OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si
OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si
OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
www.vestnik.<strong>si</strong> | e: vestnik@vestnik.<strong>si</strong><br />
gospodarstvo<br />
Razširjena konferenca OO ZSSS Pomurja s <strong>si</strong>ndikalnimi zaupniki<br />
Dušan Semolič:<br />
»Pomagajte ljudem,<br />
ne pa kapitalu!«<br />
Izrazili polno podporo stavkajočim delavcem javnega sektorja<br />
Andrej Zorko,<br />
Jože Türkl, Dušan<br />
Semolič, Zdenka<br />
Bobovec in Anton<br />
Rozman<br />
Zveza svobodnih <strong>si</strong>ndikatov Slovenije<br />
in Območna organizacija ZSSS Pomurja<br />
sta v hotelu Diana v Murski Soboti<br />
pripravila konferenco, na kateri<br />
so predstavili stališča do predlaganih<br />
reform na področjih delovne in pokojninske<br />
zakonodaje ter aktivnosti<br />
<strong>si</strong>ndikata v povezavi z njimi. Na njej<br />
so izrazili polno podporo vsem stavkajočim<br />
delavcem javnega sektorja,<br />
vlado pa so pozvali, da sede za pogajalsko<br />
mizo in vzame na znanje, da so<br />
delavci največji kapital. Prav tako so<br />
pozvali vse delavce in delavke, da s<br />
svojim podpisom dajo podporo zahtevi<br />
za razpis zakonodajnega referenduma<br />
proti posegu v kolektivno pogodbo<br />
z zakonom.<br />
»Bistvo naše zahteve bi se dalo izraziti<br />
v enem stavku: Pomagajte ljudem,<br />
ne pa kapitalu! Breme gospodarske<br />
in finančne krize želijo politiki<br />
prevaliti na račun socialnih pravic. To<br />
je napačna pot, ker to niso pravi odgovori<br />
na probleme, ki pretresajo Slovenijo<br />
in Evropsko unijo. Prav v krizi<br />
bi morali zaščititi delavske pravice<br />
z delovnopravno zakonodajo in drugim<br />
<strong>si</strong>stemom socialne države. Nehumano,<br />
nekorektno in nepošteno je v<br />
imenu krize omejevati standarde tistih,<br />
ki za to niso ni krivi. Napaka je,<br />
da se s spremembo pokojninskega in<br />
invalidskega zavarovanja postavljajo<br />
nesprejemljivi pogoji: 43 let pokojninske<br />
dobe oziroma 65 let starosti.<br />
Gre za pogoje, ki so za večino delavcev<br />
nedosegljivi. Vlada pa namerava<br />
absolutno znižati raven pokojnin in s<br />
tem v bistvu odpira pot v revščino vsej<br />
generaciji. Posledica bo večje število<br />
ljudi brez dela, invalidskih upokojencev<br />
in bolniških dopustov, kar veliko<br />
stane,« poudarja predsednik ZSSS Dušan<br />
Semolič.<br />
Proti zmanjševanju<br />
socialnih pravic delavcev<br />
»Strukturne spremembe imajo za<br />
cilj zmanjševanje socialnih pravic delavcev<br />
na račun dviga konkurenčnosti<br />
gospodarstva. To dokazujejo predlogi<br />
za znižanje odpravnin, pospeševanje<br />
odpovednih rokov, uvedba malega<br />
dela ter sprememba pokojninske in<br />
socialne zakonodaje. Proračun želijo<br />
polniti na račun delavcev, ne pa na račun<br />
tistih, ki so dejansko povzročili to<br />
krizo, in <strong>si</strong>cer banke, finančni mogotci<br />
in tajkuni, ki doslej niso plačali niti<br />
centa za posledice, ki jih občutijo delavci<br />
in delavke v tej državi. Povišanje<br />
pokojninske dobe na 43 let za moške<br />
in 41 let za ženske pomeni, da bodo<br />
ljudje umirali na delovnih mestih. Namesto<br />
da bi mladim omogočili redne<br />
službe in ukinili delovna razmerja za<br />
