OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si

More documents

Recommendations

Info

12 | Vestnik | 7. oktobra 2010 kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si vrtnarski utrinki O vpetosti rekičanskega visokošolskega programa v gospodarstvo Čas veselja ob spravilu pridelkov Ko se začne jesen ohlajati, opazujemo vreme in pazimo, da nas ne presenetijo zmrzali Pravočasno zaščitimo občutljive rastline. Preden pritisne mraz, uživajmo še v zadnjih cvetlicah, zrelih sadežih in plodovih ter živo obarvanih odpadajočih listih. V mesecu oktobru pospravimo še zadnje pridelke. Sadimo jesenski česen in čebulček. Gnojimo s preperelim kompostom ali hlevskim gnojem. Stroke jesenskega česna sadimo na vrtove vse tja do novembra. Za gojenje česna so primerna srednje težka in rahlo kisla tla, dobro pognojena z organsko snovjo. Mesto sajenja naj bo sončno. Kot gnojilo lahko uporabite bogat kompost, mineralno gnojilo, izogibati pa se moramo svežemu hlevskemu gnoju. Izmed makrohranil potrebuje česen poleg dušika več kalija kot fosforja. Preden stroke posadimo v zemljo, jih razdelimo in preglejmo, ali niso poškodovani in ali niso prisotne glivične bolezni. Stroke česna sadimo na razdaljo 25 do 35 centimetrov med vrstami in 12 do 15 centimetrov v vrstah ter v globino pet do sedem centimetrov. V Sloveniji je med najbolj razširjenimi sortami ptujski česen, ki ga uporabljamo kot zimskega in letnega ter ima belo do roza obarvane luskoliste. Znani sorti sta še: domači ozimni in novosadski ozimni. Glavno obdobje rasti česna je mesec maj oz. junij, kadar ga je treba redno zalivati in biti pozoren na enakomerno vlažnost ter preprečiti razvoj glivičnih obolenj. Tudi čebulček lahko posadimo še pred zmrzaljo. Sorti čebule, ki ju vzgojimo iz čebulčka in sta primerni za jesensko pridelovanje, sta: majski in junijski srebrnjak. V jesenskem času lahko opravimo tudi beljenje vrtnin. Še dozorevajočim vrtninam (radič, endivija) lahko jeseni zatemnimo posamezne dele, da se obelijo (postanejo bledi). Zatemnjeni deli rastline se obelijo zato, ker v teh delih ne nastaja več klorofil, na ta način pa deli rastline, npr. listi, postanejo mehkejši ali krhkejši. Pobiramo glavnati ohrovt in cvetačo, ne pa tudi listnatega ohrovta, kateremu da šele prvi mraz pravi okus in hranilno vrednost. Zaradi dobre odpornosti proti zimskim temperaturam por lahko pozimi običajno pustimo kar na prostem, po možnosti pa ga pokrijemo z vlaknasto folijo. Zelenjave ne shranjujemo skupaj s sadjem, saj je občutljiva za plin etilen, ki ga izločajo zrelo sadje in plodovke. Zelenjavni pridelki bi začeli ob prisotnosti sadja prehitro veneti in se gubati. Občutljive zimske vrtnine (solatnice) prekrijmo s folijo ali tkanino, da jih zaščitimo pred mrazom. Tla pripravimo na zimo s tem, da nezasajene površine pognojimo in v tla vkopljemo uležan gnoj ali vrtni kompost. Vrtni kompost pripravljamo celo leto. Ko dobi videz zelo temne prsti in ko v njem ni več večjih ostankov prvotnih sestavin (vej, ostankov zelenjave, itd.), je zrel za uporabo. Za gnojenje pa lahko uporabimo tudi kupljen ali pri lokalnih pridelovalcih pridelan uležan hlevski gnoj. Vrtno površino pognojimo, prekopljemo in pustimo takšno, kakršna je. Zimski mraz bo namreč sam zdrobil nastale grude. M. V. Iščejo novo vinsko kraljico Pomurski sejem, ki je nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, bo pred iztekom leta izbral novo vinsko kraljico, ki bo v prihodnjem letu promovirala slovenska vina, vinogradništvo in slovensko vinorodno deželo doma in v tujini. Za naziv vinske kraljice se lahko potegujejo samska dekleta med 18. in 25. letom, slovenske državljanke, ki imajo znanje o vinih in slovenskem vinogradništvu, govorijo vsaj en svetovni jezik in imajo vozniški izpit. Prijave sprejema Pomurski sejem do 29. oktobra, najprimernejša kandidatka, ki jo bo izbrala posebna komisija, bo postala nova 15. slovenska vinska kraljica, na vinskem prestolu pa bo nasledila Andrejo Erzetič. L. K. Ni res, da se nič ne splača v kmetijstvu Potrebujemo kadre z več znanja s področja agrarne ekonomike K odgovoru, ki ga je na prispevek Ko odpove zdrava kmečka logika, objavljen v Vestniku 23. 