gradivo 5. točke - Občina Šmarje pri Jelšah

SANACIJSKI PROGRAM 

IN GOSPODARSKI NAČRT 

ZA LETO 2008 

Vodja FRS 

Marjeta Stefanovski 

Direktor 

mag. Bojan Pirš 

Rogaška Slatina, maj 2008

KAZALO 

stran 

I. POVZETEK 1 

II. CILJI 4 

III. USMERITVE 6 

IV. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 7 

4.1. Statusni položaj podjetja 7 

4.2. Organizacija podjetja in zaposlenost 8 

4.3. Ekonomski položaj podjetja 10 

4.4. Vzroki za izgubo 11 

V. UKREPI 14 

VI. PREDLOG FINANČNE KONSOLIDACIJE 16 

VII. PREDLOGI DVIGA CEN 21 

7.1. Oskrba s pitno vodo 21 

7.2. Javna kanalizacija 23 

7.3. Javna snaga 25 

7.4. Čistilne naprave 31 

VIII. GOSPODARSKI NAČRT S SANACIJO 41 

8.1. Uvod 41 

8.2. Finančni plan 43 

8.3. Plan zaposlovanja, izobraževanja, štipendiranja 92 

IX. NAČRT INVESTICIJ 95 

X. ZAKLJUČEK 115 

XI. PREDLOGI SKLEPOV 116 

2

I. POVZETEK 

OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. že od leta 2005 dalje posluje z 

nepokrito izgubo, ki se iz leta v leto povečuje. Izguba za leto 2007 je znašala 94.880 EUR, skupna 

nepokrita izguba zadnjih treh let pa 117.687 EUR. Nepokrita izguba je bila konec leta 2007 višja od 

osnovnega kapitala podjetja, ki znaša 76.590 EUR, kar pomeni, da je podjetje imelo negativen kapital 

(v višini 41.097 EUR). To hkrati pomeni, da je nastopila kapitalska neustreznost podjetja, kot je 

opredeljena v 2. točki 10. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l.RS, št. 54/99). 

Skupščina podjetja je na 42. redni seji dne 24.04.2008 zadolžila upravo podjetja, da v skladu z 

Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l.RS, št. 54/99) pripravi sanacijski program s predlogom 

pokrivanja izgube ter ga z mnenjem nadzornega sveta predlaga občinskim svetom v obravnavo in 

potrditev. 

Uprava ugotavlja, da glede na vzroke izgube, samo z varčevalnimi in drugimi notranjimi ukrepi ne 

bomo zmogli zagotoviti pozitivnega poslovanja podjetja kot celote kot tudi uravnoteženega poslovanja 

vsake dejavnosti posebej. Zato uprava predlaga, da se dvignejo cene komunalnih storitev (že potrjene 

in predviden dodatni dvig v letu 2008). V letu 2008 do dviga cen po vsej verjetnosti še ne bo prišlo, 

vendar je uprava dolžna seznaniti tako nadzorni svet, skupščino in občinske svete z dejstvom, da brez 

ustrezne korekcije cen, pozitivnega poslovanja ni možno zagotoviti. 

Ker iz predvidenih rezultatov poslovanja tako v letu 2008 kot v letu 2009 ni mogoče pokrivati izgube, 

ustvarjene v preteklih letih, je v programu vključena finančna konsolidacija, ki ima blažje učinke kot bi 

bili doseženi v primeru izvajanja prisilne poravnave ali stečaja. Podjetje je dolžno odpraviti kapitalsko 

neustreznost, za kar uprava predlaga dokapitalizacijo - povečanje osnovnega kapitala z vplačili 

stvarnih vložkov občin lastnic podjetja. 

Za pokrivanje izgube iz preteklih let (2005 in 2006), uprava predlaga delni odpis obveznosti za 

infrastrukturo. Predlagan odpis ima za posledico razbremenitev podjetja, ki teh obveznosti ni 

sposobno poravnati. Hkrati pa to lastnikom pomeni ohranjanje kapitala. 

Takšen predlog je sestavni del tega programa in bo takšen tudi predložen občinskim svetom. Pri tem 

pa je potrebno opozoriti, da v primeru, če občinski sveti zavrnejo sprejem predlaganih ukrepov uprave, 

kar ugotovi skupščina na seji, ki mora biti sklicana takoj po seji zadnjega občinskega sveta, mora 

uprava naslednji delovni dan po tej seji skupščine pristojnemu sodišču predlagati začetek stečajnega 

postopka oziroma postopka prisilne poravnave. 

Zaradi večletnega poslovanja z izgubo, se slabša tudi likvidnostni položaj podjetja, (podjetje mora 

namreč plačevati račune za stroške in druge obveznosti, ker na drugi strani ni dovolj prihodkov, 

podjetju zmanjkuje sredstev za poravnavanje obveznosti). Ker se izguba se predvideva tudi za leto 

2008 (saj je malo verjetno, da bi prišlo do dviga cen), predlagamo za leto 2008, da se predviden izpad 

prihodkov vsaj delno pokriva z dotacijami občin že med letom. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, 

da podjetje ne bo več sposobno plačevati zapadlih obveznosti, kar pomeni, da bo s tem ogroženo 

izvajanje storitev javnih služb. 

Zakonska podlaga za pokrivanje izgube s strani občin je navedena v nadaljevanju. 

Na podlagi 13. člena Statuta OKP Rogaška Slatina d.o.o., ki se glasi: 

»Družbeniki so dolžni pokriti izgubo podjetja, če je izguba nastala kot posledica vpliva države, 

vpliva ustanoviteljic na cene ali kot posledica neustreznih poslovnih odločitev oz. navodil in je podjetje 

družbenike na to pisno opozorilo. 

Nastalo izgubo pokrijejo družbeniki sorazmerno z vloženim kapitalom v podjetje. V primeru, ko je 

izguba posledica odločitve posameznega družbenika, jo v tem delu krije družbenik sam v celoti.« 

in 22. člena Odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina 

d.o.o., ki se glasi: 

»Morebitno izgubo, ki nastane pri javnih dejavnostih zaradi vpliva države in ustanovitelja na cene 

in druge pogoje poslovanja pokrivajo ustanovitelji v sorazmerju z vloženim kapitalom v podjetje. 

V primeru, če je izguba posledica odločitve posamezne ustanoviteljice, jo v tem delu krije 

ustanoviteljica sama v celoti.« 

bi morale občine ustanoviteljice pokriti izgubo javnega podjetja. 

Podlaga za določilo v 13. členu Statuta in 22. členu Odloka je v 61. členu Zakona o lokalni 

samoupravi, ki določa, da občina zagotavlja opravljanje javnih služb. 

3

II. CILJI SANACIJSKEGA PROGRAMA 

1. Zagotoviti nemoteno izvajanje vseh dejavnosti, za katere je pristojno podjetje po obstoječih 

aktih. 

2. Standard komunalnih storitev obveznih komunalnih javnih služb se z vidika potrošnikov ne 

sme zmanjšati. 

3. Standard komunalnih storitev na področju javne snage čim bolj uskladiti z zakonskimi 

zahtevami v okviru finančnih možnosti. 

4. Z dvigom vrednosti osnovnega kapitala s stvarnimi vložki občin lastnic podjetja zagotoviti 

kapitalsko ustreznost podjetja. 

5. Doseči rezultat poslovanja brez izgube. 

6. Z že sprejeti ukrepi za izboljšanje poslovanja v preteklosti optimirati vse vrste stroškov in 

odhodkov. 

7. Ohraniti še zadosten potencial podjetja z vidika razvoja. 

8. Za zagotovitev pozitivnega poslovanja predlagati uskladitev cen. 

PREDVIDENI UČINKI UKREPOV IN ODGOVORNE OSEBE ZA IZVAJANJE UKREPOV 

PODROČJE VODOOSKRBE 

Predvideni učinki sanacijskih ukrepov: 

- ohraniti akumulacijo na ravni leta 2007 

- znižati stroške vzdrževanja na vodooskrbi UE Šmarje pri Jelšah za najmanj 20 % 

- stroške vzdrževanja vodovodnih priključkov v celoti pokriti iz cene vzdrževalnine 

- iz naslova vzdrževalnine se bodo realizirali prihodki v višini 400.000 EUR 

- ostale stroške zadržati na ravni leta 2007 oz. na višini predvidenega 5 % povečanja. 

Za izvajanje sanacijskih ukrepov je odgovoren vodja enote vodooskrbe in vzdrževanja. 

