DruÅ¾ba globoko kot Å¡e nikoli - Pomurje.si

Alarmantni podatki 

Pomurski zakon 

Prva pomurska žrtev vojne 

Mali Ludvik od Male Nedelje 

Praktično streljanje 

Raven termalne 

vode padla 

za tri metre 

Še vedno brez natančne evidence 

Stran 2 

Afera slepilo za 

stegovanje prstov 

po pomurskem 

denarju 

Stran 3 Stran 9 

Gaberc je bil 

zaveden Slovenec 

Kljub okrogli obletnici še nobenega 

spominskega znamenja prvi žrtvi 

druge svetovne vojne pri nas 

»Na lahek način 

pridobljeno ni 

veliko vredno« 

Delovna roka, ki zna tudi pobožati 

Stran 11 Stran 19 

Ko enkrat 

začneš, ne 

moreš več nehati 

Ena najbolj rastočih športnih zvrsti 

7. aprila 2011 

Murska Sobota, leto lxiii, št. 14, odgovorna urednica majda horvat, cena 1,80 € 

Nafta Lendava – še vedno možne štiri poti 

Družba globoko kot še nikoli 

V premislek 

Urgentni 

novorojenec 

Končali so revizijo poslovanja za leto 2010 in ugotovili, da so v vseh družbah delali nemoteno in poslovali 

pozitivno, razen v Petrokemiji – Podjetje potrebuje produkte z višjo dodano vrednostjo v »majhnih steklenicah« 

Proizvodnja zdaj poteka samo tam in v 

obsegu, ki ne prinaša izgube. Po treh letih 

poslovanja z izgubo je Nafta Lendava 

še vedno prezadolžena in finančno podhranjena, 

to pa pomeni, da razen nekaterih 

poplačil kreditov večino neporavnanih 

obveznosti bankam in dobaviteljem 

le podaljšuje. Usoda družbe je zato še vedno 

negotova in razpeta med štiri scenarije, 

od najbolj črnega s stečajem do 

popolne sanacije. Dokončne odločitve o 

poti, po kateri bo šla, še ni, zadnjo besedo 

pa bodo imeli organi družbe in države. 

Direktor Cveto Žalik pravi, da z Agencijo 

za upravljanje kapitalskih naložb in 

državo dobro sodelujejo in nobena zadeva 

ne »obvisi«. Konec lanskega leta so 

se že pogovarjali z glavnim dobaviteljem 

plina ruskim Gazpromom o možnem sodelovanju 

pri tovarni metanola, ki zaradi 

cenovnih nesorazmerij med vhodno surovino 

in produktom stoji že od sredine 

lanskega leta, vendar je bil prvi mož ruskega 

giganta Alexey Miller zelo jasen, da 

jih to ne zanima, saj kemija v naslednjih 

desetih letih ni dejavnost, ki bi prinašala 

dobičke. »Nafta Lendava pa bo morala 

najti za posamezne segmente partnerje 

oziroma prave lastnike, saj drugače ne 

bo preživela. Za razvoj so potrebni svež 

kapital in sveže znanje ter razvojne možnosti,« 

je povedal Cveto Žalik. Podjetje 

torej potrebuje produkte z višjo dodano 

vrednostjo in v »majhnih steklenicah«, 

petrokemična proizvodnja pa se je doslej 

zgrešeno usmerjala v količinsko proizvodnjo. 

Ob pregledu poslovanja in vseh stroškov 

bodo kmalu pretresli tudi delovna 

mesta, ki jih je zdaj okoli petsto. Presežnih 

delavcev še niso ugotavljali, je pa 

zaradi ustavitve proizvodnje metanola 

nekaj delavcev pred upokojitvijo že odšlo 

iz družbe, nekaj pa so jih prerazporedili 

na nova delovna mesta. 

Majda Horvat 

Fotografija Nataša Juhnov 

Zaposleni v družbah Nafta Lendava kljub težki finančni situaciji redno prejemajo plače. Kako 

bo v prihodnje, vodstvo družbe še ničesar ne zagotavlja, saj se kljub štirim smerem izhoda še 

vedno lahko zgodi tudi najbolj črn scenarij, torej stečaj. »Delamo, da bi bilo boljše, in o tem, 

kakšno je stanje, ter o aktivnostih sproti obveščamo zaposlene. Objektivno pa še vedno ne 

morem reči, da lahko zgodbo peljemo dalje, ker je še vedno veliko neznank. Škoda pa je, da 

smo družbo pripeljali tako globoko, kot ni bila še nikoli,« je povedal Cveto Žalig. 

Majda Horvat 

Ob novorojencu slovenskega 

zdravstvenega sistema, skupni 

urgentni službi v murskosoboški 

bolnišnici, po ljudskem izročilu 

na mizo polagam kruh, da bi mu rojenice 

napovedale dobro prihodnost. 

Z otipavanjem podkožja namreč prsti 

zaznavajo zatrdline, od vsega pa 

najbolj bega misel, da gre za nedonošenčka, 

saj so dogovori o združevanju 

urgentne službe potekali ihtavo in, 

tako minister Dorijan Marušič, s »tektonski 

premiki«. Zato ni bilo dovolj 

časa za razmislek o vsem, kaj novost 

pomeni. Razlage o koristih, ki da jih 

bo imel bolnik s koncentracijo osebja, 

postopkov in opreme na enem mestu, 

razkrivajo zazrtost snovalcev projekta 

v dogajanje, ko bo bolnik že prestopil 

prag urgence. In prej? Ironično 

je, da država ali zdravstveni minister, 

sklicujoč se na boljšo dostopnost bolnikov 

do zdravstvenih storitev, reže 

trak skupne urgentne službe v regiji, 

ob tem pa najbolj oddaljeni kraji na 

Goričkem, v Gornjih Petrovcih, nimajo 

ob nujnih primerih reševalcev, v 

Rogašovcih, kjer rešujejo prostovoljci, 

pa zanje ni urejen status. Vemo, da 

je skupna urgentna služba nastala z 

dano obljubo, da bodo našli rešitev, 

vendar po izkušnjah o lahkotnosti 

dajanja obljub in sprenevedanjih, ko 

jih je bilo treba izpolniti, sprašujem: 

zakaj niso najprej rezali traku v Gornjih 

Petrovcih in Rogašovcih, šele potem 

v murskosoboški bolnišnici. Zato, 

ker gre pri vsem skupaj tudi za denar, 

za posel. Poskusni projekt skupne urgentne 

službe je namreč predhodnica 

murskosoboškega in načrtovanih urgentnih 

centrov po Sloveniji, katerim 

naj bi Evropa po odločitvi Evropske 

komisije kmalu delila denar. 

Nepreslišano 

V Pomurju tri referenčne ambulante 

Večja vloga medicinskih sester 

Naročnik 

Zaživele naj bi v drugi polovici aprila 

Karikatura Anton Buzeti 

Od 1. aprila lahko po Sloveniji začne 

delo 60 referenčnih ambulant, ministrstvo 

za zdravje pa je dalo zeleno luč tudi 

trem pomurskim. Z njimi bodo začeli 

Suzana Makoter, dr. med., iz Zdravstvenega 

doma Ljutomer, Rupert Muhr, dr. 

med., iz Zdravstvenega doma Murska 

Sobota v Zdravstveni postaji Martjanci 

in Dean Köveš, dr. med., iz Ambulante 

splošne medicine Živa na Tišini. Kot so 

nam povedali v vseh treh ambulantah, 

ustrezen kader že imajo, trenutno urejajo 

potrebno dokumentacijo in registre 

kroničnih bolnikov, ambulante pa 

naj bi zaživele v drugi polovici aprila. 

Gre za ambulante družinske medicine, 

kjer bo poleg zdravnika in medicinske 

sestre pacienta spremljala tudi 

diplomirana medicinska sestra, ki bo 

prevzela del nalog, ki jih sedaj opravljajo 

zdravniki, spremljanja določenih 

kroničnih bolezni in svetovanja pri preventivnih 

aktivnostih, naloga referenčnih 

ambulant pa je tudi povezovanje s 

specialističnimi ambulantami. 

A. N. R. R.

2 | Vestnik | 7. aprila 2011 aktualno 

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Prva dežurstva minila brez posebnosti 

Prihranjena sredstva 

ostanejo v regiji 

Za oddaljene kraje na Goričkem še nimajo 

rešitve – Podpisali pismo o nameri za 24-urno 

dežurno pediatrično službo v Pomurju 

Prva noč in prvi konec tedna, ko je začela 

delovati skupna urgentna služba v 

Splošni bolnišnici Murska Sobota, sta 

minila brez posebnosti ali kakšnih zapletov. 

S petkom se je urgentna služba 

za območje Upravne enote Murska 

Sobota iz Zdravstvenega doma Murska 

Sobota preselila v Rakičan, uradne 

otovoritve pa se je udeležil tudi minister 

za zdravje Dorijan Marušič. Kot je 

povedal, vidi v povezovanju primarne 

in sekundarne ravni zdravstva racionalnejšo, 

varnejšo in kakovostnejšo 

obravnavo bolnika, saj bo manj prevozov, 

čakanja in ponavljanja diagnostičnih 

postopkov. 

»Upam, da je to korak naprej in pomemben 

prispevek k zdravju prebivalcev, 

saj se zavedamo, da boljše, kot je 

primarno zdravstvo, boljše je zdravje 

ljudi,« meni Edith Žižek Sapač, dr. 

med. S selitvijo pa se nekateri težje dostopni 

kraji na Goričkem oddaljijo od 

zdravstvene pomoči. Na ministrstvu 

preučujejo položaj na terenu, priznali 

pa so, da doslej niso dovolj natančno 

poznali razmer. »S temi specifikami se 

bomo spopadli in prepričana sem, da 

bomo s sodelavci kmalu našli rešitve in 

bomo pokrili vse sive cone.« Natančnih 

podatkov, kdaj bodo v Gornjih Petrovcih 

dobili dodatno reševalno ekipo in 

Štiriindvajseturna 

nujna pediatrična 

oskrba za območje 

Pomurja naj bi začela 

delovati v poletnih 

mesecih. 

Naročniki, s kuponom dobite darilo! 

V mesecu, ko slavite rojstni dan, imate možnost izbrati 

darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu 

Izpolnjen kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi 

Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 

100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. 

Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve 

kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija – dokazilo 

o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. 

Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo 

za fizične osebe. 

KUPON mali oglas čestitka (označi) 

Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: 

rešilni avtomobil ter kako bodo uredili 

vprašanje rogašovskih prostovoljcev, 

pa še ni znano. Pri reorganizaciji nujne 

medicinske pomoči finance niso bile 

osnovno vodilo, ampak večja kakovost 

in varnost, če bo prišlo do prihrankov 

ali manjših izdatkov, pa sredstva ostajajo 

v regiji, bodisi za širitev dela na 

primarni ravni, za dodatne preglede v 

specialističnih ambulantah ali za operacije, 

je obljubil minister. »Če uspemo 

z reorganizacijo zmanjšati eno dežurno 

mesto in ga nadomestiti z delom v skupnih 

urgentnih službah, se pridobi pet 

do šest zdravnikov, ki se jih lahko umesti 

v dopoldansko in popoldansko delo. 

In če so to specialisti, lahko ti opravijo 

od 20 do 25 tisoč pregledov na leto, po 

dostopnih podatkih na ministrstvu pa 

v Sloveniji na specialistične ambulantne 

preglede, tudi zaradi pomanjkanja 

kadra, čaka okoli 250 tisoč ljudi.« S tem 

bi dosegli boljšo dostopnost do zdravstvenih 

storitev. Sredstev pa je vedno 

toliko, kot je, zato naj bo motiv v regijah, 

da z reorganizacijo prihranijo nekaj 

sredstev, ki bodo v regiji tudi ostala, 

je še zagotovil minister. 

Ob tej priložnosti so direktorji vseh 

štirih zdravstvenih pomurskih domov, 

Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in 

Gornja Radgona, podpisali pismo o 

nameri o skupni 24-urni nujni medicinski 

pomoči za otroke in mladostnike 

na pediatričnem oddelku regijske 

bolnišnice. S tem se kot prvi v Sloveniji 

združujejo pediatri in pediatrična 

služba pod eno streho. Minister ob tem 

dodaja, da so otroci naše največje bogastvo 

in da je najpomembnejše, da zanje 

skrbijo pediatri. Štiriindvajseturna 

nujna pediatrična oskrba za območje 

Pomurja naj bi začela delovati v poletnih 

mesecih. 

A. Nana Rituper Rodež 

 

Alarmantni podatki Geološkega zavoda Slovenije 

Raven termalne vode 

padla za tri metre 

Slovenija še vedno nima natančne evidence o inštaliranih GTE-črpalkah, o delujočih 

in izvrtanih vrtinah, prav tako nima točnih predpisov o uporabi geotermalne energije 

Iz Mursko-Zalskega bazena črpa vodo 14 vrtin v SV Sloveniji, nekatere med njimi 

pa še niso v uporabi: Korovci, Rimska čarda, Beltinci, Renkovci in Motvarjevci. 

Sinoda Evangeličanske cerkve 

Že petnajst let vlada na tem področju v 

Sloveniji popoln nered, predpisi pa so 

prej ovira kot pomoč, saj le zapletajo 

in zavlačujejo urejanje uporabe GTE-ja. 

To je le ena od izjav, ki jo je izrekel med 

predstavitvijo potencialov in trenutnega 

izkoriščanja geotermalne energije v 

Sloveniji Andrej Lapanje z Geološkega 

zavoda Slovenije. V svoji ostri kritiki 

državne ignorance je opozoril, da se 

Slovenija v nasprotju s sosednjimi državami 

ne ukvarja dovolj resno z geotermalno 

energijo. Je krivo to, da je 

največji bazen s termalno vodo pod 

ozemljem severovzhodne Slovenije in 

ne pod osrednjo Slovenijo? Kakor koli 

– to je bazen, iz katerega črpajo vodo 

poleg Prekmurcev in Prlekov tudi Avstrijci 

in Madžari. Obstajajo zelo različni 

sistemi z različnimi lastnostmi in 

različnimi pristopi. Vrtine do 200 metrov 

globine rastejo kot gobe po dežju, 

še vedno pa ni odločitve na nacionalni 

ravni za globoko vrtino od tisoč do tri 

tisoč metrov za potrebe pridobivanja 

električne energije, kakršno so naredili 

skupaj Nemci in Avstrijci pri Altheimu, 

druga avstrijska lokacija GTE-elektrarne 

pa je še bliže Pomurju, in sicer v turističnem 

središču Bad Blumau, ki je 

narejen po načrtih slavnega Hundertwaserja. 

»Država ni naredila domače 

naloge. Že 15 let se samo govori o elektriki 

iz globokih GTE-vrtin,« je prepričan 

Lapanje, ki razpolaga s podatki, 

da imamo v Sloveniji 30 lokacij za neposredno 

rabo GTE-ja. Natančnih evidenc 

pravzaprav sploh ni mogoče dobiti, 

kajti če investitor ni zaprosil za 

sredstva Ekosklada ali uradno prijavil 

vrtine, teh podatkov sploh nimajo. 

Iz Mursko-Zalskega bazena črpa 

vodo 14 vrtin, nekatere med njimi še 

niso v uporabi: Korovci, Rimska čarda, 

Beltinci, Renkovci in Motvarjevci. Za 

termalno vodo na murskem območju 

je značilno, da vsebuje več plinov in mineralov 

kot voda na lendavskem območju, 

in to dejstvo naši avstrijski sosedje 

s pridom izkoriščajo, saj ta plin zbirajo, 

ga utekočinijo in prodajajo polnilcem 

brezalkoholnih pijač. Rezultati obširnega 

mednarodnega projekta T-JAM, 

v okviru katerega so skupaj pregledali 

stanje bazena, iz katerega črpajo vodo 

avstrijski, pomurski in madžarski turistični 

centri, in rezultati drugih študij 

so alarmantni, saj naj bi nivo vode v bazenih 

z GTE-vodo v zadnjih letih padel 

za tri metre. »To pa očitno nikogar ne 

skrbi,« je pikro dodal Andrej Lapanje. 

Še vedno namreč ni poskrbljeno 

za zaščito teh bazenov in za vračanje 

vode. Večina uporabnikov izpušča 

vodo v naravo s kar 30 stopinjami 

Celzija, v Benediktu menda s še več 

– tudi do 50 stopinjami Celzija. Številni 

novi uporabniki očitno vplivajo 

na količino vode v bazenih. »V Severovzhodni 

Sloveniji so prevelike želje 

po izkoriščanju termalne vode, ki presegajo 

zmožnosti. Narediti vrtino je 

danes enostavno, vse drugo je potem 

težavno,« je bil kritičen Lapanje. 

Bernarda B. Peček 

V stiskah stojmo ljudem ob strani 

Ljudem domov pripeljejo več kot 80 toplih obrokov – Več z otroki in mladimi 

Rojstni dan naročnika v času od 1. 4. do 30. 4. 2011. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. 

Na sinodi Evangeličanske cerkve na 

Slovenskem, ki jo sestavljajo evangeličanske 

duhovnice in duhovniki ter inšpektorji 

in delegati iz vseh cerkvenih 

občin (teh je sedaj štirinajst, od lani 

tudi Selo), so poleg svojega dela in poslanstva 

posebno pozornost namenili 

vlogi Cerkve danes. »Treba je zastaviti 

vse znanje in moči za čim večji napredek 

Cerkve, hkrati pa se ozirati in slediti 

potrebam in stiskam ljudi,« je povedal 

škof mag. Geza Erniša. 

Zadnja leta ugotavljajo tudi ob pomoči 

Evangeličanske humanitarne organizacije 

EHO Podpornice, da je socialnih 

stisk in prosilcev različnih oblik 

pomoči vse več, več je potreb po materialni 

obliki pomoči, obleki, plačilu 

položnic, vsak dan pa ljudem domov 

pripeljejo tudi več kot 80 toplih obrokov 

hrane. Poleg tega ne zanemarjajo 

tudi duhovne pomoči: »Moramo se zavedati, 

da so stiske, ko mora nekdo poiskati 

in zaprositi za pomoč, zelo ponižujoče 

za slehernega človeka, in ko 

do tega pride, so ljudje zelo prizadeti.« 

Škof tudi dodaja, da je čas, da se v Sloveniji 

pri pomoči človeku mobilizirajo 

vsi potenciali, tako duhovni kot materialni. 

»Cerkev je, že po svojem primarnem 

poslanstvu, poklicana, da ljudem 

stoji ob strani in jim pomaga tudi brez 

cerkvene ali verske indoktrinacije.« 

Vsesplošna ekonomska in socialna 

kriza, ki ima širše razsežnosti, pa vpliva 

tudi na to, da je pomoči in donacij iz tujine 

vse manj. Kljub temu je EC iz Nemčije 

med drugim dobila 70 bolniških postelj, 

ki jih ljudem posojajo brezplačno, 

od tega pa so 20 modernih bolniških 

postelj podarili Splošni bolnišnici Murska 

Sobota, prav tako so podarili še dve 

dvigali za higieno bolnikov. V prihodnje 

bodo v Cerkvi še več delali z otroki in 

mladimi. Tik pred izidom je nov učbenik 

za verouk za šesti in sedmi razred, pomembno 

pa je tudi, da zaživi mladinski 

dom na Hodošu za srečevanje mladih iz 

evangeličanskih cerkvenih občin. 

V tem letu bodo posebno pozornost 

namenili tudi obletnicam, 240. obletnici 

izida Novega zakona, ki ga je v 

prekmurščino prevedel Štefan Küzmič, 

ter 230. obletnici podpisa tolerančnega 

patenta, ki je prinesel versko 

svobodo. O odločilnem pomenu 

teh zgodovinskih dogodkov bodo na 

slovesnost in strokovno srečanje povabili 

predavatelje iz Nemčije in Bratislave. 

Že nekaj časa želijo oživiti tudi 

pobudo o druženju in povezovanju 

evangeličanskih intelektualcev, gospodarstvenikov, 

kulturnikov in vseh, 

ki imajo evangeličanski protestantski 

pogled na življenje. 

A. Nana Rituper Rodež


vroče 

7. aprila 2011 | Vestnik | 3 

Pomurski zakon razvojni instrument, ki ga Pomurci morajo zaščititi 

Afera slepilo za stegovanje 

prstov po pomurskem denarju 

Mimogrede in lokalnim veljakom v naznanilo: na Gorenjskem načrtujejo gradnjo kanalizacijskega 

sistema in na Primorskem vodovoda – To sta projekta, ki z lahkoto spodneseta pomursko oskrbo z vodo 

Na Madžarskem 

Ropoš: »Vse 

kaže, da so 

naše predloge 

sprejeli« 

Stanje Slovenskih utrinkov 

ostaja nespremenjeno 

še vsaj do jeseni 

Soboški policisti preiskujejo okoliščine prometne nesreče v Slomškovi ulici 

Odvetnik pobegnil, ne da bi pomagal? 

Povzročitelj nesreče je ušel in ni pomagal poškodovani voznici – Dejan Rituper je potrdil, da so preiskovalci 

pregledali njegov avtomobil, zadeve pa ni želel komentirati – Za kaznivo dejanje zagrožen zapor do enega leta 

Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijske 

uprave Murska Sobota, je na naše 

poizvedovanje, ali je eden od odvetnikov 

iz Pomurja povzročil prometno nesrečo 

in pobegnil, odgovoril, da »policisti 

obravnavajo prometno nesrečo 

s pobegom, ki se je zgodila 28. marca 

okoli 18. ure v Slomškovi ulici v Murski 

Soboti. V nesreči je bila ena oseba lažje 

telesno poškodovana, povzročitelj pa je 

kraj nesreče oziroma poškodovanko zapustil 

brez pomoči in s kraja odpeljal.« 

Policijski predstavnik za stike z javnostmi 

več uradnih informacij ni mogel posredovati, 

ker je primer v fazi predkazenskega 

postopka, v katerem policisti 

povzročitelja nesreče sumijo kaznivega 

dejanja, ker ni pomagal osebi, ki jo je 

poškodoval pri trčenju. 

Neuradno smo izvedeli, da je krivec za 

nesrečo med vožnjo mimo lokala v Slomškovi 

ulici nenadoma zavrl, prestavil v 

vzvratno prestavo in potem tako silovito 

trčil v avtomobil, ki je vozil za njim, 

da so se v njem celo sprožile varnostne 

Carthago, zgodba, ki spreminja industrijsko podobo pokrajine. 

Pomurje se je zavrtelo v čudne vode. Korupcijska 

afera, ki so jo naložili na hrbet 

državnemu sekretarju dr. Andreju Horvatu, 

počasi spravlja pomurski zakon 

na stranski tir in s tem tudi pod vprašaj 

njegovo nadaljnje uresničevanje. Nikogar 

več ne zanimajo učinki in pozitivni 

nastavki za razvojni premik regije. Pretežni 

del lokalne politične in gospodarske 

javnosti se obnaša do nastale zagate 

in uradniškega premeščanja dokaj indiferentno, 

kot da se to ne bi nikogar tikalo. 

Že zdaj vladna služba za lokalno samoupravo 

zamuja z objavo razpisov in 

lahko se zgodi, da jih sploh ne bo objavila. 

Tu je še projekt pomurskega vodovoda, 

ki ga država pripravlja že več kot 

desetletje, in zdaj, ko je končno pred rešitvijo, 

se lahko zgodi, da še enkrat ostanemo 

brez vode. 

Korupcijska afera ni več samo problem 

koruptivnosti ali nekoruptivnosti 

dr. Andreja Horvata, ampak je slepilo, za 

katerim se je začel boj za pomurski denar. 

Zavedajmo se, da se je predvolilno 

leto začelo in elite hočejo kapital za svoje 

preživetje. Mimogrede in lokalnim veljakom 

v naznanilo: na Gorenjskem je v 

načrtu gradnja kanalizacijskega sistema 

in na Primorskem vodovoda. Projekta, 

ki po nastopu in vplivu teh dveh okolij 

na politične vrhove z lahkoto spodneseta 

pomursko oskrbo z vodo. 

Model reševanja Pomurja ni odkrivanje 

tople vode in navideznega mrtvega 

teka, katerega cilj je zgolj prelivanje 

denarja iz države v zasebne žepe, kot se 

nanj gleda in v širši javnosti tudi razume. 

Pred dobrimi petnajstimi leti sem na 

enem od regionalnih posvetov poslušal 

ekspertno skupino, ki je sanirala flamski 

del Belgije, ki se je po propadu rudarstva 

sredi osemdesetih znašel v globoki 

krizi. S podobnim problemom se je 

ukvarjalo nemško Porurje. Primerljiva z 

našo, agrarno obremenjeno regijo, je lahko 

Južna Tirolska. V vseh primerih so se 

lotili reševanja problema na podobnih 

izhodiščih, kot jih ima Pomurje, z zakonom 

in tudi z izpostavljenimi fiskalnimi 

instrumenti. Prvo izhodišče je bilo deblokada 

obstoječe podjetniške strukture. 

K temu lahko štejemo spodbujanje 

začetnih investicij in ustvarjanje novih 

delovnih mest, ki vključuje 91 projektov 

blazine. Potem je menda pobegnil in svoj 

avtomobil skril, vendar so policisti vozilo 

kmalu našli. Po neuradnih informacijah 

je nesrečo s pobegom domnevno zakrivil 

znan murskosoboški odvetnik Dejan 

Rituper, ki v telefonskem pogovoru 

ni zanikal, da so policijski preiskovalci 

z njegovega avtomobila pobrali sledi, ki 

bi morebiti nastale v nesreči v Slomškovi 

ulici. Dejal pa je, da »nima komentarja 

oziroma da naj počakamo do konca postopka 

analize sledi«. 

Odvetnik lahko izgubi licenco 

Če bi se izkazalo, 

da je odvetnik Dejan 

Rituper zakrivil 

prometno nesrečo v 

Slomškovi ulici in bi 

bil zato pravnomočno 

obsojen na več kot 

šest mesecev zaporne 

kazni, bi ostal brez 

licence za opravljanje 

poklica. 

goča bi bila zgolj uporaba nekaterih pravil 

kodeksa (8. člen), ki svojo veljavo širijo 

tudi na ravnanje odvetnikov v življenju in 


in je ustvarilo 387 delovnih mest. Od dejansko 

odobrenih sredstev po odstopih 

in prerazporeditvah iz prvih dveh razpisov 

je šlo v Upravno enoto Gornja Radgona 

skoraj 1,2 milijona evrov, v Lendavo 

79 tisoč, v Ljutomer 614 tisoč, v Upravno 

enoto Murska Sobota pa 3,5 milijona 

evrov. Več kot dve tretjini teh sredstev 

so dobila podjetja iz MO Murska Sobota. 

Iz tako imenovanega malega razpisa 

so dobila majhna in srednja podjetja 

v regiji milijon 23 tisoč evrov. Vzporedno 

potekata še projekta socialnega 

podjetništva in razvoja človeških virov 

z vzpostavitvijo medpodjetniškega izobraževalnega 

centra. K vsemu temu sodijo 

še fiskalni vzvodi (davčne olajšave 

in spodbude). 

Do tu še nekako gre, ko pa pridemo 

do ključnih (po finančni teži) dveh projektov, 

promocija regije ter podpora pri 

pripravi in izvajanju razvojnih projektov 

v regiji, pa se zalomi na vseh koncih. Na 

prvi pogled gre za mehko in izmuzljivo 

materijo, ki pa jo regija še kako potrebuje. 

Če se ozremo po tujih neposrednih 

vlagateljih v regiji, v primerjavi z domačimi 

prevzemi skorajda ni zavožene zgodbe. 

Velika večina tujih vlagateljev je prišla 

po poslovno-tehničnem sodelovanju 

s podjetji, ki so jih potem prevzeli. In ti, 

ki so tu, poudarjajo nekatere prednosti 

regije. Cena dela sploh ni tak problem, 

kot se ga pogosto omenja. Za vlagatelje 

z nemškega govornega območja sta pomembna 

znanje jezika in potem še geografska 

lega. Toda širša poslovna javnost 

v tujih okoljih tega ne ve. Skratka, okolje 

mora začeti graditi svojo filozofijo in 

jo predstaviti iz lokalnega in državnega 

okolja. Ta mehka projekta to morata zagotoviti, 

k temu pa sta zavezana njuna 

izvajalca. Zato zdaj ni pomembno, ali je 

v pogodbi ta ali ona klavzula, ampak, kot 

pravi predsednik Računskega sodišča dr. 

Igor Šoltes, so ključni kontrola izvajanja 

pogodb in verificiranje rezultatov, ki jih 

izvajalci po pogodbi morajo zagotoviti. 

Južna Tirolska je danes ena najuspešnejših 

regij, Pomurje pa je zdaj na prelomu. 

In če zakona ne bo dojelo kot svojega razvojnega 

instrumenta, potem lahko odpiše 

premik navzgor in še naprej jamra o 

svoji nebogljenosti. 

J. Votek 

Za izjavo smo zaprosili še Miho Kozinca, 

predsednika odvetniške zbornice. 

Odvetniki so namreč v svojem poslanstvu 

zavezani Kodeksu odvetniške poklicne 

etike, vendar po Kozinčevih besedah opisano 

dejanje ni neposredno povezano z 

opravljanjem odvetniškega poklica, »zato 

ne moremo govoriti o kršitvi načel in pravil, 

po katerih morajo odvetniki ravnati 

pri opravljanju odvetniškega poklica. Modelu, 

ko ne opravljajo odvetniške dejavnosti.« 

Predsednik odvetniške zbornice 

je še odgovoril, da se odvetnika izbriše iz 

imenika odvetnikov, če »je s pravnomočno 

sodbo obsojen na kazen zapora šest 

mesecev ali na hujšo kazen in gre za naklepno 

kaznivo dejanje, ki se preganja po 

uradni dolžnosti. Dokler v zvezi z dejanjem 

poteka sodni postopek, pa se zbornica 

do njega ne more opredeliti, saj za to 

ni pristojna.« Če bi se izkazalo, da je Rituper 

zakrivil prometno nesrečo v Slomškovi 

ulici in bi bil pravnomočno obsojen 

na več kot šest mesecev zaporne kazni, 

bi ostal brez licence za opravljanja poklica, 

saj je namreč v Kazenskem zakoniku 

v prvem odstavku 328. člena za kaznivo 

dejanje zapustitve poškodovanca v prometni 

nesreči brez pomoči predpisano, 

da se: »Voznik motornega vozila ali drugega 

prevoznega sredstva, ki pusti brez 

pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim 

sredstvom ali zaradi njega poškodovan, 

kaznuje z zaporom do enega leta.« 

Andrej Bedek 

V prejšnjih tednih je precej prahu dvignila 

odločitev madžarske vlade, da 

spremeni določbe v ustavi, ki se nanašajo 

na narodne manjšine. Vendar bo, kot 

vse kaže, vlada Viktorja Orbana vendarle 

prisluhnila predlogom manjšinskih 

narodov na Madžarskem. Po prvotnem 

predlogu sprememb bi ustava določala, 

da se narodne skupnosti, ki živijo na 

Madžarskem, štejejo za del madžarskega 

naroda. Predstavniki manjšin so predlagali 

spremembo vladnega predloga, 

ki bi določal, da so narodne skupnosti 

del politične skupnosti na Madžarskem 

in da so državotvoren dejavnik. Kot pojasnjuje 

predsednik Državne slovenske 

Predsednik Državne slovenske 

samouprave Martin Ropoš pravi, 

da so predloge manjšin upoštevali, 

napoveduje pa tudi nadaljevanje boja 

za Slovenske utrinke. 

samouprave Martin Ropoš, vse kaže, da 

bodo njihove želje uslišane. Drugi sporen 

predlog je predstavljala določba, v 

kateri so zapisali, da Madžarska ščiti 

madžarski jezik in spoštuje jezike narodnosti, 

to pa za predstavnike Porabskih 

Slovencev in drugih manjšin na Madžarskem 

ni bilo sprejemljivo. Po novem 

predlogu, ki bo po besedah Ropoša prav 

tako upoštevan, bo določeno, da država 

ščiti madžarski jezik in jezike tam živečih 

narodnosti. Manjšine na Madžarskem 

je prav tako zmotila določba, ki 

pravi, da udeležbo narodnosti, živečih 

na Madžarskem, pri delovanju državnega 

zbora ureja temeljni zakon. Kot pravi 

Ropoš, želijo, da se zakonsko določi narodnostni 

poslanec kot institucija, prek 

katere bo lahko manjšina sodelovala pri 

delu državnega zbora. Prav tako bodo 

po spremembah manjšine pojmovane 

kot narodnosti, s čimer se po besedah 

Ropoša strinjajo. Predsedniki poslanskih 

skupin v madžarskem parlamentu 

so predloge sprejeli, danes pa se bodo s 

tem v zvezi sešli še vsi predsedniki državnih 

samouprav na Madžarskem. Še 

ta mesec naj bi tako madžarski poslanci 

sprejeli nov ustavni zakon, do jeseni pa 

naj bi bil po pričakovanju manjšincev 

sprejet nov volilni zakon, ki bo omogočil 

tudi slovenski manjšini poslanca v 

madžarskem parlamentu. 

Še vedno ostaja nerešeno vprašanje 

Slovenskih utrinkov, oddaje, ki jo 

na madžarski televiziji pripravljajo Porabski 

Slovenci, ki od novega vodstva 

upravičeno pričakujejo spremembe, 

tudi spremembe organizacije madžarske 

televizije, ki naj bi se zgodile jeseni. 

»Začenjamo nov boj, da bi imeli v oddaji 

spet 26 minut novih vsebin, in to vsak 

teden,« pravi Ropoš. 

Timotej Milanov 

Fotografija Timotej Milanov 

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik 

Kovač, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. 

Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za 

fizične osebe je 91 evrov, za pravne osebe 135 evrov, za naročnike v tujini 205 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 58,50 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,75 evra. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 

203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 30. 12. 1998, št. 89, in Zakonom 

o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 13.200 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

4 | Vestnik | 7. aprila 2011 gospodarstvo 


Stanovanjski trg in recesija 

Pomlad prebuja tudi trg stanovanj 

Gomboc v Murski Soboti pridobiva gradbeno dovoljenje – SGP Pomgrad z akcijskimi cenami za Mozaik v Gornji Radgoni – 

V Lendavi bo blok v Župančičevi ulici zgrajen sredi maja 

Murska Sobota – tik pred 

gradbenim dovoljenjem 

Gradbeno podjetje Gomboc je lastnik 

zemljišča nekdanje Pomurke 

mesne industrije v Murski Soboti in 

tam bo kot investitor gradil stanovanjsko 

sosesko. Direktor Jože Gomboc 

pravi, da so za urejanje prostorskih 

aktov potrebovali približno dve 

leti: »Kot lastniki zemljišča lahko 

damo le pobudo za urejanje aktov, 

ki jih sprejema lokalna skupnost. Po 

naši pobudi naj bi na območju nekdanje 

Pomurke mesne industrije zrasla 

stanovanjska soseska. In ko smo 

imeli zadeve pripravljene že zelo daleč 

in je bila mimo že celo javna razprava, 

je občina naročila arhitekturne 

delavnice. Te so predstavile najrazličnejše 

poglede na gradnjo na omenjenem 

območju. Vse njihove pripombe 

so obravnavali, številne tudi sprejeli 

in vse skupaj se je končalo lani poleti. 

Nato smo se lahko lotili priprave 

projektne dokumentacije za prve 

objekte. Idejne projekte smo tako naredili 

in zdaj pričakujem, da bi lahko 

v dveh mesecih zaprosili za gradbeno 

dovoljenje. Nekatere aktivnosti 

– recimo glede cest – bomo morali 

uskladiti tudi z občino, a to ne bo letos, 

saj v proračunu nimajo predvidenih 

sredstev. Potem sledi za današnji 

čas najtežji del naloge – pridobivanje 

sredstev.« Na zemljišču, velikem 35 tisoč 

kvadratnih metrov, naj bi zraslo 

11 blokov s približno 450 stanovanji. 

Tako časovno kot stroškovno je trenutno 

to gradnjo nemogoče oceniti. 

Gornja Radgona – 

prodaja Mozaika zadnje 

čase živahnejša 

Družba SGP Pomgrad Nepremičnine 

je lani v Gornji Radgoni zgradila 

stanovanjski objekt. Po dograditvi in 

otvoritvi tamkajšnjega Maximusa leta 

2009 jim je v Gornji Radgoni ostalo še 

eno nepozidano zemljišče in odločili 

so se zgraditi blok. Direktor Boštjan 

Donša: »V Mozaiku je sedemindvajset 

stanovanj in trženje smo začeli že v 

prvi polovici lanskega leta. Zanimanja 

je bilo ogromno. Sam sem si vpisoval 

povpraševanja bodočih kupcev 

v tabelo in na koncu ugotovil, da je 

povpraševanje iz meseca v mesec raslo, 

problem pa je, da je trg v krču in 

starih stanovanj ljudje niso mogli prodati 

ter tako dobiti denarja za nakup 

novega. Do zdaj smo prodali štiri stanovanja.« 

Letos so se odločili za akcijo, 

da k dvo- in dvoinpolsobnemu stanovanju 

kupec dobi zastonj zunanje, 

za trisobno pa notranje parkirišče. 

Najmanjše stanovanje, veliko 50 kvadratnih 

metrov, stane – z davkom – 72 

tisoč evrov, so pa v objektu stanovanja 

do velikosti 90 kvadratnih metrov. Boštjan 

Donša pravi, da se je s pomladjo 

začel prebujati tudi stanovanjski trg 

in so se povpraševanja spet okrepila, 

tudi iz sosednje Avstrije. Trenutno se 

ukvarjajo z raznimi idejnimi projekti 

in z zemljiščem v Odrancih: »V obrtni 

coni, zraven podjetja Carthago, imamo 

osem tisoč kvadratnih metrov veliko 

zemljišče. Z Mercatorjem smo že 

podpisali pismo o nameri in tam naj 

bi zrasel 1.500 kvadratnih metrov velik 

trgovski center s trgovino in spremljajočo 

ponudbo.« Dodaja še: »Recesija 

se še pozna, kljub temu pa se trg 

počasi oživlja.« 

Skupina SGP Pomgrad trenutno investira 

tudi v Kopru, kjer gradi 15 tisoč 

kvadratnih metrov velik trgovsko-poslovno-stanovanjski 

kompleks. 

Lendava – blok bo 

dokončan 15. maja 

V Lendavi v Župančičevi ulici je 

Stavbar Gradnje Maribor februarja 

2009 začel graditi blok s 24 stanovanji. 

Ker je šlo podjetje januarja lani v 

stečaj, je gradnja zastala. Zdaj jo dokončuje 

podjetje Toming – Consulting, 

katerega lastnik je Velenjčan Tomaž 

Ročnik, ki je imel lastniški delež 

tudi v mariborskem Stavbarju. Jože 

Ledinek, ki dela v prodaji Toming – 

Consultinga, nam je povedal, da bodo 

blok dogradili sredi maja letos in da je 

prodaja stanovanj zadnje čase nekoliko 

živahnejša: »Mariborski Stavbar je 

bil pred stečajem na slabem glasu in 

je mogoče prav zato malo slabše tekla 

tudi prodaja. Nekaj potencialnih kup- 

Boštjan Donša pravi, da se je s pomladjo začel prebujati tudi stanovanjski trg in 

so se povpraševanja spet okrepila, tudi iz sosednje Avstrije. 

cev je v tistem času celo odstopilo od 

nakupa, ker je objekt stal in verjetno 

niso vedeli, ali bo sploh kdaj dokončan. 

Zdaj je veliko bolje in prodaja poteka.« 

V omenjenem bloku je prodanih 

šest stanovanj, Ledinek pa dodaja, 

da pričakujejo, da bodo kmalu prodali 

še tri. Cene naj bi bile odvisne od stanovanja 

in od tega, ali stranka kupi 

tudi garažo – imajo jih 14 – ali zunanje 

parkirišče. V bloku s 24 stanovanji je 

osem garsonjer, druga stanovanja so 

dvosobna. 

Vida Toš 

Fotografija Natalija Juhnov 

Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanje 

Na Zavodu Republike Slovenije za 

zaposlovanje, OS Murska Sobota 

je trenutno razpisanih več kot 160 

prostih delovnih mest. Delodajalci 

imajo največje potrebe v storitvah, 

gostinstvu in gradbeništvu. 

Najbolj iskani delavci v tem tednu: 

elektrikar elektronik – 30, natakar – 

13, zidar – 12, mesar – 11, avtomehanik 

– 10, osnovnošolska izobrazba – 5, 

inž. strojništva – 4, kuhar – 4, prodajalec 

– 4, ekonomski tehnik – 3, elektrikar 

– 3. 

Iščejo se tudi: 

dipl. inž. elektrotehnike (vs) – 1, dipl. 

inž. strojništva (vs) – 1, dipl. vzgojitelj 

predšolskih otrok (vs) – 1, profesor likovne 

vzgoje – 1, univ. dipl. ekonomist 

– 1, univ. dipl. pravnik – 1. 

Več informacij o prostih delovnih mestih 

in seznam vseh aktualnih prostih delovnih 

mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev 

lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih 

ter na internetni strani www.ess.gov.si. 

tečajnica 

Tečajnica Banke Slovenije 

Referenčni tečaji ECB 5. 4. 2011 

(x enot nacionalne valute za 1 evro) 

Ameriški dolar USD 1,4166 

Bolgarski lev BGN 1,9558 

Hrvaška kuna HRK 7,3710 

Madžarski forint HUF 264,44 

Švicarski frank CHF 1,3091 

Turška lira TRY 2,1721 

Britanski funt GBP 0,87285 

Elektromaterial je preživel krizno leto 

Ob stikalih in 

vtičnicah še luči 

Prihodnja leta bodo namenjena razvoju lastnih svetil 

Lendavska družba Elektromaterial je 

lansko poslovanje, o katerem bodo 

nadzorniki razpravljali 15. aprila, končala 

s pozitivnim izidom. Čeprav je zaradi 

krize v gradbeništvu še sredi leta 

kazalo zelo slabo, je sklenjen posel za 

Nemčijo, ki ga je vodstvo pripravljalo 

že dlje časa, trende obrnil v pozitivno 

smer. Družba je ustvarila okoli pet milijonov 

evrov prihodkov, to je slaba dva 

odstotka več od načrtov, načrtovan dobiček 

pa je pol manjši. 

Družba za proizvodnjo elektroinštalacijskega 

materiala, ki je v obdobju 

najhujše krize in zaradi pomanjkanja 

naročil izkoristila možnost državnega 

subvencioniranja skrajšanega delavnika 

za ohranitev delovnih mest, je z novimi 

naročili lani celo dodatno zaposlovala. 

Sedaj imajo v sistemu 170 delavcev, 

od tega 30 za določen čas. Letos načrtovano 

desetodstotno rast si obetajo z 

razširitvijo osnovne dejavnosti, saj so 

Podjetje si preboj na 

nove trga obeta tudi s 

proizvodnjo in prodajo 

modularnih stikal in 

vtičnic, ki jih poznajo v 

Italiji in njenih sosednjih 

državah, kamor tudi 

želijo prodreti. 

januarja svojo paleto izdelkov dopolnili 

s ponudbo dekorativne razsvetljave 

Luxem. Že doslej so v Lendavi izdelovali 

enostavne stropne in tako imenovane 

ladijske luči, v sodelovanju s pogodbeniki 

pa zdaj širijo ponudbo artiklov. To 

je ena od strateških razvojnih usmeritev 

podjetja, za poslovanje družbe pa tudi 

pomeni razpršenost tveganja. »Intenzivno 

razvijamo lastna svetila in naš cilj 

je, da v ponudbi dosežemo 60 odstotkov 

lastnih,« je povedal direktor družbe 

Branko Fijok. Novo paleto izdelkov 

ponujajo dosedanjim kupcem, ki pri zanesljivem 

dobavitelju s kakovostnimi 

izdelki radi posežejo po širši ponudbi. 