9. 2010, poslala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, je treba dodati nekaj pojasnil. V članku sem želel opozoriti predvsem na birokratski in neživljenjski odnos ustreznih služb do urejanja in reševanja nekaterih zadev in takšen odnos se je v opisanem primeru nedvomno zgodil. Strinjam se, da je agencija za kmetijske trge ravnala v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013, ki med drugim določa, da je gnojilni načrt obvezen, če na kmetijskem gospodarstvu gnojijo z mineralnimi gnojili, vendar je bila pri odločanju toga in neživljenjska. Obravnavana kmetija ima analize zemlje, ki so bile izdelane v letu 2006 in veljajo pet let in tudi gnojilne načrte, vendar jih ob obisku kontrolorja nosilec kmetije ni imel pri sebi. Verjetno bi bila dolžnost kontrolorja, da kmetu omogoči naknadno predložitev te dokumentacije, kar pa se v omenjenem primeru ni zgodilo. Iz zapisnika, ki ga je kmet podpisal, ni razvidno, da kmetija nima gnojilnega načrta, je pa res, da je v prilogi k zapisniku (kopija te priloge je dokaj nerazločna) pri rubriki IMA GNOJILNI NAČRT označeno polje NE, ki pa je slabo vidno. Pri odločanju o upravičenosti do subvencije agencija tudi ni upoštevala ugotovitev Še enkrat Ko odpove zdrava kmečka logika Odgovor na Odgovor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Vestniku 30. 9. 2010 kontrolne organizacije (IKC Univerze v Mariboru), ki pri opravljanju kontrole na kmetiji ni ugotovila nepravilnosti in ji je zato tudi izdala Certifikat o integrirani pridelavi. Bolj kot odločba agencije pa bode v oči odločitev drugostopenjskega organa ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na katerega se je kmet zoper odločbo agencije pritožil. Čeprav je pritožbi predložil vso potrebo dokazno dokumentacijo (analize zemlje, gnojilne načrte, Certifikat o integrirani pridelavi), je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da se ti dokazi ne morejo upoštevati kot pritožbeni razlogi, pritožnik pa je zapisnik podpisal. Zavrnitev pritožbe drugostopenjski organ utemeljuje tudi z naslednjim (citiram): »Za konkretni upravni postopek je brezpredmetno, da pritožnik ob vložitvi pritožbe razpolaga z ustreznimi dokumenti, saj bi moral z njimi razpolagati že ob kontrolnem pregledu, ko jih je bil tudi dolžan dati kontrolorju na vpogled, a tega, kar v zadevi sploh ni sporno in s čimer se pritožnik tudi strinja, takrat ni storil.« K temu je treba dodati, da je pritožnik z ustreznimi dokumenti razpolagal že ob kontrolnem pregledu, vendar jih ni predložil kontrolorju, ki bi ga zato moral opozoriti na posledice in mu ponuditi možnost, da jih predloži pozneje. Agencija v svojem odgovoru na članek piše, da je bila v letu Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je v okviru prireditev ob 50-letnici včeraj v Rakičanu pripravila okroglo mizo z naslovom Vpetost študijskega programa management v agroživilstvu in razvoj podeželja v gospodarski prostor Pomurja. Kot vemo, se ta program že nekaj let izvaja tudi na dislocirani enoti v Rakičanu. Ob tej priložnosti so na tiskovni konferenci najprej predstavili program in letošnji vpis. Letos se je vpisalo (druga prijava) dvajset študentov. Kot pravi dekan dr. Jernej Turk, je vpis zadovoljiv, vendar slabši od pričakovanj. Do sedaj je v omenjenem programu v Rakičanu diplomiralo enajst študentov. Nekateri med njimi so ustanovili lastno podjetje, nekateri so zaposleni na drugih področjih, večina pa jih študij nadaljuje. Zaenkrat pa nobeden izmed njih ni zaposlen pri katerem od večjih gospodarskih subjektov s kmetijskega področja pri nas. Prav nekateri strokovnjaki iz teh gospodarskih subjektov so poleg predavateljev, diplomantov in drugih gostov tudi sodelovali na omenjeni okrogli mizi. Tako je na primer direktorica Pomurskih mlekarn Bernardka Hlebič povedala, da imamo v Pomurju različne možnosti na področju kmetijstva, kot so na primer dopolnile dejavnosti na kmetijah. Problem pa je, da imajo ljudje premalo znanja iz agrarne ekonomike in so prepričani, da se nič ne splača pridelovati, predelovati ipd. Podobno meni tudi Branko Virag iz Panvite, ki pravi: »Ni res, da se v kmetijstvu nič ne splača. Dajmo na mizo papirje in videli bomo, da se določene stvari tudi v kmetijstvu izidejo.