določen čas, uvajamo malo delo, ki ne<br />
zajema bolniških nadomestil, odpravnin,<br />
povračila potnih stroškov, malice<br />
in regresa za letni dopust,« je izrazil<br />
pomisleke izvršni sekretar ZSSS Andrej<br />
Zorko.<br />
O vsem tem bodo širšo javnost podrobneje<br />
seznanili na prireditvi z naslovom<br />
Ali res mislijo, da bomo tiho?,<br />
ki bo v soboto na Trgu kulture v Murski<br />
Soboti.<br />
Pod geslom Skupaj v boj! bodo izrazili<br />
odločen ne predlagani delovnopravni<br />
in pokojninski reformi, ki jo<br />
načrtuje vlada.<br />
Milan Jerše<br />
7. oktobra 2010 | Vestnik | 5<br />
Podjetje SUN med računovodskimi<br />
najservi<strong>si</strong><br />
Ni vsak računovodski<br />
servis dober servis<br />
Nepravilno vodenje poslovnih knjig lahko podjetju<br />
povzroči škodo<br />
Aleksander Štefanac, predsednik Zbornice<br />
računovodskih servisov (ZRS), ki<br />
deluje v sklopu Gospodarske zbornice<br />
Slovenije, je kritičen do ravnanja zavoda<br />
za zaposlovanje, ki zaradi visoke<br />
brezposelnosti v Pomurju z organiziranjem<br />
trimesečnega izobraževanja<br />
za poklic računovodja spodbuja ustanavljanje<br />
novih računovodskih servisov.<br />
Zbornica je kritična tudi do države,<br />
saj Ministrstvo za gospodarstvo ni<br />
pokazalo pripravljenosti za zakonsko<br />
ureditev računovodske dejavnosti, kot<br />
jo je s predlogom zakona predlagalo<br />
gospodarsko združenje. Tako lahko v<br />
Sloveniji računovodski servis ustanovi<br />
vsak, tudi brez ustrezne izobrazbe<br />
in usposobljenosti, kar spodnaša ugled<br />
računovodske dejavnosti in krni kakovost<br />
računovodskih storitev, torej vse,<br />
za kar <strong>si</strong> prizadeva ZRS.<br />
Pri zbornici tudi ugotavljajo, da je<br />
v Sloveniji dovolj ponudnikov računovodskih<br />
storitev, vendar se po kakovosti<br />
precej razlikujejo med seboj.<br />
Večina podjetij se ne zaveda, da vsak<br />
računovodski servis ni zanesljiv in<br />
varen, prav tako ne, da je računovodstvo<br />
pomemben del v celotni gospodarski<br />
verigi. Zbornica računovodskih<br />
servisov, ki združuje 715 družb in samostojnih<br />
podjetnikov posameznikov<br />
- v Sloveniji ima računovodsko<br />
dejavnost registriranih 4.142 podjetij,<br />
od tega v Pomurju 312 - <strong>si</strong> zato prizadeva<br />
za dvig ugleda in kakovost računovodske<br />
dejavnosti v Sloveniji, kar<br />
je njen prvi cilj.<br />
Ena od nalog, s katero želi zbornica<br />
ustvariti prepoznavnost in promovirati<br />
računovodsko dejavnost, je tudi<br />
Računovodski servi<strong>si</strong><br />
podjetjem desna roka<br />
Zaradi potrebe po povezovanju,<br />
sodelovanju in združevanju je<br />
bil oktobra lani ustanovljen Odbor<br />
računovodskih servisov za<br />
<strong>Pomurje</strong>, ki deluje pod okriljem<br />
Pomurske gospodarske zbornice.<br />
Vodi ga Ivica Močnik, ki je<br />
tudi vodja računovodskega servisa<br />
v podjetju SUN Gornja Radgona,<br />
podpredsednica odbora pa<br />
je Anica Horvat, direktorica podjetja<br />
First. Obe poudarjata, da je<br />
kakovost računovodskega servisa<br />
odvisna od strokovnega znanja in<br />
dobrega sodelovanja s strankami.<br />
»Ob uspešnem poslovanju podjetja<br />
smo tudi mi lahko uspešni,«<br />
pravi Anica Horvat, ki poudarja<br />
pomen skupnega iskanja rešitev.<br />
