudarek 

pa bo dan večji učinkovitosti 

dela uradnikov in javnih služb, predvsem 

za zagotavljanje dobrega servisa 

kmetijstvu. Posledice sedanjih pomanjkljivosti 

in slabega servisa pa naj 

pač nosijo kmetje sami. 

Ludvik Kovač 

Fotografija N. N.


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

Zaprta dva javna 

razpisa za kmete 

kmetijstvo 

Pri zgodnjem upokojevanju spremenjene pravne podlage, za mlade prevzemnike 

zmanjkalo sredstev 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo 

in prehrano je 5. oktobra ob 24. uri zaprlo 

javna razpisa »Zgodnje upokojevanje 

kmetov« in »Pomoč mladim 

prevzemnikom kmetij« iz Programa 

razvoja podeželja 2007–2013. Ministrstvo 

se je za zaprtje razpisa za zgodnje 

upokojevanje odločilo zaradi spremembe 

pravnih podlag, za mlade prevzemnike 

pa zaradi porabe sredstev. 

Zgodnje upokojevanje kmetov 

Do izplačila nepovratnih sredstev v 

obliki letne rente so upravičeni tisti, 

ki se odločijo, da nepreklicno prenehajo 

opravljati pridobitno kmetijsko, 

gozdarsko in dopolnilno dejavnost na 

kmetijskem gospodarstvu ter celotno 

kmetijsko gospodarstvo prenesejo na izbranega 

prevzemnika. S tem namenom 

želijo pospešiti strukturne spremembe 

Na Ponikvi in 

Slomu 

Sedmi 

vseslovenski 

shod kmetov 

Letošnji 7. vseslovenski shod kmetov 

k zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega 

kmetijstva in kmetijskega 

slovstva Antonu Martinu Slomšku bo 

v nedeljo, 17. oktobra 2010, na Ponikvi 

in Slomu pri Šentjurju. Letošnje 

srečanje bo potekalo pod sloganom 

Pridno delo naših rok blagoslovi dobri 

Bog. 

Srečanje se bo pričelo ob 12.00 s 

sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Martina 

na Ponikvi, ki jo bo ob somaševanju 

duhovnikov daroval murskosoboški 

škof dr. Peter Štumpf. Ob 14.30 bo 

svečana akademija pred rojstno hišo 

blaženega Antona Martina Slomška 

na Slomu. Kulturni program bo pripravljen 

v duhu slogana prireditve. 

Prevoze z avtobusom organizirajo 

območne enote Kmetijsko-gozdarske 

zbornice Slovenije. Na KGZ Murska 

Sobota zbirajo prijave do 8. oktobra. 

L. K. 

na kmetijskih gospodarstvih, izboljšati 

starostno strukturo kmetijskih gospodarstev, 

saj kmetijo prevzamejo mlajši 

gospodarji, in povečati razvojno sposobnost 

kmetijskih gospodarstev, vse to pa 

naj bi prispevalo k povečanju produktivnosti 

dela v kmetijstvu. 

Na javni razpis, ki je bil objavljen v 

Uradnem listu RS 9. oktobra 2009, je 

prispelo do vključno 5. oktobra 2010 

49 vlog, s katerimi je bilo zaprošenih 

dobrih 395 tisoč evrov javnih sredstev. 

V okviru javnega razpisa je bilo razpisanih 

1,4 milijona evrov za odobrene 

letne rente upravičencem ter do 

14 milijonov evrov za celotno obdobje 

izplačevanja rent. 

Mladi prevzemniki kmetij 

Sortni poskusi s koruzo 

Hibridi Pionner 

dobro obrodili 

Predmet tega javnega razpisa je 

dodelitev enkratne finančne pomoči 

mladim prevzemnikom kmetij za 

prvi lastniški prevzem kmetijskega 

gospodarstva. Cilj ukrepa je spodbuditi 

prenos kmetijskega gospodarstva 

na mlajšo generacijo, izboljšati starostno 

strukturo nosilcev kmetijskih 

gospodarstev, prispevati k večji produktivnosti 

dela ter povečati razvojno 

in proizvodno sposobnost prevzetih 

kmetijskih gospodarstev. 

Na javni razpis, ki je bil v uradnem 

listu objavljen 7. avgusta 2009, je prispelo 

do vključno 4. oktobra 2010 659 

vlog, s katerimi je bilo zaprošenih dobrih 

12,4 milijona evrov javnih sredstev. 

V okviru javnega razpisa je bilo 

razpisanih 12 milijonov evrov nepovratnih 

sredstev. Razpis so zaprli, ker 

so sredstva za ta namen izčrpana. 

L. Kovač 

Piooner, ki je vodilno svetovno podjetje 

pri razvijanju najboljših sort rastlin, 

proizvaja in prodaja semensko 

koruzo v sedemdesetih državah po 

svetu. Tudi letos so v Sloveniji opravili 

več sortnih poskusov, opravljajo 

jih na različnih tipih tal in v različnih 

razmerah, rezultati pa so odlični. 

Poskuse opravljajo na velikem številu 

lokacij, tako da lahko za posamezno 

območje izberejo najboljšo sorto 

hibrida. V začetku oktobra so že poželi 

prve poskusne posevke koruze za zrnje 

pri Štefanu Matjašecu v Veliki Polani 

in Jožetu Zveru v Ižakovcih in pri 

obeh zabeležili spodbudne rezultate. 

Pri osmih poskusnih posevkih so pri 

Štefanu Matjašecu zabeležili povprečni 

pridelek 14.962 kilogramov suhega 

zrnja na hektar, najbolje pa je obrodila 

sorta PR37K92, ki je dala kar 16.438 

kilogramov suhega zrnja na hektar. Pri 

Jožetu Zveru je dalo osem poskusov 

povprečen pridelek 12.844 kilogramov 

suhega zrnja, najboljši pa je bil poskus 

s hibridom PR37N01, ki je dal 13.988 kilogramov 

suhega zrnja na hektar. 

L. Kovač 

Fotografija N. N. Fotografija Jure Zauneker 

Volili bomo 

dr. Slavinca, 

ker to, kar obljubi, 

tudi naredi. 

www.mitjaslavinec.si ( 080 17 11 


Izvajanja zahtev navzkrižne skladnosti 

Na voljo kmetijski svetovalci 

Kontroli navzkrižne skladnosti so podvrženi vsi, 

ki vlagajo zahtevke za neposredna plačila 

Kmalu bo minila sezona vegetacije in 

s tem tudi delo na njivah, travnikih, 

sadovnjakih in vinogradih. Več časa 

bo za izobraževanje in urejanje raznih 

papirnatih birokratskih zadev. Prav 

tako bo več časa, da se uredijo razne 

evidence glede podukrepov KOP, gnojilni 

načrti in seveda zahteve navzkrižne 

skladnosti. 

Kmetijski svetovalci svetujemo za 

izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti 

na več načinov: izobraževanje v 

zimskem času, osebno svetovanje po 

telefonu in v pisarni ter obisk kmetije 

v zvezi z izvajanjem zahtev navzkrižne 

skladnosti na poziv kmeta 

Za vse kmetovalce, ki vlagajo zahtevke 

za neposredna plačila, je priporočljivo, 

da se posvetujejo s svetovalci 

in odpravijo določene nepravilnosti 

pred obiskom kontrolnih – inšpekcijskih 

služb. Predvsem bi opozoril na 

slabo izkoriščenost obiskov kmetij v 

zvezi z izvajanjem zahtev navzkrižne 

skladnosti na poziv kmeta. 

Vsi kmetovalci, ki vlagajo zahtevke 

za neposredna plačila, so podvrženi 

kontroli izvajanja zahtev navzkrižne 

skladnosti. Pri tem moramo opozoriti, 

da navzkrižna skladnost zajema več 

standardov. Vsak standard ima svoje 

zahteve, vendar so zelo redke tiste 

kmetije, na katerih pridejo v poštev vsi 

standardi in seveda vse zahteve. Kontrole 

so različne. Kontrolorji pridejo iz 

različnih državnih in evropskih institucij, 

in sicer: evropski kontrolorji iz Bruslja, 

AKTRP-a – kontrolorji iz agencije 

za kmetijske trge in razvoj podeželja, 

VURS-a (Veterinarska uprava Republike 

Slovenije), veterinarski inšpektorji, 

kmetijski inšpektorji in policija. 

Vseh pet navedenih kontrolnih inštitucij 

ima dostop do podatkovnih baz v državnem 

merilu in prav tako jim zakonsko 

moramo omogočiti dostop do podatkov 

na kmetijskem gospodarstvu. 

Kontrola izpolnjevanja zahtev navzkrižne 

skladnosti se izvaja administrativno, 

če je le mogoče. Nadzirajo 

se razne baze podatkov, ki so agenciji 

dostopne. Vseh zahtev pa se ne 

da preveriti administrativno, zato so 

potrebne kontrole na kraju samem. 

Kontrolorji, pooblaščeni za preverjanje 

izpolnjevanja zahtev navzkrižne 

skladnosti, preverijo njihovo izpolnjevanje. 

O svojih ugotovitvah napišejo 

zapisnik in ga posredujejo agenciji. 

Agencija na osnovi tega zapisnika 

in ugotovitev administrativnega preverjanja 

določi odstotek znižanja neposrednih 

plačil za tekoče leto. Agencija 

je poleg lastnih ugotovitev dolžna 

upoštevati tudi ugotovitve drugih inšpekcijskih 

služb, ki nadzirajo izvajanje 

predpisov s svojega področja. 

Kršitve so lahko različne. Po novem 

so definirane kot O – običajna kršitev, 

L – lahka kršitev in T – težka kršitev 

zahtev posameznega standarda. Stopnja 

kršitve je določena z ocenami 10, 

20, 50 ali 100 za posamezno kršitev. 

Ocena 10 pomeni najnižjo in 100 najvišjo 

težo kršitve. 

Celotni znesek neposrednih plačil, 

izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko 

okoljske ukrepe se zniža za en odstotek, 

če je vsota ocen znotraj enega 

standarda manjša ali enaka 49. Če je 

vsota ocen znotraj enega standarda 

enaka ali večja od 50, se znesek neposrednih 

plačil, izravnalnih plačil in 

plačil za kmetijsko okoljske ukrepe 

zniža za tri odstotke. Če je vsota ocen 

znotraj enega standarda enaka 100 ali 

večja, se znesek neposrednih plačil, 

izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko 

okoljske ukrepe zniža za pet odstotkov. 

V primeru kršitev v več standardih 

znotraj posameznih področij 

se za znižanje izplačil uporabi seštevek 

ocen v enem standardu, in sicer v 

tistem, ki ima najvišji odstotek znižanja. 

V primeru ponavljajoče se kršitve 

znotraj istega standarda se kazenske 

točke množijo s tri, vendar skupni odbitek 

ne sme prekoračiti 15 odstotkov. 

Če se odkrije namerna kršitev zahtev 

navzkrižne skladnosti, znižanje izplačila 

lahko doseže do 100 odstotkov. 

Torej kmetovalci bodite previdni in 

izvajajte zahteve navzkrižne skladnosti, 

da ne bo prišlo do kršitev in nepotrebnih 

sankcij. Za pomoč se lahko 

obrnete na svetovalno službo, ki 

je usposobljena svetovati, kako ravna 

kmet, da ne pride do kršitev posameznih 

zahtev iz standardov navzkrižne 

skladnosti. 

Janez Lebar, univ. dipl. inž. kmet., 

KGZ Murska Sobota 

Zakaj bomo na volitvah za župana volili 

dr. Mitjo Slavinca pod zaporedno številko ? 

»Ker je strokovnjak z izostrenim občutkom 

za soljudi, ki bo ustvaril razmere za 

hitrejši razvoj podjetništva in blaginjo ljudi.« 

(Peter PODLUNŠEK, podjetnik in vrhunski akrobatski pilot) 

»Ker je bil vedno priden, inteligenten in mož 

beseda, je človek, kakršnega potrebuje 

moje rojstno mesto.« 

(Mag. Zoran MILOŠEVIČ, vrhunski zdravnik) 

»Ker je inovativen, z ustvarjalno energijo in jasno 

postavljenimi cilji pri vsem, česar se loti.« 

(Dr. Anton VRATUŠA, akademik) 

»Ker ima izostren čut za pomoč ljudem v stiski 

in je zato v teh težkih časih pravi človek za župana.« 

(Mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS) 

Ker mu ob strani stoji ugledna svetniška 

lista pod zaporedno številko . 

6

14 | Vestnik | 7. oktobra 2010 iz naših krajev 


Evropska noč nočnih metuljev na Goričkem 

Nočni metulji so 

pomembni 

opraševalci rastlin 

Njihova vrstna in številčna raznolikost kažeta 

na stopnjo ohranjenosti okolja 

Udeleženci pri nočnem opazovanju metuljev 

Kakšen pomen imajo metulji v kulturni 

krajini, kot je Goričko, zakaj izginjajo, 

kaj jih ogroža, s čim se prehranjujejo? 

Vse to in še več je pred 

dnevi na Osnovni šoli Šalovci otrokom, 

staršem in učiteljicam iz domače 

osnovne šole, iz OŠ Fokovci ter 

DOŠ Prosenjakovci s pomočjo lastnih 

fotografij predstavil Kristjan Malačič, 

naravovarstveni nadzornik v Javnem 

zavodu Krajinski park Goričko. 

V Sloveniji živi več kot 3500 vrst nočnih 

in vsaj 180 vrst dnevnih metuljev. 

Odvisno od človekovih potreb jih mnogokrat 

delimo na koristne, škodljive in 

nevtralne. Tako so mnogi odrasli metulji 

pomembni opraševalci kulturnih 

rastlin, zlasti takih, ki jih zaradi oblike 

cvetov čebele ne morejo oprašiti. Ker 

njihova vrstna in številčna raznolikost 

kažeta na stopnjo ohranjenosti ali neravnotežja 

v naravi, so metulji izredno 

dobra indikatorska skupina. Vendar 

jih posredno in neposredno vedno 

bolj ogrožajo spreminjanje travnikov v 

njive, prepogosta košnja in mulčenje 

Praznik buč v Bodoncih 

travnikov, pretirana raba škropiv in 

podobno. Zato z varovanjem in ohranjanjem 

travnikov, pašnikov, gozdnih 

robov in mejic prispevamo k ugodnemu 

stanju biotske raznovrstnosti, kar 

je v skupnem in javnem interesu vseh 

nas, saj gre za kazalnike kakovosti našega 

bivalnega okolja. 

Po predavanju so se udeleženci odpeljali 

v Dolence, kjer so v družbi mag. 

Matjaža Ježa iz Zavoda RS za varstvo 

narave na »svetlobnih lovilnih šotorih« 

opazovali nočne metulje v sklopu 

7. Evropske noči nočnih metuljev. 

V Sloveniji jo organizira Zavod RS za 

varstvo narave v sodelovanju z Društvom 

za preučevanje in ohranjanje 

metuljev Slovenije ter Slovenskim entomološkim 

društvom Štefana Michielija. 

Namen vsakoletne prireditve je 

povezovanje strokovnjakov, ki preučujejo 

življenje metuljev (lepidopterologi) 

z naravovarstveniki in predvsem 

ozaveščanje javnosti o pomenu 

in vlogi nočnih metuljev. 

G. D. 

V okviru 13. praznika Občine Puconci so pri gasilskem domu v Bodoncih pred 

kratkim že petič po vrsti pripravili tradicionalno prireditev Praznik buč. Uvod je bil 

pravzaprav že dan prej, ko so kandidati za priznanja za najboljše bučno olje svoje 

izdelke že prinesli na ocenjevanje k strokovni komisiji. Nedeljska prireditev pa se 

je izkazala z bogato vsebino: prikazom pobiranja semena iz buč, razstavo sladic 

in peciva iz buč ter razstavo ročnih del (vezenje, kvačkanje), ponudbo rokodelskih 

in domačih izdelkov iz Krajinskega parka Goričko, kuhanjem bučne prikuhe v 

kotličku, ocenjevanjem največje in najbolj nenavadne buče ter otroškim kotičkom 

za najmlajše. V kulturnem programu so nastopili osnovnošolci, pevci moškega 

pevskega zbora in folkloristi iz KTD Moščanci. Na žalost je tudi to prireditev kazil 

dež, vendar se številni obiskovalci niso pustili motiti. Obiskala pa jih je tudi prva 

bučna kraljica Tadeja Sraka iz Lipovec. T. K. 

Fotografija Gregor Domanjko 

Fotografija Tomo Köleš 

Dobrodelni koncert za Ladislava Kepeja iz Gaberja 

Da bo lahko obiskal prijatelje 

Trenutek nepazljivosti ali kakšno drugo usodno srečanje ali dejanje lahko 

v hipu pomeni zgrinjanje temnih in mračnih oblakov v naš vsakdan 

To na svoji koži še kako dobro občuti 

25-letni Ladislav Kepe iz Gaberja, 

ki je pred leti doživel nesrečo, ki 

ga je za zmeraj prikovala na invalidski 

voziček. Izguba »svobode« je za 

mladega človeka še posebej veliko 

breme in velika Ladislavova želja je, 

da bi se sam lahko odpeljal k prijateljem, 

sorodnikom ali preprosto po 

vasi, kjer živi. Žal ob vseh stroških, 

ki jih ima njegova družina, pogosto 

zmanjka sredstev za pripomoček, ki 

bi Ladislavu omogočil kakovostnejše 

in boljše življenje. 

Žarek upanja je posvetil v njegovo 

življenje pred dnevi, ko je Društvo 

za pomoč v stiski Zarja Lendava 

v gaberskem vaškem domu organiziralo 

dobrodelni koncert za nakup 

pripomočka za invalidski voziček, ki 

bo Ladislavu omogočil samostojno 

vožnjo. Vabilu se je odzvalo več nastopajočih 

iz bližnje in daljne okolice. 

Tako so nastopili dvojčici Sara 

in Teja iz Maribora, ki sta zapeli nekaj 

svojih pesmi, in mlad narodnozabavni 

ansambel iz Slovenskih goric, 

sledil je nastop vsem znanega Pišteka 

iz Prekmurja pa madžarskih ljudskih 

pevcev domačega kulturnega 

društva, župnijskega pevskega zbora 

sv. Katarine iz Lendave, recitatorke 

Kristine Szöke in mladega glasbe- 

Ladislava je pred leti nesreča za zmeraj prikovala na invalidski voziček. 

nika Norberta Göncza. Kljub slabemu 

vremenu se je zbralo lepo število obiskovalcev, 

ki so na Ladislavov obraz 

privabili nasmeh ne le zaradi zbranih 

920 evrov, ki mu bodo gotovo v pomoč, 

temveč zaradi pozitivne energije, 

ki so jo prinesli v njegovo življenje. 

Zavedanje, da tudi v stiski nisi sam, 

Koruzo so ličkali tudi v mestu Murska Sobota 

Obudili star način ličkanja koruze 

Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti je 

prva medgeneracijska hiša v Sloveniji, 

ki je predvsem namenjena prostovoljcem 

vseh generacij in daje prostor za 

izvajanje različnih skupnih aktivnosti. 

Starejši in mlajši prostovoljci si v različnih 

delavnicah izmenjujejo svoja 

znanja, izkušnje in spretnosti. S srečevanjem 

v Hiši Sadeži družbe se tako 

Izvolite novo! 

Čas je, da imamo 

v MO Murska Sobota županjo. 

Naročnik oglasa je Neodvisna stranka Pomurja 

REGINA 

CIPOT – 

kandidatka 

za županjo 

MO Murska 

Sobota 

krepijo vezi med generacijami. 

V sklopu jesenskih prireditev in 

delavnic so si v Hiši Sadeži družbe v 

projektu zadali, da bodo obudili star 

kmečki način ličkanja koruze, kot 

so to nekoč počeli na kmetih. Zbrali 

so se mladi, starejši in tudi otroci 

okoli kupa koruze, ki jo je prispevala 

družina Debelak s Petanjec. Ličkali 

Na letošnjih lokalnih volitvah bo prvič 

nastopila v mesecu marcu 2010 ustanovljena 

Neodvisna stranka Pomurja, 

ki je edina stranka s sedežem v Pomurju. 

Nismo obremenjeni s preteklostjo, 

zanimata nas predvsem sedanjost in 

prihodnost življenja prebivalcev Pomurja 

oz. širše regije. Na tako nizki razvojni 

stopnji nismo bili že desetletja, 

zato bo treba spremeniti miselnost. 

Obvarujmo naravo, vendar ne za vsako 

ceno. Pri socialni politiki se zavzemamo 

za sožitje med generacijami. 

Glede na to, da smo kmetijska regija, 

se bomo zavzemali za znižanje davčnih 

obveznosti iz katastrskega dohodka in 

odpis obveznosti, še zlasti pa za odpravo 

obveznega članstva v Kmetijsko 

gozdarski zbornici Slovenije. 

Stranka ima svoje kandidate oz. 

kandidatne liste v pomurskih občinah: 

Beltinci, Cankova, Črenšovci, 

Gornji Petrovci, Hodoš, Kuzma, Lendava, 

Ljutomer, Moravske Toplice, 

je gotovo največja dobrina slehernega 

človeka. Vsi, ki se prireditve niste 

mogli udeležiti, lahko svoj dar za Ladislava 

namenite na naslov: Društvo 

Zarja Lendava, NLB Lendava – 0234 

2025 7142 338, s pripisom – za Ladislava. 

Matej Vučko 

so ročno, nekaj koruze so tudi povezali 

v šope in jih obesili na dvorišču 

njihove hiše, kjer se bo koruza sušila. 

Po opravljenem delu so jim ponudili 

domače potice. Šlo je za prijetno prostovoljno 

medgeneracijsko druženje 

starih in mladih ob že pozabljenem 

kmečkem opravilu. 

J. Ž. 

Neodvisna stranka Pomurja se predstavlja 

Z nami v lepšo prihodnost! 

Naši kandidati za župane so: 

FRANC 

SKLEDAR 

– kandidat 

za župana 

Občine 

Cankova 

Funkcijo bo opravljal nepoklicno 

in pri tem privarčeval skoraj 

65.000,00 evrov letno, kolikor 

znaša sedanja letna plača 

poklicnega župana v Občini 

Cankova. 


Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina in 

Mestna občina Murska Sobota. Stranka 

ima tudi svoje kandidate za župane 

v občinah: Cankova, Rogašovci, Šalovci 

in Mestna občina Murska Sobota. 

Stranka vabi vse simpatizerje na 

shod kandidatov in simpatizerjev 7. 

in 8. 10. 2010 ob 15.00 na predprostor 

pri Pošti v Murski Soboti. 

Predsednik Neodvisne 

stranke Pomurja – NSP 

Jože Korpič 

BRANKO 

NOVAK – 

kandidat 

za župana 

Občine 

Rogašovci 

Občina je po statističnih 

razvojnih kazalcih povsem na 

repu razvitosti v državi, zato so 

potrebne spremembe. 

Fotografija Matej Vučko


Na obisku v Segovcih na Apaškem polju 

iz naših krajev 


na kratko 

Skrb za druženje in lepšo 

podobo svojega kraja 

Ker nimajo prostora, kjer bi se lahko zbirali, načrtujejo gradnjo vaškega doma, ki naj bi jo začeli že letos 

Ob cesti Radgona–Cmurek v bližini obmejne 

Mure, na meji s sosednjimi Apačami, 

kjer je sedež nove občine, leži vas 

Segovci, obcestno naselje, ki mu na južni 

strani pripada tudi zaselek Mali Segovci. 

Za časa enotne radgonske občine 

je kraj spadal v Krajevno skupnost 

Apače, po oblikovanju nove občine pa 

krajevnih skupnosti ni več in vodenje 

posameznih vasi je zaupano vaškim odborom. 

Ti vodijo vse aktivnosti v kraju, 

z doseženim v zadnjem času pa so v Segovcih 

zadovoljni. 

Medtem ko se v mnogih pomurskih 

krajih srečujejo s problemom odseljevanja 

ljudi s podeželja, v Segovcih tega ne 

čutijo. V vasi je kakšnih 110 gospodinjstev, 

gradijo nove hiše in mladi ostajajo 

v domačem kraju. Razlog za to je verjetno 

tudi bližina Radgone in drugih večjih 

mest, kamor vsak dan odhajajo na 

delo, v vasi pa je tudi nekaj podjetnikov, 

ki prav tako zaposlujejo tamkajšnje ljudi. 

Ob podjetju Avto Kovač, kjer smo se 

pogovarjali s predsednico vaškega odbora 

Silvo Kovač, dejavnost avtomehanične 

delavnice in avtovleke pa zdaj 

nadaljuje sin, so v vasi še firma Prosed, 

tapetništvo, avtoprevozništvo, kovinarstvo, 

frizerski salon … 

Kraj Segovci so skupaj s Plitvico prvič 

omenjali že pred 900 leti in z zgodovinarjem 

Rihtaričem se dogovarjajo, da bi 

prihodnje leto izdali priložnostni bilten 

o zgodovini vasi. Tako kot druga naselja 

na Apaškem polju so tudi Segovci v 

preteklosti doživljali burne dogodke. Po 

drugi vojni so tod živeče Nemce izselili, 

v njihove domove pa nastanili ljudi z 

Pred kratkim so 

vaščani z lastnimi 

sredstvi uredili in 

prestavili vaški 

križ. 

Fotografija Ludvik Kramberger 

sečno, so dobro obiskane, udeležujejo 

pa se jih tako starejši kot mlajši vaščani 

in skupaj skrbijo za lepšo podobo kraja. 

Ena od večjih akcij je bila čiščenje divjega 

odlagališča ob mlinu, istočasno pa so 

odstranili tudi razvaline mlina, očistili 

opeko in drug gradbeni material ter ga 

prodali. Pustili so le del zidu, na katerem 

je plošča, ki bo spominjala, da je 

tam v preteklosti deloval mlin. 

Pred ostankom zidu nekdanjega mlina 

so postavili prvi ekološki otok v občini, 

na saniranem divjem odlagališču 

jim je dala na voljo občina, nekaj zemlje 

je v lasti sklada kmetijskih zemljišč, na 

upravno enoto pa so že vložili zahtevo 

za izdajo gradbenega dovoljenja. Če 

bo teklo vse po načrtih in bo tudi vreme 

primerno, bodo vaški dom velikosti 

osem krat osem metrov s teraso do 

prve plošče zgradili že letos. Nekaj sredstev 

za gradnjo so zbrali s prodajo materiala 

od starega mlina, v tem času so 

ustanovili kulturno, športno in turistično 

društvo, ki se je že prijavilo na razpis 

za sredstva občine, veliko dela pa bodo 

ni sami zbrali denar, v vasi pa je še eno 

križno znamenje, za katerega skrbi domačinka 

Marija Maruško, ob njem pa je 

vsako leto vremenska maša. Z nabiralno 

akcijo so zbrali tudi denar za nakup 

nove tamburice. 

V Apačah že tri leta deluje tamburaška 

skupina, ki jo vodi Sabina Steyer iz 

Plitvice, pobudnica za njeno ustanovitev 

pa je bila Segovčanka Slavica Muhič. 

Skupina 30 Segovčanov vsako leto 

pripravi maškarado, ki se s parodijo na 

aktualne dogodke predstavi tudi v so- 

Pečarovci 

V rimskokatoliški cerkvi sv. Boštjana 

v Pečarovcih je bila minulo soboto 

revija cerkvenih pevskih zborov Občine 

Puconci. Šlo je za že 13. srečanje 

cerkvenih pevskih zborov različnih 

veroizpovedi, katerega skupna skrb 

je ohranjanje cerkvenega petja pri 

bogoslužjih v cerkvah. Polna cerkev 

v Pečarovcih je bila dokaz, da imajo 

verniki radi cerkveno petje. Nastopili 

so mladinska skupina Sebeščanski 

Emanuel Župnije Pečarovci, mladinska 

pevka Tadeja Filo ob spremljavi 

Simona Emrija iz puconske cerkvene 

občine, mešani otroški pevski zbor iz 

evangeličanske cerkve v Bodoncih, 

zbor Binkoštne cerkve Maranta iz Vadarec, 

ženska pevska skupina Štefana 

Küzmiča iz evangeličanske cerkve 

v Bodoncih, ženski zbor Cerkvene občine 

Puconci in mešani pevski zbor 

Župnije Pečarovci. J. Ž. 

Zbigovci 

V gasilskem domu v Zbigovcih je 

bilo minulo nedeljo popoldne srečanje 

krajanov, starih 70 in več let, z območja 

Krajevne skupnosti Črešnjevci-Zbigovci. 

Srečanja se je udeležilo le 

nekaj več kot polovica od 200 vabljenih. 

Srečanje so pripravili v okviru 

letošnjih srečanj starejših v organizaciji 

Območnega združenja RK Gornja 

Radgona na območju občin Apače, 

Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij 

ob Ščavnici domači aktivisti RK in 

Območno združenje RK Gornja Radgona. 

Najstarejšim, to so bili 87-letne 

Neža Augoštin, Anica Slavič in Gizela 

Maučeč ter 82-letni Peter Fridau, 

so ob tem podelili priložnostna darila. 

F. K. 

Mačkovci 

Mačkovskega pohoda se je letos 

udeležilo okrog devetdeset pohodnikov 

iz različnih krajev Slovenije 

ter gostje iz Švice. Dvanajst kilometrov 

dolga pot, ki je večinoma vodila 

po obrobju vasi Mačkovci ter delno 

tudi skozi Kuštanovce in Dankovce, 

je bila primerna za starejše in mlajše 

pohodnike. Med potjo so si pohodniki 

ogledali vinsko klet Marof. Pohod 

je vpisan v izkaznico pohodnikov po 

Goričkem, ki jo je izdalo Goričko drüjštvo 

za lepši vütro, kot pohod izven 

konkurence. C. K. 