PODROČJE ENOTE VZDRŽEVANJA 


- poslovanje leta 2008 mora biti pozitivno 

- prihodki iz naslova izvajanja del za vodooskrbo in javno kanalizacijo se morajo zvišati najmanj za 

10% 

- ostale stroške zadržati na ravni leta 2007 oz. na višini predvidenega 5 % povečanja 

- v skladišči optimizirati zalogo oz. jo znižati za najmanj 10 % 


4

PODROČJE JAVNE KANALIZACIJE 


- akumulacijo povečati v skladu s planom 

- stroške vzdrževanja ohraniti na ravni leta 2007, 

- prihodke iz ostalih storitev povečati za 5 %. 


Za izvajanje sanacijskih ukrepov je odgovoren vodja enote odvoza odpadkov in javne kanalizacije.. 

PODROČJE JAVNE SNAGE 


- povečati prihodke iz dopolnilnih dejavnosti za najmanj 40 % 

- povečati pogodbeni odvoz za 10 % 

- stroške, na katere širjenje individualnega odvoza ne vpliva zadržati na ravni leta 2007 oz. na 

višini predvidenega 5 % povečanja 

- odstraniti skupne kontejnerje v skladu s planom in povečati prihodke 

PODROČJE ČISTILNIH NAPRAV 


- prihodki iz naslova čiščenja tehnoloških odpadnih voda (v planu poslovanja sicer niso zajeti, ker v 

času priprave sanacijskega programa še nismo pridobili podatkov stopnji onesnaženosti 

tehnoloških voda gospodarskih subjektov, ki se čistijo na čistilnih napravah), 

- stroške zadržati na ravni leta 2007 oz. na višini predvidenega 5 % povečanja 

Za izvajanje sanacijskih ukrepov je odgovoren vodja enote čistilnih naprav in deponije. 

Naloga izvajanja ukrepov na področju notranjega nadzora in kontrole je stalna naloga vseh vodij enot. 

5

III. USMERITVE 

Pobuda oziroma zahteva po izdelavi sanacijskega programa je bila dana tako na 14. redni seji 

nadzornega sveta 23.04.2008, kot na 42. redni seji skupščine podjetja dne 24.04.2008. 

Na podlagi 13. člena Statuta OKP Rogaška Slatina d.o.o., ki se glasi: 

»Družbeniki so dolžni pokriti izgubo podjetja, če je izguba nastala kot posledica vpliva države, 

vpliva ustanoviteljic na cene ali kot posledica neustreznih poslovnih odločitev oz. navodil in je podjetje 

družbenike na to pisno opozorilo. 

Nastalo izgubo pokrijejo družbeniki sorazmerno z vloženim kapitalom v podjetje. V primeru, ko je 

izguba posledica odločitve posameznega družbenika, jo v tem delu krije družbenik sam v celoti.« 

in 22. člena Odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., 

ki se glasi: 

»Morebitno izgubo, ki nastane pri javnih dejavnostih zaradi vpliva države in ustanovitelja na cene 

in druge pogoje poslovanja pokrivajo ustanovitelji v sorazmerju z vloženim kapitalom v podjetje. 

V primeru, če je izguba posledica odločitve posamezne ustanoviteljice, jo v tem delu krije 

ustanoviteljica sama v celoti.« 

bi morale občine ustanoviteljice pokriti izgubo javnega podjetja. Podlaga za določilo v 13. členu 

Statuta in 22. členu Odloka je v 61. členu Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da občina 

zagotavlja opravljanje javnih služb. 

Uprava je skupščini na 42. redni seji sicer predlagala, da le-ta v okviru svojih pristojnosti sprejme sklep 

o pokritju izgube poslovnega leta 2007, ker pa občine v svojih proračunih za leto 2008 nimajo 

zagotovljenih sredstev, s katerimi bi lahko izgubo pokrivale, je skupščina sklenila, da podjetje predlog 

o pokrivanju izgube skupaj s sanacijskim programom posreduje občinskim svetom in predlaga, da z 

rebalansi občinskih proračunov zagotovijo potrebna sredstva. 

Nepokrita izguba je višja od osnovnega kapitala podjetja, ki znaša 76.589,89 EUR, kar pomeni, da je 

nastopila kapitalska neustreznost podjetja, kot je opredeljena v 2. točki 10. člena Zakona o finančnem 

poslovanju podjetij (Ur.l.RS, št. 54/99). 

Dolžnost uprave ob ugotovitvi kapitalske neustreznosti podjetja je v skladu z Zakonom o finančnem 

poslovanju podjetij, da analizira vzroke za nastop kapitalske neustreznosti ter najkasneje v dveh 

mesecih izdela načrt možnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti in ga predloži 

nadzornemu svetu. Nadzorni svet mora izdelati mnenje k poročilu uprave. 

Uprava je dolžna sklicati skupščino in ji predlagati, da sprejme ukrepe o zagotavljanju kapitalske 

ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti. Predložiti ji mora načrt ukrepov za odpravo kapitalske 

neustreznosti z mnenjem nadzornega sveta. Glede na sklep skupščine, bo uprava predlog 

sanacijskega programa s predlogom pokrivanja izgube predložila vsem občinskim svetom v 

obravnavo in potrditev. 

Pri tem je potrebno opozoriti, da v primeru, če občinski sveti zavrnejo sprejem predlaganih ukrepov 

uprave, kar ugotovi skupščina na seji, ki mora biti sklicana takoj po seji zadnjega občinskega sveta, 

mora uprava naslednji delovni dan po tej seji skupščine pristojnemu sodišču predlagati začetek 

stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. 

6

IV. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 

4.1. Statusni položaj podjetja 

Podjetje OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. posluje od leta 1963 dalje. 

Na osnovi Zakona o gospodarskih javnih službah in Odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja za 

komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. (Uradni list RS št.73/98, 72/99,118/05), je podjetje v 100% 

lasti šestih občin in sicer Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob 

Sotli. 

OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. je registrirano pod sedanjim imenom 

pri Okrožnem sodišču v Celju, pod označbo in številko sklepa Srg 95/00024. 

Lastninska struktura je naslednja: 

DRUŽBENIK OSNOVNI VLOŽEK POSLOVNI DELEŽ 

1. Občina Bistrica ob Sotli 3.140,19 EUR 4,1 % 

2. Občina Kozje 6.280,37 EUR 8,2 % 

3. Občina Podčetrtek 8.118,53 EUR 10,6 % 

4. Občina Rogaška Slatina 32.474,11 EUR 42,4 % 

5. Občina Rogatec 6.510,14 EUR 8,5 % 

6. Občina Šmarje pri Jelšah 20.066,55 EUR 26,2 % 

Skupaj: 76.589,89 EUR 100,0 % 

Stanje kapitala na dan 31.12.2008 je negativno in znaša - 41.097 EUR. 

Razdelitev kapitala po občinah je prikazan v spodnji tabeli: 

OBČINA 

delež v 

osn.kapitalu 

osnovni 

kapital 

nepokrita 

izguba 31.12.06 

stanje 

kapitala 

na dan 

1.1.2007 

nepokrita 

izguba l.2007 

stanje 

kapitala na 

dan 

31.12.2007 

ROGAŠKA SLATINA 42,4 32.474,11 -55.838,00 -23.363,89 -40.229,18 -63.593,07 

ROGATEC 8,5 6.510,14 4.874,34 11.384,48 -8.064,81 3.319,67 

ŠMARJE PRI JELŠAH 26,2 20.066,55 15.024,50 35.091,04 -24.858,60 10.232,44 

KOZJE 8,2 6.280,37 4.702,31 10.982,68 -7.780,17 3.202,51 

PODČETRTEK 10,6 8.118,53 6.078,59 14.197,12 -10.057,30 4.139,82 

BISTRICA OB SOTLI 4,1 3.140,19 2.351,15 5.491,34 -3.890,09 1.601,25 

Skupaj 100,0 76.589,89 -22.807,11 53.782,77 -94.880,15 -41.097,38 

Nepokrita izguba leta 2005 in 2006 je posledica izgube v enoti daljinskega ogrevanja, zato je 

zniževala delež kapitala občine Rogaška Slatina. 

Na podlagi 55. člena Zakona o gospodarskih družbah se podjetje OKP javno podjetje za komunalne 

storitve Rogaška Slatina d.o.o. uvršča med srednja podjetja. 

