OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si

More documents

Recommendations

Info

4 | Vestnik | 7. oktobra 2010 gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Mura na prelomu Se bo EHM potopil? Kako presekati gordijski vozel in vzpostaviti Muro kot sistem? Med sedmimi dobitniki priznanja delavec Save 2010 sta tudi sodelavki iz Pomurja Irma in Gabi Je zgodba o uspehu Murinega ponovnega dviga na prelomu? Se lahko celotna zadeva ponovno potopi ali začne delovati kot vitalen sistem z realnimi pogoji za preživetje? Prav zdaj se pripovedujejo na Murinem dvorišču tri zgodbe. Najpomembnejša in v javnosti najbolj prepričljiva je o podjetju Mura in partnerji. Druga je o podjetju Unikat, ki je usmerjeno v šivanje po meri, in potem še o EHM-u, podjetju za trženje in kreacijo. Slednje je tudi najbolj aktualno. Na eni strani ga bremenijo izgube in nezavidljiv finančni položaj. Ključna problema sta likvidnost in svež denar, ki ga nujno potrebujejo za učinkovit nastop na trgu. Dejstvo pa je tudi, da ravno to podjetje ohranja pri življenju še vedno prepoznavne Murine blagovne znamke na domačem in predvsem tujih južnih trgih. Ob zagonu Mure in partnerjev je bilo jasno povedano, da država oziroma SOD ne bosta zanemarjala tudi preostalih dveh delujočih podjetij – Unikata in EHM-a. Je pa res, da sta bili slednji v nekoliko drugačnem položaju kot Mura in partnerji. Ti podjetji sta že delovali in imeli svoje zaposlene, zato se ju ni dalo obravnavati na enak način kot Muro in partnerje. Podjetje Mura in partnerji je ob vseh oblikah pomoči, do katerih je upravičeno iz naslova novih zaposlitev, dobilo tudi od SOD-a finančno garancijo v višini pet milijonov evrov. Tega zneska sicer prvi mož Mure ni izkoristil za zadolževanje. S pridobljenimi posli in ceno namreč zagotavlja družbi pozitivno poslovanje. Večjih naložb pa tako ali tako ni bilo. Je pa Starman ves čas zastopal stališče, da podjetje Mura in partnerji ob lastniški konsolidaciji dolgoročno ne bo moglo preživeti brez nadaljnjega razvoja in prodaje Murinih blagovnih znamk. Zato se je tudi zavzemal, da je treba tri ključna podjetja spraviti pod eno streho. Iz zgodbe ni mogoče izvzeti niti Unikata, ki je ključen igralec pri pridobivanju poslov iz javnih naročil, in to ne samo domačih. Toda prejšnji teden se je očitno zalomilo. Vse kaže, da prevladujeta dve poti, kako spraviti zgodbo pod isto streho. Najbolj elegantna bi bila, da Mura in partnerji odkupijo delujoči podjetji kot pravna subjekta in se na novo organizirajo. Druga, kot kaže bolj problematična, je spraviti EHM na kolena in prevzeti njegovo dejavnost po stečaju. Z vidika »čistega računa« gre za ugodnejšo pot. EHM-u ne manjka veliko do realnega konca. EHM je ostal na neki način ne stranskem tiru, vsaj kar se tiče možnosti za iskanje rešitev na finančnem trgu v obliki kreditov, da bi lahko financiral proizvodnjo in prodajo kolekcij. Neposredna pomoč tudi v obliki poroštev temu podjetju s strani paradržavnega SOD-a bi bila namreč vprašljiva z vidika evropskih direktiv in zakonodaje. V tem času pa se je zgodilo nekaj pomembnega. Namreč Murina delujoča podjetja na račun nastalih zagat in finančnih problemov EHM-a ne bodo iztržila tega, kar bi lahko, saj kolekcija za naslednjo sezono prihaja v prodajo z zamudo in v bistveno manjšem obsegu od tega, kar bi se dalo prodati. Položaj EHM-a že od njegove ustanovitve – v Mehovih časih – nikoli ni bil jasno opredeljen. V prvi vrsti je bil neke vrste by pass za opravljanje določenih, predvsem finančnih transferjev. Še v času konflikta med Mörcem in Kumperščkom se je pokazala cela vrsta nejasnosti tako z vidika prodaje Murinih blagovnih znamk kot tudi proizvodnje. In tovrsten način poslovanja se vleče v današnji čas s to razliko, da se zdaj preživlja s prodajo Murinih blagovnih znamk, vzporedno pa še z »znižanimi« cenami