Predsednica vaškega odbora Silva Kovač ima veliko pohvalnih besed o 

sovaščanih, ki z udarniškimi akcijami skrbijo za lepšo podobo svojega kraja. 

Največja akcija je bila čiščenje divjega odlagališča in saniranje razvalin starega 

mlina, prvi v občini pa so uredili tudi ekološki otok. 


Na mestu, kjer je stal mlin, so pustili le del zidu s ploščo, ki bo spominjala na to, 

da je tu nekoč deloval mlin. Na tem mestu bodo zdaj zgradili vaški dom, kjer se 

bodo lahko zbirali. 


Žižki 

Občina Črenšovci se je na komunalnem 

področju odločila za rekonstrukcijo 

lokalne ceste na odseku 

Žižki center od gostilne Horvat skozi 

vas Žižki do magistralne ceste Murska 

Sobota–Lendava. Dela so obsegala 

rekonstrukcijo spodnjega in zgornjega 

ustroja ceste, dvoplastno asfaltno 

prevleko, odvajanje vode in prometno 

signalizacijo. V nadaljevanju projekta 

vas Žižki še čaka na ureditev kanaliziranega 

odvajanje meteorne vode 

vseh koncev Slovenije in tudi Jugoslavije. 

Danes razlik med njimi ni, ljudje živijo 

v slogi, skupaj poprimejo za vsako 

vaško delo in s prostovoljnimi udarniškimi 

akcijami so v zadnjem času v vasi 

marsikaj postorili. Delovne akcije, na 

katerih se zberejo tri- do štirikrat me- 

so uredili zelenico, postavili so klopi za 

sprehajalce in kolesarje, uredili pa bodo 

tudi igrišče za mali nogomet. Tam, kjer 

je stal mlin, bodo zgradili vaški dom, 

saj zdaj prostorov za zbiranje nimajo, 

vaški odbor pa se sestaja kar na domu 

predsednice Silve Kovač. To zemljišče 

opravili tudi prostovoljno. Druženje in 

skrb za urejanje svojega kraja sta značilnosti 

Segovčanov, ki ob vsaki akciji 

»stopijo skupaj« in rezultati so vidni. 

Predlani so ob cesti Segovci–Plitvica zasadili 

drevored 15 lip, letos so prestavili 

in obnovili vaški križ, za kar so vaščasednjih 

krajih, ob prvem maju imajo 

kresovanje, tudi letos pripravljajo kostanjev 

piknik, načrtujejo pa tudi izlet, 

za katerega je med krajani veliko zanimanje. 

Množična je bila tudi udeležba 

na kolesarjenju in peš hoji. 

Ludvik Kovač 

Center 

za pomoč 

žrtvam 

kaznivih dejanj 

M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota 

Tel.: (02) 527 19 00 

Če si žrtev nasilja ali v stiski, 

pokliči! Pomoč je zaupna in 

brezplačna. Na voljo smo 24 ur 

na dan, vse dni v letu! 

Kmalu začetek projekta Kulturni dom s parkom velikanov 

Pomgrad bo gradil videmski kulturni dom 

Podjetje SGP Pomgrad je bilo izbrano 

na razpisu za izbiro izvajalca za gradnjo 

kulturnega doma s kulturno-promocijskim 

centrom pri Svetem Juriju 

ob Ščavnici. Vrednost obeh investicij je 

okoli 2.890.000 evrov. Gradnja se bo začela 

oktobra, izvajalec pa ima na voljo 

eno leto za dokončanje objekta. Po končani 

gradnji bodo prostore zapolnili člani 

kulturnih društev v občini, po petih 

letih pa naj bi se tja preselila občinska 

uprava. Tako naj bi drugo leto končno 

zaživel prazen prostor na območju stare 

šole v središču naselja, kjer se bodo 

lahko občani »neposredno vključevali 

v prostor in aktivno življenje v njem, 

predvsem na področju vzgoje, posredovanja 

znanja ter bogatenja kulturne 

identitete naroda in kraja,« so zapisali 

v predstavitvenem gradivu. 

T. M. 

na odsekih, kjer tega še ni, na gradnjo 

pločnikov in vgradnjo vodovodnih 

cevi v cestno traso. Projekt bodo 

izvajali dve leti, rok za dokončanje je 

konec junija leta 2011. Celotna vrednost 

projekta je 366.000 evrov, letos 

pa bodo izvedli dela v vrednosti 

170.000 evrov. J. Ž. 

Fotografija Jože Žerdin

16 | Vestnik | 7. oktobra 2010 družabna 


Nismo muha enodnevnica 

S šestmesečno zamudo bo hotel Ajda v M. Toplicah odprt 15. oktobra. Vzroki zamude so objektivni in subjektivni, 

vsekakor se s pravimi »krivci« novinarji nismo mogli pogovarjati. Mogoče pove kaj tudi to, da so odgovorni pri 

naročniku in izvajalcu del drugi kot tisti, s katerimi smo se pogovarjali na začetku gradnje. Po prvotnih načrtih naj 

bi hotel odprli 1. maja. Rok zgraditve so spreminjali trikrat, tokrat pa smo izvedeli za dokončen datum. Ali bo kdo 

kaznovan zaradi izgube, zaradi katere so v M. Toplicah utrpeli materialno in moralno škod, nismo izvedeli! Tudi 

Pomurje se je v minulih dveh letih ubadalo z velikimi problemi. Menda je tvegano plačevati avanse kooperantom 

in dobaviteljem, saj pri nas še ne poznajo poslovne morale in odgovornosti. Vestnik, 27. septembra 1990. 

Komentar tedna 

na Pomurje.si 

Uporabnik Slavko58 o gradnji pomurskega vodovoda: »dosta guča, 

malo haska.« 

Športnika, 

zaposlena v 

Slovenski vojski, 

Miran Stanovnik 

in Miran 

Vereš sta si na 

vojaškem sejmu 

z zanimanjem 

ogledovala 

dogajanje in 

najbrž rekla tudi 

kakšno o tem, 

kako je bilo, ko 

sta prvič oblekla 

vojaško suknjo. 

Fotografija Jure Zauneker 


Ob prazniku mesta Mengeš je potekal tudi 18. Mihaelov sejem. Program so popestrili muzikanti »soboške plej muzike«. 

Druženje je bilo veličastno, končalo pa se je v večernih urah, ko so zaigrali vsi godbeniki skupaj in se pomešali med veselo 

publiko. Poseben aplavz in priznanje so prejeli soboški muzikanti, ko so zaigrali »očetovo polko«, v kateri je bil solist dirigent 

prof. Simon Novak. Tamkajšnji glasbeni kolegi so ga dvignili na mizo, na glavo pa so mu dali klobuk z rdečim nageljnom. 

Člani godbe se ne sprašujejo, »što de to plačo«, kajti vsakokrat sta njihov prosti čas in dobra volja za igranje nagrajena s 

ploskanjem gledalcev in poslušalcev. 

Fotografija N. N. 

»Kdaj je bilo za vas novinarsko delo najbolj zanimivo, vam je kdo grozil, kakšna 

šola je potrebna za delo novinarja …« takšna in podobna vprašanja so postavljali 

učenci OŠ Mala Nedelja na včerajšnji predstavitvi novinarskega dela v šolski 

telovadnici. S pomočjo učiteljice Irene Horvatič so medse povabili novinarko 

Vestnika Bernardo Balažic Peček, ki opravlja poklic novinarke pri najbolj branem 

tedniku že več kot 25 let. Tudi tema letošnjega tedna otroka je Vpliv medijev na 

bogatejše otroštvo. 

Z vami tudi na TREJZINEM SENJU 

v Murski Soboti v petek, 15. oktobra. 

Do enajstih vas na naši stojnici pričakujemo 

z vašimi nenavadnimi pridelki letošnje jeseni 

– po obliki, velikosti, barvi … od krompirja, buč, korenja, 

zelja … Razstavili jih bomo, fotografirali in objavili v 

Vestniku, lastnike najzanimivejših pa tudi nagradili. 

Ob enajstih so na našo stojnico vabljene 

vse Terezije, Treze, Rezke, Zinke … 

Penova trojka želi nazdraviti z vami 

in vas povabiti na klobaso. 

P.S.: Pomembno je, da imate s seboj dokazilo s svojim imenom! 

Vsi, ki se bodo na Vestnik naročili na stojnici, 

ga bodo do konca leta prejemali brezplačno! 

Dobrodošli tudi samo na klepet. 

Veselimo se druženja z vami! 

»To je moja diplomska naloga,« je 

ponosno predstavila lično izdelano 

predstavitveno stojalo pred vhodom v 

restavracijo hotela Lipa Darja Antolin. 

Hčerka znanega in uveljavljenega 

mizarskega mojstra iz Odranec, ki 

svoje izdelke prodaja pod blagovno 

znamko Mizarstvo Antolin, je vedela, kje 

mora predstavljati promocijsko gradivo: 

na srečanju ravnateljev vrtcev iz vse 

Slovenije. Njihovo podjetje namreč 

izdeluje izjemno kakovostno in izvirno 

leseno notranjo opremo za vrtce, s 

katero so zadovoljni tako otroci kot 

vzgojiteljice že v mnogih vrtcih. 

Le o čem sta govorila Mlinopekov 

direktor Karel Pojbič in direktorica 

Pomurskih mlekarn Bernardka Hlebič? 

Morda o odkupnih cenah pšenice 

in mleka ter o cenah pekovskih in 

mlečnih izdelkov, pri katerih smetano 

pobira trgovina. Pojbič je kmetom že 

obljubil višjo odkupno ceno pšenice, 

Hlebičeva pa nič. 


Mirko Šernek iz Črenšovec je bil v preteklih mesecih večkrat na različnih 

etnoloških prireditvah v črenšovski občini in drugje po Prekmurju, kjer je oblečen 

v tradicionalna kmečka oblačila predstavljal malega rijtarja. To je bil v preteklosti 

nekakšen vaški obveščevalec, ki je hodil po krajih z bobnom, katerega zvok je 

privabil krajane, ki so potem poslušali obvestila o dogodkih v kraju in drugje. 

Mirko ima doma bobne zadnjega črenšovskega malega rijtarja, ki so iz leta 1910. 

Fotografija Jože Gabor 

Fotografija Ludvik Kovač


kronika 


Vsako leto v Pomurju izgine za šolski razred ljudi 

okc poroča 

Brez sledu – pogrešane osebe 

Preiskovalci posvetijo precej pozornosti hlinjenim motivom, ko posamezniki zaradi svoje vpletenosti 

v pogrešanje težijo k temu, da ustvarijo lažne okoliščine za izginotje 

Ladislav Mujdrica iz Čentibe se v ponedeljek, 

8. junija 1998, ni vrnil z dela v 

lendavski Komunali. Podatki so skopi: 

po službi se je s kolesom odpeljal v Lendavo, 

kolo je bilo najdeno, za njim pa se 

je izgubila vsaka sled. Njegovo ime je 

na policijskem spletnem seznamu pogrešanih 

oseb v Sloveniji. Takrat devetintridesetletni 

Ladislav Mujdrica tistega 

junijskega dne ni prišel iz službe kot 

običajno. Mama in brat nista bila takoj 

zaskrbljena, kajti ponavadi je tiste dni, 

ko je dobil plačo, domov prihajal nekoliko 

pozneje, vsekakor pa najpozneje 

do 23. ure, ko so zapirali gostilne. Brat 

ga je naslednji dan odšel iskat v Lendavo. 

Ladislava ni našel, pač pa njegovo 

kolo, ki je bilo zaklenjeno in odloženo 

pri transformatorju blizu hotela Elizabeta. 

Kakor smo 25. junija 1998 poročali 

v Vestniku, naj bi izginulega videlo 

nekaj domačinov, ki stanujejo v okolici 

lendavske tržnice: domnevno naj bi bil 

v beli »stoenki« v družbi dveh Romkinj 

in enega Roma. Javnost je ugibala, da se 

je pogrešanemu zgodilo nekaj slabega. 

Razmišljali so tudi o umoru. Nihče ni 

natančno vedel, ali so bili z njim Romi 

iz Dolge vasi ali iz romskega naselja v 

sosednji Hrvaški, prav tako ni bilo zna- 

Devet odprtih dosjejev 

Ljudmila Oštir, 

pogrešana od leta 1965 

Ivan Šarkezi, 

pogrešan od 16. aprila 1985 

Milan Hari, 

pogrešan od aprila leta 1989 

Mathura Sureshkumar, 

pogrešana od 18. maja 1991 

Auguštin Fras, 

pogrešan od leta 1995 

Ladislav Mujdrica, 

pogrešan od 8. junija 1998 

Auguštin Antolin, 

pogrešan od 31. julija 2003 

Ivan Krajnc, 


Zdenko Baranja, 


no, kako bi se lahko znašel v domnevno 

slabi družbi. Če so bili »naši« Romi, 

potem jih je seveda poznal, saj je delal 

z njimi pri komunalnem podjetju, smo 

takrat domnevali v Vestniku. Če so bili 

Romi iz Murskega Središča, pa jih najbrž 

ni mogel poznati, zato se je pojavilo 

vprašanje, kako se je seznanil z njimi. 

Brez odgovora je ostalo še vprašanje: ali 

je kolo zaklenil sam in potem prisedel 

v avto ali je bil k temu prisiljen. Ladislav 

Mujdrica je imel v času izginotja pri 

sebi kakih štiristo nemških mark. Policija 

Mujdrico po dvanajstih letih še vedno 

išče. 

Po 21 mesecih 

okostje na Hrvaškem 

Na vprašanja, koga je mogoče razglasiti 

za pogrešano osebo, kaj narediti 

v takšnem primeru in kako policija 

išče ljudi, ki so prijavljeni kot pogrešani, 

sta odgovarjala kriminalistična inšpektorja 

Bojan Rous in Robert Belec. 

»Pogrešana oseba je tista, ki je odsotna 

iz določenega okolja iz neznanih 

ali znanih vzrokov in je o tem obveščena 

policija, ki pa lahko to sama odkrije 

in za njeno izsleditev izvede določene 

ukrepe. Glavni element pogrešanosti 

je nenadna in nepričakovana odsotnost 

s kraja, kjer je ta oseba bivala, in 

tudi nejasnosti glede njene usode,« je 

Na spletni 

strani policije 

so objavljeni 

izključno 

podatki, 

fotografije 

in okoliščine 

pogrešanja 

oseb, za katere 

so svojci podali 

soglasje za 

objavo ali 

je izginotje 

povezano 

s sumom 

kaznivega 

dejanja. 

Med štiriinštiridesetimi 

imeni najdemo 

tudi Mujdrice 

Ladislava. 

pojasnil Rous. Veliko prahu je dvignilo 

božično izginotje Černelavčana Julija 

Kutoša leta 2008. Njegovo okostje so 

nedavno našli na Hrvaškem. S primerom 

se je ukvarjal inšpektor Belec: »Po 

naznanilu je bilo razpisano iskanje na 

območju Policijske uprave Murska Sobota, 

v naslednjih dneh pa tudi iskanje 

na območju sosednjih držav. 

Po izvedenih aktivnostih do leta 

2009 nismo našli pogrešanega, smo pa 

letos pridobili podatke hrvaških varnostnih 

organov o najdbi človeškega 

skeleta, za katere je bilo z DNK-analizo 

ugotovljeno, da pripada pogrešanemu 

Juliju Kutošu. Ker do sedaj še nismo 

ugotovili vzroka izginotja, prav tako pa 

ne moremo izključiti tuje krivde, nadaljujemo 

zbiranje obvestil za razjasnitev 

okoliščin izginotja.« Preiskovalci možnosti, 

da ima izginotje kriminalno 

ozadje, torej ne izključujejo. »Posebej 

moramo biti pozorni na tako imenovane 

fingirane ali hlinjene motive, kadar 

osebe zaradi svoje lastne vpletenosti v 

pogrešanje težijo k temu, da ustvarjajo 

lažne okoliščine za izginotje, kar nam 

dokazuje primer obravnavanega kaznivega 

dejanja umora pred leti na ljutomerskem 

koncu (Gibina, op. p.), ko 

je storilec bratu in očetu prikrival kaznivo 

dejanje z izgovorom, da je mati 

oziroma žena na zdravljenju, dejansko 

pa je mater po storitvi kaznivega dejanja 

zakopal na dvorišču,« je pristavil 

kriminalist Bojan Rous. 

Pazite na otroke 

V pokrajini ob reki Muri so se 

pred časom razširile govorice, 

da so neznanci v nakupovalnem 

centru Maximus v Murski Soboti 

ugrabili majhnega otroka, 

mu prebarvali lase in spremenili 

pričesko, nato pa ga odpeljali 

v neznano. Vest je med prebivalce 

vnesla strah in vznemirjenje, 

zato so z murskosoboške policijske 

uprave sporočili, da govorice 

o ugrabitvi niso resnične, saj niso 

prejeli prav nobene prijave, ki bi 

potrjevala tak dogodek. Obenem 

pa policisti pozivajo starše, da so 

pozorni, kje je njihov otrok, ko se 

odpravijo v trgovske centre. Zgodilo 

se je namreč že, da je otrok 

sam taval v množici ljudi. 

Kako ukrepati, 

ko koga pogrešate 

Policijski preiskovalci skušajo ugotoviti 

motiv izginotja: razlikujejo motiv 

pri mladoletni pogrešani osebi in 

pogrešani odrasli osebi. Izginotje odraslih 

oseb, ki so navadno zaposlene, 

poročene, imajo ustaljeno življenjsko 

pot, izkušnje in so navajene na okolje, 

v katerem živijo, ima običajno globlje 

vzroke in povode kot izginotje mladoletnikov, 

ki največkrat bežijo od doma. 

»Sorodniki ali prijatelji naj izginotje 

prijavijo policiji. Ko prejemamo naznanilo 

ovaditelja, smo pozorni na 

podatke, ki jih lahko dobimo. Poskušamo 

izvedeti, ali je pogrešana oseba 

vzela s seboj denar, potni list in predmete, 

ali se je pred odhodom preoblekla 

v boljšo obleko, ali pustila kakšno 

sporočilo in ali je že prej pokazala namen, 

da bo odšla. Če motiv odhoda ni 

znan, poizvemo, kaj je oseba prej delala 

in s kom se je družila. Tako ugotovimo 

okoliščine pred izginotjem,« je pozval 

kriminalist Robert Belec. Policisti 

sicer med postopkom iskanja pogrešane 

osebe iščejo dejstva in opredelijo 

vzrok pogrešanosti – kaznivo dejanje, 

nesreča, samomor, duševna bolezen in 

podobno. Pri izginotju lahko po zbranih 

podatkih sklepajo, ali gre za družinske 

konflikte, šolske probleme, 

zlorabo prepovedanih drog, nesrečo, 

samomor, ugrabitev, umor in druga 

nasilna dejanja. Glavni namen preiskovanja 

pogrešanih oseb je iskanje pogrešanih 

in iskanje znakov, ki kažejo 

na kaznivo dejanje. Običajno po zbranih 

podatkih organizirajo takojšnje iskanje, 

torej pregled terena, predvsem 

takrat, če pogrešanemu grozi nevarnost 

– vremenske razmere – in če je 

prej napisal pismo, da bo storil samomor. 

Takojšnje je ukrepanje tudi, ko so 

pogrešani otroci in starejši ljudje, ko 

so pogrešane osebe duševno bolne in 

ko so pogrešani nevarni za okolico ali 

so žrtve kaznivih dejanj. V iskanje pogrešanih 

ljudi so ponavadi poleg policistov 

vključeni tudi drugi: lovci, gozdarji, 

gasilci in potapljači. 

Tako dolgo iščejo, da najdejo 

Po besedah inšpektorja Bojana Rousa 

gre pri preiskovanju pogrešanosti 

za pomembno kriminalistično oceno, 

ali so razlogi za sum, da je pogrešana 

oseba žrtev kaznivega dejanja, ali pa 

gre za nenaden odhod in pobeg osebe 

iz okolja, v katerem je živela zaradi 

drugih problemov z globljimi vzroki: 

»Ne glede na spol in starost se policiji 

ob pogrešanih osebah zastavlja vprašanja, 

kaj sploh pomeni pogrešanost 

in kdaj postane izginotje osebe glede 

na okolje in osebnost ter glede na njeno 

starost in zdravstveno stanje sumljivo. 

Pri izginotju lahko po zbranih 

podatkih sklepamo, ali gre za družinske 

konflikte, šolske probleme, zlorabo 

prepovedanih drog, nesrečo, samomor, 

ugrabitev, umor in druga nasilna 

dejanja. Glavni namen preiskovanja 

pogrešanih oseb je iskanje pogrešanih 

Kje je Ivan Krajnc 

V zadnjih petih letih so pomurski 

policisti obravnavali štiri primere 

pogrešanja oseb, med katerimi so 

bili trije pogrešani moški najdeni 

v reki Muri – dva na Hrvaškem 

in eden na Madžarskem. »Glede 

primera pogrešane osebe iz letošnjega 

leta (Ivan Krajnc z Mote, 

op. p.) imamo podatke, da je bila 

oseba opažena med kopanjem v 

reki Muri in zaenkrat nimamo razlogov 

za sum, da bi bilo storjeno 

kakšno kaznivo dejanje oziroma 

da bi bila posredi tuja krivda,« je 

razložil kriminalistični inšpektor 

Robert Belec. 

in iskanje znakov, ki kažejo na kaznivo 

dejanje.« Vsako leto policisti uspešno 

najdejo osebe, ki so se zaradi starostnih 

sprememb izgubile v okolici, kjer 

stanujejo; večkrat so iskali v gozdovih 

gobarje in ljudi, ki so odšli iz zdravstvenih 

ustanov in zavodov. Precej iskanj je 

še opravljenih, ko se izgubijo otroci ali 

odidejo od doma. Policisti izgubljenega 

človeka ponavadi iščejo tako dolgo, 

da ga najdejo. Pogrešanega zbrišejo s 

seznama, ko ga najdejo, ali če dobijo 

obvestilo, da je razglašen za mrtvega. 

Postopek razglasitve se začne na pobudo 

zainteresirane osebe – svojcev – 

in je v celoti v pristojnosti sodišč. Lani 

so pomurski policisti izvedli 23 iskalnih 

akcij za pogrešanimi osebami, ki 

so bile vse uspešne. 

Andrej Bedek 

Blato v jeseni 

Jesen je čas kmečkih opravil in voženj 

s traktorjem. Pomembno je, da 

upoštevamo vse predpise, morebitno 

onesnaženje na cesti pa počistimo za 

sabo, opozarja policija. Traktor mora 

biti registriran in tehnično brezhiben, 

če pa ima pripet širši priključek, 

mora biti opremljen tudi z rumeno 

rotacijsko lučjo. Nanj se lahko 

usede toliko oseb, kolikor je sedežev, 

pri tem pa prevoz ljudi na priključkih 

ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se 

sme prevažati do pet ljudi, potrebnih 

za nalaganje in razlaganje tovora, so 

še zapisali na policiji, vendar morajo 

sedeti znotraj stranic. Na tovoru se je 

v vsakem primeru prepovedano peljati. 

Če se slučajno zgodi, da so kolesa 

umazana in zemlja ali blato padata 

na cesto, do česar sicer ne sme 

priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma 

očistiti, še piše policija. Če 

tega ne more storiti onesnaževalec 

sam, cesto očisti redni vzdrževalec, 

vendar na stroške onesnaževalca. 

Kresnička je varnost 

Voznik opazi ponoči ali v mraku 

temno oblečenega pešca na 26 metrov, 

svetlo oblečenega pešca na 38 

metrov in pešca s kresničko ali odsevnim 

trakom na 136 metrov. Zato 

policisti svetujejo ponoči, v mraku in 

ob slabši vidljivosti, tudi dežju, nošenje 

svetlih oblačil, kresničk ali izdelkov 

z odsevnimi površinami. Vedno 

je treba hoditi po pločniku. Če je 

cesta brez pločnikov, hodimo po levi 

strani, saj tako pravočasno opazimo 

vozilo, ki pelje nasproti, in se mu 

umaknemo, če nas voznik ni opazil. 

Pazite na kolo 

Tatvine koles so dokaj pogosto kaznivo 

dejanje, zato je zelo pomembno 

preventivno obnašanje njihovih 

lastnikov in uporabnikov. Policisti 

svetujejo, da kolo, ki dlje časa ni v 

uporabi, hranite v zaklenjenem prostoru. 

Če morate kolo pustiti na prostem, 

naj bo prostor obljuden in dobro 

razsvetljen. Zaklenite ga z dobro 

ključavnico, še bolje pa je, če ga priklenete 

k ograji. Zapišite si podatke 

o kolesu; če vam ukradejo kolo, tatvino 

prijavite policiji in ob prijavi posredujte 

policistu vse podatke, ki jih 

bo od vas zahteval. Še to: ko prijavijo 

krajo, vedo oškodovanci navadno 

povedati le znamko in barvo svojega 

kolesa, drugih podatkov pa ne, kar 

policiji dodatno otežuje raziskovanje 

teh dejanj. 

Pozor, žeparji 

Žeparstvo je razširjeno povsod po 

svetu, še zlasti v večjih mestih. Pogosto 

gre za organizirane skupine, izurjene 

za različne zvijače, s katerimi 

premotijo žrtev. Njihov plen so predvsem 

gotovina, čeki, plačilne kartice 

in druge listine, redkeje pa nakit, ure 

ali druge vrednosti, ki jih ima žrtev 

pri sebi. Posebej značilni so primeri, 

tudi v Murski Soboti, ko s kolesi ali 

mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito 

iztrgajo torbico in se izgubijo. 

Pol leta na cestah 

Pri nadzoru cestnega prometa so 

tukajšnji policisti v prvih šestih mesecih 

ugotovili 11.910 (14.714) kršitev 

s področja predpisov o nadzoru cestnega 

prometa, od tega 3.769 (5.644) 

kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, 

709 (986) kršitev zaradi vožnje pod 

vplivom alkohola in 2.047 (1.832) kršitev 

zaradi neuporabe varnostnega 

pasu med vožnjo. Posebne pozornosti 

so bili deležni večkratni kršitelji, 

katerim je bilo zaseženih 36 (34) motornih 

vozil, ki so bila v skladu z odločbami 

sodišč večinoma uničena. 

Zaradi vožnje pod vplivom alkohola 

je bilo pridržanih 342 (562) voznikov. 

V oklepajih so podatki za prvo 

poletje 2009.

18 | Vestnik | 7. oktobra 2010 na sceni 


Iz Prekmurja proti Milanu 

»S sanjami 

ni nič narobe!« 

Beltinčanka pogreša mestni vrvež 

Anja Brunec je ime, o katerem se v zadnjem 

času veliko sliši. Gre za mlado, 

obetavno dekle, ki se je prijavilo na resničnostni 

šov Supermodel Slovenije v 

želji, da odpotuje v Milano in uresniči 

svoje sanje. »To imam preprosto v krvi,« 

odgovarja na vprašanje, zakaj in od kje 

ta želja. V Beltincih ji je lepo, ampak pogreša 

mestni vrvež – dogajanje, pa tudi 

mestno zasebnost. »Da se oblečeš, kakor 

Modni svet 

ima sicer neka 

»pravila«, katerih 

se moraš držati. 

Vitkost je eno 

izmed njih. 

»Hvala bogu 

imam tako dober 

metabolizem, da 

lahko marsikaj 

pojem.« 

Fotografiji Matjaž Očko 

Poziv medijem v tednu otroka 

Papirojed in plastojed 

se hočeš, pa te nihče ne gleda, kot da si 

pravkar padel z lune.« 

Objava fotografij na spletnih straneh, 

kot sta facebook in netlog, je bila začetek 

njene poti. Tam ji je takrat še neznan 

moški, sedaj dober prijatelj, predlagal, 

da naj poskusi fotografiranje pri 

profesionalnemu fotografu. »Ideja se mi 

ni zdela slaba in od takrat naprej vem, 

da je to to!« je prepričana Anja. Nekaj 

Otroke lahko spodbudimo k marsikateri dejavnosti 

Jesen je čas, ko je vrsta vrteških in šolskih 

aktivnosti povezana z mobilnostjo, varovanjem 

narave in večjo skrbjo za zdravo 

življenje otrok, saj je več dni in prireditev 

posvečenih otrokom. 

Tudi ljutomerski vrtec je konec septembra 

opravil vrsto aktivnosti, povezanih 

z varstvom okolja. Tako so imeli tradicionalni 

družinski orientacijski pohod 

z imenom Od parka do parka, ki je spadal 

v okvir mednarodnega dneva mobilnosti 

in je bil hkrati prvi dan v tem šolskem letu 

brez avtomobila. Vrsta aktivnosti spada v 

sklop aktivnosti Učimo za življenje v okviru 

programa FIT-gibanje. Na fotografiji, 

ki jo želimo še posebej poudariti, pa so 

Drobni prstki 

nadvse natančno 

izdelujejo najlepši 

koš za smeti – 

papirojed. 

Fotografija Marija Pušenjak 

otroci iz starostne skupine od dveh do štirih 

let, ki so izdelovali koše za ločeno zbiranje 

odpadkov z nadvse zanimivimi imeni: 

papirojed, biojed in plastijed. 

Teden otroka v začetku oktobra bo 

marsikje družabno obarvan, saj bodo 

mnogi v svoje prireditve vključili tudi 

lutkovne in gledališke skupine, starejše 

občane in starše – prav zaradi njih bodo 

prireditve več zavodov ponekod združene 

in organizirane v soboto – na primer 

v Lendavi. 

Cilj vseh pa je, da se imajo otroci lepo 

in imajo občutek, da smo vsi, tako starši 

kot učitelji, na prireditvah zaradi njih. 

B. B. P. 

Na komercialnem 

področju se 

zahteva bolj 

tipična lepota, 

ki je značilna 

za misice, na 

področju visoke 

mode, kamor 

se želi Anja 

usmeriti, pa je 

večji poudarek 

na umetnosti 

in je zaželen 

nenavaden, 

poseben obraz. 