Ivica Močnik pa pravi, da stranke<br />
sproti obveščajo o vseh novostih<br />
na področju računovodstva in<br />
davkov: »Smo desna roka strank<br />
in ne davčnih institucij.«<br />
izbor za računovodski najservis, ki ga<br />
letos pripravlja že tretjič. Za naziv se<br />
je potegovalo 28 računovodskih servisov<br />
v treh kategorijah, mala, srednja<br />
in velika podjetja. Med finalisti v kategoriji<br />
srednjih podjetij je tudi računovodski<br />
servis SUN iz Gornje Radgone,<br />
za ta naslov pa se je potegoval<br />
tudi računovodski servis First iz Murske<br />
Sobote.<br />
Majda Horvat<br />
Lendavska občina bo urejala cestno<br />
razsvetljavo<br />
Okolju prijazna svetloba<br />
Fotografija Milan Jerše<br />
Odgovornost do okolja<br />
Pošta Slovenije zeleni logist 2010<br />
Družba Planet GV je Pošto Slovenije razgla<strong>si</strong>la za zelenega logista leta 2010<br />
Pošta Slovenije se zaveda pomena varovanja<br />
okolja in družbene odgovornosti<br />
do okolja, v katerem deluje, zato<br />
je že pred časom začela uvajati tehnologije,<br />
ki zmanjšujejo obremenjevanje<br />
okolja. V strateškem razvojnem<br />
načrtu tako daje posebno pozornost<br />
ekološki sprejemljivosti voznega parka<br />
in drugih tehnologij, hkrati pa s<br />
tem spodbuja tudi nastajanje novih<br />
delovnih mest v tako imenovani zeleni<br />
panogi.<br />
Da je prav Pošta Slovenije zeleni<br />
logist leta 2010, je odločila strokovna<br />
komi<strong>si</strong>ja, v kateri so bili doc. dr.<br />
Klavdij Logožar z Ekonomsko-poslovne<br />
fakultete Univerze v Mariboru,<br />
Marko Cedilnik, direktor sektorja<br />
logistike v Poslovni skupini Mercator,<br />
in Franci Pušenjak, svetovalec s področja<br />
logistike in nabave v podjetju<br />
LOMA Consulting. Omenjeno priznanje<br />
je bilo tokrat podeljeno drugič,<br />
Pošta Slovenije pa ga je prejela na letošnji<br />
že deveti konferenci Poslovna<br />
logistika.<br />
Pošta Slovenije vodi aktivno politiko<br />
uvajanja ekološko sprejemljivih<br />
tehnologij na vseh področjih poslovanja<br />
od transporta, izgradnje zgradb,<br />
ogrevanja, prodaje storitev do voznega<br />
parka. Ker se z voznim parkom,<br />
ki vključuje 993 avtomobilov in približno<br />
1400 dvokoles, ki jih poganjajo<br />
motorji z notranjim zgorevanjem,<br />
uvršča med podjetja z velikim vplivom<br />
na obremenjevanje okolja, je<br />
v skladu s Kyotskim protokolom že<br />
začela uvajati ukrepe za zmanjšanje<br />
okoljske obremenitve.<br />
Pošta Slovenije tako že sodeluje v<br />
Greenhouse Gas Reduction Programme<br />
– A Challenge for Europe and Public<br />
Postal Operators, ki ga vodi Post<br />
Oglasno sporočilo<br />
Europe in s katerim aktivno deluje na<br />
področju zniževanja toplogrednih plinov.<br />
Ker evropske poštne uprave na<br />
leto proizvedejo od osem do 11 milijonov<br />
ton ogljikovega diok<strong>si</strong>da, je cilj<br />
ekološko ozaveščenih evropskih pošt<br />
to številko do leta 2013 znižati vsaj za<br />
deset odstotkov.<br />
Tako je bila Pošta Slovenije med prvimi,<br />
ki je v svoj vozni park začela uvajati<br />
tovorna vozila z motorji EURO 5,<br />
ki izpolnjujejo najvišje ekološke standarde.<br />
Zaradi tega je družba vzpostavila<br />
tudi lastno točilno mesto za aditiv<br />
AdBlue, ki omogoča bistveno znižanje<br />
škodljivih emi<strong>si</strong>j v okolje, hkrati pa v<br />