zalog, ki so se nagnetle v Murinih časih pred stečajem. Negotovi potencionalni kupci Tovrstno kalkuliranje postavlja v negotovost tudi potencialne kupce, ki proizvodnjo in prodajo razumejo kot zaokrožen posel. Sedanje špekuliranje okrog delavskega ali neke vrste socialnega odkupa pod pokroviteljstvom države je brezpredmetno in bo dovoljevalo ponovitev zgodbe pred Murinim sesutjem. V bistvu morata, če hočeta država pa tudi stečajni upravitelj zgodbo uspešno končati, konsolidirati Muro z vsemi vitalnimi podjetniškimi funkcijami na enem mestu in postaviti kompetentnega prvega človeka podjetja po napovedanem odhodu Starmana. Hkrati pa iskati kupca s tako kapitalsko močjo, ki bo imel ob delujočih podjetjih oziroma podjetju dovolj kapitala za nakup dela Murinega nepremičnega in premičnega (tehnologije) premoženja. J. Votek Irma Žunič iz Zdravilišča Radenci in Gabriela Bešlin iz Term Lendava sta zvesti svojemu delu in podjetju od 1982. leta dalje Konec septembra je Sava, d. d., ki je zadnja leta tudi lastnica pomurskih term in zdravilišča, praznovala v Kongresnem centru Brdo pri Kranju 90-letnico obstoja in pripravila tradicionalno prireditev Dan Save. Ob tej priložnosti so podelili priznanja, in sicer je menedžer leta 2010 Igor Hafnar, menedžer znanja je Janez Fabijan, sedem zaposlenih iz različnih družb pa je prejelo priznanje delavec Save 2010. Med njimi sta tudi Irma Žunič, gospodinja nadzornica v Zdravilišču Radenci, in Gabriela Bešlin, receptorka v hotelu Lipa v Termah Lendava. Za obe je bilo priznanje veliko presenečenje in velik dogodek – saj človek res ne gre vsak dan na Brdo pri Kranju po priznanje. Po pogovoru smo ugotovili, da sta obe začeli službeno pot 1982. leta, za obe pa je tudi značilno, da sta delavni, ne nastopata radi v javnosti in ne dajeta izjav. In še nekaj je obema skupnega: sta srce in duša hotela. Če pravimo, da pravo domačnost in gostoljubnost ustvarjajo zaposleni, predvsem domači zaposleni, sta Irma in Gabi pravi zgled te povezanosti pokrajine in turistične ponudbe. Torej tega, česar hoteli v drugih krajih in državah nimajo več, saj so zaposleni v glavnem iz drugih držav. Irma Žunič, doma iz Hrastja - Mote, je začela delati v hotelu Radin kot sobarica, uvajale so jo starejše sobarice, Elica Šandor kot gospodinja pa je bila dolga leta pojem skrbi za urejenost hotela. Najprej je bila pomočnica, nato pa je prevzela delo nadzornice. »Ko sem jaz začela delati, nas je bilo dvakrat več zaposlenih, zdaj nas je 24 in nam res včasih skoraj zmanjka časa, da bi bilo vse narejeno tako, kot mora biti. V kolektivu smo še vedno ohranili dobre človeške odnose, ni velikih sprememb, resda pride včasih do trenja zaradi obremenitve, Spravilo in odkup koruze Irma Žunič, Zdravilišče Radenci: »Mislim, da sta moji odliki predvsem sposobnost dobre organizacije in spoštljiv odnos do ljudi.« toda po kavici in pogovoru se potem to zgladi in poravna. Veliko pa se je spremenilo pri uporabi čistil in strojev. Vse je posodobljeno, tudi standardi so drugačni,« je povedala Irma, ki s svojimi sodelavkami skrbi tudi za prijetno ureditev in okrasitev hotelskih prostorov in sob ter kultiviran odnos do gostov. Gabi je začela delo v hotelu Lipa kot prodajalka vstopnic. Potem pa je bila potreba v recepciji, in je »vskočila«. Takrat je mislila, da začasno, kajti 1981. leta ji je študij etnologije in sociologije, ki si ga je izbrala in bi ga zelo rada končala, prekinila nosečnost. Nekaj mesecev po porodu je najprej šla za eno leto delat v vrtec, potem pa ji je sestrična povedala, da potrebujejo nekoga pri blagajni … In tako je kar ostala. Zdaj meni, da je že prepozno Gabriela Bešlin, Terme Lendava: »Rada delam z ljudmi, 99 odstotkov jih je izjemno prijetnih. Več vem o gostih v hotelu kot o ljudeh v Lendavi.