« Prav takšno znanje, da bodo lahko ocenili, s čim se ukvarjati, kaj se splača in kako to tržiti, pričakuje Virag od študentov v Rakičanu. Vsi predstavniki gospodarskih subjektov so poleg pomembnosti tega edinega rednega visokošolskega programa pri nas poudarili tudi medsebojno sodelovanje. Veliko študentov v njihovih prostorih opravlja prakso ali dobiva potrebno znanje in informacije za pripravo diplomskih nalog. Žal pa o zaposlitvah ali kadrovskih štipendijah za rakičanske študente sodelujoči gospodarstveniki niso veliko govorili. C. K. 2009 s kontrolo na kraju samem takšna kršitev ugotovljena pri 119 kmetijskih gospodarstvih, 29 od teh jih je naknadno poslalo dokumentacijo, zato ti vlagatelji niso bili deležni nobenih sankcij. Tudi v obravnavanem primeru bi kmetija gotovo naknadno poslala ustrezno dokumentacijo, vendar k temu ni bila pozvana. Drugostopenjski organ tako ugotavlja, da bi moral kmet dati dokumentacijo na vpogled kontrolorju ob pregledu na kraju samem, agencija pa navaja, da je 29 kmetij dokumentacijo poslalo naknadno in zato niso bile deležne sankcij (?!). Tudi v obravnavanem primeru je kmetija ustrezno dokumentacijo poslala na drugostopenjski organ in bi jo ta lahko upošteval, vendar se to ni zgodilo, kar še enkrat potrjuje povsem birokratski odnos do reševanja nekaterih vprašanj. Pohvalno ob vsem je le priznanje, zapisano v odgovoru agencije v prejšnji številki Vestnika, da lahko AKTRP in MKGP na tem področju še marsikaj naredita. Tako na MKGP že poteka projekt odprave administrativnih ovir, ki bo omogočil manj zahtevne administrativne postopke, velik poudarek pa bo dan večji učinkovitosti dela uradnikov in javnih služb, predvsem za zagotavljanje dobrega servisa kmetijstvu. Posledice sedanjih pomanjkljivosti in slabega servisa pa naj pač nosijo kmetje sami. Ludvik Kovač Fotografija N. N.
www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zaprta dva javna razpisa za kmete kmetijstvo Pri zgodnjem upokojevanju spremenjene pravne podlage, za mlade prevzemnike zmanjkalo sredstev Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 5. oktobra ob 24. uri zaprlo javna razpisa »Zgodnje upokojevanje kmetov« in »Pomoč mladim prevzemnikom kmetij« iz Programa razvoja podeželja 2007–2013. Ministrstvo se je za zaprtje razpisa za zgodnje upokojevanje odločilo zaradi spremembe pravnih podlag, za mlade prevzemnike pa zaradi porabe sredstev. Zgodnje upokojevanje kmetov Do izplačila nepovratnih sredstev v obliki letne rente so upravičeni tisti, ki se odločijo, da nepreklicno prenehajo opravljati pridobitno kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetijskem gospodarstvu ter celotno kmetijsko gospodarstvo prenesejo na izbranega prevzemnika. S tem namenom želijo pospešiti strukturne spremembe Na Ponikvi in Slomu Sedmi vseslovenski shod kmetov Letošnji 7. vseslovenski shod kmetov k zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva Antonu Martinu Slomšku bo v nedeljo, 17. oktobra 2010, na Ponikvi in Slomu pri Šentjurju. Letošnje srečanje bo potekalo pod sloganom Pridno delo naših rok blagoslovi dobri Bog. Srečanje se bo pričelo ob 12.00 s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Ob 14.30 bo svečana akademija pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu. Kulturni program bo pripravljen v duhu slogana prireditve. Prevoze z avtobusom organizirajo območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Na KGZ Murska Sobota zbirajo prijave do 8. oktobra. L. K. na kmetijskih gospodarstvih, izboljšati