Podjetje je razvrščeno po standardni klasifikaciji dejavnosti pod šifro 36.000 – Zbiranje, čiščenje in 

distribucija vode. V navedenem Odloku o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne 

storitve Rogaška Slatina d.o.o. so določene dejavnosti, ki jih za občine ustanoviteljice izvaja javno 

podjetje kot gospodarsko javno službo. To so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih, 

odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih 

odpadkov. V odloku je opredeljeno razmerje, po katerem se deli osnovni kapital med šest občin, 

določeni organi podjetja z njihovo sestavo in pristojnostmi, delitev dobička in obveznost pokrivanja 

izgube. 

Pri svojem poslovanju mora OKP Rogaška Slatina d.o.o. uporabljati občinske odloke, ki določajo 

izvajanje gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, pogoje ter način odvajanja in čiščenja 

komunalnih odpadnih in padavinskih voda in ravnanje s komunalnimi odpadki. 

7

4.2. Organizacija podjetja in zaposlenost 

Nova makroorganizacija je bila potrjena na 38. redni seji skupščine, dne 19.04.2007. 

Na njeni podlagi je bila v preteklem letu sprejeta tudi nova mikroorganizacija podjetja v okviru nove 

sistemizacije delovnih mest. 

Z novo organizacijo smo želeli optimirati vodenje in delovanje posameznih dejavnosti v podjetju. 

Vodenje gospodarskih javnih služb vključno z vzdrževanjem, vodenjem katastra in skladiščnim 

poslovanjem pokrivajo trije vodje, ki so neposredno odgovorni direktorju podjetja. 

V razvojni službi ni direktno zaposlenih delavcev, dela izvajajo posamezni vodji gospodarskih javnih 

služb in direktor. 

V podjetju je bilo na dan 31.12.2007 zaposlenih 63 delavcev. 

V spodnji tabeli je prikazano število zaposlenih v posameznih dejavnostih v letih od 2002 dalje. 

Naziv poslovne 

enote 

Št.zaposl. 

31.12.2007 

Št.zaposl. 

31.12.2006 

Št.zaposl. 

31.12.2005 

Št.zaposl. 

31.12.2004 

Št.zaposl. 

31.12.2003 

Št.zaposl. 

31.12.2002 

Vodooskrba UE 

Šmarje, Poljčane, 

4,0 4,0 5,0 4,0 4,0 4,0 

Sl.Bistrica 

Vzdrževanje 

VO+KA 

18,5 15,5 15,5 15,0 15,0 15,0 

Ogrevanje 0,00 1,0 2,0 2,0 2,0 2,0 

Javna kanalizacija 0,5 2,3 3,3 4,3 2,3 2,3 

Odvoz in zbiranje 

odpadkov 

22,0 16,7 16,7 16,2 17,2 16,2 

Odlaganje 

odpadkov 

4,6 3,5 2,5 3,5 3,5 3,5 

Čistilne naprave 1,4 1,0 1,0 1,0 1,0 0,0 

Skupne službe 12,0 11,0 12,0 12,0 12,0 12,0 

SKUPAJ: 63,0 55,0 58,0 58,0 57,0 55,0 

Planirano število zaposlenih konec leta 2008 v primerjavi z letom 2007 

Naziv poslovne enote 

PLANIRANO ŠTEVILO 

na dan 31.12.2008 

ŠTEVILO ZAPOSLENIH 

na dan 31.12.2007 

Vodooskrba UE Šmarje, Poljčane, Slovenska 

Bistrica 

3,0 4,0 

Vzdrževanje – področje vodooskrbe in 

kanalizacije 

18,5 18,5 

Javna kanalizacija 0,5 0,5 

Odvoz in zbiranje odpadkov 25,0 22,0 

Odlaganje odpadkov 4,6 4,6 

Čistilne naprave 1,4 1,4 

Kataster 2,0 0,0 

Skupne službe 12,0 12,0 

SKUPAJ: 67,0 63,0 

8

MAKROORGANIZACIJSKA SHEMA 

9

4.3. Ekonomski položaj podjetja 

Rezultati poslovanja so podrobneje prikazani v letnih računovodskih poročilih, iz preglednice pa so 

razvidni rezultati poslovanja po letih za podjetje kot celoto in po dejavnostih, letih. Rezultati poslovanja 

po dejavnosti ne vključujejo prihodkov s katerimi se pokriva izguba do višini obračunane amortizacije v 

breme obveznosti do občin. Pri skupnem poslovnem izidu podjetja je v prvi vrstici prikazana izguba 

brez pokrivanja v breme obveznosti do občin, v drugi pa rezultat kot je bil izkazan v izkazu poslovnega 

izida – po pokrivanje nepokrite amortizacije v breme obveznosti do občin. 

Poslovna enota 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 

Vodooskrba UE Šmarje 45.372 16.700 32.999 116.942 7.394 48.719 -42.831 

Vodooskrba Poljčane -30.608 -9.652 -6.051 -3.343 -12.965 2.311 -21.849 

Vodooskrba Slovenska Bistrica 0 0 0 0 0 701 -2.395 

Vzdrževanje 342 355 250 1.598 -2.479 14.197 -22.550 

Daljinsko ogrevanje -114.000 -22.793 -59.569 -50.259 -93.661 -92.793 0 

Javna kanalizacija -66.541 -80.179 -8.571 1.452 -19.892 -8.588 -13.630 

Javna snaga -21.294 -37.786 -70.823 -74.783 -84.769 -125.233 -280.891 

Čistilna naprava Podčetrtek -10.512 -12.803 -18.161 -17.455 -35.658 14.714 -20.929 

ČN Rogaška Slatina 0 0 -98.581 -80.742 -107.532 -97.125 -142.884 

ČN Šmarje pri Jelšah 0 0 0 0 0 0 -129 

ČN Podsreda 0 0 0 0 0 0 0 

Skupne službe 0 0 0 0 0 0 145.854 

OKP -197.242 -146.157 -228.505 -106.589 -349.562 -243.097 -402.234 

OKP - po pokrivanju amortizacije 17.989 17.055 1.081 97.167 -61.292 -18.857 -94.880 

OKP AKUMULACIJA 731.268 754.565 749.583 945.844 735.825 808.638 550.236 

Analiza doseženih poslovnih izidov kaže, da se je poslovanje od leta 2001 do 2004 slabšalo, 2004 je v 

obravnavanem obdobju podjetje doseglo najboljši rezultat, ki je bil posledica na eni strani dviga cen 

komunalnih storitev za 5 % in na drugi strani izrednega porasta prodane količine vode, ki je bil 

posledica zelo sušnega poletja. Od leta 2004 dalje pa se prične trend slabšanja rezultatov poslovanja. 

Na posamezna izboljšanja pri določenih dejavnostih so vplivali izredni prihodki (prihodki iz naslova 

priključitev na JVO in JKO, prodaja osnovnih sredstev). 

Iz podatkov ugotavljamo, da je finančni položaj podjetja slab in da na kratki rok samo z notranjo 

sanacijo ni mogoče prihraniti dovolj sredstev za zagotovitev normalnega poslovanja. 

Podjetje bi moralo v normalnih razmerah pokriti tudi amortizacijo osnovnih sredstev infrastrukture, ki 

jih uporablja pri izvajanju dejavnosti, da bi se zagotavljalo vsaj nadomeščanje iztrošenih osnovnih 

sredstev, vendar temu ni tako, saj je od 952.470 EUR obračunane amortizacije, nepokrite amortizacije 

in evidentirane v breme dolgoročnih obveznosti do občin za infrastrukturo 307.354 EUR (32 %).

4.4. Vzroki za izgubo 

V letih 2005 in 2006 je nepokrito izgubo povzročila predvsem izguba v dejavnosti daljinskega 

ogrevanja, v letu 2007 pa izguba v dejavnosti javne snage kot tudi slabšanje poslovanja tudi drugih 

dejavnosti. 

Nadzorni svet, ki nadzoruje in spremlja poslovanje podjetja, je že konec leta 2003 sprejel sklep, da 

mora uprava podjetja predlagati občinskemu svetu Občine Rogaška Slatina ukinitev dejavnosti 

daljinskega ogrevanja, če se ne najde drugačna rešitev za pozitivno poslovanje omenjene dejavnosti. 

Ukrep je bil izveden in v prvi polovici leta 2006 je podjetje prenehalo z izvajanjem dejavnosti 

daljinskega ogrevanja. S tem je bil eden od vzrokov izgube odpravljen. 

Prav tako je uprava na podlagi sklepa Nadzornega sveta oktobra 2005 pripravila sanacijski program, 

ki je vseboval predvsem ukrepe za izboljšanje poslovanja znotraj podjetja (vzpostavitev boljšega 

nadzora poslovanja, predvsem na področju stroškov). Junija 2006 so bili ukrepi dopolnjeni predvsem z 

vidika določitev rokov izvedbe in odgovornih oseb. 