« za izbrani študij. Vmes je doštudirala socialno delo … toda še naprej ostala v recepciji. Ljubezen do kulture, etnologije in dediščine pa ji je ostala in to svoje poznavanje in znanje razdaja tudi gostom. Gostje vedo, da bodo o vsem, kar jih zanima o Lendavi in dogodkih v bližini, največ izvedeli od Gabi. Mnogi se vračajo tudi zaradi tega, da jih pri recepciji sprejmeta znan obraz in prijeten glas. »Pozna se, da se v Lendavi nekaj dogaja, kajti vse več gostov prihaja v naš hotel tudi zaradi prireditev. Današnji gostje zahtevajo mnogo več kot pred desetletji. Za svoj denar hočejo dobiti čim več. Včasih so bili zadovoljni s terapijami, zdaj pa bi radi čim več videli in doživeli. In res jih veliko obišče razstave in predstave,« je povedala Gabi. Bernarda B. Peček Cena letos pokriva pridelovalne stroške Fotografiji Bernarda B. Peček Položaj EHM-a že od njegove ustanovitve – v Mehovih časih – nikoli ni bil jasno opredeljen. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 60 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v storitvah, gostinstvu in trgovini. Najbolj iskani delavci v tem tednu: osnovnošolska izobrazba – 11, elektrikar elektronik – 5, gradbenik – 5, prodajalec – 5, mizar – 3, avtomehanik – Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje 2, ekonomski tehnik – 2, natakar – 2, pomožni delavec – 2. Iščejo se tudi: doktor dentalne medicine – 1, doktor medicine, specialist ginekologije in porodništva – 1, prof. slovenščine – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Fotografija Ludvik Kovač V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pozivajo odkupovalce, da ne znižujejo cen V preteklih dveh letih smo bili priča izjemno nizkim odkupnim cenam koruze za zrnje. Leto 2007 je bilo v daljšem obdobju za pridelovalce koruze edino ekonomsko ugodno, v zadnjih dveh letih pa so se cene bistveno znižale. V letu 2008 so se cene v primerjavi z letom 2007 prepolovile, v letu 2009 pa so se še naprej zniževale. Prodajne cene so tako pokrile le še polovico stroškov pridelave. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja v okviru tržnoinformacijskega sistema (TIS) izračunava ponderirane letne cene koruze, ki pa so bistveno višje od cen, ki jih v resnici dosegajo domači pridelovalci. V jesenskem obdobju, ko je odkupljena glavnina domačega pridelka, je v zadnjih dveh letih cena drastično padla, v letu 2008 na 104,5 evra za tono in v letu 2009 celo na 93,5 evra za tono. Stroški pridelave (upoštevaje prejete subvencije) pridelka letine 2010 po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije znašajo 177 evrov na tono. Trenutne tržne cene uvožene koruze so po zadnjih podatkih TIS-a še nad ravnijo pridelovalnih stroškov, po izkušnjah preteklih let pa obstaja resna bojazen, da bodo v obdobju množičnega odkupa padle. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so zato pozvali odkupovalce koruze, naj ne znižujejo odkupnih cen za zrnje pod raven pokrivanja stroškov pridelave, ker bosta sicer z neugodnim dohodkovnim položajem pridelovalcev dolgoročno ogroženi domača pridelava in prireja. V družbi Panvita Proizvodnja krme v Lipovcih so že začeli odkupovati koruzo in okoli pet tisoč ton letošnjega pridelka je že v njihovih skladiščih. Polovico so ga odkupili od kmetov, polovica je lasten pridelek. Od pogodbenih pridelovalcev bodo letos odkupili okoli 15 tisoč ton suhega zrnja, od pet do šest tisoč ton pa bo lastnega pridelka. Tudi odkupne cene so določene in znašajo 170 evrov za tono suhega zrnja, k tej ceni pa je treba prišteti še davek na dodano vrednost, tako da je končna cena 183,60 oziroma 184,50 evra za tono. Odkup koruze začenjajo tudi v Kmetijski zadrugi Radgona, kjer so cene podobne. V družbi Panvita Proizvodnja krme ponujajo pridelovalcem dve možnosti plačila. Lahko izbirajo med sedanjo odkupno ceno, ki je fiksna, ali se odločijo za terminski obračun 15. novembra in 15. decembra. Pri terminskem obračunu bodo dobili koruzo plačano po ceni, kot bo takrat na borzi. Ludvik Kovač