To so tradicionalni kupci, ki imajo radi 

predvsem klasične oblike. Čez dve leti 

pa bodo morda trgu že lahko ponudili 

tudi luči z neobičajnim videzom. 

Podjetje si preboj na nove trga obeta 

tudi s proizvodnjo in prodajo modularnih 

stikal in vtičnic, ki jih poznajo v Italiji 

in njenih sosednjih državah, kamor 

tudi želijo prodreti. Za razvoj modularnih 

stikal so pridobili razvojni denar 

po pomurskem zakonu, proizvodnjo 

pa bodo zagnali v zadnji tretjini leta. »V 

predalu imamo še številne ideje, s katerimi 

čakamo na priložnost in tudi razvojni 

denar,« je povedal sogovornik, ki 

že razmišlja o razvoju pametnih inštalacij. 

Po petih letih utrjevanja kakovosti 

osnovne proizvodnje stikal in vtičnic 

ter blagovne znamke se lendavski Elektromaterial 

zdaj usmerja v dopolnjevanje 

ponudbe in k novostim. 

Majda Horvat 

Direktor družbe Elektromaterial Branko Fijok med dekorativnimi lučmi, s katerimi 

podjetje dopolnjuje svojo osnovno ponudbo stikal in vtičnic. 

Prenovljen 5-KA DEPOZIT 

Višja donosnost v primerjavi z »navadnimi« depoziti 

Na bančni trg prihaja prenovljen 

5-KA DEPOZIT Banke Koper. Po dobrem 

odzivu na prvi razpis, ki se je iztekel 

februarja, so se v banki odločili, 

da ga spet ponudijo, tokrat z nekaj izboljšavami. 

Namenjen je vsem, ki želijo 

v prihodnjih letih doseči višjo donosnost 

v primerjavi z »navadnimi« 

depoziti banke in se hkrati izogniti 

naložbenemu tveganju oziroma vlaganju 

v vrednostne papirje ali vzajemne 

sklade. Vpisno obdobje bo tokrat 

od 28. marca do 6. maja 2011. 

5-KA DEPOZIT odlikuje ugodna 

obrestna mera. Prvo leto je namreč zajamčeno 

obrestovan s kar 5-odstotno 

fiksno obrestno mero, to pa je izjemna 

konkurenčna prednost. V preostalih 

treh letih so sredstva obrestovana glede 

na vrednosti 6-mesečnega euribora. 

Pri vpisu 5-KA DEPOZITA vlagatelji nimajo 

nobenih stroškov. 

S 5-KA DEPOZITOM je mogoče vezati 

tisoč evrov ali večkratnik tega zneska. 

Doba vezave je štiri leta, obresti 

pa se izplačujejo enkrat letno, po vsakem 

dopolnjenem pogodbenem letu. 

Po predstavljenih pogojih se bodo 

sredstva začela obrestovati 10. maja, 

v času vpisnega obdobja pa po 2,5-odstotni 

obrestni meri. Obresti iz tega 

obdobja bodo izplačane že po koncu 

obdobja. Ponudba je na voljo v vseh 

poslovalnicah Banke Koper. 

Oglasno sporočilo 

Fotografija Majda Horvat


lokalna scena 

Nadarjeni učenci so na marsikateri šoli prikrajšani in prezrti učenci s posebnimi potrebami 


Nadarjeni učenci – breme ali ponos šole? 

Če učiteljem delo z nadarjenimi učenci, ki so vedoželjni, bolj zahtevni in kritični, ni izziv in obogatitev lastnega dela, 

potem tudi prizadevanje ravnatelja na tem področju ne bo uspešno – Pridobivanje količine znanja naj zamenja kakovost 

Šole se bodo v prihodnje čedalje bolj 

razlikovale po kakovosti svojega dela 

in po tem, kako se posvečajo posameznim 

skupinam otrok in njihovim 

potrebam, starši pa bodo čedalje pogosteje 

vpisovali otroke na tisto šolo, 

kjer bodo po njihovem mnenju bolje 

poskrbeli za specifične otrokove 

potrebe, tudi po dodatnem znanju. 

Vsekakor pa velja, da je v Sloveniji v 

šolskem sistemu mnogo bolje poskrbljeno 

za otroke s posebnimi potrebami, 

ki imajo primanjkljaj znanja in so 

manj sposobni, kot pa za sposobnejše 

in željne dodatnega znanja. 

Slovenski koncept predvidevava tri 

stopnje odkrivanja nadarjenih: v tretjem 

razredu se začne presejanje, lestvico 

nadarjenosti pa izpolnijo učitelji, 

v četrtem ugotavljajo vrste in 

stopnje nadarjenosti s testi inteligentnosti 

in testi ustvarjalnosti, nato pa 

Nadarjene učence 

odkrivajo zato, da bi 

lahko šole prilagodile 

vzgojno-izobraževalno 

delo učenčevim 

značilnostim, 

potrebam in interesom. 

Šola mora nadarjenim 

ponuditi možnost 

individualiziranega 

programa vzgojnoizobraževalnega 

dela 

(INDEP). 

morajo pridobiti še mnenje staršev. 

Nadarjene učence odkrivajo zato, da 

bi lahko šole prilagodile vzgojno-izobraževalno 

delo učenčevim značilnostim, 

potrebam in interesom. Šola 

mora nadarjenim ponuditi možnost 

individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega 

dela (INDEP). 

Tako naj bi nadarjenim učencem prilagajali 

delo pri rednem pouku, vsem 

pa naj bi ponudili dodatni pouk ali individualno 

učno pomoč. Prilagojeno 

delo v okviru pouka še nekako zagotavljajo 

vsi, od šole do šole pa je drugače, 

ko gre za organiziranje vzporednega 

programa, vzporedno šolanje 

(glasbene šole, športni oddelki), sobotne 

in poletne šole, raziskovalne in 

interdisciplinarne tabore, samostojne 

učne projekte, programe za osebni in 

socialni razvoj itd. 

Uvajanje konceptov od leta 2002 

usmerja in spremlja Ekspertna komisija 

za VIZ-delo z nadarjenimi na republiškem 

Zavodu za šolstvo. Na šolah 

so prepričani, da je po strokovni plati 

na voljo dovolj pomoči za tiste, ki se 

z nadarjenimi želijo resno ukvarjati, 

pogrešajo pa več podpore na sistemski 

ravni (predvsem koordinatorja), 

kajti tudi tako delo pomeni predvsem 

dodaten strošek za šole in starše. Nasprotno 

imajo ta problem rešen pri 

učencih s posebnimi potrebami in 

premalo znanja. 

Tako je tisto nekaj več, kar ponudijo 

nadarjenim (sobotne šole, delavnice, 

tabori), odvisno predvsem od razumevanja 

ravnateljev, šolskih psihologov 

in svetovalnih delavcev, predvsem 

pa od angažiranosti učiteljev. Zahteve 

staršev, da naj ponudijo otrokom v 

šolah še nekaj več od predpisanega, so 

v pomurskem okolju, kjer so vsi navajeni 

na minimum – tako glede denarja 

kot znanja –, še vedno prevečkrat razumljene 

kot neprimerne. Največkrat 

se izgovarjajo na pomanjkanje ustreznih 

učiteljev ali majhnost šole. 

Lep zgled, kako se lahko premaga 

prav to oviro – premajhno število 

učencev in učiteljev – je sodelovanje 

OŠ Prežihovega Voranca Bistrica in OŠ 

Odranci, ki organizirata skupne sobotne 

šole za nadarjene učence. Tako 

je vsaka šola prevzela del obveznosti 

glede kadrov, prostora in pripravljanja 

tem. Pritegnejo imena eksperimentalnih 

delavnic za učence od šestega do 

devetega razreda, ki so jih pripravili 

na odranski šoli: Besede – besed, Čudesa 

sveta, Od klasične glasbe do rokenrola 

idr. Naslednje srečanje bo na bistriški 

šoli. Za učence druge triade bo 

dan poudarek glasbi, tujim jezikom in 

kreativnosti, tretja triada pa bo imela 

teme medpredmetnega povezovanja: 

z likovno-matematičnega in geografsko-kemijskega 

področja ter povezave 

športa in računalništva (npr. videoanaliza 

skoka v daljino z zaletom). 

Na Dvojezični osnovni šoli I Lendava 

organizirajo sobotne šole za nadarjene 

po temah tri- ali štirikrat letno. 

Tako so imeli že Matematično 

soboto, prvo aprilsko soboto pa so za 

učence, katerim je madžarščina materni 

jezik, pripravili Učno soboto za 

nadarjene učence, ki je potekala večji 

del v prostorih lendavskega gradu. 

Srečali so se tudi z upokojenim pravnikom 

in nekdanjim veleposlanikom 

na Madžarskem Ferencem Hajosem, si 

ogledali Muzej meščanstva, tiskarstva 

in dežnikarstva ter sinagogo, nato pa 

so se srečali še z Elizabeto Weis iz znane 

lendavske judovske družine. Za vse 

učence, ki med šolskim letom dosežejo 

zavidljive uspehe, organizirajo tudi 

nagradni izlet. 

Minulo soboto 

so se učenci 

lendavske 

osnovne šole 

v okviru Učne 

sobote za 

nadarjene oglasili 

tudi pri Elizabeti 

Weis. 

Fotografija Kornelija P. Palfi 

Ravnateljica OŠ I Murska Sobota Tanja Cesnik se je z izzivom nadarjenih začela 

ukvarjati že kot svetovalna delavka, zato razume potrebo po tem delu in podpira 

sedanjo svetovalno delavko Melito Kramar. 

Čeprav so bili zdoma tri dni in so morali starši prispevati denar za bivanje na 

taboru, je bila udeležba zelo dobra, zadovoljstvo učencev in staršev z opravljenim 

dodatnim delom pa izjemno veliko. 

Fotografija Bernarda B. Peček 

Fotografija Melita Kramar 

OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova 

ves čas išče najprimernejšo vsebino 

in način dela z nadarjenimi, s čimer 

se največ ukvarja svetovalna delavka 

Blanka Mlakar. Pred leti so organizirali 

dvodnevne tabore za nadarjene, 

lansko in letošnje šolsko leto pa so se 

odločili za sobotne šole, katerim se 

lahko pridružijo tudi drugi in ne zgolj 

nadarjeni. Ravnateljica negovske šole 

Slavica Trstenjak soglaša z mnenjem 

mnogih ravnateljev: če bi bila financiranje 

in podpora delu z nadarjenimi 

urejena na državni ravni, tako kot 

je za delo z učenci s posebnimi potrebami, 

ki zaostajajo v znanju, bi bil rešen 

marsikateri problem, s katerim se 

ukvarjajo šole iz socialno šibkih okolij. 

Tako pa morajo iskati različne rešitve 

za ustrezno plačilo učiteljem, ki veliko 

dela opravijo prostovoljno, s kompenzacijo 

ur ali pa v okviru ur interesnih 

dejavnosti. »Prav gotovo, da se nam 

lahko zgodi, da marsikaterega talentiranega, 

ki se kasneje izkaže kot pravi 

izumitelj ali raziskovalec, prezremo,« 

priznava Slavica Trstenjak. 

Na Osnovni šoli I Murska Sobota se 

strinjajo, da je treba tudi za delo z nadarjenimi 

narediti načrt dela, osnovno 

vodilo pri tem pa je učiteljev osebni 

izziv, da to delo sprejme. Imajo kar 81 

nadarjenih učencev, kar je 15 odstotkov 

vseh otrok na šoli; ponudba zanje 

je prav gotovo nadstandardna, ki pa 

ne bi bila izvedljiva brez sodelovanja 

staršev in odločitve, da del sredstev iz 

šolskega sklada namenijo ne le socialno 

ogroženim, ampak tudi delu z nadarjenimi. 

Poleg rednega dela v okviru 

pouka organizirajo tudi dva- ali tridnevne 

tabore v sodelovanju z zunanjim 

sodelavcem psihologom Darkom 

Hederihom. Svetovalna delavka Melita 

Kramar je povedala: »Vzporedne programe 

dela z nadarjeni uvajamo že v 

četrtem in petem razredu, ko je skupini 

z višjim nivojem znanja na voljo 

dodatno delo, saj se učitelji vključujejo 

v pouk pri predmetih družba ali 

matematika, vodimo pa jih tudi na 

obiske v zunanje institucije. Novost v 

tem šolskem letu so posebni tabori, za 

učence sedmih in osmih razredov na 

temo Razvijanje tehnike ustvarjalnega 

mišljenja in za učence devetih razredov 

Bližnjice in triki učenja. Te smo 

izvajali tri dni v Termah Olimje, medtem 

ko smo v Termah Vivat organizirali 

dvodnevni tečaj hitrega branja.« 

Na ta način se učenci razvijajo na učnem 

področju in pridobijo širšo razgledanost, 

naučijo pa se poiskati čim 

več različnih poti za reševanje problemov. 

Različne celodnevne delavnice 

s področja matematike, angleščine 

in naravoslovja so jim ponudili tudi 

med počitnicami in kljub počitniškemu 

času so se jih učenci udeležili v velikem 

številu. Tanja Cesnik, ravnateljica 

OŠ I Murska Sobota, poudarja, da je 

uspeh predvsem odvisen od učiteljev: 

»Ti učenci so zahtevni, dajo pa ti tudi 

povratno informacijo in te obogatijo. 

Ugotovili smo, da bomo morali v prihodnje 

posvečati več pozornosti razvijanju 

socialnih spretnosti in osebnostnemu 

razvoju, kajti prav te veščine v 

okviru pouka težje zagotavljamo. Prav 

te spretnosti najbolj manjkajo pomurskim 

učencem. Prava dolgoročna strategija 

za pomoč Pomurju bi bila prav 

načrtno delo s tistimi, ki želijo več – 

in potem spremljanje njihovega razvoja 

in uspeha. Da ne bi z nepotrebno 

količino utrujali učencev, ampak 

jim 'kravžlali' možgane.« Dokaz, da so 

starši in učenci z organizacijo taborov 

s takšno vsebino zelo zadovoljni, 

je tudi to, da so se spet prijavili na naslednji 

tabor. 

Bernarda B. Peček

6 | Vestnik | 7. aprila 2011 lokalizirano 


pobirki 

Rogašovska občinska uprava se bo preselila v šolo 

Župani Veržeja, Razkrižja in 

Križevec pri Ljutomeru naj bi v 

soboto zjutraj šli nabirat narcise. 

Z nabranimi šopki bodo okrasili 

ljutomerski Glavni trg. Enega pa 

bodo dali v mestno hišo. 

Po znameniti gramoznici na Krapju 

bodo začeli voziti turiste. Namesto 

s čolni jih bodo vozili s plavajočimi 

bagri. 

Slovenski škofi so se v ponedeljek 

sprehodili ob križevem potu 

Daniela Halasa na Hotizi. Murski 

zrak naj bi jim dobro del. Na tiho 

so si želeli obiskati tudi farno 

cerkev na Gornjem Seniku, vendar 

jim je zmanjkalo časa. Zavezali 

pa so se, da bodo kljub temu tiho 

mislili na ta del slovenskega življa. 

Zanimivo, ob brisanju preostanka 

Porabcev iz političnega in nacionalnega 

zemljevida naših sosedov se 

nekatera velika imena slovenskega 

kulturnega prostora niso oglasila, 

čeprav se jih v tem prostoru ob kakih 

drugih bolj »oprijemljivih« trenutkih 

pogosto opazi. 

Lendavski nogometaši naj bi 

začeli popravljati svoje rezultate, 

ko se bodo začela vzdrževalna in 

obnovitvena dela. Toda pri sedanjih 

obnovitvenih delih ni več samo 

po sebi umevno, da bi beton sam 

po sebi tekel tudi v nogometno 

blagajno. 

Kmetijska zadruga Petrovci, ki je 

nekoč tržila les, potem silažo, bo 

zdaj tržila barvila za jajca. 

Znamenit rastlinjak Grede v 

Moravskih Toplicah naj bi se 

zaradi visokih zunanjih temperatur 

pregreval. Še sreča, da je odpadna 

termalna voda tako hladna, da ga 

lahko znotraj hladijo. 

Beltinci so postali prva kongresna 

občina v Pomurju. Ni ga namreč 

tedna, ko ne bi bilo kakega kongresa, 

ki rešuje državo. Vmes pa prebirajo 

referate v župnijskem listu. 

Zaradi recesije v turizmu naj bi 

pri Gradu obudili staro usnjarno 

in izdelavo usnja. Obratovati bo 

začela takoj, ko bo izkopana jama 

za skladiščenje nasoljenih kož. 

Nevidni v Murski Soboti si iskreno 

želijo, da bi namesto parkirne hiše 

dobili mestna kolesa, s katerimi 

bi se zaradi majhnega števila ob 

konicah lahko učinkovito premikali 

s sprejema na sprejem. 

Kmalu k županu z dvigalom 

Direktorat za šolstvo ne vidi zadržkov – Letos v proračunu za ureditev rezerviranih 300 tisoč evrov 

Rogašovska občinska uprava zaradi 

prostorske stiske kmalu načrtuje 

preselitev v tamkajšnjo osnovno šole. 

V letošnjem občinskem proračunu so 

za ureditev novih prostorov že namenili 

glavnino sredstev. To bo verjetno 

prvi primer v Sloveniji, da bo občina 

delovala v stavbi šole. 

Občina Rogašovci je imela v sedemnajstih 

letih, odkar obstaja, svoje prostore 

že na več lokacijah. Najprej v rogašovskem 

gasilskem domu, nato v 

zasebni stavbi, kjer je danes gostinski 

objekt, trenutno pa v najetih prostorih 

rogašovske policijske pisarne. Te 

prostore jim ministrstvo na notranje 

zadeve sicer ponuja v odkup, toda, kot 

pravi rogašovski župan Edvard Mihalič, 

je cena 110 tisoč evrov previsoka. 

Objekt bi bilo treba tudi obnoviti, prostori 

pa bi bili še vedno premajhni za 

normalno delovanje občine. Naj omenimo, 

da ima občinska uprava v omenjenem 

objektu na voljo okrog 150 

kvadratnih metrov, kjer imajo eno večjo 

in dve manjši pisarni z arhivom, 

Nove občinske prostore bodo uredili v severnem delu mansarde OŠ Sveti Jurij. Dostop do njih bo mogoč tudi z dvigalom. 

Območno združenje borcev za vrednote NOB 

Dom borcev na Vaneči v 

upravljanje puconski občini 

Evgen Emri namesto predsednice Mileve Veren 

Združenje borcev za vrednote NOB 

Murska Sobota si kot domoljubna nestrankarska 

organizacija civilne družbe 

prizadeva za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilnega 

boja in spominov na 

zgodovinske dogodke med drugo svetovno 

vojno ter uveljavljanje njenih pridobitev 

tudi za sedanjo Slovenijo. Trenutno 

šteje 569 članov v 11 krajevnih 

organizacijah. Največ starejših udeležencev 

NOB je v Murski Soboti, kjer je 

kar 80 odstotkov starih več kot 80 let. 

Lani je poteklo 65 let od konca druge 

svetovne vojne in osvoboditve Slovenije, 

letos pa bo slovesno ob 70. obletnici 

ustanovitve OF. Osrednja proslava 

bo 7. maja v Ljubljani, v Murski Soboti 

pa bodo ob sodelovanju mestne občine 

pripravili večjo slovesnost, ki jo bodo 

povezali z dnevom zmage in obletnico 

OF 9. maja. S prireditvami in srečanji 

želijo, kot so poudarili na skupščini Območnega 

združenja borcev za vrednote 

NOB Murska Sobota, čim bolj povezati 

članstvo. 

Ena od poglavitnih nalog borčevske 

organizacije je vzdrževanje spominskih 

obeležij. Tako je bilo s sklepom skupščine 

že pred časom Občini Puconci 

ponujeno upravljanje doma borcev in 

mladine na Vaneči, vendar zadeva zaenkrat 

še ni dokončno urejena s pogodbo, 

ki jo pripravlja Zavod za razvoj 

Občine Puconci, kar pa naj bi se zgodilo 

kmalu. Ker so v obnovo omenjenega 

Evgen Emri 

doma vložili že precej sredstev, borcem 

ni vseeno za njegovo usodo. Lastnica 

naj bi bila še naprej borčevska organizacija, 

v domu pa bi lahko uredili muzejsko 

središče za NOB in vojno za Slovenijo 

leta 1991, je bila dana pobuda. 

Ker je zdajšnja predsednica Mileva Veren, 

ki vodi tudi mestno borčevsko organizacijo, 

dejala, da ni več kos zahtevnim 

nalogam, so na nadomestnih volitvah 

za novega predsednika združenja izvolili 

Evgena Emrija. Na skupščini pa so se 

seznanili tudi z nepričakovano odločitvijo 

krajevne borčevske organizacije v 

Puconcih, ki jo vodi Jože Časar, o nameravani 

izločitvi iz območnega združenja 

ZB in ustanovitvi samostojnega puconskega 

domoljubnega društva. 

Milan Jerše 

Fotografija Milan Jerše 

Kdo onesnažuje 

Muro? 

Mesto Gornja Radgona je največji 

onesnaževalec reke Mure. Nekoč 

smo govorili o farmah v Podgradu in 

Nemščaku … danes je ostalo mesto, ki 

še vedno nima čistilne naprave. 

V uredništvo smo v začetku tega 

tedna prejeli več fotografij grozljivega 

onesnaženja reke Mure pri mestu 

Gornja Radgona. Pristojne so na 

nenavadne bele odplake opozorili 

naključni sprehajalci in ribiči. 

Žalostno je, da to ni prvo takšno 

onesnaženje, saj so imeli pred leti 

zaradi podobnega onesnaženja že 

vrsto sestankov, pa tudi medsebojnih 

tožb. Mesto Gornja Radgona še 

vedno nima ustrezno urejene mestne 

kanalizacije s čiščenjem odplak, zato 

se v Muro iztekajo odplake (večkrat 

neprečiščene) tudi iz proizvodnih 

obratov, ki še vedno delujejo v središču 

Fotografija Ciril Kosednar 

ter pisarno župana, ki je hkrati tudi 

sejna soba. 

Zaradi prostorske stiske, potrebe po 

obnovi in ob dejstvu, da občina še vedno 

nima lastnih prostorov, so sprejeli 

odločitev, da se preselijo v zgradbo 

Osnovne šole Sveti Jurij, ki je tudi last 

občine. »Gradnja nove občinske stavbe 

bi pomenila razmetavanje denarja, 

prav tako pa ne vidim primerne lokacije 

zanjo. Medtem pa imamo v še ne 

deset let stari šolski zgradbi, ki je ena 

večjih v Pomurju, v celoti neizkoriščeno 

mansardo,« pravi Mihalič. Na 500 

kvadratnih metrih, kolikor jih bodo 

pridobili z ureditvijo slabe polovice 

mansarde, naj bi prostore dobili tudi 

krajevni urad in občinska društva. Z 

združitvijo bodo zmanjšali obratovalne 

stroške šole in občine. Kot dobra 

rešitev pa se županu zdi tudi to, 

da šola stoji v središču občine in tvori 

nekakšno zaokroženo krajevno središče, 

ki ga v naslednjih letih nameravajo 

še dodatno urediti. 

Na nedavni seji občinskega sveta so 

nekateri člani izrazili pomisleke glede 

tega, ali lahko občina deluje v zgradbi, 

kjer poteka vzgojno-izobraževalno 

delo. Kot pravi župan, so se pogovarjali 

s predstavniki direktorata za vrtce 

in osnovno šolstvo, kjer pravijo, da ni 

nobenih zadržkov, še posebej, če bodo 

prostori in vhod ločeni. Nobenih ovir 

pa ne vidi niti ravnatelj Osnovne šole 

Sveti Jurij, Aleksander Mencigar, ki 

prav tako meni, da je to najboljša rešitev 

za prostorsko stisko občine. 

Letos so rezervirali za ureditev novih 

prostorov v občinskem proračunu 

okrog 300 tisoč evrov. »Veliko več 

ureditev novih prostorov ne bi smela 

stati. Za ta denar pa bi težko zgradili 

novo stavbo,« pravi Mihalič. Projektna 

dokumentacija in druga potrebna 

dovoljenja so že urejena. Dela naj bi 

se začela v poletnih počitnicah, da ne 

bi motili pouka. Eden večjih stroškov 

bo gradnja dvigala. Kot že rečeno, bo 

občinski vhod ločen od šolskega, in 

ker gre za precej visoko stavbo, se zdi 

rešitev z dvigalom najprimernejša. S 

tem bo dostop omogočen tudi invalidom 

in starejšim ljudem. Kdaj naj bi 

se preselili v nove prostore, pa župan 

še ni vedel povedati. Letos najverjetneje 

še ne. 

Ciril Kosednar 

mesta. Tudi ob tokratnem primeru 

onesnaženja so vzeli vzorce za 

natančno analizo vode, primer pa so 

prijavili policiji, Agenciji RS za okolje, 

okoljski inšpekciji in pristojnim v 

občinskih službah. B. B. P. 

Ruski veleposlanik v Murski Soboti 

Zahvala murskosoboški občini 

Zahvalo je lastnoročno podpisal Dmitrij Medvedjev 

Pred dnevi je Mestno občino Murska Sobota 

obiskal ruski veleposlanik v Sloveniji 

Doku Zavgajev in murskosoboškemu 

županu Antonu Štihcu izročil zahvalo za 

velik prispevek k ohranjanju spomina na 

ruske vojake, ki so med drugo svetovno 

vojno izgubili življenja na ozemlju Slovenije. 

Zahvalo je lastnoročno podpisal 

predsednik Ruske federacije Dmitrij 

Medvedjev. Tako predsednik Medvedjev 

kot premier Vladimir Putin po besedah 

Zagajeva izražata zahvalo Sloveniji, da 

ohranja in skrbi za spominska znamenja, 

kjer so pokopani ruski vojaki. Eno 

največjih grobišč ruskih vojakov je ravno 

v Murski Soboti. Ruski veleposlanik se 

je ob tej priložnosti zahvalil tudi borčevskim 

organizacijam, ki so prav tako aktivne 

pri ohranjanju teh spomenikov. 

C. K. 

Fotografija Oste Bakal 

paberki


Veržej 

Polovica (ne)- 

zadovoljnih z 

infrastrukturo 

14 odstotkov vprašanih pogreša 

večji trgovski center 

Tokrat vam predstavljamo rezultate 

ankete, ki smo jo opravljali v Veržeju. 

Sodelujoče smo vprašali, ali je vlada 

spregledala težave, ki so jih imeli prebivalci 

Veržeja ob lanskoletnih poplavah, 

in ali so zadovoljni z infrastrukturo 

v občini. Zanimalo nas je tudi, 

kaj najbolj pogrešajo v svoji občini. 

Več kot dve tretjini sodelujočih nista 

imeli težav ob lanskoletnih poplavah. 

Da se še vedno ni nič naredilo 

glede težav ob lanskoletnih poplavah, 

je odgovorila četrtina vprašanih, 

le šest odstotkov je mnenja, da so se 

težave uredile zadovoljivo. 

Več kot polovica vprašanih je zadovoljna 

z infrastrukturo v občini, nasprotnega 

mnenja pa je 43 odstotkov 

anketiranih. Prebivalci Občine Veržej 

so zadovoljni, saj dve tretjini sodelu- 

Ali ste zadovoljni z 

infrastrukturo v občini 

(ceste, vodovod, 

kanalizacija)? N = 87 

43% 

Da, sem zadovoljen 

Ne, nisem zadovoljen 

Ne vem 

2% 

55% 

Kaj od naštetega najbolj 

pogrešate v občini? N = 87 

Večji trgovski center 

Zabavne vsebine 

Športno-rekreacijske vsebine 

Nič 

Ne vem 

7% 

14% 

7% 

8% 

lokalizirano 

Odranski svetniki so sprejeli proračun 


Muzej v panonski hiši 

Svetniki nočejo, da bi gostinski lokal v njihovi vasi postal nočni klub 

V naslednjem letu še 

razširitev vrtca ali 

novogradnja, saj je 

sedanji premajhen za 

povečano število otrok. 

Svetniki občine Odranci so sprejeli 

proračun, v katerem načrtujejo 2,9 milijona 

evrov prihodkov in 3,1 milijona 

evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj 

bodo pokrili z ostankom lanskih 

sredstev v višini 116 tisoč evrov. 

Investicijski odhodki znašajo dva 

milijona evrov, kar je 65 odstotkov 

vseh odhodkov, največ denarja za naložbe 

v občini pa bodo namenili za turistično 

in kulturno infrastrukturo ter 

center kulturne dediščine s panonsko 

hišo. Projekt turistične in kulturne infrastrukture, 

ki bo sofinanciran iz virov 

neposrednih regijskih spodbud, 

stane 538 tisoč evrov, naložbo pa so začeli 

že v drugi polovici prejšnjega leta. 

Podjetje Nograd GP iz Črenšovec je izvajalec 

del pri ureditvi sezonske tržnice 

s parkirišči, postavitvijo reklamnih 

tabel ter ureditvijo tematskih poti – 

pločnika pri Mladinski ulici. Podjetje 

Komunala iz Lendave izvaja revitalizacijo 

potočnega mlina in potoka Črnec 

ter ureja nov lesen mostiček za pešce 

in kolesarje čez Črnec. 

Vrednost naložbe v Center kulturne 

dediščine je 591 tisoč evrov, projekt 

pa so prijavili Agenciji RS za kmetijske 

trge in razvoj podeželja in zanj pričakujejo 

sofinanciranje v vrednosti 420 tisoč 

evrov, 164 tisoč evrov pa bo delež 

občine. Glede tega projekta odgovora z 

ministrstva še niso dobili. V okviru projekta 

bodo ob Črncu postavili center 

kulturne dediščine s tipično panonsko 

hišo, v kateri bo muzej žganjekuhe in 

kovaštva, zraven pa je že zgrajen potočni 

mlin. Objekt bo namenjen predvsem 

društvom in turistom ter za ohranjanje 

odranske kulturne dediščine. 

Kot je povedal župan Občine Odranci 

Ivan Markoja, bodo morali v naslednjem 

letu poskrbeti še za razširitev 

vrtca ali novogradnjo, saj je sedanji 

premajhen za povečano število otrok 

v občini. O tem bodo govorili na izredni 

seji. 

Na občino Odranci je prispela tudi 

pobuda Ruslane Hrondashevske s Ptuja 

za podaljšanje delovnega časa gostinskemu 

lokalu v Ravenski ulici v 

Odrancih, ki ga želi vzeti v najem, odprt 

pa bi bil od 20. do četrte ure zjutraj. 

Podoben lokal že ima v Slivnici pri Mariboru. 

Svetniki so vlogo za podaljšan 

delovni čas nesojenemu nočnemu klubu 

zavrnili. 

Jože Gabor 

Ali menite, da je vlada 

spregledala težave, ki so 

jih imeli prebivalci 

Veržeja ob lanskoletnih 

poplavah? N = 87 

Težave so se zadovoljivo uredile 

Še vedno se ni nič naredilo 

Nismo imeli težav 

Ne vem 

1% 

6% 

26% 

64% 

jočih v občini ničesar ne pogrešata, 14 

odstotkov vprašanih pogreša večji trgovski 

center, osem odstotkov športno-rekreacijske 

vsebine in odstotek 

manj zabavne vsebine. 

Sodelujočim v anketi se najlepše 

zahvaljujemo. Lepo vabljeni vsi, ki bi 

želeli časopis Vestnik naročiti, da nas 

pokličete v Klicni studiu slepih na številko 

04 51 16 440. Vsakega novega naročnika 

čaka darilo! 

67% 

Kaja Tuškei iz OŠ Tišina ponovno najboljša 

Odlični tekmovalci v hitrem 

računanju iz Pomurja 

Letošnje meddržavno tekmovanje Lefo bo v Sloveniji 

Hitro in zanesljivo računanje po spletni 

strani postaja vse bolj popularno. 

Tekmovalci so se najprej pomerili med 

seboj v treh tekmovalnih krogih, ki so 

potekali od novembra do februarja, 

interaktivno po svetovnem spletu na 

strani http://sl.lefo.net. Vsak tekmovalni 

krog je trajal dva tedna in kadar 

koli v tem času so morali tekmovalci 

odigrati pripravljeno aktivnost. Vodilna 

med pomurskimi šolami z največjim 

številom tekmovalcev je še vedno 

OŠ Tišina, ki se lahko že tretje leto zapored 

pohvali, da je njena učenka Kaja 

Tuškei dosegla takšno mesto v državi, 

ki zadostuje za uvrstitev na meddržavno 

tekmovanje. OŠ Litija pa je imela 

v finalu kar 14 tekmovalcev, največ v 

Sloveniji. 

Državno finalno tekmovanje je potekalo 

26. marca na OŠ Mirana Jarca 

Črnomelj in se ga je udeležilo 91 tekmovalcev 

iz vse Slovenije. Posebnost 

je, da se nad tem matematičnim tekmovanjem 

navdušuje po več družinskih 

članov. Tako so na primer letos v 

finalu sodelovali kar štirje člani družine 

Majcen iz Sv. Tomaža, mama in 

trije otroci, iz Pomurja sta tekmovala 

Morovićeva oče in sin, iz Ljutomera 

pa prihajata dva brata Skuhala. Tekmovalci 

so bili razvrščeni v šest starostnih 

skupin. V skupini najstarejših 

(šesti skupini) je Sašo Morović iz 

Prosenjakovec dosegel šesto mesto, v 

peti skupini je Aleš Jakoša iz Gimnazije 

Franca Miklošiča dosegel deveto 

mesto, v četrti skupini pa je Domen 

Ian Morović iz DOŠ Prosenjakovci dosegel 

šesto mesto, Primož Banfi iz OŠ 

Tišina pa 15. mesto. 

V tretji starostni skupini je bilo največ 

visokouvrščenih pomurskih tekmovalcev: 

Kaja Tuškei je dosegla prvo 

mesto, Jernej Skuhala iz OŠ Ivana Cankarja 

Ljutomer je zasedel tretje mesto, 

Hana Nemec iz OŠ Bogojina deveto mesto, 

Luka Škalič 13. mesto in Sara Klemenčič 

15. mesto (oba OŠ Tišina), Luka 

Skuhala iz ljutomerske šole 16. mesto 

in Attila Bogdan iz DOŠ Dobrovnik 17. 

mesto. V drugi starostni skupini je Žiga 

Škalič iz OŠ Tišina zasedel 12. mesto, v 

prvi starostni skupini pa sta se od pomurskih 

tekmovalcev najvišje uvrstila 

prav tako tišinska učenca, in sicer Nik 

Kosednar na 11. in Aljoša Števanec na 13. 

mesto. Kakor je opozorila mag. Sonja 

Rajh z Zavoda RS za šolstvo, OE Murska 

Sobota, ki je koordinatorica tekmovanja 

Lefo in članica državne komisije, je 

med mladimi vse več navdušenja nad 

tovrstnim tekmovanjem, mladi pa so 

tudi čedalje boljši tekmovalci. 

Letošnje meddržavno tekmovanje 

bo drugega maja v Sloveniji, prav tako 

v Črnomlju. Udeležbo je potrdilo že 56 

gostov iz Litve, Latvije, Estonije in Slovenije. 

Bernarda B. Peček

8 | Vestnik | 7. aprila 2011 (iz)brano 


barometer 

Koncert ob obletnici osvoboditve Prekmurja in Osvobodilne fronte 

Kombinat zapel Z rdečo kredo 

Pesmi, v katerih nikoli ni čutiti vdaje, ampak vedno le neko željo po svobodi 

Damir Rob, trener in športni 

direktor NK Nafta, je kljub seriji 

porazov še vedno zadovoljen 

s pristopom svojih igralcev. 

Pa bi se nekateri od njih lahko 

poslovili od moštva. Zatrjuje 

tudi, da potapljajoče barke ne bo 

zapustil do konca prvenstva. 

Rokoborec grško-rimskega 

sloga Jure Kuhar se je izkazal 

na evropskem prvenstvu. V 

kategoriji do 74 kg je zasedel 

visoko sedmo mesto, kar je 

doslej njegova najboljša uvrstitev 

na prvenstvih stare celine. 

Z rdečo kredo so članice Ženskega 

pevskega zbora Kombinat poimenovale 

koncert, ki je bil v petek v Gledališču 

Park v Murski Soboti ob obletnici 

osvoboditve Prekmurja in sedemdeseti 

obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. 

Kot gost je nastopil Tržaški partizanski 

pevski zbor Pinka Tomažiča. 

V ŽPZ Kombinat, ki ima sedež v Ljubljani, 

je šestdeset deklet iz vse Slovenije, 

med članicami in tudi ustanoviteljicami 

zbora pred tremi leti pa so 

tudi Prekmurke. Dirigentka zbora je 

Mateja Mavri, na nastopih pa jih spremljajo 

trije glasbeniki. 

Pojejo pesmi upora, kot je povedala 

članica zbora Maja Cipot iz Murske 

Sobote, iz različnih obdobij in različnih 

celin sveta, ki so nastale takrat, 

ko so se ljudje uprli zatiranju in nasilju: 

»Članice smo iz vse Slovenije, 

od Primorske do Prekmurja, vadimo 

pa v Ljubljani. Na seznamu nas je več 

kot šestdeset, ob posameznih nastopih 

pa se nas običajno zbere štirideset. 

Prvič smo zapele skupaj na dekliščini 

Renate Varga iz Dobrovnika, kjer 

smo se zbrale nekdanje prijateljice iz 

časa študija in zanjo pripravile pevski 

program. Po tistem nastopu smo 

se tudi dogovorile, da bomo ustanovile 

zbor. Na začetku nas je bilo dvajset, 

potem pa je število iz meseca v 

Med ustanoviteljicami zbora sta Prekmurki Maja Cipot (levo) in Renata Varga 

(desno), med njima pa je umetniška vodja zbora Maksimilijana Ipavec. 

mesec raslo.« 

Renata Varga iz Dobrovnika, ki zdaj 

tako kot Maja živi v Ljubljani, je povedala, 

da so kmalu po ustanovitvi zbora 

začele resno delo. Najprej so pele 

partizanske pesmi iz Slovenije in drugih 

območij nekdanje Jugoslavije, potem 

pa so vključevale pesmi iz Špani- 

Fotografija Jože Gabor 

je, Italije, Portugalske, Čila in drugih 

držav sveta: »V teh pesmih so ideje 

upora, močne ideje in misli, ki so nam 

vsem blizu in ljudi dvigajo, jim dajo 

upanje. Ob njih čutimo, da so nastale 

v težkih okoliščinah, in zdi se nam pomembno, 

da se na te dogodke v preteklosti 

ne pozabi in da čim več ljudi 

pride v stik s temi pesmimi.« 

Raziskovalka pesmi upora in njihovih 

ozadij ter umetniška vodja zbora 

Maksimilijana Ipavec iz Orehka pri 

Pivki je dodala, da so to pesmi z močnim 

čustvenim nabojem in močnim 

sporočilom: »Ko smo se zbrale prijateljice 

iz študentskih let, smo ugotovile, 

da se v družbi, v kateri ni vrednot, 

v kakršnih smo bile vzgojene, počutimo 

slabo in nemočno. Premalo se 

nam zdi le zamahniti z roko in reči, 

da se nič ne da narediti. Poskusimo s 

pesmijo kaj narediti,« smo si rekle. 

Gre za pesmi, ki so v različnih državah, 

v različnih zgodovinskih obdobjih 

ljudem pomagale, bile njihova 

opora. Pesmi upora so v bistvu krik 

ljudi, ko so stiske prevelike in pljusne 

ta stiska čez rob. Nekatere pesmi 

so uporniške, bojevite, druge nežne, 

tretje izjemno hrepeneče, četrte žalostne, 

nikoli pa v njih ni čutiti vdaje, 

vedno je neka želja po svobodi. 

Jože Gabor 

Murskosoboški center predstavil »socialno podobo« območja 

Enajst tisoč odločb za denarne pomoči 

Zavod za zdravstveno varstvo 

Murska Sobota je predstavil 

publikacijo Dejavniki, ki 

vplivajo na zdravje Romov v 

Pomurju. Ena izmed avtoric 

Branislava Belović pravi, da 

gre za prvo tovrstno raziskavo 

v Sloveniji in Evropski uniji. 

Matjaža Jauka so zadnji dan 

marca vpisali v sodni register kot 

novega predsednika nadzornega 

sveta družbe Mura in partnerji, 

njegov namestnik pa je postal 

Tomaž Kos. Jauk je od leta 2009 

tudi namestnik direktorja Soda. 

Alojz Vogrinec je predsednik 

Športne zveze Ljutomer, ki je 

lani na svoje prireditve privabila 

več kot štiri tisoč udeležencev. 

Med prejemniki socialnih pomoči veliko mladih – Vse več prijav nasilja nad starejšimi 

Podatki, ki jih je pred dnevi murskosoboški 

center za socialno delo na tiskovni 

konferenci posredoval javnosti, 

so še dodatno potrdili tisto, kar že 

nekaj časa vemo, torej, da je v Pomurju, 

predvsem na območju, ki ga pokriva 

omenjeni center, socialna podoba 

skrb vzbujajoča. 

Eden izmed teh podatkov je tudi ta, 

da je bilo v letu 2010 pri njih izdanih 

skoraj enajst tisoč odločb za denarne 

socialne pomoči, med upravičenci pa 

je predvsem veliko mladih. Kar 30 odstotkov 

teh je namreč starih od 18 do 

26 let, 39 odstotkov pa od 27 do 45 let. 

Gre torej za populacijo, ki je intelektualno 

in delovno najbolj sposobna, 

pa zaradi pomanjkanja delovnih mest 

nima možnosti »ustvarjati«. To ni dobro 

za celotno ekonomijo tega območja, 

saj se na ta način vrtimo v začaranem 

krogu statičnega razvoja. 

Kot pravi direktorica Centra za socialno 

delo Murska Sobota, mag. Nataša 

Meolic, je to le del problema. Njih 

kot socialno službo skrbi tudi človeška 

plat te zgodbe. »Mladi, ki k nam 

pridejo po končani srednji šoli ali 

študiju iskat socialno pomoč, so polni 

optimizma in prepričani, da bo to 

le začasna rešitev. Čas mineva in po 

več letih so mnogi še vedno brezposelni 

in še vedno prejemniki socialne 

pomoči, ki omogoča le nujno preživetje,« 

razlaga Meoličeva. To pomeni, da 

ne morejo najemati kreditov, si reševati 

stanovanjskih problemov, večina 

jih živi pri starših in se ne more osamosvojiti. 

Vse to vpliva na slabo samopodobo 

in travme mladih. Kot še 

pravi Meoličeva, so to negativni trendi, 

ki se v tej gospodarski krizi kažejo 

povsod po Sloveniji, v Pomurju pa so 

še toliko bolj opazni. 

Na očitke, ki včasih prevladujejo v 

družbi, da prejemniki socialnih pomoči 

ne želijo delati, odgovarja, da 

Najpogostejša prikrita oblika nasilja nad starejšimi je ekonomsko nasilje. 

večina teh aktivno išče delo in si želi 

delati. Žal pa omenjeni razlogi vplivajo 

na njihovo motivacijo pri iskanju 

dela. Center za socialno delo jim pri 

tem pomaga z različnimi programi 

in zaposlitvami prek javnih del, prav 

tako pa se povezujejo z zavodom za 

zaposlovanje, ki vodi aktivno politiko 

zaposlovanja. 