Po mnenju 

strokovnjakov 

ima Anja sicer 

obraz tako za 

visoko kakor 

za komercialno 

modo. 

časa za tem jo je, prav tako na facebooku, 

našla njena sedanja modna agencija 

Model Group in Anja je bila še korak 

bližje svojim sanjam. Prav taista agencija 

pripravlja resničnostno oddajo Supermodel 

Slovenije in ji je predlagala, 

naj se udeleži tekmovanja. Prva izkušnja 

pred žirijo je bila kar strašna, saj se je 

bala, da bi jo zelo kritizirali in ji s tem 

potolkli vse, o čemer je do takrat sanjala, 

ampak k sreči je bilo prav obratno. 

»Bila sem presrečna, ko sem bila sprejeta, 

saj mi je bila to na neki način potrditev, 

da sem na pravi poti. Čeprav ti 

prijatelji in družina govorijo, da si 'fajn' 

in super in nadarjen in …, je čisto drugače, 

ko dobiš mnenje strokovnjakov, ki 

se res spoznajo 

Med petimi dekleti, ki so ostale v boju 

za naslov supermodela, je bila tudi Anja. 

Prestižno tekmovanje, ki dekletom omogoča 

mednarodno kariero in prepoznavnost, 

je zmagovalki prineslo pogodbo 

za delo modela v svetovni agenciji Next 

Models v vrednosti 250.000 dolarjev. To 

pa pomeni, da se bo to dekle odselilo v 

Milano in potem potovalo po svetu ter v 

štirih letih zaslužilo najmanj toliko denarja 

z različnimi »fotoshootingi«, modnimi 

revijami … Pomeni pa -tudi, da se 

mora za svojo kariero odpovedati svojemu 

sedanjemu življenju, šoli, družini, 

prijateljem, praktično vsemu. Anja žal ni 

bila zmagovalka, čeprav je bila v očeh 

žirije najboljša. To pa ne pomeni, da bo 

obupala in sledila tej poti, ki ji sicer ne 

bo tako z rožicami poslana, kot je bila 

zmagovali Aneli Šabanagić. 

»Vem, da bo težko, vsekakor bom vse 

zelo pogrešala, ampak vseeno gre zame, 

za mojo kariero in sanje, zato sem to 

pripravljena narediti. Šole ne nameravam 

pustiti. Poskušala bom delati izpite. 

Pravim, da se vse da, če se hoče, in 

jaz bom vztrajala tudi, če ne bom zmagovalka 

tega tekmovanja,« pogumno 

odgovarja. Medtem ko se njeni vrstniki 

zabavajo pozno v noč, mora Anja ostati 

doma, saj si nikakor ne more privoščiti, 

da bi prišla na snemanje nenaspana 

Z Mobitelom v novo šolsko leto 

Začetek šole vedno popestrijo tudi zanimivi dogodki in akcije, ki pritegnejo 

pozornost šolarjev – Mobitel z novo akcijo poskrbel, da bodo tudi mlajši 

uporabniki brez skrbi klepetali s sošolci in sklepali prijateljstva 

Jesen je prinesla začetek novega šolskega 

leta. Osnovnošolci so ponovno prestopili 

pragove svojih šol, se zopet srečali 

s sošolci ter začeli navezovati stike 

in sklepati nova prijateljstva. Prvošolci 

pa so se prvič znašli v šolski h klopeh. 

Zaradi tega je še kako pomembno, da se 

lahko vključijo v na novo zaživelo šolsko 

družabno dogajanje. To jim olajšajo 

predvsem mobilni telefoni, ki omogočajo 

hitro in priročno dogovarjanje in pogovarjanje 

s klici, SMS- in MMS-sporočili. 

Temu je prisluhnil tudi Mobitel in 

šolarjem z novo ponudbo omogočil, da 

so lahko vedno v stiku s svojimi prijatelji, 

tako da lahko zadnje jesenske sončne 

žarke izkoristijo za druženje, se dogovorijo 

za nogomet, košarko … tisti malo 

starejši pa mogoče celo za zmenek. 

Pri Mobitelu so tako v okviru nove 

Mobi ponudbe na voljo štirje mobilni 

telefoni, med katerimi se za vsakogar 

najde primeren. Šolarji lahko izbirajo 

med štirimi novimi privlačnimi Mobi 

paketi, ki vsebujejo SIM-kartico in mobitel: 

Samsung E1170 za 39 evrov, Nokia 

5030 za 44 evrov, Sony Ericsson Spiro 

za 89 evrov ter paket z Mobi telefonom: 

Samsung Genoa z zaslonom na dotik 

za 99 evrov. Pri tem ima vsak omenjeni 

Mobipaket že vključen bonus v višini 

10 evrov, ki ga lahko porabijo za mobilne 

storitve. Tako je Mobitel poskrbel, 

da se bodo otroci lahko sproščeno pogovarjali 

ter pošiljali sporočila SMS in 

MMS po svojih novih mobitelih. Zabavajo 

se lahko tudi s primerjanjem različnih 

aplikacij, ki jih omogočajo ponujeni 

mobiteli, kdo ima katero igro, melodijo 

ali Uverturo, kakšno glasbo poslušajo in 

kdo ima najbolj zanimivo ozadje. Z mobilnimi 

telefoni iz Mobitelove ponudbe 

in s podoočnjaki. »Ni mi težko. Vem, da 

to delam z veseljem, in sem že vnaprej 

vedela, da bo veliko odrekanja, tako da 

sem kar pripravljena na to.« Prijatelji in 

družina ji stojijo ob strani in jo spodbujajo, 

zavedajo se, da bo potrebno veliko 

žrtvovanja tudi z njihove strani, ne 

samo z njene. 

V oddaji je tekmovalo 12 deklet, vsaka 

s svojimi posebnostmi, ki jih lahko 

izkoristi v dobro ali slabo. »Moja prednost, 

mislim, da je bila to, da vem, za 

kaj gre. Nisem dekle, ki sanja o tem, da 

bo manekenka, in misli, da bo ne vem 

kako lahko. Nameravam biti vztrajna in 

odločena na svoji poti. Slabost je morda 

moja višina, ker sem visoka 173 centimetrov, 

za tujino pa se zahteva vsaj 

175 centimetrov. Čeprav je po drugi strani 

moja vzornica Kate Moss visoka 168 

centimetrov in je postala svetovno uspešna. 

Upam, da bo kaj podobnega uspelo 

tudi meni.« V hiši je najbolj občudovala 

in zmago privoščila Ajdi Auer z Ljutomera. 

Dekleta so v hiši snemali 24 ur. »V 

bistvu je zelo zanimiv občutek, ampak 

se sčasoma navadiš. Paziš malo na gibe, 

kako ješ, ampak drugače pa izgubiš občutek, 

da bo vse, kar delaš in poveš, kasneje 

videla vsa Slovenija.« 

Moda ima različna področja, na katera 

se lahko najbolj usmeriš, zato Anjo jezi, 

če ji kdo pravi, da ni ne vem kako lepa in 

kako, da je lahko manekenka. »Ljudje zaenkrat 

še vedno ne ločijo tekmovanj za 

mis ter komercialne in visoke mode.« Na 

komercialnem področju se zahteva bolj 

tipična lepota, ki je značilna za misice, 

na področju visoke mode, kamor se želi 

Anja usmeriti, pa je večji poudarek na 

umetnosti in je zaželen nenavaden, poseben 

obraz. Po mnenju strokovnjakov 

ima Anja sicer obraz tako za visoko kakor 

komercialno modo. Ne glede na to, 

da imamo v družbi določene standarde 

lepote – od dolgih nog in bujnih las do 

vitke postave in simetričnega obraza –, 

Anja pravi, da na lepoto ne gleda tako. 

»Mislim, da je ženska lepa takrat, ko se v 

svoji koži najboljše počuti in je zadovoljna 

s svojo notranjo in zunanjo podobo.« 

Modni svet ima sicer neka »pravila«, katerih 

se moraš držati. Vitkost je eno izmed 

njih. »Hvala bogu imam tako dober 

metabolizem, da lahko marsikaj pojem, 

pa se mi ne pozna. Zdaj se mogoče začenjam 

malo bolj paziti – če imam že na izbiro, 

raje pojem puranji zrezek kot svinjskega. 

Glede na to, da se moj oče ukvarja 

s fitnesom, grem tudi jaz včasih z njim. 

Rada pa tudi tečem in grem s psom na 

sprehod.« 

Anja se tudi zaveda, čeprav vizualno 

ustreza modnemu svetu, da to nikakor 

ni dovolj, je le neka osnova, na kateri 

lahko gradiš. »Pomembne so vztrajnost, 

volja in želja po tem delu, da ti ni problem 

vstati zgodaj zjutraj in pozimi zmrzovati 

zunaj po dve, tri ure na fotografiranjih.« 

Droge in alkohol so stalni spremljevalci 

»slavnega« sveta. V medijih prebiramo 

o raznih vzponih in padcih pevcev, 

igralcev in modelov. Anja se zaveda, da 

te življenje v velikem mestu, ko se počutiš 

izgubljenega in osamljenega, brez 

pravih prijateljev in družine, lahko pripelje 

do tega, ampak je trdno odločena, 

da se ne bo podajala v »tovrstne posle«. 

Manekenstvo zanjo ni nekaj, za kar se je 

»odločila po pomoti«, ampak občutek, 

da je za to rojena, in zato je prepričana, 

da takim skušnjavam ne bo podlegla. 

»Moda je zame nekaj, kar nas vsepovsod 

obdaja. Greš po ulici in vidiš slike najnovejših 

kolekcij različnih trgovin. Ljudje 

se vsak dan oblačimo in s svojim stilom 

lahko izražamo, kaj mislimo in kaj 

smo.« 

Anja je trdno odločena, kako in kam 

gre njena pot. Za njo se je začela nepozabna 

izkušnja, ki bi ji v primeru zmage 

olajšala pot do uresničitve njenih sanj. 

Ampak to ji ni vzelo volje in ne namerava 

obupati. »Veliko ljudi pravi, da sanjam, 

da ne vem, v kaj se spuščam, in da 

sem samo še ena, ki nekaj poskuša. Jaz 

pa pravim, da ne bom odnehala in da s 

sanjami ni prav nič narobe.« 

Jasna Merklin 


lahko naredijo dober vtis, saj so z modernim 

in elegantnim videzom kot nalašč 

za mlade, odražajo sodobnost in individualnost 

vsakega posameznika. 

Vendar starši, brez skrbi! Stroški klepeta 

vaših šolarjev ne bodo previsoki, 

saj lahko porabijo le toliko, kolikor imajo 

dobroimetja. Pri tem lahko izbirajo še 

med različnimi ugodnostmi, namenjenimi 

Mobiuporabnikom, glede na svoje 

navade. Na voljo imajo različne dodatne 

možnosti, kot so Povej vse, Plačaj zame, 

Mobi SMS, Mobi pogovori in druge. Res 

super začetek šole! 

Več informacij o Mobitelovi ponudbi 

je na voljo na Mobitelovem spletnem 

mestu www.mobitel.si, v Mobitelovih 

centrih in s klicem v Center za pomoč 

naročnikom na številko 041 700 700. 

Klici za Mobitelove uporabnike so brezplačni.


reportaža 


Vrnitev tradicionalnih jedi tudi po zaslugi vse več kulinaričnih prireditev 

V Puconcih kuhali dödole, 

v Šalovcih segedin 

Najboljši kuharji domačih jedi prihajajo iz Markišavec in Budinec 

Če spadajo dödoli poleg gibanice in bujte 

repe med najprepoznavnejše prekmurske 

jedi, potem lahko nekaj podobnega rečemo 

tudi za segedin zelje, ki je značilno 

tudi za širše območje panonske nižine. 

Vse omenjene jedi pa se v zadnjih časih 

zaradi poudarjanja tradicije v medijih, kuharskih 

knjigah in na različnih kulinaričnih 

prireditvah vse pogosteje pojavljajo 

na naših mizah. Zadnji takšni prireditvi 

sta bili minulo nedeljo v Puconcih, kjer so 

tekmovali v pripravi dödolov, in v Šalovcih, 

kjer so se pomerili v kuhanju segedin 

golaža. In verjetno sta ti prireditvi med 

vsemi, ki se celo leto dogajajo pri nas, še 

najbolj originalni. 

Dödolijada v Puconcih 

V nedeljo je pripravilo Kulturno-turistično 

društvo Puconci na dvorišču 

Osnovne šole Puconci sedmič prireditev 

Dödolijada s tekmovanjem v kuhanju 

dödolov, v prostorih šole pa so pripravili 

dvanajsto kulinarično razstavo za zlato 

kijanco. 

V kuhanju 

dödolov se je 

letos pomerilo 

dvajset ekip. 


Marta Hari iz Puconec: »Dödoli so bili 

pogosto na naši domači mizi, sama 

pa imam raje omako z ocvirki kot s 

čebulo.« 

njevala komisija, ki je posebno pozornost 

dala pripravi, videzu in seveda okusu jedi. 

Predsedoval ji je vodja kuhinje v Termah 

3000 Danilo Kozar, ob njem pa so bili v 

komisiji še Sonja Franko, Jožica Bransperger, 

Janez Kuhar in Viktor Vlaj. 

Kapüsten den v Šalovcih 

Zeljnim jedem ni posvečeno ravno veliko 

prireditev pri nas. Morda zato, ker jih 

nekateri ne marajo ravno na svojem jedilniku, 

to pa je krivično, menijo organizatorji 

prireditve, posvečene tej vrtnini. »Zelje 

je dobro in zdravo,« pravijo v Šalovcih, 

zato so že osmič organizirali Kapüstni den 

oz. dan zelja. Kot je v imenu organizatorja 

povedala Mirjam Horvat, predsednica šalovskega 

turističnega društva, v teh krajih 


Za Dolence so tekmovale samo izkušene kuharice. Kot pravijo, so za dober 

segedin potrebni kakovostno kislo zelje in svinjska pleča. To so potrdile tudi druge 

ekipe, kjer smo še izvedeli, da je za segedin najboljše varaždinsko zelje ter da 

kislega zelja pred uporabo ne smemo prati, saj voda izpere veliko zdravilnih snovi. 


Ta maskota iz zelja je krasila budinsko 

stojnico. 


Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak je kuhal skupaj 

z direktorico hotelov Termal in Ajda Term 3000 Vesno Maučec, ob njiju je 

predsednica organizatorja KTD Puconci Katica Štefanec. 


Ocenjevalna komisija je med dvanajstimi 

sodelujočimi ekipami, ki so skuhale 

dödole, najbolje ocenila ekipo gostišča 

Jugda iz Markiševec, drugo je bilo Prekmursko 

osteološko društvo iz Murske 

Sobote, tretja pa Marta Hari iz Puconec. 

Med prekmurskimi dobrotami na razstavi 

so prejeli zlato kijanco: člani Turističnega 

društva Lipovci, Društvo kmečkih 

žena Bodonci in ekipa Terme 3000 – Caffe 

Praline. 

Predsednica organizatorja KTD Puconci 

Katica Štefanec je povedala, da so dödoli 

sicer preprosta domača jed, ki je bila 

v Občini Puconci, okoliških krajih in drugje 

po Prekmurju vedno zalo priljubljena: 

»Pa tudi danes je vse pogosteje na domačih 

mizah in v gostinski ponudbi, za kar 

je gotovo pomembna tudi promocija tradicionalnih 

jedi, za kar se tudi sami trudimo. 

Naziv dödoli sicer uporabljajo le v 

Prekmurju, krompirjeve žgance pa pripravljajo 

nekoliko drugače tudi drugje po 

Sloveniji.« 

Ob dvanajstih tekmovalnih kotlih je 

dödole pripravljal v velikem kotlu, v katerem 

je bilo trideset kilogramov kuhanega 

krompirja, še poklicni kuhar Lajči. Tek- 

Prireditev v Šalovcih so popestrili folkloristi s Cankove in obrtniki iz Krajinskega 

parka Gorički. 


movalne ekipe pa so potem, ko so oddale 

vzorce ocenjevalni komisiji, jedi razdelile 

med obiskovalce prireditve. Med tekmovalci 

je bil tudi predsednik Turistične 

Kdo pravi, da 

gorički moški ne 

kuhajo in ne jedo 

zelja? 


zveze Slovenije Dominik S. Černjak, ki je 

kuhal skupaj s direktorico hotelov Ajda in 

Termal Term 3000 Vesno Maučec. 

Jedi, ki so jih kuhale naše babice, je oce- 

zelje še pogosto sadijo in nekaj kmetij se 

tudi ukvarja s prodajo. »Na drugih koncih 

Slovenije ni ravno navada, da bi skoraj 

na vsakem vrtu raslo zelje, in prav zaradi 

tega, ker je ta vrtnina v teh koncih tako 

pogosta, smo se že pred osmimi leti odločili 

za to prireditev,« pravi Horvatova. 

Na prireditvi je bilo mogoče poleg kislega 

zelja vseh vrst poskusiti tudi različne 

druge jedi iz zelja: retaše, flikice, 

bejleše, sarmo ipd. Tako kot vsako leto 

so tudi letos pripravili tekmovanje v kuhanju 

segedin golaža. Tokrat je sodelovalo 

osem ekip, največ do sedaj. Ekipam 

iz vseh šestih vasi šalovske občine so se 

letos pridružili tudi članice KTD Vesele 

vidre iz sosednjih Peskovec in predstavniki 

občinske uprave. Zmagala je ekipa 

iz Budinec pred Domanjševci in Čepinci. 

Vsaka ekipa se je predstavila tudi s 

svojo maskoto, ki je morala biti izdelana 

predvsem iz zeljnih glav z dodatki drugih 

jesenskih plodov. Komisijo je najbolj 

navdušila vidra, ki so jo izdelale Peskovčanke. 

Na ogled pa so bile tudi zeljne glave, 

ki so po velikosti nekoliko izstopale 

od povprečja. Čeprav je letos na njihovem 

območju padala toča, so zrasle do 

zavidljivih mer. Največjo med njimi je 

pridelala Suzana Časar iz Čepinec. 

Na prireditvi je bilo mogoče slišati veliko 

o zdravilnih lastnostih zelja. Tako so 

lahko obiskovalci izvedeli, da zelje pomaga 

pri razstrupljanju telesa, pripomore k 

hujšanju, krepi imunski sitem, izboljšuje 

spomin in koncentracijo, je bogat vir vitamina 

C, slišati pa je bilo mogoče tudi, da 

povečuje spolno aktivnost. 

Jože Gabor, Ciril Kosednar

20 | Vestnik | 7. oktobra 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Z gumpiči se učimo tujih jezikov 

Preproga 

Jaz pa pravim 

Beremo tudi Vestnik 

Španski jezik: alfombra (alfombra) 

Italijanski jezik: tappeto (tapeto) 

Francoski jezik: tapis (tapo) 

Angleški jezik: carpet (karpet) 

Nemški jezik: Teppich (tepih) 

Madžarski jezik: szönyeg (sönjeg) 

V tednu otroka so redakcijo Vestnika 

in Murskega vala obiskali učenci 

osnovne šole IV iz Murske Sobote. 

Z velikim zanimanjem so si ogledali, 

kaj novinarji počnemo, kakšne računalnike 

imamo, kako nastaja časopis 

in kako lahko iz studia Murski 

val novice in glasbo slišimo prav v 

vsak dom. Nekaj najbolj pogumnih 

osnovnošolcev, starih od devet do 12 

let, pa nam je pripovedovalo o sebi, 

kaj radi berejo, kaj najraje počnejo in 

še čem. 

Urh Zelko, 9 let: »Jaz najraje berem 

knjige Dese Muck, še posebno iz zbirke 

Anica. Deso sem že enkrat videl na 

televiziji. Zelo rad berem tudi časopis. 

Poznam Vestnik, najraje pa berem o 

tem, če kdo zmaga v športu, zanimivo 

pa mi je tudi to, ko pišejo o prometnih 

nesrečah.« 

Timi Buzeti, 9 let: »Jaz tudi kdaj berem 

časopise, najraje o športu in nogometu. 

Jaz tudi igram nogomet za 

klub v Noršincih, tudi doma s prijatelji 

veliko brcamo žogo.« 

Megi Lapoša, 10 let: »Jaz sem doma 

iz Večeslavec. Najraje berem knjige. 

Veliko pa sem tudi na netlogu in 

igram igrice na računalniku ali gledam 

televizijo. Na netlogu si s prijatelji 

in sošolci pišemo o tem, kaj kdo 

dela, ali je kaj novega in vse po malem. 

Na messengerju pa še nisem, pa 

tudi na facebooku ne, moram mamo 

prepričati pa bom potem dosegljiva 

tudi tam. Imam tudi psico Lučko, s katero 

se veliko igram. V šoli pa mi je 

tudi lepo.« 

Vasja Lupša, 10 let: »Jaz pa rad berem 

knjige, rad se igram s psom in 

mačkami in se vozim s kolesom. Berem 

tudi knjige in časopise, mogoče 

še najrajši Vestnik. Različne strani me 

zanimajo. Pa večkrat pogledam, če bi 

se kje lahko našel na kakšni fotografiji.« 

Marsel Horvat: »Jaz sem doma s 

Pušče in hodim na rokoborbo. Sem 

dober, večkrat tudi koga premagam, 

včasih tudi najboljše. Vesel sem, če 

zmagam. Nisem pa preveč žalosten, 

če zgubim. V šoli je lepo, najlepše pa 

mi je pri matematiki, družbe pa nimam 

rad. Knjig ne berem rad.« 

Žana Makoter, 12 let: »Sem s Cvena 

in mami zelo rada pomagam kuhati 

in pospravljati po hiši. Z mamo skupaj 

kuhava različne jedi, najraje od vsega 

pa imam špinačo. Večkrat mi jo skuha. 

Če ne pomagam, gledam televizijo. Jaz 

tudi rada berem in rišem z barvicami. 

Rada pa grem v Bunčane. Doma imam 

tudi kužka Luckya in majhne muce, s 

katerimi se igram.« 


Je tekstilna podlaga, ki jo položimo na 

tla v sobah, hodnikih, ob posebnih priložnostih 

pa tudi zunaj. Najbolj znane 

in dragocene so gotovo perzijske, pa 

tudi turške, kitajske preproge, ki so zelo 

drage in iskane. Preproge imajo posebne 

vzorce in barve, po katerih prepoznamo, 

od kod prihajajo. Lahko so narejene 

strojno ali ročno, kar gre zelo 

počasi. Rdečo preprogo položimo ob 

posebnih slovesnostih, na kakšnih festivalih 

ali obiskih pomembnih državnikov. 

V pravljicah pa se lahko leti na 

letečih preprogah, največkrat se leteče 

preproge pojavijo v arabskih pravljicah. 

Pomesti pod preprogo pa v prispodobi 

pomeni, da se še ne želimo lotiti reševanja 

težav ali zapletov. Gumpiči so že 

koga srečali, kako je letel na preprogi, 

ampak pravijo, da bolj redko. 

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska 

Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan 

Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali 

radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. 

Zgodbica o S in Š 

Nekoč pred davnimi časi sta živela S 

in Š. Prebivala sta v majhni hiški blizu 

šumečega potočka. Dneve sta preživljala 

vsak po svoje. S je sanjal o lepem 

princu, ki bi ga ponesel v deželo 

najlepših besed, Š pa je ves dan s potočkom 

šumljal in med listjem šepetal. 

Tako sta preživljala pomlad, poletje 

in jesen, pozimi pa sta bila posuta 

s snegom kot prava slalomska proga. 

Ker sta se začela dolgočasiti, sta se 

nekega dne odločila, da bosta postala 

prijatelja. Ločila sta se le po tem, da je 

imel Š vedno strešico nad glavo. 

Doroteja Kerman, OŠ Bogojina 

Fotografija A. Nana Rituper Rodež 

Mediji za bogatejše otroštvo 

Za vodilno temo letošnjega tedna 

otroka so letos izbrali medije. Te, ki 

so danes glavni krivci in odgovorni za 

marsikaj slabega, kar otroci poberejo 

in se seveda niso naučili doma. Mediji 

so krivi, da mladi pridejo v stik z 

nasiljem. Krivi so, ker mladim diktirajo 

modo. Krivi so, ker mladim omogočajo 

poti v svetove, kamor jih ne bi 

pustili ali jim dovolili. Mediji so krivi, 

ker naši otroci preživijo z njimi več 

časa kot z nami, starši. In najbolj krivi 

so, ker se otroci znajo z mediji, kakor 

koli že, bolj imenitno zabavati kot z 

nami, mar ne? 

Varuhinja človekovih pravic dr. 

Zdenka Čebašek Travnik in predsednik 

Zveze prijateljev mladine mag. 

Franc Hočevar sta v skupnem sporočilu 

zapisala, da so mediji okno v 

različne svetove. Zavedajo se, da skozi 

ta okna prihajajo tudi manj prijazna 

sporočila, včasih celo sovražna. 

»Mediji sveta ne zrcalijo, ampak tudi 

ustvarjajo. Tega otroci še ne znajo 

oceniti. Postajajo odvisni od svetovnega 

spleta. Ure dolgo preživijo pred 

zasloni teh naprav, s pomočjo katerih 

sklepajo prijateljstva.« 

Ampak zato smo starši in odrasli, 

da presodimo, kje je meja, ko mediji 

otrokom dajejo, in kaj je tisto, kar 

gre otrokom v škodo. Ne moremo jih 

prepustili lastnemu odločanju in izbiri, 

potem pa kar povprek govoriti 

čez medije in vsebine, ki jih ti ponujajo. 

Mediji so tudi tisti, ki popeljejo v 

velike zakladnice znanja. In če dobro 

premislimo, imajo današnji otroci in 

mladina veliko znanja, veliko več, kot 

so ga imele generacije poprej. Mnogi 

mladi znajo te bazene informacij 

odlično izkoristiti in vedno nova presenečati 

s svojim znanjem in razgledanostjo. 

Otroci bodo vedno izpostavljeni 

različnim vplivom, od prijaznih pravljičnih 

junakov, miške Miki, Harryja 

Potterja, pa tudi strelskih igric, čudnih 

povabil na spletu … Starši ne bomo vedno 

zraven, da bi jih zaščitili in obvarovali, 

zato je še kako pomembno, da 

otroke zgodaj naučimo, tudi s svojim 

zgledom, da se bodo znali prav odločiti. 


Slab dan 

Včeraj sem imela slab dan. Dogajale so 

se mi vsemogoče slabe stvari. 

Tisto jutro sem vstala ob šesti uri. 

Brat mi je nastavil na tleh sluz. Stopila 

sem nanjo, vsa zaspana in kratkovidna, 

in padla na zadnjo plat. Celo uro 

sem poskušala vstati. Na koncu mi je 

Vesela trgatev 

le uspelo. Že takrat sem vedela, da bo 

slab dan. Pozneje sem se šla umivat. 

Hotela sem si umiti noge, ker so bile 

umazane. Odprla sem pipo in … pritekla 

je tako mrzla voda, da so mi noge 

otrpnile, postala sem modra v obraz 

in mrzla kot hladilnik. Če nam hladilnik 

takrat ne bi deloval, bi ga lahko 

nadomeščala. Kolikor hitro sem 

mogla, sem zaprla pipo. Kar neumita 

sem odšla v šolo. Seveda sem tam 

zelo smrdela. Še dekleta so si zatiskala 

nosove in se me izogibala. Moj novi 

vzdevek je bil Smrduh. Vsa slabe volje 

sem odšla domov, seveda po pouku. 

Ko sem prišla domov, me je že čakal 

brat. Pripravil mi je mnogo pasti. Ena 

izmed teh je recimo ta, da sem dobila, 

ko sem spustila vodo v umivalnik, 

zraven vode še sluz. Bljak. Ta dan je 

bil res slab. 

Lora Gržin, OŠ Križevci pri Ljutomeru 

Jesen 

Jeseni se ohlajajo dnevi. Pobiramo 

grozdje v vinogradu, v gozdu gobe in 

kostanj. 

Živali se pripravljajo na zimo. 

Kmetje pospravljajo svoje pridelke. 

Listje spremeni barvo, potem pa odpade. 

Liza Gačević, 3. b, OŠ III Murska Sobota 

Moja 

prijateljica 

Moja prijateljica me vedno objame, 

vedno se z mano igra, 

vedno pomaga mi, kadar padem, 

zato jo zelo rada imam. 

Neja Kosi Lovrenčec, 

2. razred OŠ Bogojina 

Inja Lebar, 3. a, OŠ Turnišče


šport 


7. tek po poti sprostitve in užitka za pokal Občine Puconci 

Končna zmaga Matjažu 

Sokliču in Špeli Fujs 

23. prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu 

Titan pomurski 

šahovski prvak 

Velik uspeh mladega igralca iz Černelavec 

V Moščanih najhitrejša Zdenko Klemenčič in Špela Fujs 

S številko 91 je 

zmagovalka Špela 

Fujs. 


Športno društvo Moščanci in Razvojni 

zavod Občine Puconci sta organizirala 7. 

tek po poti sprostitve in užitka za pokal 

Občine Puconci, ki je štel tudi za pomurski 

pokal. Start in cilj je bil na Španovi 

domačiji v Moščancih. Najprej so se na 

krajših progah pomerili dečki in deklice, 

nato pa še člani in članice, ki so morali 

premagati progo, ki je potekala po vaseh 

Moščanci in Dolina. To je bila hkrati 

tudi sklepna prireditev za letošnji pomurski 

pokal v rekreativnih tekih, ki se 

je je udeležilo 65 tekačev in tekačic. 