Vsi ukrepi se sicer stalno izvajajo, vendar samo z nadzorom in zniževanjem stroškov pozitivnega 

poslovanja ni možno doseči. 

Izguba v javni snagi, ki je bila v letu 2007 tako visoka, da se na ravni podjetja ni mogla pokriti, je 

nastajala in naraščala skozi daljše obdobje, kar je razvidno tudi iz podatkov v preglednici rezultatov 

poslovanja po letih v poglavju Ekonomski položaj podjetja. Če primerjamo samo obdobje od zadnjega 

povišanja cen v letu 2004 pa do leta 2007, ugotovimo, da se je izguba povečala za 375,6 %. V letu 

2006 se izguba ni mogla več pokrivati v breme obveznosti do občin; nepokrita izguba je znašala 

34.218 EUR. 

Glede na to, da se je kljub dvigu cene za 5% s 01.01.2004 izguba v letu 2004 povečala v primerjavi s 

predhodnim letom, kaže na to, da dvig 5 % ni bil zadosten. Podjetje je namreč leta 2002 predlagalo 

dvig cene v javni snagi povprečno za 14,61 % (za mesečni pavšal za kontejnerski odvoz pa za 26,39 

%), kar so štiri občine sicer potrdile, v eni so predlog zavrnili, v eni pa ga v letu 2002 sploh niso 

obravnavali. Zaradi spremembe Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev je podjetje v letu 2003 

predlagalo le dovoljen 5 % dvig cen. 

Izguba v javni snagi se je potem povečevala vse do leta 2007. 

V dejavnosti so se stroški ves čas povečevali – tako stroški odvoza in deponiranja, saj so se količine 

odpadkov ves čas povečevale, zviševali so se stroški dela, stroški pogonskega goriva, dodatno pa so 

se v letu 2006 pojavili stroški čistilne naprave, ki deluje na odlagališču. Leta 2006 so stroški ČN 

Tuncovec znašali 12.783 EUR in v letu 2007 30.231 EUR. V letu 2007 so se stroški na odlagališču še 

dodatno povečali zaradi izvajanja dodatnih analiz in monitoringov, ki so zakonsko zahtevani (v letu 

2007 so se povečali za 273,8% in so znašali 14.240 EUR) in zaradi stroškov odvoza odpadne vode iz 

čistilne naprave na odlagališču na centralno čistilno napravo Rogaška Slatina (iz ČN Tuncovec 

namreč ni ustrezno urejena kanalizacija, ki bi omogočala odvajanje odpadne vode iz ČN v zbirni kanal 

in na CČN Rogaška Slatina); stroški odvoza izcedne vode so znašali 17.102 EUR. Na odvozu 

odpadkov so stroški višji zaradi širjenja individualnega odvoza odpadkov, ki zamenjuje sistem skupnih 

kontejnerjev, kot tudi zaradi povečanega obsega odvoza obstoječih skupnih kontejnerjev. S širjenjem 

individualnega odvoza naraščajo stroški dela zaradi dodatnih zaposlitev (7 novih delavcev na 

odvozu in en na odlagališču) kot tudi stroški pogonskega goriva, saj je potrebno opraviti več voženj 

na širšem območju. Stroške v letu 2007 je povečala tudi najemnina smetarskega vozila, ki ga je 

podjetje najelo po sistemu operativnega leasinga. Dodatni stroški so nastali še z nabavo rumenih 

vrečk in dodatnih posod za ločeno zbiranje odpadkov. 

Na rast stroškov je poleg večanja obsega dela vplivala rast cen življenjskih potrebščin, ki je znašala 

od leta 2004 do 2007 14,6%, pri tem je potrebno opozoriti, da so se cene dizelskega goriva v 

enakem obdobju povečale za 56,5% in izhodiščne plače za 21,9 %. 

Povečevanju stroškov pa na drugi strani ne sledi rast prihodkov. Prihaja do vedno večjega razkoraka, 

kar povečuje izgubo. 

V nadaljevanju je v preglednici je prikazano gibanje posameznih stroškov v dejavnosti javne snage, v 

nadaljevanju je prikazano gibanje prihodkov, sledi pa še struktura odpadkov glede na vrsto odvoza. 

11

Pregled prihodkov in odhodkov po letih za PE JAVNA SNAGA 

Vrsta prihodka 2003 2004 04/03 2005 2006 2007 07/04 

prih.od pavšala za skupne zabojnike 176.294 177.842 100,9 184.786 185.085 167.832 94,4 

prih.od rednega odvoza 273.481 295.923 108,2 294.250 283.746 323.764 109,4 

prih.od pogodbenega odvoza 122.809 120.614 98,2 113.374 96.445 90.836 75,3 

SKUPAJ: 572.584 594.379 103,8 592.409 565.276 582.432 98,0 

Vrsta odhodka 2003 2004 04/03 2005 2006 2007 07/04 

pogonsko gorivo 42.931 46.228 107,7 56.902 61.083 66.893 144,7 

storitve kompaktiranja, odvoza odpadkov 59.769 63.645 106,5 56.894 77.858 78.469 123,3 

stroški monitirnga, analiz 2.854 3.810 133,5 3.655 3.676 14.240 373,8 

stroški dela 264.526 280.583 106,1 284.318 316.512 398.387 142,0 

stroški materiala 34.126 33.717 98,8 30.537 41.804 64.063 190,0 

stroški vzdrževanja 25.325 28.797 113,7 24.349 28.017 41.892 145,5 

SKUPAJ: 429.532 456.781 106,3 456.656 528.951 663.944 145,4 

Navedeni prihodki predstavljajo cca. 80 % vseh prihodkov javne snage, navedeni odhodki pa približno 

70 % (deleži po posameznih letih malenkostno nihajo). 

Iz zgornje preglednice ugotavljamo, da so se prihodki v obdobju od leta 2004 do 2007 celo znižali 

(trend nižanja ugotavljamo v letih 2005 in 2006, medtem, ko so se v letu 2007 povečali predvsem na 

račun širjenja individualnega odvoza odpadkov). Ves čas ugotavljamo zniževanje prihodkov iz naslova 

pogodbenega odvoza – to je odvoz na klic v gospodarstvu, kjer smo ugotavljali, da so gospodarski 

subjekti izkoriščali skupne zabojnike in se na ta način izogibali plačevanju odvoza in deponiranja 

odpadkov. 

Na drugi strani pa ugotavljamo visok porast stroškov. Pri pogonskem gorivu ugotavljamo, da dvig 

stroškov ni dosegel ravni dviga cene (stroški so se povečali za 44,7%, medtem ko se je cena goriva v 

enakem obdobju povečala za 56,5%; pomeni, da smo z notranjimi ukrepi – nadzorom in kontrolo 

uspeli stroške znižati). 

Stroški zunanjih izvajalcev, ki za podjetje izvajajo dela na deponiji (kompaktiranje in razprostiranje 

odpadkov) in odvoz odpadkov so se kljub nespremenjenim cenam v letu 2006 in 2007 povečali. V letu 

2006 so na porast vplivali stroški akcije odstranjevanja avtomobilske pločevine v višini 5.220 EUR, 

poleg tega so se v letu 2006 pričeli odvozi ločeno zbranih odpadkov na Dinos. V letu 2007 pa so se ti 

stroški povečali zaradi več del na deponiji, ki jo je bilo potrebno urediti v skladu z zahtevami inšpekcije 

kot tudi zaradi naraščanja števila odvozov ločeno zbranih odpadkov (pri tem je odpadna embalaža 

zbrana v rumenih vrečah izvzeta, ker je prevoz iz deponije do sortirnice strošek pooblaščenega 

izvajalca za ravnanje z odpadno embalažo). Stroški so višji za 23,3%. 

Stroški monitoringa in analiz so bistveno višji v letu 2007. V preteklih letih se namreč niso izvajale vse 

zakonsko zahtevane analize. Ti stroški so se povečali za 273,8%, oz. nominalno za 10.430 EUR (od 

leta 2004 do 2007). 

Stroški dela so se letno povečevali zaradi dviga izhodiščnih plač, v letu 2007 pa je kot že rečeno prišlo 

do novih zaposlitev, kar je povzročilo dodaten dvig stroškov dela. Stroški dela so se od leta 2004 do 

2007 povečali za 42 %; Od leta 2004 do 2006 so se povečali za 12,8%, čeprav so se izhodiščne plače 

v tem času povečale za cca. 21 % (vključno z dodatkom v nominalnem znesku), na visok porast v 

zadnjem letu (25,9 %) pa so vplivale predvsem nove zaposlitve. 