Gospodarska kriza pa svoje lovke 

steguje tudi po najstarejših. Ne zgolj 

zaradi nizkih pokojnin in pomanjkanja, 

ampak tudi zaradi tega, ker ta posredno 

vpliva na nasilje nad starejšimi 

v svoji prikriti obliki. Kot pravi Sabina 

Kodila, socialna delavka na murskosoboškem 

centru za socialno delo, 

so že letos v prvih treh mesecih dobili 

toliko prijav nasilja nad starejšimi kot 

lani vse leto. To je lahko tudi posledica 

tega, da so lansko leto začeli intenzivneje 

ozaveščati javnost in starejše, 

da naj pristojne institucije obveščajo 

o primerih nasilja. Socialni delavci namreč 

na terenu ob izvajanju programa 

pomoč na domu zaznavajo, da je nasilja 

več, kot se ga dejansko prijavi. Starejši 

nasilja ne prepoznajo, ampak ga 

sprejemajo kot način življenja. 

Razloge za povečano število prijav 

v zadnjem času pa lahko iščemo tudi 

v gospodarski krizi. Sploh če povemo, 

kot dodaja Kodilova, da je ena izmed 

najpogostejših in prikritih oblik nasilja 

nad starejšimi tako imenovano ekonomsko 

nasilje. V Pomurju je še vedno 

precej razširjenih družin, kjer starejši 

živijo skupaj z mlajšimi. Ko nastopi 

kriza in pomanjkanje, slednji začnejo 

»varčevati« pri osnovni oskrbi starejših. 

To pa se po zakonu opredeljuje kot 

oblika nasilja nad starejšimi. Center v 

takšnih primerih poskuša pomagati 

obema stranema z različnimi oblikami 

pomoči: osebno pomočjo, pomočjo 

družini na domu ali pa žrtve celo umaknejo 

iz ogrožajočega okolja. 

C. K. 

Fotografija Natalij a Juhnov


70 let od prve pomurske žrtve druge svetovne vojne 

(iz)brano 


barometer 

Gaberc je bil zaveden Slovenec 

Kljub okrogli obletnici še nobenega spominskega znamenja prvi žrtvi druge svetovne vojne pri nas 

Šestega aprila je minilo 70 let od dne, 

ko je bil ustreljen radgonski župnik 

Martin Gaberc. Bil je prva žrtev druge 

svetovne vojne na gornjeradgonskem 

območju oz. celo v širšem slovenskem 

prostoru. Pokopan je skupaj s svojim 

očetom Georgom in sestro Nežiko na 

gornjeradgonskem pokopališču, v neposredni 

bližini kapelice. 

Martin Gaberc je bil rojen leta 1883 

v kraju Pretrež v Župniji Črešnjevec 

pri Slovenski Bistrici. Julija 1908 je bil 

posvečen za mašnika. Kot kaplan je 

več let služboval v različnih slovenskih 

krajih in bil oktobra 1927 imenovan 

za župnika v Župniji svetega Petra 

Gornja Radgona. Tu je služboval 

do svoje smrti. 

Sodeč po zapisih kronistov, med katerimi 

je bil tudi dolgoletni radgonski 

župnik Franc Puncer, je bil Martin 

Gaberc v domači župniji priljubljen in 

spoštovan župnik. V njegovem času 

je bilo v župniji veliko postorjenega 

predvsem na področju pastorale in 

pri obnovi sakralnih objektov. Zelo 

aktiven je bil tudi v raznih civilnih or- 

Ohranjena je le fotografija na družinskem nagrobniku. 

ganizacijah in vedno skrbel za zanimivo 

župnijsko kroniko. Bil je tudi nadarjen 

glasbenik in v Gornji Radgoni 

vodil tamburaški zbor. Poleg slovenščine 

je obvladal še nemščino in latinščino. 

Po njegovi zaslugi je bil urejen prostor 

okrog radgonske cerkve in tik 

pred drugo svetovno vojno postavljen 

tudi spomenik Maistrovim borcem. 

Tega so nemški vojaki takoj po zavzetju 

Gornje Radgone uničili. Pred leti 

pa je bil ponovno postavljen. Kot še 

pišejo kronisti, je bil Gaberc zaveden 

Slovenec. Zaradi tega mu denimo avstrijske 

oblasti niso dale obmejne pre- 

Fotografija Franci Klemenčič 

pustnice, ki so jo imeli v tistem času v 

obmejnih krajih. 

Na cvetno nedeljo leta 1941 so iz avstrijske 

smeri proti radgonskemu župnišču 

prihajali nemški vojaki. Streljalo 

se je vsepovprek. Ob tem je en 

izstrelek zadel Martina Gaberca, ki je 

takoj umrl. S samokolnico so ga prepeljali 

v mrliško vežico na radgonsko 

pokopališče, kjer je bil čez dva dni 

skromen pogreb. Po vojni se je v Gornji 

Radgoni dolgo šušljalo, da naj bi 

ga ustrelil eden od domačinov, ki je 

bil nemško usmerjen. 

Ob 70. obletnici smrti radgonskega 

župnika Martina Gaberca, ki naj 

bi bil prva slovenska žrtev druge svetovne 

vojne, bi morda pričakovali, da 

bo kaj več storjenega v spomin na ta 

dogodek. Pred dnevi je njegovo delo 

in življenje na spominskih večerih ob 

200-letnici gornjeradgonske župnije 

javnosti predstavil zgodovinar dr. Ivan 

Rihtarič. Vendar ne v Gornji Radgoni 

in ne v Slovenski Bistrici ni nobenega 

spominskega znamenja. 

Franci Klemenčič 

Ivan Markoja, župan občine 

Odranci, napoveduje, da se bo 

ob uspešnem podjetju Carthago 

v njihovi industrijsko-obrtni in 

trgovski coni še marsikaj dogajalo. 

Ciril Magdič, predsednik 

Policijsko-veteranskega društva 

Sever za Pomurje, napoveduje, 

da bodo ob 20. obletnici 

osamosvojitve izdali zbornik. 

Študentka iz Nemčije kot asistentka Comeniusa pomaga učiteljem v OŠ Sv. Jurij 

Lužica povezuje Prekmurje in Nemčijo 

Diana Hainke, Lužiška Srbkinja, si je izbrala v okviru izmenjave študentov Comenius Asistenti slovensko 

šolo, ki je blizu germansko govorečemu, območju in pokrajino z zgledno urejeno dvojezičnostjo 

Diana Hainke je iz majhne vasi Schmerlitz/Smerdźaca 

in študentka Tehniške 

univerze v Dresdnu v Nemčiji, kjer se izobražuje 

za učiteljico razrednega pouka. 

Da je želela priti v Slovenijo, točneje 

v Prekmurje, ni bil kriv le projekt Comenius, 

ampak še nekaj drugega. Pravzaprav 

je razlog povsem oseben. Res je, da 

je želela opravljati prakso v eni od slovanskih 

držav, predvsem taki, ki je blizu 

germansko govoreči državi, prav za Prekmurje 

pa se je odločila po obisku beltinske 

Marko bande na njihovem festivalu 

plesa in kulture, ko je bila njihova 

spremljevalka oziroma vodnica. Takrat 

se je s člani skupine spoznala, se odlično 

razumela in ohranila stike. 

Tako je bodoča učiteljica razrednega 

pouka iz dresdenske fakultete prve dni 

januarja prispela v OŠ Sv. Jurij v Občini 

Rogašovci, kjer bo opravljala delo asistentke 

vse do konca maja. Njena mentorica 

je Evelina Leskovar, za »svojo« pa 

so jo vzeli tudi drugi kolegi učitelji na 

šoli. Diana se kar ne more načuditi njihovi 

prijaznosti in ustrežljivosti ter ve- 

Comenius Asistenti 

Akcija se izvaja v okviru programa 

vseživljenjskega učenja, osrednjega 

programa EU za izobraževanje 

in usposabljanje. Namenjena je 

bodočim učiteljem katerega koli 

predmeta, ki so končali vsaj dve 

leti študijskega programa za poklic 

učitelja, in bodočim učiteljem, 

ki so že končali študij in še 

niso bili redno zaposleni. Naslednja 

skupina študentov (rok prijave 

je bil 31. januar) bo lahko odšla 

v tujino med prvim avgustom 

2011 in 31. julijem 2012, sami pa 

se lahko odločijo, v katero državo 

želijo. Prav zdaj je v Sloveniji 

osem študentov Comeniusa na 

različnih šolah, v Pomurju pa je le 

Diana Hainke. 

Diana Hainke, 

bodoča učiteljica 

razrednega 

pouka iz kraja 

Schmerlitz/ 

Smerdźaca v 

Nemčiji, kjer 

živijo Lužiški Srbi. 


liki kolegialnosti, ki vlada na šoli. Stanuje 

v dijaškem domu v Murski Soboti 

in vsako jutro jo učiteljica, ki poučuje 

pri Sv. Juriju, odpelje v šolo. Kot bodoča 

učiteljica pomaga pri raznih predmetih 

in projektih, na spletni strani šole pa 

ima tudi svoj blog. Nekako se zaveda, da 

je z bivanjem v Murski Soboti in delom 

na šoli dobila veliko več kot njeni kolegi 

asistenti na drugih šolah po Sloveniji, 

predvsem pa bo veliko več videla in 

doživela. Tako se je z učenci udeležila 

naravoslovnega tabora Seča pri Portorožu, 

s skupino nagrajenih likovnikov 

je obiskala Kranjsko Goro in sodelovala 

pri pripravah smučarskih skakalcev 

v Planici, bila je gostja v studiu in 

sedela med publiko v oddaji Slovenija 

ima talent, doživela pa je tudi kurentovanje 

na Ptuju. Učitelji jo vabijo s sabo 

tudi na številne prireditve v Prekmurju 

in druge kraje v Sloveniji, na različne 

načine pa si lahko popestri tudi večere v 

mestu. Pravzaprav ni povsem naključje 

niti to, da se je tako hitro in dobro ujela 

z mladimi glasbeniki iz Beltinec, ko 

so gostovali na njihovem festivalu. Njihova 

pokrajina je geološko zelo podobna 

prekmurski obmurski krajini, saj se 

ne imenuje zastonj Lužica (mlaka), deli 

pa se na Zgornjo in Spodnjo Lužico oziroma 

Ober/Unterlausitz. Lužiški Srbi so 

slovansko govoreče avtohtono prebivalstvo, 

ki so se naselili na tem močvirnatem 

terenu že v šestem in sedmem 

stoletju. Danes je njihovo območje na 

jugovzhodu Nemčije (v bližini Poljske in 

Češke) veliko kot severovzhodna Slovenija. 

Po uradnih podatkih je še 600 tisoč 

srbsko govorečih prebivalcev. Jezik 

je resda bolj podoben češkemu in poljskemu 

kot srbskemu, vsekakor pa je slovanski 

in se je uspel ohraniti vse do danes 

v svoji izvorni obliki. Imajo lokalni 

časopis v svojem jeziku, štiri dvojezične 

osnovne šole in gimnazijo v mestu Baltzen, 

na fakulteti v Leipzigu ali Pragi pa 

imajo možnost študija »sorabistike«. 

»V prvem razredu se učenci alfabetizirajo 

v obeh jezikih, kasneje pa so ločeni 

po razredih glede na to, ali je njihov 

materni jezik srbski ali nemški. V razredih 

je po 28 učencev. Po četrtem razredu 

se učenci ločijo, tisti z boljšimi ocenami, 

torej z ena in dve, gredo v gimnazijske 

programe, drugi pa v srednje strokovne 

in poklicne šole. Ko naredijo te »realke« 

od sedmega do desetega razreda, imajo 

dve leti priprave na maturo, potem pa 

se lahko vpišejo na fakulteto. Jaz sem v 

zadnjem letniku fakultete v Dresdnu, 

kjer se izobražujem za učiteljico razrednega 

pouka in bom otroke od prvega 

do četrtega razreda poučevala predmete 

materinščina, matematika, naravoslovje 

in glasba, to je po mojem izboru. Želim 

poučevati na majhni podeželski šoli in 

imam srečo, da se bo do takrat izpraznilo 

prosto mesto v šoli v mojem kraju. Ko 

bom končala fakulteto, me čakata še dve 

Kako pomagajo asistenti? 

Pomagajo pri poučevanju v razredu 

in so podpora skupinskemu in 

projektnemu delu učencev. Pomagajo 

pri izboljšanju razumevanja 

in izražanja učencev v tujem 

jeziku. Poučujejo v maternem jeziku 

gostujoče šole. So podpora 

učencem s posebnimi potrebami, 

dajejo pa tudi informacije o državi, 

iz katere prihajajo. 

leti od države plačanega pripravništva v 

Potsdamu pri Berlinu,« nam je zaupala 

Diana. Njena mama je poklicna sekretarka 

kulturnih društev, sestra je po poklicu 

ekonomistka in živi v Singapurju, 

brat pa elektrotehnik in živi v Dresdnu. 

Bernarda B. Peček 

Izpostava za zaščito in 

reševanje Murska Sobota, ki 

jo vodi Martin Smodiš, je 

že 14. leto pripravila natečaj, 

tokrat z naslovom Naravne in 

druge nesreče, kdo in kako 

nam pomaga ob različnih 

nesrečah. Sodelovalo je 238 

avtorjev iz 22 šol in 15 vrtcev. 

Bojan Petrijan, direktor 

murskosoboške občinske 

uprave, se je problema oskrbe 

zapuščenih živali lotil na ta način, 

da neutemeljeno napada delo 

zavetišča Mala hiša, ki ga Evropa 

daje za zgled dobre prakse. 

Podizvajalci avtocestnih 

gradenj so zaradi neplačanih 

del pod vodstvom Mirka 

Požarja protestirali pred 

upravo Darsa v Ljubljani. 

Kaj želi Združenje izvajalcev 

zaključnih del v gradbeništvu 

s tem doseči, ni jasno.

10 | Vestnik | 7. aprila 2011 kultura 


Nov zalet za PAC 

Pomurski akademski kulturni klub PAC iz Murske Sobote, ki je že nekaj 

časa v kulturnem mrku, z eno svetlo točko PAC-evim glasbenim majem, želi 

ponovno aktivneje sooblikovati pomurski kulturni in družabni prostor, in to 

na literarnem, likovnem, glasbenem in izobraževalnem področju. Klub je 

dobil novo vodstvo, dosedanjega predsednika in še naprej aktivnega člana 

Slavka Petka je zamenjal Iztok Rodež, umetniški vodja Slavko Šuklar, Robert 

Titan - Feliks in Sandi Červek pa bodo še naprej skrbeli za svoja področja. 

Grad pri Negovi bo zaživel 

Medtem ko se slišijo opozorila, da bi bilo prav, da oživijo prenovljeni 

prostori slovenskih gradov, bo ta konec tedna negovski grad resnično 

zaživel – v duhu ljubezni. Na njem bo festival ljubezni, ki bo gostil literarne, 

vizualne in druge kulturne dogodke, tudi za otroke. Potujoči kulturni 

dogodek, ki se vsako leto kot nomad ustavi v enem od gradov, pripravlja 

mariborska Kibla, in sicer tokrat v sodelovanju s Kulproturom iz 

Gornje Radgone in Pavlovo hišo iz Potrne. 

Električna komedija 

V dvorani soboškega gradu bo 

gledališka skupina KUD-a Štefana 

Kovača premierno predstavila električno 

komedijo 220 neVOL(Tof). 

Predstavo, v kateri nastopajo znani 

ljubiteljski gledališki igralci, režira 

Gorazd Žilavec. 

Govoreči bobni »govorijo« že deset let 

Ge mo dale špilo 

Glasbeno delavnico obiskuje devetnajst učencev 

V polni grajski dvorani v Murski Soboti 

so se minuli petek zvečer več 

kot uspešno predstavili udeleženci 

glasbene delavnice Govoreči bobni 

ob njeni desetletnici delovanja. 

V odličnem vzdušju so kot gostje 

nastopili izkušeni glasbeniki Ratko 

Divjak, Blaž Korez, Dejan Berden 

in Jure Auguštiner, prireditev pa je 

vodila Maria Masle. Slogan glasbene 

delavnice skozi leta je postal Ge 

mo dale špilo, ki ga je na enem od 

koncertov proslavil nekdanji učenec 

Miha Horvat, zdaj zvezda v šovu 

Slovenija ima talent. In ravno Miha 

Horvat je bil tudi gost presenečenja 

na petkovem koncertu z enakim naslovom, 

namreč Ge mo dale špilo. 

Glasbena delavnica Govoreči bobni 

je ena najdlje delujočih delavnic 

v Murski Soboti. V vsem tem času so 

morali mentor Miran Celec in njegovi 

učenci prostore za vaje kar nekajkrat 

zamenjati. Začeli so v kleti 

njegove hiše, nadaljevali v starem 

MIKK-u, potem so bili delno tudi v 

novem MIKK-u, zdaj pa že nekaj let 

bobnajo v zaklonišču za trgovino 

Park. Glasbeno delavnico trenutno 

obiskuje devetnajst učencev, eden 

od njih je tudi Črtomir Ščernjavič, 

ki je že tri leta član delavnice in ki 

je takole v zaklonišču, kot kaže naš 

posnetek, vadil skupaj z mentorjem 

Miranom Celcem. In če vas zanima 

še, katero skladbo sta tukaj »odbobnala«, 

vam lahko izdamo tudi to: 

priredbo Jovanottijeve L'Ombelico 

del Mondo. 

T. K. 

Mentor Miran Celec in njegovi učenci so prostore za vaje kar nekajkrat zamenjali. 

Mörski festival kitare 

Čustva in energija 

kitarskih strun 

Zlato priznanje Aljoši Mlekužu in Niki Sukič – 

Nastopili tudi odlični in priznani kitaristi 

Fotografija Tomo Köleš 

Kronika bodonske cerkvene občine 

Velika prizadevanja 

malega človeka 

Še malo in pomembni podatki bi za vselej izginili – Dokumente preučila in 

prevedla Klaudija Sedar 

Prejšnji četrtek, točno 230 let po tem, 

ko je Jožef II. prepovedal preganjanje 

protestantov iz dežel Avstro-Ogrske, 

so v Pokrajinski in študijski knjižnici 

Murska Sobota predstavili prvo kroniko 

Evangeličanske cerkvene občine 

Bodonci. Gre za prevod lani odkritega 

rokopisa, ki zrcali duhovno-kulturnega 

duha konec 18. stoletja in prizadevanja 

preprostega človeka iz severovzhodnega 

Prekmurja, je povedal 

Simon Sever, evangeličanski duhovnik 

v Bodoncih. 

Da dokument časa in podatki iz 

knjige, ki je bila močno poškodovana, 

ne bi za vselej izginili, so jo najprej restavrirali 

in konzervirali v Arhivu Republike 

Slovenije v Ljubljani. Potem 

pa se je raziskovalka ZRC SAZU Klaudija 

Sedar, profesorica latinščine in 

splošna jezikoslovka, lotila preučevanja 

ohranjenih dokumentov, ki so zapisani 

v latinščini, manj pa v madžarščini 

in stari nemščini. Ohranili so se 

prošnja za ustanovitev cerkvene občine, 

popis dajatev, izrisani načrti za 

postavitev lesene cerkve in župnišča 

s šolo, izračun tesarskih del ter pismo 

grofu Szaparyju in njegov odgovor. 

Čas, v katerem je nastal rokopis, je 

orisal Franc Küzmič, ki je med drugim 

povedal: »V času vladavine Marije 

Terezije se je močneje okrepil pritisk 

na protestante, takoj ko je prišel na 

oblast Jožef II. pa je prepovedal sežiganje 

knjig, protiverskih zakonov, 

13. oktobra 1781 pa je izdal tolerančni 

edikt, ki omogoča enake pravice pro- 

Raziskovalka, prevajalka in avtorica besedila Klaudija Sedar v pogovoru z 

evangeličanskim duhovnikom Simonom Severjem, ki je dal pobudo za izdajo 

bodonske kronike. 

testantom in drugim cerkvam.« Tudi 

v Prekmurju se je takrat začela organizirati 

cerkev, najprej so nastale tri 

cerkvene občine, križevska, puconska 

in hodoška, kot četrta pa je 29. julija 

1792 nastala bodonska cerkvena občina. 

Prizadevanja evangeličanov augsburške 

veroizpovedi iz 23 naselij ter 

dokumenti za ustanovitev bodonske 

cerkvene občine, ki se je ločila od puconske, 

pa so zbrani v tej drobni knjižici 

s prav takim rožastim vzorcem, 

kot je krasil original. 

A. Nana Rituper Rodež 

Fotografija A. Nana Rituper Rodež 

S podelitvijo nagrad najboljšim kitaristom 

in njihovim koncertom se je 

končal letošnji Mörski festival kitare, 

ki ga pripravlja Glasbena šola Murska 

Sobota. Vsako leto pripravijo pestrejši 

program in privabijo več udeležencev 

tekmovanj. Tekmovalci iz slovenskih 

glasbenih šol, pa tudi iz Hrvaške, Srbije, 

Bosne in Hercegovine, Črne gore, 

Grčije, Nemčije in Španije so nastopili 

v sedmih kategorijah. To pa je tudi 

edini festival v Sloveniji, kjer dajo v 

posebni kategoriji priložnost tekmovalcem, 

ki so mlajši od devet let. 

Nastope je ocenila komisija, sestavljena 

iz priznanih kitarskih solistov 

in pedagogov. Uspešni so bili tudi kitaristi 

iz vseh štirih pomurskih glasbenih 

šol. Zlato priznanje sta dobila 

Aljoša Mlekuš in Nika Sukič, oba iz GŠ 

Murska Sobota, njuna mentorica pa je 

Edita Žalik, v šesti kategoriji pa je Jernej 

Hanc (GŠ Murska Sobota) prejel 

srebrno priznanje in dobil drugo nagrado. 

Poleg tega so dobili pomurski 

kitaristi še enajst srebrnih in tri bronasta 

priznanja. 

Poleg tega, da s festivalom pritegnejo 

tekmovalce in priznane umetnike, 

privabijo tudi vedno več publike 

ter prispevajo h kulturnem razvoju 

in utripu mesta. Prihodnje leto, ko bo 

festival v sklopu Evropske prestolnice 

kulture, pa obljubljajo še pestrejši 

program in nekaj presenečenj. 

A. N. R. R. 

Na Mörskem festivalu kitare je nastopil tudi Edin Karamazov s svojim kitarskim kvartetom. Na svojih nastopih največ 

pozornosti posveča skladbam, njihovi strukturi, čustvom in energiji. Ravno to je bila odlika koncerta. Program je bil 

premišljen in učinkovit, mešanica znanih skladb se je prepletala z manj znanimi, čustveno izredno nabitimi skladbami. 

Takšen je bil tudi konec koncerta s skladbo Krizantema slovitega Pucchinija, ki jo je skladatelj napisal za svojega umrlega 

prijatelja. Škoda, da poslušalci niso upoštevali Edinove prošnje, da na koncu zadnje skladbe ne ploskajo, ampak samo 

zapustijo dvorano. Ploskanje je bilo enostavno odveč. 

Fotografija A. Nana Rituper Rodež


Mali Ludvik od Male Nedelje 

intervju 


»Lahko pridobljeno ni veliko vredno« 

Če kdo reče »Ludvik Rudolf«, se mi pred očmi najprej nariše njegov nasmeh. Nato občutim stisk roke. Delovne. A roke, ki zna tudi pobožati 

Njega življenje ni božalo, 

daleč od tega. A Ludvik je 

znotraj ostal mehak, »nežna 

dušica«, reče, ko opisuje 

svojo ženo, je pa to tudi dober 

opis zanj. A veliko prekratek. Ludvik 

Rudolf je ... časopisna stran je premalo, 

če bi ga hotel človek res predstaviti. 

Mogoče bo v pomoč, če povemo, s 

čim vse se je in se še ukvarja. 

Pevec. Ljubiteljski pesnik. Dolgoletni 

krvodajalec. In gasilec. Pa cerkveni 

ključar. Ljubitelj zgodovine. Starih, 

zgodovinskih dokumentov in zaprašenih 

knjig. Ta ljubezen bo kmalu 

obrodila sadove, saj je Ludvik Rudolf 

avtor knjige, ki je tik pred izidom, z 

naslovom Nekaj besed o Mali Nedelji 

in njenih ljudeh. V knjigi je postavil 

spomenik svojemu rojstnemu kraju, 

posebej še svojim ljudem. Predvsem 

pa je Ludvik Rudolf človek, ki ga imajo 

vsi radi. Zakaj? Ko ga spoznate, je 

to vprašanje popolnoma odveč ... 

ležna, ne morem vam povedati ... To 

je pravzaprav sreča, veste. To je sreča 

v življenju, če imaš partnerja, ki se ti 

posveča in ti daje vse, ti pa njemu. Ni 

denarja, ki bi to odtehtal ... Kako sva 

se spoznala?« 

Oči spet dobijo sijaj. In nasmeje se: 

»Ja, tu me je pot vodila mimo, v središče 

Male Nedelje. To je bila ena taka 

posebna hiša. Lončarjevi so ji rekli po 

domače, ker je bila leta 1765 tu 'lončarija'. 

In pri njih je prevladovala morala 

– verska, pa tudi na splošno. In tudi 

meni te smernice niso bile tuje. Najbolj 

pa sva se spoznala, ker sva skupaj 

pela in hodila na vaje. To so bili lepi 

trenutki ... Ne morem pa vam opisati, 

kako je moj oče meni branil, da bi 

se poročila ... Včasih je namreč veljalo, 

da naj bi ostal na domačiji. Bil sem 

edinec in zdelo se mu je nemogoče, 

da bom odšel iz Kuršinske doline. Oče 

me je preklel, tolikokrat ... Še na poročni 

dan – čez eno uro sva imela po- 

nimaš prav, poskušaj drugače.’ Enako 

tudi svoji materi. Bila je kot povezovalni 

člen in neprecenljiva.« 

»Je Bog podaril mi talente« 

Je eden od številnih Ludvikovih verzov, 

ki jih je tudi uglasbil in jih prepeva. 

Tudi skupaj s Fanti od Male Nedelje. 

A Ludvik nima le dobrega grla. 

Ima tudi odlična ušesa, saj sliši – kako 

ptiči govorijo, bi lahko rekli. 

»To pa sem tudi opisal v enem od 

poglavij v svoji knjigi. Ptičje petje je 

namreč primerljivo človeški govorici. 

Nekoč so znali to slišati. Ne vsi, ker 

vsakemu to ni dano. Poslušal sem tiste, 

ki so to slišali, pa sem se naučil. 

Tako sinica recimo – ko ima dovolj 

zrnja – pravi: ‘Tri riti vüpan prerediti.’ 

Na zimo pa pravi: ‘Küpiš rit, küpiš 

rit.’ Neke vrste detel, mi mu pravimo 

‘hupkač’, pa recimo pravi: ‘Stric motovilo, 

si vida našo storo kobilo?’ Pa še 

pač niso imeli smisla za to. In za tisti 

čas se zdi, kot da ne bi tukaj nihče živel. 

Pa sem si rekel – tu bo pa moral 

Ludvik malo poseči vmes. Potem pa 

me je vedno več in vedno bolj zanimalo. 

Tako recimo v knjigi opisujem 

vse – od cerkvenih društev do ustanov, 

šolstvo in njegove začetke, popisane 

imam vse učitelje. Potem sakralna 

znamenja po kraju, vse imamo 

fotografirano in predvsem tu je prišlo 

do izraza ustno izročilo, ker je pisnih 

podatkov zelo malo. Zelo zanimivo je 

poglavje o rokodelstvih, sploh tistih, 

ki so že izumrla. Recimo lončarstvu, 

kovaštvu pa kolarstvu – to je izdelava 

vozov. Poglejte recimo samo kovača – 

kaj je moral nekoč biti? Kovač je bil v 

vlogi tako današnjega projektanta kot 

inženirja, v eni osebi je bil tako delovodja 

kot tudi izvajalec del. Moral je 

znati recimo izdelati plug. Ta je moral 

biti pravilno nastavljen za različno 

zemljo, potem kaljenje je bilo skoraj 

Dva ima. In vnuka. Enemu od sinov 

je stal ob strani tudi, ko se je pred leti 

bojeval z alkoholom in se ga rešil. 

»Vsi muzikanti so 

fakini, ti ne boš« 

»Grozno sem si želel igrati harmoniko. 

Moj praded je bil namreč ljudski 

godec pa moj oče je bil odličen muzikant. 

Ko se je poročil, pa mati tega ni 

bila prav vesela, zato se je odločil in 

– ko sem bil star šest let – prodal dve 

odlični harmoniki. Rekel je: »Vsi muzikanti 

so tepeži pa fakini, ti ne boš.« Jaz 

pa bi tako rad igral ... Sam pa si nisem 

mogel privoščiti instrumenta. Včasih ni 

bilo kot danes, ko lahko otrokom kupiš 

vse. Tako sem se moral za muziko 

obrisati, ostalo pa mi je petje. Tudi moj 

oče je pel, moja mati pa je imela biseren 

glas. Danes je problem, ker imamo 

preveč. Ne vemo pa ceniti. Recimo 

avto. Komu danes sploh še kaj pome- 

»Sam pa si nisem 

mogel privoščiti 

instrumenta. Včasih ni 

bilo kot danes, ko lahko 

otrokom kupiš vse. 

Tako sem se moral za 

muziko obrisati, ostalo 

pa mi je petje. Tudi moj 

oče je pel, moja mati 

pa je imela biseren 

glas. Danes je problem, 

ker imamo preveč. Ne 

vemo pa ceniti.« 

»Človeško bitje je tako naravnano, da zna, če mu je težko, ceniti vse.« 


»Značaj, neznatna ti 

beseda, a v življenju 

vsakem velikega pomena« 

»Moja ženkica Trezika je imela tak 

blag značaj ... na njo sem bil tako navezan, 

da vam ne morem povedati. 

Neizmerno. Imela sva se rada od začetka 

pa do konca. Zadnjih dvanajst 

let sem skrbel zanjo noč in dan, saj je 

po operaciji srca ostala delno hroma. 

Ponoči sem ji moral tudi do stokrat 

premakniti nogo, da sva zganila krvni 

obtok ... Masiral sem jo, da sem ji olajšal 

bolečine. Pred nekaj leti je umrla, 

jaz pa jo še vedno pogrešam. Bila sva 

tako navezana ... ko ti dan in noč živiš 

s svojim partnerjem in se razumeta, 

potem ga pa naenkrat ni ...« 

Ludvikove besede zamrejo. Tudi oči 

postanejo nekam sive in mokre. Poskušam 

speljati pogovor na lepše čase. 

»Med nama je bila tista nežnost. 

Lahko sem se pogovarjal z njo ... imela 

je tak lep značaj, znala je biti hva- 

roko v cerkvi – je govoril, da ne bo šel, 

me sramotil in preklinjal ... To so grozni 

trenutki. Po eni strani osrečujoči, 

pričakujoči, potem pa ti nekdo to greni 

... To so taki udarci ... Zakaj nisem 

popuščal? Imel sem preveč rad ... To 

je pa moč ljubezni. In veste, imela sva 

tisoče težav. Moje starše sva vzela k 

sebi, da smo združili posestvi, in nato 

smo živeli na njeni domačiji skupaj z 

njeno mamo. Prilagajanje značajev – 

ne le njenega in mojega, ampak mojih 

in njenih staršev. To ni bilo enostavno. 

Moja mama je bila zlata ženska, 

oče pa ‘otresit’. Če bi jaz očetovo naravo 

podedoval, bi bil bolj ... No, saj 

ni bil slab človek. Ampak težko je bilo 

vse to uskladiti. Danes se recimo dva 

poročita, sta sama, pa pridejo težave 

in se zdijo nepremostljive. Kaj pa, ko 

imaš poleg starše – ene in druge. To je 

bila čisto druga pesem. Moram pa povedati, 

da je bila ženkica prava diplomatka. 

Vedela je to uskladiti, pa povedati 

tudi. Meni je znala reči: ‘Ludvik, 

veliko je tega. Nekoč so namreč ljudje, 

ko so recimo ‘kožuhali’ ali opravljali 

kako drugo kmečko delo, pripovedovali, 

ti pa si poslušal. Če te je seveda 

veselilo, mene so bila vedno sama 

ušesa. Včasih sem si kaj tudi zapisal in 

zgodovina me je od nekdaj zanimala. 

Tako sem se recimo za to knjigo 

– čeprav se mi takrat še sanjalo ni, da 

bom to objavil v knjigi – že pred 30 

leti pogovarjal z ljudmi, rojenimi tam 

okoli leta 1880 pa do 1910. Teh ljudi 

danes več ni. In dobro, da sem si zapisal, 

kar so mi povedali, drugače bi 

vse, kar so vedeli, šlo z njimi v grob. 

K intervjuvanju teh zanimivih ljudi – 

to so bili pravi ‘kompjuteri’, joj, koliko 

so znali! – pa me je spodbudilo, 

ker sem vedel, da nihče ne beleži utripa 

življenja našega kraja. Razen duhovnikov. 

A ker sem bil leta 1981 izvoljen 

za cerkvenega ključarja, sem 

najprej prebral cerkveno kroniko. In 

ugotovil, da so nekateri dobro zapisovali 

čas in utrip kraja, nekateri pa 

ene vrste … mi rečemo ‘künšt’. Lončarstvo 

je bilo strašno pomembno, 

včasih drugačne posode ni bilo, samo 

lončena. Jaz imam doma kar nekaj 

lončarskih izdelkov, nekoč bi namreč 

rad imel tukaj majhen muzej.« 

Zdi se, kot da vidi moj presenečeni 

in izprašujoči pogled – še muzej?! 

»Imam vse tiste sklede, v katerih so 

se ljudje umivali, kopalnice smo jim 

rekli. Tudi ‘kotlenko’, ki so jo včasih 

uporabljali za žganjekuho, imam. Vidite, 

ljudje so bili že nekdaj pametni. 

Veste, zakaj so imeli med vojno lončeno 

posodo za žganjekuho? Ker so 

žgali na podstrešju. Ko so videli – odvisno 

od tega, kakšno je bilo vreme –, 

da je šel dim naravnost gor, potem so 

žgali. Da ni dišalo vsepovsod – bili so 

premeteni. In jaz bi rad te predmete 

razstavil tukaj, doma, ker se mi zdi to 

za kraj pomembno.« 

Razlaga in razlaga o svoji knjigi, človek 

bi ga poslušal v nedogled. O knjigi 

govori skoraj kot o svojem otroku. 

ni? A avto je neprecenljiv, to vemo tisti, 

ki smo morali peš ali s kolesom premagovati 

velike razdalje. Spomnim se, da 

pri nas ni bilo zobozdravnika in sem 

moral v Ljutomer. Oče mi ni hotel dati 

kolesa. Pa sem šel peš. In se danes zavedam, 

koliko je avto v resnici vreden. 

Človeško bitje je namreč tako naravnano, 

da znaš, če ti je težko, ceniti vse. 

Če pa ti je vse dano ali na lahek način 

pridobljeno, pa … kot če bi bilo vse 

razpuščeno. In tega, kar imaš, ne ceniš. 

Tako tudi drug drugega ne vemo ceniti. 

Vodilo mojega življenja pa je – odgovornost 

na tem svetu. To pomeni, da 

s svojimi dejanji odgovarjaš ne le zdaj, 

ampak tudi kasneje. Zato se je ne bojim. 

Smrt je del življenja.« 

Povprašam ga po novi knjigi, gotovo 

jo že ima v mislih, in Ludvik Rudolf 

se zasmeje: »Ja, res. Kljub 16 poglavjem 

je ostalo še ogromno nepovedanega. 

In šele zdaj vidim, kaj vse bi še 

bilo treba narediti.« 

Vida Toš

12 | Vestnik | 7. aprila 2011 kmetijstvo 


Kmetijstvo v zadnjih desetih letih 

Živinoreja upada, tudi žita nihajo 

Koncentracija kmetij in zmanjševanje obdelave zemljišč – Pomurske kmetije so za skoraj hektar večje od slovenskega povprečja 

Statistični urad RS je konec meseca objavil 

podatke popisa v kmetijstvu za lansko 

leto. Glede na splošno dogajanje in strukturne 

spremembe se podatki gibljejo v 

pričakovanih okvirjih. Na eni strani se 

število kmetijskih gospodarstev zmanjšuje, 

po drugi pa velikost kmetij raste. 

V Sloveniji je 74.711 kmetijskih gospodarstev, 

ki imajo v uporabi 476.556 hektarjev 

zemljišč in redijo 416.547 glav velike 

živine (GVŽ). Na kmetijo tako odpade 

6,4 hektarja zemljišč in 5,6 GVŽ. Po podatkih 

iz popisa je povprečna kmetija večja 

za 0,8 hektarja in ima za 0,1 GVŽ več 

na kmetiji. Hkrati pa popis razkriva, da 

imamo 74.711 kmetijskih gospodarstev 

ali 13,6 odstotka manj v primerjavi z letom 

2000. Rast velikosti kmetijskih gospodarstev 

zaenkrat uspešno nadomešča 

strmo padanje števila kmetijskih gospodarstev. 

Na državni ravni je manj obdelanih 

1,9 odstotka obdelovalnih površin. 

Na ravni statističnih regij so ti padci različni. 

V Pomurju beležimo 2,8-odstotno 

zmanjšanje uporabe kmetijskih zemljišč. 

Z vidika boljše obdelave podatki po svoje 

niso skrb vzbujajoči in jih je možno pojasniti. 

S postopnim pešanjem industrije, 

predvsem delovnointenzivne, je povezano 

zmanjševanje števila kmetij, saj 

je tem zmanjkalo virov za financiranje 

in vzdrževanje kmetijske proizvodnje. 

Realno pa lahko sklepamo, da 13,6-odstotno 

zmanjšanje kmetijskih gospodarstev, 

izključenih tudi iz lastne samooskrbe, 

posledično vpliva na prehransko 

bilanco države. Padec obdelanih površin 

na pomurski ravni zaenkrat še ni povezan 

z intenzivnim opuščanjem kmetovanja 

ali nezainteresiranostjo večjih kmetij 

po obdelovalni zemlji, ampak predvsem 

s posestno strukturo in okoljem, v katerem 

prihaja do koncentracije obsega obdelave 

znotraj kmetijskih gospodarstev. 

Tako lahko padec obdelanih površin na 

pomurski ravni prej pripišemo demografskemu 

kot ekonomskemu dejavniku. 

Gre za pretežno gorički del, ki je velikim 

kmetom z vidika današnje kmetijske 

ekonomike nezanimiv za obdelavo. Pomurske 

kmetije obsegajo 7,2 hektarja in 

so za skoraj hektar večje od slovenskega 

povprečja. Po podatkih popisa je v zaraščanju 

29.963 hektarjev kmetijskih zemljišč, 

ki je intenzivno na Gorenjskem, 

Krasu in na Goriškem. 

Ekstenzivno netržno 

kmetovanje 

Čisto drugače zasučejo slovensko kmetijsko 

zgodbo statistični kazalniki rasti 

oziroma padanja tržne pridelave poljščin 

ter prireje mesa in mleka. Pridelava 

žit je v zadnjem desetletju precej nihala. 

Največ kmetijskih proizvodov po 

podatkih bilance in porabe smo pridelali 

v letih 2002, 2005 in 2008, in sicer 

okrog 600.000 ton vseh žit. Od tega odpade 

na pšenico povprečno 170.000 ton, 

na druga žita – predvsem koruzo v zrnju 

– pa preostanek. Ugodno pa je bilo tudi 

lansko leto, ki ga bilanca ne zajema. Pridelane 

količine so večinoma odvisne od 

klimatskih razmer, ki lahko zelo vplivajo 

na višino pridelka. Iz primerjave med 

letoma 2009 in 2010 vidimo, da je bilo 

v lanskem letu zasejanih 7,5 odstotka 

manj površin kot leta 2009, pridelek pa 

je bil za 12 odstotkov višji kot v omenjenem 

letu (153.393 tone). Kljub ugodnim 

letom podatki kažejo, da smo z 62,8-odstotne 

samooskrbe padli že na 47,7-odstotno 

samooskrbo. Drži pa, da se je na ta 

Povprečna velikost kmetijskih zemljišč v uporabi, 1) 

statistične regije, 2010 – začasni podatki 

Statistične regije 

Površina 2) 

(ha) 

Število KG, 

ki imajo KZU 

Povprečna velikost 

ha/KG s KZU 

Slovenija 476.556 74.517 6,4 

Pomurska 64.391 8.893 7,2 

Podravska 80.821 12.312 6,6 

Koroška 21.444 2.736 7,8 

Savinjska 67.619 11.416 5,9 

Zasavska 6.052 1.073 5,6 

Spodnjeposavska 26.805 5.227 5,1 

Jugovzhodna Slovenija 49.730 8.075 6,2 

Osrednjeslovenska 62.942 8.633 7,3 

Gorenjska 31.610 4.452 7,1 

Notranjsko-kraška 21.912 2.878 7,6 

Goriška 29.358 5.772 5,1 

Obalno-kraška 13.871 3.050 4,5 

1) Kmetijska zemljišča v uporabi: skupni travniki in pašniki niso vključeni 

2) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo 

Vir:SURS 

Zmanjšanje obdelanih površin na pomurski ravni lahko prej pripišemo demografskemu kot ekonomskemu dejavniku. 

račun povečala samooskrba s koruzo na 

nekaj čez 58 odstotkov. Podoben padec 

beležimo tudi pri krompirju, kjer smo s 

83,3-odstotne samooskrbe leta 2000 padli 

na okrog 60-odstotno samooskrbo. 

Popisni podatki kažejo na dokaj stabilno 

prirejo govejega mesa, kjer ni opaziti 

zmanjševanja staleža, je pa opazna koncentracija 

reje. Na drugi strani pa skrbi 

25-odstotni padec števila krav molznic. 

Najbolj opazna je kriza v prašičereji. Število 

gospodarstev, ki so se ukvarjala s 

prašičerejo, se je zmanjšalo za 41 odstotkov 

– s 44.623 na 26.451. Temu primerno 

je tudi zmanjšanje števila prašičev za 

rejo, ki je nižje za 36 odstotkov. Iz tržne 

prireje so se umaknila ključna gospodarstva, 

ki so zagotavljala stabilnost v samooskrbi, 

in sicer tista, ki so imela do 200 

pitancev. To je posledično povzročilo, da 

je bila samooskrba v lanskem letu nekaj 

čez 30-odstotna. Da slovensko kmetijstvo 

ohranja raven obdelanosti kmetijskih 

površin in se umika iz tržne pridelave 

strateških poljščin in mesa, dokazuje 

rast rejcev drobnice. V zadnjih desetih 

letih se je število kmetij z drobnico povečalo 

za 43 odstotkov oziroma s 4.330 

na 6.186. Število ovac pa za polovico (s 

96.027 na 137.770). 

Vrtnine in zelenjadnice 

Pridelava vrtnin se omenja kot ena od 

tržnih priložnosti za kmetijstvo. Desetletno 

obdobje je dovolj dolga doba, da ga 

lahko ocenimo kot priložnost ali polom. 

Statistični podatki ga kažejo kot polom. 

Od 1743 pridelovalcev vrtnin jih je lansko 

leto ostalo le še 1114. Temu primerna je 

tudi samooskrba, ki je bila leta 2000 še 

47-odstotna, zdaj pa je že pod 37 odstotki. 

Pomembna je tudi prireja perutnine 

in jajc. Tudi tu je statistika dokaj natančna 

in kaže na najvišjo raven samooskrbe 

in celo presežke. Toda reje perutnine 

in kokoši nesnic le ne moremo obravnavati 

znotraj klasičnega kmetijskega cikla 

neke proizvodnje. Gre za panogo z izrazito 

vertikalno in industrijsko organizacijo 

proizvodnje, odvisno od perutninskih 

podjetij s klavnicami. V tem primeru je 

kmet le storitven rejec in ne organizator. 

Je pa dejstvo, da je to panoga, ki jo gibanja 

vhodnih cen najbolj majejo in vplivajo 

na njeno rentabilnost. 