V moški konkurenci je slavil Zdenko 

Klemenčič (Črešnjevci), ki je za 7 km 

dolgo progo potreboval 24 minut in 25 

sekund. Drugi je bil Matjaž Soklič (TS 

Radenska), ki je zaostal za več kot minuto 

(25:27), tretji pa Branko Lehner (Benedikt), 

25:38. Četrto mesto je zasedel 

Boris Kaučič (TS Radenska), 25:45, šesto 

pa Endre Gönter (AK Panvita), 26:45. V 

skupnem seštevku je med 154 člani zmagal 

24-letni Matjaž Soklič z 297 točkami, 

ki je le za bori dve točki ugnal Borisa Kaučiča 

(oba TS Radenska), 295. Tretji je 

Branko Lehner, 267, četrti Endre Gönter, 

238, peti pa Sašo Emeršič (TS Radenska), 

222. Zmagovalci v svojih starostnih skupinah 

so: Simon Strajnšak, Matjaž Soklič 

(oba TS Radenska), Jožek Manfreda 

(Scott), Endre Gönter, Boris Kaučič, 

Slavko Kumek (G. Radgona), Marjan Jakopec 

(Radenci), Franci Klemenčič in 

Polde Dolenc (oba TS Radenska). 

Pri članicah je na enako dolgi razdalji 

zmagala Špela Fujs (AK Panvita) s časom 

30:51. Druga je bila Marjeta Gomilšak 

(Juršinci), 31:43, tretja Jožica Šiftar, 

32:40, četrta Vlasta Lunežnik (obe TS Radenska), 

32:50, peta pa Sonja Neger (AK 

Panvita), 34:17. V skupnem seštevku (82 

uvrščenih) je prva komaj 15-letna Špela 

Fujs (AK Panvita), 326 točk. Na drugem 

mestu je Marjeta Gomilšak, 313, na tretjem 

Vlasta Lunežnik, 279, četrtem Hijacinta 

Žohar (TŠ Živko), 253, na petem 

pa veteranka Jožica Šiftar (TS Radenska), 

224. V svojih starostnih kategorijah 

so bile najboljše: Špela Fujs, Marjeta 

Gomilšak, Vlasta Lunežnik, Magda Lorbek 

(ŠD Sonce), Olga Flisar Holcman in 

Lojzka Bratuša (obe TS Radenska). 

Še najmlajši zmagovalci v Moščancih: 

Maj in Zala Janža (Beltinci), Ana Kolmanič, 

Niko Car Alen Forjanič, Simona 

Sedonja, Nathan Kočar, Špela Fujs (vsi 

AK Panvita), Luka Marič (OŠ Grad) in 

Maja Šadl (ŠD Vaneča). Vsi ti so, razen 

Zale Janža, ki jo je prehitela Larisa Utroša 

(DOŠ Genterovci), zmagovalci tudi v 

skupnem seštevku. 

Milan Jerše 

18-letni mojstrski kandidat Matej Titan je 

zmagovalec 23. prvenstva Pomurja v pospešenem 

šahu, ki ga je v Murski Soboti 

organiziralo šahovsko društvo Radenska 

Pomgrad. V 9. kolih švicarskega sistema 

je zbral 7,5 točke iz 9 partij. Edini poraz je 

doživel proti mojstru FIDE Igorju Kraglju 

iz ŠD Šentjur. Odločilno točko je osvojil v 

predzadnjem 8. kolu, ko je premagal mojstra 

FIDE Borisa Kovača, ki je s 7 točkami 

zasedel drugo mesto. Z enakim številom 

točk je bil tretji mojstrski kandidat Mitja 

Kovač, četrti je Igor Kragelj s 6,5 točke, 

peta pa mojstrska kandidatka Maja Hočevar, 

6. Skupno je nastopilo 16 šahistov in 

šahistk, večinoma iz domačega šahovskega 

društva Radenska Pomgrad, sodelovala 

pa sta tudi predstavnika šahovskih društev 

iz Gornje Radgone in Lendave. 

Zanimivejši rezultati zadnjih treh kol 

– 7. kolo: B. Kovač – Kragelj 1 : 0; 8. kolo: 

Titan – B. Kovač 1 : 0, Kragelj – Hočevar 

1 : 0. Končni vrstni red: 1. Matej Titan 7,5, 

2. Boris Kovač, 3. Mitja Kovač, oba po 7, 

4. Igor Kragelj 6,5, 5. Maja Hočevar 6, 6. 

Zmagovalec Matej Titan 

Lea Števanec 5, 7. Silvester Graj, 8. Milan 

Jerše, 9. Timotej Milanov, vsi po 4, 

10. Andrej Lapoši 3,5 itd. 

Milan Jerše 

Svetovno plesno prvenstvo 

Kar tri medalje PK Zeko 

Več kot 3.000 plesalcev iz 36 držav 

V Bochumu je bilo svetovno prvenstvo 

v hip hop breakdancu in electric boogieu, 

ki se ga je udeležilo več kot 3.200 

plesalcev iz 36 držav, med njimi tudi 9 

plesalcev PK Zeko, ki so osvojili kar 3 

medalje. Med posamezniki je bil drugi 

David Cimerman, tretji Aleš Ivanuša 

in mladinska breakdance skupina (David 

Cimerman, Aleš Ivanuša, Luka Pučko, 

Gregor Sabotin, Andi Vuk, Kristijan 

Hamler, Benjamin Misleta). Poleg tega 

je bil peti Luka Pučko, šesti Andi Vuk, 12. 

pa Kristijan Hamler. Med članskimi pari 

v kategoriji electric boogie sta enajsta 

Denis Vrbanec in Dejan Zečević. 

M. J. 


teden v številkah 

Kolesarstvo 

S cestno dirko članov se je v Avstraliji 

končalo 77. svetovno prvenstvo. Naslov 

svetovnega prvaka je osvojil Norvežan 

Thor Hushovd, ki je 263 km dolgo progo 

prevozil v 6 urah 21 minutah in 49 sekundah. 

Slovenski reprezentant Simon 

Špilak je z zaostankom 2:13 zasedel 31. 

mesto. 

Kolesarski kriterij, Seiersberg v Avstriji, 

kategorija hobby: 1. Dušan Hajdinjak 

(ŠD Turbo MS), 2. Primož Obal, 3. Miran 

Titan (oba KK Tropovci). (M. J.) 

Strelstvo 

Finale evropskega pokala v Plznu, puška 

velikega kalibra na 300 m, 3-krat 20: 4. 

reprezentant Robert Markoja (SD Štefana 

Kovača Turnišče), 583 krogov. (M. J.) 

1. turnir mednarodne First lige z zračno 

pištolo, Turnišče: 1. Juršinci, 1705, 7. 

Turnišče, 1644; posamezno: 1. Simon Simonič 

(Juršinci), 584. (F. B.) 

Trap 

Velika nagrada Beograda (42 tekmovalcev 

iz 6 držav): 1. Norbert Hegyi 135 (117 

+ 18), 2. Boštjan Maček (M. Sobota) 134 

(113 + 21); ženske: 1. Jasmina Maček (M. 

Sobota), 105. (M. J.) 

Atletika 

Za slovensko reprezentanco ml. mladincev 

in mladink sta na 39. pokalu Savaria 

v Mariboru nastopila tudi dva tekmovalca 

AK Panvita. Na 800 m (1:56,13) 

je bil prvi Tomaž Rozmarič, na 400 m 

(57:01) pa Anja Benko, ki je bila članica 

tretjeuvrščene štafete 4-krat 100 m 

(50:07). Med mladinci je zmagala Slovenija, 

med mladinkami pa Hrvaška pred 

Slovenijo. (T. G.) 

Troboj reprezentanc Slovenije, Madžarske 

in Hrvaške v Mariboru: 1. Anja Benko 

na 300 m (40.46), 2. s štafeto 4-krat 300 

m (2:49.16). Zunaj konkurence: 8. Katja 

Vrdjuka na 2.000 m. 

Atletski pokal Slovenije v mnogoboju 

na Ptuju, U-14: 1. Nino Celec, 2.776 točk 

(nov državni rekord); ekipno: 1. AK Panvita. 

U-12: 3. Anja Zadravec, 1928. (M. J.) 

Badminton 

Mednarodni turnir v Brnu, 1. kolo: Iztok 

Utroša (BK Mladost Lendava) premaga 

Slovaka z 2 : 0, 2. kolo: Utroša z 2 : 0 premaga 

Madžara, 3. kolo: poraz z 0 : 2 proti 

Avstralcu. 

Turnir za ml. kategorije, Mirna na Dolenjskem, 

U-15: 5. do 8. Luka Miletič (BK 

Mladost Lendava). (F. B.) 

Odbojka 

Tekma za trening: Panvita Galex – Salonit 

Anhovo 2 : 3 (21, -18, -25, 23, -14). Največ 

točk za domačine so dosegli: Horvat 

19, Mijalković 15, Tot 12 in Zupanc 11. 

(M. J.) 

Rokomet 

2. krog 1. B-lige (ž): Zvezda Logatec – Millennium 

(Sv. Jurij ob Ščavnici) 33 : 24. 

1. krog 2. SRL vzhod: Moškanjci - Gorišnica 

– Arcont Radgona 23 : 24 (David 

Petraš in Darko Zorko po 8), Drava Ptuj 

– Pomurje 28 : 27 (Mitja Kozelj 12). (T. 

G., N. K.) 

Košarka 

Mednarodni turnir v Čakovcu: Voštara 

Zadar – Radenska Creativ Sobota 67 : 61 

(Jakara 21, Majc 15, Barbarič 14). 

3. krog 1. SKL vzhod mladinci: Radenska 

Creativ Sobota – Grosuplje 68 : 86 

(Domen Štihec 16, Juraj Bilič 14, Blaž 

Ulaga in Črt Šiftar po 11). 

5. krog 1. B SKL vzhod st. pionirke: 

Domžale – Pomurje 48 : 59 (Zala Tirš 17, 

Ajda Pejčič in Tina Štihec po 12); 2. krog 

1. SKL vzhod kadetinje: Rogaška – Pomurje 

48 : 55 (Tina Kerčmar 23, Urška 

Juteršnik 17); mladinke: Ježica – Pomurje 

83 : 54 (Alja Samec in Tina Kerčmar po 

15, Sara Hašaj 11). (M. J.) 

Kegljanje 

3. krog 1. A-lige, člani: Sinet – Radenska 

5 : 3 (3525 : 3464; Harry Steržaj je podrl 

kar 653 kegljev, Milan Kovačič pa 599). 

3. krog 1. B-lige (ž): Impol – Radenska 2 

: 6 (3106 : 3159). 

3. krog 2. lige (ž): Nafta – Rudar 2 : 6 

(2922 : 3002). 3. krog 3. lige vzhod: Radenska 

II – Piramida 5 : 3 (3231 : 3128), 

Nafta – Žalec Petrol 2 : 6 (3220 : 3223). 

(M. J.) 

Hokej na travi 

Član HK Pliva Lipovci Zlatko Stanko bo 

kot delegat evropske hokejske zveze sodeloval 

na tekmah 1. kroga evropske lige 

v Eindhovnu. To je lepo priznanje za lipovske 

in slovenske hokejske delavce. 

2. krog DP člani: M. Toplice – Triglav 

2 : 5 (Benko, Škerlak; Škrilec 2, Balažic, 

Černel, Fujs); ženske: M. Toplice 

– Triglav 6 : 1 (Dervarič in Žabkar po 2, 

Sambt, Könye; Grah). (T. G.) 

Judo 

Mednarodni turnir v Nišu (318 tekmovalcev 

iz 4 držav): 1. Sašo Šarčevič (do 

55 kg), 5. Filip Tratnjek in Luka Roudi 

(do 60 kg), vsi JK M. Sobota. Šarčevič 

si je priboril mesto v kadetski A-reprezentanci, 

v kateri bo nastopil tudi stalni 

član A-reprezentance Adrijan Gomboc 

(do 60 kg). 

1. kolo 2. državne lige, Sl. Gradec: Beltinci 

– Olimpija 3 : 4, Beltinci – Ljutomer 

5 : 2, Beltinci – Velenje 4 : 3. Beltinci 

so napredovali v končnico prvenstva. 

Postava Beltinčanov: Tim Kovačič, Boris 

Rudaš, Aljaž Bednar, Darko Nemec, Bogdan 

Lešnjak, Niko Jankovič, Jon Jerebic 

in Tarik Mazouzi. (M. J.) 

Karate 

2. pokalna tekma Slovenije za vse starostne 

kategorije, borbe: 1. ml. dečko Vid 

Veren Hochstetter (do 35 kg), st. dečko 

Jan Bernjak (do 55 kg), st. deklica Silvija 

Rajnar (do 50 kg) in kadetinja Nina Kovač 

(nad 54 kg), 2. mladinka Tina Novak 

(do 53 kg), 3. kadetinja Karolina Sočič 

(do 54 kg). Kate: 2. ekipa st. deklic, 3. st. 

deklica Silvija Rajnar in ekipa st. dečkov, 

vsi KK M. Sobota. Drugo mesto sta zasedla 

mladinec Veno Jaša Grujić v katah in 

ekipa mladink KK G. Radgona, peto pa 

Clarisa Kuzma. (M. J.) 

Hitrostno rolanje 

5. mednarodna tekma pokala HIC v polmaratonu, 

Zagreb: 1. Tadeja Donko (ŠD 

Dokonca Lendava) v absolutni kategoriji. 

(F. B.) 

Srednješolski šport 

Mednarodno tekmovanje, Zalaegerszeg 

– košarka: 1. Zalaegerszeg, 2. Varaždin, 

3. Lendava; mali nogomet dekleta: Zalaegerszeg 

– Lendava 17 : 0; atletika: 2. 

Tadeja Donko v višino (140 cm), Tadej 

Ternar v daljino (5,22 m) in Viktor Ožeg 

v metu krogle (11,48 m), 3. Jan Cojhter v 

višino (155 cm) in Laura Haklin v daljino 

(4,24 m). (F. H. M.) 

Šah 

Turnir treh dežel v Monoštru, skupina 

A (28 igralcev): 1. Laszlo Pergel (Sombotel), 

2. Denis Gjuran (Radenska Pomgrad), 

oba po 7,5, 3. Boris Kovač 6,5. Skupina 

B (mladi do 12 let): 1. Attila Czupor 

(Sombotel) 9, 5. Hana Nemec 5 (najboljša 

med deklicami). Skupina C (do 10 let): 

1. Tamara Erseki (Sombotel) 8,5, 4. Jaka 

Meglič 6, 6. Vid Marič Fabjan 5. 

Prva enotna ženska liga, Otočec (14 

ekip): 1. Komenda Pogi 15,5, 10. Rokada 

Lendava 9. 

Druga članska liga vzhod, Brežice (10 

ekip): 1. Paloma Sladki Vrh 28, 9. ŠD Lendava 

11. 

Mesečni mladinski turnir ŠD Radenska 

Pomgrad: 1. Hana Nemec 4, 2. Erik 

Čeke 2, 3. Rok Smodiš 0. (M. J.) 

Tenis 

Medobčinsko prvenstvo v Ljutomeru, od 

26 do 45 let: 1. Darko Vargazon, 2. Srečko 

Štuhec, 3. Danijel Karlovčec; od 56 do 65 

let: 1. Tone Ficko, 2. Branko Zidar, 3. Davorin 

Cmrekar; učenke: 1. Ana Šterman, 

2. Žanin Heric (obe OŠ Veržej), 3. Arabela 

Alt (OŠ Stročja vas); učenci: 1. Grega 

Novak, 2. Tim Topolinjak (oba OŠ Ljutomer), 

3. Nik Škrjanec (OŠ Veržej). (M. J.) 

Invalidski šport 

Medobčinsko kegljaško tekmovanje, Kočevje: 

2. Društvo paraplegikov Prekmurja 

in Prlekije (Dunaj, Borovnjak, Bogataj, 

Škraban, Simonič); veterani: 1. Franc 

Borovnjak; tetraplegiki: 2. Slavko Dunaj. 

(T. G.) 

Državno tekmovanje ŠD cerebralne 

paralize Žarek v dvoranskem balinanju, 

Kamnik: 1. Pomurje I (Bojan Poredoš, 

Štefan Hozjan, Željko Flisar, Robi Kuzma), 

4. Pomurje II (Anton Horvat, Branko 

Golob, Robi Potočnik). (D. D.) 

Športni ribolov 

Tekma za 4. pokal Občine Gornja Radgona: 

1. Janez Pol (Vadarci), 2. Svetozar 

Markovič (G. Radgona), 3. Štefan Potočnik 

(Rakičan). Dolamičev memorial: 1. 

Marjan Ploj, 2. Boštjan Podboj, 3. Darko 

Merčnik, vsi G. Radgona. (O. B.)

22 | Vestnik | 7. oktobra 2010 šport 


Namizni tenis 

Dve zmagi Pomurcev 

Pričakovan poraz Sobočank 

V 2. krogu 1. SNTL za člane in članice sta 

oba moška prvoligaša zmagala, ženske pa 

so izgubile. V Puconcih so prišli domačini 

veliko težje, kot kaže rezultat, do zmage 

z novincem v ligi Muto. Čeprav so gostje 

nastopili brez prvega igralca Slodeja, so 

se močno upirali, saj so se kar tri partije 

končale v petih nizih, od tega dve na razliko, 

v katerih sta Bojan Ropoša in Dominik 

Škraban le uspela zmagati. V naslednjem 

krogu gostujejo na Ptuju. 

Sobočani so na gostovanju v Mengšu 

dosegli pomembno zmago. Odločilna za 

končni uspeh je bila zmaga mladega Gorazda 

Horvata, ki je premagal najboljšega 

domačina Jazbiča, s čimer je dosegel svojo 

prvo prvoligaško zmago. Junak dvoboja je 

bil odličen Tomaž Roudi, ki je brez izgubljenega 

niza premagal vse tri domačine. 

V naslednjem krogu igrajo doma z Mariborom. 

Dekleta so po pričakovanju doma 

izgubila z Muto, v naslednjem krogu pa 

gostujejo v Izoli. 

Kema Puconci – Muta 5 : 1 (Škraban – 

Poročnik 1 : 3, Ropoša – Kraser 3 : 2, Horvat 

– Jamšek 3 : 1, Ropoša – Poročnik 3 : 2, 

Škraban – Jamšek 3 : 2, Horvat – Kraser 3 

: 1), Edigs – Sobota 2 : 5 (Orešnik – Kocuvan 

2 : 3, Jazbič – Horvat 0 : 3, Avbel – Roudi 

0 : 3, Jazbič – Kocuvan 3 : 2, Orešnik 

– Roudi 0 : 3, Avbelj – Horvat 3 : 1, Jazbič 

– Roudi 0 : 3). 

Drugi izidi: Finea Maribor – Tempo 5 : 0, 

Krka – Ilirija 5 : 0, Rakek – Ptuj 0 : 5. Vrstni 

red: Krka, Kema Puconci, Finea Maribor 

in Sobota po 4 točke. 

Članice: Sobota – Muta 0 : 5 (Lupša – 

Verhnjak 0 : 3, Matis – Garmut 1 : 3, Perčič 

– Miklavc 0 : 3, Matis – Verhnjak 2 : 3, Lupša 

– Miklavc 1 : 3). 

3. SNTL: Žogica II – Radlje 0 : 5, Ljutomer 

– Preserje 1 : 5 (Zore), Ljutomer – Vrhnika 

5 : 2 (Zore 3, Senčar 2). 

Prvo mesto Železna 

Na odprtem državnem mladinskem 

turnirju v Križah je nastopilo 99 igralcev 

in igralk iz 23 klubov, tudi devet Pomurcev. 

Pucončan Ervin Železen je zmagal pri 

mladincih, potem ko je v finalu s 3 : 1 premagal 

Pintarja iz Kranja. Pri mladinkah je 

bila uspešna Staša Matis, saj se je uvrstila 

med osmerico. 

Visok poraz Keme 

V 2. krogu predtekmovalne skupine 

srednjeevropske super lige so domačini 

Pucončani prepričljivo izgubili s Satexom 

iz Bratislave. Pri gostih je bil nepremagljiv 

reprezentant Illaš, ki je premagal oba najboljša 

domačina Mitjo Horvata in Bojana 

Ropošo. Edino zmago je dosegel Horvat, 

ki je premagal tretjega igralca gostov Jaslovskega, 

ki je še lani nastopal za Maribor. 

Ropoša je odlično igral proti Kitajcu 

Weiu in tesno izgubil. 

Kema Puconci – SK Satex Bratislava 1 : 6 

(Ropoša-Škraban – Wei-Gasymov 1 : 3, Ropoša 

Illaš 1 : 3, Horvat – Jaslovski 3 : 1, Škraban 

– Wei 0 : 3, Horvat – Illaš 1 : 3, Ropoša 

– Wei 2 : 3, Škraban – Gasymov 1 : 3). 

Mirko Unger 

Uvodni krog 1. državne odbojkarske lige 

Sobočani brez možnosti 

Astec Triglav boljši od Panvite Galexa 

Košarkarji Radenske Creativa Sobote pred novim izzivom 

Cilj je prvo mesto 

in uvrstitev v 1. B SKL 

Dve okrepitvi: Dejan Jakara in Saša Baltič – Uroš Pavlovič odšel med odbojkarje 

S tekmo med Radensko Creativ Sobota in 

moštvom Union Olimpija mladi, ki se je 

končala z visoko zmago domačinov 85 : 

49 (25 : 13, 24 : 8, 15 : 14, 21 : 14), se je začela 

nova prvenstvena sezona v 2. SKL vzhod. 

Največ točk so dosegli: Grušovnik 18, B. 

Barbarič in Majc po 15. V naslednjem krogu 

gostujejo v Nazarjah. 

Sobočani resno računajo, da se bodo 

kot zmagovalci 2. lige – letos ni več kvalifikacij, 

ampak se prvak neposredno uvrsti 

v višje tekmovanje – ponovno uvrstili 

v 1. B SKL. V ta namen so se okrepili 

z dvema košarkarjema. To sta: 23-letni 

krilni igralec Dejan Jakara (doslej Janče), 

visok 193 cm, in 23-letni branilec Saša 

Baltič (visok 187 cm), ki ga je posodil KK 

Maribor. Prvi je nekdanji kadetski in mladinski 

reprezentant. Njegov matični klub 

je kranjski Triglav, nato pa je prestopil v 

KK Janče. Lani je bil operiran na kolenu. 

Je izrazit strelec in dober obrambni igralec. 

Drugi je bil na lastno željo posojen iz 

KK Maribor, ki do njega nima nobenih 

obveznosti. Odšla pa sta Marko Meško, 

ki je prestopil v Lenart (3. SKL), in Uroš 

Pavlovič, ki je prenehal igrati košarko in 

je postal odbojkar Panvite Galexa. 

Tako bodo v naslednji prvenstveni sezoni 

za Radensko Creativ Soboto igrali: 

9. krog 2. SNL 

KK Radenska Creativ Sobota s strokovnim vodstvom 

branilci Robert Šuran (26 let, 195 cm), 

Nejc Juteršnik (22 let, 182 cm), Bine Barbarič 

(20 let, 188 cm), Blaž Ulaga (17 let, 

180 cm), Tomaž Hercan (18 let, 180 cm), 

Saša Baltič (23 let, 187 cm) in Rok Šiftar 

(16 let, 180 cm), krila: Mitja Majc (26 let, 

200 cm), Dejan Jakara (23 let, 193 cm), 

Domen Štihec (16 let, 198 cm) in Mitja 

Gomboc (25 let, 195 cm) ter centri: Roman 

Dominko (31 let, 202 cm), Aleš Novak 

(27 let, 201 cm), Borut Gruškovnik (23 

let, 210 cm), Marjan Bilič (18 let, 198 cm) 

in Benjamin Čosič (17 let, 201 cm). Trener 

je Dušan Ulaga, tehnični vodja pa Peter 

Juteršnik. 

Milan Jerše 

Mura 05 praznih rok s Ptuja 


1. krog 1. DOL (m): Astec Triglav – Panvita 

Galex 3 : 0 (25, 18, 17), Marchiol Vodi 

– Krka 3 : 0, Murexin – UKO Kropa 0 : 3, 

Duol Olimpija – Calcit Volleyball 0 : 3, Gokop 

Fram – MTB Maribor 3 : 1. Sinoči 2. 

krog: Krka – Panvita Galex. Pari 3. kroga: 

Panvita Galex – MTB Maribor (sobota ob 

19. uri, OŠ I M. Sobota), Murexin – Krka, 

Duol – Marchiol Vodi, Gokop Fram – UKO 

Kropa, Astec Triglav – Calcit Volleyball. 

Športna dvorana Planina v Kranju, 200 

gledalcev, sodnika: Siefried in Miklošič 

(oba MB). 

Astec Triglav: Šildenfeld 1, Čulibrk 1, Bilandžič 

4, Ambrožič, Antonić 4, Rop 9, Bežek 

– libero, Potočnik 10, Kristan 14, Štembergar 

Zupan 12, Berčič. 

Panvita Galex: Ajlec, Zupanc 11, Pavlovič, 

Mijalković 7, Kerec, Žitnik 1, Marič, Horvat 

15, Topovšek 2, Novak, Tot 1, Hrastovec 

– libero. 

Dejstvo, da je namesto poškodovanega 

Gorazda Flisarja, ki je ostal doma, moral 

zaigrati veteran Sašo Topovšek, poškodovan 

Bogdan Marič se sploh ni pojavil na 

igrišču, Andrej Tot pa je igral le dva niza, 

pa še to praktično le na sprejemu, je dovolj 

zgovorno. 

Kljub temu so Sobočani po zaslugi 

uspešnega servisa Milana Mijalkovića 

tekmo bolje začeli in povedli s 4 : 1, svojo 

prednost pa povečali že na 10 : 5. Šele pri 

15. točki je sledilo izenačenje. Sobočani so 

imeli tudi prvo zaključno žogo za zmago 

v uvodnem nizu, vendar je niso izkoristili 

in naposled izgubili. V drugem nizu povsem 

drugačna podoba, saj je domačinom, 

ki so se jim približali na dve točki zaostanka 

(16 : 18), praktično uspevalo prav vse. 

Še prepričljivejši so bili v zadnjem, tretjem 

nizu. 

Milan Jerše 

Interblock vztraja na vrhu 

Mestni stadion na Ptuju, 500 gledalcev, 

sodnik: Mitja Žganec (LJ). Strelci: 1 : 0 

Firer (32), 2 : 0 Firer (39), 2 : 1 Filipović 

(67), 3 : 1 Đaković (91). Rumen karton: 

Lotrič. 

Labod Drava: Vrečko, Toplak, Đaković, 

Zagoršek (Matjašič, 73), Firer (Veselič, 

84), Emeršič, Gorinšek, Kurež, Kulčar, 

Perger, Schwantes. 

Mura 05: Radan, Kous, Filipović, Ramšak, 

E. Janža (Kek, 81), Kouter, Kovač 

(Gruškovnjak, 76), Maruško, J. Janža 

(Sprečo, 46), Bohar, Lotrič. 

Srečanje se je začelo dokaj enakovredno, 

saj je igra v glavnem potekala med 

dvema kazenskima prostoroma. Nato pa 

so domačini dali dva zadetka po napaki v 

ožji Murini obrambi. Firer, ki je bil nerešljiva 

uganka za nasprotne branilce, je v 

sedmih minutah dosegel kar dva zadetka. 

Prvega po prostem strelu, ko je bil najvišji 

v kazenskem prostoru, drugega pa na podoben 

način. V drugem polčasu je Mura 

05 zaigrala bolje in v 67. minuti je Filipović 

z natančnim strelom izid znižal na 1 : 

2. Kaj več jim ni uspelo, domači pa so v sodnikovem 

podaljšku potrdili zmago. 

Poraz Dravinje z novincem 

9. krog: Labod Drava – Mura 05 3 . 1 

(2 : 0), Dravinja Kostroj – Roltek Dob 1 

: 2 (1 : 2), IB Interblock – Šmartno 1928 

2 : 1 (1 : 1), Bela krajina – Aluminij 0 : 0, 

Krško – Garmin Šenčur 2 : 0 (0 : 0). Pari 

10. kroga: Krško – Šmartno 1928, Roltek 

Dob – Aluminij, Bela krajina – Garmin 

Šenčur, Labod Drava – Dravinja Kostroj, 

IB Interblock – Mura 05 (preloženo na 

3. november). 

Interblock 6 2 1 14 : 7 20 

Aluminij 4 3 2 18 : 11 15 

Drava 4 3 2 16 : 11 15 

Dravinja 4 3 2 12 : 10 15 

Šenčur 4 1 4 20 : 16 13 

B. krajina 3 3 2 7 : 6 12 

Mura 05 3 2 4 10 : 11 11 

Krško 3 0 5 5 : 10 9 

Dob 2 2 5 10 : 18 8 

Šmartno 1 1 7 10 : 22 4 

Milan Jerše 

Saša Marija Ratnik ugnala vse moške 

Kvalifikacije za EP U-19 v Lendavi in Murski Soboti 

Drevi tekma Nizozemska – Slovenija 

Mitja Novinič in Vedran Vinko v reprezentanci U-21 

Športno strelsko društvo Radgona je pripravilo na 10-steznem strelišču v Gornji 

Radgoni mednarodno tekmovanje s standardno zračno puško za 14. pokal mesta 

Gornja Radgona. Pomerilo se je 56 strelcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ugodno 

je presenetila Saša Marija Ratnik (SD Kolomana Flisarja Tišina), ki je bila s 590 krogi 

najnatančnejša. S krogom manj je bila Živa Dvoršak (SD Olimpija) druga, Mitja Černi 

(SD Gančani) pa tretji. Šesto mesto je zasedel Dušan Ziško (SD Kolomana Flisarja 

Tišina), 585. Tišinčani so slavili tudi v ekipni konkurenci, h čemur je pripomogla tudi 

enajstouvrščena Špela Mihalič (580). Skupno so zadeli 1755 krogov, kolikor je uspelo 

tudi ljubljanski Olimpiji, tretja pa je bila avstrijska Štajerska (1742). M. J. 