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si gospodarstvo Razširjena konferenca OO ZSSS Pomurja s sindikalnimi zaupniki Dušan Semolič: »Pomagajte ljudem, ne pa kapitalu!« Izrazili polno podporo stavkajočim delavcem javnega sektorja Andrej Zorko, Jože Türkl, Dušan Semolič, Zdenka Bobovec in Anton Rozman Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Območna organizacija ZSSS Pomurja sta v hotelu Diana v Murski Soboti pripravila konferenco, na kateri so predstavili stališča do predlaganih reform na področjih delovne in pokojninske zakonodaje ter aktivnosti sindikata v povezavi z njimi. Na njej so izrazili polno podporo vsem stavkajočim delavcem javnega sektorja, vlado pa so pozvali, da sede za pogajalsko mizo in vzame na znanje, da so delavci največji kapital. Prav tako so pozvali vse delavce in delavke, da s svojim podpisom dajo podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti posegu v kolektivno pogodbo z zakonom. »Bistvo naše zahteve bi se dalo izraziti v enem stavku: Pomagajte ljudem, ne pa kapitalu! Breme gospodarske in finančne krize želijo politiki prevaliti na račun socialnih pravic. To je napačna pot, ker to niso pravi odgovori na probleme, ki pretresajo Slovenijo in Evropsko unijo. Prav v krizi bi morali zaščititi delavske pravice z delovnopravno zakonodajo in drugim sistemom socialne države. Nehumano, nekorektno in nepošteno je v imenu krize omejevati standarde tistih, ki za to niso ni krivi. Napaka je, da se s spremembo pokojninskega in invalidskega zavarovanja postavljajo nesprejemljivi pogoji: 43 let pokojninske dobe oziroma 65 let starosti. Gre za pogoje, ki so za večino delavcev nedosegljivi. Vlada pa namerava absolutno znižati raven pokojnin in s tem v bistvu odpira pot v revščino vsej generaciji. Posledica bo večje število ljudi brez dela, invalidskih upokojencev in bolniških dopustov, kar veliko stane,« poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Proti zmanjševanju socialnih pravic delavcev »Strukturne spremembe imajo za cilj zmanjševanje socialnih pravic delavcev na račun dviga konkurenčnosti gospodarstva. To dokazujejo predlogi za znižanje odpravnin, pospeševanje odpovednih rokov, uvedba malega dela ter sprememba pokojninske in socialne zakonodaje. Proračun želijo polniti na račun delavcev, ne pa na račun tistih, ki so dejansko povzročili to krizo, in sicer banke, finančni mogotci in tajkuni, ki doslej niso plačali niti centa za posledice, ki jih občutijo delavci in delavke v tej državi. Povišanje pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske pomeni, da bodo ljudje umirali na delovnih mestih. Namesto da bi mladim omogočili redne službe in ukinili delovna razmerja za določen čas, uvajamo malo delo, ki ne zajema bolniških nadomestil, odpravnin, povračila potnih stroškov, malice in regresa za letni dopust,« je izrazil pomisleke izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. O vsem tem bodo širšo javnost podrobneje seznanili na prireditvi z naslovom Ali res mislijo, da bomo tiho?, ki bo v soboto na Trgu kulture v Murski Soboti. Pod geslom Skupaj v boj! bodo izrazili odločen ne predlagani delovnopravni in pokojninski reformi, ki jo načrtuje vlada. Milan Jerše 7. oktobra 2010 | Vestnik | 5 Podjetje SUN med računovodskimi najservisi Ni vsak računovodski servis dober servis Nepravilno vodenje poslovnih knjig lahko podjetju povzroči škodo Aleksander Štefanac, predsednik Zbornice računovodskih servisov (ZRS), ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije, je kritičen do ravnanja zavoda za zaposlovanje, ki zaradi visoke brezposelnosti v Pomurju z organiziranjem trimesečnega izobraževanja za poklic računovodja spodbuja ustanavljanje novih računovodskih servisov. Zbornica je kritična