J. Votek 

Indeksi cen vhodnih surovin v kmetijstvu, Slovenija, januarja 2011 

I 2011 

Ø 2005 

Indeksi 

I 2011 

XII 2010 

I 2011 

I 2010 

Proizvodi in storitve 

za tekočo porabo v kmetijstvu 

101,8 112,7 140,1 

Semena in sadike 108,4 112,2 125,7 

Energija, maziva 103,5 118,9 140,9 

Gnojila in sredstva za izboljšavo tal 102,9 121,7 193,4 

Sredstva za varstvo rastlin 100,4 98,0 120,4 

Veterinarske storitve 101,8 101,8 140,5 

Krmila 100,0 117,7 142,6 

Vzdrževanje opreme 100,9 102,9 145,4 

Vzdrževanje zgradb 100,3 100,2 124,8 

Drugi proizvodi in storitve 99,7 99,7 106,0 

Proizvodi in storitve za investicije v kmetijstvu 101,4 104,4 126,0 

Oprema 101,9 104,4 131,1 

Zgradbe 100,4 104,2 114,1 

SKUPAJ 101,7 110,0 135,4 

Vhodni stroški na kmetijah so lahko eden od kazalcev, zakaj se obseg tržne 

pridelave manjša in s tem posredno vpliva na samooskrbo s hrano. 

Fotografija Natalija Juhnov 

Vir:SURS 

Število prašičev, Slovenija, 2000 in 2010 – začasni podatki 

www.park-goricko.org 

Pohod ob dnevu Zemlje 

sobota, 9. aprila, ob 10.00 

Letošnji dan Zemlje v znamenju gozdov bomo počastili 

z 12 kilometrov dolgim trideželnim pohodom v Naravni 

park Raab, ki je avstrijski del parka Goričko-Raab-Örseg. 

Na pohodu se bomo seznanili z evropsko Zeleno vezjo, 

spoznali bomo Sadni raj in si ogledali ruševine gradu 

Dobra ter poskusili dobrote Gradiščancev. 

Start in cilj je stari mejni prehod Kuzma/Bonisdorf 

pri gostilni Mertschnigg. Odhod ob 10.00. Prijavnina 

7 EUR. 

Pohodniški avtobus bo odpeljal z avtobusnih postaj: 

G. Radgona, 8.15, Radenci, 8.30, Murska Sobota, 

9.00, Grad, 9.30. Cena 5–6 EUR. 

Prijave sprejemamo do četrtka, 7. aprila 2011: 

Marina Horvat, tel. 02 551 88 60 ali 051 611 254, 

marina.horvat@goricko.info 

Javni zavod Krajinski park Goričko 

Grad 191, 9264 Grad 

park.goricko@siol.net 

T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63 

Število živali 

Število KG 


(število živali) 


(število KG) 

Leto 2000 2010 2000 2010 2010/2000 2010/2000 

PRAŠIČI - SKUPAJ 601.953 382.065 44.623 26.451 63,5% 59,3% 

Pujski, do 20 kg 174.418 108.100 4.243 2.623 62,0% 61,8% 

Mladi prašiči, 20-50 kg 140.271 86.660 16.384 7.823 61,8% 47,7% 

Prašiči v pitanju - skupaj 219.878 149.950 35.433 22.218 68,2% 62,7% 

Prašiči v pitanju, 50-80 kg 101.535 68.268 14.455 9.713 67,2% 67,2% 

Prašiči v pitanju, 80-110 kg 87.061 53.666 15.186 8.850 61,6% 58,3% 

Prašiči v pitanju, 110 kg ali več 31.282 28.016 11.744 8.043 89,6% 68,5% 

Plemenski prašiči nad 50 kg - skupaj 67.386 37.355 9.017 4.224 55,4% 46,8% 

Plemenski prašiči nad 50 kg, merjasci 1.965 1.142 1.214 795 58,1% 65,5% 

Plemenski prašiči nad 50 kg, nebreje mladice 6.897 3.963 1.645 849 57,5% 51,6% 

Plemenski prašiči nad 50 kg, breje mladice 8.903 4.306 2.372 1.040 48,4% 43,8% 

Plemenski prašiči nad 50 kg, nebreje plemenske svinje 17.462 10.919 4.712 2.761 62,5% 58,6% 

Plemenski prašiči nad 50 kg, breje plemenske svinje 32.159 17.025 5.420 2.311 52,9% 42,6% 

Vir:SURS


kmetijstvo 


Tabela 1: Pridelava posevkov na njivah, Slovenija, 2009 in 2010 

Število goveda, Slovenija, 2000 in 2010 - začasni podatki 

Število živali 

Število KG 


(število živali) 


(število KG) 

Leto 2000 2010 2000 2010 2010/2000 2010/2000 

GOVEDO - SKUPAJ 499.546 472.331 56.097 36.120 94,6 % 64,4 % 

Mlado govedo (do 1 leta) - skupaj 137.853 141.663 39.894 29.947 102,8 % 75,1 % 

Mlado govedo (do 1 leta), bikci 73.663 74.842 26.442 22.296 101,6 % 84,3 % 

Mlado govedo (do 1 leta), teličke 64.190 66.821 27.528 22.017 104,1 % 80,0 % 

Mlado govedo (1 do 2 leti) - skupaj 129.986 126.473 35.022 28.106 97,3 % 80,3 % 

Mlado govedo (1 do 2 leti), telice - skupaj 58.685 57.918 24.054 20.269 98,7 % 84,3 % 

Mlado govedo (1 do 2 leti), biki, voli 71.301 68.555 21.354 17.812 96,1 % 83,4 % 

Govedo nad 2 leti - skupaj 231.707 204.195 49.012 30.823 88,1 % 62,9 % 

Govedo nad 2 leti, telice - skupaj 24.165 21.703 11.705 10.115 89,8 % 86,4 % 

Govedo nad 2 leti, krave - skupaj 198.2611) 174.697 47.265 29.030 88,1 % 61,4 % 

Govedo nad 2 leti, krave molznice 141.574 107.830 28.588 10.933 76,2 % 38,2 % 

Govedo nad 2 leti, druge krave 54.431 66.867 19.357 20.319 122,8 % 105,0 % 

Govedo nad 2 leti, biki in voli - skupaj 9.281 7.795 3.831 4.007 84,0 % 104,6 % 

Prištetih 2.256 krav za zakol (nad 2 leti starosti) 

V Turnišču je pripravil Kmetijskogozdarski 

zavod za Pomurje s tamkajšnjo 

kmetijskosvetovalno službo 

že 39. pomurski regijski mladinski 

kviz Mladi in kmetijstvo. Teme kviza 

so bile: znanje o kmetijstvu, kako 

tržiti in prodajati kmetijske in druge 

pridelke na kmetiji, značilnost slovenskega 

medu, kako se varno obnašati 

pri sečnji ter odnosi z javnostmi. 

Na 39. pomurskem kvizu so mladi pokazali 

veliko znanja, ki so ga pridobili 

v šoli ali na kmetiji. Kviza v Turnišču, 

ki je potekal na OŠ Turnišče, so se 

udeležile štiri ekipe mladih, in sicer 

dve ekipi Društva podeželske mladine 

Sveti Jurij ob Ščavnici, ekipa mladih 

iz Turnišča in ekipa tekmovalcev 

Društva podeželske mladine Prlekija 

iz Ljutomera. Šlo je za lep dogodek, 

kajti na tak način KGZ Murska Sobota 

dokazuje, da je treba kmetijstvo v 

deželi ob Muri še naprej razvijati, pridelovati 

zdravo neoporečno hrano, 

mladim pa dati voljo in elan za delo 

na zemlji, kmetiji, v hlevu, vinogradu, 

pri čebelah … 

Največ znanja je pokazala prva ekipa 

Društva podeželske mladine Sveti 

Jurij ob Ščavnici, ki bo pomurske 

»barve« zastopala na državnem kvizu 

Mladi in kmetijstvo 16. aprila v Dobravi 

pri Škocjanu na Dolenjskem. 

Kot so ob koncu kviza povedali zmagovalci 

Nina Černela, Simon Černela 

in Darja Močnik, so s svojim znanjem 

dokazali, da čeprav je kmetijska panoga 

v zadnjem času zapostavljena 

in so pridelki zelo slabo plačani, je 

prav, da se kmetijska politika v Sloveniji 

reši iz zagate, mladim pa da ve- 

Površina (ha) 

2009 2010 


2010 

2009 

Mladi in kmetijstvo 

Pomurski regijski kviz Mladi in kmetijstvo 

Pomurske barve bo zastopala ekipa mladih od Svetega Jurija ob Ščavnici 

Zmagovalna ekipa DPM Sveti Jurij ob Ščavnici na kvizu Mladi in kmetijstvo v 

Turnišču 

Skupen pridelek (t) 

2009 2010 


2010 

2009 

Povprečen 

pridelek t/ha 

2009 2010 

ŽITA ZA ZRNJE 100866 94711 93,9 531303 568465 107,0 5,3 6,0 

Pšenica in pira 34534 31932 92,5 136904 153393 112,0 4,0 4,8 

od tega pšenica 34313 31709 92,4 136498 152852 112,0 4,0 4,8 

od tega pira 221 223 100,9 407 541 132,9 1,8 2,4 

Rž in soržica 892 792 88,8 2318 2654 114,5 2,6 3,4 

Ječmen 20089 18750 93,3 69251 80149 115,7 3,4 4,3 

Oves 1773 1724 97,2 4260 4898 115,0 2,4 2,8 

Tritikala 3399 3483 102,5 13532 14089 104,1 4,0 4,0 

Sirek za zrnje … 197 … … 546 … … 2,8 

Koruza za zrnje 38611 36439 94,4 302600 311062 102,8 7,8 8,5 

Druga žita (skupaj) 1568 1394 88,9 2437 1675 68,7 1,6 1,2 

Krompir 4175 4144 99,3 103425 101735 98,4 24,8 24,6 

od tega krompir drugi, zgodnji 540 569 105,4 10978 11815 107,6 20,3 20,8 

od tega krompir pozni in semenski 3635 3575 98,3 92447 89921 97,3 25,4 25,2 

čja možnost in priložnost za kmetovanje 

ter jih spodbuja, da bodo ostali na 

kmetijah. Sicer pa sta bila ekipi mladih 

DPM Sveti Jurij ob Ščavnici vseskozi 

ob pripravah in na kvizu v pomoč 

in oporo mentorja Anton Slana 

in Metka Marinič. 

Jože Žerdin 

Fotografija Jože Žerdin Vir: SURS in MKGP Vir:SURS 

vrtnarski utrinki 

Krompir – pestra izbira 

sort za hišni vrt 

Krompir (Solanum tuberosum) izhaja iz družine 

razhudnikovk (Solanaceae) in izvira iz Andov 

Njegovo gojenje traja že okoli 8000 

let, v Evropi pa je znan od 16. stoletja 

naprej. Leta 2008/09 je vsak Slovenec 

porabil 72 kilogramov krompirja (Statistični 

urad Slovenije). Ko se tla ogrejejo 

na temperaturo osem stopinj Celzija, 

je čas za njegovo saditev. 

Za pridelavo krompirja je pomembna 

dobro pripravljena setvena greda. 

Že jeseni lahko damo na gredo svež 

kompost. Spomladi počakamo, da se 

zemlja osuši, nato jo rahljamo. 

Krompir damo kalit približno štiri 

tedne pred sajenjem v temnem in 

zračnem prostoru pri temperaturi 

12–18 stopinj Celzija. Kalitev krompirja 

poteka šest tednov pri temperaturi 

sedem stopinj Celzija in širi do pet 

tednov pri temperaturi 15 stopinj Celzija. 

Kakor hitro se pojavijo poganjki, 

krompir postavimo na svetlobo, kjer 

se kratki poganjki razvijajo in hitro 

»sedejo« na gomolje, da se pri sajenju 

ne zlomijo. 

Sajenje krompirja je možno pri talni 

temperaturi osem stopinj Celzija 

na sončnem, zračnem in dobro prevetrenem 

mestu, kjer je primerna vlaga, 

to pa prepreči gnilobo gomoljev. 

Pri polaganju krompirja v brazde 

dodamo na gomolj pol litra dobro 

preperelega domačega komposta. 

S tem so zadovoljene potrebe krompirja 

po hranilih do cvetenja. Nato 

začnejo rasti poleg nadzemnih delov 

Pregled nekaterih sort krompirja glede 

na barvo kožice in mesa ter glede na tip rabe 

Sorta 

Rana/srednja/ 

pozna 

Barva 

mesa 

Barva 

kožice 

Kulinarična 

skupina 

ADORA zelo zgodnja rumena rumena AB 

ARROW zelo zgodnja bela rumena AB 

RIVIERA zelo zgodnja rumena rumena A 

KRESNIK zgodnja bela svetlorjava A 

MARIS BARD zgodnja bela bela AB 

PRIMURA zgodnja svetlorumena rumena B 

JAERLA srednje zgodnja svetlorumena rumena AB 

JANA srednje zgodnja bela svetlorumena BC 

MADELEINE srednje zgodnja rumena rumena AB 

DESIREE srednje pozna svetlorumena rdeča B 

ROMANO srednje pozna kremasto bela svetlordeča B 

SANTE srednje pozna svetlorumena svetlorumena B 

AGRIA pozna rumena rumena BC 

KENNEBEC pozna bela svetlorumena BC 

BELLAROSA zelo zgodnja rdeča rumena AB 

ANUSCHKA zelo zgodnja rumena rumena AB 

MARABEL zgodnja rumena rumena AB 

ELFE zgodnja rumena rumena AB 

SAVANNA srednje zgodnja bela bela B 

RED 

FANTASY 

tudi gomolji, za kar je potrebno dognojevanje 

krompirja. 

Da bo pridelek krompirja brez plevela, 

ga dva- do trikrat osipamo, seveda 

pa pazimo, da ne poškodujemo 

rastline in še posebej korenine. Nato 

15–20 centimetrov visoke rastline še 

enkrat osipljemo, da preprečimo pozelenitev 

gomoljev. Pri veliki suši namakamo. 

Spravljamo le zrele gomolje. To je 

možno šele takrat, ko cima odmre. 

Zgodnje sorte krompirja niso primerne 

za skladiščenje, medtem ko se pozne 

sorte dobro skladiščijo. 

Pri izbiri sort krompirja se odločamo 

med skupino ranega krompirja 

(pobiramo tri mesece po sajenju), poznega 

(pobiramo štiri mesece po sajenju), 

ki predstavlja glavni posevek, 

ali srednjeranimi sortami krompirja. 

Na vrtnarjevo izbiro krompirja vplivajo 

tudi kulinarične značilnosti posameznih 

sort. 

Čvrsti, trdni ali voskasti gomolji 

(skupina A) so za kuhanje v lupini; 

kuhane je mogoče lepo narezati za 

pripravo solat in za praženje. Dokaj 

trdni krompirji (B) so idealni za pečenje. 

Moknat (C) in zelo moknat (D) 

krompir je za pripravo pireja, juh in 

enolončnic. Pri izbiri krompirja moramo 

preveriti tudi odpornost proti boleznim 

in škodljivcem. 

M. V. 

srednje zgodnja rumena rdeča B 

CONCORDIA srednje zgodnja rumena rumena B 

JELLY srednje pozna rumena rumena B 

FABIOLA srednje pozna rumena rdeča AB 

izobraževanje kmetovalcev 

08. 04. 2011: dvorana KGZS, Zavod M. 

S., Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska 

Sobota, ob 9.00, predavanje KOP – IVR, 

Pomen zelenjave kot živila 

08. 04. 2011: Mestna hiša Ljutomer, 

Glavni trg 3, 9240 Ljutomer, ob 13.00, 

ne velja za KOP, Ocenjevanja vin Društva 

vinogradnikov in prijateljev vin Ljutomer 

11. 04. 2011: Gasilski dom Ivanci, Ivanci 

1, 9222 Bogojina, ob 16.00, ne velja za KOP, 

Dom, družina in dopolnilne dejavnosti, tečaj 

– Vrtnine in zelišča v vsakdanji uporabi – 

naša hrana in vir zdravja 

14. 04. 2011: Sadjarska kmetija Cifer, 

Kukeč, Rituperjev sadovnjak, ob 10.00, 

predavanje in prikaz KOP – IPS, Vpliv 

redčenja cvetov in plodičev na kakovost 

jabolk.

14 | Vestnik | 7. aprila 2011 iz naših krajev 


Krajani Mačkovec izrazili nezadovoljstvo 

Bodo še dolgo čakali na vodo? 

V mačkovsko podružnično šolo že skoraj deset let 

pitno vodo dovažajo s cisternami 

Krajani Mačkovec so pred dnevi na 

zboru krajanov z ogorčenjem ugotavljali, 

da je gradnja vodovoda spet zastala, 

saj za ta projekt niso zagotovljena 

sredstva v puconskem občinskem 

proračunu. Desetletnim obljubam ne 

verjamejo več in razmišljajo o različnih 

oblikah državljanske nepokorščine, 

ker se čutijo zapostavljene. 

Problem je še posebej pereč, ker že 

skoraj deset let v podružnično osnovno 

šolo v Mačkovcih s cisternami dovažajo 

čisto pitno vodo. V preteklosti je 

bilo mnogo govora o skladnem razvoju 

Občine Puconci, a so bile to očitno le 

prazne besede. Medtem ko ponekod v 

občini že gradijo kanalizacijo in druge 

objekte, se morajo krajani Mačkovec 

skrivaj priklapljati na različne vodne 

vire. Prav tako so ogorčeni, da morajo 

biti otroci na poti v šolo izpostavljeni 

gostemu prometu na magistralni cesti, 

saj ni pločnikov, ter da se igrajo čudne 

igrice okoli steze za motokros, prizadetih, 

ki morajo požirati oblake prahu, 

pa nihče nič ne vpraša. 

To je le del vroče razprave na zboru 

krajanov, kjer so se med drugim dogovorili, 

da bodo letos največ pozornosti 

namenili mrliški vežici. Zamenjali 

bodo ostrešje s kritino ter uredili kuhinjo 

in sanitarije. Že nekaj let je parkirišče 

pri pokopališču pripravljeno 

tudi za asfaltiranje, zato upajo, da bo 

letos to urejeno. 

Janez Konkolič 

Cilka in Jožef Gerenčer v zakonu 60 let 

Pred dnevi sta praznovala 60 let skupnega zakonskega življenja Cecilija in Jožef 

Gerenčer iz Strehovec. V domači župnijski cerkvi v Bogojini sta še enkrat obnovila 

zakonsko zvestobo. Jožef, rojen leta 1927 v Strehovcih, je družino preživljal z 

delom na domači kmetiji in v vinogradu. Že od rane mladosti pa je z zvoki violine 

zabaval mlado in staro. Igral je na mnogih porokah v okoliških vaseh in ob drugih 

priložnostih. Tudi danes skoraj ni družinskega slavja, da ne bi zaigral. Cecilija, 

rojena leta 1929 v sosednjih Filovcih, je bila kot trgovka zaposlena v več krajih 

Pomurja. Ob delu in pomoči možu na kmetiji je največ časa namenila skrbi za njune 

hčerke Amalijo, Gizelo in Heleno. Na jesen življenja zvokom dedkove violine in 

babičinemu pripovedovanju z veseljem prisluhne šest vnukov in trije pravnuki. M. G. 

Zmagal bogračev lonec z ajdovimi žepki 

Pred gostilno Park v Radencih je organiziralo minulo soboto Zdravilišče Radenci 

tekmovanje v pripravi jedi v kotličku po lastni izbiri. Med devetimi prijavljenimi 

ekipami je prvo mesto pripadlo Ludviku Lutharju iz Term 3000, lanskemu 

zmagovalcu gostinsko-turističnega zbora v Kranjski Gori. S pripravo bogračevega 

lonca z ajdovimi žepki je zbral 93 točk. Strokovna komisija je prištela tudi točke 

za urejen delovni prostor, usklajenost sestavin in izvirnost jedi. Drugo mesto sta 

zasedla kuharja zdravilišča Radenci z »bograč golažem«, tretje mesto pa ekipa 

Turističnega društva Radenci s kislo juho. Za dobro počutje številnih obiskovalcev 

ob pokušnji pripravljenih jedi je poskrbel ansambel Zadnji moment, na stojnicah 

pa so obiskovalci lahko kupili tudi izdelke domače obrti in živilske izdelke. D. M. 

Fotografija Dani Mauko Fotografija arhiv družine Gerenčer 

Pirhi študentke Viktorie Vörös iz Dobrovnika 

V vzorcih značilne arhaične 

prvine in rastlinski motivi 

Mladi se izdelovanja pirhov naučijo, vendar jih doma malokdo tudi sam izdeluje 

Študentka Viktoria Vörös iz Dobrovnika 

je že v otroških letih z navdušenjem 

opazovala sorodnike, ki so izdelovali 

pirhe, in katerega tudi sama 

naredila, resneje pa se je te ljudske 

obrti lotila pred tremi leti in od takrat 

izpod njenih rok letno pride do 

tristo pirhov. 

Pravi, da se je največ naučila od 

mame, ki ob značilni dobrovniški tehniki 

batik izdeluje pirhe tudi v drugih 

tehnikah. Sama se je najbolj navdušila 

nad tehniko batik, kjer uporabljajo 

rdečo in črno barvo, v vzorcih 

pa lahko opazimo značilne arhaične 

prvine in rastlinske motive. Viktoria 

pravi, da izdelovanje zahteva precej 

potrpežljivosti in sedenja, saj en pirh 

nastaja tudi od dve do tri ure: »Sama 

se rada vzorcem natančneje posvetim 

in tudi kaj ustvarjam. Pri njihovem 

tradicionalnem izdelovanju sicer 

obstajajo neka osnovna pravila, vendar 

ima vsak izdelovalec možnost, da 

tudi do določene mere ustvarja, da 

jim doda neki svoj pečat. Pri tem so 

najpomembnejše izkušnje, znanje, da 

dobiš občutek za njihovo izdelovanje, 

jajčka pa je treba pred tem tudi primerno 

očistiti in posušiti. 

Svoje izdelke sem poslala tudi na 

Madžarsko v Zalaegerszeg in Budimpešto, 

kjer so jih ocenili strokovnjaki 

s področja domače obrti, in tako sem 

dobila naziv ljudska umetnica. Dobila 

pa sem tudi certifikat slovenske obrtno-podjetniške 

zbornice.« 

Viktoria, ki študira matematiko in 

nemščino v Mariboru, pravi, da je iz- 

Na hribu v Pečarovcih v neposredni 

bližini župnijske cerkve, ki bo letos 

stara 190 let, stoji farni dom, ki čaka 

na obnovo. Objekt z dvema etažama 

in podstrešnimi sobami je bil zgrajen 

po prvi svetovni vojni, v njem 

pa so bili nekdaj župnišče, trgovina, 

stanovanja in večnamenska dvorana. 

Farni dom, ki ga krasita dve freski 

sv. Florjana in sv. Krištofa, je župnijska 

last, saj ga je dobila Župnija 

Pečarovci po denacionalizacijskem 

postopku v svoje upravljanje. Ta pa 

se je pred časom odločila, da bodo 

objekt dali Občini Puconci, ki bo ob 

pomoči evropskih sredstev dom obnovila. 

V njem naj bi uredili izobraževalni 

center in prenočišča, kjer bodo 

lahko prespali pohodniki, kolesarji 

in turisti, uporabljala pa bi ga tudi 

župnija za župnijska srečanja in prireditve. 

V njem že zdaj vadi tamkajšnji 

cerkveni pevski zbor. 

Ker stoji dom v središču Pečarovec, 

naj bi ga uredili skupaj s središčem 

vasi, ki ga želi puconska občina 

preurediti v t. i. Sebeščanski trg. Sre- 

Svoje izdelke je študentka Viktoria Vörös razstavljala v Pomurju in na 

Madžarskem, izdelavo pa predstavila tudi v pomurskih hotelih. 

Farni dom v Pečarovcih bo dobil novo podobo 

delovanje drugih predmetov domače 

obrti nikoli ni veselilo, pri pirhih pa je 

neki poseben čar, tako pri njihovem 

izdelovanju, pa tudi takrat, ko jih vidi 

na razstavi. V njihovi občini je veliko 

starejših občank in občanov, ki jih izdelujejo, 

med mladimi pa ni pravega 

zanimanja: »Sicer jih radi izdelujejo 

na raznih delavnicah v šoli ali pomagajo 

starejšim, takih, ki bi se sami čez 

leta resneje lotili njihovega izdelovanja, 

pa je bolj malo. Sama jih največ 

naredim pozimi, ko je več časa, pri 

tem pa je pomembno, da me to delo 

res veseli in tudi sprosti. Ob prekmurskih 

in madžarskih me zelo navdušujejo 

tudi ukrajinski vzorci, kjer je 

vključenih več barv. Največ pirhov naredim 

iz kokošjih jajčk, pa tudi iz jajc 

rac in gosi.« 

Svoje izdelke je doslej trikrat razstavljala 

na razstavi pirhov v Dobrovniku 

in na Madžarskem, letos pa bo 

skupaj s še dvema ljudskima obrtnikoma 

razstavljala v Centru Banffy v 

Lendavi. Pirhe in njihovo izdelovanje 

je predstavljala tudi v hotelu Lipa v 

Lendavi, v Termah Vivat in v hotelu 

v Radencih. 

Jože Gabor 

Uredili bodo Sebeščanski trg 

V prostorih doma naj bi med drugim uredili tudi izobraževalni center 

Farni dom v Pečarovcih bo dobil novo podobo in bo skupaj z drugimi objekti v 

središču vasi tvoril t. i. Sebeščanski trg. 

Fokovci 

V KTD Ceker so se spomnili mater 

dišče vasi so si že ogledali študenti in 

arhitekti z univerz na Dunaju, Budimpešti, 

Ljubljani in Zagrebu, ki so dali 

več pobud in idejnih načrtov za ureditev 

trga. 

Jože Žerdin 

Kulturno-turistično društvo Ceker Fokovci 

je pripravilo pred dnevi v tamkajšnjem 

vaško-gasilskem domu prireditev 

ob praznovanju materinskega dne. 

Za prijeten večer, zabavo in druženje 

so poskrbeli nastopajoči: otroci iz fokovskega 

vrtca, pevci iz Vučje Gomile, 

otroška folklorna skupina OŠ Fokovci, 

folklorna skupina iz Tešanovec, humoristi 

iz Sela, Selanske frajle in muzikant 

Bojči. Ženam, materam, babicam 

in dekletom so organizatorji ob prihodu 

podarili vrtnico ali trobentico. Prireditve 

se je udeležilo več kot sto obiskovalcev, 

predvsem domačinov, med 

katerimi so bili tudi nekateri predstavniki 

Občine Moravske Toplice. 

C. K. 


Fotografija Jože Žerdin


Lončarovci – majhna vas na koncu sveta 

iz naših krajev 


V kraju za vse zvoni le en vaški zvon 

V vasi so nekoč živeli lončarji in mojstri za izdelovanje lončenih peči – Kraji kot nalašč za sproščujoč oddih v naravi 

Lončarovci so vas na Goričkem, strnjena 

v dolini potoka Curek. Središče 

vasi leži na rahli, proti jugu obrnjeni 

vzpetini in se tako »nastavlja« opazovalcem 

s sosednjega hriba. Vas je obdana 

s polji in gozdovi, do nje pa vodi 

cesta, ki se za vasjo tudi konča. Domačini 

se zato zaradi pošalijo, da so 

na koncu sveta. 

Versko in nekoč tudi 

narodnostno mešana vas 

Suzana Koltaj, predsednica vaškega 

odbora, nam je povedala, da v vasi z 

okrog dvajsetimi hišami živi blizu 70 

prebivalcev, nekaj hiš pa je že praznih. 

Lončarovci so imeli po številu prebivalcev 

že boljše čase, vendar sta potem 

svoje naredila manjša rodnost in izseljevanje. 

V vasi živijo katoliki in predvsem 

evangeličani, verske »razdeljenosti« 

pa že zdavnaj ni več čutiti. Vsi 

vaščani sodelujejo pri vseh vaških delih 

in prireditvah, in kot se pošali Koltajeva, 

za vse zvoni le en vaški zvon, 

pa tudi pokopani so na skupnem pokopališču. 

Kraj je pred dvajsetimi leti 

spadal tudi med narodnostno mešane 

vasi, saj so tu živeli tudi pripadniki madžarske 

narodne skupnosti, potem pa 

so 1993. izstopili s tega območja, saj v 

vasi ni bilo več pripadnikov madžarske 

narodnosti. S tem je bila opuščena tudi 

uradna dvojezičnost, krajevni napisi so 

od takrat le v slovenščini, otroci pa so 

prosenjakovsko dvojezično šolo zamenjali 

s fokovsko osnovno šolo. 

Središče vasi Lončarovci leži na rahli, proti jugu obrnjeni vzpetini in se »nastavlja« opazovalcem s sosednjega hriba. 

Fotografije Ciril Kosednar 

Čeprav so kmetijske površine zaradi 

ilovnate prsti težke za obdelovanje, so 

polja okrog vasi obdelana in skoraj pri 

vsaki domačiji se še delno ukvarjajo s 

kmetijstvom, zgolj od te dejavnosti pa 

živijo le pri eni hiši. V vasi ni podjetij in 

ne obrtnikov, trgovin, šole ali drugih institucij, 

kjer bi bila delovna mesta, zato 

se večina zaposlenih vozi v Mursko Soboto 

ali dela v tujini. Ker je kraj precej 

oddaljen od središča Občine Moravske 

Toplice, ta pa je, kot vemo, po površini 

ena največjih v Pomurju, se pozna, da 

je v vasi nekoliko manj komunalne infrastrukture 

kot drugje. Že nekaj časa 

si Lončarovčani prizadevajo za gradnjo 

javnega vodovoda, prav tako pa se Koltajeva 

skupaj z vaščani zavzema, da bi 

asfaltirali še nekaj makadamskih odsekov 

cest, predvsem proti pokopališču, 

kjer so pred leti z lastnimi sredstvi uredili 

mrliško vežico. 

Lončarji, 'gerenčerji' 

in dimnikarji 

Najstarejši vaščan Lončarovec je 

87-letni Ludvik Hari. Tako stari kot 

mladi ga radi poslušajo, ko pripoveduje 

zgodbe o dogodkih, ki jih je največkrat 

sam doživel. Prav on razlaga o 

imenu vasi, ki se je večkrat spremenilo. 

To je povezano z lončarji, ki jih je bilo 

nekoč v vasi kar nekaj. Kot pravi Ludvik, 

se spomni kupov glinene posode in 

dima, ki se je pri sosedovih kadil iz peči 

za žganje gline. Pred prvo svetovno vojno 

so vas imenovali tudi Gerenčerovci, 

verjetno zaradi madžarskega poimenovanja 

vasi Gerohaza. To ime naj bi 

po njegovem mnenju bolj kot lončarje 

označevalo izdelovalce lončenih peči, s 

katerimi so nekoč ogrevali hiše. Tukaj 

so takšno peč imenovali 'kala', mojstre, 

ki so jih izdelovali in jih je bilo v vasi 

kar nekaj, pa 'kalarji' ali tudi 'gerenčerji'. 

Teh pa danes ni več. 

V vasi, kjer so nekoč živeli mojstri za 

lončene peči, pa razumljivo živijo tudi 

dimnikarji. Trenutno so v vasi štirje, 

dva že izučena in zaposlena ter dva vajenca. 

Kot pravi eden izmed njih, Zlatko 

Farkaš, je to zgolj naključje, da je v 

kraju, znanem po lončenih pečeh, toliko 

dimnikarjev. Le redki danes še kurijo 

v 'kalah'. Res pa je, da vse več ljudi 

uporablja trda goriva in da se bo ta 

trend nadaljeval zaradi dviga cen drugih 

energentov, to pa pomeni tudi več 

dela za dimnikarje. 

Domačin Ludvik Hari nam je v eni izmed nenaseljenih hiš pokazal eno redkih 

ohranjenih lončenih peči v vasi, s katerimi so nekoč ogrevali hiše. Kar nekaj mojstrov 

za izdelovanje teh peči je bilo doma prav iz Lončarovec in od tod tudi ime vasi. 

www.obi.si 

Samo 7 aprila 

v vseh trgovinah OBI! 

Nakup 

brez davka!* 

*Velja za nakupe opravljene 07.04.2011. Nakup se šteje kot nakup s 16,67 % popusta (-20 % DDV). Velja samo za blago iz redne ponudbe. Ne velja za nakupe z 

odlogom plačila, nakup darilnih bonov in za posebna naročila. Izdelki iz trenutnih akcij ali znižanj so izvzeti. Izključeno je združevanje z drugimi popusti in dobropisi. 

Edino društvo v vasi je PGD Lončarovci, v katerega so vključeni skoraj vsi vaščani, 

tudi vaška predsednica Suzana Koltaj. 

Pobeg na miren konec sveta 

Kot pravijo Koltajeva in še nekateri 

sogovorniki, bi morali več razmišljati o 

turistični ponudbi. Vas mogoče na prvi 

pogled nima posebnih znamenitosti, 

toda ljudje se radi vračajo, tako tisti, ki 

so tukaj nekoč bili doma, kot tudi tisti, 

ki pridejo le na obisk. Oddaljenost od 

centrov, kar smo zgoraj omenili kot slabost 

v razvojnem smislu, je tukaj prednost. 

Ljudi sem privabljajo mir, relativno 

ohranjeno okolje, okoliški gozdovi, 

bogati z gobami, močvirnati travniki v 

dolini potoka Curek, pohodniške poti 

okrog vasi in predvsem prijaznost ljudi. 

Nekateri domačini so se že zavedli 

teh naravnih danosti, si obnovili stare 

hiše in se vračajo sem na oddih. Staro 

hišo je v vasi uredila tudi družina Erike 

Sabotin. Njeno rojstno hišo so pred leti 

preuredili v apartmaje. Pri tem so ohranili 

prvotno obliko kmečke stavbe, jo 

opremili s starim pohištvom, v njej pa 

stoji tudi 'kala' iz leta 1915. Obiskovalce 

pa že več kot petnajst let privablja tudi 

Močvara, tako se namreč imenuje gostinski 

objekt ob potoku Curek. Lastnik 

je lesen objekt uredil skupaj z ribniki v 

prijetnem zelenem okolju. 

Ciril Kosednar

16 | Vestnik | 7. aprila 2011 družabna 


Nismo muha enodnevnica 

»Na vprašanje, koliko manjšin je na Madžarskem, odgovor ni preprost, kajti ob preseljevanjih in 

izseljevanjih so tisti, ki so ostali, večidel hoteli postati Madžari in pozabili na lastno nacionalnost. 

Na Madžarskem je bila več desetletij uveljavljana politika asimilacije – že pred prvo in med obema 

svetovnima vojnama –, ko so Nemce prisilno izseljevali v Nemčijo, Slovaki pa so sami hoteli, da se 

preselijo na Češkoslovaško. Po odločitvi politbiroja partije leta 1968 lahko računamo in razpravljamo 

o pravilni leninistični nacionalni politiki in ustreznem ravnanju z narodnostmi. Zaradi vseh omenjenih 

procesov so skoraj povsod. Malo jih je, a na obsežnem območju,« je pojasnjeval dr. Kövágó … 

Vestnik, 26. marca 2011 

Komentar tedna 

na Pomurje.si 

Uporabnik Mcipot70 o 

madžarskih kleparjih: »Saj za 

goljufije ni treba Madžarskih obrtnikov. 

Več jih imamo doma.« 

Ta in minuli teden sta bila očitno 

tekmovalna. In mladi imajo tekmovalnost 

v krvi, pa naj bo v šolskih klopeh ali na 

plesnih in pevskih podijih. V Radencih 

so tekmovali v angleščini in nemščini, 

udeleženci pa so prišli iz kar osmih 

slovenskih gostinskih in turističnih šol. 

Od 73 tekmovalcev je pri angleščini 

kot prvem jeziku zasedel tretje mesto 

Domen Lovše iz radenske šole, Matej 

Ošlaj, prav tako iz SŠGT Radenci, je bil 

prvi v angleščini kot drugem jeziku, drugi 

je bil v isti kategoriji Luka Topolovec. 

SŠGT Radenci je zasedla tudi prvi dve 

mesti v nemščini kot prvem tujem jeziku 

– zmagala je Karina Hüll, druga pa 

je bila Kristina Gabor. V nemščini kot 

drugem tujem jeziku je zmagala Jasmina 

Škodnik iz SŠGT Radenci. 

Fotografija Jožica Lukač 

Tile pa niso tekmovali, so pa 

blagoslavljali. Motoriste (ki, upamo, na 

cestah ne tekmujejo …). Aleš Kalamar, 

lendavski kaplan (sedi), Leon Novak, 

soboški evangeličanski duhovnik (na 

sredini), in Viljem Hribernik, dolenski 

župnik (stoji), so blagoslovitev tako 

voznikov kot njihovih kovinskih konjičkov 

opravili v Dolencih. Kje bodo naslednjič, 

da se tudi mi pridružimo s svojimi 

manj motoriziranimi in bolj kolesom 

podobnimi konjički? 


Fotografija Jože Škrilec 

Dijaki iz srednjih gradbenih šol so na sejmu Megra tekmovali v zidanju, učenci 

sedmih in osmih razredov osnovnih šol pa so se pomerili v slikopleskarstvu. 

Učenci negovske šole so menda barvali v bolj rdečih, križevski in gornjeradgonski 

pa bolj v modrih barvah. Kdo ve, zakaj … 

In končno je na vrsti še ples! Plesni 

klub Urška je pripravil v Murski Soboti 

kvalifikacijski turnir v modernih 

tekmovalnih plesih. Uživali ste lahko v 

nastopih v streetdisciplinah – street, 

hip hop, electric, breac in disco – ter 

disciplinah – show, step, jazz, modern 

in orient. Kar 720 je bilo vseh plesalcev 

v dveh dneh in plesalci soboških klubov 

so odlično odplesali. V najrazličnejših 

kategorijah so se tako na prvo, drugo 

ali tretje mesto zavihteli plesalci: 

Erik Makoter, Alen Trstenjak, Anže 

Slana, Bandits floor, Monika Belak, 

Monika Heric, Anja Miško, Soldiers, 

Inja Kačar, Nives Miško, Veronika 

Heric, Dunja Panič, Nadja Durič Pitz, 

Jaka Slekovec, Niki Sever, Katarina 

Šebok ter Žabja mlaka – vsi iz soboške 

Urške. Od plesalcev soboškega Zeko 

kluba pa so bili vidnejši: Luka Pučko, 

David Cimerman, The chosen ones, 

Tjaša Gazdag, Janja Gomboc, Sandra 

in Teja Rupnik, Disco team, Jasna 

Tivadar, Nežka Orešnik, Denis Vrbanec, 

Dejan Zečević, Danaja Kuhanec, Anja 

Kerčmar, Nastja Alt, Sandra Rupnik in 

Disco kids. 

Fotografija Vida Toš 

Pa še ena pomladno-potepuška. Mali planinci s soboške tretje osnovne šole in njihovi starši so pohajkovali po Pohorju, še bolj 

natančno – odpravili so se na pohod na Pečke, kjer so se srečali osnovnošolski planinci podravske in pomurske regije. Aprila 

mladi pohodniki pripravljajo pohod na Hodoš, gotovo pa so se tudi vam pocedile sline po kakšnem pohodu. Privoščite si ga! 

Fotografija osebni arhiv


kronika 

Razsodba za neslaven propad lendavske družbe Koncept Optimum 


Odvisnikom zasegli heroin 

Kriminalisti tukajšnjega sektorja kriminalistične 

policije so skupaj s policisti 

v drugi polovici marca dvakrat zasegli 

prepovedano drogo heroin. Najprej 

23-letnemu Prleku, narkomanu, ki je 

heroin kupil v Ljubljani, da bi drogo, s 

katero bi lahko zaslužil pet tisoč evrov, 

preprodajal. Obenem so preiskali še 

njegovo domovanje, kjer je bilo zaseženih 

več predmetov, za katere sumijo, da 

izvirajo iz kaznivih dejanj. Kriminalisti 

so obravnavali tudi 35-letnega moškeokc 

poroča 

Direktorja zanikata, da bi 

denar spravila v svoj žep 

Primorski menedžer Miran Druscovich in njegov tukajšnji kolega Igor Lebar sta že dve leti na zatožni klopi 

zaradi zlorabe položaja med obratovanjem oblačilnega podjetja, ki je lani novembra končalo v stečaju 

V razpravni dvorani številka 12 tukajšnjega 

okrožnega sodišča se bo predvidoma 

danes z izrekom sodbe končalo 

iskanje odgovornosti za stečaj 

oblačilnega podjetja Koncept Optimum. 

Že več kot dve leti se pred očitki 

okrožnega državnega tožilca Draga 

Fariča namreč zagovarjata Miran 

Druscovich in Igor Lebar, menedžerja 

tekstilnega podjetja iz Lendave, ki 

je po dobrem letu obratovanja leta 

2005 neslavno propadlo. Tožilčev 

očitek je, da sta Druscovich in Lebar 

zlorabila položaj in preslepila pri najemanju 

posojila ali ugodnosti, ker 

sta menda najmanj 216.000 evrov od 

575.000 evrov denarne pomoči Zavoda 

za zaposlovanje porabila za odplačevanje 

računov in posojila, ne 

pa za plače delavcem, kot bi morala 

po sklenjenih pogodbah z zavodom. 

Tožilčev očitek je tudi, da sta Zavodu 

za zaposlovanje posredovala lažne 

podatke pri vlogi za subvencije. 

Obtoženca se branita, da je podjetje 

propadlo zaradi stavke in medijskega 

linča. »V podjetju so zavladale kaotične 

razmere, saj so začeli stavkati 

Milijonske utaje davkov 

Miran Druscovich in Igor Lebar, menedžerja tekstilnega podjetja Koncept 

Optimum iz Lendave, ki je po dobrem letu obratovanja neslavno propadlo, se 

branita, da sta za propad podjetja kriva predvsem stavka in medijski linč. 

tudi tisti delavci, ki so bili zaposleni 

le nekaj dni. V skladišču smo imeli za 

400 tisoč evrov materiala, posle pa 

smo imeli sklenjene do leta 2011,« je 

zatrdil Igor Lebar. »Z Lebarjem sva se 

bojevala do konca, da ne bi bilo steča- 


ja. Če bi hotela, bi si recimo 60-krat 

po šest tisoč evrov nakazala na različne 

račune in preprosto izginila,« pa 

je primorski podjetnik Druscovich, ki 

je leta 2004 prišel v Lendavo in z družabnikom 

Lebarjem ustanovil tekstilno 

podjetje, zavrnil očitke, da si je z 

državnim denarjem napolnil žepe. Sicer 

sta zaposlila okoli 200 šivilj, že čez 

leto pa se je podjetje znašlo v stečaju, 

šivilje pa na cesti. Stečajni postopek 

se je končal lani novembra. 

Potem ko je bila predvčeraj znova 

zaslišana finančna izvedenka Irena 

Lesjak, ki je že kot drugi finančni strokovnjak 

pregledala poslovanje Druscovichevih 

in Lebarjevih podjetij, je 

sodnik Branko Palatin zavrnil predlog 

tožilstva in obrambe, naj celoten primer 

preuči še tretji izvedenec – prva 

dva se pri oceni, koliko državnega denarja 

je bilo nenamensko porabljeno, 

precej razlikujeta – ter tožilcu Fariču 

in zagovornikoma obtoženih, odvetniku 

Miranu Žilavcu in odvetnici Karin 

Ščap Gubič, naročil, naj do danes 

pripravijo sklepne besede. 