Za mlado reprezentanco Slovenije do 

19 let se od danes do 12. oktobra začnejo 

kvalifikacije za nastop na EP leta 2011. 

Gostiteljica turnirja je Slovenija, in sicer 

na igriščih v Lendavi in Murski Soboti. 

Danes bosta tekmi: Nizozemska – Slovenija 

(ob 19. uri v Lendavi) in Slovaška – 

Malta (ob 15. uri v M. Soboti). V soboto 

ob 15. uri bodo igrali Nizozemska – Malta 

(Lendava) in Slovenija – Slovaška (M. 

Sobota), v torek pa še Slovaška – Nizozemska 

(Lendava) in Malta – Slovenija. 

Med reprezentanti je tudi Žiga Kous 

(Mura 05). 

Selektor mlade reprezentance U-21 Tomaž 

Kavčič je objavil seznam 21 igralcev, 

ki se bodo 12. oktobra pomerili z madžarskimi 

vrstniki. Na seznamu sta tudi Lendavčana 

Vedran Vinko, ki igra za Nafto, in 

Mitja Novinič, sedaj v vrstah Milana. 

Zadnji, 18. krog 1. islandske ženske 

lige: Afturelding – Porka 0 : 4 (Mateja 

Zver 2). Ekipa Porke je zasedla drugo 

mesto in bo leta 2011 nastopila v ligi 

prvakinj. Zverova je s 16 zadetki druga 

strelka prvenstva. 

Prijateljski tekmi – U-18: Češka – Slovenija 

2 : 0 in 3 : 2 (igral tudi Erik Janža). 

V organizaciji NZS, MNZ Lendava in 

Murska Sobota v Filovcih v dveh delih 

(teoretični in praktični del) poteka izobraževanje 

za naziv trener mladih. Prijavljenih 

je 36 kandidatov iz Pomurja in 

Slovenije. Vodja je bil Branko Elsner ml., 

pomagata pa mu profesorja Rajko Korent 

iz Kranja in Iztok Kavčič iz Ljubljane. 

Tekme zaostalega 5. kroga MNL Lendava: 

Kapca – Polana 3 : 2, Renkovci – Nafta 

veterani, Nedelica – Panonija, Olimpija 

Dolga vas – Graničar, Čentiba – Žitkovci 

10 : 1, Zvezda Dolina – Kobilje 0 : 8, Mostje 

– Veterani Turnišče 2 : 1. 7. krog: Mostje – 

Polana 2 : 2, Zvezda Dolina – Kapca 3 : 1, 

Čentiba – Veterani Turnišče 5 : 3, Olimpija 

Dolga vas – Kobilje 1 : 5, Nedelica – 

Žitkovci 4 : 0, Renkovci – Graničar 3 : 1, 

Nafta veterani – Panonija 2 : 1. Vrstni red: 

Kobilje 18, Čentiba in Nedelica po 14. 

6. krog 1. MNL M. Sobota: Permanens 

Beltinci – Lesoplast Križevci 0 : 0, Dokležovje 

– Apače 1 : 4, Pušča – Slatina 1 : 1, 

Serdica Kl. Šinko – Tišina 1 : 4, ŠD Cven 

– Lipa 5 : 5, Roma – Aqua Ižakovci 0 : 5. 

Vrstni red: Apače 13, Slatina 11, Dokležovje 

9. 

6. krog 2. MNL M. Sobota: Cankova – 

Rotunda 0 : 1, Bel-teh Čarda – Bratonci 2 

: 1, Radgona – Goričanka 0 : 1. Vrstni red: 

Goričanka 13, Rotunda 12, Radgona 7. 

M. J., F. B., T. G., F. H. M.


šport 


Derbi 1. SNL ljubljanski Olimpiji 

Prvi poraz Nafte v Lendavi 

1. SŽNL 

Pomurke so 

se znesle nad 

Velesovim 

Rekordno število gledalcev spremljalo zanimivo predstavo 

Športni park v Lendavi, 1.800 gledalcev, 

sodnik: Matej Jug. Strelci: 0 : 1 Zeljković 

(14, 11 m), 1 : 1 Kašnik (17, avtogol), 2 : 1 

Bečiri (32), 2 : 2 Rakovič (56), 2 : 3 Smiljanić 

(67). 

Rumeni kartoni: Čeh, Benko, Bečiri; Jovič. 

Nafta: Aljec, Vassiljev, Matjašec, Caban, 

Bečiri, Čeh (Dvorančič, 75), Lesjak (Maruško, 

78), Buzeti, Benko, Vaš (Filipović, 

81), Vinko 3,5. 

Olimpija: Botonjić, Kašnik, Jovič, Vučkič, 

Da Silva, Škerjanc (Rakovič 53, Bešič, 

81), Andjelković, Smiljanić, Šokota, 

Zeljković (Rujovič, 51), Salkić. 

Srečanje so bolje začeli gostje iz Ljubljane. 

Z veliko teka in dobre igre so 

pritiskali na vrata rezervnega vratarja 

Nafte Aljeca. V 5. minuti so tudi dosegli 

zadetek, vendar ga je sodnik razveljavil 

zaradi prepovedanega položaja. Domačini 

so prvič zagrozili šele v 8 minuti, 

ko se je za strel na vrata gostov odločil 

Vassiljev, toda žoga je zletela preko vrat 

Botonjića. Gostje so povedli po izmišljeni 

enajstmetrovki sodnika Juga. Po 

kotu z desne strani so vsi pričakovali, 

da bo dosodil prekršek nad Bečirijem, 

toda sodnik je pokazal na belo točko. 

Podarjeno enajstmetrovko je realiziral 

Zeljković. Le tri minute zatem so domačini 

uspeli izenačiti. Po predložku Vassiljeva 

z leve strani je žogo v lastno mrežo 

spravil Kašnik. 

Domačini so povedli z zadetkom Bečirija. 

Vassiljev je izvedel kot z desne 

strani, žogo pa je Bečiri z glavo s sedmih 

metrov v gneči spravil v mrežo. Domačini 

bi lahko izid povišali v 44. minuti, ko 

Čeh ni izkoristil predložka Vassiljeva. 

Gostje iz Ljubljane so v drugem pol- 

Na vrhu PNL 

nič novega 

Prepričljivo 

vodstvo 

Rakičana 

Opekel se je tudi 

Ljutomer 

Tekme preloženega 5. kroga: Ljutomer 

– Gančani 0 : 1, Petišovci – Turnišče 

0 : 7, Rakičan – Šalovci 2 : 0, Virs Bistrica 

– Bakovci 4 : 1, Hotiza La storia 

– Kema Puconci 3 : 1, Hodoš – Dobrovnik 

4 : 4, Črenšovci – Bogojina 2 

: 2. 7. krog: Petišovci – Gančani 0 : 4, 

Rakičan – Ljutomer 6 : 1, Virs Bistrica 

– Turnišče 1 : 3, Hotiza La storia – Šalovci 

1 : 1, Hodoš – Bakovci 2 : 0, Črenšovci 

– Kema Puconci 2 : 0, Bogojina – 

Dobrovnik 2 : 0. 

Pari 8. kroga: Gančani – Dobrovnik, 

Kema Puconci – Bogojina, Bakovci – 

Črenšovci, Šalovci – Hodoš, Turnišče – 

Hotiza La storia, Ljutomer – Virs Bistrica, 

Petišovci – Rakičan. 

Rakičan 7 0 0 19 : 5 21 

Hotiza 5 2 0 15 : 6 17 

Turnišče 5 0 2 20 : 9 15 

Črenšovci 4 1 2 16 : 8 13 

Šalovci 3 2 2 9 : 6 11 

Bogojina 3 1 3 16 : 13 10 

Bistrica 3 1 3 13 : 13 10 

Ljutomer 3 1 3 8 : 12 10 

Kema 3 0 4 12 : 13 9 

Gančani 3 0 4 9 : 15 9 

Hodoš 2 2 3 11 : 13 8 

Dobrovnik 1 1 5 11 : 14 4 

Bakovci 1 1 5 6 : 14 4 

Petišovci 0 0 7 1 : 25 0 

Niti navdušujoča 

igra Vedrana 

Vinka (števila 33) 

ni bila dovolj. 

Fotografija Nataša Juhnov 

času še močneje napadali. Izenačili so 

s pravim evrogolom Rakoviča, ki je z 

žogo neubranljivo zadel desni zgornji 

kot. Končna odločitev je padla v 67. minuti, 

ko je globinsko podajo pred vrata 

domačih najbolje izkoristil Smiljanić in 

s 14 metrov zadel v polno. 

Trener Nafte Damir Rob: »Današnje 

srečanje je prava nogometna farsa. K 

temu ni potreben nobeden komentar. 

Vsi gledalci na stadionu so to videli. 

Igralcem nimam kaj zameriti, bili so 

požrtvovalni. Kaže, da to danes ni bilo 

dovolj.« 

Trener Olimpije Dušan Kosič: »Gledalci 

so videli zelo dobro nogometno predstavo. 

Menim, da smo zasluženo osvojili 

tri točke. Igralcem nimam kaj očitati. 

Delovali so nekako v krču. V prihodnje si 

želim bolj tekočo igro. Z današnjo zmago 

nam je padlo s hrbta veliko breme. Ta 

zmaga me veseli.« 

Gliha s Koprom do prve točke 

12. krog: Nafta – Olimpija 2 : 3 (2 : 1), 

Hit Gorica – Maribor 0 : 2 (0 : 1), Rudar – 

CM Celje 3 : 2 (1 : 1), Domžale – Primorje 

4 : 1 (1 : 0), Triglav Gorenjska – Luka 

Koper 0 : 0. 

Pari 13. kroga (16. oktobra): Domžale 

– Nafta, Primorje – Triglav Gorenjska, 

Luka Koper – Rudar, CM Celje – Hit Gorica, 

Maribor – Olimpija. 

3. SNL vzhod 

Odranci že skočili prav na vrh 

Grad premagal dotlej vodilnega Kovinarja 

Tekme zaostalega 5. kroga: Tehnostroj Veržej 

– Tromejnik G-Kalamar 3 : 1 (Karnet 2, 

Dirnbek; Sukič), Koroška Dravograd – Kovinar 

Štore 2 : 3, MU Šentjur – Odranci 0 : 2 

(Tkalec 2), Zreče – Stojnci 4 : 0, Malečnik – 

Čarda 1 : 3 (D. Krajnc 2, avtogol Gajser). 

7. krog: Grad – Kovinar Štore 3 : 0, Čarda 

– Stojnci 2 : 0, Simer šampion – Tromejnik 

G-Kalamar 2 : 0, Koroška Dravograd – Tehnostroj 

Veržej 3 : 2, Zreče – Odranci 1 : 4, MU 

Šentjur – Aha Emmi Bistrica 3 : 1, Malečnik 

– Paloma 5 : 0. Pari 8. kroga: Tromejnik 

G-Kalamar – Stojnci, Odranci – Malečnik, 

Tehnostroj Veržej – MU Šentjur, Paloma – 

Čarda, Aha Emmi Bistrica – Grad, Kovinar 

Štore – Zreče, Simer šampion – Koroška 

Dravograd. 

Graška lekcija Štoranom 

Igrišče pri Gradu, 450 gledalcev, sodnik: 

Dejan Vivod (Dravograd). Strelci: 1 : 0 Benkič 

(36), 2 : 0 Krpič (44), 3 : 0 Fujs (55). Rumeni 

kartoni: Bernjak, Fujs, Baler, Kuronja, 

Benkič; Kraljič. Rdeč karton: Baler (68). 

Grad: Nemec, Bernjak, Krpič, Frumen 

(Sukič, 85), Baler, Benkič, Banfi, Stošić, Fujs, 

Recek (Kuronja, 66), Šiško. 

Mladinski nogomet 

Nova zmaga Murinih kadetov 

9. krog 1. SML: Aluminij – Mura 05 3 : 0. 

Vodi CM Celje (25), 14. Mura 05 (6). 8. 

krog 1. SKL: Aluminij – Mura 05 1 : 4. Vodijo 

Domžale (20), 2. Mura 05 (17). 

8. krog U-14 vzhod: Tehnostroj Veržej 

– Jarenina 1 : 1. Vodi Maribor (25), 7. Mura 

05 (15), 13. Tehnostroj Veržej (4). 

8. krog 2. SML vzhod: Ljutomer – Tezno 

MB 7 : 1, Aha Emmi Bistrica – Tehnostroj 

Odločeno že v prvem polčasu 

Igrišče v Martjancih, 100 gledalcev, sodnik: 

Iztok Gornjak (Ljubečna). Strelca: 1 : 0 

D. Krajnc (22, 11 m), 2 : 0 U. Pavel (24). Rumeni 

kartoni: B. Horvat, Zadravec, Pavel, Kozic; 

Zajc, Janžekovič, Golob, Milošič. Rdeča 

kartona: Cipot (86); Golob (90). 

Čarda: Prša, G. Pavel, Gjergjek (Tompa, 

63), D. Krajnc (Kozic, 73), Kerčmar, B. Horvat, 

U. Pavel (Krajnc, 75), D. Pavel, Grah, Cipot, 

Zadravec. 

Brez točk iz Celja 

Igrišče v Celju, 100 gledalcev, sodnik: Armando 

Šorli (MB). Strelca: 1 : 0 Omanovič 

(14, 11 m), 2 : 0 Kožar (87). Rumeni kartoni: 

Leskovar, Omanovič, Ferme; V. Horvat, 

Kous, Nemec. Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, 

R. Kous, Bokan (Kisilak, 76), Nemec, Bukovec, 

Sukič, V. Horvat, Forjanič (Gjureč, 68), 

Mešič (Navotnik, 85), Čontala, B. Kous. 

Začetno vodstvo ni bilo dovolj 

Igrišče v Dravogradu, 100 gledalcev, sodnik: 

Roman Glažar (Hajdina). Strelci: 0 : 1 

Karnet (5), 1 : 1 Čavnik (21, 11 m), 2 : 1 Korošak 

Maribor 8 3 0 23 : 6 27 

Domžale 8 1 2 16 : 6 25 

Nafta 7 1 4 26 : 20 22 

Gorica 4 3 5 14 : 19 15 

Koper 4 2 6 13 : 16 14 

Rudar 3 4 5 16 : 21 13 

Primorje 3 3 5 21 : 22 12 

Triglav 2 5 5 11 : 24 11 

Celje 2 4 5 17 : 19 10 

Olimpija 2 4 6 15 : 19 10 

Feri Horvat M., 

Milan Jerše 

Odranci 5 1 1 24 : 10 16 

Kovinar 5 1 1 15 : 10 16 

Malečnik 4 1 2 15 : 10 13 

Čarda 3 3 1 10 : 6 12 

Dravograd 3 2 2 12 : 11 11 

Grad 2 3 1 12 : 10 9 

S. šampion 2 3 2 12 : 11 9 

Zreče 2 3 2 8 : 8 9 

Veržej 3 0 4 14 : 20 9 

Tromejnik 2 2 3 9 : 12 8 

Paloma 2 2 2 5 : 9 8 

Bistrica 1 1 5 17 : 19 4 

Šentjur 1 1 5 7 : 15 4 

Stojnci 1 1 5 8 : 17 4 

(24), 2 : 2 Lugonjič (38), 3 : 2 Ljubanić (55). 

Rumen karton: Hodnik. 

Tehnostroj Veržej: Hozjan, Kavaš (Rihtarič, 

81), Vinkovič, Koder (Marič, 27), Dirnbek, 

Hodnik, Lenič, Lugonjič, Kaučič, Karnet 

(Štrakl, 73), Sunčič. 

Razpoložen Zelko 

Igrišče v Zrečah, 80 gledalcev, sodnik: Borut 

Janžekovič (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Zelko (18), 

0 : 2 Ivanič (49), 0 : 3 Zelko (51), 0 : 4 Zelko 

(53), 1 : 4 Marinšek (71). Rumena kartona: 

Rožmarič; Sreš. Odranci: Ščančar, Zlatar, 

Erjavec, D. Horvat (A. Horvat, 72), J. Tkalec, 

Žerdin, Jerebic, Raduha, Sreš (Tompa, 80), 

Ivanič, Zelko (Gostan, 68). 

Milan Jerše 

Veržej 2 : 1, Nafta – Krško 0 4. Vodi Krško 

(16), 5. Tehnostroj Veržej (11), 7. Ljutomer 

(10), 10. Nafta (9). 8. krog 2. SKL vzhod: Ljutomer 

– Tezno MB 2 : 1, Aha Emmi Bistrica 

– Tehnostroj Veržej 2 : 3, Nafta – Krško 0 : 

4. Vodi Dravinja (17), 5. Tehnostroj Veržej 

(11), 7. Ljutomer, 9. Nafta, oba po 10. 

6. krog pomurske mladinske lige: 

Gančani – Rakičan 2 : 0, Tromejnik – Lesoplast 

Križevci 0 : 5, Bakovci – Tišina 5 

: 1, Čarda – Grad 3 : 1, Kema Puconci – 

Apače 0 : 1. Vrstni red: Bakovci 11, Apače, 

Križevci in Čarda po 10. 6. krog 1. MNL: 

Radgona – Goričanka 1 : 3, Dokležovje – 

Aqua Ižakovci 1 : 4, Permanens Beltinci 

– Šalovci 0 : 4. Vrstni red: Goričanka in 

Radgona po 12, Bogojina 9. 

M. J. 

Kar devet zadetkov 

Tanje Vrabel 

5. krog: Pomurje Beltinci – Velesovo Kamen 

Jerič 11 : 1 (6 : 1; Tanja Vrabel 9, Vogrinčič, 

Tibaut), HV Tour Sl. Gradec – Jevnica 

2 :1 (0 : 1), Maribor – Rudar Škale 0 : 

7 (0 : 4), Dornava – Krka 1 : 15 (0 : 7). Pari 

6. kroga: Krka – Pomurje Beltinci, Jevnica 

– Velesovo Kamen Jerič, Rudar Škale – 

Dornava, HV Tour Sl. Gradec – Maribor. 

Krka 5 0 0 30 : 1 15 

Pomurje 3 1 1 21 : 7 10 

Rudar 3 1 1 16 : 6 10 

Sl. Gradec 3 0 2 16 : 9 9 

Maribor 2 0 3 9 : 14 6 

Jevnica 1 2 2 12 : 10 5 

Velesovo 1 0 4 4 : 30 3 

Dornava 0 0 5 2 : 34 0 

M. J. 

Mali nogomet 

Velika 

izenačenost 

Zanimivo pri veteranih 

7. krog PL: Old Boys – Apače 2 : 2, Dokležovje 

– Videm 5 : 9, Večeslavci – Nemčavci 

2 : 11, Kamenci – Mladi Odranci 7 : 4, Trnje 

– Črenšovci 3 : 3. Vrstni red: Črenšovci 17, 

Trnje 16, Suhi Vrh 12. 

6. krog TA: Serdica – Pertoča 21 : 1, Dolič 

– Lakoš 3 : 0. Vrstni red: Serdica 15, Lakoš 

9. 

6. krog AA: Turnišče – Ropoča 11 : 1, Bangladeš 

– NK 13 0 : 1, Panonska – Slovan 0 : 

0, Lipovci – Rakičan 5 : 11. Vrstni red: NK 13 

15, Mura-Krog in Turnišče po 13. 

6. krog KMN Puconci, skupina A: Prosečka 

vas – Košarovci 2 : 1, Šalamenci – 

Vidonci 4 : 2, Breza – Pečarovci 4 : 9, Izvir 

– Mačkovci 1 : 5, Strukovci – Vadarci 1 : 3, 

Puževci – Vaneča 2 : 3. Vrstni red: Mačkovci 

in Pečarovci po 13, Košarovci 12. Skupina 

B: Moščanci – Triglav 2 : 4, Otovci 

– Radovci 4 : 2, Poznanovci – Skakovci 

6 : 3, Lemerje – Bodonci 0 : 0, Dolina – 

Torpedo 0 : 8, Zenkovci – Dankovci 6 : 2. 

Vrstni red: Torpedo in Poznanovci po 15, 

Skakovci 12. 

6. krog KMN Križevci: Slaptinci – MRD 1 

: 3, Bunčani – Ključarovci 3 : 4, Zetor Vučja 

vas – Lukavci 6 : 4, Junior – Grabe 1 : 2, Kalinovjak 

– Križevci 3 : 6, LO-KO – Berkovci 

1 : 1. Vrstni red: Ključarovci 15, Slaptinci 

in Grabe po 10. 

7. krog veteranske lige MS: Rogašovci 

– Nemčavci 7 : 3, Borejci – Rakičan 0 : 3, 

Cankova – Old Boys 5 : 4, Čarda – Sebeborci 

7 : 1, Bakovci – Dokležovje 11 : 3, Černelavci 

– Pertoča 8 : 1. Vrstni red: Bakovci 

18, Cankova 15, Rakičan 13. 

7. krog mednarodne veteranske lige: 

Mühlgraben – Šulinci 2 : 4, Grad – G. Senik 

4 : 3, Srebrni breg – Monošter 3 : 16, G. 

Slaveči – Slovenska ves 3 : 1, Tromejnik – 

Stanjevci 4 : 5. Vrstni red: Slovenska ves 15, 

G. Slaveči, Monošter in Šulinci po 12. 

Milan Jerše 

Petek, 8. oktobra, ob 9. uri v Moravskih 

Toplicah: Mini olimpijada. Organizator: 

Olimpijski komite Slovenije. Informacije: Aleš 

Šolar, 051 376 289. 

Nedelja, 10. oktobra: Po pomurski 

planinski poti. Organizator: PD Matica M. 

Sobota. Informacije: Jože Ružič, 041 614 672. 

Več informacij o prireditvah in vadbi na 

www.migajznami.si, kamor lahko tudi 

vpišete svojo prireditev ali vadbo.

24 | Vestnik | 7. oktobra 2010 dobro je vedeti 


z našega štedilnika 

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti 

Čebulna juha z gorgonzolo 

200 g čebule, 100 g pora, 2 stroka česna, 5 cl 

rastlinskega olja, 120 g krompirja, 50 cl jušne 

osnove, 30 cl mleka, 20 cl smetane za kuhanje, 

sol, poper, muškatni orešček, 150 g gorgonzole, 

sesekljan zelen peteršilj. 

Zelenjavo očistimo in operemo. Čebulo 

in por narežemo na lističe, česen stremo in 

sesekljamo, olupljen krompir grobo naribamo. 

Na maščobi prepražimo čebulo. Dodamo 

por, česen in krompir ter zalijemo z 

jušno osnovo in mlekom. Juho začinimo in 

na zmernem ognju kuhamo 20 minut. Odstavimo 

z ognja in jo s paličnim mešalnikom 

spiriramo. Nato dodamo še smetano, 

ponovno na hitro prevremo in po potrebi 

začinimo. Gorgonzolo narežemo na debelejše 

rezine in jo nadrobimo na koščke. Polovico 

stresemo in vmešamo v juho, s preostankom 

pa dekoriramo juho. 

Fazanji džuveč 

1 cel očiščeni fazan, 2 JŽ svinjske masti, 120 g 

prekajene slanine, sol, poper, rdeča sladka paprika, 

lovor, 2 stroka česna, 150 g čebule, 100 

g sveže paprike, 250 g paradižnika, 200 g jajčevca, 

100 g stročjega fižola (ZM), 100 g koruze 

(ZM), 400 g riža, jušna osnova za zalivanje. 

Drugo: globok glinen pekač s pokrovom. 

Fazana operemo in osušimo. Narežemo 

ga na kose in začinimo. Zelenjavo očistimo 

in operemo ter narežemo na debelejše lističe. 

Na maščobi prepražimo na koščke narezano 

slanino in nato dodamo fazanje kose. 

Dobro jih popečemo z vseh strani in vse 

skupaj preložimo v drugo posodo. Na preostali 

maščobi prepražimo čebulo, papriko 

in jajčevec ter prebran in opran riž. Pražimo 

še toliko, da riž postekleni, in odstavimo. 

V večji skledi narahlo pomešamo vse 

pripravljene sestavine, začinimo in stresemo 

v glinen pekač. Zalijemo z jušno osnovo, 

pokrijemo in v vnaprej ogreti pečici dušimo 

dobro uro pri 180 °C. Jed vzamemo iz 

pečice in pustimo v pokritem pekaču pol 

ure, da postoji, nato pa fazanji džuveč postrežemo 

kar v glinenem pekaču. 

Radič v solati 

450 g radiča, 2 jajci, 2 kuhana srednje velika 

krompirja, sol, poper, bučno olje, vinski kis, 

voda. 

Radič očistimo, operemo in narežemo na 

kose. Jajca skuhamo v trdo, jih olupimo in 

naribamo, krompir pa narežemo na tanke 

lističe. Radiču dodamo krompir, solimo in 

popramo ter prelijemo s kisom in bučnim 

oljem ter zmešamo. Solato po vrhu potresemo 

z naribanimi jajci. 

Kaj je erektilna disfunkcija? 

Spolnost sodi med človekove osnovne potrebe in se kaže na vseh področjih posameznikovega delovanja 

Vpliva lahko na odnose med partnerjema, 

družino, prijatelji in tudi na delo 

v službi. Težave v spolnosti imajo tako 

ženske kot moški, a so te pri moških bolj 

opazne. Moški se predvsem srečujejo s 

težavami, ko kljub želji po spolnosti in 

vzburjenosti penis ne otrdi in tako ne 

morejo izvesti spolnega odnosa. Takim 

težavam pravimo erektilna disfunkcija. 

Večinoma prizadene moške po 40. letu 

starosti. Podatki kažejo, da naj bi imel 

po 40. letu težave z erekcijo vsak drugi 

moški. Ker gre za intimno zadevo, o kateri 

moški neradi govorijo, le redko poiščejo 

pomoč. 

Vzroki 

Vzrokov za težave z erekcijo je veliko. 

Najpogosteje prizadene sladkorne 

bolnike. Pojavlja pa se tudi pri bolnikih 

z aterosklerozo, povišanim krvnim 

tlakom, kot neželen zaplet po radikalni 

operaciji prostate, po poškodbah in 

operacijah v mali medenici in lahko tudi 

kot neželen učinek nekaterih zdravil. Pri 

vseh teh obolenjih je poglavitni dejavnik 

okrnjeno ožilje. 

Ker ne omogoča več zadostnega pretoka 

krvi v penis, je tako onemogočena 

erekcija. Velikokrat, predvsem pri mlajših 

moških, je vzrok lahko tudi psihogene 

narave – okrnjena samozavest in 

slaba samopodoba sta pogosta vzroka 

erektilnih motenj. 

Zdravljenje 

Težave z erekcijo se ne pozdravijo 

same, ampak se stanje lahko še poslabša. 

Zato je pomembno, da se o teh težavah 

pogovori s partnerjem, s katerim 

nato skupaj poiščeta ustrezno rešitev. 

Prvi korak je obisk splošnega zdravnika 

ali urologa, ki bo ugotovil vzrok teh 

težav, in če je potrebno, predpisal ustrezno 

terapijo. Za zdravljenje erektilne disfunkcije 

so na voljo zdravila, ki se dobijo 

v lekarni, če so predpisana na zdravni- 

ški recept. Glede na vzrok težav se lahko 

predpišejo tablete ali intrakavernozne 

injekcije. Intrakavernozna injekcija 

povzroči razširitev žil v penisu in s tem 

otrditev penisa. Injekcijo si moški aplicira 

sam tik pred spolnim odnosom. 

Prva za zdravljenje erektilne disfunkcije 

je bila tabletka Viagra (sildenafil), ki 

je pri zdravljenju teh težav povzročila 

pravo revolucijo. Nato si ji sledile še tabletke 

Levitra (vardenafil), Cialis (tadalafil) 

in Vizarsin (sildenafil). 

Kako tablete delujejo? 

Omenjene tablete delujejo po enakem 

principu. Povzročijo razširitev žil v spolnem 

udu in s tem povečan dotok krvi, 

kar omogoča, da spolni ud otrdi. Vendar 

je za učinek potrebna spolna stimulacija 

moškega. Brez vzburjenosti ni učinka 

tablet. 

Kakšne so razlike med 

posameznimi tabletami? 

Tablete lahko razdelimo na kratkodelujoče 

in dolgodelujoče. Kratkodelujoče 

tablete (Viagra, Vizarsin in Levitra) delujejo 

do pet ur po zaužitju, dolgodelujoča 

tableta (Cialis) pa do 36 ur. Začetek delovanja 

je v povprečju pri vseh tabletah 

enak. Priporočljivo je vzeti tableto vsaj 

pol ure pred spolnim odnosom, erekcija 

pa ne traja toliko časa, kakor dolgo 

deluje tableta. To pomeni, da je moški 

v tem času v tako imenovanem »stanju 

pripravljenosti«, ko lahko ima spolni odnos. 

Na voljo je tudi tableta Cialis, ki se 

jemlje redno vsak dan in učinkuje vsak 

dan, cel dan. V poštev pride predvsem 

pri moških, ki so pogosteje spolno aktivni 

in si želijo spontanosti ter ne želijo jemati 

tablet tik pred spolnim odnosom. 

Kot vsa zdravila imajo lahko tudi te 

tablete določene neželene učinke, ki so 

ponavadi prehodni. Najpogostejši so glavoboli, 

zardevanje in prebavne motnje. 

Tablete povzročijo 

razširitev žil v 

spolnem udu in 

s tem povečan 

dotok krvi, kar 

omogoča, da 

spolni ud otrdi. 

Približno 85 odstotkov moških nima 

nobenih neželenih učinkov. Ta zdravila 

mora predpisati na recept zdravnik, ki 

oceni zdravstveno stanje moškega. Tablet 

ne smejo jemati moški s hudimi boleznimi 

srca in ožilja, po nedavno prebolelem 

srčnem infarktu ali možganski 

kapi in moški z nizkim ali nenadzirano 

visokim krvnim tlakom. Prepovedano je 

hkratno jemanje teh zdravil in nitratov, 

ki se uporabljajo pri zdravljenju angine 

pektoris. 