Stroške materiala in vzdrževanja smo sicer uspeli v letu 2005 znižati, v letu 2006 pa so se izredno 

povečali zaradi večjega popravila smetarskega vozila. V letu 2007 so se stroški materiala kot že 

rečeno povečali zaradi nabave rumenih vreč v višini 7.444 EUR, kot tudi zaradi stroškov povezanih z 

uvajanjem individualnega odvoza, kot so izdelava zloženk in urnikov. Zvišali so se tudi stroški 

zaščitnih sredstev (ki so zajeti v postavki stroškov materiala) zaradi novih nabav zaščitnih sredstev za 

novo zaposlene delavce. 

Stroški vzdrževanja so se v letu 2007 povečali predvsem na račun vzdrževalnih del na odlagališču, ki 

ga je bilo potrebno urediti v skladu z zahtevami inšpekcije (vrednost dodatnih del je znašala 8.896 

EUR). 

12

Pregled strukture zbranih odpadkov po letih s primerjavo strukture prihodkov za leto 2007 

v m³ 

Vrsta odvoza 2003 2004 2005 2006 2007 

struktura za l. 2007 

odpadkov prihodkov 

skupni kontejnerji 50.807 55.525 58.277 62.676 61.939 62 % 29 % 

redni odvoz 19.586 19.571 20.064 18.041 26.954 27 % 56 % 

pogodbeni odvoz 15.784 15.244 13.921 12.152 10.239 10 % 16 % 

SKUPAJ: 86.177 90.340 92.262 92.869 99.132 100 % 100 % 

Iz zgornje preglednice ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2003 do leta 2007 količina zbranih 

odpadkov povečala za 12.955 m³ oz. za 15 %. Ko primerjamo strukturo odpadkov s strukturo 

prihodkov (podatki so za l.2007) ugotavljamo, da količina odpadkov iz skupnih kontejnerjev predstavlja 

62 % vseh odpadkov, prihodki iz tega naslova pa le 29 %. 

Podjetje je zaradi izgube v letu 2006 kot tudi zaradi predvidenih povečanih stroškov v letu 2007 

pristopilo k uskladitvi cen. Cene storitev javne snage se bi usklajevale v treh stopnjah in sicer 

najprej za 20 % predvidoma s 1.7.2007, drugi dvig je bil planiran s 1.1.2008 v višini, ki bi 

zagotavljala pokrivanje stroškov v letu 2008 in zadnji dvig s 1.1.2009, ko bo podjetje pričelo 

odvažati odpadke na regijsko odlagališče v Celju. 

Podobno sliko kot v dejavnosti javne snage ugotavljamo na splošno v vseh dejavnostih – stroški se 

povečujejo že iz navedenih razlogov, na drugi strani pa se prihodki ne povečujejo toliko, da bi se 

stroški lahko pokrivali. 

Ostalih dejavnosti ne bomo obravnavali podrobno, ker se za enkrat izguba še lahko pokriva v breme 

obveznosti do občin. S tem se zmanjšujejo sredstva akumulacije, s katerimi se zagotavlja 

nadomeščanje izrabljenih osnovnih sredstev. 

Glede na navedena dejstva je podjetje v prvi polovici leta predlagalo zvišanje vseh cen komunalnih 

storitev, da bi zagotovilo izboljšanje poslovnih rezultatov. 

Predlagano povišanje cen so potrdili vsi občinski sveti, predlog je bil poslan na Ministrstvo za okolje, ki 

je izdalo pozitivno strokovno mnenje k predlaganemu dvigu cen. Predlog bi moralo potrditi še 

Ministrstvo za gospodarstvo, vendar se je v tem obdobju že začela ugotavljati visoka stopnja inflacije 

na ravni države, spremenila se je Uredba o predhodni prijavi cen, ki je spremenila končnega 

soglasodajalca k povišanju cen – to je po tej uredbi Vlada RS, ki pa soglasja do danes še ni izdala. 

Tako podjetje cen ni povišalo, kar je v letu 2007 povzročilo izpad prihodkov v višini 77.878 EUR 

DEJAVNOST 1.8. DO 31.12.07 

predlagani % dviga 

VODOOSKRBA 15.064 3% 

JAVNA KANALIZACIJA 1.661 5% 

JAVNA SNAGA 48.996 20% 

ČN ROGAŠKA SLATINA 7.657 8% 

ČN PODČETRTEK - kanalščina 4.500 nova storitev 

SKUPAJ: 77.878 

Če na kratko strnemo, so glavni vzroki izgube v poslovanju: 

- izguba v dejavnosti javne snage, ki je posledica večletne visoke rasti stroškov ob enakih 

prihodkih (nedosežen dvig cen za 14,61 % l. 2002; dvig cen 1.1.2004 v višini 5% je bil izničen 

že isto leto, saj je glavnina stroškov narasla za 6,5 % ); 

- naraščanje stroškov za doseganje predpisanih standardov na področju ravnanja z odpadki 

(ČN Tuncovec, ločeno zbiranje odpadkov, urejanje odlagališča, širjenje individualnega 

odvoza, analize in monitoringi), 

- na ravni podjetja rast stroškov ob nespremenjenih cenah od leta 2004 dalje, 

- nepotrjen dvig cen v letu 2007, kar povzroča izpad prihodkov. 

13

V. UKREPI 

1. Ukrepi za izboljšanje poslovanja, sprejeti oktobra 2005 z dopolnitvami junij 2006 

Uprava podjetja je že oktobra 2005 na podlagi sklepa Nadzornega sveta pripravila ukrepe za 

izboljšanje poslovanja. Junija 2006 so bili ukrepi dopolnjeni z roki in odgovornimi osebami. 

Ukrepi se nanašajo predvsem na notranji nadzor s ciljem zniževanja stroškov. 

V nadaljevanju so ti ukrepi navedeni. 

1) Splošni ukrepi 

o poostren režim izdaje naročilnic za material 

(naročilnice odobrava samo direktor) 

o poostren nadzor nad porabo materiala 

(kontrola izdajnic materiala, delovnih nalogov) 

o selekcija nabav reprodukcijskega in pisarniškega materiala 

(z izbiro dobaviteljev po sistemu javnega naročanja, zagotoviti nižje cene) 

o okrepljen nadzor nad izrabo delovnega časa 

(mesečni in letni plani dela, kontrola prisotnosti na delu) 

o poostritev odgovornosti vodij za rezultate poslovanja in racionalnost in kakovost 

storitev 

o nova organiziranost podjetja in nova sistemizacija delovnih mest 

o racionalna poraba pisarniškega materiala 

(s predhodno odobritvijo naročila s strani vodje in direktorja) 

o optimizacija števila poštnih pošiljk 

o znižanje sodnih stroškov 

o znižanje stroškov zavarovalnih premij 

o izterjava neplačanih zapadlih terjatev 

2) Ukrepi na področju vodooskrbe, javne kanalizacije in vzdrževanja 

o Racionalna odprava poškodb (defektov) na vodovodnih sistemih. 

o Zmanjšanje rekonstrukcij in adaptacij cevovodov, ki bremenijo stroške poslovanja 

(izvajati samo najnujnejša dela) 

o Večje koriščenje vodnih virov in uporaba sistemov, ki za zagotovitev nemotene oskrbe 

z vodo potrebujejo manj električne energije ter optimizacija črpanja v času nižje tarife 

(stalna naloga, ki se izvaja z nadzorom) 

o smotrna poraba reprodukcijskega materiala 

(poostriti je potrebno kontrolo porabljenega delovnega časa, porabe materiala, 

prevoženih kilometrov in tujih uslug) 

o za redna vzdrževalna dela je potrebno pripraviti letni plan; 

o prevzemanje dela od zunanjih naročnikov na osnovi pokrivanja vseh stroškov in 

doseganja dobička 

o racionalizacija prevozov servisnih vozil 

3) Ukrepi na čistilnih napravah 

o Preučiti je potrebno možnost zagotavljanja kontrole delovanja ČN iz uprave oziroma 

organizacijo dela glede na višino potnih stroškov in z vidika racionalizacije 

porabljenega časa (prihranek potnih stroškov v primerjavi s stroškom investicije); 

4) Ukrepi na področju javne snage 

o priprava novih odlokov 

o razširitev območij tedenskega odvoza odpadkov 

o postopno zmanjševanje števila skupnih »vaških« zabojnikov 

o predlog povišanja cen zaradi ločenega zbiranja odpadkov 

o pri uporabi vozil za odvoz odpadkov je potrebno zagotoviti kontrolo porabe goriva, 

potrošnega materiala, stroškov popravil na podlagi poročil, ki jih pripravlja prometni 

tehnik; 

Ukrepi so se v preteklem letu že izvajali in tudi rezultati na področju zniževanja stroškov so razvidni iz 

izkaza uspeha oz. iz podrobnejše analize stroškov. 