Andrej Bedek 

Previdno pri nakupih prestižnih lepotcev 

Avtomobili višjega cenovnega razreda so zaradi svoje vrednosti pogosto sredstvo utaje davkov 

ga in 29-letno žensko iz okolice Murske 

Sobote, ki sta med postopkom odvrgla 

40 gramov heroina. Osumljena odvisnika 

sta heroin kupila v Ljubljani, če bi ga 

preprodala, pa bi po policijskih podatkih 

zaslužila okoli štiri tisoč evrov. Vse 

tri čakajo kazenske ovadbe zaradi prekupčevanja 

z drogo. 

Hrvata ustavili šele v Ljutomeru 

Pred dnevi je na mejni prehod Gibina 

pripeljal dvaintridesetletni Hrvat, ki 

na meji svojega avtomobila ni ustavil, 

ampak je z nezmanjšano hitrostjo trčil v 

spuščene zapornice in odpeljal naprej v 

Slovenijo. Pobeglega dvaintridesetletnika 

so izsledili v Veščici, vendar ni upošteval 

signalov, ki so jih policisti uporabljali, 

da bi Hrvata ustavili. Divja vožnja 

je trajala vse do Ljutomera, kjer je podivjani 

južni sosed na dvorišču tamkajšnje 

športne dvorane med obračanjem 

najprej trčil v zaščitno ograjo, nato še v 

policijski avtomobil. Drugi dve policijski 

vozili je preprosto obvozil in se odpravil 

proti ljutomerskemu hipodromu, kjer 

Fotografija PUMS 

Varnost v Mestni občini Murska Sobota 

Največ prometnih nesreč prav v mestu 

Število kaznivih dejanj nasilja v družini in povezanih s prepovedanimi drogami se je prepolovilo 

Policisti murskosoboške policijske 

postaje so mestne svetnike seznanili 

z varnostno problematiko na območju 

Mestne občine Murska Sobota v 

lanskem letu. Kot kažejo podatki, so 

obravnavali manj kaznivih dejanj in 

prekrškov kot v letu 2009. 

V letu 2010 so na območju Mestne 

občine Murska Sobota na področju 

kriminalitete obravnavali 660 kaznivih 

dejanj, od tega so jih policisti 

uspešno raziskali 421. Več kot polovica 

kaznivih dejanj je bila storjenih 

zoper premoženje, med katerimi so 

prevladovali tatvine, vlomi, goljufije 

in poškodovanja tuje stvari. Prepolovilo 

se je tudi število kaznivih dejanj 

nasilja v družini in tistih, povezanih s 

prepovedanimi drogami. 

Obravnavana kazniva dejanja in prekrški v letih 2009 in 2010 

na območju Mestne občine Murska Sobota in v Pomurju 

MOMS (2009) MOMS (2010) Pomurje (2010) 

Kriminaliteta 806 660 3.716 

Prometne nesreče 252 255 987 

Javni red in mir 837 690 3.119 

Kar se tiče prometa, je bilo v letu 

2010 na območju Mestne občine Murska 

Sobota obravnavanih 255 prometnih 

nesreč. V dveh primerih je šlo za 

prometno nesrečo s smrtnim izidom, 

v sedmih primerih pa za nesrečo s hudimi 

telesnimi poškodbami. V 87 prometnih 

nesrečah so udeleženci utrpeli 

lahko telesno poškodbo, 159 nesreč pa 

se je končalo le z materialno škodo. 

Po podatkih davkarije so v zadnjih 

dveh letih pri preverjanju prodaje 

2718 avtomobilov odkrili za skoraj 35 

milijonov evrov neplačanih davkov. 

Da gre za razširjeno prakso, ki je zaživela 

tudi v Pomurju, potrjuje statistika. 

Tukajšnji policisti so namreč med 

letoma 2005 in 2010 obravnavali 115 

kaznivih dejanj davčnih utajitev, kamor 

sodijo tudi utaje davkov od prodaje 

motornih vozil. 

Pogosto so zaradi svoje vrednosti 

sredstvo utajevanja davkov prestižni 

jekleni lepotci višjega cenovnega razreda. 

Malopridneži se utajitve davka 

lotijo predvsem pri uvozu avtomobilov 

iz Evropske unije (EU), pri 

tem pa uporabljajo različne načine. 

Najpogosteje prek tako imenovanega 

slamnatega podjetja po neto ceni 

kupijo vozilo iz drugih članic EU, slamnato 

podjetje pa izda račun, na katerem 

je obračunan davek na dodano 

vrednost, čeprav družbe ni v sistemu 

DDV-ja. 

Podjetje na računih tudi navede, da 

je davek na motorna vozila obračunal 

in odvedel prodajalec, s tem pa 

pride do dveh davčnih utaj. Podjetje 

namreč ne poravna davka na motorna 

vozila, kupec vozila pa od države 

zahteva vračilo DDV-ja, ki je naveden 

na računu, a ga slamnato podjetje v 

resnici ni plačalo, ker ni v sistemu 

DDV-ja. 

Dajatve nekateri utajijo tudi s pomočjo 

posrednikov. Slamnato podjetje 

kupi avtomobil in ga prek več 

družb fiktivno proda naprej. Ta podjetja 

so le posredniki oziroma členi v 

verigi, ki naj bi pomagali zakriti sledi, 

da gre za nakup vozil od slamnatih 

podjetij. Te družbe vozil dejansko 

nikoli ne prevzamejo in jih tudi 

ne predajo končnemu kupcu, ampak 

mu vozilo neposredno preda slamnato 

podjetje. Utaja davkov nastane pri 

končni prodaji, saj kupec zahteva vračilo 

DDV-ja, čeprav ga slamnato podjetje 

ni plačalo. 

Policija in davkarija prav zato opozarjata 

na previdnost pri nakupu avtomobila 

iz tujine, predvsem če kupci 

nakup prepustijo posrednikom. Prvo 

znamenje za alarm so lahko prodajalci, 

ki so bili lastniki vozila zelo kratek 

čas, ali če kdo prodaja razmeroma 

novo vozilo, pa je že tretji ali četrti lastnik 

tega vozila. 

A. B. 

Prometne nesreče so se zgodile predvsem 

v mestu Murska Sobota v času 

med 9. in 18. uro med tednom. 

Skupno so policisti obravnavali 4495 

kršitev cestnoprometnih predpisov. 

Kot kaže, ljudem še vedno ni prešla 

v navado uporaba varnostnega pasu, 

saj so zaznali kar 930 tovrstnih prekrškov. 

Kljub visokim kaznim pa vozniki 

v mestu Murska Sobota in okolici vozijo 

prehitro. Zabeležili so 871 prekoračitev 

dovoljene hitrosti vožnje, zaradi 

vožnje pod vplivom alkohola pa so 

obravnavali 268 voznikov. 

Na področju javnega reda in miru 

so policisti obravnavali 690 prekrškov. 

Ti so se večinoma zgodili na cesti, 

trgu ali v zasebnih prostorih in 

gostinskih lokalih. Kot ocenjujejo na 

Policijski postaji Murska Sobota, so v 

letu 2010 s svojim delom vsem, ki živijo 

in delajo v mestni občini, zagotavljali 

visoko raven varnosti. To trditev 

so podkrepili z dejstvom, da so 

obravnavali manj kaznivih dejanj in 

prekrškov kot v letu 2009 ter uspeli 

povečati odstotek uspešno preiskanih 

kaznivih dejanj. 

C. K. 

mu je blokado postavil policist z avtomobilom, 

v katerega se je enkrat že zaletel. 

Hrvata so policisti potem končno 

obvladali in zanj odredili pridržanje, ker 

je odklonil alkotest in ker so ga osumili 

kaznivega početja preprečitve uradnega 

dejanja ali maščevanja uradni osebi. 

Dvaintridesetletnika, ki je kazal očitne 

znake opitosti, čaka kazenska ovadba, 

okrajno ljutomersko sodišče pa je odločilo, 

da bo moral zaradi šestih prometnih 

prekrškov precej globoko seči v žep 

– dobil je namreč 3.250 evrov globe. 

opravičilo 

Zaradi ohranitve korektnih odnosov 

bom kot poročevalec iz sodnih dvoran 

sodišča iz Murske Sobote pritrdil 

sodnici Tatjani Sotlar, ki je zanikala, 

da je v pravdi, kjer soboški župan 

Anton Štihec toži državo – ker mu je 

bilo po njegovem mnenju med policijskimi 

postopki marca lani poseženo 

v čast in kršena osnovna pravica 

obveščanja javnosti –, izjavila: »Očitno 

ste tožbeni zahtevek zgradili na 

laži,« kot sem zapisal 17. marca v članku 

Ob dobro ime med preiskavo zaradi 

aeronavtičnega muzeja. Sodnici se 

opravičujem. 

Andrej Bedek, novinar, časopis Vestnik 

Fotografija PUMS

18 | Vestnik | 7. aprila 2011 na sceni 


Bataljon zavzel Gornjo Radgono 

Kulturni dom padel brez odpora 

Radenčani zdaj načrtujejo pohod proti prestolnici – Na zgoščenki tudi priredba skladbe Zorana Predina in skladba v hrvaškem jeziku 

Kulturni dom v Gornji Radgoni v zadnjih 

letih ni bil ravno pogosto prizorišče 

nastopov rokovskih skupin. To 

pa bi lahko vsekakor bil, saj je v njem 

akustika zelo dobra. To se je slišalo 

tudi na sobotnem koncertu skupine 

Bataljon, katere nastop je organiziral 

domači zavod Kultprotur. 

Rok bend Bataljon je nastal leta 2008. 

Za svoj uradni sedež šteje Radence, odkoder 

je doma največ njegovih članov. 

Skupino sestavljajo: Tomi Šoštarič - 

Shurda (vokal, bas kitara), Edita Vodan 

Šoštarič (vokal, tamburin), Peter Ošlaj 

(klaviature, orgle Hammond, vokal), 

Staš Sukič (električna kitara, akustična 

kitara, vokal) in Alen Kranjc (bobni, 

tolkala). Če nekatera od teh imen zvenijo 

znano, to nikakor ni naključje, saj 

jih je bilo mogoče še slišati in srečati v 

drugih skupinah. Šoštariča na primer 

v bendih Bleed On in Yellow Minute, 

Ošlaja v Posodi mi jürja, Alena Kranjca 

in Staša Sukiča v Cordon Blues Gangu 

in tako naprej. Tudi Bataljon ima za 

sabo že precejšnjo koncertno kilometrino, 

s singlom Tvoje srce pa je nastopil 

že v oddaji NLP slovenske nacionalne 

televizije. 

Skupina Bataljon na koncertu v Gornji Radgoni 

Fotografija Tomo Köleš 

V gornjeradgonskem kulturnem 

domu je Bataljon priredil promocijski 

koncert ob izidu dolgometražnega 

prvenca, naslovljenega po imenu skupine. 

Svojo zvrst glasbe zasedba opisuje 

kot skupek alternativnega roka, 

fanka, bluza, panka, starega roka in 

še česa. Na zgoščenki je večina skladb 

v slovenščini, čeprav se najde komad 

tudi v srbščini oz. hrvaščini (Izgubit 

češ sve), saj vodja skupine Shurda 

pravi, da je odraščal ob glasbi nekdanje 

Jugoslavije in da nikoli ni upošteval 

jezikovnih omejitev. Na CD-ju je 

tudi skladba Čakaj me Zorana Predina, 

seveda v samostojni obdelavi skupine 

Bataljon. 

Koncert skupine Bataljon je radgonski 

kulturni dom napolnil do polovice, 

kar je po mnenju članov skupine 

čisto zadovoljiv obisk. Zanimivost 

nastopa pa je bila ta, da je bil brezplačen, 

čeprav se je dalo kupiti tudi novo 

zgoščenko, majice in drug promocijski 

material skupine. Kmalu čakajo 

fante in dekle nastopi tudi v drugih 

krajih Slovenije, med drugim v Orto 

baru v Ljubljani. 

Tomo Köleš 

Stanje prijav 

Najbolje kaže 

programu 

informatika 

Halgato band izdal tretjo zgoščenko 

Romano drom – romska pot 

Gre za skupino, ki se enako resno loti koncerta v Cankarjevem domu ali v Murski Soboti 

V Rakičanu do jeseni 

pričakujejo več kot 

trideset novincev 

Pred dnevi so višješolske in visokošolske 

informacijske službe objavile 

stanje prijav v študijske programe v 

prijavnem roku, ki je potekel osmega 

marca. Naj spomnimo, da je v Pomurju 

v študijskih programih, ki jih 

bodisi razpisujejo pomurski izobraževalni 

zavodi ali se pri nas le izvajajo, 

skupno na voljo več kot 700 vpisnih 

mest. Redno, torej kot študij, ki ni plačljiv, 

pa se bodo tudi letos izvajali le 

trije programi. 

V programu management v agroživilstvu 

in razvoj podeželja, ki ga v 

Rakičanu izvaja mariborska fakulteta 

za kmetijstvo in biosistemske vede 

in je še vedno edini redni visokošolski 

program pri nas, je na razpolago 

40 vpisnih mest. Kot pravijo v Rakičanu, 

se je prijavilo 21 kandidatov, ki 

so ta program na prijavah navedli kot 

prvo željo. Posredovali so nam tudi 

podatek, da je omenjeni program kot 

drugo željo navedlo 24 kandidatov. 

Po izkušnjah sodeč se skoraj vsi kandidati, 

ki so kot prvo željo navedli ta 

program, na koncu tudi vpišejo, prav 

tako tudi vsaj polovica tistih, ki so ga 

izbrali kot drugo željo. Tako jeseni v 

Rakičanu pričakujejo, da se bo vpisalo 

več kot trideset novincev. 

Redno pa se v Pomurju izvajata tudi 

višješolska programa ekonomist (120 

vpisnih mest) in informatika (45 vpisnih 

mest), in sicer na Ekonomski šoli 

Murska Sobota, Višja strokovna šola. 

Kot pravijo na ekonomski šoli so za 

prvi program prejeli 73 prijav (prva 

želja), za drugi program pa 49 prijav 

(prva želja) kandidatov. 

Kljub večjemu številu prijav, kot je 

razpisanih vpisnih mest v programu 

informatika, ne razmišljajo o omejitvi 

vpisa. 

C. K. 

Prekmurska glasbena skupina Halgato 

band je nedavno izdala svojo tretjo 

zgoščenko z naslovom Romano drom 

(romska pot). Na zgoščenki je trinajst 

pesmi, izšla pa je pri Založbi kaset in 

plošč RTV Slovenija. 

Pevec skupine, ki piše tudi besedila 

in glasbo, Jože Kovač - Uri je povedal, 

da so tudi tokrat na zgoščenko vključili 

več skladb v romskem jeziku, pri 

spremljavi Orkestra slovenske policije 

na koncertu v Lendavi ob svetovnem 

dnevu Romov in osemdesetletnici Radia 

Slovenija.« 

Trikrat zmagovalci 

Vesele jeseni 

Halgato band je znan po svojih temperamentnih in čustvenih nastopih. 

projektu, ki je nastajal tri leta, pa je 

sodelovalo več znanih piscev besedil: 

»Tako je Feri Lainšček, s katerim sodelujemo 

že od začetka, napisal besedilo 

za skladbi Ledene rože in Črni 

vran, Ivan Sivec pa besedilo za pesem 

z naslovom Pesem slavca. Trinajsto 

pesem na zgoščenki z naslovom 

Čhej romni palu drom smo posneli ob 

To je v devetih letih, odkar deluje 

skupina, tretja zgoščenka glasbecerta 

v Cankarjevem domu ali tudi na 

kaki prireditvi v Murski Soboti ali na 

Portoroški noči, kjer so lani nastopili 

že šesto leto zapored: »Sodelovali smo 

tudi na več festivalih in bili med drugim 

trikrat med zmagovalci na narečni 

popevki Vesela jesen. Za letos načrtujemo 

med drugim sodelovanje na 

festivalu v Veli Luki na Hrvaškem.« 

Že od začetka delovanja skupine sta 

ne skupine; prva je imela naslov Komi 

de ravnica bejla, druga pa Orkester za 

poljube. Ne zdi se jim potrebno, da bi 

vsako leto izdali novo zgoščenko, ampak 

jo izdajo, ko čutijo, da imajo dovolj 

kakovostnega materiala. Doslej so nastopali 

že po vseh območjih Slovenije, 

pa tudi v več državah Evrope. Gre 

za skupino, ki se enako resno loti konob 

Uriju člana še Milan in Saša Ostojič, 

vsi trije pa so tudi avtorji glasbe 

večine njihovih skladb. Pred nedavnim 

pa je prišlo v skupini do sprememb 

in sta postala nova člana Jože 

Kovač - Toni na kontrabasu in Vlado 

Mičev, ki igra na tolkala: »V naših 

skladbah pojemo o Prekmurju, ljubezni, 

ravnici, Muri, ljudeh, ki živijo 

Fotografija arhiv Halgato banda 

okrog nas, obenem pa se trudimo tudi 

ohranjati in promovirati romsko kulturo. 

V prihodnje načrtujemo skupen 

projekt s slovenskimi pihalnimi orkestri, 

izdajo knjige z notami in besedili 

naših skladb, načrtujemo pa tudi nastop 

s simfoničnim orkestrom. Veseli 

nas, da naše skladbe pojejo tudi nekateri 

pevski zbori.« 

Še danes se na radijskih postajah 

veliko slišijo skladbe s prve zgoščenke, 

kot so Komi de ravnica bejla, Violina 

in Veter boža deklico, med Romi 

pa se tudi veliko slišijo njihove skladbe 

v romščini. Na glasbenih nastopih 

ob svojih skladbah radi zaigrajo še kakšne 

srbske starogradske pesmi, dalmatinske 

in druge zvrsti ter zimzelene 

melodije: »Še vedno imamo vsi dobro 

kondicijo in tako smo nastopali tudi že 

od dvajsete ure zvečer do petih zjutraj. 

Mislim, da je za vsakega ljubitelja glasbe 

posebno doživetje, ko glasbeniki 

pridejo igrat k njegovi mizi v gostišču. 

Ljudje našo glasbo sprejemajo zelo čustveno. 

V teh težkih časih čutimo svojo 

glasbeno dejavnost kot poslanstvo, 

da ljudem prinašamo dobro voljo, da 

se ob naši glasbi sprostijo. Poslušalci 

v naši glasbi začutijo temperament, 

energijo in čustva, mi pa se vedno trudimo 

dati vse od sebe. Zelo radi igramo 

tudi v domačem Prekmurju svojim 

ljudem, ki čutijo našo pristnost.« 

Trideset let 

Med njihovimi načrti je tudi izdaja 

dvojne zgoščenke, s prodajo katere 

bodo skušali prodreti tudi v druge 

evropske države. Jože Kovač - Uri, 

ki letos praznuje trideset let glasbene 

ustvarjalnosti, je doslej izdal že tudi 

dve samostojni zgoščenki, junija letos 

pa načrtuje izdajo tretje z naslovom 

Ej, sreča moja. Na njej bo tudi tokrat 

večina skladb, za katere je besedila 

in glasbo napisal sam, avtor besedila 

ene od skladb bo Feri Lainšček, za 

eno skladbo pa je glasbo napisal Kornelije 

Kovač. 

Jože Gabor


reportaža 


Praktično streljanje je v širši javnosti še dokaj neznan šport 

Ko enkrat začneš, ne moreš več nehati 

Danes je praktično streljanje ena najbolj rastočih športnih zvrsti streljanja – Na tekmovanjih simulirajo konfliktne situacije – Za uvrstitev 

posameznega strelca je čas, ki ga porabi za doseganje zahtevanega števila zadetkov, enako pomemben kot seštevek teh zadetkov v tarče 

»Sproščujoče je. Zelo sproščujoče,« je 

še z glušniki na ušesih izdavil vidno 

navdušen Iztok Kozar, ko je na strelišču 

na Kokolajnščaku v tarče izpraznil 

poln okvir nabojev iz polavtomatske 

puške. Visokorasli možakar iz Rožičkega 

Vrha se dobrega pol leta ukvarja 

s praktičnim streljanjem, športom, 

ki ga je preprosto posrkal vase. »Že 

od nekdaj sem se želel preizkušati 

v streljanju, zdaj mi to zapolni vsak 

trenutek prostega časa.« Da se je Kozar 

spoprijel s to obliko streljanja, je 

»kriv« Uroš Fleischmann, Dolenjec, 

ki je v pokrajino ob reki Muri prinesel 

tako imenovano praktično streljanje. 

Kot pravi predsednik strelskega 

kluba Enaintrideset s Kokolajnščaka, 

se je praktično streljanje pojavilo kot 

odgovor na nerealno statične klasične 

strelske discipline: »Osnovna ideja 

ustanoviteljev je bila, da se strelci, ki 

se srečujejo z orožjem ljubiteljsko ali 

iz nuje, naučijo to orožje uporabljati 

na tekmovanjih, ki bi simulirala dejanske 

konfliktne situacije z upravičeno 

samoobrambno rabo orožja.« 

To je kot droga 

»Ne gre za nobeno nasilje ali streljanje 

vsevprek. Gre za šport in kakovostno 

preživljanje prostega časa,« je 

preudarno govoril Uroš Fleischmann. 

»To je kot droga, ki te pahne v odvisnost,« 

pa je razkrila njegova življenjska 

sopotnica Bernarda, ki je v nedeljo 

všečno in vešče ravnala s pištolo, 

da se je nenehno slišal značilen kovinski 

zvok podrtih plošč. »Trdno stojim 

za izjavo, da so ženske boljše strel- 

Strelski klub Enaintrideset s Kokolajnščaka šteje 30 ljudi, ki trenirajo enkrat tedensko, tekmujejo pa tako v državnem kot 

mednarodnem merilu. 

Streljanje je potekalo pod budnim očesom instruktorice Bernarde Fleischmann. 

Vonj smodnika te popolnoma zasvoji. 

Tekmovalci streljajo v papirnate in kovinske tarče, postavljene na različnih razdaljah. 

Uroš Fleischmann: »Praktično streljanje se je pojavilo kot odgovor na nerealno 

statične klasične strelske discipline. Osnovna ideja ustanoviteljev je bila, da 

se strelci, ki se srečujejo z orožjem ljubiteljsko ali iz nuje, naučijo to orožje 

uporabljati na tekmovanjih, ki bi simulirala dejanske konfliktne situacije z 

upravičeno samoobrambno rabo orožja.« 

ke kot moški,« je razmišljal kemik, ki 

je nekaj časa delal v tovarni eksploziva, 

okoli 20 let pa že redno strelja. 

V kotanji gozda so tekmovalci svoje 

vrline preverjali v navidezni situaciji 

reševanja talcev iz kina, kjer jih niso 

smeli zadeti, izločiti pa so morali vse 

ugrabitelje. Za uvrstitev posameznega 

strelca je čas, ki ga porabi za doseganje 

zahtevanega števila zadetkov, enako 

pomemben kot seštevek teh zadetkov 

v tarče. 

Varnost je na prvem mestu 

V klubu namenjajo veliko pozornosti 

izobraževanju in varnemu načinu 

uporabe strelnega orožja, med 

katerim najdemo tudi potezno puško 

velikega kalibra. Akcijski junaki 

in revolveraši niso zaželeni. »Pri nas 

ni prostora za nasilje in filmsko streljanje. 

Varnost je na prvem mestu. Vse 

je natančno predpisano in določeno 

z navodili,« je pojasnil Uroš, medtem 

ko je Bernarda strelce, ki so se v nedeljo 

zbrali na treningu, izjemno natančno 

poučila, kako in kaj bo treba 

narediti pri naslednji vaji, v žargonu, 

v streljanju s šibko roko. Na tekmovanjih, 

katerih se redno udeležujejo 

člani kluba Enaintrideset, po besedah 

prvega klubskega strelca »od tekmovalca 

zahtevajo gibanje, tudi premagovanje 

ovir in menjavo strelskih položajev, 

to pa daje poudarek taktiki 

reševanja zadanega problema. Kratke 

proge pa preverijo strelčevo natančnost 

pri hitrem streljanju.« Za 

tekmovalce je precej zahtevna uporaba 

velikokalibrskih samokresov, pušk 

šibrovk in pušk z risano cevjo, ki se 

v tem športu uporabljajo, za gledalce 

pa je streljanje s tovrstnim orožjem 

predvsem izjemno atraktivno. »Šport 

je res zanimiv in dinamičen, od tekmovalca 

pa zahteva popolno psihofizično 

pripravljenost,« je med polnjenem 

avstrijske pištole Glock povedal 

Nejc Ferenc iz Veržeja, vojak Slovenske 

vojske. 

V začetku polena pod noge 

Na strelišču na Kokolajnščaku je mogoče 

streljati tudi s puško do razdalje 

dvesto metrov, je še rekel Uroš Fleischmann, 

ki je na začetku, ko je zgradil 

strelišče in registriral klub, dobil nekaj 

polen pod noge. Zdaj je veliko bolje, je 

poudaril: »Ker ljudje pravzaprav sploh 

niso vedeli, za kakšen šport gre, je bilo 

veliko nezaupanja.« V klub Enaintrideset 

se lahko včlani vsak, ki je polnoleten 

in ki opravi izpit iz varnega ravnanja 

z ognjenim orožjem. Praktično 

streljanje pa ni poceni: stroški so primerljivi 

s alpskim smučarskim športom. 

»To skorajda ni več hobi, je že način 

življenja,« je še menil sogovornik, 

ki je tudi vnet zbiratelj orožja. Doma ga 

ima namreč več kot 50 kosov, najbolj 

pa je nedvomno ponosen na vojaško 

ameriško ostrostrelsko puško kalibra 

12,7 milimetra, ki tehta 17 kilogramov, 

domet pa ima kar dva tisoč metrov. 

Tudi na Pomurje.si. 

Andrej Bedek

20 | Vestnik | 7. aprila 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

Z gumpiči se učimo tujih jezikov 

Berem 

Brati pomeni, da zapisane črke (in tudi številke) prepoznamo in jih povežemo 

v besedo ali stavek in jih tudi razumemo. Ko smo še majhni, nam berejo starši, 

potem, ko se naučimo brati, pa beremo sami. Čeprav večina odraslih zna brati, 

si mnogi redko vzamejo knjigo v roke. Kdor veliko bere, ta tudi veliko ve, več 

stvari razume in se v življenju bolj znajde. Knjige si lahko kupimo ali si jih izposodimo 

v knjižnici. Ne beremo pa samo knjig, ampak tudi časopise, revije, 

to, kar piše na etiketi, obvestila, pisma … Da lahko beremo, pa mora prej nekdo 

napisati. In ko berete kakšno zanimivo knjigo, vam na ramo neslišno sede 

gumpič in skupaj z vami pade v napeto zgodbo. 

Tri hiške za tri prašičke 

V Pokrajinskem muzeju Murka Sobota 

so pripravili v sodelovanju z Natašo 

Kolarić arhitekturno delavnico 3 hiške 

za 3 prašičke, ki temelji na znani pravljici 

o treh prašičkih. Skozi zgodbo o 

prašičkih, ki so zgradili hiško iz različnih 

materialov – slame, šibja in opeke 

–, so otroci spoznavali tudi stavbno dediščino 

naše pokrajine. Pri gradnji sta 

jim pomagala še Koloman Gomboc in 

Marjeta Andrejek. Tako so hišice pletli 

iz šibja in iz slame, opeko pa so nadomestili 

z glino, ki so jo najprej zgnetli, 

izrezali zidake in jih zložili kot kocke. 

Iz gline pa so nastali tudi piščančki, ki 

so se naselili v hišicah. Otroci iz vrtcev 

in tudi družine z majhnimi otroki so 

uživali pri gradnji hišic, volk pa je zaman 

trkal in hodil naokoli, da bi ujel 

kakšnega prašička. Ni mu uspelo! 

A. N. R. R. 

Angleški jezik: i'm reading (ajm riding) 

Nemški jezik: ich lese (ih leze) 

Madžarski jezik: olvasom (olvasom) 

Italijanski jezik: leggo (lego) 

Španski jezik: estoy leyendo 

(estoj lejendo) 

Francoski jezik: je lis (ž li) 

Esperanto: mi legas (mi legas) 

Fotografija Tomislav Vrečič 

Mladi znanstveniki raziskujejo 

Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, 

za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. 

Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki 

je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. 

Raziskovalna vprašanja, kot so, »kaj 

se meša z vodo in kaj ne, kaj se v vodi 

raztopi ter kaj plava na gladini in kaj 

se potopi«, so vodila otroke, stare od 

štiri do šest let, iz Vrtca Črenšovci, da 

so se lotili zanimivega dela. Pri tem so 

se pod vodstvom vzgojiteljic Petre Cigan 

in Renate Žerdin vključili v mednarodni 

strokovni posvet z učenim 

naslovom Avtonomija učitelja med 

možnostmi, izzivi in priložnostmi, da 

bi poiskali odgovore. Razdelili so se v 

tri skupine, da bi s pomočjo poskusov 

odkrivali lastnosti vode. O svojih ugotovitvah 

in rezultatih, med drugim da 

se voda in sok mešata, da kamen potone 

ali da lesena deščica plava …, pa 

so tudi razpravljali in si vse pridno zabeležili. 

Čeprav so zelo pazili, so bili 

pri raziskovanju čisto čisto malo mokri, 

saj so že od prej vedeli, da je voda 

tudi mokra. In ravno to je pri vodi najboljše 

in najbolj zanimivo. 

A. N. R. R. 

Plešemo 

in pojemo 

Dedek 

in babica 

Plešemo, pojemo tra-la-la-la, 

naj družba vesela igra. 

Boben, triangel in bas, 

veselo igrajo za nas. 

Veselje in radost vse dni, 

to nam vsem godi. 

Neja Kosi - Lovrenčec, 2. a, OŠ Bogojina 

nana.rr@vestnik.si 

Vestnik, za Barve otroštva, 

Ulica arhitekta Novaka 13, 

9000 Murska Sobota. 

Ko pridem k njima, 

se razveselim. 

Tam rad prebivam 

in zvito se skrivam. 

Iščem babico, 

iščem dedka, 

pa najdem samo 

dva medvedka. 

Oh ta medvedka, 

kako rad vaju imam, 

za nič na svetu 

vaju ne dam. 

Sergej Brandl, 5. b, OŠ Apače 

Fotografija Petra Cigan 

Kako je Kekec srečal Štefana 

Mami 

Pečemo palačinke, Maša Bencak, 3. a, Osnovna šola Tišina 

Nekega dne se je Kekec izmuznil Bedancu. 

Veliko se je družil s prijatelji in 

Mojco, ker je bil zelo vesel, da ni več 

pri Bedancu. Pozabil je, da mu je Mojca 

enkrat povedala, da se je v vas vselil 

en strašen gospod, ki ponoči veliko 

hodi po gozdu. 

Kekec se je nekega večera odpravil 

na gozdni sprehod. Tam je zagledal 

temno postavo. Bil je gospod, ki se je 

vselil k njim na vas. Videti je bil zelo 

hudoben. Kekec je šel k njemu in ga 

kar vprašal, kako mu je ime. Rekel mu 

je, da je Štefan. Kekec se mu je predstavil 

in ga vprašal, v kateri hiši živi. 

A Štefan ni nič rekel in je odšel. Ko se 

je Kekec drugo jutro zbudil, se je spomnil, 

kaj se je zgodilo zvečer. Potem 

se je oblekel in šel v gozd. Spet je tam 

zagledal Štefana. Videl ga je tudi v naslednjih 

dneh. Kekca je zelo zanimalo, 

kaj dela Štefan v gozdu. Mojco je povprašal, 

ali ve kaj več o njem, pa Mojca 

ni vedela nič. Sklenil je, da ga bo 

poiskal. Spet je šel v gozd in ga našel. 

Vprašal ga je, zakaj tako malo govori 

in hodi v gozd. Štefan mu je rekel, da 

naj ne sprašuje toliko. 

Kekec je odšel in ni več hodil zvečer 

v gozd ter spraševal po tem človeku. 

Nika Bukovec, 4. b, 

Osnovna šola F. Prešerna Črenšovci 

Mama – je lahko navadna beseda, 

vendar nam pomeni več 

kot katera druga črkovna zmeda. 

In ker je mama kot krama, 

ki se te ves čas drži, 

je pa njena hrana naravnost – njama. 

Iz vsake tvoje težave, 

pa če je še tako huda, 

potegne nekaj zabave. 

In ne pozabi, da je mama, 

čeprav včasih teži, 

na svetu le ena sama. 

Jaka Godec, 6. b, 

Osnovna šola Križevci pri Ljutomeru


šport 


Uspešna sezona KK Radenska Creativ Sobota 

Sobočani znova v prvi B-ligi 

Le z enim porazom so se sprehodili skozi 2. SKL vzhod – Z dobrimi igrami uresničili načrtovan cilj 

Namizni tenis 

Kema tretja 

Polfinalni in finalni boji 

za pokal NTZS na Muti – 

Zopet usoden Maribor 

Košarkarsko sezono 2010/2011 v KK Radenska 

Creativ Sobota imajo za več kot 

uspešno. Glavni razlog je v tem, da si je 

članska ekipa že dva kroga pred koncem 

tekmovanja v 2. slovenski košarkarski 

ligi vzhod zagotovila neulovljivo 

prednost pred najbližjimi zasledovalci 

in tako naslov prvaka. Na ta način 

so uresničili načrtovan cilj – vnovično 

selitev v 1. slovensko košarkarsko B-ligo. 

Zato je bila sobotna zadnja letošnja 

prvenstvena tekma članske ekipe na 

domačem igrišču zgolj formalnost. Pa 

vendarle je šlo za prestiž, saj je bila Bistrica 

druga na prvenstveni lestvici. Po 

razburljivem boju so pred 700 gledalci 

na koncu slavili domačini s 76 : 72 (20 : 

32, 21 : 11, 19 : 15, 16 : 14). Gostje so srečanje 

začeli veliko bolje. V prvi četrtini so 

bili celo za 12 točk boljši, do polčasa pa 

so se jim gostitelji približali in le za dve 

točki zaostajali (41 : 43). V drugem polčasu 

so domačini vendarle uspeli tehtnico 

prevesiti na svojo stran in zasluženo 

zmagati. Največ točk za Sobočane 

so dosegli: Mitja Majc (15), Dejan Jakara 

(14), Robert Šuran (13) in Matic Ribič (11). 

Končni vrstni red: 1. Radenska Creativ 

Sobota 43, 2. Terme Olimia Podčetrtek, 

3. Bistrica, oboji po 39. 

»Tokratni konec je bil pravšnji za to 

sezono, saj smo zmagali, to pa je največ, 

kar lahko dobiš. Veseli smo, da 

smo uresničili cilj, ki smo si ga zadali 

pred začetkom sezone, to je uvrstitev v 

1. B-ligo. Dokazali smo, da smo najboljša 

ekipa v tej konkurenci,« je po tekmi 

dejal trener Dušan Ulaga. Kapetan Mitja 

Majc pa dodaja: »Rad bi pohvalil vse 

svoje soigralce in trenerje, pa tudi občinstvo, 

ki nas je v tako velikem številu 

spodbujalo. Brez njihove pomoči ne bi 

zmagali. Tekmo smo v začetku igrali v 

teden v številkah 

Igralci KK Radenska Creativ Sobota s strokovnim vodstvom 

nekakšnem krču, pozneje pa smo spremenili 

obrambo in s hitrimi nasprotnimi 

napadi dosegali točke. Napredovanje 

v višji rang tekmovanja smo si zares 

zaslužili.« 

»Letošnjo sezono moram oceniti kot 

zelo uspešno z dveh vidikov. Zasedli 

smo prvo mesto, kar je bil naš osnovni 

cilj, velik korak pa smo storili tudi pri finančnem 

poslovanju kluba. Poslujemo 

odlično, saj smo stroške v primerjavi s 

prejšnjo sezono znižali za 15 odstotkov. 

Če ocenjujem vlogo posameznih igralcev, 

moram pohvaliti okrepitve Dejana 

Jakaro, Robija Šurana in Mitjo Ribiča, ki 

so dali piko na i naši uspešni igri. Pomemben 

delež so prispevali tudi drugi 

domači igralci, kot so Aleš Novak, Mitja 

Majc, Jernej Juteršnik, Bine Barbarič 

in Tomaž Hercan, ki so v primerjavi z 

lansko sezono letos igrali veliko bolje, 

ekipa pa je delovala precej bolj kolektivno. 

Kader naj bi ostal isti tudi v naslednji 

sezoni, morda pa bomo dobili 

še kakšno okrepitev na položaju centra. 

Na tem mestu se moramo okrepiti, da 

bomo lažje konkurirali ekipam v 1. B-ligi,« 

je povedal predsednik kluba Peter 

Juteršnik. 

Milan Jerše 


V finalu šestega pokala Slovenije na 

Muti je od pomurskih ekip igrala le 

Kema Puconci, ki je v četrtfinalu izločila 

Sobočane (5 : 1). Žreb se je poigral z najboljšima 

slovenskima ekipama, Kemo 

in Mariborom, ki sta se srečali že v polfinalu. 

Vedelo se je, da bo zmagovalec 

tega dvoboja že tudi končni zmagovalec. 

V dramatičnem srečanju so bili spet 

boljši Mariborčani, ki so uspeli zmagati 

z najtesnejšim izidom. Čeprav je Mitja 

Horvat zmagal v vseh treh partijah, 

je bilo to premalo, ker je Bojan Ropoša 

zmagal le enkrat, Dominik Škraban pa 

je ostal brez zmage. V boju za tretje mesto 

so premagali oslabljeno Krko. 

Polfinale: Finea Maribor – Kema Puconci 

5 : 4 (Zafoštnik – Horvat 2 : 3, Komac 

– Škraban 3 : 1, Plohl – Ropoša 3 : 

2, Komac – Horvat 2 : 3, Zafoštnik – Ropoša 

0 : 3, Plohl – Škraban 3 : 1, Komac 

– Ropoša 3 : 0, Plohl – Horvat 1 : 3, Zafoštnik 

– Škraban 3 : 2), Muta – Krka 5 : 3. 

Za tretje mesto: Kema Puconci – Krka 5 

: 1 (Ropoša – Hribar 3 : 0, Škraban – Novak 

3 : 0, Pelcar – Slatinšek 0 : 3, Škraban 

– Hribar 3 : 0, Ropoša – Slatinšek 3 

: 1, Pelcar – Novak 3 : 0). Za prvo mesto: 

Finea Maribor – Muta 5 : 0. 

Dve medalji za Pucončane 

Na 20. državnem prvenstvu za mlajše 

kadete in kadetinje v Škofji Loki je nastopilo 

126 igralcev in igralk iz 27 klubov, 

tudi 14 Pomurcev. Izkazali so se Pucončani, 

ki so dobili dve medalji. V posamični 

konkurenci je bil odličen Damjan 

Zelko, ki je zasedel tretje mesto, skupno 

z Norčičem pa sta bila tretja tudi v 

dvojicah. Luka Norčič se je uvrstil med 

osmerico najboljših, pri kadetinjah pa 

Maša Harkai med šestnajsterico. 

Mirko Unger 

Namizni tenis 

Prva polfinalna tekma evropske standardne 

divizije, Ljubljana: Slovenija – Turčija 

0 : 3. Izida Pomurcev: Jan Žibrat – Gencay 

Menge 1 : 3 (-7, -10, 9, -10), Bojan Ropoša – 

Bora Vang 1 : 3 (-4, -13, 5, -8). (M. J.) 

Rokoborba 

Mednarodni turnir, Sarajevo, kadeti: 1. 

Uroš Hlebec (do 65 kg), 3. Miha Štampar 

(do 60 kg), oba RK Ljutomer. (M. J.) 

Badminton 

Mednarodni turnir, Zagreb, 1. kolo: Iztok 

Utroša – Langsteiner (Avstrija) 17 : 21, 18 : 

21; 1. kolo kvalifikacij: dvojica Utroša-Jamnik 

(Medvode) premagala Poljaka z 2 

: 1, v 2. kolu pa z 0 : 2 izgubila s hrvaškokitajskim 

parom. (F. B.) 

Tenis 

Mednarodni turnir, Rovinj, kvalifikacije: 

Tomislav Ternar premagal Slovaka Lacka 

in Hrvata Ivića (obakrat z 2 : 0) ter 

Italijana Giovanija (2 : 1). (T. G.) 

Hokej na travi 

7. krog Interlige: Lipovci – Epitök (Madžarska) 

7 : 0 (U. Stanko 3, R. Mesarič, 

Zajc, Vrbnjak, B. Stanko), M. Toplice – 

Olcote (Madžarska) 1 : 4 (Panić), Lipovci 

– Olcote 10 : 0 (U. Stanko 4, R. Mesarič 

2, Maučec, Vrbnjak, B. Stanko, M. Mesarič), 

M. Toplice – Epitök 1 : 3 (Dervarič). 

(T. G.) 

Rokomet 

Zadnji krog poljske lige: Wisla Plock – 

Kielce 32 : 29 (Kavaš 5). (T. G.) 

20. krog 1. B-lige (ž): Milllennium – 

Sava Kranj 24 : 32 (12 : 17; Rajh in Šijanec 

po 6). (M. J.) 

6. krog končnice 2. DRL za 9. do 13. 

mesto: Nova Gorica – Arcont Radgona 

32 : 29 (15 : 17; B. Žinkovič 10, J. Kotnik 8). 

Vodi Arcont Radgona pred Novo Gorico, 

oboji po 8 točk. (N. K.) 

Košarka 

3. krog 1. SKL, članice, za razvrstitev: 

GVT (Sl. Konjice) – Rašica (MS) 75 : 44 

(Kuzma 12). 

1. krog 1. SKL, U-12: Pomurje – Šmarje 

48 : 18 (Cvijanovič 21), Pomurje – Celje 

45 : 13 (Cvijanovič 13); 1. krog 1. SKL, 

U-14: GVT – Pomurje 88 : 31 (Berič 18). 

18. krog pomurske lige: Sobota – Sv. 

Ana 60 : 55, G. Petrovci – G. Radgona 68 : 

61, Lindau Lendava – Paloma 83 : 95, PŠK 

Ljutomer I – Beltinci 56 : 67. Sobota (28), 

Paloma in PŠK Ljutomer I (27) ter Ljutomer 

II (26) so se uvrstili na finalni turnir, 

ki bo 16. aprila v Ljutomeru. (M. J.) 

Spidvej 

Prva dirka skupnega slovensko-hrvaškega 

DP posameznikov, Donji Kraljevac: 1. 

Pavlic (Hrvaška) 15, 2. Žagar (AMTK Ljubljana) 

14, 12. Ladislav Vida (ST Lendava) 

4. (M. J.) 

Motokros 

Uvodna dirka za slovenski pokal, Vrtojba 

(148 tekmovalcev), R-1: 9. Niko Topolovec 

24; MX3: 12. Blaž Karba (oba AMD 

Štefana Kovača MS) 21. (T. G.) 

Kolesarstvo 

Mednarodna dirka za rekreativce (50 

km), Klana pri Reki, sportsman: 4. Dušan 

Fister, 7. Jernej Petovar; veterani A: 

2. Dušan Hajdinjak, 7. Miran Titan, vsi 

Team Turbo Tropovci. (M. J.) 

Atletika 

DP v krosu, Velenje, ml. mladinke (4 

km): 5. Katja Vrdjuka; U-16 (3 km): 5. Simona 

Sedonja; ekipno, U-16: 1. Simona 

Sedonja in Urška Šantl; ml. mladinke: 

1. Katja Vrdjuka in Sonja Neger; pionirji 

U-16: 3. Daniel Hari in Nathan Kočar. 

Skupno so bila dekleta AK Panvita četrta, 

fantje pa osmi. (M. J.) 

Kraški maraton na 21 km, Sežana 

(2730 tekačev), veteranke: 2. Jelka Vrbnjak; 

člani: 14. Matjaž Soklič, oba TS Radenska. 

(T. G.) 

Skvoš 

Veteransko DP, Kranj, nad 45 let: 1. Zoran 

Repija (Veržej), član SK M. Sobota. 