zadnjih letih zamenjuje dvokolesa z<br />
dvotaktnim motorjem z dvokole<strong>si</strong> s<br />
štiritaktnim motorjem oziroma motorji<br />
EURO 2 in EURO 3.<br />
Pošta Slovenije,<br />
Služba za odnose z javnostmi<br />
Uredba določa, da poraba elektrike vseh svetilk ne<br />
sme presegati 44,5 kilovatne ure na prebivalca<br />
Lendavska občina bo oktobra začela<br />
urejati in obnavljati cestno razsvetljavo<br />
v mestu Lendava in Dolgi va<strong>si</strong>.<br />
Začeli bodo z Glavno ulico, cesto ob<br />
Ledavi, od Lendave do Trimlinov ter<br />
v delu Trimlinov, potem pa še v Cankarjevi<br />
ulici in Ulici Vladimirja Nazorja,<br />
Župančičevi ulici, na parkirišču pri<br />
zdravstvenem domu, v Tomšičevi ulici<br />
in v Dolgi va<strong>si</strong>. »O vrednosti naložbe<br />
ta trenutek ne moremo dati nobenih<br />
podatkov, ker postopek javnega<br />
naročila še ni končan,« so sporočili z<br />
lendavske občine, so pa šestim ponudnikom<br />
že poslali odločitev o oddaji<br />
javnega naročila.<br />
Razlogov, da se občina loteva obnove<br />
cestne razsvetljave, je več. Zadostiti<br />
je treba določilom Uredbe o mejnih<br />
vrednostih svetlobnega onesnaževanja<br />
okolja, z novo razsvetljavo pa bodo<br />
znižali tudi stroške vzdrževanja javne<br />
razsvetljave, porabo električne energije,<br />
izboljšali osvetljenost cestišč in javnih<br />
površin, zagotovili večjo varnost<br />
in zmanjšali svetlobno onesnaženje.<br />
Po uredbi poraba elektrike vseh svetilk,<br />
ki so na območju občine vgrajene<br />
v razsvetljavo občinskih cest in javnih<br />
površin, namreč ne sme presegati<br />
letne vrednosti 44,5 kilovatne ure na<br />
prebivalca. »Načrtujemo, da se bomo<br />
navedeni ciljni vrednosti približali najpozneje<br />
31. decembra 2016,« so še sporočili<br />
z lendavske občinske uprave. Torej<br />
do dne, ko je treba obstoječo cestno<br />
razsvetljavo in razsvetljavo javnih površin<br />
prilagoditi določbam uredbe. Ta<br />
tudi predvideva osvetljevanje z okolju<br />
prijaznimi svetilkami, kar pomeni, da<br />
je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor,<br />
enak nič odstotkom, za razsvetljavo<br />
javnih površin na območju kulturnega<br />
spomenika pa pet odstotkov,<br />
ob tem da je električna moč posamezne<br />
svetilke manjša od 20 vatov, povprečna<br />
osvetljenost javnih površin, ki<br />
jih osvetljujejo s takimi svetilkami, pa<br />
ne presega dveh luksov.<br />
Uredba opredeljuje tudi način osvetljevanja<br />
športnih igrišč. Površine<br />
športnih igrišč morajo biti osvetljene<br />
s svetilkami, kot so a<strong>si</strong>metrični reflektorji,<br />
tako da so izpolnjene zahteve<br />
osvetljevanja z okolju prijaznimi<br />
svetilkami, razsvetljavo pa je treba izklopiti<br />
najpozneje do 22. ure ali najpozneje<br />
uro po koncu športne ali druge<br />
prireditve. Uskladitev z uredbo je<br />
treba opraviti najpozneje do 31. decembra<br />
2012. Nova reflektorska razsvetljava<br />
nogometnega stadiona na<br />
štirih stebrih, visokih štirideset metrov,<br />
zagotavlja ustrezno razsvetljavo<br />
tudi za televizijske prenose, torej od<br />
1100 do 1550 luksov, za treninge bodo<br />
stadion razsvetljevali z od 260 do 550<br />
luksov in za tekme brez televizijskega<br />
prenosa z od 550 do 1200 luksov.<br />
Majda Horvat