14

Z.št. Opis 2007 2006 Indeks 

1. Str. mater. in nadom. delov za popravila OS 24.166 26.381 91,6 

2. Odpis drobnega materiala 2.653 3.860 68,7 

3. Stroški pisarniškega materiala 13.389 13.320 100,5 

4. Stroški strokovne literature 4.583 4.640 98,8 

5. Stroški poštnih storitev 22.225 23.039 96,5 

6. Stroški printanja in kuvertiranja 6.970 10.044 69,4 

7. Sodni stroški 17.272 18.398 93,9 

8. Stroški zavarovanja 41.290 51.427 69,2 

SKUPAJ ZMANJŠANI STROŠKI: 132.548 151.109 87,7 

Kot je bilo uvodoma napisano, je bil cilj ukrepov predvsem v vzpostavitvi učinkovitega notranjega 

nadzora, kar pa je bilo realizirano in se tudi izvaja. 

Na stroške kot so električna energija, pogonsko gorivo, stroški vzdrževanja (predvsem odprava okvar 

na infrastrukturnem omrežju ter vzdrževanje, ki zagotavlja nemoteno delovanje čistilnih naprav z 

doseganjem zahtevanih učinkov čiščenja) so težje obvladljivi. Nehvaležno je predvsem planiranje 

zniževanja stroškov vzdrževanja, saj na nastanek defektov neposredno ni možno vplivati. Potrebno pa 

jih je v vsakem primeru sanirati. 

2. Povečevanje dopolnilnih dejavnosti 

o operativna izpeljava investicij v javno komunalno infrastrukturo – vodovod 

o vzdrževalna in interventna dela na internih kanalizacijah ter izvajanje manjših 

investicijskih projektov na javni kanalizaciji 

o izvedba vodovodnih in kanalizacijskih priključkov 

o vzdrževanje vodovodnih priključkov in menjava vodomerov 

o odvoz ločeno zbranih odpadkov v gospodarstvu 

o dodatne storitve iz področja ravnanja z odpadki (razvrščanje odpadkov, uslužnostno 

tehtanje, …) 

o čiščenje odpadnih tehnoloških voda 

3. Vključitev vseh uporabnikov v sistem ravnanja z odpadki 

o vključitev v redni odvoz vse uporabnike v gospodarstvu, ki so imeli do sedaj odvoz po 

pogodbi na klic 

o vključitev v redni odvoz vse uporabnike v gospodarstvu, ki so imeli do sedaj možnost 

uporabe skupnih zabojnikov 

4. Pokrivanje izgube leta 2007 

o dokapitalizacija podjetja s stvarnimi vložki – povečanje osnovnega kapitala 

5. Dotacije za pokrivanje izpada prihodka v letu 2008 zaradi nepotrjenih cen 

o dotacije občin – prihodki zaradi izpada prihodkov od komunalnih storitev zaradi 

nepotrjenih cen 

6. Odpis obveznosti 

o zmanjšanje obveznosti do občin za infrastrukturo – izredni prihodki za pokrivanje 

izgube preteklih let 

7. Dezinvestiranje 

o prodaja dolgoročne finančne naložbe – izredni prihodki 

8. Uskladitev cen 

o dvig cen v vseh dejavnostih za zagotavljanje pozitivnega poslovanja in s tem 

amortizacije namenjene enostavni reprodukciji 

15

VI. PREDLOG FINANČNE KONSOLIDACIJE 

Kot je bilo napisano že uvodoma, iz predvidenih rezultatov poslovanja tako v letu 2008 kot v letu 2009 

ni mogoče pokrivati izgube, ustvarjene v preteklih letih, je v programu vključena finančna 

konsolidacija, ki ima blažje učinke kot bi bili doseženi v primeru izvajanja prisilne poravnave ali 

stečaja. 

Predlagani so naslednji ukrepi: 

o dokapitalizacija podjetja s stvarnimi vložki – povečanje osnovnega kapitala v višini 

nepokrite izgube leta 2007 (94.880 EUR) 

o zmanjšanje obveznosti do občin za infrastrukturo – izredni prihodki za pokrivanje 


o dotacije občin – pokrivanje izpada prihodkov od komunalnih storitev v letu 2008 zaradi 

nepotrjenih cen 

6.1. Dokapitalizacija podjetja s stvarnimi vložki 

Podjetje je dolžno odpraviti kapitalsko neustreznost, za kar uprava predlaga dokapitalizacijo - 

povečanje osnovnega kapitala z vplačili stvarnih vložkov občin lastnic podjetja. 

Nepokrita izguba leta 2007 znaša 94.880,15 EUR. Uprava predlaga, da se poveča osnovni kapital 

podjetja za znesek nepokrite izgube. Povečanje osnovnega kapitala se opravi z vplačili stvarnih 

vložkov v deležih, kot so občine udeležene v osnovnem kapitalu podjetja, tako da se lastninska 

razmerja ne spreminjajo. 

V spodnji tabeli je prikazana razdelitev zneska povečanja kapitala. 

Pokrivanje izgube v breme občin - SRS 35, 13. člen Statuta 

Zap. št. OBČINA delež v osn.kapitalu 

Znesek stvarnega 

vložka 

1. ROGAŠKA SLATINA 42,4 40.229,18 

2. ROGATEC 8,5 8.064,81 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH 26,2 24.858,60 

4. KOZJE 8,2 7.780,17 

5. PODČETRTEK 10,6 10.057,30 

6. BISTRICA OB SOTLI 4,1 3.890,09 

Skupaj 100,0 94.880,15 

Osnovni kapital podjetja bi tako znašal 171.470,04 EUR. Razdelitev po občinah je v spodnji 

razpredelnici. 

Zap. št. OBČINA delež v osn.kapitalu znesek 

1. ROGAŠKA SLATINA 42,4 72.703,29 

2. ROGATEC 8,5 14.574,95 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH 26,2 44.925,15 

4. KOZJE 8,2 14.060,54 

5. PODČETRTEK 10,6 18.175,83 

6. BISTRICA OB SOTLI 4,1 7.030,28 

Skupaj 100,0 171.470,04 

16

6.2. Zmanjšanje obveznosti do občin za infrastrukturo – izredni prihodki za pokrivanje 


Za pokrivanje izgube iz preteklih let (2005 in 2006) pa uprava predlaga delni odpis obveznosti za 

infrastrukturo. Predlagan odpis ima za posledico razbremenitev podjetja, ki teh obveznosti ni 

sposobno poravnati. Hkrati pa to lastnikom pomeni ohranjanje kapitala. 

Odpis je predviden v višini bilančne izgube na dan 31.12.2007, ki znaša 117.687,26 EUR. 

Zaradi izgub v preteklih letih se je javno podjetje finančno iztrošilo. Izgube so povzročile zmanjšanje 

sposobnosti podjetja za financiranje lastnega poslovanja. Ker od občin podjetje ni prejelo finančnih 

dotacij za pokrivanje izgub, je bilo za svoje poslovanje primorano uporabiti lastne vire, ki so namenjeni 

za obnovo osnovnih sredstev podjetja in delno tudi vire, ki bi se naj uporabljali za financiranje 

infrastrukture. 

Podjetje ima v podbilanci leta 2007 izkazane obveznosti do občin iz naslova neporabljenih virov za 

financiranje investicij v infrastrukturo v višini 1.008.903 EUR. Deloma te obveznosti izhajajo iz naslova 

obvezne revalorizacije sredstev in obveznosti, katere učinek se je v celoti pripisoval obveznostim 

podjetja do občin. V kolikor bi občine zahtevale poplačilo vseh obveznosti, podjetje tega ne bi moglo 

izpolniti, saj bi to vodilo v popolno nelikvidnost in blokado poslovanja. 

Predlagamo delni odpis teh obveznosti, ki pomeni izredne prihodke leta 2007, ki se bodo uporabili za 

pokrivanje bilančne izgube na dan 31.12.2007. 

V nadaljevanju je prikazana izguba kot je nastajala v preteklih letih. 