(T. G.) 

Bejzbol 

Vrstni red po 3. turnirjih za slovensko 

DP: 1. Lisičke 31, 6. Lindau Hawks 13. Finale 

bo 17. aprila v Medvodah. (F. H. M.) 

Trap 

1. krog slovenske lige vzhod, Rakičan (22 

strelcev): 1. SD Štefana Kovača MS (Boštjan 

Maček, Denis Pojbič, Evgen Pap) 

185, 2. ŠSD Radgona (Dani Šmid, Bojan 

Potočnik, Milan Pelcl) 162; posamično: 1. 

Boštjan Maček 83 (62 + 21), 2. Denis Pojbič 

81 (62 + 19), 3. Dani Šmid 78 (59 + 19), 

4. Evgen Pap 77, 6. Milan Pelcl 67. 2. liga: 

1. Jasmina Maček 76 (60 + 16), 6. Primož 

Obal (oba MS) 56. (M. J.) 

Strelstvo 

Finale dopisne lige z zračno puško, Ljubljana: 

1. SD Bakovci (Goran Maučec, 

Matjaž Cör, Simon Farkaš); posamično: 

3. Goran Maučec 366. (T. G.) 

8. turnir regijske pionirske lige, M. Sobota 

(49 tekmovalcev): 1. Tišina I 534, 2. 

Črenšovci I 525, 4. Turnišče 520, 5. Pomurka 

518; pionirke: 1. Melisa Kosi (Ormož), 

2. Lea Mihelič (Tišina), obe po 179, 

3. Tamara Černi (Gančani) 178, 4. Nastja 

Ozvatič (Tišina) 175, 5. Iva Sever (Pomurka) 

173; pionirji: 1. Žan Kelenc (Črenšovci) 

181, 2. Primož Banfi (Tišina) 180, 

3. Marko Zavec 178, 5. Tim Špilak (oba 

Turnišče) 176. Skupno: 1. Tišina I 133, 3. 

Črenšovci I 126, 4. Pomurka 101, 5. Tišina 

II 81; pionirke: 1. Lea Mihelič 206, 3. 

Tamara Černi 192, 4. Nastja Ozvatič 180, 

5. Sara Godina (Pomurka) 170; pionirji: 

1. Žan Kelenc 221, 2. Primož Banfi 175, 3. 

Matjaž Škafar (Črenšovci) 171, 4. Tadej 

Rojnik (Gančani) 158. (M. J.) 

Judo 

DP v Kopru, st. dečki, do 42 kg: 1. Uroš 

Vozlič (Ljutomer); do 46 kg: 3. Samo Šarčevič 

(MS), 5. Peter Nagy (KBV Lendava) 

in Miha Filip (Beltinci); do 50 kg: 5. 

Jan Jurgec (Lendava); do 66 kg: 3. Grega 

Ferenc (Lendava) in Staš Osterc (Ljutomer); 

nad 73 kg: 3. Niko Gorjan (Lendava). 

St. deklice, do 44 kg: 3. Maja Adanič 

(Lendava), 5. Doroteja Čahuk (MS); do 57 

kg: 1. Živa Potočnik (Ljutomer). 

Mednarodni turnir, Eichfeld v Avstriji 

(180 tekmovalcev), U-11: 1. Rok Kovačič 

(38 kg) in Uroš Perkič (50 kg), 2. Benjamin 

Kerman (50 kg), Žan Perkič (26 kg), 

Mitja Virag (30 kg), Lara Mesarič (48 kg), 

3. Gabriel Zadravec in Monika Lešnjak 

(oba 26 kg); U-13: 2. Jan Lukač (33 kg) 

in Hanna Mazouzi (48 kg), vsi JK Beltinci. 

(M. J.) 

Golf 

Prvi letošnji turnir v M. Toplicah, bruto: 

Aljoša Bencik (29) in Marta Šbül (22); 

neto A: Boštjan Vrtačnik 44, Živko Mlinarič 

39; neto B: Žiga Mlakar 48, Drago 

Flisar 38; neto C: Karl Huber 56; ženske: 

Andreja Karažinec 42. (M. J.) 

Športni ples 

Zmagovalci kvalifikacijskega turnirja za 

DP, M. Sobota: Luka Pučko, Jasna Tivadar, 

Teja Rupnik, Tjaša Gazdag in Janja 

Gomboc, Teja in Sandra Rupnik, Dejan 

Zečevič in Denis Vrbanec, Disko, mala 

skupina, mladinci (Janja Gomboc, Bianca 

Ferš, Katja Štesl, Jasna Tivadar, Špela 

Cimerman, Tjaša Gazdag), Breakdance, 

mala skupina, člani (Aleš Ivanuša, 

Nace Pintarič, David Cimerman, Denis 

Vrbanec, Luka Pučko, Benjamin Misleta, 

Dejan Zečević), vsi PK Zeko, ter Erik 

Makoter, Anja in Nives Miško, Veronika 

Heric-Nives Miško, vsi PK Urška M. Sobota. 

(M. J., T. G.) 

Šah 

Konectedenski turnir ŠD Radenska Pomgrad, 

Dokležovje (57 igralcev iz štirih 

držav): 1. Darko Supančič (MB) 7,5, 2. Denis 

Gjuran, 3. Marjan Črepan, oba po 7, 

4. Jernej Buzeti, 5. Boris Kovač, oba po 

6,5, 6. Balazs Takacs (Madžarska), 7. Miran 

Zupe, 8. Istvan Odor (Madžarska), 9. 

Lea Števanec (najboljša šahistka), 10. Silvester 

Puntigam (najboljši nižjekategornik), 

vsi po 6. (M. J.) 

Odbojka 

Srednješolski turnir v Zalaegerszegu: 1. 

Gimnazija Kölcseyi Ferenc, 5. DSŠ Lendava. 

Slednja je v skupini A premagala 

ekipo Ganz Munkacsy z 2 : 0, izgubila pa 

je s prvouvrščeno gimnazijo in z Gimnazijo 

Zrinyi Miklos I, obakrat z 0 : 2. Tekma 

za 5. mesto: DSŠ Lendava – Gimnazija 

Zrinyi Miklos II 2 : 0. (F. H. M.) 

Upokojenski šport 

Tekmovanje DU Radenci v pikadu, ženske: 

1. Jelka Mauko 699, 2. Marta Cehtl 

622, 3. Marija Erveš 542; moški: 1. Jožef 

Senčar 830, 2. Stanko Ilješ 761, 3. Stanko 

Borkovič 749. (F. M.) 

Invalidski šport 

Prekmurska podružnica Združenja multiple 

skleroze Slovenije je precej uspešna 

na športnem področju. V minuli 

sezoni sta dobila naslova državnih prvakov 

v športnem ribolovu Romana Dobrila 

in Anton Magdič, šesti pa je bil Štefan 

Ferenčak. V balinanju sta državna podprvaka 

Marjeta Jakič in Anton Magdič, 

četrti pa Jože Kerec. (F. M.)

22 | Vestnik | 7. aprila 2011 šport 


Zadnji krog 2. DOL za ženske 

Zgodovinski uspeh Pucončank 

Neporažene stopajo v elitno skupino slovenske ženske odbojke – Doslej največji uspeh članic ŽOK Kema 

3. SNL vzhod 

Simer 

šampion se 

je približal 

Odrancem 

Članska ekipa ŽOK Kema Puconci je 

dosegla zgodovinski uspeh in si že 

pred zadnjim krogom v prvenstvu 2. 

DOL, kjer je ostala neporažena, zagotovila 

prvo mesto. Tako se je uvrstila 

v najvišji rang tekmovanja, 1. državno 

odbojkarsko ligo za ženske. Zato je 

bila zadnja tekma z ekipo Grosupljega 

v telovadnici Ekonomske šole Murska 

Sobota zgolj formalnost, hkrati pa so 

igralke na dostojen način s pokalom 

proslavile velik uspeh. 

Izid je bil 3 : 0 (17, 20, 16) v korist 

Pucončank, med katerimi sta vnovič 

prednjačili Tamara Borko (15) in Sara 

Sakovič (14). Najbolj izenačeno je bilo 

v drugem nizu, saj so gostje celo povedle 

s 5 : 3, toda ob bučnem navijanju je 

igralkam Keme uspel preobrat, pri čemer 

je s tremi asi Sakovičeva povsem 

zmedla Grosupeljčanke. Ob drugem 

tehničnem odmoru je bilo 16 : 14, nato 

pa so Pucončanke gostjam prepustile 

le še šest točk. V zadnjem nizu so domačinke 

dokončno potrdile svojo premoč. 

»Nedvomno so nas naše odbojkarice 

skupaj s strokovnim vodstvom 

pozitivno presenetile in presegle meje 

največjih uspehov tega kluba prav v letošnji 

sezoni,« ni skrival zadovoljstva 

predsednik kluba mag. Drago Franko. 

Preostali izidi: Swaty Comet Zreče 

– DŠR M. Sobota 3 : 1 (-21, 25, 19, 17). 

Končni vrstni red: 1. Kema Puconci 64 

točk (22 zmag), 2. Grosuplje 48, 3. Zreče 

47, 9. DŠR M. Sobota 27. 

21. krog 3. DOL vzhod (m): Hoče II 

– Beltinci Panvita Galex 2 : 3 (26, -23, 

24, -20, -12). 

6. krog 3. DOL vzhod (ž) za 9. mesto: 

ZM Ljutomer – Prevalje II 1 : 3 (-23, -25, 

18, -10). Končni vrstni red: 9. Mežica 

(14), 12. ZM Ljutomer (3). 

Sobočani v polfinalu 

državnega prvenstva 

Prve tekme: Astec Triglav – Panvita 

Galex 2 : 3 (18, 20, -21, -18, -9), Gokop 

Fram – ACH Volley 0 : 3, UKO Kropa 

Sara Sakovič je bila ob mreži nezaustavljiva. 

– Salonit Anhovo 3 : 1, Marchiol Vodi – 

Calcit Volleyball 3 : 0. 

Povratne tekme: Panvita Galex – 

Astec Triglav 3 : 0 (20, 23, 23), ACH Volley 

– Gokop Fram 3 : 0, Salonit Anhovo 

– UKO Kropa 2 : 3, Calcit Volleyball – 

Marchiol Vodi 3 : 1. S tem so si Sobočani 

zagotovili nastop v polfinalu končnice 

in uvrstitev med najboljše štiri ekipe 

v Sloveniji, kjer bo njihov nasprotnik 

UKO Kropa. Kamničane in Prvačane še 

čaka tretja, odločilna tekma. 

Kranjski odbojkarji so bili na pragu 

presenečenja, saj so v prvi tekmi proti 

drugouvrščeni ekipi modre skupine 

Panviti Galexu vodili že z 2 : 0 v nizih. 

Tudi v tretjem nizu so še držali korak 

s tekmeci, vendar so igralci Panvite 

Galexa vendarle dokazali, da so boljši. 

Po zaslugi odličnih servisov so dokaj 

gladko zmagali najprej v končnici 

tretjega, nato pa še v preostalih dveh 

nizih. V odločilnem petem nizu so do 

prve občutne prednosti prišli gostje. 

Po dveh zaporednih asih Mijalkovića 

so povedli s 6 : 4, nekaj trenutkov pozneje 

pa tudi z 9 : 5. Prednosti Sobočani 

niso več izpustili iz rok in se po težkem 

boju upravičeno veselili zmage. 

Največ točk za Panvito Galex so dosegli: 

Tot 17, Zupanc 15, Horvat in Mijalković 

po 12 ter Flisar 11. 

Sobočani so tudi v povratni tekmi 

premagali Kranjčane. Bilo je 3 : 0 (20, 

23, 23). V prvem nizu so gostitelji dokaj 

gladko zmagali, v drugem pa so ob 

odlični igri korektorja Horvata ter blokerjev 

Mijalkovića in Flisarja povedli 

že z 19 : 14. Čeprav je kazalo na gladko 

dobljen niz, so se jim gostje približali 

na 23 : 22, v končnici pa so bili Sobočani 

dovolj zbrani. Podobno je bilo v 

tretjem nizu, saj so domačini povedli 

z 20 : 17, nato pa nepričakovano popustili. 

Gorenjci so vodili s 23 : 21, toda 

po zaslugi odlične obrambe so domači 

igralci uspeli izenačiti, niz pa je 

uspešno končal Tot. Pred 300 gledalci 

v športni dvorani OŠ I Murska Sobota 

– sodila sta Skudnik in Plešnar (oba 

Mežica) – so bili pri domačinih najuspešnejši: 

Horvat, 19, Mijalković, 14, in 

Tot, 9, pri gostih pa Kristan, 16. 

Milan Jerše 


S polnim izkupičkom le 

Grad – Poraz Veržejcev 

Tromejnik G-Kalamar – Aha Emmi Bistrica 

1 : 1, Odranci – Simer šampion 2 

: 4, Čarda – Grad 0 : 3, Kovinar Štore – 

Tehnostroj Veržej 6 : 1, Paloma – Koroška 

Dravograd 2 : 0, Stojnci – MU Šentjur 

2 : 0, Malečnik – Zreče 1 : 0. Pari 17. kroga: 

Grad – Stojnci, Tehnostroj Veržej – 

Aha Emmi Bistrica, Malečnik – Tromejnik 

G-Kalamar, Zreče – Čarda, Koroška 

Dravograd – Odranci, MU Šentjur – Paloma, 

Simer šampion – Kovinar Štore. 

Remi z dvema 

igralcema manj 

Igrišče v Kuzmi, 300 gledalcev, sodnik: 

Dejan Vivod (Dravograd). Strelca: 

1 : 0 Čontala (56, 11 m), 1 : 1 Tkavc (69, 

11 m). Rumeni kartoni: Škrbič, Nemec, 

Šnurer, R. Bokan; Ramot, Jelenko, Novak, 

Levart, Tkavc, Iršič, Hrušman. Rdeča 

kartona: V. Horvat (22), Nemec (88). 

Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, U. Nemec, 

V. Horvat, Šnurer, Lepoša (Forjanič, 80), R. 

Kous, D. Sukič, Čontala, Mešič (Mihalič, 46), 

Radikovič (R. Bokan, 85), G. Bokan. 

Odranci 12 2 2 41 : 19 38 

S. šampion 10 4 2 42 : 15 34 

Kovinar 9 3 4 31 : 23 30 

Tromejnik 7 4 5 26 . 21 25 

Čarda 6 5 5 22 : 20 23 

Grad 6 5 5 26 : 25 23 

Malečnik 7 2 7 23 : 24 23 

Dravograd 6 4 6 26 : 31 22 

Zreče 5 5 6 15 : 17 20 

Veržej 6 1 9 27 : 40 19 

Paloma 5 3 8 17 : 26 18 

Stojnci 4 3 9 20 : 31 15 

Aha Bistrica 3 4 9 27 : 30 13 

Šentjur 2 3 11 16 : 37 9 

EP v rokoborbi grško-rimskega sloga 

Jure Kuhar sedmi na stari celini 

Reprezentančni kolega Dejan Šernek brez sreče pri žrebu 

Zadovoljen Jure Kuhar 

V Dortmundu je potekalo evropsko 

prvenstvo v rokoborbi grško-rimskega 

sloga. Nastopila sta tudi slovenska 

reprezentanta Jure Kuhar (do 74 kg) in 

Dejan Šernek (do 84 kg). Žal je bil za 

slednjega že v 1. krogu usoden Gruzijec 

Mate Sopadze, ki je po točkah s 3 

: 1 zmagal in izločil našega tekmovalca 

iz nadaljnjega tekmovanja. Šernek 

ponovno ni imel sreče pri žrebu, podobno 

kot na lanskem evropskem prvenstvu 

v Bakuju, ko mu je igra kroglic 

v prvem krogu namenila Rusa Alekseja 

Mišina, nosilca zlatega olimpijskega 

odličja iz Aten 2004 in svetovnega prvenstva 

v Bakuju leta 2007 ter petkratnega 

evropskega prvaka v kategoriji 

do 84 kg. Letos pa se je dobro upiral 

močnemu gruzijskemu rokoborcu, ki 

ga je ukanil po izenačenem boju. 

Uspešnejši pa je bil Kuhar, ki je najprej 

premagal Dragana Markovića iz 

BiH, nato Srba Marka Devčića in Čeha 

Petra Novaka. V četrtfinalu je moral 

priznati premoč Rafigu Husejnovu iz 

Azerbajdžana. Na račun Husejnove 

zmage v polfinalu pa se je Kuhar uvrstil 

v repasaž, kjer ga je ugnal Francoz 

Christophe Rene Marcel Guenot. 

Tako je zasedel končno sedmo mesto. 

»S svojimi predstavami sem zelo zadovoljen. 

Do četrtfinala sem imel dokaj 

dober žreb, nato pa sem se pomeril 

z zelo kakovostnim azerbajdžanskim 

tekmecem, ki se je nato uvrstil v veliki 

finale. V repasažu sem tesno izgubil 

s Francozom Guenotom, tretjeuvrščenim 

z zadnjih olimpijskih iger v Pekingu. 

V drugih bojih sem bil zelo suveren, 

saj moji tekmeci niso dosegli niti 

točke,« je svoje nastope ocenil rokoborec 

iz Dankovec. 

Milan Jerše 

Fotografija Milan Jerše 

Mali nogomet 

Suhi Vrh 

pred Apače 

Mrtvi tek Slovenske vesi 

in Gornjih Slaveč 

15. krog PL: Apače – Nemčavci 1 : 1, Suhi 

Vrh – Videm 12 : 3, Bakovci – Mladi Odranci 

2 : 3, Meteor – Črenšovci 5 : 2, Old 

Boys – Trnje 4 : 3, Večeslavci – Kamenci 

3 : 4. Vrstni red: Suhi Vrh in Apače po 33, 

Črenšovci 26. 

12. krog KMN Puconci, skupina A: Breza 

– Puževci 1 : 1, Izvir – Šalamenci 2 : 2, 

Strukovci – Prosečka vas 3 : 1, Vaneča – 

Košarovci 1 : 5, Vadarci – Vidonci 3 : 5, 

Mačkovci – Pečarovci 6 : 3. Vrstni red: 

Mačkovci 29, Vidonci 25, Košarovci 24. 

12. krog KMN Križevci: LO-KO – Zetor 

servis 8 : 1, Junior – Bunčani 7 : 1, Kalinovjak 

– Slaptinci 4 : 2, Berkovci – MRD 

6 : 4, Križevci – Ključarovci 5 : 1, Grabe – 

Lukavci 1 : 1. Vrstni red: Ključarovci 30, 

Križevci 27, Slaptinci 25. 

12. krog mednarodne veteranske lige: 

G. Slaveči – Mühlgraben 4 : 1, Slovenska 

ves – Večeslavci 4 : 2, Monošter – G. Senik 

3 : 3, Šulinci – Stanjevci 1 : 4, Tromejnik 

– Srebrni breg 9 : 1. Vrstni red: 

Slovenska ves in G. Slaveči po 28, Monošter 

21. 

Liga veteranov ŠZ Ljutomer: 1. Meteorplast 

21, 2. Tomaž Belcont 15, 3. Kostanjevica 

Stara Cesta 13. Najboljši strelec: Damjan 

Vozlič (Meteorplast), 12 zadetkov. 

M. J., N. Š. 

16. krog PNL 

Rakičan vodi 

Bogojina ugnala Hotizo 

Gančani – Turnišče 3 : 0 (Dravec 2, Tratnjek), 

Šalovci – Ljutomer 0 : 2 (Smodiš, 

Smolkovič), Bakovci – Petišovci 1 : 3 (Meolic; 

Mavriček 2, Csonka), Kema Puconci 

– Rakičan 0 : 3 (Karas 2, R. Godvajs), Dobrovnik 

– Virs Bistrica 1 : 4 (Kociper; Zver 

2, Grabar, Graj), GMT Bogojina – Hotiza 3 : 

1 (Sovič, B. Godvajs, Casar; Gyerkeš), Črenšovci 

– Hodoš 3 : 0 (Cigan, Halas, Virag). 

Pari 17. kroga: Črenšovci – Gančani, Hodoš 

– Bogojina, Hotiza – Dobrovnik, Virs Bistrica 

– Kema Puconci, Rakičan – Bakovci, 

Petišovci – Šalovci, Ljutomer – Turnišče. 

Rakičan 12 3 1 40 : 18 39 

Hotiza 11 3 2 34 : 17 36 

Črenšovci 9 4 3 43 : 18 31 

Kema 8 2 6 29 : 27 26 

Hodoš 7 3 6 32 : 28 24 

Bistrica 7 2 7 41 : 30 23 

Bogojina 7 2 7 39 : 31 23 

Turnišče 7 2 7 33 : 30 23 

Ljutomer 7 2 7 19 : 24 23 

Šalovci 6 3 7 17 . 18 21 

Dobrovnik 5 3 8 24 . 27 18 

Gančani 5 3 8 23 : 29 18 

Bakovci 1 5 10 14 : 34 8 

Petišovci 1 1 14 8 : 65 4 

M. J. 

Odranci klonili doma 

Igrišče v Odrancih, 500 gledalcev, sodnik: 

Tadej Mežnar (MB). Strelci: 1 : 0 

Zelko (3), 1 : 1 Omanovič (17, 11 m), 1 : 2 

Kožar (32), 2 : 2 Raduha (64), 2 : 3 Žagar 

(73), 2 : 4 Djuranović (81, 11 m). Rumeni 

kartoni: Tkalec, Jerebic, Gönc, Erjavec; 

Djuranović, Goropevšek. Rdeča kartona: 

Erjavec (80); Djuranović (81). 

Odranci: Ščančar, Gönc, Erjavec, Jerebic, 

D. Horvat, Žerdin, Oluić, Gostan 

(Ivanič, 34, Pejnovič, 84), Tkalec (N. 

Tompa, 70), Raduha, Zelko. 

Krpič odločil derbi 

Igrišče v Martjancih, 500 gledalcev, 

sodnik: Armando Šorli (MB). Strelci: 0 

: 1 Krpič (25), 0 : 2 Krpič (66), 0 : 3 Fujs 

(70). Rumeni kartoni: Kerčmar, U. Pavel, 

Atanasov; Krpič, Benkič. 

Čarda: Prša, B. Horvat, Zadravec 

(Grah, 56), U. Pavel (D. Krajnc, 56), M. 

Tompa, U. Krajnc, Kerčmar, Vrečič, Cipot, 

Z. Horvat, Atanasov (T. Recek, 70). 

Grad: B. Nemec, Bernjak, Krančič 

(Kreft, 66), Krpič (S. Sukič, 79), Benkič, 

Baler, Banfi, Stošić, Fujs (De. Recek, 84), 

Da. Recek, Šiško. 

Pol ducata v mreži Veržejcev 

Igrišče v Štorah, 100 gledalcev, sodnik: 

Roman Glažar (Hajdina). Strelci: 1 : 0 

Pantović (13), 2 : 0 Perpar (26), 3 : 0 Perpar 

(31), 4 : 0 Kos (40), 5 : 0 Drobne (41), 6 

: 0 Drobne (61), 6 : 1 Gašperšič (66). 

Tehnostroj Veržej: Hozjan, Turk, Kavaš, 

Golob, Sunčič (Štrakl, 46), Rihtarič 

(Nedižavec, 46), Fajdiga, Gašperšič, 

Vinkovič, Kaučič (Trstenjak, 67), Karlovčec. 

Milan Jerše


šport 


13. krog 1. SŽNL 

Derbi pripadel Krki 

1. SNL 

Bleda podoba 

»Naftašev« 

2. SNL 

Boleč poraz 

z Dravo 

Tanja Vrabel zgrešila enajstmetrovko – Neizkoriščene številne priložnosti 

Predzadnji Celjani so jim 

nasuli kar tri zadetke 

Po napaki glavnega 

sodnika gostje izkoristili 

ponujeno priložnost 

V 13. krogu 1. slovenske ženske nogometne 

lige je bil v športnem parku v 

Beltincih derbi med ekipama Pomurje 

Beltinci in Krka. Z 1 : 0 so zmagale 

Novomeščanke. Odločilni zadetek je 

padel že v četrti minuti, ko je igralka 

Krke Ermanova zatresla mrežo domačink. 

Te so imele najlepšo priložnost za 

izenačenje v drugi minuti sodnikovega 

podaljška, vendar je najboljša strelka 

prvenstva Tanja Vrabel zgrešila enajstmetrovko. 

Pomurje Beltinci: Martinec, Kozic 

(Misja, 73), Prša, Nagy, Rogan, Zelko (Antolin, 

60), Špur, Tibaut, Vrabel, Zver, Ferencek 

(Škaper, 56). 

Krka: Zilić, Erman, Horvat, Gruden, 

Nikl, Redenšek (Gnidovec, 89), Benak, 

Markelc (Blatnik 85), Stipič, Pavlović, Pešić. 

Rumeni kartoni: Rogan, Špur; Redenšek, 

Pešić, Benak, Pavlović. Drugi izidi: 

Jevnica – Velesovo Kamen Jerič 7 : 0 (4 : 

0), Dornava – Rudar Škale 0 : 2 (0 : 2), Maribor 

– HV Tour Sl. Gradec 0 : 1 (0 : 0). Pari 

14. kroga: Rudar Škale – Pomurje Beltinci, 

Jevnica – Maribor, HV Tour Sl. Gradec – 

Dornava, Krka – Velesovo Kamen Jerič. 

M. J. 

Krka 12 1 0 63 : 3 37 

Rudar 8 3 2 42 : 12 27 

Jevnica 8 2 3 43 : 20 26 

Sl. Gradec 8 0 5 36 : 17 24 

Pomurje 6 2 6 49 : 26 20 

Maribor 3 1 9 20 : 33 10 

Velesovo 1 1 11 9 : 88 4 

Dornava 0 2 11 9 : 72 2 

Stadion v Celju, 600 gledalcev, sodnik: 

Slavko Vinčič (MB). Strelci: 1 : 0 

Pavlovič (44, 11-m), 2 : 0 Zajc (74), 3 : 

0 Krajcer (77). Rumeni kartoni: Beršnjak; 

Matjašec, Ibraimi. 

CM Celje: Mujčinović, Bakarič, Akakpo, 

Krajcer, Medved, Beršnjak (Popovič, 

82), Pavlovič, Gobec, Močivnik (Firer, 

61), Bezjak (Štraus, 77), Zajc. 

Nafta: Ajlec, Matjašec (Vöröš, 75), Lazić, 

Balažic (Dvorančič, 54), Korošec, 

Lesjak, Jovanovič, Tomažič-Šeruga, 

Vaš, Ibraimi, Vinko (Prašnikar, 74). 

Varovanci Damirja Roba so se predstavili 

z bledo igro, kar so gostitelji 

znali izkoristiti. Tik pred odhodom 

na odmor so se Celjani veselili vodstva. 

Po dvojni podaji z Močivnikom 

je Bezjak stekel v kazenski prostor, 

kjer ga je odrinil Matašec in sodnik 

je pokazal na belo točko. Pavlovič je 

bil zanesljiv realizator najstrožje kazni. 

V drugem polčasu je bilo najbolj 

nevarno v 53. minuti, ko je Zajc streljal 

iz bližine, toda Ajlec se je izkazal 

z izvrstno obrambo. V 70. minuti ga je 

po podaji Pavloviča in Krajcerjevem 

strelu z glavo rešil okvir vrat. Toda 

kmalu potem je bil še drugič nemočen. 

Po Pavlovičevi podaji iz prostega 

Mestni stadion Fazanerija, 1.200 gledalcev, 

sodnik: Jože Vehar (Žiri). Strelec: 

0 : 1 Kokol (47). Rumeni kartoni: 

Ošlaj, Horvat, Maruško, Bencak; Perkovič, 

Toplak, Bučar, Kokol, Kurež, Kulčar. 

Mura 05: Luk, Kous (Gruškovnjak, 

83), Filipović (Bencak, 70), Ošlaj (Rogač, 

60), Maruško, E. Janža, Horvat, J. 

Janža, Lotrič, Sprečo, Bohar. 

Labod Drava: Bučar, Perger (Pečnik, 

54), Čeh, Perkovič, Toplak, Gorinšek, 

Kulčar, Kurež (Šturm, 73), Dugolin, Kokol 

(Spahić, 78), Roškar. 

Pred srečanjem so mladim nogometašem 

domačega moštva U-8, ki jih 

trenira Simon Baligač, izročili pokal 

za naslov državnega prvaka. Presenečenje 

pa je bilo, da je na domači klopi 

sedel le Feri Cifer. Stanko Maučec naj 

bi bil odsoten zaradi bolezni, toda po 

neuradnih informacijah se ni strinjal, 

da bi postal pomočnik trenerja. 

Sicer pa je dvoboj drugoligašev minil 

v precej dinamičnem tempu. V 12. minuti 

je bilo dokaj nevarno pred domačimi 

vrati. Kurež se je po globinski podaji 

znašel sam pred vratarjem Lukom, ki je 

uspel žogo še pravočasno izbiti v polje. 

Tri minute kasneje je Jernej Janža z leve 

Maribor 15 7 3 43 : 16 52 

Interblock 9 7 3 29 : 17 34 

Domžale 14 5 6 38 : 22 47 

Aluminij 9 6 4 34 : 17 33 

Koper 12 4 9 38 : 33 40 

Dravinja 8 7 4 25 : 18 31 

Olimpija 9 8 8 37 : 29 35 

B. krajina 7 7 5 31 : 23 28 

Rudar 9 7 9 46 : 37 34 

Drava 7 5 7 25 : 28 26 

Tragična junakinja Tanja Vrabel 


Gorica 8 7 10 30 : 38 31 

Nafta 8 5 12 34 : 41 29 

Triglav 7 7 11 26 : 44 28 

Celje 6 8 11 32 : 41 26 

Primorje 5 6 14 30 : 53 21 

Mura 05 8 2 9 23 : 25 26 

Dob 7 4 8 24 : 28 25 

Krško 5 5 9 13 : 23 20 

Šenčur 4 7 8 30 : 37 19 

Šmartno 4 4 11 24 : 42 16 

Nogometne aktualnosti 

Regions Cup v Veržeju in Križevcih v Prekmurju 

Do sobote kvalifikacije amaterskih reprezentanc za evropsko prvenstvo 

Od torka poteka pri nas kvalifikacijski 

turnir amaterskih reprezentanc za Regions 

Cup UEFA. Poleg reprezentance MNZ 

Murska Sobota sodelujejo še predstavniki 

Makedonije, Izraela in Turčije. Danes ob 

16. uri bosta tekmi MNZ Murska Sobota – 

Carmiel Safed (Izrael) v Križevcih v Prekmurju 

in Ankara – South East Fyrom (Makedonija) 

v Veržeju. V soboto bodo igrali 

Ankara – M. Sobota (Veržej) in Carmiel 

Safed – South East Fyrom (Križevci) 

V finalu DP akcije Rad igram nogomet, 

ki je bil v Vipavi, je v kategoriji U-8 

naslov prvaka osvojila Mura 05 (Tio Cipot, 

Blaž Baligač, Rok Erniša, Aljaž Žekš, 

Nejc Gorza, Aleš Štornik) s trenerjem Simonom 

Baligačem. V odločilni tekmi so 

s 3 : 1 premagali Turnišče. 

22. krog 1. SML: Mura 05 – Maribor 2 : 

5 (Mauko 2). Vodi CM Celje (53), 14. Mura 

05 (16). 22. krog 1. SKL: Mura 05 – Maribor 

0 : 2. Vodi Interblock (54), 8. Mura 

05 (30). 22. krog lige U-14 vzhod: Mura 

05 – Rudar 0 : 2. Vodi Maribor (60), 8. 

Mura 05 (32), 12. Tehnostroj Veržej (14). 

10. krog lige deklet U-17: Pomurje Beltinci 

– Brinje 4 : 3. Vodi Velesovo (22), 3. 

Pomurje Beltinci (15). 

16. krog MNL Lendava: Kobilje – Kapca 

3 : 0, Žitkovci – Mostje 5 : 5, Polana – 

Veterani Turnišče 2 : 0, Graničar – Zvezda 

Dolina 3 : 0, Panonija – Čentiba 1 : 4, 

Nafta veterani – Olimpija Dolga vas 6 : 0, 

Renkovci – Nedelica 1 : 2. Vrstni red: Kobilje 

37, Nafta veterani 35, Čentiba 33. 

12. krog 1. MNL M. Sobota: Roma – Pušča 

1 : 3, Serdica – Dokležovje 0 : 2, Cven 

– Beltinci 0 : 5, Ižakovci – Križevci 0 : 

3, Lipa – Apače 0 : 4, Tišina – Slatina 1 

: 1. Vrstni red: Apače 28, Beltinci in Slatina 

po 24. 

M. J., T. G. 

Območno prvenstvo v plavanju 

Med osnovnošolkami najhitrejša Kaja Leopold 

Ekipno OŠ III Murska Sobota – Med srednješolci prevladovali Ljutomerčani 

strela se je žoga v kazenskem prostoru 

gostov odbijala, naposled pa je v 

gneči prišla do Zajca, ki je s petih metrov 

zadel levi spodnji kot lendavskih 

vrat. Tri minute kasneje je bilo že 3 : 

0. Pavlovič je podal iz kota, pred vrati 

Nafte pa je bil najvišji Krajcer, ki je po 

strelu z glavo prisilil Ajleca, da je moral 

še tretjič po žogo v svojo mrežo. V 

izdihljajih dvoboja bi lahko Prašnikar 

omilil lendavski poraz, vendar ni zadel 

praznih vrat. 

Prednost Maribora se topi 

Preostali izidi: Domžale – Hit Gorica 

2 : 0 (1 : 0), Primorje – Olimpija 2 

: 2 (1 : 2), Triglav – Rudar 1 : 4 (0 : 2), 

Luka Koper – Maribor 3 : 0 (0 : 0). Pari 

27. kroga: Luka Koper – Nafta, Rudar 

– Hit Gorica, Domžale – Maribor, Triglav 

– Olimpija, Primorje – CM Celje. 

Feri Horvat M., Milan Jerše 

26. krog 1. SNL 

Brez točk 

Nafta – Rudar 1 : 2 

strani podal v sredino do prostega Horvata, 

vendar je ta slabo streljal. V nadaljevanju 

spremljamo igro z malo priložnostmi, 

saj je boj potekal v glavnem na 

sredini igrišča. Takoj na začetku drugega 

polčasa pa hladna prha za domačine. 

Gostje so prodrli po levi strani, črnobeli 

so menili, da bo sodnik piskal zaradi 

nepravilnega oviranja, toda piščalka 

se ni oglasila. Tako se je Kokol nenadejano 

znašel iz oči v oči z Lukom in ga 

premagal z nizkim udarcem. V 59. minuti 

bi Mura 05 lahko izenačila. Na sredini 

igrišča si je žogo priboril Maruško, 

ki je podal na desno stran Lotriču. Ta je 

močno streljal, vendar je vratar Bučar 

žogo uspel odbiti v kot. Minuto kasneje 

je igrišče moral zapustiti poškodovan 

Ošlaj. Zadnje četrt ure so »Muraši« skušali 

izid izenačiti, vendar so bili njihovi 

poskusi jalovi. 

Aluminij blizu Interblocku 

Drugi izidi: Interblock – Šmartno 

1928 1 : 0 (0 : 0), Dravinja – Garmin Šenčur 

2 : 2 (1 : 1), Aluminij – Krško 4 : 0 (1 : 

0), Bela krajina - Roltek Dob 0 : 1 (0 : 0). 

Pari 20. kroga: Mura 05 – Šmartno 1928 

(nedelja ob 16.30), Labod Drava – Bela 

krajina, Roltek Dob – Aluminij, Krško 

– Dravinja, Šenčur – Interblock. 

Milan Jerše 

PK Zdravilišče Radenci je organiziral 

s ŠZ M. Sobota prvenstvo v 25-metrskem 

bazenu v Radencih. Udeležilo se 

ga je več kot 70 plavalcev in plavalk iz 

vsega Pomurja. 

Izidi – osnovnošolci, 50 m prosto, 

letnik 1999: Domen Vrbnjak 49:98, 

Boštjan Šijanec (oba Sv. Jurij ob Ščavnici) 

52:44, Gergely Tomka (DOŠ I 

Lendava) 54:89; Maruša Kovač (OŠ III 

MS) 40:45, Aleksandra Njivar 41:22, 

Neja Irgolič (obe G. Radgona) 43:80. 

Letnik 1996: Andrej Lapoši (OŠ II MS) 

31:42, Marko Štihec (DOŠ I Lendava) 

33:33, Luka Prelog (Radenci) 37:09; 

Sonja Kovač (OŠ III MS) 41:62, Zita 

Bednar (OŠ II MS) 42:82, Urška Otrin 

(OŠ Radenci) 43:08. 100 m mešano, 

letnik 1999, registrirane plavalke: 

Kaja Leopold (Kapela) 1:18,75, Megy 

Tinev 1:29,00, Nika Škrilec (obe OŠ 

I MS) 1:30,28; neregistrirane: Karin 

Glavač 1:26,88, Zoja Tot (obe OŠ I MS) 

1:28,74; fantje: Primož Banfi (Tišina) 

1:31,92. Ekipno: 1. OŠ III MS 2:28,09, 

2. OŠ II MS 2:36,44, 3. OŠ G. Petrovci 

3:00,95. 

Srednješolci – 100 m prosto, letnik 

1991: Maruša Borovšak (Gimnazija Ljutomer) 

1:15,64, Nuša Klepec (Gimnazija 

MS) 1:18,21, Polona Lopert (SŠGT Radenci) 

1:32,51; Roberto Gor (SŠGT Radenci) 

1:05,32, Aljaž Bednar (Gimnazija 

Ljutomer) 1:12,32, Jure Lang (Gimnazija 

MS) 1:13,39. 

M. J. 

Športni park v Lendavi, 600 gledalcev, 

sodnik: Roman Glažar (Hajdina). Strelci: 

0 : 1 Čadikovski, 1 : 1 Vinko (34), 1 : 2 

Bratanovič (37). V boju za obstanek se 

je Lendavčanom maščevala velika neučinkovitost 

v napadu, v igri pa je bilo 

tudi preveč napak v podajah. Gostje so 

izkoristili že prvi strel proti domačim 

vratom, v katerih se je izkazal Ajlec, ki 

je preprečil še višji poraz Nafte. Ta bo 

v soboto gostovala v Kopru. 

M. J. 

Sobota, 9. aprila, ob 10. uri, deponija Nograd 

pri Dobrovniku: 1. dirka državnega prvenstva 

v Off Roadu 2011. Organizator: Off Road 

Slovenije. Informacije: Jože Sarjaš 031 735 410. 

Več informacij o prireditvah in vadbi na 

www.migajznami.si, kjer lahko vpišete 

tudi svojo prireditev ali vadbo.

24 | Vestnik | 7. aprila 2011 preprosto (ne)običajno 


besede mode 

Otroška sporočila 

T-majica naj ne bo samo spodnja majica 

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti 

Znižan krvni tlak 

Belo platno vedno privlači, da ga vsaj 

popackamo, čeprav nismo pravi slikarji. 

Enako je z majico v beli ali svetli 

barvi. Pustimo sporočilo, za katerega 

želimo, da bi ga drugi prebrali na poseben 

način. T-majica naj ne bo samo 

spodnja majica, kot je bila v zgodovini, 

ko so jo nosili rudarji, kasneje pa 

vojaki pod uniformo. 

Grafiti 

Flomastri, s katerimi pišemo po 

majici, so prav posebni, saj ne potre- 

da se popolnoma posušijo, druge pa 

polikamo, da je postopek zanesljivejši 

in hitrejši. Vsekakor je treba prebrati 

navodila za uporabo, da je napak čim 

manj, saj si želimo najboljši možen rezultat. 

Slikanje 

Slikarska tehnika je enaka, le da slikamo 

na majico, barve pa so primerne 

za nanos na tkanine. Večina majic 

je iz bombaža ali v kombinaciji s 

poliestrom. Čeprav bogat nanos bar- 

Tiskanje, risanje in pisanje na majice je lahko domiselno opravilo ob rojstnih dnevih. 

Fotografija Tatjana Kalamar Morales 

Medicina govori o znižanem krvnem tlaku takrat, ko ta pade pod 90/60 mm Hg 

si, saj tako kompenzacijskim mehanizmom 

omogočite, da uspešneje 

vzpostavijo dovolj visok krvni tlak. 

Pomaga, če v treh minutah popijete 

pol litra vode. S tem se zaradi zvišanja 

volumna krvi zviša krvni tlak 

– učinek nastopi po petih minutah 

in traja približno uro. Volumen krvi 

povečate z večjim vnosom natrija – 

do 10 g na dan, to je do 25 g soli (ob 

tem bi dodal, da SZO sicer za zdravo 

odraslo osebo priporoča dnevni 

vnos soli, manjši od 5 g), ter tekočin 

– do 2,5 l dnevno. Med spanjem 

dvignite vzglavje za 10–20 stopinj. 

S tem zmanjšate potrebo po uriniranju 

ponoči, kar lahko pripelje do 

padca krvnega tlaka, ko vstanete s 

postelje. 

- S krepitvijo mišic nog preprečite 

nabiranje krvi v okončinah. Svetujemo, 

da občasno prekrižate noge 

ter krčite in sproščate nožne mišice. 

Priporočamo tudi izvajanje izotoničnih 

vaj, najbolje naslonjeni 

Pri znižanem 

krvnem tlaku 

pomaga, če v treh 

minutah popijete 

pol litra vode. 

S tem se zaradi 

zvišanja volumna 

krvi zviša krvni 

tlak - učinek 

nastopi po petih 

minutah in traja 

približno uro. 

ali kronične srčne insuficience), ne 

sme predpisati zdravila za zdravljenje 

erektilne disfuncije iz skupine 

zaviralnikov fosfodiesteraze, saj bi 

lahko prišlo do življenje ogrožajoče 

hipotenzije. Povišan krvni tlak znižujemo 

s tako imenovanimi antihipertenzivnimi 

zdravili. Njihov želeni 

učinek se lahko v drugih primerih iz- 

Kakovost doma 

porisanih majic ne 

more biti primerljiva 

s potiskanimi v 

tehnološko dovršenem 

postopku, a originalnost 

šteje največ. 

bujejo popolnega fiksiranja. Odvisno 

od kakovosti seveda, pa vendarle so 

dokaj zanesljivo sredstvo, ki se morda 

celo najlažje uporablja. Nič nam ne 

kaplja in ne curlja. Flomastre najpogosteje 

uporabljamo za pisanje odebeljenih 

črk, napisi pa spominjajo na 

grafite. Nekatere pustimo dan ali dva, 

ve lahko daje zanimiv videz, je tanjši 

sloj primernejši, saj majica ne postane 

pretrda. 

Odtisi 

Obstaja več vrst tiskanja, a najlažja 

je seveda ta, da si izberemo motiv, 

ki ga ob pomoči navadnega tiskalnika 

natisnemo na poseben papir za tiskanje 

na majice. Gre za transferni tisk, 

ko se barva s papirja po motivu prilepi 

na majico. Za to sta potrebna temperatura 

in pritisk, ki ju navadno dosežemo 

že z navadnim likalnikom. 

Tiskanje, risanje in pisanje na majice 

je lahko domiselno opravilo na rojstnih 

dnevih. Kakovost ne more biti primerljiva 

s potiskanimi majicami v tehnološko 

dovršenem postopku, a originalnost 

je tista, ki vedno šteje največ. 

Tatjana Kalamar Morales 

Piščančja stegna AVE s čemažem 

Čas mariniranja: 120 min. ali po želji. 

Priprava: 15 min. 

Čas pečenja: 10 min. 