tudi do države, saj Ministrstvo za gospodarstvo ni pokazalo pripravljenosti za zakonsko ureditev računovodske dejavnosti, kot jo je s predlogom zakona predlagalo gospodarsko združenje. Tako lahko v Sloveniji računovodski servis ustanovi vsak, tudi brez ustrezne izobrazbe in usposobljenosti, kar spodnaša ugled računovodske dejavnosti in krni kakovost računovodskih storitev, torej vse, za kar si prizadeva ZRS. Pri zbornici tudi ugotavljajo, da je v Sloveniji dovolj ponudnikov računovodskih storitev, vendar se po kakovosti precej razlikujejo med seboj. Večina podjetij se ne zaveda, da vsak računovodski servis ni zanesljiv in varen, prav tako ne, da je računovodstvo pomemben del v celotni gospodarski verigi. Zbornica računovodskih servisov, ki združuje 715 družb in samostojnih podjetnikov posameznikov - v Sloveniji ima računovodsko dejavnost registriranih 4.142 podjetij, od tega v Pomurju 312 - si zato prizadeva za dvig ugleda in kakovost računovodske dejavnosti v Sloveniji, kar je njen prvi cilj. Ena od nalog, s katero želi zbornica ustvariti prepoznavnost in promovirati računovodsko dejavnost, je tudi Računovodski servisi podjetjem desna roka Zaradi potrebe po povezovanju, sodelovanju in združevanju je bil oktobra lani ustanovljen Odbor računovodskih servisov za Pomurje, ki deluje pod okriljem Pomurske gospodarske zbornice. Vodi ga Ivica Močnik, ki je tudi vodja računovodskega servisa v podjetju SUN Gornja Radgona, podpredsednica odbora pa je Anica Horvat, direktorica podjetja First. Obe poudarjata, da je kakovost računovodskega servisa odvisna od strokovnega znanja in dobrega sodelovanja s strankami. »Ob uspešnem poslovanju podjetja smo tudi mi lahko uspešni,« pravi Anica Horvat, ki poudarja pomen skupnega iskanja rešitev. Ivica Močnik pa pravi, da stranke sproti obveščajo o vseh novostih na področju računovodstva in davkov: »Smo desna roka strank in ne davčnih institucij.« izbor za računovodski najservis, ki ga letos pripravlja že tretjič. Za naziv se je potegovalo 28 računovodskih servisov v treh kategorijah, mala, srednja in velika podjetja. Med finalisti v kategoriji srednjih podjetij je tudi računovodski servis SUN iz Gornje Radgone, za ta naslov pa se je potegoval tudi računovodski servis First iz Murske Sobote. Majda Horvat Lendavska občina bo urejala cestno razsvetljavo Okolju prijazna svetloba Fotografija Milan Jerše Odgovornost do okolja Pošta Slovenije zeleni logist 2010 Družba Planet GV je Pošto Slovenije razglasila za zelenega logista leta 2010 Pošta Slovenije se zaveda pomena varovanja okolja in družbene odgovornosti do okolja, v katerem deluje, zato je že pred časom začela uvajati tehnologije, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja. V strateškem razvojnem načrtu tako daje posebno pozornost ekološki sprejemljivosti voznega parka in drugih tehnologij, hkrati pa s tem spodbuja tudi nastajanje novih delovnih mest v tako imenovani zeleni panogi. Da je prav Pošta Slovenije zeleni logist leta 2010, je odločila strokovna komisija, v kateri so bili doc. dr. Klavdij Logožar z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, Marko Cedilnik, direktor sektorja logistike v Poslovni skupini Mercator, in Franci Pušenjak, svetovalec s področja logistike in nabave v podjetju LOMA Consulting. Omenjeno priznanje je bilo tokrat podeljeno drugič, Pošta Slovenije pa ga je prejela na letošnji že deveti konferenci Poslovna logistika. Pošta Slovenije vodi aktivno politiko uvajanja ekološko sprejemljivih tehnologij na vseh področjih poslovanja od transporta, izgradnje zgradb, ogrevanja, prodaje storitev do voznega parka. Ker se z voznim parkom, ki vključuje 993 avtomobilov in približno 1400 dvokoles, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem, uvršča med podjetja z velikim vplivom na obremenjevanje okolja, je v skladu s Kyotskim protokolom