starostno strukturo kmetijskih gospodarstev, saj kmetijo prevzamejo mlajši gospodarji, in povečati razvojno sposobnost kmetijskih gospodarstev, vse to pa naj bi prispevalo k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Na javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 9. oktobra 2009, je prispelo do vključno 5. oktobra 2010 49 vlog, s katerimi je bilo zaprošenih dobrih 395 tisoč evrov javnih sredstev. V okviru javnega razpisa je bilo razpisanih 1,4 milijona evrov za odobrene letne rente upravičencem ter do 14 milijonov evrov za celotno obdobje izplačevanja rent. Mladi prevzemniki kmetij Sortni poskusi s koruzo Hibridi Pionner dobro obrodili Predmet tega javnega razpisa je dodelitev enkratne finančne pomoči mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetijskega gospodarstva. Cilj ukrepa je spodbuditi prenos kmetijskega gospodarstva na mlajšo generacijo, izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, prispevati k večji produktivnosti dela ter povečati razvojno in proizvodno sposobnost prevzetih kmetijskih gospodarstev. Na javni razpis, ki je bil v uradnem listu objavljen 7. avgusta 2009, je prispelo do vključno 4. oktobra 2010 659 vlog, s katerimi je bilo zaprošenih dobrih 12,4 milijona evrov javnih sredstev. V okviru javnega razpisa je bilo razpisanih 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Razpis so zaprli, ker so sredstva za ta namen izčrpana. L. Kovač Piooner, ki je vodilno svetovno podjetje pri razvijanju najboljših sort rastlin, proizvaja in prodaja semensko koruzo v sedemdesetih državah po svetu. Tudi letos so v Sloveniji opravili več sortnih poskusov, opravljajo jih na različnih tipih tal in v različnih razmerah, rezultati pa so odlični. Poskuse opravljajo na velikem številu lokacij, tako da lahko za posamezno območje izberejo najboljšo sorto hibrida. V začetku oktobra so že poželi prve poskusne posevke koruze za zrnje pri Štefanu Matjašecu v Veliki Polani in Jožetu Zveru v Ižakovcih in pri obeh zabeležili spodbudne rezultate. Pri osmih poskusnih posevkih so pri Štefanu Matjašecu zabeležili povprečni pridelek 14.962 kilogramov suhega zrnja na hektar, najbolje pa je obrodila sorta PR37K92, ki je dala kar 16.438 kilogramov suhega zrnja na hektar. Pri Jožetu Zveru je dalo osem poskusov povprečen pridelek 12.844 kilogramov suhega zrnja, najboljši pa je bil poskus s hibridom PR37N01, ki je dal 13.988 kilogramov suhega zrnja na hektar. L. Kovač Fotografija N. N. Fotografija Jure Zauneker Volili bomo dr. Slavinca, ker to, kar obljubi, tudi naredi. www.mitjaslavinec.si ( 080 17 11 7. oktobra 2010 | Vestnik | 13 Izvajanja zahtev navzkrižne skladnosti Na voljo kmetijski svetovalci Kontroli navzkrižne skladnosti so podvrženi vsi, ki vlagajo zahtevke za neposredna plačila Kmalu bo minila sezona vegetacije in s tem tudi delo na njivah, travnikih, sadovnjakih in vinogradih. Več časa bo za izobraževanje in urejanje raznih papirnatih birokratskih zadev. Prav tako bo več časa, da se uredijo razne evidence glede podukrepov KOP, gnojilni načrti in seveda zahteve navzkrižne skladnosti. Kmetijski svetovalci svetujemo za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti na več načinov: izobraževanje v zimskem času, osebno svetovanje po telefonu in v pisarni ter obisk kmetije v zvezi z izvajanjem zahtev navzkrižne skladnosti na poziv kmeta Za vse kmetovalce, ki vlagajo zahtevke za neposredna plačila, je priporočljivo, da se posvetujejo s svetovalci in odpravijo določene nepravilnosti pred obiskom kontrolnih – inšpekcijskih služb. Predvsem bi opozoril na slabo izkoriščenost obiskov kmetij v zvezi z izvajanjem zahtev navzkrižne skladnosti na poziv kmeta. Vsi kmetovalci, ki vlagajo zahtevke za neposredna plačila, so podvrženi kontroli izvajanja zahtev navzkrižne skladnosti. Pri tem moramo opozoriti, da navzkrižna skladnost zajema več standardov. Vsak standard ima svoje zahteve, vendar so zelo redke tiste kmetije, na katerih pridejo v poštev vsi standardi in