Sestavine 

500 g piščančjih stegen 

AVE (kocke) ali stegen 

brez kosti in kože 

2 x 100 g svežega čemaža 

2 korenčka 

velika čebula, česen 

oljčno olje 

sojina omaka 

1 žlica masla 

sol, poper 

svež čili ali pekoči feferoni (za vse, ki želijo pikantno jed) 

Priprava 

Če uporabimo piščančja stegna (brez kože in kosti), jih najprej narežemo na grižljaj velike 

kocke. Česen, polovico čemaža, čebulo in korenje narežemo na tanke lističe. Vse skupaj 

primešamo mesu, dodamo oljčno olje in sojino omako. Solimo in popramo. Prekrijemo s 

folijo in pustimo, da se meso marinira dve uri. Če želimo pikantno jed, dodamo še narezan 

čili ali pekoč feferon. 

V nekoliko globlji ponvi ali voku ogrejemo olje in dodamo marinirano meso z vsemi sestavinami. 

Pečemo toliko časa, da se meso prepeče in da zunaj lepo porumeni. Primešamo 

maslo in drugo polovico narezanega čemaža. Počakamo, da se maslo razpusti, dobro 

premešamo in postrežemo. 

Večina znižanega krvnega tlaka ali hipotenzije 

sploh ne občuti in nima prav 

nobenih težav. Pri nekaterih posameznikih 

pa povzroči težje simptome, ki 

vplivajo na kakovost življenja ter lahko, 

če omedlimo in pademo, ogroža 

celo življenje. Vzroki hipotenzije so 

lahko različni; povzročijo jo hujše poškodbe, 

krvavitve, opekline ali nastopi 

kot posledica kronične bolezni (addisonova 

bolezen). Regulacijski mehanizmi, 

ki uravnavajo krvni tlak, lahko 

opešajo in tako pride do padca krvnega 

tlaka ob nenadni spremembi položaja 

(ortostatska hipotenzija) ali po 

obroku hrane, bogate z ogljikovimi 

hidrati (postprandialna hipotenzija). 

Ti dve obliki sta pogostejši pri starostnikih, 

ki pogosto uživajo tudi zdravila, 

izmed katerih lahko določena prav 

tako povzročijo padec krvnega tlaka. 

Ali je prišlo do padca krvnega tlaka, 

lahko preverimo z merjenjem tega. 

Na to pa nas opozorijo tudi določeni 

znaki/simptomi: omotica, dvojni vid, 

vrtoglavica, utrujenost, izčrpanost in 

omedlevica. Možnost zdravljenja je, 

predvsem zaradi skope izbire zdravil, 

precej omejena, zato vam lekarniški 

farmacevti lahko predvsem svetujemo 

spremembo načina življenja, 

ki prepreči neželene posledice padca 

krvnega tlaka. 

- Ne spreminjajte nenadno položaja 

telesa. S postelje vstajajte poča- 

z našega štedilnika 


ali sede. Gre za vaje, kjer med gibanjem 

krčite mišice proti uporu. 

Taka vaja je dvigovanje bremena. 

Zadrževanje krvi v nogah preprečijo 

tudi kompresijske nogavice. 

- Postprandialno hipotenzijo zmanjšate 

z zmanjšanjem obrokov, posebno 

bogatih z ogljikovimi hidrati. 

Krvni tlak lahko zniža uporaba nekaterih 

zdravil: antipsihotikov, nekaterih 

zdravil za zdravljenje anksioznosti, 

to je nemira ter nespečnosti 

(barbiturati, benzodiazepini), nekaterih 

antidepresivov (tricikličnih) ter 

zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije 

(zaviralnikov fosfodiesteraze). 

Posebej moramo biti pozorni, 

če bolnik prejema sočasno več takih 

zdravil. Zaradi tega zdravnik bolniku, 

ki se zdravi z nitrati (zdravila za 

zdravljenje koronarne bolezni srca 

Zeleno-mesna divja ljubezen 

Končno! Pomlad! In z njo z roko v roki čemaž 

in divji šparglji. Kaj bi si človek želel še več? 

Samo dober recept, da vse skupaj vržeš 

v en lonec in postrežeš. Pravega 

nam je tokrat prišepnila Brigita Čufar 

iz restavracije Maximo. In ga naslovila 

telečji zvitki z divjimi šparglji in čemažem. 

Potrebujete: 

- nekaj časa, da se odpeljete 

k Muri in naberete čemaž 

ter divje šparglje, 

- 600 gramov telečjega stegna 

(to so 4 zrezki), 

- 400 gramov divjih špargljev 

(približno 30 minut nabiranja), 

- 150 gramov čemaža (tega 

naberete še prej, v 15 minutah), 

- sol in poper, 

- pa nasmeh na obrazu in končni 

rezultat bo več kot odličen. 

kaže kot neželen. Ta zdravila namreč 

lahko uporabljamo tudi pri drugih 

stanjih in ne le za zdravljenje hipertenzije. 

Zaviralnike angiotenzinske 

konvertaze jemljejo bolniki po srčnem 

infarktu, diuretike bolniki s srčnim 

popuščanjem, zaviralnike kalcijevih 

kanalčkov pri angini pektoris 

ter zaviralnike adrenergičnih receptorjev 

alfa pri benigni hiperplaziji 

prostate. V teh primerih so pojavi 

ortostatske hipotenzije dejansko 

pogostejši. 

Velikokrat hipotenzija ni tako zelo 

nedolžna zadeva, zato se o tem pogovorite 

tudi z lekarniškim farmacevtom. 

Pomagamo vam lahko pri kontroli 

krvnega tlaka, svetujemo glede 

sprememb življenjskega sloga ter dodamo 

nasvete o varni in pravilni uporabi 

zdravil, ki jih prejemate. 

Bojan Madjar, mag. farm. 

Kako vse skupaj pripravimo? Brigita 

Čufar pravi, da je dobro, če šparglje 

pod tekočo vodo rahlo oplaknemo in 

jih v slanem kropu pokuhamo. Kuhajo 

naj se kakih pet minut. Zadnji del 

špargljev odrežemo. Nato operemo še 

čemaž in ga osušimo. 

Telečje zrezke potolčemo in posolimo. 

Obložimo jih najprej s čemažem, 

nato z divjimi šparglji. Zrezke zvijemo 

v ruladico in jih na maslu z vseh strani 

popečemo. Ruladice preložimo v drugo 

posodo. V posodi, kjer smo opekali 

ruladice, pripravimo nežno omako, v 

katero nato položimo telečje ruladice. 

Jedi se kot priloga najbolj poda dušen 

riž, še pravi Brigita Čufar. 

Kaj torej še čakate? Po čemažu že 

diši, čas imate, sonce vas čaka, zato – 

dober tek! 

Vida Toš


preprosto (ne)običajno 


Unikatni izdelki iz naravnih materialov 

Pisano, pokrpano, 

tako … Ninushual 

Tukaj in zdaj 

Seks je užitek … 

z ali brez 

Vida Toš 

Ustvarja torbe, zapestnice, etuije – Za ženske in moške – Glava pa še polna idej 

Eni rečejo 'hliniti', meni pa se zdi besedna zveza 'odigrati 

orgazem' primernejša. Ker je vse skupaj igra. Življenje. 

Odnosi. Sploh pa seks. To je čista igra, čisto primarna in 

človeku lastna dejavnost. Ki se jo sicer igramo iz najrazličnejših 

razlogov, največkrat in najbolj pa iz čistega veselja. Do življenja. 

Do sebe. Do druge osebe. A se včasih zgodi, da enostavno ne gre. 

Do tam zgoraj. Do vrhunca. 

»Čutim potrebo po predmetih in izdelkih z osebno noto.« 

Škarje ji mehko režejo v voljno usnje: 

»Ta je pa moja, spontana. Ker sem se že 

naveličala naročil. Če mi stranka pove 

le barvo in obliko, je čisto dovolj,« pravi 

in reže naprej. Nastaja torba. Ves čas 

pogovora ima roke zaposlene in zdi se, 

da ne more brez. Brez stika z usnjem, 

z nitkami vseh barv, s svojim šivalnim 

strojem, za katerega se je zaklela, da 

Ninushual – namig 

za osvežitev stare, 

poživitev dolgočasne 

ali samo popestritev 

katere koli majice, 

jopice ali hlač. 

ne bo več sedla zanj. Nina Graabar iz 

Rakičana. Barvni sukanci, majhni in 

večji gumbi, zakovice. To je tako del 

nje, da zjutraj komaj čaka, da začne šivati. 

Zapestnice, torbice, torbe in 'torbače', 

manjše 'žačke', etuiji, vse pisano, 

prešito, pošito, predvsem pa živo, tako 

živo. To je znamka Ninushual. 

Naravno, unikatno 

in lisičje zvito 

»Tako me je enkrat poimenoval moj 

dragi – da sem čisti Ninushual. Sicer ne 

vem, zakaj in kaj natančno je s tem mislil, 

ampak zapomnila sem si. 'Ninuš' 

je tudi zato, ker so me v družbi tako 

klicali pred leti, 'shual' pa v hebrejščini 

pomeni lisica. Kar je nekako povezano 

z mano, saj so lisice menda zvite, 

pa tudi moji izdelki so na neki način 

Namig za osvežitev majice, ki ste se je naveličali 

Nina Graabar: »Poiščite gumbke. Različne – velike, manjše, rdeče, bele in 

zelene – in jih prišijte na recimo spodnji levi rob majice, vse čim bližje skupaj. 

Prišijte jih z različnimi barvami sukancev, na različne načine, tudi tako, da so 

nitke vidne. Poleg lahko prišijete še zaplato kakšnega drugega blaga, ki vam je pri 

srcu, naredite kak zunanji šiv s sukancem, ki vam je ta trenutek najbolj všeč … 

In majica bo takoj prijetnejša, sploh pa bolj vaša, bolj osebna.« 

Fotografija Nina Grabar 

zvito narejeni,« se smeje Nina Graabar. 

A je nekoč rekla: »Nikoli več ne 

bom šivala.« Izučena šivilja je namreč 

nekaj časa delala v tovarni avtomobilskih 

prevlek. In zasovražila šivalni 

stroj. Ki pa ni nič kriv, da je imel vedno 

isto barvo sukanca in vedno isto blago 

pod sabo. To enostavno ni bilo za njo, 

ta rutina in sivina. Nina je nato pred 

slabima dvema letoma – pravi, da naključno 

in po dolgih letih – spet sedla 

za šivalni stroj in nastale so prve zapestnice. 

Saj veste, kako je z zarečenim 

kruhom. Hvala bogu, da ga je pojedla, 

dodajajo navdušenke nad njenimi izdelki. 

Nina pa dodaja, da v današnjem 

času, nagnjenem k množični proizvodnji, 

čuti strašno potrebo po izdelkih 

z osebno noto. In ni edina. 

Čuti energijo usnja 

Pred tem je ustvarjala že pisano paleto 

drugih stvari: delala je fotografije 

na les, risala risbe in slike, nekaj časa 

je imela fotoaparat skoraj priraščen 

v roke. Zdaj, pravi, za fotografiranje 

nima časa: »Tu in tam fotografiram kakšne 

od svojih izdelkov in jih pokažem 

svojim prijateljem na Facebooku. Vendar 

raje šivam in delam, kot pa dajem 

izdelke na internet. Tudi tisti, ki jih 

dam na Facebook, so že prodani. Me je 

pa prav s pomočjo te družabne mreže 

našla oseba, ki bo na svoji spletni strani 

in v svoji spletni trgovini prodajala 

moje izdelke.« Ti bodo tako dosegljivi 

samo tam, saj izdelkov Ninushual ne 

najdeš v nobeni drugi trgovini. 

Ko se z njo pogovarjaš o usnju, vidiš, 

kaj je ljubezen. Nina Graabar: 

»Neverjetno me privlači. Ni isto, če 

zašiješ torbo iz blaga, pa naj je blago 

še tako pisano ali poslikano. Čutim 

in cenim energijo usnja. Samo z 

njim lahko delam moje reliefne slike 

na torbah in zapestnicah. Uživam v 

takih malenkostih, kot so barve, igranje 

z gumbi, struktura usnja. Uživam, 

ko kupim usnje v celem kosu in ga 

režem, režem, režem … Strašno rada 

režem usnje, nato pa ga šivam in krpam.« 

Obožuje tudi gumbe. Stare, velike, 

majhne … Ker vsi nosijo svojo 

zgodbo. Iz katerih ona sešije novo. 

Vida Toš 


Vse prijetno steče. Igra se začne, vse skupaj gre popolnoma 

gladko (tudi dobesedno), tako prijetno je, tako … mmmmm … bi 

lahko rekli … Primernejše besede za opis seksa boste težko našli 

… ker besede zgrešijo bistvo, kvečjemu mrmranje se približa 

opisu užitkov … Torej 'mmmmmm' … prime te na pravem 

mestu, stisne s pravo močjo, potem pa … potem pa … Ali je vse 

skupaj že predolgo (da, tudi to se dogaja, da je ženski predolgo, 

vem, da ne boste verjeli!). Ali pač danes ni moj dan. Saj se mi je v 

glavo, ki bi jo sicer pri seksu morala pustiti v predalu, prikradla 

kakšna za ta trenutek neprimerna misel. Kot je recimo: Šef me 

je pa danes res grdo nadrl … naj ga vrag plenta! Ali pa: Kaj naj 

pri bogu spet jutri kuham? … Moram pa res očistiti stanovanje, 

živimo v svinjaku! Ali kaj podobno butastega. In … kako bi rekla 

– tisti glavni trenutek je … mimo. (Kdo je že zapisal: »Postoj, 

trenutek, kako si lep!«) No, to je najtežje. Oziroma nemogoče. 

Ker trenutka ne moreš ustaviti. In nemogoče ga je priklicati 

nazaj. Tokrat orgazma pač ne bo. Nič zato, pa jutri. 

Tako da – dragi moški, pomirite se, niste vi krivi (Kdaj pa sploh 

ste? Tako je! Nikoli!) Ampak – šalo na stran – tukaj in tokrat pa 

res niste. In to smrtno resno mislim. Če namreč komu ne pride, 

si je popolnoma sam kriv. Res. 

Vzgajali so me v duhu odgovornosti. In zdi se mi, da prav 

v to kategorijo – odgovornosti – spada tudi prevzemanje 

odgovornosti za orgazem. Ti sam si odgovoren za svojega. Ali 

pa kriv, ker ga ni. Ker mislim, da smo samo mi odgovorni zase, 

za svoja dejanja in za lastna počutja. Vključno z orgazmi. Nihče 

drug ni odgovoren, ker me je danes spravil v slabo voljo. Nihče. 

Samo jaz sama, saj sem se pustila. Nihče drug tudi ni odgovoren 

za mojo srečo. Samo jaz. Če sem srečna, je to moja zasluga. Ker 

sem nekaj naredila za to. In moram priznati, da se za svojo 

srečo res potrudim. Saj ne, da mi vedno uspeva – kot mi tudi 

pri orgazmu ne … Torej – če vam pride, je vaša zasluga, če vam 

pa ne, pa prav tako ni on kriv. Ona pa še manj. Se ne strinjate? 

Pravite, da vas ne zna prijeti? Pokažite mu. Peljite roko tja, 

kamor želite. Da je prehiter? Upočasnite ga. Toliko igric obstaja 

za to, na tisoče! Da je pregroba? Pokažite ji nežnost. 

Zato igranje orgazma po mojem mnenju ni velik greh. 

Pravzaprav sploh ni greh. Čeprav bodo zdaj nekateri začeli 

polemizirati o iskrenosti (vas že slišim: Kje je potem iskrenost 

do vajine ljubezni in bla bla bla?). Kot da ima ljubezen kaj s 

seksom. Še manj pa z orgazmom. In jaz nisem nič manj iskrena 

oseba, če bom – zato, ker vsaj njemu želim, da mu dobro pride, 

če že meni danes ne bo – vseeno malo zavzdihnila, pomigala ali 

kaj podobnega, kar pač spada v igro. Že to, da sem pripravljena 

malo igrati samo za njegov užitek, je nekaj, ne? Še več je to, 

da torej v seks ne grem samo zaradi orgazma. Večina bo sicer 

rekla, da je bistvo spolnega akta orgazem, a tu se ne strinjam. 

Pogosto je namreč 'mmmm' bolj pomemben kot pa 'aaaAAA', 

pa naj bo še tako glasen. Seks je namreč užitek, z ali brez. Lahko 

celo brez partnerja, a o tem mogoče prihodnjič. 

knjigober 

Ameriški nogomet, 

pasji boji in odrešitev 

Jim Gorant: The Lost Dogs, 2010 

Ena od knjig, ki so jo lani Američani 

osuplo prebirali, obenem pa je ganila 

milijone src. Predvsem tistih, ki so jim 

psi všeč. Pa tudi številne, ki jim niso. Za 

Slovence je aktualna zdaj, ko se razpleta 

afera Baričevič. Kajti po prebiranju 

Gorantove knjige bo bralec dejal: »Doslej 

sem se bal pitbulov, odslej se jih ne 

bom več.« Prvič: gre za resnično zgodbo. 

In drugič: razsežnosti zgodbe so neverjetno 

kompleksne. Podnaslov dela je 

Psi Michaela Vicka in njihova zgodba o 

rešitvi in odrešitvi. Vick je superzvezdnik 

ameriškega nogometa. Podajalec 

Philadelphia Eagles, prej je bil vzhajajoča 

zvezda pri Atlanta Falcons. Do trenutka, 

ko sta preiskovalca odkrila, da 

prireja pasje boje s pitbuli. Šlo je za krute 

in krvave dvoboje, Vick pa je za tovrstne 

potrebe ustanovil na videz legalno 

psarno. V nasprotju s predsodkom se je 

večina pitbulov upirala bojem, a so jih 

s tepežem in vbrizgavanjem poživil v 

boje prisilili. Tiste, ki kljub vsemu niso 

hoteli v boj, so kruto umorili: obesili ali 

utopili v vedru vode. Ko je afera prišla 

na dan, je Vick pristal v zaporu. A pojavilo 

se je vprašanje: kaj s psi, ki so ostali 

na posestvu? Tu nastane preobrat: čeprav 

so mnogi menili, da je pse, ki so 

izkusili kri, treba uspavati, se je našla 

peščica, ki so se zavzeli za živali. Pokazalo 

se je, da imajo prav. Skoraj vsak od 

pitbulov je hrepenel po toplini in ljubezni. 

In nato ni bil nobeden več nevaren. 

Rešili so kar 47 od 51 pitbulov in ti 

so danes ljubljenčki, terapevtski psi in 

spoštovani člani svojih skupnosti. Vick 

pa je spet zvezdnik, ki je podiral klubske 

rekorde. A sence pasjih bojev se ne 

bo nikoli rešil. 

T. K.

26 | Vestnik | 7. aprila 2011 turizem 


turistične 

prireditve 

Murska Sobota – V četrtek, 7. aprila, ob 

18. uri bo v soboškem gradu predstavitev 

zgoščenke Spejvaj nama, Katica 

– ljudske pesmi Prekmurja. Predstavitev 

sta pripravila Pokrajinski muzej 

Murska Sobota in Glasbeno-narodopisni 

inštitut ZRC SAZU. O nastanku 

zgoščenke in njeni vsebini bodo 

spregovorili sodelavci Glasbeno-narodopisnega 

inštituta ZRC SAZU dr. 

Marija Klobčar, dr. Urša Šivic in Peter 

Vendramin. Živo pesemsko izročilo 

Prekmurja pa bodo v predstavitev 

vpletli: Ljudske pevke KD Frana Saleškega 

Finžgarja Žižki, Olga Ropoša in 

Vincenc Pucko. 

Gornja Radgona – Od četrtka, 7. aprila, 

pa do 3. maja bo v galeriji kulturnega 

doma v Gornji Radgoni na ogled 

razstava fotografij Dike Vranc z naslovom 

Male zgodbe iz velike Indije. 

Fotografije so nastale na treh potovanjih 

po Indiji, leta 2007 v Ladakhu, 

leta 2009 v južni Indiji in leta 2010 v 

Rajasthanu in Varanasiju. Razstavo 

organizira Foto klub Proportio divina 

Gornja Radgona. 

Murska Sobota – V okviru Medgeneracijske 

delavnice v Hiši Sadeži družbe 

(Ulica Štefana Kovača 20) bo v četrtek, 

7. aprila, ob 18. uri potopisno predavanje 

Efez – zibelka civilizacije (B. 

Bavčar). V torek, 12. aprila, ob 10. uri 

pa bo delavnica tradicionalnih obrti – 

izdelki iz šibja (K. Gomboc) 

Kuzma – V soboto, 9. aprila, ob 10. uri 

se bo začel pri gostilni Merčnik/Mertschnigg 

pri maloobmejnem prehodu 

Kuzma trideželni pohod Goričko-Raab-Örseg 

ob evropski zeleni vezi. Pohod 

so pripravili ob dnevu Zemlje in v 

mednarodnem letu gozdov. Pohod bo 

dolg dvanajst kilometrov in se vpiše 

v izkaznico pohodov Goričkega drüjštva 

za lepše vütro. Organizator na 

slovenski strani je Javni zavod Krajinski 

park Goričko. 

Dobrovnik – Od sobote, 9. aprila, do 

torka, 12. aprila, med 9. in 18. uro bo v 

hiši Györgya Dobronokija tradicionalna 

razstava pirhov. Organizatorja sta 

KUD Petöfija Sandorja Dobrovnik in 

Zavod za turizem Občine Dobrovnik. 

Ljutomer – V soboto, 9. aprila, od 9.00 

do 12.30 bo na Glavnem trgu Turistična 

tržnica, ki jo pripravlja LTO Prlekija. 

Tržnica bo vsako soboto v aprilu, 

med ponudbo pa bodo tudi izdelki 

ljudske obrti in domače dobrote. 

Razkrižje – V nedeljo, 10. aprila, ob 

13.30 se bodo pri kulturnem domu 

zbrali udeleženci pohoda v okviru 

programa Živimo zdravo. Z avtomobili 

se bodo odpeljali do Spodnjega 

Krapja, od koder se bodo podali peš 

do Otoka ljubezni v Ižakovcih, kjer 

se bodo ob 14.30 udeležili prireditve 

v organizaciji Zavoda za zdravstveno 

varstvo Murska Sobota ob svetovnem 

dnevu zdravja in deseti obletnici programa 

Živimo zdravo. 

Hodoš – V nedeljo, 10. aprila, ob 9. uri 

se bo začel pri železniški postaji pohod 

po poteh Občine Hodoš. Voden 

pohod poteka po razgibanem terenu, 

pohodnikom pa bosta na voljo dve 

progi, krajša v dolžini pet in daljša 

v dolžini dvanajst kilometrov. Organizatorja 

sta KUD Örseg Občine Hodoš 

in MNSS Občine Hodoš. Pohod se 

vpiše v izkaznico pohodov Goričkega 

drüjštva za lepše vütro. 

Moravske Toplice – Do 26. aprila je v 

galeriji Ajda Term 3000 na ogled tretja 

dobrodelna razstava velikonočnih 

izdelkov. Dobrodelna dražba bo v soboto, 

16. aprila, ob 20. uri. 

VESTNIK lahko 

kupite tudi na večini 

pošt v Pomurju. 

www.pomurje.si 

Izdali zloženke, razglednice, brošuro in turistično karto Občine Grad 

Da bi odkrivali gračke zaklade 

Kje okušati goričko kulinariko, spoznavati domačo obrt in tradicijo – Izleti po zeleni gorički pokrajini 

Odkrijmo gračke zaklade je naslov 

projekta Občine Grad, o katerem so 

ob koncu njegovega uresničevanja v 

sejni sobi občine spregovorili njegovi 

Skupna prireditev bo tradicionalna 

Mladi, vino 

in kulinarika 

izvajalci. Obenem so predstavili tudi 

turističnopromocijsko gradivo, ki 

so ga izdali pred nedavnim: zloženke, 

razglednice, brošuro in turistično 

Vodja projekta Danijela Krpič (v sredini) s sodelavcema Lidijo Krpič in Matejem Gumilarjem 

Na prvem debatnem tekmovanju so zmagali tekmovalci 

iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci 

Na prvem debatnem tekmovanju Mladi, vino in kulinarika so slavile domačinke: 

Daša, Martina, Katarina in mentorica Elvira. 

Zdravilišče Radenci, družba Kapela ter 

Srednja šola za gostinstvo in turizem 

Radenci so pripravili v sodelovanju z 

Višjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor 

izvirno družabno-turistično prireditev, 

namenjeno predvsem mladim. 

Z debatnim tekmovanjem o poznavanju 

vina in kulinarike želijo pri mladih 

vzbuditi zanimanje za uživanje kakovostnega 

vina in hrane, hkrati pa jih tudi 

navdušiti za gostinski poklic. 

Prireditev so poimenovali Mladi, vino 

in kulinarika, potekala pa je 2. aprila oziroma 

v petek popoldne vse do večernih 

ur, ko sta nastopili priljubljeni skupini 

After End in Marko banda. Prvega tekmovanja 

so se udeležile tri ekipe, ki so 

morale pripraviti nalogo z naslednjimi 

temami: razvoj vinogradništva v Sloveniji, 

klasifikacija vinorodnih dežel, vpliv 

vina na zdravje, pomen vina v gastronomiji 

na štajersko-prekmurskem območju, 

predlog za dvig kulture pitja med 

mladimi in promocijska predstavitev 

vin Kapela. 

Tretje mesto je zasedla ekipa Gimnazije 

Murska Sobota, ki so jo sestavljali Lara 

Bebek, Živa Červek in Jaka Maučec ter 

mentorja Gregor Horvat in Irena Horvat. 

Drugo mesto so zasedli mladi gostinci iz 

Maribora: Diana Petrovič, Patrik Gaube, 

Tibor Šprah in mentorica Breda Gajzer, 

prvo mesto pa ekipa radenske srednje 

šole Daša Török, Martina Sagaj, Katarina 

Puhan in mentorica Elvira Štrumpf. 

B. B. P. 


karto. Zloženke v treh jezikih in štiri 

razglednice so natisnili v trideset tisoč 

izvodih, brošuro Občine Grad, pa tudi 

turistično karto občine, ki so jo natisnili 

v treh jezikih, pa so izdali v 7.500 

izvodih. Promocijsko gradivo bo na 

voljo v prostorih občine, na sedežu JZ 

Krajinski park Goričko, v pomurskih 

TIC-ih, turističnih podjetjih in drugje 

ob promociji pomurskega turizma po 

Sloveniji in v tujini. 

Vodja projekta Danijela Krpič je povedala, 

da promocijsko gradivo predstavlja 

občino in njene danosti, opominja 

domačine in obiskovalce na 

pomembnost kulturne zapuščine in 

naravnega bogastva, na ohranjanje 

le-teh in na varovanje tradicije, ki se 

prenaša iz roda v rod. V njem je združena 

celotna ponudba, ki bo v pomoč 

obiskovalcem občine, pa tudi vsega 

Goričkega pri izbiri izletov, rekreativnih 

aktivnosti in obiskov znamenitosti. 

Pomagalo pa bo tudi pri odločitvi, 

kje okušati goričko kulinariko, 

spoznavati domačo obrt in tradicijo, 

z njim pa želijo tudi spodbuditi goste, 

da bi se odločili ostati več dni v zeleni 

gorički pokrajini. 

Projekt, ki so ga izvajali od februarja 

lani, je sofinanciral Evropski kmetijski 

sklad za razvoj podeželja Evropa 

investira v podeželje, zanj pa so se 

prijavili na razpis LAS Goričko. Njegova 

vrednost je 27 tisoč evrov, od tega 

je sklad Evropske unije sofinanciral 

štirideset odstotkov, preostalo pa Občina 

Grad. 

J. G. 

Minisejem ob sobotah v Murski Soboti 

Sončen dan pred 

centrom Šavel 


Druženje obiskovalcev ob ponudbi na stojnicah in 

glasbenih nastopih – Prihodnjič program za otroke 

Minisejem Sončen dan je v soboto popestril dogajanje v središču mesta. 

V soboto je bil na prostoru pred centrom 

Šavel v Murski Soboti prvi minisejem, 

ki so ga organizatorji poimenovali 

Sončen dan z namenom, da bi popestrili 

sobotno dogajanje v mestu. 

Kot je povedala pobudnica sejma Gabriela 

Gaal, ki ga je organizirala skupaj 

s sodelavci, ga nameravajo organizirati 

vse sončne sobote v aprilu in glede na 

odziv obiskovalcev tudi v prihodnje. Z 

njim želijo spodbuditi obiskovalce, da 

pridejo na ta prostor, se družijo, pogovorijo, 

prisluhnejo glasbi in kaj iz ponudbe 

na stojnicah tudi kupijo. Želijo pa tudi 

spodbuditi tiste, ki imajo kakšne zanimive 

izdelke, da jih ponudijo na stojnicah. 

Dogajanje je potekalo ob glasbi. 

Tokrat sta nastopila Andi Sobočan na 

cimbalah in Miha Kavaš na violini, naslednjič 

pa bodo nastopajoči iz glasbene 

šole, ki ima v bližini prostore. 

Na petih stojnicah so obiskovalcem 

med drugim ponujali ročno izdelan nakit, 

dekorativne predmete iz blaga, torbice 

in knjige. Ponudnice na stojnicah 

in sodelavke pri organizaciji dogodka 

so bile tudi Anita Šterman Šavel s ponudbo 

podjetja Pink, Klaudija Sakovič 

in Daniela Cirkvenčić Černi. Sejem bo 

tudi naslednje sobote na petih stojnicah 

in najverjetneje s spremenjeno ponudbo. 

V prihodnje med drugim v okviru 

minisejma načrtujejo še branje pravljic 

otrok za otroke, prodajo starih predmetov 

(bolšji minisejem), predstavitev Društva 

za zaščito živali, blagovne znamke 

Diši po Prekmurju in podobno. 

J. G. 

Fotografija Jože Gabor


razvedrilo 


Horoskop napisala Jolanda 

www.vedezevanjedolly.com 

Za osebni obisk 031 457 557 ali 090 44 66 | 1,29 eur/min 

OVEN 21. 3.–20. 4. 

Morali sprejeti odločitev o dveh zadevah. 

Odločitev vam bo prinesla notranji 

mir. Odnos, v katerega ste vpleteni, 

bo aktualen samo tako dolgo, dokler bosta 

potrebovala drug drugega. Prosti čas 

usmerite v odnose in ljubezen. 

BIK 21. 4.–21. 5. 

Kolo sreče se obrača, zagrabite ugodne 

priložnosti, ki se vam pokažejo. Bodite 

fleksibilni, modri in na preži. Pred vami 

so novi začetki, služba, potovanje. Imate 

sposobnost videti, kaj vam koristi in kaj 

je dobro za vas. Umaknite se od ljudi, ki 

vas omejuje ali zadržujejo. 

TEHTNICA 24. 9.–23. 10. 

Vse, česar se boste lotili, vam nekako ne 

bo najbolje uspevalo. Ne obremenjujte 

se, ampak počakajte, da mine nekaj dni. 

Dokončajte tisto, kar že nekaj časa nosite 

s sabo. To lahko naredite le vi sami. 

Ne čakajte na čudežno rešitev. Tudi na 

čustvenem področju bo enako. 

ŠKORPIJON 23. 10.–23. 11. 

Pustite preteklosti, naj spi, kar je končano, 

je končano. Za trenutek se boste počutili 

negotovo, ampak ste na pravi poti. 

Naučiti se morate biti strpni in potrpežljivi. 

Nič vam ne bo pobegnilo, počasi. 

Pojdite na daljši izlet ali potovanje. 

DVOJČKA 22. 5.–21. 6. 

Na delovnem mestu se kažejo spremembe 

ali vam bodo naložili dodatno odgovornost. 

Lahko tudi dodatno izobraževanje. 

Kot vedno se boste tudi v tej 

situaciji dobro znašli, ne bojte se. Tveganje 

je sicer veliko, ampak poguma 

vam ne sme zmanjkati. V odnose vložite 

malo več ljubezni. 

STRELEC 24. 11.–22. 12. 

Kar ste dolgo časa želeli, se vam bo uresničilo, 

ampak ne boste več tako navdušeni 

kot na začetku. Starejša oseba vam 

prinaša ugodne priložnosti, zato spoštujte 

mnenja in nasvete. V odnosu ste 

preveč površinski, dovolite srcu, da začuti 

ljubezen. Sporočilo, ki ga boste dobili, 

vas bo razveselilo. 

RAK 21. 6.–22. 7. 

Na poslovnem področju se bodo stvari 

umirile. Imeli boste priložnost za premirje. 

Vzemite si čas za odmor ali daljši 

oddih. Tudi telesnemu zdravju namenite 

malce več pozornosti. Ker vam družina 

veliko pomeni, dobro premislite, 

kako naprej. Srečanje, ki vas čaka, vam 

bo ostalo še dolgo v spominu. 

KOZOROG 23. 12.–20. 1. 

Uspeli boste uresničiti to, kar ste si zadali. 

Na poslovnem področju pričakujte 

nove sodelavce ali partnerje. Lahko ponovno 

šolanje ali dodatno izobraževanje. 

V domačem okolju bo veliko veselja, 

zato bodite sproščeni. Sledi povabilo na 

potovanje ali izlet. Tisti, ki ste samski, 

boste nekoga spoznali. 

LEV 23. 7.–23. 8. 

Stvari ne bodo tekle tako, kot ste si zamislili. 

Vsaka vrata se zaprejo zato, da se 

lahko odprejo nova. Veliko bo pogovorov, 

veliko možnosti, ampak konkretnih 

dejanj ne bo. Treba bo še počakati, zato 

ne izgubljajte volje. Nekatere zadeve se 

bodo rešile prej, druge malo kasneje. 

VODNAR 21. 1.–19. 2. 

Urejali boste odnose med vami in vam 

pomembnimi ljudmi. Ljudje iščejo pri 

vas nasvete in tolažbo. V zadevah, kjer 

so se stvari zapletle, je bolje, da poiščete 

nasvet tretje osebe. Malo bo treba počakati, 

da začnete uresničevati svoje vizije 

ali sanje. Ob tem ne pozabite nase. 

Nagrade za 

izžrebane reševalce 

1. nagrada: knjiga Lahko jem, 

mag. Branislava Belović 

2.–8. nagrada: majica 

Pravilno rešitev - označena polja - 

napišite in pošljite na dopisnicah na 

uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do 

petka, 15. aprila 2011. 

Rešitve iz 12. številke: GREGOR DOMAJNKO, ŠČINKAVEC, KAVKA 

1. nagrada kuharska knjiga: Ivana Osterc, Glavni trg 14, 9240 Ljutomer. 2.–8. nagrada majica: 

Jožef Toplak, Dobrovnik 272, 9223 Dobrovnik; Štefan Tibaut, Žižki 45 a, 9232 Črenšovci; 

Franc Grah, Cesta maršala Tita 2, 4270 Jesenice; Marjetka Petelin, Novomeška cesta 

38, 8310 Šentjernej; Irena Kerec, Šulinci 70, 9203 Petrovci; Štefan Magdič, Ulica Štefana 

Kovača 119, 9224 Turnišče; Benjamin Zavec, Gomilica 136 b, 9224 Turnišče. 

Nagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za 

informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 

sudoku 

Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 

DEVICA 24. 8.–23. 9. 

Na poslovnem področju ste naredili že 

skoraj vse. Zdaj samo počakajte na rezultate. 

Čas bo pokazal, kdaj morate naprej. 

Lahko naletite na konfliktnega človeka, 

stvari bodo šle narobe, ampak za 

vas niso nevarne. Odmaknite se in raje 

opazujte dogajanje. Od ljubljene osebe 

pričakujete preveč. 

deset razlik 

RIBI 20. 2.–20. 3. 

Z denarjem bo šlo na tesno, nujno bo 

postopno napredovanje. Če nameravate 

vlagati ali posoditi določeno vsoto, se 

pazite prevare. Ostanite na realnih tleh, 

čeprav mislite, da vas nihče ne razume. 

Izogibajte se prepirom in konfliktnih situacij. 

Ne predajajte se malodušju, vse 

se bo uredilo. 

Rešitev: 

Ime in priimek, naslov: 

Ilustraciji Mladen Mrčela

28 | Vestnik | 7. aprila 2011 www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si 

oglasi@vestnik.si 

tel.: 02 538 17 20 

živali 

NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred 

nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, 

Babinci 49, tel.: 582 14 01. m019349 

NESNICE, MLADE, začetek nesnosti, 

cepljene, rjave, sive, črne. Naročite: 

Nemčavci, tel.: 528 11 90, Petanjci, 

tel.: 546 15 05, Beznovci, tel.: 549 10 

25, Grad, tel.: 553 11 48. m018802 

NESNICE, rjave, grahaste in črne, 

stare 13 tednov, prodam po 3,70 

evra. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. 

m019380 

posesti 

OPREMLJENO STANOVANJE dam v 

najem. Tel.: 041 334 581. m019387 

kmetijska mehanizacija 

SILOS, poliester, 50 m3, in traktorsko 

prikolico za prevoz živine prodam 

ali menjam za svinje. Tel.: 041 909 

004. m019288 

MOLZNI STROJ WESTFALIA, lepo 

ohranjen, prodam. Tel.: 547 11 35, 

Bogojina 163. m019364 

KROŽNO BRANO, 24 diskov, 

predsetvenik, dvojni valji, in 4-delno 

klinasto brano prodam. Tel.: 546 13 

23, 041 831 274. m019370 

ENOOSNI PRIKLOP ZA TRAKTOR 

62-45 in SILOS, 12 t, prodam. Tel.: 

553 10 52. m019197 

STISKALNICO ZA GROZDJE Wilmes 

Knod in traktorski viličar, višina 

dviga do 6 m, prodam. Tel.: 041 812 

237. m019375 

BALIRKO za 4-oglate bale, odlično 

ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 041 

772 442. m019377 

CISTERNE ZA GNOJEVKO, 

pocinkane, trosilnike hlevskega 

gnoja, pajke in zgrabljalnike, balirko 

in ovijalko ter okopalnik za koruzo 

prodam. Tel.: 041 969 553. m019385 

ZABOJNIK za vzrejo piščancev, 4 

kolesa za prikolico 600 x 16, vrtno 

stojalo za rože in 2 vzmetnici 90 x 

190, skoraj novi, ugodno prodam. 

Tel.: 041 387 343. m019388 

ENOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO, 

trosilnik hlevskega gnoja SIP, 

predsetvenik, sejalnico IMT in 

dvobrazdni obračalni plug prodam. 

Tel.: 041 285 568. m019389 

PNEVMATSKO SEJALNICO ZA 

KORUZO prodam. Tel.: 041 331 028. 

m019393 

TRAKTOR IMT 560 s priključki in 

koso, odlično ohranjen, prodam. 

Tel.: 031 542 680. m019396 

kmetijski pridelki 

SENO IN SLAMO v 4-oglatih balah 

prodam. Tel.: 523 11 89 ali Ivanovci 

28. m019374 

Trgovina in storitve, d. o. o., Nemčavci 39 b 

Pri nakupu štirih MICHELINOVIH 

pnevmatik dobite kupon za brezplačno 

gorivo v vrednosti do 40 €. Pri nakupu 

štirih pnevmatik Kleber dobite praktično 

darilo. Akcija traja od 21. 3. do 29. 4. 2011. 

Tel.: 538 11 70, GSM: 041 380 344 

avto.rezonja@siol.net 

KROMPIR ZA SAJENJE prodam. Lipa 

82, tel.: 031 248 613. m019401 

razno 

OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in 

otroški avtomobilski sedež prodam. 

Tel.: 041 553 978. m019366 

PRODAMO IN BREZPLAČNO 

DOSTAVIMO kamen, skrilavec, 

različnih barv in debelin. Tel.: 041 

678 966. m018690 

delo 

IŠČEMO SAMOSTOJNEGA MIZARJA z 

nekajletnimi delovnimi izkušnjami. 

Možnost zaposlitve za nedoločen 

čas. Masivart, d. o. o., Orehovskih Vrh 

39, p. G. Radgona, tel.: 040 231 568. 

m019381 

V ŽITKOVCIH zaposlimo kuharja/- 

ico, pomočnika/-ico in strežno 

osebje. Tel.: 051 303 258, g. Rado. 

Share, d. o. o., Tržaška cesta 65, 

Maribor. m019397 

storitve 

STREHE, KRITINE in žlebove 

popravljam. Drago Flisar, Vidonci 

125, tel.: 041 884 546. m019367 

Mizarstvo Štefan Gjergjek, s. p. 

Gorica 64 a, 9201 Puconci, tel: 02 545 92 70, 

faks 545 92 72, GSM: 041 651 345, 

e-mail: stefan.gjergjek@siol.net, www.mizarstvo-gjergjek.com 

IZDELAVA IN MONTAŽA 

PISARNIŠKO POHIŠTVO 

KUHINJE, SPALNICE 

OTROŠKE SOBE … 

VGRADNE OMARE 

ZUNANJA IN NOTRANJA VRATA 

PREDELNE STENE 

STOPNICE 

Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, 

le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, 

so in tu ostanejo. 

(Janez Medvešek) 

V SPOMIN 

Danes, 7. aprila, mineva leto žalosti, odkar nas je 

zapustila naša predraga žena, mama, babica, hčerka, 

sestra, tašča, teta, botra, svakinja in sorodnica 

Erika Kuzma 

rojena Fartek, iz Skakovec 36 

Oprosti nam, če v sebi nosimo še spomine davnih dni, lepote tvoje 

duše, ki z nami še živi. Zate ni več bolečin, ostala v srcih naših je. Po 

tebi nam je zelo hudo, okoli nas je vse prazno. Med nami vedno boš 

ostala in solze žalostnih oči zalivajo naj rože ti. Iskrena hvala vsem, ki 

postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo spomina. 

Vsi tvoji najdražji 

Mar prav zares odšel si tja v neznano? 

Kako je mogel, ko smo mi še tu? 

Nositi moramo vsak svojo rano molče ... 

da mu ne zmotimo miru. 

(Svetlana Makarovič) 

ZAHVALA 

V 66. letu se je poslovil 

naš dragi mož, oče in sorodnik 

Franc Erniša 

iz Tešanovec 65 

Z žalostjo in bolečino se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, 

prijateljem, lovcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti 

ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustna 

in pisna sožalja. Hvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice 

Murska Sobota, g. škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke in pogrebništvu Komunala. 

Za njim žalujemo: žena Štefka in sin Mitja ter vsi drugi 

Cenik osmrtnic 

1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov 

2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov 

2 koloni x 8 cm – 104 evrov 

2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov 





Dodatek za sliko 16,75 evra. Naročniki imajo 

ob naročilu in plačilu na blagajni 20 % popust. 

KURILNO OLJE, 

PREMOG 

UGODNE CENE IN MOŽNOSTI 

PLAČILA! Tel.: 57 88 200 

KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, s. p., G. Bistrica 51 

POMURSKO DRUŠTVO 

ZA BOJ PROTI RAKU 

Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, 

zbira prostovoljne prispevke občanov 

in organizacij na računu pri 

Novi Ljubljanski banki: 02340- 

0019232476. 

ZA DAROVANA SREDSTVA 

SE ZAHVALJUJEMO! 

Zložljive vrtne garniture 

Širina mize 80 cm 

Klopi z gornjim naslonom 

za oporo hrbta. 

Odlikuje jih izjemna 

uporabnost. 

Preprosta in hitra zložljivost. 

Majhen prostor 

za shranjevanje. 

Svet keramike 

in kopalnic 

Bratonci 5, 9231 Beltinci 

tel.: 02/ 541 14 73 

faks: 02/ 542 11 51 

bratonci@sajama.si 

Delovni čas ponedeljek–petek 

8.00–12.30 * 14.30–18.00 

sobota 8.00–12.00 

Tel.: 02 573 70 40, GSM: 041 629 703 

mizarstvo.antolin@siol.net, www.mizarstvo-antolin.si 

Material: GRES PORCELLANATO 

Redna cena 

21,12 EUR/m² 

– 20 % 

16,90 EUR/m² 

za ploščice v zalogi. 