Pregled celotne izgube od leta 2005 dalje 

Zap. 

št. 

OBČINA 

nepokrita 

izguba leta 

2005 

izguba zaradi 

oblikovanja 

rezervacij za 

odpravnine in 

jubilejne nagr. 

1.1.06 

izguba leta 2006 

nepokrita 

izguba leta 

2007 

izguba skupaj 

1. ROGAŠKA SLATINA -61.291,94 -54.890,40 -18.859,40 -40.229,18 -175.270,92 

2. ROGATEC -11.004,00 0,00 -8.064,81 -19.068,81 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH -33.918,20 0,00 -24.858,60 -58.776,80 

4. KOZJE -10.615,60 0,00 -7.780,17 -18.395,77 

5. PODČETRTEK -13.722,60 0,00 -10.057,30 -23.779,90 

6. BISTRICA OB SOTLI -2.307,80 0,00 -3.890,09 -6.197,89 

Skupaj -61.291,94 -126.458,60 -18.859,40 -94.880,15 -301.490,09 

Izguba se je v preteklih letih deloma pokrivala v breme rezerv, nerazporejenega dobička in 

revalorizacijskega popravka kapitala. Nepokrita izguba oz. bilančna izguba iz preteklih let na dan 

31.12.2007 znaša 117.687,26 EUR. Razdelitev po občinah je prikazan v nadaljevanju. Izguba ni v 

celoti razdeljena v skladu z deleži občin v osnovnem kapitalu, ker se je leta 2005 in 2006 v celoti 

pripisala občini Rogaška Slatina, ker je nastala v dejavnosti daljinskega ogrevanja, ki se je izvajala 

samo na območju občine Rogaška Slatina. 

Pregled nepokrite izgube na dan 31.12.2007 

Zap. št. 

OBČINA 

nepokrita izguba 

31.12.06 

nepokrita izguba 

l.2007 

izguba skupaj 

1. ROGAŠKA SLATINA -55.838,00 -40.229,18 -96.067,18 

2. ROGATEC 4.874,34 -8.064,81 -3.190,47 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH 15.024,50 -24.858,60 -9.834,10 

4. KOZJE 4.702,31 -7.780,17 -3.077,86 

5. PODČETRTEK 6.078,59 -10.057,30 -3.978,71 

6. BISTRICA OB SOTLI 2.351,15 -3.890,09 -1.538,94 

Skupaj -22.807,11 -94.880,15 -117.687,26 

17

V nadaljevanju je pregled stanja kapitala, kakršen bi bil, če bi občine povečale osnovni kapital in 

istočasno odpisale obveznosti do podjetja. 

Pregled višine predlaganega odpisa obveznosti po občinah in končno stanje kapitala 

Zap. 

št. 

OBČINA 

nov osnovni 

kapital 

izguba na dan 

31.12.2007 

odpis obveznosti 

stanje kapitala 

31.12.2008 

1. ROGAŠKA SLATINA 72.703,29 -96.067,18 96.067,18 72.703,29 

2. ROGATEC 14.574,95 -3.190,47 3.190,47 14.574,95 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH 44.925,15 -9.834,10 9.834,10 44.925,15 

4. KOZJE 14.060,54 -3.077,86 3.077,86 14.060,54 

5. PODČETRTEK 18.175,83 -3.978,71 3.978,71 18.175,83 

6. BISTRICA OB SOTLI 7.030,28 -1.538,94 1.538,94 7.030,28 

Skupaj 171.470,04 -117.687,26 117.687,26 171.470,04 

Ta odpis pomeni izredne prihodke leta 2008, ki se bodo uporabili za pokrivanje izgube preteklih let. Pri 

tem pa je potrebno opozoriti, da gre v tem primeru le za knjigovodsko pokrivanje izgube, ki za seboj 

nima denarnega toka, kar pomeni, da to za občine iz tega naslova nimajo finančnih obveznosti. 

Ob dokapitalizaciji in istočasnem odpisu obveznosti bi imelo podjetje konec leta 2008 171.470,04 EUR 

osnovnega kapitala. 

Takšen predlog je sestavni del tega programa in bo takšen tudi predložen občinskim svetom. Pri tem 

pa je potrebno opozoriti, da v primeru, če občinski sveti zavrnejo sprejem predlaganih ukrepov uprave, 

kar ugotovi skupščina na seji, ki mora biti sklicana takoj po seji zadnjega občinskega sveta, mora 

uprava naslednji delovni dan po tej seji skupščine pristojnemu sodišču predlagati začetek stečajnega 

postopka oziroma postopka prisilne poravnave. 

V nadaljevanju so prikazane podbilance stanj sredstev v upravljanju za vse občine skupaj in za 

podjetje za leto 2007. 

18

PREGLED PODBILANCE STANJA SREDSTEV V UPRAVLJANJU IN PODBILANCE PODJETJA ZA LETO 2007 

OPIS 

INFRASTRUKTURA 

SKUPAJ 

OKP ROGAŠKA 

SLATINA 

SKUPAJ 

31.12.2007 31.12.2007 31.12.2007 

SREDSTVA 14.941.471 1.924.768 15.857.336 

A. Dolgoročna sredstva 13.932.568 638.729 14.571.297 

Neopredmetena osnovna sredstva 22.550 12.327 34.877 

Opredmetene osnovna sredstva 13.910.018 605.239 14.515.257 

1. Zemljišča in zgradbe 10.060.778 366.379 10.427.157 

a) Zemljišča 104.792 25.536 130.328 

b) Zgradbe 9.955.986 340.843 10.296.829 

3. Druge naprave in oprema 1.835.883 238.860 2.074.743 

4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 2.013.357 0 2.013.357 

b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi 2.013.357 0 2.013.357 

5. Dolgoročne finančne naložbe 21.163 21.163 

B. Kratkoročna sredstva 1.283.684 1.283.684 

1. Zaloge 95.985 95.985 

2. Kratkoročne terjatve 824.306 824.306 

3. Denarna sredstva 363.393 363.393 

C. Kratkor.aktivne časovne razmejitve 2.355 2.355 

D. 

Terjatve iz naslova uporabe sred.v upravljanju za 

1.008.903 0 0 

financiranje sredstev v lasti javnega podjetja 

IZVEN BILANČNA EVIDENCA 479.916 479.916 

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 14.941.471 1.924.768 15.857.336 

A. Kapital -41.097 -41.097 

1. Osnovni kapital 76.590 76.590 

2. Preneseni čisti poslovni izid -22.807 -22.807 

3. Čisti poslovni izid poslovnega leta -94.880 -94.880 

B. Rezervacije in dolg.pas. časovne razmejitve 146.715 146.715 

C. Dolgoročne obveznosti 14.300.630 0 14.300.630 

2. 

Dolg.bančna posojila za nabavo opredmetenih osnovnih 

742.924 0 742.924 

sredstev v upravljanju 

c) Dolg.obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje od občin 13.557.706 0 13.557.706 

D. 

1. 

2. 

b) 

c) 

Kratkoročne obveznosti 640.841 798.666 1.439.507 

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 798.666 798.666 

Kratk.bančna posojila za nabavo opredmetenih osnovnih 

sredstev v upravljanju 

106.033 0 106.033 

Kratk.obv.za sredstva, prejeta v upravljanje od države 0 0 0 

Kratk.obv.za sredstva, prejeta v upravljanje od občin 534.808 0 534.808 

C. Kratkoročne pas. časovne razmejitve 11.581 11.581 

D. 

Obveznosti iz naslova uporabe sredstev v lasti 

javnega podjetja za financiranje sredstev občin v 

upravljanju 

0 1.008.903 0 

19

6.3. Dotacije občin – pokrivanje izpada prihodkov od komunalnih storitev v letu 2008 

zaradi nepotrjenih cen 

Ker se izguba se predvideva tudi za leto 2008 (saj je malo verjetno, da bi prišlo do dviga cen), 

predlagamo za leto 2008, da se predvidena izguba vsaj delno pokriva z dotacijami občin že med 

letom. 

Zaradi večletnega poslovanja z izgubo, se namreč slabša tudi likvidnostni položaj podjetja, (podjetje 

mora namreč plačevati račune za stroške in druge obveznosti, ker na drugi strani ni dovolj prihodkov, 

podjetju zmanjkuje sredstev za poravnavanje obveznosti). Brez finančnih dotacij se lahko zgodi, da 

podjetje ne bo več sposobno plačevati zapadlih obveznosti, kar pomeni, da bo s tem ogroženo 

izvajanje storitev javnih služb. 