Na spletnih straneh se na veliko oglaša 

prodaja teh zdravil. Velikokrat premamita 

nižja cena teh zdravil in bolj 

diskreten dostop do njih. Vendar farmacevti 

opozarjamo na previdnost, saj 

se večinoma prodajajo ponarejena zdravila, 

to pa pomeni, da so vprašljiva tako 

glede učinkovitosti, varnosti kot tudi kakovosti. 

V lekarni dobi moški kakovostno, 

učinkovito in varno zdravilo ter ustrezen 

strokovni nasvet glede jemanja tablet, 

da bodo te učinkovite. Dandanes 

obstajajo učinkoviti pristopi zdravljenja 

erektilne disfunkcije, a so poleg ustrezne 

terapije pomembni tudi podpora, 

zaupanje in razumevanje partnerja. 

Marina Gyurica, mag. farm. 

Hruškove rezine 

700 g hrušk, 12 cl mleka, 20 g kvasa, 250 g 

moke, 50 g masla, 40 g sladkorja, ščep soli, 

naribana limonina lupina. Preliv: 25 g masla, 

75 g sladkorja, 50 g grobo sesekljanih orehov, 2 

cl ruma. Drugo: pekač, maščoba za pekač. 

Hruške operemo, očistimo in narežemo 

na tanjše krhlje. Iz mlačnega mleka, ščepca 

sladkorja, malo moke in kvasa pripravimo 

kvasec. Ko vzhaja, dodamo moko, 

preostali sladkor, limonino lupino, sol in 

zmehčano maslo. Zgnetemo gladko testo, 

ki ga pokritega vzhajamo pol ure. Testo 

nato razvaljamo in položimo v namaščen 

pekač. Krhlje hrušk enakomerno pahljačasto 

naložimo na testo, tako da prekrijemo 

celotno površino. Posebej razpustimo maslo, 

dodamo sladkor, grobo sesekljane orehe 

in rum. Razmešamo in s pripravljenim 

prelivom enakomerno pokapljamo hruške. 

Pekač postavimo v vnaprej ogreto pečico 

(200 °C) in pečemo dobrih 30 minut. Nekoliko 

ohlajene hruškove rezine narežemo na 

poljubne kose in postrežemo. 

Boštjan Režonja, 

kuhar v lendavskem hotelu Lipa 

tečajnica 

Tečajnica Banke Slovenije 

Referenčni tečaji ECB 5. 10. 2010 

(x enot nacionalne valute za 1 evro) 

Ameriški dolar USD 1,3780 

Bolgarski lev BGN 1,9558 

Hrvaška kuna HRK 7,3048 

Madžarski forint HUF 272,73 

Švicarski frank CHF 1,3348 

Turška lira TRY 1,9889 

Britanski funt GBP 0,8667 

Proti vsakdanji 

izčrpanosti 

Pripravimo čaj iz ene žličke žajbljevih 

cvetov in listov, ki jih prelijemo z eno 

skodelico vroče vode, pustimo stati 

pet minut in precedimo. Popijemo tri 

skodelice na dan. Če imate glavobol, 

vzemite vsake tri ure dve žlici 

rožmarinovega čaja, pripravljenega iz 

suhih listov. Izvrstno krepčilo za telo pa je 

poživljajoča tinktura, raztopljena v vodi, ki 

jo vzamemo dvakrat na dan po eno žličko. 

Slive za prebavo 

V kulinariki so slive kar nekaj časa 

zanemarjali, nato pa so znanstveniki 

odkrili, da vsebujejo mnogo 

antioksidantov ter da zaradi tega 

zelo koristijo našemu organizmu. 

Izboljšujejo prebavo in so dobro 

odvajalo. Suhe slive vsebujejo še 

enkrat več pomembnih snovi kot 

surove: vitamine A, K in C, betakaroten 

ter lutein. Slive so bogate s pektinom, 

kar pomeni, da so idealne z kuhanje 

marmelad. Suhe slive so izjemno 

primerne tudi pri urejanju prebave, 

prav tako zoper protin. 

Voda – ključ 

do energije 

Voda je bila že od nekdaj naravno 

zdravilo za zdravljenje človeškega telesa. 

Stari Grki so verjeli, da vsebuje esenco 

življenja. Na različne temperature 

ogreta voda poživlja telo ter ohranja in 

obnavlja zdravje. Obstaja vrsta različnih 

tehnik zdravljenja z mrzlo ali vročo 

vodo, ki spodbujajo delovanje živčevja 

in lajšajo bolečine. V tradicionalnem 

kitajskem zdravilstvu je voda eden od 

petih osnovnih elementov z zdravilnimi 

lastnostmi za telo in dušo. Zaradi njenih 

zdravilnih lastnosti so vodo uporabljale 

stare kulture na vzhodu in zahodu: kopel 

so uporabljali kot obred za čiščenje 

telesa in duha v skoraj vseh deželah 

sveta. Mrzla ali vroča kopel z eteričnimi 

olji ali zdravilnimi zelišči ima neverjetne 

zdravilne učinke. Različne težave 

lahko odpravimo tudi z namakanjem, 

umivanjem in drgnjenjem ter z 

mokrimi obkladki. Mrzla voda povečuje 

občutljivost, oži krvne žile, zvišuje krvni 

tlak in poživlja delovanje živčevja, topla 

ali vroča voda pa sprošča napete mišice 

in krepi imunski sistem.


Več o znamkah 

Bogastvo 

filatelističnih zbirk 

Obdobje pred samostojno Slovenijo 

Ob še tako zavednem slovenstvu in patriotizmu 

ne moremo zanikati naše skupne 

zgodovine na področju filatelije z nekdanjo 

Jugoslavijo, ki je trajala do leta 1991. 

Zbiratelji našega področja smo seveda 

zbirali znamke Jugoslavije in smo želeli to 

tudi dokončati skupaj z zadnjo serijo Zaščita 

živalskih vrst leta 2003, ko kratkotrajno 

nastopi Državna zajednica Srbije i 

Crne gore. Področja se po tej tvorbi še bolj 

razširijo z razpadom na Srbijo in Črno gora 

in seveda na vse nekdanje republike SFRJ. 

Dodatno se pojavijo še Republika Srpska in 

Republika Srpska Krajina. 

Poznavanje področja, jezika in zgodovine 

teh krajev je zadostna podlaga, da zbiratelja 

zapelje v zbiranje. Poleg tega so nastale 

nove države v ne tako davni preteklosti 

in se dobijo primerki znamk po zmernih 

cenah. Tudi izmenjave med filatelisti posameznih 

držav uspevajo, ravno tako nakup. 

Ponudba in povpraševanje v glavnem potekata 

po internetu (Filatelija.net – Hrvaška, 

Limundo – Srbija, Bolha – Slovenija). 

Področja in teme zbiranja so seveda stvar 

posameznika. Menimo pa, da ni treba iskati 

oddaljenih dežel in da so z našo zgodovino 

povezane bližnje države in njihove 

Uradno pismo iz leta 1985, poslano iz 

Vrnjačke Banje v Rogaško Slatino, je 

bilo frankirano s 117 znamkami. 

BAUMIT – (pre)oblačimo hiše 

S kakovostno toplotno prenovo objekta lahko zmanjšamo 

porabo energije za ogrevanje za več kot 50 % 

Hiša mora ponujati udobje, domačnost 

in kakovost življenja. Fasadni sistemi 

Baumit zagotavljajo dolgotrajno lepoto 

hiše in dobro počutje v vašem domu, 

saj so izdelani v skladu z najnovejšimi 

tehnološkimi dosežki. 

100 % Baumit in pravilna izvedba zagotavljata 

dober rezultat in kakovostno 

oblačilo za vašo hišo. 

Baumit fasadni sistemi: 

• Baumit open/open plus 

fasadni sistem s ploščami 

Baumit open/open plus 

• Baumit EPS 


iz stiropora 

• Baumit Mineral 


iz mineralne volne/lamel 

• Baumit Nature 


iz lesnih vlaken 

• Baumit XS 022 

fasadni sistem s ploščami XS 022 

Baumit ponuja rešitev tudi za hiše z 

že obstoječo izolacijo zunanjega ovoja: 

dodatna toplotna izolacija – Baumit 

Duplex. 

S tehnologijo Baumit Duplex lahko 

obstoječe toplotnoizolacijske fasadne 

Fotografija Marjan Zorjan 

zbirke tako obširne, da jih komaj zmoremo 

izpopolniti. Inflacija, razvrednotenje 

denarja, padanje kupne moči in končna 

devalvacija so značilni za območje nekdanje 

Jugoslavije v njenih poznih letih in so 

se stopnjevali proti njenemu razpadu. To 

je zelo dobro razvidno na znamkah in po 

njihovih nominalnih vrednostih. V starejši 

zgodovini je izrazit primer razvrednotenja 

denarja izražen v nominalah znamk Nemčije, 

ki je leta 1922 izdala znamko za navadno 

pismo v vrednosti 12 tedanjih mark. 

Leta 1923 je znašala nominala za navadno 

pisemsko pošiljko 50 milijard mark, čemur 

je seveda sledila denominacija. V primeru 

Jugoslavije je Poštna služba začela leta 

1986 z nominalo 20 din. Njena najvišja nominala 

je bila leta 1989 100.000 din. 

Tako imenovani provizoriji so tesno 

povezani z inflacijo in spremembami v državah. 

V filatelističnem žargonu pomeni 

provizorij običajno izdano znamko, dodatno 

opremljeno z dotiskom, natiskom ali 

pretiskom. Dotisk se izvaja na že izdane 

znamke, na za to namenjen prostor, recimo 

v primeru hitro rastoče inflacije z višjo 

nominalo. Pri tem ne pokrivamo osnovne 

slike ali podatkov. Natisk pomeni dodajanje 

podatkov ali drugih elementov na izdano 

znamko. Eden izmed provizorijev z 

natiskom so tako tudi žalne znamke z natisnjenim 

črnim robom ob smrti pomembnega 

politika. Primerek pretiska pa so madžarske 

znamke pomožne izdaje iz leta 

1943/44. Pretisk leta 1945 z napisom Slovenija-Jugoslavija 

se je uporabljal na območju 

Murske Sobote in je bil začasne veljave. 

V tem primeru novi podatki prekrivajo stare. 

Običajne poštne pošiljke, pisma, razglednice 

ali dopisnice so lahko zelo zanimiv 

zbirateljski primerek. Pismo, frankirano s 

kompletno serijo znamk, žigosano s priložnostnim 

žigom, ilustrirane dopisnice, 

pošiljke ob transformaciji Jugoslavije, ki so 

opremljene z znamkami različnih držav in 

podobno, so iskani filatelistični primerki. 

V času Jugoslavije so večje firme kupovale 

za svoje poštne pošiljke znamke na zalogo. 

V tajništvih je tako obstajalo na kupe 

znamk, ki jih je zajela inflacija. Težje pošiljke 

so bile tako opremljene z znamkami 

celo na hrbtni strani pošiljk. 

Marjan Zorjan 

sisteme brez težav nadgra dimo s pomočjo 

inovativnega pritrdilnega sidra 

KlebeAnker Duplex. Ta omogoča pritrjevanje 

novega fasadnega sistema 

brez toplotnih mostov. Obstoječega 

fasadnega sistema ni treba odstraniti, 

nadgradnja pa je ekonomična in učinkovita. 

Baumit Duplex je ena najboljših 

naložb v prihodnost. 

dobro je vedeti 


Dobro izolirana hiša potrebuje samo 

še kakovosten in sijoč zaključni sloj. 

Nova zvezda med zaključnimi ometi je 

Baumit Stellapor Top: 

• izdelan na osnovi kakovostnih polisiloksanov 

• vodoodbojen in paroprepusten omet 

• brez omejitev pri izbiri barve fasade 

Stabilni pohodni čevlji 

Pri bolečinah v kolenih pogosto priporočajo stabilne pohodne čevlje, cokle ali 

športne copate, ki naj bi poskrbeli, da se stopalo ne bo zvračalo navznoter. Nova 

raziskava pa je pokazala, da so boljši čevlji s fleksibilnimi podplati. Strokovnjaki s 

chicaškega Rush Medical Collegea so preučevali hojo 31 ljudi z osteoartritisom – 

najprej brez čevljev in potem s štirimi različnimi vrstami obutve. Rezultati so bili 

presenetljivi: za kolenski sklep so bili najslabši cokle in podporni »stabilni« čevlji. 

Ob nošenju natikačev ali čevljev z mehkimi in upogljivimi podplati oziroma pri bosi 

hoji pa so bila kolena razbremenjena tudi do 15 odstotkov. Vseeno pa natikačev 

ne priporočajo starejšim ljudem, saj lahko povzročajo padce. Toda če vas bolijo 

kolena, morda le razmislite o mehki in udobni obutvi z mehkim stopalom in 

podporo stopalnih lokov (dodate lahko ortopedski vložek). 


besede mode 

Koliko stane 

kakovost? 

Kakovost lahko čutimo. Obstajata samo 

dve stvari, zaradi katerih kupujemo stvari: 

zaradi potrebe in zaradi želje. Kakovost 

lahko cenimo zelo visoko, kadar sta ti dve 

stvari združeni. Popolna funkcionalnost s 

čustveno estetiko. Kakovost je preprosto 

dostikrat duša oblačila. 

Kaj zahteva kakovost? 

Kakovost zahteva perfekcijo. V vseh detajlih, 

v vseh proizvodnih fazah. Predstavlja 

mnogo več od same želje. Dela razliko 

med dotikom in čutom, med uporabo 

in ponosom nošenja. Vsaka roka, ki dela s 

tkanino, ji doda več dodane vrednosti. Vsak 

ponudnik kakovosti mora o produktu vedeti 

mnogo več. Prodaja jo ne samo znanje, 

ampak empatija. Na drugi strani pa kakovostna 

oblačila zahtevajo kakovostno čiščenje. 

Samo na tak način bodo ohranjala 

kakovostni videz in nam dlje časa služila. 

Kakovost je zaupanje 

Gre za zaupanje med proizvajalci in prodajalci 

in med prodajalci in uporabniki. Kadar 

je krog ustvarjen s prijaznostjo, je jasno, 

da se ponuja le najboljše. To pa ne pomeni, 

da ne preseneča s kreativnostjo. Zdi se, kot 

da so oblačila obdana z avro. Kadar gre za 

osebni stik, ki preraste v obvezo obiska, gre 

za deklaracijo ljubezni. 

Kakovost: ko se naši 

čuti slepo prilagajajo 

Cena kakovosti ima več ravni. Oblačila 

iz kakovostnih materialov lahko res veliko 

stanejo, a tega ne občutimo tako, če se 

na nakup pripravimo in zavestno odločimo, 

da oblačilo potrebujemo. Tak način kupovanja 

pomeni, da v mislih najdemo vse 

možne kombinacije oblačil, ki dajejo naši 

podobi pravi pečat. Stil ni nikoli odgovor 

samo na modo. Modne smernice so samo 

pomoč, da se obstoječa oblačila ujamejo s 

kančkom svežine. 

Kakovost tkanine kaže 

na vrsto dogodka 

Videz tkanine nas velikokrat zbode v 

oči. Takoj za barvo opazimo vrsto tkanine 

in vezavo. Kakovost se veliko več sveti kot 

obratno. Žlahten sijaj je tisti, ki po otipu 

tkanine omogoči stavek: »To pa je kakovostna 

tkanina.« Kadar kupujemo kakovostna 

oblačila po pameti, lahko veliko prihranimo. 

Oblačila nas bodo objemala dlje, zaradi 

tega pa bodo del več spominov. 

Tatjana Kalamar Morales

26 | Vestnik | 7. oktobra 2010 turizem 


turistične 

prireditve 

Ljubitelj starodobnih vozil Franc Hriberšek iz Presike 

Ljutomer – V četrtek, 7. oktobra, ob 

16. uri bo na Glavnem trgu prireditev 

Teden otroka, ki jo pripravlja Vrtec 

Ljutomer. 

Lendava – V soboto, 9. oktobra, ob 18. 

uri bo v Gledališki in koncertni dvorani 

Festival naravoslovja DOŠ I Lendava 

s predstavitvijo poletnih taborov 

in premiero gledališke ekopredstave. 

Vstop je prost. 

Ljutomer – V soboto, 9. oktobra, od 

8. do 12. ure bo na Glavnem trgu Turistična 

tržnica, ki jo organizira LTO 

Prlekija Ljutomer. Med ponudbo bodo 

tudi izdelki ljudske obrti in domače 

dobrote. 

Stročja vas – V nedeljo, 10. oktobra, 

ob 13. uri bo pri gasilskem domu Srečanje 

družin KS Stročja vas, ki ga organizira 

TD Pütar Stročja vas. 

Monošter – V sredo in četrtek, 13. in 

14. oktobra, bo v Monoštru dvodnevno 

srečanje Porabje vas vabi, ki ga organizirajo 

generalni konzulat RS v Monoštru, 

Zveza Slovencev na Madžarskem 

in Pomurska turistična zveza za 

predstavnike slovenskih medijev. 

Nedelica – V Ancovi galeriji (Nedelica 

115) so odprli stalno razstavo Moja 

razstava vaših predmetov – Varšanci 

v Nedelici. 

Grad – V Viteški dvorani gradu Grad je 

na ogled razstava Narava in parki Slovenije 

s podobami iz narave in kulturne 

krajine v parkih Slovenije. Organizatorja 

sta JZ Krajinski park Goričko 

ter Ministrstvo za okolje in prostor, na 

ogled pa bo do 31. oktobra. 

Moravske Toplice – S 1. oktobrom 

prehajajo v TIC-u Moravske Toplice 

na jesensko-zimski delovni čas. Poslovalnica 

bo odprta od ponedeljka 

do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah 

med 7. in 15. uro ter ob nedeljah 

in praznikih med 8. in 14. uro. 

Iz zemlje izkopal Puchov 

motor in ga obnovil 

V zadnjem desetletju se je še posebej navduševal nad ruskimi motorji s prikolicami 

Franca Hriberška iz Presike pri Ljutomeru 

lahko večkrat srečamo na kaki 

prireditvi, kjer sodelujejo ljubitelji starodobnikov 

s svojimi motornimi kolesi, 

katerih je v njegovi zbirki že precej in ki 

jih je tudi sam obnovil. 

Pravi, da ga je brnenje motorja (tako 

motornih koles kakor avtomobilov) 

navduševalo že od otroštva, vedno pa 

ga je navduševalo tudi to, da je svoja in 

tuja vozila popravljal in potem tudi stara 

nevozna vozila obnavljal, da so postala 

spet vozna. Med takimi uspehi je 

bil največji gotovo tisti, ko je do voznega 

stanja obnovil vozilo, ki je bilo več 

desetletij zakopano v zemlji: »Čeprav 

sem že v otroštvu občudoval motorje, si 

ga v mladih letih nisem mogel privoščiti, 

saj so bili takrat glede na plače zelo 

dragi. Takrat so jih lastniki tudi precej 

dolgo uporabljali, ne kot danes, ko 

ljubitelji pogosto kupujejo nove. Prvo 

vozilo, ki sem ga restavriral, je bil madžarski 

motor Panonija iz prve polovice 

prejšnjega stoletja, potem pa sem se lotil 

Puchovih in drugih vozil. V zadnjem 

obdobju sem velik ljubitelj ruskih motorjev 

s prikolicami. Res pa je tudi, da 

je večji del avstrijskih in nemških starih 

vozil že restavriranih in običajno potrebujejo 

le še popravila z ustreznimi avtomobilskimi 

deli.« 

Pravi, da mu nobeno od vozil, ki jih 

ima v svoji zbirki, ni najpomembnejše, 

saj je vsak tip motorja po svoje nekaj 

V zbirki Franca Hriberška je veliko starodobnih motornih vozil, ki jih je sam 

restavriral, zato bi rad uredil muzejsko zbirko. 

posebnega. Precej časa so ga navduševali 

madžarski motorji, potem Puchovi, 

danes pa so v ospredju njegove pozornosti 

ruski motorji s prikolicami. Dva 

taka ruska motorja je obnovil, nekaj pa 

jih še namerava. Večkrat se s starimi vozili 

tudi zapelje naokrog z drugimi člani 

društva Janeza Johanna Pucha iz Ljutomera, 

sam ali z ženo: »Pri restavriranju 

motorjev sem si veliko pomagal z literaturo 

in nasveti prijateljev, pa tudi sam 

imam dober občutek, kako narediti, da 

bo čim bolje obnovljeno, da bo takšno, 

kot je bilo pred petdesetimi leti in več. 

Seveda so za to potrebni tudi primerni 

avtomobilski deli, ki jih kupujem na 

različnih oldtajmerskih sejmih v Sloveniji 

in tujini. V zadnjem času se pogosto 

odpravim na sejme na Madžarskem in 

Hrvaškem, pa tudi po internetu je ponudba 

delov precej dobra. V Sloveniji je 

večina starih vozil že restavriranih, se 


Življenjski 

restavratorski uspeh 

Odmeven dogodek v njegovem življenju 

je bil pred nekaj leti, ko so 

na njegovem vrtu iz zemlje izkopali 

Puchov motor, ki ga je tja kot 

nevozno vozilo, staro železo, zakopal 

leta 1975 ob gradnji hiše. Potem 

ko ga je skupaj z petdesetimi člani 

društva Puch iz Ljutomera izkopal 

iz zemlje, ga je že precej zarjavelega 

obnovil in se sedaj z njim vozi. 

V njegovi zbirki sta tudi dve Tomosovi 

vozili. 

jih pa najde še precej na Madžarskem, 

Češkem in v drugih državah vzhodne 

Evrope, kjer se jih še precej skriva po 

različnih kleteh.« 

Pred nedavnim ga je obiskalo trideset 

avstrijskih ljubiteljev starih vozil s Puchovimi 

motorji, ki so si ogledali njegovo 

zbirko. Ker ima ob hiši premalo prostora 

za celotno zbirko, bi v prihodnje 

želel urediti manjši muzej, kjer bi si lahko 

obiskovalci vozila ogledali. Ob motornih 

vozilih ima v svoji zbirki še nekaj 

starih avtomobilov in traktor Steyr 

iz leta 1952, ki pa ga bo moral čez zimo 

nekoliko bolj obnoviti. 

Jože Gabor 

V soboto bodo 

prekmurske koline 

Festival bujte 

repe pred 

hotelom 

Diana 

V kuhanju se bodo 

pomerili gostinci in 

turistična društva 

V soboto, 9. oktobra, ob 9. uri se bo pred 

hotelom Diana začela prireditev Festival 

bujte repe, ki jo pod sloganom »Spoznajmo 

tradicijo in se povezujmo« organizira 

hotel Diana v partnerskem odnosu s 

podjetjem Kodila in blagovno znamko 

Diši po Prekmurju. Prireditev bodo ob 

zvokih glasbe skupine Horizont končali 

v poznih nočnih urah. Organizatorji so 

dogajanje predstavili na tiskovni konferenci 

v hotelu Diana. Potekalo bo v velikem 

šotoru, ki ga bodo postavili v križišču 

Slovenske in Slomškove ulice in bo 

ob vsakem vremenu. Med 10. in 12. uro 

bo tekmovanje v kuhanju bujte repe, na 

katerem se bodo pomerili pomurski gostinci 

in turistična društva, rezultate pa 

bodo razglasili ob 18. uri. Ob tem bodo 

pripravili še prikaz domačih kolin, med 

drugim bodo prikazali, kako so nekoč 

pekli kri, cvrli ocvirke in podobno, bujto 

repo pa bodo za obiskovalce kuhali tudi 

v velikem loncu. Ob tem bodo še stojnice 

z domačimi izdelki, prikaz izdelovanja 

izdelkov domače in umetne obrti, šaljive 

igre, humoristični nastopi, zabavnoglasbeni 

program, za najmlajše pa bodo pripravili 

otroški kotiček. Poseben gost festivala 

bo štajerski mesar Zmago Batina, 

program pa bo povezoval Milan Zrinski. 

J. G. 

Petnajsto Ferencovo senje v Turnišču 

Sejemska prireditev že pred stoletjem 

Čevljar, kovač, medičarji, izdelovalec kmečkega orodja in drugi 

Ferencovo senje ima v Turnišču že 

dolgoletno tradicijo, saj so ga že pred 

več kot stotimi leti organizirali na 

dan, ko goduje Ferenc ozirom Franc 

in je privabljal mnoge obiskovalce 

od blizu in daleč. Najstarejša omemba 

Ferencovega sejma v zgodovinskih 

virih je iz leta 1896, torej iz časa, ko 

je bilo Turnišče že razvito trgovsko in 

obrtniško središče. 

Tradicijo sejma kot sejemske in družabne 

prireditve so potem, ko ga nekaj 

desetletij ni bilo, ponovno obudili 

leta 1996 in so ga tako v nedeljo organizirali 

v tej prenovljeni obliki že petnajstič. 

Seveda je ponudba nekoliko 

drugačna, kot je bila pred stoletjem in 

več, vendar še vedno najdemo kaj, kar 

Delam s srcem 

Tako so se predstavljali pridelovalci 

ekološko pridelane hrane iz Prlekije 

na Tržnici zdrave prehrane, ki so jo 

organizirali v soboto v hotelu Radin v 

Radencih v okviru štiridnevne 

prireditve ob svetovnem dnevu srca 

z naslovom Delam s srcem. Letos 

so program obogatili tudi otroci 

radenskega vrtca in osnovne šole ter 

stanovalci DOSOR-ja, ki so sodelovali 

na delavnicah in pripravili razstavo. 

Vsak dan so pripravili skupinsko 

vadbo joge, brezplačno merjenje 

krvnega tlaka in sladkorja v krvi ter 

tečaj nordijske hoje, prav tako so bila 

zanimiva predavanja strokovnjakov 

o lokalni prehrani, preventivi, srčnožilnih 

obolenjih in klimatskih dejavnikih 

v zdravilišču. B. B. P. 

so ponujali takrat, med drugim tudi 

doma izdelane čevlje. Na sejmu, ki so 

ga pripravili na parkirišču pri Planiki, 

so se letos predstavili tako izdelovalci 

izdelkov domače obrti kakor tudi ponudniki 

vin in domačih dobrot. Med 

drugim so ob čevljarju, ki je bil sicer 

z Goričkega, sodelovali še medičarji, 

kovač, izdelovalec kmečkega orodja, 

turniško društvo vinogradnikov in 

sadjarjev, Društvo kmetic Turnišče in 

drugi. 

Obiskovalci so si lahko ogledali tudi 

čevljarski muzej, ki je v stari s slamo 

kriti leseni hiši, v kateri je ohranjenih 

veliko predmetov iz zgodovine čevljarstva 

v Turnišču. 

J. G. 

Obiskovalci so 

si lahko ogledali 

tudi čevljarski 

muzej, v katerem 

so shranjeni 

predmeti iz 

zgodovine 

čevljarstva v 

Turnišču. 


Fotografija Sabina Barbarič


razvedrilo 


zvezde napovedujejo 

Nagrade za 

izžrebane reševalce 

1. nagrada: knjiga Lahko jem, 

mag. Branislava Belović 

2.–8. nagrada: majica 

Pravilno rešitev - označena polja - 

napišite in pošljite na dopisnicah na 

uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do 

petka, 15. oktobra 2010. 

Rešitev: 

Ime in priimek, naslov: 

Rešitve iz 38. številke Vestnika: SANJA PLOHL, PACO DE LUCIA, RADENCI 

1. nagrada kuharska knjiga: Emil Belak, Partizanska cesta 6, G. Radgona. 2.–8. nagrada 

majica: Marta Škerlak, Ulica Staneta Rozmana 12, M. Sobota; Kristina Pernat, Cankarjeva 

ulica 3, Rakičan, M. Sobota; Alenka Gregorinčič, Murski Črnci 4, 9251 Tišina; Viljem 

Kutoš, Križevci 55, Križevci v Prekmurju; Jožef Lebar, Lipovci 59, Beltinci; Alja Čančala, 

Podgorje 20 a, Apače; Andreja Ošlaj, Gomilica 69, Turnišče 

Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za 

informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 

sudoku 

Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9. 

5 7 

4 

3 

8 

9 

3 

7 

4 

8 

1 4 2 6 

6 

9 

2 

1 

5 

3 

6 

9 

7 

1 

2 

3 

4 

5 

9 

5 

8 

3 

OVEN 

ONA: S svojo neverjetno trmoglavostjo boste dosegli tudi tisto, za kar so vam 

vsi govorili, da je nemogoče. Sicer je res, da se bodo pojavili problemi, vendar 

pa nič takšnega, česar bi vi ne znali obvladati. 

ON: Svoj uspeh boste na veliko proslavili s prijatelji, ki so vam pri tem zelo pomagali. 

Pričakujete lahko precejšnje denarno nakazilo, kar vam bo rešilo marsikatero 

zagato iz preteklosti. 

BIK 

ONA: Odšli boste po nakupih in prav zaradi vašega partnerja boste potrošili 

mnogo več denarja, kot ste ga bili pripravljeni v začetku. Občutek bo sprva sicer 

prijeten, vendar bo vaša denarnica kar nekako preveč pusta. 

ON: Iz trenutka v trenutek boste bolj nestrpni, saj boste pričakovali nekoga, ki 

vam že kar lep čas ne da miru v vaših mislih. Kar brez skrbi, saj se bo na koncu 

vse razpletlo natanko po vaših željah. 

DVOJČKA 

ONA: Partner vam bo pomagal iz zapletenega položaja, v katerega ste se zapletli 

zaradi lastne nepremišljenosti. Nikar se mu ne izogibajte, ampak sprejmite 

ponujeno pomoč, ki ne bo tako majhna, kot si mislite. 