SPECTRA ANTHRACITE 60 x 60 cm 

Dobavljivo tudi v formatu 30 x 60 cm 

Tudi kakovost je lahko poceni. 

Sajama, d. o. o., Zrkovska cesta 87, Maribor 

OPORA – SOČUTJE 

v hudi bolezni in smrti 

OO Murska Sobota 

Z ŽALUJOČIMI 

vsak zadnji četrtek v mesecu ob 

17. uri na Slovenski ulici 42 

Tel.: 051 456 470 

Sanitetni prevozi v vse zdravstvene ustanove po Sloveniji 

Z vami pri reševanju problema prevoza! 

Rešilna, nenujni reševalni prevozi, d. o. o., Tišina 1 

informacije - naročila: GSM: 041 674 467 – Janko Vrbančič 

Društvo za zdravo življenje Nova pot Radenci in 

SKUPAJ – psihološko svetovanje Maribor 

organizirata 

srečanje odraslih otrok alkoholikov 

v soboto, 9. aprila 2011, od 9.30 do 13.00 

v Radencih, Gubčeva cesta 22 

Srečanje vodita psihoterapevta Lidija in Jože Kociper. 

Srečanje je brezplačno. 

Prijave zbiramo na: info@ljubezensi.si in po telefonu, št. je 031 538 586. 

Društvo za zdravo življenje Nova pot Radenci, Gubčeva cesta 22, Radenci



Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! 

Ujet v naša srca 

z najlepšimi spomini 

bo vsak naš korak spremljal v tišini. 

V SPOMIN 

Bolečina in žalost nas spremljata že eno leto, vse 

od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji 

Štefan Varga 

Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, se ga spomnite, prižgete svečo ali 

mu samo pomahate v pozdrav, nam pa lajšate bolečine in celite rane. 

Hvala vam! 

Njegovi: Bernarda, Mateja in Jernej s Tajdo 

Veš, da je tako, kot je bilo. 

V vsaki stvari si, ki je v hiši, 

v mislih si, v besedah naših, 

da, celo v sanjah, 

le da korak se tvoj nič več ne sliši. 

(J. Medvešek) 

V SPOMIN 

Mineva leto dni, odkar se je tiho poslovil dragi 

mož, oče, tast, dedek in pradedek 

Franc Granfol 

iz Mladinske ulice 28 

v Bakovcih 

Hvala vsem, ki se ga spominjate. 

Vsi njegovi 

Doma velika je praznina, 

a v srcu bridka bolečina. 

ZAHVALA 

V 77. letu nas je nepričakovano za vedno 

zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, 

sestra in teta 

Rozalija Zadravec 

iz Odranec 

V teh dneh neizmerne žalosti nas tolaži spoznanje, 

da vas je veliko, ki čutite z nami našo bolečino. 

Hvala vsem, ki ste nam izrekli besede tolažbe in sožalja, se poslovili 

od nje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali v druge dobrodelne 

namene. 

Žalujoči vsi njeni najdražji 

ZAHVALA 

V 86. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, 

dedek in tast 

Ivan Gergorec 

iz Vučje Gomile 9 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 

prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. 

Hvala tudi za darovane vence in sveče, prispevke za vežico ter ustno in 

pisno izražena sožalja. 

Posebej hvala g. škofu Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke in pogrebništvu Banfi. 

Žalujoči vsi njegovi 

Pot je bila dolga, včasih boleča, 

včasih pa z veliko veselja in sreče, 

kakršno je pač življenje, in ti si to 

uspešno prepotovala. 

Naj angeli tvojo zadnjo pot 

žegnajo z vrtnicami. 

ZAHVALA 

Po težki bolezni nas je 

v 82. letu zapustila naša draga 

Jozefa Hari 

iz Trstenjakove ulice 34 v Murski Soboti 

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim 

sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. 

Posebna zahvala je namenjena negovalcem, še posebej Suzani za skrb in nego 

v domači hiši, ter vsem, ki ste ji med boleznijo pomagali in stali ob strani. 

Žalujoči: mož Štefan, sin Drago ter vsi, 

ki smo jo imeli radi in jo spoštovali 

ZAHVALA 

V 68. letu nas je zapustil naš dragi 

Vinko Kranjec 

s Tišine 21 f 

Hvala g. župniku, pevcem 

in njegovemu osebnemu zdravniku g. Kövešu ter vsem, ki so ga 

pospremili na njegovi zadnji poti. 

Spominjali se ga bomo in nosili 

v naših srcih – vsi njegovi domači 

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, 

a nate spomin bo večno ostal. 

ZAHVALA 

V 59. letu nas je za vedno 

zapustila draga žena, mama in babica 

Anica Filo 

iz Bogojine 26 a 

Ob boleči izgubi 

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, 

ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke 

za vežico in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. 

Hvala obema gospodoma župnikoma, pevcem in pogrebništvu Jurič. 

Žalujoči vsi tvoji najdražji 

Babica, pogrešamo te, vnuki Nejc, Nina, Blaž 

Vse do zadnjega si upal, 

da bolezen s trdno voljo boš ugnal, 

a pošle so ti moči in zatisnil si oči. 

Odšel si tja, kjer ni več bolečin, 

a nate bo ostal drag spomin. 

ZAHVALA 

V 89. letu se je od nas poslovil 

dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in sosed 

Ludvik Koltaj 

iz Ivanovec 57 

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, 

prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter 

darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. 

Hvala duhovniku g. Balažicu za pogrebni obred, pevcem za odpete 

žalostinke in pogrebništvu Banfi. 

Lepa hvala sosedoma gospe Angeli in gospodu Emilu Novaku za 

vsestransko pomoč in lepo besedo. 

Posebna zahvala je namenjena negovalki gospe Gizeli Cigut, ki mu 

je med njegovo boleznijo pomagala na domu in ga s prijazno besedo 

vedno nasmejala. 

Žalujoči vsi njegovi najdražji 

Človek je kakor kaplja rose, 

veter pihne, ni te več. 

Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, 

le v velikem gozdu zaidejo s poti. 

Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, 

kjerkoli si, vedno bomo mislili nate. 

ZAHVALA 

V 33. letu nas je zapustila 

naša predraga hčerka, sestra, teta, nečakinja in sestrična 

Jožica Hozjan 

iz Odranec 

Z bolečino v srcu 

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, 

botrini, znancem od blizu in daleč za izražena ustna 

in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše 

in denarne prispevke. 

Iskrena hvala pevcem, pogrebništvu Ferenčak, gospodu župniku 

in govornici za poslovilne besede. 

Hvala tudi sošolcem in sošolkam osnovne, srednje 

in visoke zdravstvene šole. 

Iskrena hvala internemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, 

Onkološkemu inštitutu v Ljubljani in osebni zdravnici 

gospe Eriki Zelko za lajšanje bolečin med njeno boleznijo. 

Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo obiskovali med boleznijo, 

ji pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. 

Vsi njeni 

Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, 

le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. 

Nihče ne ve, kako boli, 

ko se zavemo, da te več ni. 

V SPOMIN 

Danes mineva pet let od takrat, 

ko nas je zapustil 

Karel Grah 

iz Pečarovec 

Hvala vsem, 

ki prižigate sveče 

in prinašate cvetje 

na njegov grob 

ter se ga z lepo mislijo 

spomnite. 

Tvoji najdražji 

KOMUNALA 

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 

Murska Sobota, N. C. 521 37 00 

DE POGREBNIŠTVO, 

Panonska ulica 3, 

Murska Sobota 

POGREBNE STORITVE UREDITE 

VSE NA ENEM MESTU 

PO ZELO UGODNIH CENAH! 

24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: 

GSM: 041 631 443 

POGREBNE STORITVE, 

OPREMA, VZDRŽEVANJE 

POKOPALIŠČ IN ZELENIC 

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., 

Veščica 17, 9000 M. Sobota 

V TEŽKIH TRENUTKIH 

VAM SVETUJEMO IN 

POSKRBIMO ZA CELOTNO 

ORGANIZACIJO IN 

IZVEDBO POGREBA 

PO KONKURENČNIH 

CENAH. 

24 UR NA DAN: 

02 534 80 60, 041 681 515 

KOMPLETNE 

POGREBNE 

STORITVE 

UREJANJE 

POKOPALIŠČ 

IN ZELENIC 

Brezplačni prevozi opreme na dom, 

brezplačni prevozi do 40 km, plačilo 

na več obrokov brez obresti 

Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 a, 

tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 

Center za 

pomoč žrtvam 

kaznivih dejanj 

M. Sobota, Plese 9, 9000 M. Sobota 

Tel.: (02) 527 19 00 

Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! 

Pomoč je zaupna in brezplačna. Na 

voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! 

OZARA SLOVENIJA, 

PISARNA ZA INFORMIRANJE 

IN SVETOVANJE, 

MIKLOŠIČEV TRG 3, 

9240 LJUTOMER 

Kontaktna številka 

O70 550 665 

Ponujamo pomoč in podporo osebam 

s težavami v duševnem zdravju, ljudem 

v duševni stiski in njihovim svojcem.

30 | Vestnik | 7. aprila 2011 sporočila 


prispevki za nakup medicinske opreme 

Štefan Ternar iz Murske Sobote namesto 

cvetja za pokojnega Karla Mačka iz Murske 

Sobote - 20; sodelavci iz Mure EHM M. 

Sobota namesto cvetja za pokojnega Štefana 

Prelca iz Murskih Črnec - 110; Štefan Kosednar 

iz Murskih Črnec namesto cvetja za 

pokojnega Štefana Prelca - 20; Nela in Ana 

z družinama namesto cvetja za pokojnega 

Mihaela Čontala iz Sebeborec - 40; družina 

Štefana Škerlaka z Vaneče namesto cvetja 

za pokojnega Uroša Plantariča iz Murske 

Sobote - 30; družina Vučak s Cankove 

namesto cvetja za pokojnega Karla Mačka 

- 50; namesto cvetja za pokojnega Franca 

Švegla iz Radenec so darovali: Gabrijela in 

Naci Vučko iz Gornje Radgone - 30; družina 

Sraka-Mesarič iz Dokležovja - 40; družina 

Budja iz Dokležovja - 30; Pavla Klemenčič iz 

Murske Sobote - 30; Vera Škrilec iz Gornje 

Radgone - 20; družina Škrilec iz Maribora - 

20; družina Sraka-Gjerek iz Dokležovja - 40; 

Katja Sraka in Jožef Recek - 20; družina Štefana 

Kolariča iz Obreža - 30; Ludvik Jančarič 

iz Noršinec namesto cvetja za pokojnega 

Franca Jančariča iz Noršinec - 20; družina 

Kopun iz Murske Sobote namesto cvetja za 

pokojnega Karla Mačka - 30; družina Peterka 

iz Noršinec namesto cvetja za pokojno 

Svet zavoda Osnovne šole Grad, 

Grad 172 e, 9264 Grad 

razpisuje delovno mesto 

RAVNATELJA/-ICE 

Mariško Žitek iz Rakičana - 30; društvo računovodij-finančnikov 

in revizorjev MS namesto 

cvetja za pokojnega Franca Györfija 

iz MS - 50; Darinka Gabor iz Noršinec namesto 

cvetja za pokojno Mariško Žitek iz 

Rakičana - 20; namesto cvetja za pokojnega 

Alojza Smodiša iz Murske Sobote so darovali: 

Aranka Avguštin iz M. Črnec, Herman 

Šiftar iz Kupšinec, Erika Gomboc iz Veščice 

- skupno 100; Darinka Balažic iz Melinec 

namesto cvetja za pokojno Mariško Žitek - 

20; Nada Gorčan iz Kupšinec namesto cvetja 

za pokojno Mariško Žitek - 20; Kristina 

Jakob iz Rakičana namesto cvetja za pokojno 

Mariško Žitek - 20; družina Stepanovič 

iz Mlajtinec, donacija za medicinsko opremo 

- 50; namesto cvetja za pokojno Mariško 

Žitek iz Rakičana so darovali: mož Franci - 

50; Marija Lončar iz Zenkovec - 20; Vida Kuhar 

- 20; družina Kovačič - 30; sosed Miha 

Potočnik z družino - 20; Družina Potočnik- 

Magdič - 20 evrov. 

Vsem darovalcem se iskreno 

zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na 

računu št. 0110 0603 0278 282 s pripisom 

»za nakup magnetne resonance«. 

Splošna bolnišnica Murska Sobota 

Kandidat/-ka za imenovanje za funkcijo ravnatelja/-ice mora izpolnjevati splošne zakonske 

pogoje in posebne pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje 

in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 

58/2009, 64/2009, 65/2009 in 20/2011). 

Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno 

vodenje zavoda. 

Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. 

Kandidati/-ke morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila: 

- potrdilo o izobrazbi, 

- potrdilo o nazivu, 

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, 

- potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu – če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in 

bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata, 

- potrdilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, 

- originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega 

dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 

šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 

- originalno dokazilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega/njo 

ni vložena pravnomočna obtožnica, 

- osebno pisno izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču zunaj kraja prebivališča zoper njega/njo 

ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. 

Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: 

Svet zavoda Osnovne šole Grad, Grad 172 e, 9264 Grad, z oznako PRIJAVA NA RAZPIS 

ZA RAVNATELJA. 

Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana 

na pošto. 

Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. 

15. – 17. april 2011 

od 9. do 18. ure 

Gornja Radgona 

Ulovite najlepša doživetja, 

nova spoznanja 

in ugodne nakupe! 

Zanimive razstave! 

Lovska zveza Slovenije 

Predstavitev naravnega okolja s 

prepariranimi gozdnimi živalmi, 

vrhunske trofeje… 

Ribiška zveza Slovenije 

130 let organiziranega sladkovodnega 

ribištva v Sloveniji, prikaz 

vezanja umetnih muh… 

Planinska zveza Slovenije 

Novi priročniki in zemljevidi in 

spletna aplikacija za lažje obiskovanje 

gora… 

Zavod za gozdove Slovenije 

Mednarodno leto gozdov 2011, 

lovišča s posebnim namenom… 

Slovenska zveza za sokolarstvo 

in zaščito ptic ujed 

Predstavitev dejavnosti sokolarjev, 

opreme za sokolarstvo in živih ptic 

ujed… 

Center za promocijo in 

pospeševanje športnega 

ribolova in ribiškega turizma 

RACOON d.o.o. 

Ribiško knjižno in video založništvo 

ter ribiške avanture v tujini… 

Jamarsko društvo Planina 

Jamarstvo in jamarska oprema… 

G2O d.o.o., Danijel Gospič 

Razstava avtohtonih vrst rib, oprema 

za sodobno ribogojstvo… 

Skupina za ekologijo živali, 

Oddelek za biologijo Biotehniške 

fakultete v Ljubljani 

Projekt LIFE+ SloWolf za dolgoročno 

ohranjanje populacije volkov… 

Inštitut za ohranjanje naravne 

dediščine LUTRA 

Predstavitev vidre, njenega življenja 

in naravnega okolja… 

Mednarodni sejem lovstva, ribištva, 

aktivnosti in oddiha v naravi 

Zavod FORUM LOV 

Predstavitev portala, dela z 

mladino, tekmovanj ter video in 

foto del… 

Lovska zveza Županije Zala 

Lovska zveza avstrijske 

Štajerske 

Silvaprodukt d.o.o. 

Rekonstrukcija pravega kolišča po 

vzoru mostiščarjev z Ljubljanskega 

barja… 

Ekolos 

Razstava o tem, kako vgraditi naravo 

v človeška bivališča in njihovo 

okolico… 

Puškarstvo Skobir 

Predstavitev izdelovanja pušk… 

Aktivni oddih v naravi 

Zdravilišče Radenci, Zavod za turizem 

in šport Radenci, LTO Prlekija 

Ljutomer, Kulprotur in TIC Gornja 

Radgona, TIC Moravske Toplice, 

TIC Apače... 

Strokovno, tekmovalno, 

radoživo in družabno 

dogajanje! 

PETEk, 15.4. 

10.00 / oder v hali A 

Svečano odprtje sejma z nastopom 

Lovskega pevskega zbora Medvode 

11.00 - 17.00 / razstavni prostor 

Zavod Forum Lov, hala A 

Modra sova - interaktivni kviz za 

mlade 

13.00 / pred halo A1 

Predstavitev Policijske konjeniške 

enote Kamnica 

14.00 / prireditveni oder v hali A 

Nastopi lovskih rogistov in lovskih 

pevskih zborov 

16.00 uri / prireditveni oder v hali A 

Predstavitev lovskih psov s strokovnim 

komentarjem 

SOBOTA, 16.4. 

9.00 - 17.00 / hala B 

Državna razstava psov vseh lovskih 

pasem – CAC 

9.00 - 16.00 / maneža 

Mednarodna tekma v AGILITY-u 

za pokal Pomurskega sejma 

9.00 / dvorana 2 

Seminar za mentorje mladih ribičev 


Posvet: Nosna zoljavost pri srnjadi 

10.00 - 14.00 / razstavni prostor 

Zavod Forum Lov, hala A 

Predstavitev literarnih in likovnih 

del mag. Janeza Černača 

10.00 - 17.00 ure (na vsako polno 

uro) / razstavni prostor SOM.si, 

hala A 

Tekmovanje v vezanju ribiškega 

trnka 

11:30 - 12:30 / prireditveni oder 

v hali A 




Priprava hrane za privabljanje 

rib – predavanje in praktična 

predstavitev 

15:00 - 16:00 / prireditveni oder 

v hali A 



NEDELJA, 17.4. 

9.00 – 16.00 / pred halo A1 

Tekmovanje v kuhanju lovskega 

golaža, ribje čorbe in gobove juhe 

s pokušnjo za obiskovalce po 

13.00 uri 


Posvet: Krvosledništvo v praksi in 

delo po strelu 

10.00 - 17.00 (na vsako polno uro) 

/ razstavni prostor SOM.si, hala A 

Tekmovanje v vezanju ribiškega 

trnka 


Predstavitev lovskih psov s strokovnim 

komentarjem 

11.30 – 12.00/ prireditveni oder 

v hali A 



11.30 / maneža 

Nastop Radenske konjenice – snemanje 

sejemskega venčka 

12.00/ prireditveni oder v hali A 

Predstavitev oponašanja jelenjega 

ruka 

Zagledani v naravo! 


Priprava hrane za privabljanje 

rib – predavanje in praktična 

predstavitev 

14.00 – 15.00/ prireditveni oder 

v hali A 




Predstavitev oponašanja jelenjega 

ruka 

Organizator si pridržuje pravico do 

morebitnih sprememb. 

Več informacij: 

www.pomurski-sejem.si 

• Premična tehnična dediščina 

• Različna vozila od začetka 

dvajsetega stoletja do leta 1986 

zbirateljev iz Slovenije, Avstrije, 

Nemčije, Madžarske, Hrvaške 

in Srbije 

• Radioaparati in miniaturna vozila 

• Izdelki in storitve, ki ljubiteljem 

tehniške dediščine pomagajo pri 

vzdrževanju jeklenih konjičkov 

• Prodaja starin (antikvariat) 

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. 

www.pomurje.si 

Svet zavoda Osnovne šole I Murska Sobota, 

Ulica Štefana Kovača 32, 9000 Murska Sobota 

razpisuje delovno mesto 

RAVNATELJA/- ICE 

Kandidat/-ka za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice mora izpolnjevati splošne zakonske 

pogoje in posebne pogoje v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje 

in izobraževanja – ZOFVI (Ur. l. RS št. 16/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 

58/2009, 64/2009 in 65/2009). 

Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno 

vodenje zavoda. 

Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. 

Predvideni začetek dela je 1. 9. 2011. 

Kandidati/-ke morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda in naslednja dokazila: 

- potrdilo o izobrazbi, 

- potrdilo o nazivu, 

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, 

- potrdilo o opravljenem ravnateljskem izpitu – če kandidat/-ka ravnateljskega izpita nima in 

bo imenovan/-a, si ga bo moral/-a pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata, 

- potrdilo o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, 

- originalno dokazilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega 

dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 

šest mesecev in o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, 

- originalno dokazilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku oziroma zoper njega/njo 

ni vložena pravnomočna obtožnica, 

- osebno pisno izjavo, da pri katerem koli drugem sodišču zunaj kraja prebivališča zoper 

njega/njo ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. 

Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: 

Svet zavoda Osnovne šole I Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 32, 9000 Murska Sobota, 

z oznako PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA. 

Prijava se bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana 

na pošto. 

Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. 

MALO DELO = NIČ PRAVIC 

Andreja B., 

redno zaposlena 

Andreja B., 

mala delavka 

POGODBA O ZAPOSLITVI DA NE 

PLAČILO MALICE DA NE 

PLAČAN PREVOZ NA DELO DA NE 

REGRES DA NE 

ODPRAVNINA DA NE 

ODPOVEDNI ROK DA NE 

BOLNIŠKO NADOMESTILO DA NE 

PORODNIŠKI DOPUST DA NE 

POKOJNINSKA DOBA 

DA 

DA, 

a za tretjino nižja 

Ali si želimo prihodnost, v kateri se besed regres, odpravnina, plačilo malice, 

plačan prevoz na delo, bolniški in porodniški dopust spomnijo le starejši? 

Vse to odpravlja zakon o malem delu. 

Naša skupna odgovornost je, da težko priborjene delavske pravice prenašamo 

iz roda v rod. Zakon o malem delu je napad na delavske pravice. 

Glas na referendumu PROTI zakonu o malemu delu 

je glas za prihodnost delavskih pravic. 

10. 4. 2011 ne bo samo referenduma o zakonu o malem delu. 

10. 4. 2011 je dan boja za ohranitev delavskega dostojanstva! 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova ul. 4, Ljubljana 

DRAŽBA 

Kmetijsko gospodarstvo Lendava, d. d., 

obvešča zainteresirane, 

da prireja v soboto, 9. 4. 2011, 

z začetkom ob 9. uri 

na dvorišču KG Lendava, d. d., 

v Lendavi, Kolodvorska ulica 1, 

dražbo kmetijske mehanizacije 

(rabljeni traktorji in traktorski priključki). 

Ogled strojev je možen uro pred 

začetkom dražbe. 

Informacije po telefonu, 

številka je 02 577 64 30.


napovednik 


glasbene 

lestvice na 

radiu murski val 

LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE 

GLASBE DOMAČA PLOŠČA 

1. Stanko si je küpa avto – 

Tadej Vesenjak 

2. Čakaj me – Bataljon 

3. Daj, srce, zaštekaj – Broken Hearts 

4. Preden zaspim – Art Music Ochestra 

5. Istina – Moira 

PREDLOGA 

Travnik – Vedran Franc Husar 

Vseeno – Blue planet 

Petek, 8. aprila 

12.30 Od petka do petka, kako je teden 

doživljala Lidija Magdič 

20.00 Zimzelenčki, nekdaj smo jim rekli 

Siplimi pa Ugasni televizor, zdaj z 

Natašo Špindler 

Sobota, 9. aprila 

14.30 Oddaja tedna: Evgen Car, igralec, 

pisatelj, pesnik, vinogradnik, 

upokojenec 

napovednik prireditev 

Otvoritev 

GORNJA RADGONA 

V četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v 

Kulturnem domu Gornja Radgona 

otvoritev razstave fotografij Dike 

Vranc z naslovom Male zgodbe iz 

velike Indije. 

NEGOVA 

V petek, 8. aprila, ob 18. uri bo na Negovskem 

gradu otvoritev Festivala ljubezni, 

ki bo trajal od 8. do 10. aprila. V 

okviru otvoritve bo na ogled razstava 

ilustracij avtorice Suzi Bricelj. 

NEGOVA 

V soboto, 9. aprila, ob 17.30 bo na Negovskem 

gradu v okviru Festivala ljubezni 

lutkovna predstava Gledališča 

Lalanit in v nedeljo, 10. aprila, ob 11. 

uri predstava za otroke v izvedbi KUK 

Potovke. 

MURSKA SOBOTA 

V petek, 8. aprila, ob 20. uri bo v MI- 

KK-u Murska Sobota komedija Skupinska 

terapija srbskega stand up komika 

Srdjana Jovanovića. 

V soboto, 9. aprila, ob 20. uri bo v novi 

LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE 

GLASBA NAŠEGA SRCA 

1. Kadar srečam te – Igor in Zlati zvoki 

2. Čez leto ali dve – 

Domen Kumer in Špela Grošelj 

3. Ženini trije vogali – Novi spomini 

4. Ohcet po starem – Slovenskih 6 

5. Zavrti me – Štrk 

PREDLOGA 

Sejalec – Ansambel Vrt 

Noč pred poroko – Ansambel Narcis 

Srdjan Jovanović, ki bo v petek 

nastopil v MIKK-u, velja trenutno za 

najbolj atraktivnega in prepoznavnega 

srbskega stand up komika. 

LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 

7 VELIČASTNIH 

1. Ladadidei – April 

2. Dnevu se slabo piše – 

Samo Budna 

3. Vanilija – Maja Keuc 

4. Moje luči – Tabu 

5. Bistvo skrito je očem – 

Omar Naber 

PREDLOGA 

Slovenka – Leeloojamais 

Bilo lepo bi – Nina Pušlar 

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB 

NA MURSKEM VALU NSTSNMV 

1. GRENADE – Bruno Mars 

2. SHE'S GOT NOTHING ON 

(BUT THE RADIO) – Roxette 

3. F**KIN' PERFECT – Pink 

4. ROLLING IN THE DEEP – Adele 

5. SUNDAY – Hurts 

PREDLOGA 

I WANNA BE YOUR LOVER – 

Corinne Bailey Rae 

IF YOU EVER COME BACK – The Script 

Majico Murskega vala dobi: 

Slavica Recek, Vidonci 40 a. 

Nagrada čaka v naročniški službi 

Podjetja za informiranje. 

Kupon št. 14 

Glasujem za skladbo 

Domača plošča: 

Glasba našega srca: 

7 Veličastnih: 

NSTSNMV: 

Ime in priimek, naslov: 

Izpolnjen kupon pošljite do torka, 12. aprila 

2011, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta 

Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za 

glasbene lestvice. 

18.00 Pesem našega srca, izbor najbolj 

priljubljene narodnozabavne 

melodije 

Nedelja, 10. aprila 

10.30 Nedeljska kuhinja: Silvestra Krajnc 

Bezjak, ginekologinja, direktorica 

Zdravstvenega doma Gornja 

Radgona 

20.00 Urška, nedeljski večer, poslušalci, 

klepet, zabava, igrice … 

Ponedeljek, 11. aprila 

09.15 Poslanski studio Murskega vala 

(Pridejo vsi, razen enega. Uganite, 

koga ne bo!) 

18.00 MV-dur, Katalena v pogovoru s 

Simono Špindler 

Torek, 12. aprila 

18.00 Srebrne niti, oddaja tretjega 

življenjskega obdobja pod taktirko 

Bojana Rajka 

20.00 Jukeboks, beri kot je napisano, 

izbiraj med glasbo, ki jo ponuja 

Boštjan Rous 

Sreda, 13. aprila 

10.15 Župan v studiu: Anton Štihec, 

Mestna občina Murska Sobota 

13.15 Prva oseba ednine dežurnega 

novinarja Jerneja Šavla 

20.00 Mursko-morski val, gostja Brina 

Gomzi iz Radenec o Afriki, svoji 

afriški varovanki … 

Četrtek, 14. aprila 

05.00 Jutranji program voditelja Dejana 

Fujsa (vreme, horoskop, ceste, Sara 

Rajh, kmetijski nasvet, kuharski 

recept …) 

Ta konec tedna bo na Negovskem gradu Festival ljubezni. 

LJUTOMER 

V petek, 8. aprila, ob 19. uri bo v galeriji 

Anteja Trstenjaka otvoritev razstave 

del Annmarie Prah. 

Koncert 

LENDAVA 

V četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v gledališki 

in koncertni dvorani v Lendavi 

revija pomurskih glasbenih šol. 

V četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v lendavski 

sinagogi koncert otroškega pevskega 

zbora OŠ Ljutomer. Koncert bo 

uvertura za tekmovanje v Bratislavi. 

LJUTOMER 

V četrtek, 7. aprila, ob 15.30 bo v domu 

kulture v Ljutomeru 64. pevski festival 

otroških in mladinskih zborov. 

NEGOVA 

V nedeljo, 10 aprila, ob 15. uri bo na 

Negovskem gradu v okviru Festivala 

ljubezni poetični koncert Dotikanja, 

ob 21.30 pa koncert Boštjana Narata z 

gostjo. 

GORNJA RADGONA 

V petek, 8. aprila, ob 18. uri bosta v 

kulturnem domu v Gornji Radgoni 

Letna baletna produkcija in nastop 

učencev petja Glasbene šole Gornja 

Radgona. 

BELTINCI 

V petek, 8. aprila, ob 17. uri bo v kulturnem 

domu v Beltincih 3. revija katoliških 

glasbenih šol Slovenije. Na reviji 

se bodo predstavili učenci Zasebne 

glasbene šole samostana sv. Petra in 

Pavla Ptuj, Glasbene šole Antona Martina 

Slomška Maribor, Glasbene šole 

Zavoda sv. Stanislava Ljubljana, Glasbene 

šole Don Bosca Ljubljana in Glasbene 

šole Beltinci. 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 7. aprila, ob 16. uri bo MI- 

KK-ova bobnarska delavnica Govoreči 

bobni. 

V soboto, 9. aprila, ob 21.30 bo v MI- 

KK-u Murska Sobota koncert Kleemarja 

in skupine Hemendex. 

V nedeljo, 10 aprila, ob 16. uri bo v 

novi dvorani Srečanje odraslih folklornih 

skupin. Nastopale bodo folklorne 

skupine iz Pomurja in Porabja. 

Gledališče 

LENDAVA 

V petek, 8. aprila, ob 18. uri bo v gledališki 


otroška predstava Od kod si, kruhek? v 

izvedbi gledališča Unikat iz Ljubljane. 

dvorani v Murski Soboti komedija 

Kursadžije. 

V ponedeljek, 11. aprila, ob 17. uri bo 

v grajski dvorani lutkovna predstava 

Mali bober in odmev. 

Predavanje 

MURSKA SOBOTA 

V četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v prostorih 

Hiša Sadeži družbe potopisno 

predavanje Efez – zibelka civilizacije 

(B. Bavčar) in v sredo, 13. aprila, ob 16. 

uri predavanje Škodljiva raba alkohola 

v vsakdanjem življenju (M. Osterc). 

Literatura 

NEGOVA 

V petek, 8 aprila, ob 19. uri bo na Negovskem 

gradu v okviru Festivala ljubezni 

branje poezije pesniškega dvojca 

Saše Pavček in Vinka Möderndorferja, 

ob 21. uri pa bo pesniški projekt Simone 

Kopinšek. V soboto, 9. aprila, ob 11. 

uri bo literarni zajtrk z Vesno Milek, ob 

16.30 bo pogovor s pisateljem Venčeslavom 

Špragerjem, ob 19. uri bo nastopil 

prozni dvojec Vesna Lemaić in Metod 

Pevec in ob 20.30 bodo glasbene pripovedi 

Jureta Longyke in Jureta Torija. 

V nedeljo, 10. aprila, ob 11. uri bo literarni 

zajtrk s Cirilom Horjakom (risar 

stripov), ki se bo nadaljeval z risanjem 

portretov za dobrodelne namene. 

Dogodek 

LENDAVA 

V soboto, 9. aprila, ob 18. uri bo v gledališki 


prireditev ob svetovnem dnevu Romov. 

BELTINCI 

Društvo Jarica vabi na rekreacijsko-terapevtske 

plesne delavnice vsak delovni 

ponedeljek ob 19.30 v Kulturnem 

domu Beltinci. 

BODONCI 

V petek, 8. aprila, ob 20.30 bo v vaškogasilskem 

domu v Bodoncih na ogled 

slovenski film Oča. Večer bosta popestrila 

glavna lika Miki Roš in Sandi Šalamon. 

MURSKA SOBOTA 

V petek, 8. aprila, ob 17. uri bo v novi 

dvorani v Murski Soboti osrednja državna 

prireditev ob svetovnem dnevu 

Romov. Slavnostni govornik bo minister 

za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. 

V soboto, 9. aprila, ob 10. uri bo pred 

centrom Šavel minisejem Sončen dan. 

Igrale bodo flavtistke … 

V četrtek, 7. aprila, ob 10. uri bo v prostorih 

Območne obrtno-podjetniške 

zbornice Murska Sobota 2. delavnica 

embaliranja – aranžiranja spominkov 

oziroma izdelkov domače in umetnostne 

obrti. Delavnico bo vodil Dušan 

Pavšič, arhitekt, dobitnik lanske nagrade 

za naj spominek. 

V torek, 12. aprila, ob 10. uri bo v prostorih 

Hiše Sadeži družbe delavnica 

tradicionalnih obrti (K. Gomboc). 

V soboto, 9. aprila, med 14. in 17. uro 

bodo v Pokrajinskem muzeju Murska 

Sobota 

vüzenske delavnice za družine. Izdelovali 

bodo pirhe z batik tehniko, velikonočne 

zajčke in papirnate cvetlice. 

Razstava 

MURSKA SOBOTA 

V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota 

je na ogled likovna razstava Božidar 

Jakac – Spomin na železni svet, ki so jo 

pripravili v sodelovanju z Dolenjskim 

muzejem. Na ogled bo do 5. junija. 

V dvorani Pokrajinske in študijske 

knjižnice Murska Sobota je do 19. aprila 

na ogled razstava Gorana Horvata z 

naslovom Plovila. 

V cvetličarni Park je na ogled razstava 

Ena slika in slikar avtorja Geze Gibičarja. 

LENDAVA 

V gostišču Route 66 je na ogled razstave 

fotografij Mirana Dominka. 

V avli gledališke in koncertne dvorane 

je na ogled razstava izbora risb otroške 

strani tednika Nepujsag. 

RADENCI 

V Prodajni galeriji Boni v hotelu Radin 

je na ogled razstava likovnih del Marine 

Vuk. 

Kino 

Star Max MURSKA SOBOTA 

(od 7. aprila do 13. aprila) 

Dokumentarni film Justin Bieber; nikoli 

ne reci nikoli – 3D (19.20) 

Animirani družinski film Rio – 3D (sreda, 

17.00) 

Znanstveno-fantastična akcija Paul 

(16.20, v soboto in nedeljo še ob 14.00, 

v četrtek ni predstav) 

Družinska komedija Hop (17.20, v soboto 

ob 15.10 in 18.45) 

Znanstveno-fantastična drama Usodni 

(21.40) 

Romantična komedija Gola zabava 

(21.00) 

Komedija Hiša debele mame: kakršen 

oče, takšen sin (18.35) 

Animirani družinski film Rango (17.00, 

v soboto in nedeljo tudi ob 14.40, sreda 

19.25) 

Triler Odklenjen (19.30, v petek še ob 

22.00, v soboto ob 20.50, v sredo ob 

21.45) 

Napovedi kulturnih in turističnih 

prireditev pošiljajte na elektronski 

naslov: joze.gabor@vestnik.si.

32 | Vestnik | 7. aprila 2011 (ne)nazadnje 


Četrtek: 

pretežno 

jasno 

4 | 25 

Petek: 

pretežno 

jasno 

6 | 21 

Sobota: 

pretežno 

jasno 

7 | 20 

Nedelja: 

pretežno 

jasno 

5 | 19 

Ponedeljek: 

zmerno 

oblačno 

5 | 20 

vreme Andrej Velkavrh fotografija tedna 

Pretežno jasno in toplo 

V četrtek bo pretežno jasno, le občasno 

bo na nebu nekaj oblakov. Jutro ne bo 

posebno toplo, zato pa bo dnevna temperatura 

okoli 25 stopinj! Tudi v petek 

in soboto bo pretežno jasno, a zaradi 

dotoka hladnejšega zraka ne bo več tako 

toplo. Dnevne temperature bodo okoli 

20 stopinj. Podobno vreme bo tudi v nedeljo. 

V ponedeljek se bo oblačnost nekoliko 

povečala, a bo ostalo suho. 

Fen dobro suši 

Ste že slišali za fen? Seveda, to je priprava 

za sušenje las. Ali v pravljici Svetlane 

Makarovič »Smetiščni muc« žival, ki ji 

rep vtaknejo v električno vtičnico in ona 

od jeze vroče piha. 

Pa seveda ne pozabimo na veter, ki se 

imenuje fen. Lastnost fena je, da piha 

topel in suh zrak, ki dobro suši. Tudi 

veter s tem imenom je suh in relativno 

topel. Pri nas je redek in neizrazit. Za 

»dober« fen potrebujemo dovolj visoke 

gore in primerne razmere v ozračju, da 

lahko pride do tega pojava. Tako, na primer, 

fen dobro poznajo na Bavarskem, 

v dolini reke Ren v Švici in Nemčiji in 

še kje. To je južni fen, ker takrat piha 

veter z južne na severno stran Alp. Kaj 

se dogaja pri fenu? Kadar piha čez Alpe 

dovolj močan jugozahodnik, se na južni 

strani Alp naredijo oblaki in ponavadi 

tam tudi dežuje. To pomeni, da zrak 

na južni strani izgubi nekaj vode, ki jo 

nosi s sabo, torej se deloma osuši. Ko se 

dvigne, se ohladi, na severni strani Alp 

pa se spet spusti v doline in segreje. Ker 

je na južni strani izgubil nekaj vode, se 

na severni strani segreje na višjo temperaturo, 

kot jo je imel na južni strani. 

Nastane topel in precej suh veter, ki je 

hkrati tudi sunkovit in občasno precej 

močan. 

Severni fen je precej redkejši. To je veter, 

ki piha s severne na južno stran Alp. 

Ker na severni strani ponavadi nima toliko 

vlage, je toliko tudi ne more izgubiti, 

zato je temperaturna razlika manj 

izrazita, s tem pa tudi drugi spremljajoči 

pojavi. 

Pri nas imata nekaj lastnosti fena burja 

na Primorskem in jugozahodnik na 

Štajerskem in v Prekmurju. A res le nekaj 

podobnosti. 

vestnikov 

koledar 

V ljubljanskem živalskem vrtu dobili žirafca iz Madžarske 

Reinhold že dobil vzdevek »veliki« 

»Stare« žirafe Gal, Rastko, Maks in Cvetko so Reinholda prijazno sprejele – Ker preostale 

štiri presega za vsaj meter višine, ga že kličejo »veliki« – Kmalu bo razumel tudi slovensko 

Reinhold je rojen 

leta 2002 v 

živalskem vrtu 

v Augsburgu 

v Nemčiji in 

pripada najvišji 

podvrsti med 

žirafami, 

rothschildski 

žirafi. 


»Kaj je želel umetnik s tem povedati?« je 

vprašanje, ki je mnogim trgalo živčke, ko 

so še ‘drajsali’ šolske klopi. Učitelji pa 

se niso zavedali, da se bistva ustvarjanja 

ali umetnine ne da razložiti. Ali pa, da 

pač včasih nekdo ustvarja, pa ni nujno, 

da hoče s tem sploh kaj povedati. Ampak 

prav to vprašanje ti pride na misel, ko 

se pelješ iz Mačkovec proti Vidoncem. 

»Ali dobro vidim?!« se gotovo najprej 

vpraša vsak. »A je to res … ura? Sredi 

gozda, visoko na drevesu?« Mogoče 

pa je želel umetnik (mimogrede – 

meni je instalacija strašno všeč … na 

naslednjem drevesu je obešen okrasni 

pokrov za platišča, 'radkapa' po domače 

… nato še eden … in še eden – skupaj 

s še eno uro), no, mogoče pa je želel 

umetnik povedati: »Dobrodošli na 

Goričkem. Tu se še čas ustavi.« 

Pa še nekaj. Na fotografiji minulega 

tedna smo vam pokazali na pol 

položene tlakovce pri klopeh na 

soboškem otroškem igrišču. 

Položili so jih. Takoj v petek. Vida Toš 

Si predstavljate, da ste visoki štiri metre 

in pol in morate na pot, dolgo deset 

ur, na kateri boste – ker ste žirafa 

– ves čas stali? Naporno. A žirafec 

Reinhold je vožnjo iz madžarskega živalskega 

vrta Sosto v Ljubljano srečno 

prestal. Prevoz odraslih žiraf je namreč 

pravi projekt. 

Ves čas jih prevažajo stoje, večina 

prikolic na avtocestah pa je lahko visoka 

le 4,20 metra. Tako morajo biti 

žirafe, kot Reinhold, ki so višje, ves 

čas prisilno sklonjene, saj strop prikolic 

znižajo na predpisano višino. Vsaki 

dve uri ustavijo, dvignejo strop, da 

se lahko vzravna, odpočije, spije kak 

požirek vode, nato gredo naprej. Reinhold 

je bil s prevoznikom menda zadovoljen, 

saj je Čeh Zdenek Barta vozil 

nežno – in to je bil njegov prevoz 

že 358. žirafe! 

Reinhold, ki je rojen leta 2002 v živalskem 

vrtu v Augsburgu v Nemčiji 

in se je po dveh letih preselil na Madžarsko, 

pripada najvišji podvrsti med 

žirafami, rothschildski žirafi. Rojaki v 

Ljubljani so ga – čeprav je od vseh višji 

vsaj za meter, saj je velik 4,7 metra 

– prijazno sprejeli, in čeprav so trenutno 

še ločeni z ograjo, se ovohavajo 

in ližejo. Z Reinholdom »velikim« 

bodo nekaj časa še govorili madžarsko, 

da mu bo prehod v novo okolje 

lažji, potem pa ga bodo menda začeli 

učiti slovensko. 

Vida Toš 

Č – 7. april 

DARKO 

s sestavljanko na torto in kavo 

P – 8. april 

ALBERT 

S – 9. april 

TOMAŽ 

N – 10. april 

MEHTILDA 

P – 11. april 

LEON 

# 

T – 12. april 

LAZAR 

S – 13. april 

IDA 

V četrtek, 7. aprila, sonce vzide ob 6. 

uri in 31 minut, zaide ob 19. uri in 36 

minut. Tako bo dan dolg 13 ur in 5 minut. 

V ponedeljek, 11. aprila, ob 14.05 

bo na nebu nastopil prvi krajec. 

Fotografija Irena Furlan 

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik 

narocnina@vestnik.si 

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,75 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. 

Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. 

Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. 

Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. 

Ime in priimek: 

Rojstni podatki: 

Naselje, kraj, številka: 

Davčna številka: 

Datum: 

Poštna številka: 

Pošta: 

Podpis: 

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje 

vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven 

varovanja podatkov. Podjetje za informiranje 

se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno 

hranilo in jih uporabljalo samo z namenom 

analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter 

predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za 

informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve 

ne bo posredovalo tretjim osebam. 

Posameznik lahko po 73. členu Zakona o 

varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, 

da Podjetje za informiranje, d. o. 

o., trajno ali začasno preneha uporabljati 

njegove osebne podatke za namene neposrednega 

trženja. Podjetje za informiranje, 

d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno 

preprečiti uporabo osebnih podatkov 

za namen neposrednega trženja in o tem 

v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega 

uporabnika, ki je to zahteval. Stroške 

vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje 

za informiranje, d. o. o. 

Spoštovani bralci, cenjene bralke tednika Vestnik, 

vabimo vas, da 7., 14., 21. in 28. aprila (skupno 4-krat) zbirate sličice, jih 

pravilno sestavite, zlepite in pripišete točne podatke ter jih od 30. aprila 

do 7. maja v slaščičarni Café Praliné v Termah 3000, ki 30. aprila praznuje 

1. rojstni dan, zamenjate za kos izbrane torte in odlično kavo.

DruÅ¾ba globoko kot Å¡e nikoli - Pomurje.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?