seveda vse zahteve. Kontrole so različne. Kontrolorji pridejo iz različnih državnih in evropskih institucij, in sicer: evropski kontrolorji iz Bruslja, AKTRP-a – kontrolorji iz agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, VURS-a (Veterinarska uprava Republike Slovenije), veterinarski inšpektorji, kmetijski inšpektorji in policija. Vseh pet navedenih kontrolnih inštitucij ima dostop do podatkovnih baz v državnem merilu in prav tako jim zakonsko moramo omogočiti dostop do podatkov na kmetijskem gospodarstvu. Kontrola izpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti se izvaja administrativno, če je le mogoče. Nadzirajo se razne baze podatkov, ki so agenciji dostopne. Vseh zahtev pa se ne da preveriti administrativno, zato so potrebne kontrole na kraju samem. Kontrolorji, pooblaščeni za preverjanje izpolnjevanja zahtev navzkrižne skladnosti, preverijo njihovo izpolnjevanje. O svojih ugotovitvah napišejo zapisnik in ga posredujejo agenciji. Agencija na osnovi tega zapisnika in ugotovitev administrativnega preverjanja določi odstotek znižanja neposrednih plačil za tekoče leto. Agencija je poleg lastnih ugotovitev dolžna upoštevati tudi ugotovitve drugih inšpekcijskih služb, ki nadzirajo izvajanje predpisov s svojega področja. Kršitve so lahko različne. Po novem so definirane kot O – običajna kršitev, L – lahka kršitev in T – težka kršitev zahtev posameznega standarda. Stopnja kršitve je določena z ocenami 10, 20, 50 ali 100 za posamezno kršitev. Ocena 10 pomeni najnižjo in 100 najvišjo težo kršitve. Celotni znesek neposrednih plačil, izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko okoljske ukrepe se zniža za en odstotek, če je vsota ocen znotraj enega standarda manjša ali enaka 49. Če je vsota ocen znotraj enega standarda enaka ali večja od 50, se znesek neposrednih plačil, izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko okoljske ukrepe zniža za tri odstotke. Če je vsota ocen znotraj enega standarda enaka 100 ali večja, se znesek neposrednih plačil, izravnalnih plačil in plačil za kmetijsko okoljske ukrepe zniža za pet odstotkov. V primeru kršitev v več standardih znotraj posameznih področij se za znižanje izplačil uporabi seštevek ocen v enem standardu, in sicer v tistem, ki ima najvišji odstotek znižanja. V primeru ponavljajoče se kršitve znotraj istega standarda se kazenske točke množijo s tri, vendar skupni odbitek ne sme prekoračiti 15 odstotkov. Če se odkrije namerna kršitev zahtev navzkrižne skladnosti, znižanje izplačila lahko doseže do 100 odstotkov. Torej kmetovalci bodite previdni in izvajajte zahteve navzkrižne skladnosti, da ne bo prišlo do kršitev in nepotrebnih sankcij. Za pomoč se lahko obrnete na svetovalno službo, ki je usposobljena svetovati, kako ravna kmet, da ne pride do kršitev posameznih zahtev iz standardov navzkrižne skladnosti. Janez Lebar, univ. dipl. inž. kmet., KGZ Murska Sobota Zakaj bomo na volitvah za župana volili dr. Mitjo Slavinca pod zaporedno številko ? »Ker je strokovnjak z izostrenim občutkom za soljudi, ki bo ustvaril razmere za hitrejši razvoj podjetništva in blaginjo ljudi.« (Peter PODLUNŠEK, podjetnik in vrhunski akrobatski pilot) »Ker je bil vedno priden, inteligenten in mož beseda, je človek, kakršnega potrebuje moje rojstno mesto.« (Mag. Zoran MILOŠEVIČ, vrhunski zdravnik) »Ker je inovativen, z ustvarjalno energijo in jasno postavljenimi cilji pri vsem, česar se loti.« (Dr. Anton VRATUŠA, akademik) »Ker ima izostren čut za pomoč ljudem v stiski in je zato v teh težkih časih pravi človek za župana.« (Mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS) Ker mu ob strani stoji ugledna svetniška lista pod zaporedno številko . 6
Page 1 and 2: Nesreča na Madžarskem Lahko razli
Page 3 and 4: www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik
Page 11: www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik

OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

OdloÄilen kupec proizvodnje - Pomurje.si