ON: Odlično se boste počutili, saj vam bo šlo naravnost fantastično. Oglasila se 

vam bo prijateljica in skupaj bosta preživela kar se da nor konec tedna. Nikar 

ne odlašajte, saj vam lahko v nasprotnem primeru marsikaj uide. 

RAK 

ONA: Dobili boste marsikatero ponudbo, vendar boste preveč zmedeni, da bi 

znali izbrati pravo. Še najbolje bo, da se usedete in trezno razmislite, kaj vse 

pričakujete od svoje poslovne prihodnosti. 

ON: Poklicala vas bo prijetna sodelavka in vas povabila na prijeten pomenek. 

Spoznali boste, da je prav prijetna oseba ... Obeta se vam vroča ljubezenska zveza, 

polna veselja in dogodivščin, zato je nikar ne izpustite iz rok! 

LEV 

ONA: Izvedeli boste presenetljivo novico v povezavi z vašim partnerjem, kar 

vas bo spravilo v zelo dobro voljo. Toda nikar mu ne povejte, da ste izvedeli, 

ampak pustite, naj to ostane presenečenje. 

ON: Dlje kot boste odlašali z odločitvijo, slabše bo. Vse skupaj je zelo enostavno, 

zato nikar ne napihujte stvari. Ne omahujte, temveč uresničite načrt, prinesel 

vam bo obilo koristi – mogoče celo več, kot si mislite ... 

DEVICA 

ONA: Partner vam bo pripravil prijetno presenečenje, ki bo ponovno potrdilo 

njegovo ljubezen. Poskusite se mu čim lepše oddolžiti in videli boste, da sta 

resnično ustvarjena drug za drugega. 

ON: Partnerka bo malce napeljevala na prepir, vendar se ji boste uspeli prav 

spretno izogniti. Vse skupaj boste obrnili na šalo in tako rešili situacijo, ki je 

počasi začela preraščati v precejšnjo nevarnost za vajino zvezo. 

TEHTNICA 

ONA: Prijatelji se vas že nekaj časa izogibajo, ker jim dajete občutek, da vam 

njihova družba ni všeč in da ste raje sami. Ne zapirajte se vase, ker to ne koristi 

nikomur, predvsem pa ne vam. Pa še izgubili bi jih lahko! 

ON: Imate dve alternativi: ali se boste umirili in se posvetili eni partnerki ali 

boste nadaljevali dosedanje življenje. In obe alternativi imata tako svoje dobre 

kot tudi slabe strani. Toda morali se boste odločiti ... 

ŠKORPIJON 

ONA: Prijatelj vam bo na začetku sicer malce nagajal, vendar boste kaj hitro 

spoznali njegove prave namene, ki pa bodo več kot prijetni, še posebej kar se 

tiče ljubezenskih zadev. Lepo vam bo. 

ON: Na obzorju se vam prikazujejo velike težave v poslovnem življenju. In pozor: 

prihaja sovražnik, ki hoče priti na vaš račun do uspeha, ki ga sam ni uspel 

realizirati. Nikar ga preveč ne podcenjujte. 

STRELEC 

ONA: S prijateljem se boste podali v prepovedane vode na ljubezenskem področju, 

vendar vam bo prav prijetno in prav nič dolgčas. To vam bo vsekakor 

dalo misliti, kako se odločiti v prihodnosti. 

ON: Krivični boste do prijateljice, ki vam hoče samo dobro. Kako dolgo boste 

še hodili po svetu z na pol zavezanimi očmi? Konec tedna se vam vseeno obeta 

vsaj delna izpolnitev vaših vročih ljubezenskih želja ... 

KOZOROG 

ONA: Prijeten neznanec vam bo dodobra polepšal dolgočasen teden. Poizkusite 

iz vsega skupaj iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila 

in kaj lahko se zgodi, da boste na koncu ostali z dolgim nosom. 

ON: Vložiti boste morali kar precej truda, vendar bo naloga kar prava za vas, 

saj ste sposobni razrešiti še tako zapleteno situacijo in iz malega narediti veliko. 

Pa tudi sodelavci vam bodo tokrat stali ob strani. 

VODNAR 

ONA: Naredili boste kratek premor na poslovnem področju, saj se vam počasi 

bližajo dnevi, ko boste mislili na vse kaj drugega kot na delo. Posvetili se boste 

predvsem svojemu partnerju in preživeli čudovit konec tedna. 

ON: Še najbolje bo, da se pomirite in razmislite, kje ste naredili napako in jo 

skušate čim prej popraviti, saj ste nekomu naredili veliko krivico. Potrudite se, 

kajti kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! 

RIBI 

ONA: Opazili boste, da vendarle niste tako zapostavljeni, kot ste si domišljali. 

Ozrite se malo naokoli in si poiščite poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. 

Poslovno vam bo ta teden prinesel vesele novice! 

ON: Nesporazum iz preteklih dni, ki ste ga imeli s svojo partnerko, se bo začel 

počasi pojasnjevati, saj bosta oba začela misliti z malo bolj trezno glavo. Na 

koncu se bosta vsemu skupaj le še smejala.

28 | Vestnik | 7. oktobra 2010 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

oglasi@vestnik.si 

tel.: 02 538 17 20 

živali 

NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, 

tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, 

Babinci 49, tel.: 582 14 01. m017409 

NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, 

črne. Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 

546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. 

m017697 

PUJSKE prodajo. Tel.: 031 411 204. m017719 

posesti 

ENOSOBNO STANOVANJE, velikosti 43,24 

m 2 v Lendavski ul. 17 a v M. Soboti, prodam. 

Tel.: 555 10 72, 0043 680 2007 607. m017726 

MEŠAN GOZD v k. o. Središče, 40 arov, 

prodam.Tel.: 587 11 51 ali 031 686 976. 

m017612 

V Luciji pri Portorožu prodajo poslovni 

prostor, primeren za picerijo, gostinstvo, 

ribjo restavracijo, fitnes center, peko 

kruha ... Cena zelo ugodna. Podrobnejše 

informacije sprejemajo po telefonu 041 629 

099. m017707 

DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 70 m 2 , v 

Zvezni ul. 1 v M. Soboti prodam. Tel.: 031 640 

182. m017743 

1,5 IN 1-SOBNO STANOVANJE v Murski 

Soboti damo v najem. Tel.: 031 685 180. 

m017769 

HIŠO v M. Toplicah prodam. Tel.: 031 685 

180. m017769 

kmetijska mehanizacija 

KUPIM TRAKTOR FERGUSON, URSUS ali 

ZETOR. Tel.: 041 680 684. m017530 

KUPIM TRAKTOR in kmetijsko mehanizacijo. 

Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937. m016997 

TRAKTOR IMT 577, trosilnik gnoja SIP, 

odjemalnik silaže, sejalnico IMT, mikser SIP, 

trosilnik umetnega gnojila Vikon, 2-brazdni 

obračalni plug Regent, predsetvenik, krožno 

brano, prodam. Tel.: 041 285 568. m017725 

V Ljubljani na Rudniku 

prodamo novo 

pritlično stanovanje v 

večstanovanjski hiši. 

Skupna površina 71,56 m 2 . 

Cena je 183.000,00 EUR. 

Vseljivo takoj. Informacije 

po tel.: 041 613 521 

ATRIUM - Novi interieri, d. o. o., Kolodvorska ulica 28, 9240 Ljutomer 

Velika in ugodna ponudba 

sveč na poštah 

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor 

Elektronska sveča 

Viva 120 dni 

Bliža se dan spomina na mrtve. Ob njem bomo prižgali sveče 

in za trenutek obstali v spominu na naše najdražje. 

Na poštah smo za ta dan pripravili široko ponudbo navadnih, 

elektronskih in solarnih sveč po izjemno ugodnih cenah. 

Obiščite nas! 

AKCIJA 

4,06 € 

3,19 € 

Akcija traja od 13. do 31. 10. 2010 

oziroma do razprodaje zalog. 

Elektronska sveča 

EKO Katja 60 dni 

2,99 € 

2,59 € 

Akcija traja od 1. do 31. 10. 2010 

oziroma do razprodaje zalog. 

AKCIJA 

Vestina® Classic 

VK004 75 dni 

RAUKOMBI prodam. Tel.: 041 365 374. 

m017729 

KMETJE, POZOR! Kupimo traktor in drugo 

kmetijsko mehanizacijo. Plačilo takoj. Tel.: 

031 416 412. m017735 

BRANO – vrtavkasto, obračalni plug, pajka 

in traktor Same, 90 KS, prodam. Tel.: 031 

549 706. m017736 

PREDSETVENIK Mušič, širine 2,2 m, z 

dvema mrvilnikoma in izravnalnim valjem 

prodam. Tel.: 031 281 623. m017746 

TRAKTOR FIAT 780, 4 x 4, in traktor IMT 

542, nov tip, prodam. Tel.: 040 656 671. 

m017764 

DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG VOGELNOT, 

od 10- do 16-colni, nastavljiv, s podpornim 

kolesom, prodam. Tel.: 040 123 549. m017766 

DVOOSNO PRIKOLICO prodam. Tel.: 041 330 

709. m017768 

kmetijski pridelki 

MOŠT iz Lendavskih goric ugodno prodam. 

Tel.: 031 868 410. m017712 

KROMPIR ZA OZIMNICO in krmni krompir 

prodam. Tel.: 031 331 603 m017730 

GROZDJE, šmarnico, ugodno prodam. Tel.: 

031 820 972. m017744 

300 kg ročno pobranega suhega bučnega 

semena kupim. Tel.: 051 258 009. m017747 

delo 

IZOTEHNIKA, d. o. o., Industrijska ul. 

6, Murska Sobota zaposli izolaterje za 

opravljanje industrijskih izolacij v ZR 

Nemčiji. Informacije po tel.: 02 521 15 81. 

m017486 

razno 

PREMOG zelo ugodno z dostavo prodam. 

Tel.: 041 279 187, Prevozništvo Vladimir 

Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. m017737 

PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO 

kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. 

Tel.: 041 678 966. m017270 

IŠČEM FILATELISTA, ki bi lahko okvirno 

ovrednotil zbirko znamk. Tel.: 532 16 78, 

zvečer. m017700 

3,99 € 

3,33 € 

AKCIJA 

Akcija traja od 29. 9. do 31. 10. 2010 oziroma do razprodaje zalog. 

Zvezdica 

1,69 € 

1,49 € 

Evropa 

3,59 € 

Vestina® Classic 

VK002 90 dni 

4,39 € 

3,56 € 

AKCIJA 

Akcija traja od 13. do 31. 10. 2010 oziroma do razprodaje zalog. 

Piramida 

1,22 € 

AKCIJA 

2,20 € 

1,99 € 

Cena za kos 

COLOSSUS, DELTA, ENDURIO, ROCKY – 

NAJBOLJŠE SORTE MAČEH, KRIZANTEME 

V LONČKIH, SUHI IN SVEŽI ARANŽMAJI. 

Cvetličarstvo - vrtnarstvo Barber, s. p., 

Gornji Petrovci, 556 14 09. m017770 

srečanja 

SMO PO 10 LETIH ŠE VEDNO NAJRESNEJŠI 

PRI POSREDOVANJU PARTNERJEV? Samo 

za nevezane iz vse Slovenije. Posredovalnica 

Zdravilni dotik, Majda Šiftar, s. p., 

Černelavci, Gederovska ul. 14, M. Sobota, 

tel.: 521 14 28, 041 285 615, zdravilnidotik.si 

m017745 

storitve 

POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO 

SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? 

POSREDUJEMO VAM REŠITEV. Plačilo na 

položnice; vozilo vam ostane! AVTOMOBILI 

P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 2283020, 

031658679 m017753 

KREDITI DO 15 LET – NA PLAČO ALI 

POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST 

KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 562 

EUR! OBREMENITEV TUDI DO 55 %! STARI 

KREDITI NISO OVIRA! PANTA RHEI & Co, 

d. n. o., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 21. 

m017677 

S pomočjo starodavnih magijskih metod - 

ritualov lahko spremenite svoje življenje! 

Trajna pridobitev ljubezni, uspeh v šoli, 

poslu, pravdah, lotu. Tel.: 040 191 488, spl. 

str. www.parapsihologija.si m017616 

POKLIČITE NAS, MI 

PRIDEMO K VAM 

VARUJMO OKOLJE, 

SAJ SI GA IZPOSOJAMO 

OD GENERACIJ, 

KI PRIHAJAJO ZA NAMI! 

www.cerop.si, info@cerop.si 

Center za ravnanje z odpadki Puconci, 

Vaneča 81, 9201 Puconci 

www.posta.si 

Mojca 

1,72 € 

Kocka 

1,49 € 

Eko sveče Vestina Natur 

Narcisa 

Tulipan 

Lilia 

Akcija traja od 29. 9. do 31. 10. 2010 oziroma do razprodaje zalog. 

Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Fotografije so simbolične. 

Nešteto sveč je dogorelo, 

nešteto rož je ovenelo, 

naša srca so se spremenila, 

a na tebe ne bodo nikoli pozabila. 

V SPOMIN 

Danes mineva leto žalosti od takrat, 

ko nas je zapustila naša draga 

Helena Györek 

iz Kobilja 

Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, 

prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu. 

SPOMIN 

Njeni najdražji 

4. oktobra sta minili dve leti od takrat, 

ko nas je zapustila naša ljuba mama 

Helena Kodila 

iz Ivanovec 28 

Iskrena hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spomnite! 

Tvoji najdražji 

Preveč že žalostnih dni je minilo, 

ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. 

In tvoje črke na grobu govorijo, 

da zate že dve leti svečke gorijo in 

angeli tvoj grob krasijo. 

V SPOMIN 

3. oktobra bosta minili dve leti žalosti od takrat, 

ko nas je mnogo prerano zapustila naša draga 

žena, mama, babica in sestra 

Anica Prendl 

iz Marofa 8 v Gaberju 

Grob tvoj cvetje krasi, lučka v spomin ti gori, v naših srcih za vedno 

boš, draga mama, ti! 

Žalujoči vsi njeni najdražji 

Ni te več na vrtu, 

ni te v hiši, 

nihče več tvojega glasu ne sliši. 

Le trud in delo tvojih pridnih rok, 

zdaj praznina in velika bolečina nam ostajata. 

ZAHVALA 

Ob boleči izgubi drage 

mame, tašča, ome in prababice 

Hilde Recek 

iz Večeslavec 

13. 10. 1925–25. 9. 2010 

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem 

in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. 

Posebej hvala gospodu župniku za poslovilne besede in sveto mašo, 

pevcem in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem 

številu pospremili na njeni zadnji poti. 

Žalujoči vsi njeni 

Dober, pošten človek, 

ki je z nami živel, 

nam ne more biti odvzet, 

kajti v našem srcu je zapustil 

svetlo sled svoje dobrote. 

ZAHVALA 

Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka 

Jožefa Žalika 

iz Trimlinov 5 

se iskreno zahvaljujemo za vsak ljubeč stisk roke, 

za vse tople in sočutne besede sorodnikom, sosedom, 

prijateljem, znancem in sodelavcem. 

Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, darovali cvetje, sveče, 

za svete maše in v dobrodelne namene. 

Hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke 

in pogrebništvu Komunala Lendava. 

Žalujoči: hči Cilka z družino, sin Milan z družino 

in hčerka Slavica z Andrejem 

DRAGI DEDI – pogrešali te bomo 

tvoji vnuki in pravnuki



Cenik osmrtnic 

1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov 

2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov 

2 koloni x 8 cm – 104 evrov 

2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov 





Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo 

ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust. 

POGREBNE STORITVE, 

OPREMA, VZDRŽEVANJE 

POKOPALIŠČ IN ZELENIC 

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., 

Veščica 17, 9000 M. Sobota 

V TEŽKIH TRENUTKIH 

VAM SVETUJEMO IN 

POSKRBIMO ZA CELOTNO 

ORGANIZACIJO IN 

IZVEDBO POGREBA 

Brezplačni prevozi do 40 km. 

Plačilo na več obrokov brez obresti. 

24 UR NA DAN: 

02 534 80 60, 041 681 515 

Cvetličarstvo in pogrebništvo 

Marija Ferenčak, s. p., 

Trnje 58, 9232 Črenšovci 

Telefon: (02) 570 15 60 ali 

031 615 535, 031 653 699 

9231 Beltinci, 

Poljska pot 8 a 

Tel.: 02 542 22 40, 

faks: 02 542 22 41, 

GSM: 041 641 148 

internet: 

www.ppjj.com, 

e-pošta: 

www.ppjj@gmail.com 

KOMUNALA 

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 

Murska Sobota 

D. E. POGREBNIŠTVO 

N. C. 521 37 00 

POGREBNE STORITVE UREDITE 

VSE NA ENEM MESTU 

PO ZELO UGODNIH CENAH! 

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: 

GSM: 041 631 443 

- izdelava vencev in aranžmajev 

– dostava zastonj 

- pogrebne storitve in oprema 

- urejanje zelenic in pokopališč 

- prodaja vseh vrst rastlin 

in cvetja 

- konkurenčne cene 

Izdelava in obnova nagrobnih 

spomenikov, tlaki, stopnice, 

okenske police in drugi 

izdelki iz granita in marmorja 

Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, 

GSM: 031 876 949 

KEB – 

kamnoseštvo 

Erjavec, Marjan 

Erjavec, s. p., 

Ribiška pot 1 a, 

9231 Beltinci 

KOMPLETNE 

POGREBNE 

STORITVE 

UREJANJE 

POKOPALIŠČ 

IN ZELENIC 

Brezplačni prevozi opreme na dom, 

brezplačni prevozi do 40 km, plačilo 

na več obrokov brez obresti 

Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, 

tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 

POGREBNE 

STORITVE 

JURE JURIĆ, 

s. p. 

NUJNI 

PRIMERI OB 

VSAKEM 

ČASU PO 

TELEFONU 

051 318 113 

Srce je omagalo, 

dih je zastal, 

a nate spomin 

bo večno ostal. 

ZAHVALA 

V 88. letu nas je 22. septembra zapustila naša 

draga mama, tašča, babica, prababica in botra 

Barbara Dominko 

iz Nedelice 123 

Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam 

izrekli sožalje in dali vedeti, da nismo ostali sami. 

Hvala g. duhovnemu pomočniku Grabarju, semeniščniku Borisu Kučku, 

pevcem, govornici Tereziji, pogrebništvu Ferenčak, botrini, sorodnikom, 

sosedom in vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od drage mame. 

Hvala za darovane svete maše, vence, cvetje in sveče ter dobrodelne 

namene. 

Posebej hvala družini Fortun za pomoč med njeno boleznijo. 

Žalujoči: sin Jožef z družino, hčerka Cecilija z družino, 

botrina, sorodniki, sosedje in drugi 

Kogar imaš rad, 

nikoli ne umre, 

le daleč, daleč je ... 

Zahvala 

V 89. letu je za vedno zaspal dragi mož, oče, dedek in pradedek 

Štefan Tkalec 

iz Razlagove ul. 16 v Ljutomeru, 

fotograf v pokoju 

Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, 

njega pa pospremili na zadnji poti. 

Hvala vsem za iskreno sožalje, darovane rože in sveče, svete maše, 

hvala g. župniku Izidorju Veleberiju in pevcem za odpete žalostinke. 

Žalujoči žena Marija 

in otroci z družinami 

Ne jokajte ob mojem grobu, 

le tiho k njemu pristopite, 

pomislite, kako trpela sem, 

in večni mir mi zaželite. 

ZAHVALA 

V 82. letu nas je zapustila draga babica 

Aranka Pondelek 

Babica, imela sem te rada in pogrešam te! 

Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na zadnji 

poti, mi izrekli sožalje in tolažilne besede, darovali sveče, cvetje, za 

svete maše in druge namene. 

Lepa hvala župniku, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu 

Hozjan, posebej g. Vladimirju za vso pomoč. 

Zahvala velja vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem, 

prijateljem in vsem, ki ste babico obiskovali v Dosor-ju. Iskrena hvala 

vsem in vsakemu posebej, ki jo boste ohranili v lepem spominu. 

Vnukica Branka in vsi, ki smo te imeli radi 

Zdaj ne trpiš več, 

zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli. 

A dom je mrzel, prazen za nas, 

odkar te več med nami ni. 

V SPOMIN 

Z bolečino v srcu se spominjamo 10. oktobra, ko nas je pred letom dni 

zapustil dragi sin, nečak, bratranec in sorodnik 

Štefan Janža 

iz Šalamenec 31 

Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, 

mu prinašate cvetje in prižgete svečo spomina. 

Mama Terezija 

in drugo sorodstvo 

ZAHVALA 

V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga 

mama, tašča, babica in prababica 

Jolanka Balažic 

iz Sela 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, 

ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali 

cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje in nam v 

težkih trenutkih stali ob strani. 

Vsem še enkrat iskrena hvala! 

Žalujoči vsi njeni 

Ni res, da je odšla – 

nikoli ne bo! 

Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, 

bo vsak naš korak spremljala v tišini. 

ZAHVALA 

V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, 

tašča, babica, prababica, sestra in teta 

Marija Ozvatič 

roj. Gujt, s Tišine 11 a 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji 

poti, darovali sveče, za svete maše in druge dobre namene ter nam 

izrekli sožalje in stali ob strani. 

Hvala g. župniku za opravljen obred, g. Bratkoviču za besede slovesa, 

pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi njeni najdražji 

ZAHVALA 

Ob izgubi drage žene, 

mame in babice 

Marije Jerebic 

iz Lipovec 

Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste v njeni bolezni čutili 

z nami, ko smo se trudili naši mami lajšati trpljenje, 

in ki ste z nami delili čas slovesa. 

Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi 

Prebuditi nihče več ne more te, 

mi zaman sred sadovnjaka čakamo te. 

Ti zdaj v grobu mirno spiš 

in nobenih bolečin več na trpiš. 

ZAHVALA 

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po hudi bolezni v 59. letu 

zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat 

Alojz Vereš 

iz Poljske ul. 17 v Bakovcih 

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih 

pomagali, nam izrekli sožalje in besede tolažbe, darovali cvetje, vence, 

sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. 

Še posebej se zahvaljujemo dr. Šerugovi in medicinskemu osebju na 

internem oddelku SB Murska Sobota. 

Iz srca se zahvaljujemo tudi prijatelju Feriju za vso nesebično pomoč 

pri vodenju trgovine med njegovo boleznijo. 

Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, 

godbi na pihala, govorniku iz KS Rakičan, Združenju rokometnih 

sodnikov in delegatov Slovenije, podjetju S. R. P. Beltinci in 

pogrebništvu Banfi. 

Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu 

pospremili na njegovi zadnji poti. 

Žalujoči vsi njegovi

30 | Vestnik | 7. oktobra 2010 oglasi 


Ugodne cene in pogoji financiranja 

Z Vrhunsko nego do darila! 

Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Suzuki za Pomurje in Štajersko 

Avto Triglav, d. o. o., PSC Maribor 

Ptujska c. 132, Maribor, tel.: 02 460 01 90 

SVET ZAVODA LJUDSKE UNIVERZE MURSKA SOBOTA 

na osnovi 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in 

izobraževanja – ZOFVI in na osnovi 15. člena Pravil javnega zavoda 

Ljudska univerza Murska Sobota 

razpisuje 

delovno mesto direktorja/direktorice zavoda 

Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo direktorja/direktorice zavoda izpolnjevati 

splošne zakonske in posebne pogoje skladno s 33. in 36. členom Zakona o zavodih, 

16. členom Zakona o izobraževanju odraslih ter določili Zakona o organizaciji in financiranju 

vzgoje in izobraževanja, in sicer mora imeti: 

• visokošolsko izobrazbo, 

• pedagoško-andragoško izobrazbo, 

• strokovni izpit, 

• pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na področju izobraževanja odraslih. 

Dodatni pogoji: 

• znanje tujih jezikov (nemščina in angleščina), 

• znanja za delo z osebnim računalnikom, 

• vozniški izpit B-kategorije. 

Kandidat/kandidatka mora vlogi priložiti program vodenja zavoda in vizijo zavoda za obdobje 

5 let. 

Začetek dela je 1. 2. 2011. 

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite skupaj s pisnimi dokazili v skladu z 

določili 107. a-člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (potrdilo o 

nekaznovanosti) v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Ljudske univerze Murska Sobota, 

Slomškova ulica 33, 9000 Murska Sobota, z oznako: »Prijava na razpis direktorja/direktorice 

zavoda«. 

Kandidat/kandidatka mora pisnim dokazilom o izpolnjevanju pogojev priložiti življenjepis. 

Od kandidata/kandidatke se pričakujejo organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje 

zavoda. 

Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan/imenovana za dobo 5 let. 

O izbiri bodo kandidati/kandidatke pisno obveščeni/obveščene v roku, določenim z zakonom. 

Ob nakupu programa 

Vrhunska nega vam 

podarimo sprej za 

armaturno ploščo! 

Akcija poteka na bencinskih servisih z avtopralnico 

TOP WASH. Seznam servisov na www.omv.si/akcije. 

Akcija traja od 1. do 31. oktobra oziroma do porabe zalog. 

Wolford je svetovno znana luksuzna blagovna znamka. Podjetje proizvaja, trži in prodaja 

unikatna ženska oblačila vrhunske kakovosti, z dinamično ustvarjalnostjo in s prepričljivo 

estetiko. V luksuzu je prihodnost. Pospremite nas! 

Da bi zagotovili tehnične in kakovostne standarde v naši proizvodnji, 

iščemo angažirano osebnost kot 

www.omv.si 

mehanika šivalnih strojev (ž/m) 

Vaša naloga bo predvsem vzdrževanje in popravljanje šivalnih strojev. Odgovorni boste 

tudi za prilagajanje in spreminjanje strojev v skladu z visokimi zahtevami glede kakovosti. 

OMV Slovenija d.o.o., Ferrarska 7, 6000 Koper. 

Promocijsko sporoèilo. 

Stanovanjski kredit. 

KER ŽELIM OBLIKOVATI SVOJO PRIHODNOST. 

Za nova doživetja in uresnièitev dolgoletnih želja vam 

Banka Koper ponuja stanovanjski kredit z ugodnimi 

obrestnimi merami in paketom dodatnih ugodnosti. 

Stanovanjski kredit je namenjen tako obstojeèim 

komitentom kot tistim, ki bodo ob odobritvi kredita 

to šele postali. Èe že dlje èasa razmišljate o nakupu 

novega, veèjega stanovanja ali hiše, je pravi èas, 

da se za nakup odloèite zdaj. Za vas smo pripravili 

posebno ponudbo Konèno doma z ugodno obrestno 

mero in širokim razponom uporabnosti. V Banki 

Koper verjamemo v partnerski odnos zato vam pri 

najemu kredita ponujamo paket dodatnih ugodnosti 

pri zavarovalnici Adriatic Slovenica in Generali ter pri 

nakupih v Merkurju in Lesnini. 

Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si, tel: + 386 5 666 1000 

Vaša izobrazba kot mehanik ali tehnik šivalnih strojev in večletne poklicne izkušnje 

na področju mehanike, vzdrževanja ali popravila so dobra osnova za sodelovanje. 

Zaželeno je, da imate tudi znanje s področij tekstila in vzdrževanja pnevmatičnih 

naprav. Če ste tudi samozavestni in sposobni timskega dela in imate visoko socialno 

kompetenco, se veselimo vaše prošnje, ki naj bo obširna in jasna. 

Sodelujte pri zgodbi uspeha podjetja Wolford! Potrebujemo vaše strokovno znanje 

in odločno ukrepanje. 

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. 

KURILNO OLJE, 

PREMOG 

UGODNE CENE IN MOŽNOSTI 

PLAČILA! Tel.: 57 88 200 

KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51 

PRODAJA 

SERVIS 

MONTAŽA 

www.pomurje.si 

WOLFORD, d. o. o. . v roke gospe Valentine Gregorič 

Nemčavci 78 . SI – 9000 Murska Sobota 

Tel.: +386 (02) 537 19 70 . E-pošta: grva@wolford.com 

VRATA 1A, d. o. o. 

Lendavska 1, Murska Sobota 

tel.: 031 838 708 

e-mail: vrata1a@gmail.com 

www.vrata1a.si 

Garažna sekcijska vrata 

Industrijska sekcijska vrata 

Pogoni dvoriščnih vrat 

Pogrezni stebrički 

Zapornice 

Tende


napovednik 


glasbene 

lestvice na 

radiu murski val 

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE 

GLASBE DOMAČA PLOŠČA 

1. Zadnja struna – Gitano band 

2. Ne bodi kot drugi – Klaudija 

3. Maruša – Langa 

4. Marija – Metulj 

5. Püsti me na meri – Avantura 

PREDLOGA 

Vrba – Romton 

Samo s teboj – Gregor Kodila 

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE 

GLASBA NAŠEGA SRCA 

1. Moj harmonikar – Iskrice 

2. Naj ne beži mladost – 

Zreška pomlad 

3. Radi bi vam zapeli – Pogum 

4. Čisti računi, dobri prijatelji – 

Ansambel Roka Žlindre 

5. S teboj ali brez tebe – Polka 

punce 

PREDLOGA 

Sreča – Zdomarji 

Slovenski sin – Domen Kumer 

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 

7 VELIČASTNIH 

1. Tu in zdaj – Alya 

2. Proti soncu – Omar Naber 

3. Nov je dan – Jazz Station 

4. Čakal sn te ko kreten – MI2 

5. Otok ljubezni – Darja Švajger 

PREDLOGA 

Nova pomlad – 

Katja Fašink in Rok Ferenga 

Poljubljena – Tabu 

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 

NA MURSKEM VALU NSTSNMV 

1. THIS AIN'T A LOVE SONG – Scouting 

For Girls 

2. HALFWAY GONE – Lifehouse 

3.LOVE THE WAY YOU LIE – 

Eminem + Rihanna 

4. MARCHIN' IN – One Republic 

5. 