že začela uvajati ukrepe za zmanjšanje okoljske obremenitve. Pošta Slovenije tako že sodeluje v Greenhouse Gas Reduction Programme – A Challenge for Europe and Public Postal Operators, ki ga vodi Post Oglasno sporočilo Europe in s katerim aktivno deluje na področju zniževanja toplogrednih plinov. Ker evropske poštne uprave na leto proizvedejo od osem do 11 milijonov ton ogljikovega dioksida, je cilj ekološko ozaveščenih evropskih pošt to številko do leta 2013 znižati vsaj za deset odstotkov. Tako je bila Pošta Slovenije med prvimi, ki je v svoj vozni park začela uvajati tovorna vozila z motorji EURO 5, ki izpolnjujejo najvišje ekološke standarde. Zaradi tega je družba vzpostavila tudi lastno točilno mesto za aditiv AdBlue, ki omogoča bistveno znižanje škodljivih emisij v okolje, hkrati pa v zadnjih letih zamenjuje dvokolesa z dvotaktnim motorjem z dvokolesi s štiritaktnim motorjem oziroma motorji EURO 2 in EURO 3. Pošta Slovenije, Služba za odnose z javnostmi Uredba določa, da poraba elektrike vseh svetilk ne sme presegati 44,5 kilovatne ure na prebivalca Lendavska občina bo oktobra začela urejati in obnavljati cestno razsvetljavo v mestu Lendava in Dolgi vasi. Začeli bodo z Glavno ulico, cesto ob Ledavi, od Lendave do Trimlinov ter v delu Trimlinov, potem pa še v Cankarjevi ulici in Ulici Vladimirja Nazorja, Župančičevi ulici, na parkirišču pri zdravstvenem domu, v Tomšičevi ulici in v Dolgi vasi. »O vrednosti naložbe ta trenutek ne moremo dati nobenih podatkov, ker postopek javnega naročila še ni končan,« so sporočili z lendavske občine, so pa šestim ponudnikom že poslali odločitev o oddaji javnega naročila. Razlogov, da se občina loteva obnove cestne razsvetljave, je več. Zadostiti je treba določilom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, z novo razsvetljavo pa bodo znižali tudi stroške vzdrževanja javne razsvetljave, porabo električne energije, izboljšali osvetljenost cestišč in javnih površin, zagotovili večjo varnost in zmanjšali svetlobno onesnaženje. Po uredbi poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, namreč ne sme presegati letne vrednosti 44,5 kilovatne ure na prebivalca. »Načrtujemo, da se bomo navedeni ciljni vrednosti približali najpozneje 31. decembra 2016,« so še sporočili z lendavske občinske uprave. Torej do dne, ko je treba obstoječo cestno razsvetljavo in razsvetljavo javnih površin prilagoditi določbam uredbe. Ta tudi predvideva osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami, kar pomeni, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak nič odstotkom, za razsvetljavo javnih površin na območju kulturnega spomenika pa pet odstotkov, ob tem da je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 vatov, povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljujejo s takimi svetilkami, pa ne presega dveh luksov. Uredba opredeljuje tudi način osvetljevanja športnih igrišč. Površine športnih igrišč morajo biti osvetljene s svetilkami, kot so asimetrični reflektorji, tako da so izpolnjene zahteve osvetljevanja z okolju prijaznimi svetilkami, razsvetljavo pa je treba izklopiti najpozneje do 22. ure ali najpozneje uro po koncu športne ali druge prireditve. Uskladitev z uredbo je treba opraviti najpozneje do 31. decembra 2012. Nova reflektorska razsvetljava nogometnega stadiona na štirih stebrih, visokih štirideset metrov, zagotavlja ustrezno razsvetljavo tudi za televizijske prenose, torej od 1100 do 1550 luksov, za treninge bodo stadion razsvetljevali z od 260 do 550 luksov in za tekme brez televizijskega prenosa z od 550 do 1200 luksov. Majda Horvat
Page 1 and 2: Nesreča na Madžarskem Lahko razli
Page 3: www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik
Page 7 and 8: www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik

OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si