PREDLOGA 

MISERY – Maroon 5 

CROSSFIRE – Brendon Flowers 

Nagrado Srečanja na Murskem valu 

dobi: Sonja Albert, Sebeborci 58, 9221 

Martjanci. 

Kupon št. 40 

Glasujem za skladbo: 

Domača plošča: 

Glasba našega srca: 

7 veličastnih: 

NSTSNMV 

Ime in priimek, naslov: 

Izpolnjen kupon pošljite do torka, 12. oktobra 

2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za 

glasbene lestvice. 

PETEK, 8. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00 

Jutranji program, Marjan Dora – Poročilo 

OKC – 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž 

– 08.00 Poročila – 09.30 Kultura in šport 

ob koncu tedna – 10.00 Poročila – 11.15 Zamurjenci 

– 12.00 Poročila – 12.30 Od petka 

do petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamo 

vam - 14.30 Romskih 60 – 15.30 

Dogodki in odmevi – 16.00 Popoldanska 

voditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja 

poročila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 

Mali oglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem - 

19.00 Mladi val, Anja in Eva ter Anja in Ajda? 

– 20.10 Zimzelenčki, ugasni televizor! Jernej 

Šavel 

SOBOTA, 9. oktobra: 00.00 SNOP, Bojan 

Rajk, Murski val - 05.00 Pssst … – 08.00 Poročila 

– 08.30 Mali oglasi – 09.30 Biba buba 

baja, ponovitev - 9.30 Kultura in šport ob 

koncu tedna –- 10.30 Potepajte se z nami - 

12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.45 Ponovitev 

oddaje Od petka do petka - 13.15 1. 

oseba ednine – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila 

- 14.15 Oddaja tedna: Soboški gimnazijci 

v ZDA (NBŠ) - 15.00 Literarni drobci 

- 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja 

poročila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 

Mali oglasi - 18.00 Glasba našega srca, narodnozabavna 

lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 

Glasba po željah – 20.00 Zadnja poročila – 

Propoeler, kaže da v polovični zasedbi, Primož 

Dani 

NEDELJA, 10. oktobra: 00.00 SNOP, Murski 

val, Bojan Rajk - 05.00 Nedeljsko prebujanje, 

danes volimo! - 07.00 Druga jutranja 

kronika – 07.30 Panonski odmevi – 08.00 

Misel in čas, duhovna misel predstavnikov 

verskih skupnosti Pomurja – 08.30 Zamurjenci 

– 9.00 Srečanje na Murskem valu 

–10.00 Izbor pesmi tedna – 10.30 Nedeljska 

kuhinja: dr. Irena Sedonja, pomurska 

doktorica znanosti, zdravnica radiologinja 

- 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 12.45 – 

13.00 Minute za kmetovalce – 13.30 Čestitke, 

šport, glasba – 18.00 Na narodni farmi 

- 19.00 Poročila - Kako smo volili? Novinarji 

pri volilnih komisijah, v studiu urednik, 

prvi intervjuji z novimi župani … 

PONEDELJEK, 11. oktobra: 00.00 SNOP - 

05.00 – Ponedeljkovo jutro in Irma Benko 

- 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič – 

08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica 

– 09.15 Tema jutra – 11.15 Oaj, kak san 

zlüfto! (Šavel in Giderji) - 12.30 Anketa – 

13.15 1. oseba ednine – 13.30 Mali oglasi - 

14.15 Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi 

–17.00 Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 

17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi 

– 18.00 MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja 

o kulturi (Petra Kranjec) – 20.00 Zadnja poročila 

– 20.10 – Ponedeljkov potepuh Bojan 

Rajk 

TOREK, 12. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji, 

Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko pismo 

Aleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30 

Besede, besede – 10.30 Mali oglasi - 11.15 

Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, Lidija 

Domanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30 

Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni 

glasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki 

in odmevi – 17.00 Osrednja poročila 

–17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje 

– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, 

oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan 

Rajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled – 

19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila 

– 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous 

SREDA, 13. oktobra: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranje 

prebujanje: Dušan Radič - 07.40 Peter 

Potočnik iz Beograda – 08.00 Poročila 

– 08.45 Džoužijevo pismo – 10.15 Mestna 

občina Murska Sobota - 11.15 Trn v peti, 

pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 

12.30 Intervju - 13.00 Poročila – 13.15 1. oseba 

ednine - 13.30 Mali oglasi – 14.30 NST- 

SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe – 15.30 

Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda 

(Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila 

– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje 

– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba buba 

baja – 19.00 Poročila – 19.15 Panonski odmevi, 

ponovitev – 20.00 Zadnja poročila – 20.10 

Mursko-morski val – Simona Špindler 

ČETRTEK, 14. oktobra: 00.00 SNOP - 

05.00 Zbudite se z dobrim radiem! – Dejan 

Fujs – 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Druga 

jutranja kronika – 07.20 Obvestila 

– 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno 

pismo iz Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila 

- 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.25 

Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika 

- 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse 

– 12.30 Aktualno - 13.15 1. oseba ednine – 

14.30 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi 

- Popoldanski voditelj Milan Zrinski 

– 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu 

– 18.00 Mali radio - 19.15 Bilo je nekoč – 

20.00 Poročila – 20.10 Geza se zeza 

napovednik prireditev 

Koncert 

GORNJA RADGONA 

V soboto, 9. oktobra, ob 16. uri bo v OŠ srečanje 

gasilskih pevskih zborov Slovenije ob 

50-letnici Gasilskega okteta Gornja Radgona. 

V torek, 12. oktobra, ob 18. uri bo v dvorani 

GŠ javni oddelčni nastop učencev harmonike, 

diatonične harmonike in citer z GŠ Gornja 

Radgona. 

MURSKA SOBOTA 

V torek, 12. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani 

koncert skupine Sedef (Slovenija/Bosna, 

bosanske ljubezenske pesmi). 

LJUTOMER 

Do petka, 8. oktobra, je odprt razpis za 4. regijsko 

revijo Sozvočenja. Več informacij je 

na spletni strani www.jskd.si ali na sedežu OI 

JSKD Ljutomer. 

Ples 

LJUBLJANA 

V sredo, 13. oktobra, ob 20. uri bo v Linhartovi 

dvorani Cankarjevega doma ponovitev predstave 

Srh – Zvok na koži, za katero je glasbo 

napisal Milko Lazar, koreografijo pa ustvaril 

Pomurec Matjaž Farič. Produkcija: zavod Flota 

Murska Sobota. 

Predavanje 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 7. oktobra, ob 10. uri bo v Hiši Sadeži 

družbe predavanje Spoznavanje in pogovor 

o pravilnem nabiranju gob (M. Kelhar). Ob 17. 

uri bo predavanje Borza za začetnike (Š. Kerčmar). 

V petek, 8. oktobra, ob 16. uri bo v mali 

telovadnici OŠ I predstava za otroke Kaj se 

skriva za velikim trebuhom (gledališka skupina 

OŠ I Lejpa reč). V ponedeljek, 11. oktobra, 

ob 16. uri bo v Hiši Sadeži družbe delavnica 

ročnih del Kvačkanje in pletenje (E. Šantavec, 

V. Režonja). V torek, 12. oktobra, ob 10. uri bo 

delavnica tradicionalnih obrti Pletenje košar 

iz šibja (K. Gomboc). V sredo, 13. oktobra, 

ob 10. uri bo računalniška delavnica Google 

(Hakl IT), ob 16. uri pa gledališka delavnica (G. 

Škerget). 

V petek, 8. oktobra, ob 16. uri bo v Pokrajinskem 

muzeju delavnica Brnkevca, marjanca. 

V nedeljo, 10. oktobra, ob 14. uri bo delavnica 

Indašnje malarske mujštre na mojoj majci. 

Delavnici spadata v sklop ciklusa Z igro do 

dediščine. 

POTRNA 

V soboto, 9. oktobra, ob 14. uri bo v Pavlovi 

hiši tematski popoldan Kunst trotzt Krise 

(Umetnost kljubuje krizi) in Zeitgenössische 

Kunst in Island (Sodobna umetnost na Islandiji). 

Dogodek 

STRUKOVCI 

V petek, 8. oktobra, ob 10. uri bo položitev 

venca ob spomeniku Števana Küzmiča (13. 

praznik Občine Puconci). 

PUCONCI 

V petek, 8. oktobra, ob 14. uri bo v kulturni 

dvorani slavnostna seja s podelitvijo nagrad 

ob 13. prazniku Občine Puconci. 


V petek, 8. oktobra, ob 18. uri bo v gasilskem 

domu slavnostna seja ob 50-letnici obstoja 

Gasilskega okteta. 

KAPELA 

V nedeljo, 10. oktobra, ob 14. uri bo pri Preši 

prireditev Kostanji, mošt in delavnice za otroke. 

Za najmlajše so pripravili otroške delavnice 

na temo jeseni, lutkovno igrico in športne 

igre za otroke. 

VANEČA 

Do srede, 13. oktobra, do 17. ure zbirajo prijave 

za 5. Pohod NOB, spominov in tovarištva v počastitev 

vojne za Slovenijo in praznika Občine 

Puconci. Osrednja spominska slovesnost bo v 

nedeljo, 17. oktobra, ob 12. uri pri Domu borcev 

in mladine. Prijave po tel. št. 545 1047, 031 

607 104 ter na elektronski naslov casar.jozef@ 

gmail.com ali lanjscek.franc@gmail.com. 

Razstave 


V kulturnem domu je do 20. oktobra na ogled 

razstava del 6. kolonije Likovnega društva G. 

Radgona z naslovom Dokument in podoba. 

V prostorih društva (Panonska ul. 25) je na 

ogled razstava ročnih del Invalidi razstavljajo. 

Občina Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci, 

donacija – 1.000 evrov; Mlinopek, 

d. d., Industrija ul. 11, Murska Sobota, donacija 

– 1.000; Občina Moravske Toplice, 

Kranjčeva ul. 3, Moravske Toplice, donacija 

– 750; Paskal, d. o. o., Miklavška cesta 

51 a, Hoče, donacija – 250; Zdenka Korošec 

- Kanič, Lendavska ul. 17 a, Murska 

Sobota, donacija – 400; Medicop, d. o. o., 

Obrtna ulica 43, Murska Sobota, donacija 

– 1.000; Lovska družina Rogašovci, Rogašovci 

14 b, donacija – 100; Upravna enota 

Murska Sobota namesto cvetja za pok. 

Alojza Pečka – 72; Jože Zadravec iz Beltinec 

namesto cvetja za pok. Ano Sobočan 

iz Lipe – 20; Zasebna zobna ambulanta Kiril 

Kornakov, Ulica dr. Vrbnjaka 1, Rakičan, 

donacija – 150; Zasebna zobna ambulanta 

Ivana Pereze, Radgonska cesta 2, Radenci, 

donacija – 200; Štefan Karolyi, Ulica Zorana 

Velnarja 40, Murska Sobota, namesto 

cvetja za pok. Viktorja Karolija – 40; 

Penteon Group, d. o. o., Cesta Jake Platiše 

13, Kranj, donacija – 200; Štefan Zver, 

Ulica Štefana Kovača 25, Turnišče, prispevek 

– 100; KGZS – Zavod Murska Sobota, 

Ulica Štefana Kovača 40, namesto cvetja 

za pok. Evgena Sapača – 125; Zdravilišče 

Radenci, d. o. o., namesto cvetja za pok. 

Viktorja Karolija – 100; Ana Stojkovič, Trg 

svobode 6, Gornja Radgona, prispevek – 

100; družina Škodnik, Gederovci 22, namesto 

cvetja za pokojnega očeta Milana 

Karolija iz Gederovec – 20; Tugomir Frajman, 

Slovenska 13, Murska Sobota, prispevek 

– 40; Antonija Kološa, Strehovci 

3, namesto cvetja za pok. Štefana Petka 

iz Filovec – 30; Reflex Gornja Radgona, d. 

o. o., namesto cvetja za pok. Angelo Kerec 

– 130; Widex Trading, d. o. o., Resljeva 

cesta 32, Ljubljana, donacija – 400; Zlatiprispevki 

za nakup magnetne resonance 

ca Horvat, Gornji Petrovci 91 a, namesto 

cvetja za pok. Majdo Cipot iz Križevec v 

Prekmurju – 30; Sindikat zavoda OŠ Puconci 

namesto cvetja za pokojno mamo 

Marte Kovač – 50; Ernest Novak z družino 

iz Zenkovec namesto cvetja za pok. Šarolto 

Šparaš – 50; Komunala Radgona, Javno 

podjetje, d. o. o., Partizanska cesta 13, Gornja 

Radgona, donacija – 200; družina Matjašec 

iz Gornje Radgone namesto cvetja 

za pok. Franca Ficka iz Gornje Radgone – 

20; Iren Vida iz Doline namesto cvetja za 

pok. Rudolfa Toplaka iz Kapce – 20; družina 

Sobočan iz Lipe namesto cvetja za pok. 

Ano Sobočan – 100; družina Benkič-Kozic 

iz Korovec namesto cvetja za pok. Viktorja 

Karolija – 40; Zasebna ambulanta Vlasta 

Grabar, Lendavska ulica 17 a, Murska 

Sobota, donacija – 400; KS Gornja Radgona 

namesto cvetja za pok. Franca Ficka 

iz Gornje Radgone – 100; družina Ribaš, 

Murski Črnci, namesto cvetja za pok. Majdo 

Cipot iz Križevec v Prekmurju – 30; Jožef 

Kocon, Lendavska cesta 79, Čentiba, 

prispevek – 20; družina Lipič iz Gornje 

Radgone namesto cvetja za pok. Franca 

Ficka – 60; Tončka Horvat iz Gornje Radgone 

namesto cvetja za pok. Franca Ficka 

– 30; Zasebna ambulanta Zvonimirja 

Cesarca, Maistrova ul. 7, Veržej, donacija 

– 500; Dvigalo, d. o. o., Lendava, donacija 

– 100; Anja Rešeta, Cvetkova ul. 17, Rakičan, 

prispevek 5; Zdenka Ivajnšič, Ulica 

Marije Rozman 9, Gornja Radgona, namesto 

cvetja za pok. Franca Ficka – 30; Irena 

Grahek, Miklavčičeva ulica 4, Kamnik, 

prispevek – 10; Četrta pot, d. o. o., Kranj, 

donacija – 500; Občina Moravske Toplice 

namesto cvetja za pokojno mamo Štefana 

Jančariča – 100; Urarstvo Mirka Huzjaka, 

s. p., Murska Sobota, donacija – 60; 

družini Ravnikar in Toplak namesto cvetja 

za pok. Anico Klun iz Gornje Radgone 

– 100; Milan Halabarec, prispevek – 20; 

družina Vlaj iz Puconec namesto cvetja 

za pok. Viktorja Karolija iz Rakičana – 30; 

Gusti Passero iz Murske Sobote namesto 

cvetja za pok. Viktorja Karolija – 20; Natalija 

Rojht, prispevek – 40; Jože Sukič iz 

Predanovec, prispevek – 20; Mihaela Jug 

iz Gederovec namesto cvetja za pok. Viktorja 

Karolija – 10; družina Štefana Juga iz 

Gederovec namesto cvetja za pok. Viktorja 

Karolija – 20; družina Antona Jakoba iz 

Rakičana namesto cvetja za pok. Viktorja 

Karolija – 40; družina Milana Lendvaja iz 

Moščanec namesto cvetja za pok. Viktorja 

Karolija – 30; družina Turner iz Rakičana 

RAKIČAN 

Na Biotehniški šoli je na ogled tradicionalna 

jesenska razstava na prostem, kjer dijaki prikazujejo 

jesenske darove, zavite v aranžerske 

mojstrovine. 

POTRNA 

V Pavlovi hiši je do 27. novembra na ogled razstava 

Prostorski odmevi avtorjev Egilla Sebjörnssona 

in Hrafnkella Sigurssona (Islandija). 

BELTINCI 

V beltinskem gradu je na ogled razstava del 

Garyja Bukovnika, ameriškega slikarja slovenskih 

korenin. 

MONOŠTER 

V Slovenskem domu Lipa je na ogled razstava 

Zgodovinske monografije o Prekmurju in Porabju 

v PIŠK Murska Sobota ter Najvrednejši 

eksponati likovne zbirke PIŠK Murska Sobota. 

LENDAVA 

Na gradu je do 28. oktobra na ogled razstava 

Francoise Gilot – Prostor in časovnost: popotovanje 

v neznano. 

V hotelu Lipa je do 15. oktobra na ogled razstava 

likovnih del Lojzeta Veberiča in Ernesta 

Bransbergerja. 

Kino 

Star Max Murska Sobota 

(od 7. 10. do 13. 10.) 

Ameriška romantična drama Charlie (19.50, 

pet. in sob. še 22.00, v čet. ni predstave) 

Avstralsko-grška komedija Carja Mikonosa 

(19.00) 

Ameriška akcijska domišljijska pustolovščina 

Čarovnikov vajenec (17.10, 19.30, pet. in sob. še 

21.50, sob. in ned. še 14.50) 

Ameriška akcijska znanstvenofantastična srhljivka 

Nevidno zlo (21.15) 

Ameriški romantični glasbeni film Odpleši 

svoje sanje (17.30) 

Ameriška družinska animirana sinhronizirana 

komedija Mali pišček (17.00) 

Gornja Radgona 

Petek, 8. oktobra: ob 18.00 ameriška animirana 

sinhronizirana družinska komedija Svet 

igrač 3 

namesto cvetja za pok. Viktorja Karolija 

– 20; družina Koroša iz Moravskih Toplic, 

prispevek – 20; Združenje za ohranjanje 

vrednote NOB Beltinci namesto cvetja za 

pok. Franca Balažka – 30; družina Kos iz 

Otovec 71 namesto cvetja za pok. Elizabeto 

Kos – 50; Geza Džuban iz Moravskih Toplic 

namesto cvetja za pok. Marijo Jančarič 

– 30; Intercorn trading proizvodnja in 

trgovina, Jožef Jerič, s. p., Gančani, donacija 

– 200; družina Hanc iz Murske Sobote 

namesto cvetja za pok. Viktorja Karolija – 

20; Vlado Kamničar z družino iz Puconec 

namesto cvetja za pok. Etelko Zver iz Puconec 

– 20; Jože in Irena Čizmazija iz Turnišča 

prispevek – 100; sosedje Novak-Serec 

namesto cvetja za pok. Marijo Flegar 

iz Bakovec – 50; Martin Horvat, prvi stolni 

murskosoboški župnik, donacija – 1.000; 

Olga Flisar, Trstenjakova ul. 3, Murska Sobota, 

namesto cvetja za pok. Jolanko Fartek 

iz Murske Sobote – 50; družina Štefana 

Franka iz Markišavec 6 namesto cvetja za 

pok. Jolanko Fartek – 40; družina Viktorja 

Barbariča iz Brezovec 19 namesto cvetja 

za pok. Jolanko Fartek – 40; sorodniki in 

prijatelji namesto cvetja za pok. Rudolfa 

Toplaka iz Kapce – 643; Štefan Podlesek, 

Noršinci 63 b, namesto cvetja za pok. Marijo 

Jančarič – 20; Marta Božič z Vrhnike 

prispevek – 5; Gizela Bohar, Bodonci 57, 

prispevek – 30; Viktor Ratnik, Cankarjeva 

80, Murska Sobota, namesto cvetja za 

pok. Borisa Hegedüša – 100; Jožica Bobič, 

Križevci 54, namesto cvetja za pok. Majdo 

Cipot iz Križevec – 20; Kastor Medical 

Dental Ljubljana donacija – 500; Messer 

Ruše donacija – 1.500; Komunala Radgona, 

d. o. o., namesto cvetja za pok. Franca 

Ficka – 200; družina Sočič iz Noršinec namesto 

cvetja za pok. Marijo Jančarič – 50; 

družina Marije Kočar iz Kupšinec namesto 

cvetja za pok. Marijo Jančarič – 25; Ana 

Lucu z družino iz Križevec namesto cvetja 

za pok. Majdo Cipot – 50; družini Beznec 

in Bürgermeister iz Puconec namesto cvetja 

za pok. Etelko Zver iz Puconec – 40; 

družina Jožeta Gombošija iz Murske Sobote 

namesto cvetja za pok. Marijo Jančarič 

iz Noršinec – 50; družina Eöry iz Murske 

Sobote namesto cvetja za pok. Ferija 

Ficka iz Gornje Radgone – 30. 

Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. 

Prispevke zbiramo na računu št. 

01100-6030278282, s pripisom »za nakup 

magnetne resonance«. 

Splošna bolnišnica 

Murska Sobota

32 | Vestnik | 7. oktobra 2010 (ne)nazadnje 


Četrtek: 

pretežno 

oblačno 

7 | 16 

Petek: 

zmerno 

oblačno 

5 | 14 

Sobota: 

zmerno 

oblačno 

5 | 12 

Nedelja: 

pretežno 

jasno 

4 | 13 

Ponedeljek: 

zmerno 

oblačno 

4 | 13 

vreme 

Andrej Velkavrh 

fotografija tedna 

Dežja ne bo 

Namesto da bi se vendarle pokazalo 

babje poletje z malo višjimi temperaturami, 

bo celo hladneje. Dežja ne bo 

več vsaj nekaj časa. Zato pa bo sprva 

kar bolj oblačno. Malo več sonca bo v 

petek in soboto, še več pa v nadaljevanju. 

Zjutraj bo lahko tudi nekaj megle. 

Jutra bodo sveža, temperature bodo 

le okoli 5 stopinj. Tudi podnevi ne bo 

prav toplo, dnevne temperature bodo 

med 11 in 15 stopinjami C. 

Kdaj se bolj potimo? 

Voda je v ozračju v treh oblikah oz. 

stanjih. Tekoča in trdna (ledeni kristali, 

ki sestavljajo snežinke) sta najbolj 

vidni. Plinasta vodna para pa je precej 

bolj neoprijemljiva. Kadar kuhamo 

nekaj na štedilniku in izpod pokrovke 

uhaja »nekaj«, nekakšna meglica, rečemo 

temu para. Ampak to ni para, to 

so že drobne vodne kapljice, torej tekoča 

voda. Kapljice pa so tako lahke, 

da jih segreti zrak dviga nad lonec in 

kmalu izhlapijo, izginejo in spet so v 

plinastem stanju – vodna para. Vodne 

pare torej ne vidimo, saj nima niti barve, 

niti vonja, niti okusa. Da je v zraku, 

vemo pravzaprav šele takrat, ko se 

kondenzira v obliki rose, na primer, ali 

na steklih v stanovanju, kadar se zunaj 

hitro ohladi in podobno. No, lahko jo 

seveda tudi izmerimo oz. izmerimo relativno 

vlažnost zraka in tako izvemo, 

koliko vodne pare je v zraku. 

So pa tudi bolj »običajne« možnosti, 

da se zavemo, ali je zrak bolj suh 

ali bolj vlažen. Tu ne gre za točne meritve, 

ampak predvsem za oceno. Poleti, 

na primer, kadar je vroče, se precej 

bolj potimo, če je v zraku veliko vodne 

pare, če je »soparno«. In obratno, lahko 

je precej vroče, pa bo vročina suha, 

se pravi, da bo zrak suh in torej vodne 

pare v njem malo. Lahko pa enostavno 

pogledamo na higrometer, ki nam bo 

povedal, koliko odstotna je relativna 

vlažnost zraka. Zrak lahko pri določeni 

temperaturi sprejme vase določeno 

količino vodne pare, preden se nasiči 

in nato ne gre več. 

vestnikov 

koledar 

Č – 7. oktober 

P – 8. oktober 

S – 9. oktober 

N – 10. oktober 

P – 11. oktober 

T – 12. oktober 

S – 13. oktober 

MARKO 

BRIGITA 

ABRAHAM 

DANIJEL 

MILAN 

MAKS 

EDVARD 

11. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 

14 minut, zašlo pa ob 18. uri in 23 minut. 

Dan bo tako dolg 11 ur in 9 minut. 

7. oktobra ob 20. uri in 44 minut bo na 

nebu nastopil mlaj. 

Prva uradna zgoščenka tujega izvajalca objavljena v Prekmurju 

Francozi so se katapultirali v Ambasado 

Festival biJazzi še traja 

V tem času je poleg soboškega MIKKa 

beltinska Ambasada Štefana Kovača 

Marka še edini pomurski klub, kjer lahko 

mladi in malo manj mladi dokaj redno 

prisluhnejo izvajalcem, ki prihajajo 

iz mednarodnih voda, in si vsaj tako 

malce bolj razširijo glasbeno obzorje 

in slišijo smernice glasbenih tokov, 

resda alternativnih, v drugih državah. 

Navsezadnje se zdi, da večina drugih 

organizatorjev koncertov pozablja, da 

je Slovenija in z njo tudi Pomurje del 

Evropske unije, ne pa Jugoslavije, čeprav 

je res, da se tudi na tem območju 

na alternativnem glasbenem področju 

dogaja marsikaj zanimivega in 

vznemirljivega. Beltinsko Ambasado so 

v zadnjem času »okupirali« predvsem 

Francozi, kar ni tako čudno, če vemo, 

da ima eden glavnih organizatorjev 

koncertov, Dragan Vuković alias DJ 

Vuk, izvrstne zveze s številnimi bendi 

iz te države in je tudi izjemen poznavalec 

tamkajšnje alternativne produkcije. 

Minuli konec tedna sta tako obiskovalce 

tega beltinskega koncertnega prostora 

v zelo dobro voljo spravili zasedbi 

Guess What in Orchestre Du Mont-Plaisant, 

ki spadata pod okrilje angleške 

založbe Catapulte Records. Slednja sicer 

prihaja iz Londona, a ima na svojem 

seznamu tudi francoske bende, 

kot sta že omenjena. Po sproščenih vesoljskih 

in plesnih džez ritmih pa se je 

v torek v istem koncertnem prostoru 

(tudi po tem je Ambasada posebna, da 

precej koncertov prireja kar med te- 

Orchestre Du Mont-Plaisant (Francija) je nastopil na predstavitvi založbe Catapulte Records. 

dnom, op. p.) zgodila svojevrstna premiera, 

ko so na Večeru francoskega 

vina in sira predstavili prvo zgoščenko 

tujega izvajalca, ki je bila objavljena 

v Prekmurju. In sicer je šlo za drugi 

CD z naslovom Nerf normandijskega 


Poslopij nekdanjega mejnega prehoda 

pred mostom na reki Muri, ki vodi iz 

Gornje Radgone v avstrijsko Radgono, 

ni več. Ta del mejnega prehoda je že 

urejen, do mosta je speljana nova 

dvosmerna cesta, ki vodi od novega 

krožišča. Nekdanjo enosmerno 

Kerenčičevo ulico, ki je vodila na mejni 

prehod, sedaj preurejajo v cono za 

pešce. 

Novo podobo pa dobiva tudi avstrijska 

Radgona (Bad Radkersburg). Čeprav 

že nekaj let na meji med Avstrijo in 

Slovenijo ni mejnih kontrol, so ostali 

objekti, v katerih so delovali mejni 

organi. Poslopja mejnega prehoda 

na slovenski strani so odstranili hitro 

po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, 

Avstrijci pa so odlašali s porušitvijo. 

Končno je tudi Avstrija pristopila k 

rušitvi poslopij mejnega prehoda. 

Z rušenjem objektov so začeli 29. 

septembra, ko bodo povsem končali 

delo, pa bo tudi vstop iz Slovenije 

v Avstrijo (in obratno) dobil novo 

podobo. L. Kr., T. K. 

tria Les Yeux De La Tete (Oči v glavi) iz 

severnofrancoskega mesta Caen, ki je 

svoj novi izdelek delno objavil za koncertno 

promocijsko agencijo Repeta, ki 

je organizatorka 1. Prekmurskega jazz 

festivala biJazzi. V okviru tega festivala 

sta nastopili tudi francoski skupini 

iz minulega konca tedna, v torek pa je 

predstavitev nove zgoščenke Nerf podprl 

tudi belgijski duo Zoft. Nova presenečenja 

pa še prihajajo. 

T. K. 

Fotografija Tomo Köleš 

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik 

narocnina@vestnik.si 

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. 

Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. 

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. 

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. 

Ime in priimek: 

Rojstni podatki: 

Naselje, kraj, številka: 

Davčna številka: 

Datum: 

Poštna številka: 

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje 

vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven 

varovanja podatkov. Podjetje za informiranje 

se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno 

hranilo in jih uporabljalo samo z namenom 

analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter 

predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za 

informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve 

ne bo posredovalo tretjim osebam. 

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o 

varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, 

da Podjetje za informiranje, d. o. 

o., trajno ali začasno preneha uporabljati 

njegove osebne podatke za namene neposrednega 

trženja. Podjetje za informiranje, 

d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno 

preprečiti uporabo osebnih podatkov 

za namen neposrednega trženja in o tem 

v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega 

uporabnika, ki je to zahteval. Stroške 

vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje 

za informiranje, d. o. o. 

DO KONCA LETA UGODNEJŠE 

KOPANJE V TERMAH 3000 

ODRASLI 6,90 € 9,90 € 

OTROCI (od 6. do dopolnjenega 

15. leta starosti): 5,50 € 7,90 € 

*Ponudba velja do 31. 12. 2010 

od 15. ure dalje (pon.-pet.), popusti se 

ne seštevajo. 

WELLNESS 

CENTER 

THERMALIUM 

V oktobru vsem obiskovalcem podarjamo 

10 % popusta na izbrane storitve*: panonska 

naravna ali termo-mineralna kopel, 

masaži (Barvita jesen, Zvezdni utrinek) 

obraza in dekolteja, obloga iz čokolade, 

kraljeva pedikura, ličenje, nega rok. 

*»Prijatelji zdravilišča« imajo 20 % popusta na te 

storitve. 

Pošta: 

Podpis: 

Tel.: 02 512 24 55 

Tel.: 02 512 24 00

OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si