Predlagamo, da se višina dotacij določi v razmerju deležev osnovnega kapitala. 

Ker se zavedamo, da občine v proračunih za leto 2008 nimajo planiranih sredstev za pokrivanje 

izpada prihodkov od komunalnih storitev zaradi nepotrjenih cen komunalnemu podjetju, predlagamo, 

da ta sredstva planirajo v rebalansih proračunov in sicer za leto 2008 v višini 50 % predvidene izgube 

in v letu 2009 za razliko. 

V nadaljevanju je pregled razdelitve pokrivanja izpada prihodkov po občinah. 

Zap. 

št. 

OBČINA 

delež v 

osn.kapitalu 

pokrivanje 

planiranega izpada 

predlog za rezervacijo sredstev v 

proračunih 

prih.2008 Za leto 2008 Za leto 2009 

1. ROGAŠKA SLATINA 42,4 85.818,87 42.909,44 42.909,44 

2. ROGATEC 8,5 17.204,26 8.602,13 8.602,13 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH 26,2 53.029,59 26.514,79 26.514,79 

4. KOZJE 8,2 16.597,05 8.298,52 8.298,52 

5. PODČETRTEK 10,6 21.454,72 10.727,36 10.727,36 

6. BISTRICA OB SOTLI 4,1 8.298,52 4.149,26 4.149,26 

Skupaj 100,0 202.403,00 101.201,50 101.201,50 

Podjetje bo ob polletju pripravili poslovno poročilo, na podlagi katerega bo glede na ugotovljeno 

izgubo pripravilo zahtevke za do občin za pokrivanje izpada prihodkov. 

Pregled izpada prihodkov v letu 2008 zaradi nepotrjenih cen v letu 2007 

DEJAVNOST 

izpad prih. v 

l.2007 

predlagani 

% dviga v 

l.2007 

izpad prihodkov v l.2008 

zaradi nepotrj. 

cen v l.2007 

predlagan dvig 

cen v l.2008 

predlagani % 

dviga v letu 

2008 

VODOOSKRBA 15.064 3% 36.226 34.826 2,80% 

JAVNA KANALIZACIJA 1.661 5% 4.018 4.218 5,00% 

JAVNA SNAGA 48.996 20% 141.983 149.083 17,50% 

ČN ROGAŠKA SLATINA 7.657 8% 19.340 41.252 15,80% 

ČN PODČETRTEK - kanalščina 4.500 nova storitev 10.755 538 5,00% 

" - čiščenje 0 0 0 32.001 95,40% 

SKUPAJ: 77.878 212.322 261.918 

Iz zgornjega pregleda je razvidno, da bi podjetje poslovalo brez izgube, če bi lahko v letu 2008 

uveljavilo cene potrjene v letu 2007.

VII. PREDLOGI DVIGA CEN 

Eden izmed ukrepov, ki naj zagotavlja pozitivno poslovanje podjetja je tudi uskladitev cen. 

V nadaljevanju so navedene obrazložitve za dvig cen za posamezno javno službo, z izračuni lastne 

cene in predlagan odstotek dviga. 

7.1. Oskrba s pitno vodo 

Obrazložitev razlogov za spremembo cene 

Na podlagi plana poslovanja dejavnosti vodooskrbe za leto 2008 ugotavljamo, da ta dejavnost ob 

nespremenjenih pogojih, v letu 2008 ne pokriva v celoti stroškov obračunane amortizacije. Glede na 

to, da amortizacija predstavlja glavni vir za izvajanje sanacij in rekonstrukcij vodovodne infrastrukture, 

je potrebno, da ceno vode povišamo vsaj toliko, da bomo zagotovili pokrivanje celotne amortizacije. 

V nadaljevanju je prikazana kalkulacija lastne cene vode na področju UE Šmarje pri Jelšah, kakršna bi 

morala biti, da bi pokrivala obračunano amortizacijo v celoti. 

Izračun lastne cene storitve oskrbe s pitno vodo na področju UE Šmarje pri Jelšah 

VRSTA STROŠKOV l.2007 plan 2008 

08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 

NEPOSREDNI STROŠKI 337.428 348.615 103,3 20,6 23,8 

ELEKTRIČNA ENERGIJA 154.368 162.086 105,0 9,4 11,0 

POGONSKO GORIVO 4.501 4.726 105,0 0,3 0,3 

MATERIAL 16.952 17.800 105,0 1,0 1,2 

STORITVE 64.027 104.001 162,4 3,9 7,1 

DELO 84.077 46.423 55,2 5,1 3,2 

NEPOSREDNI STROŠKI PRODAJE 0 0 0,0 0,0 0,0 

DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 13.503 13.579 100,6 0,8 0,9 

POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 1.056.268 928.500 87,9 64,5 63,3 

AMORTIZACIJA 532.812 553.309 103,8 32,5 37,7 

TEKOČE VZDRŽEVANJE 490.619 351.098 71,6 30,0 23,9 

DRUGI NEPOSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 32.837 24.093 73,4 2,0 1,6 

SPLOŠNI STROŠKI 244.272 189.870 77,7 14,9 12,9 

NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

UPRAVA 243.972 189.609 77,7 14,9 12,9 

PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

OBRESTI 300 261 87,0 0,0 0,0 

DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 

STROŠKI SKUPAJ 1.637.968 1.466.985 89,6 100,0 100,0 

Prih. od prodaje osebam, ki niso uporabniki storitev JS -241.229 -130.781 54,2 

Drugi prihodki, ki ne izhajajo iz storitev javne službe -29.132 -66.943 229,8 

STROŠKI JAVNE SLUŽBE 1.367.607 1.269.261 92,8 

KOLIČINA PRODANE VODE (m³) 1.934.064 1.963.876 101,5 

LASTNA CENA 0,7071 0,6463 91,4 

Cena 01.01.2004 0,6107 105,8 

Predlagana cena v l.2007 0,6290 102,8 

Ugotavljamo, da bi morala lastna cena vodarine za leto 2008 znašati 0,6463 EUR/m³, kar pomeni 

dodaten dvig cene za 2,8 %, oziroma na obstoječo ceno iz leta 2004 dvig za 5,8 %. 

21

Izpad prihodkov po planu zaradi nepotrjenih cen v letu 2007 znaša na področju oskrbe s pitno vodo 

36.233 EUR. Glede na to, da je planirano, da se v breme obveznosti do občin odpiše 51.533 EUR 

amortizacije, pomeni, da bi za pokrivanje celotne obračunane amortizacije potrebovali morali ceno v 

letu 2008 dodatno dvigniti. To pomeni glede na planirano porabo dvig cene v višini 2,8% na že 

predlagano ceno v leto 2007. 

Predlagamo, da se povprečna lastna cena poveča za 2,8%, tako da znaša 0,6463 EUR/m³, cene po 

uporabnikih se dvignejo za enak odstotek, tako da znašajo: 

vrsta uporabnikov 

Cena 

01.01.2004 

predlagana cena v 

l.2007 

predlagana cena za 

l.2008 

stopnja 

spremembe 

gospodinjstva, 

ustanove 0,5331 EUR/m³ 0,5491 EUR/m³ 0,5645 EUR/m³ 2,8 % 

gospodarstvo 0,7434 EUR/m³ 0,7657 EUR/m³ 0,7871 EUR/m³ 2,8 % 

Če bo dvig cene potrjen, se bo pričela uporabljati, ko bo podjetje pridobilo soglasje Vlade Republike 

Slovenije. 

S sprotnim, vsakoletnim usklajevanjem cen bomo dosegli, da se bodo zagotavljala sredstva za 

enostavno reprodukcijo, za sanacije in rekonstrukcije vodovodnega omrežja in na ta način zagotavljal 

že dosežen standard oskrbe s pitno vodo. 

22

7.2. Javna kanalizacija 


Na podlagi plana poslovanja dejavnosti javne kanalizacije za leto 2008 ugotavljamo, da ta dejavnost 

ob nespremenjenih pogojih, pokriva s ceno kanalščine 56,7% delež stroškov obračunane amortizacije. 

V nadaljevanju je izračun lastne cene, kakršna bi moral biti, da bi pokrila celotno obračunano 

amortizacijo. 

Izračun lastne cene storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode 

(v občinah Bistrica ob Sotli, Kozje, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah) 

VRSTA STROŠKOV l.2007 plan 2008 08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 


ELEKTRIČNA ENERGIJA 0 0 0,0 0,0 0,0 


MATERIAL 6.110 6.416 105,0 5,8 6,0 

STORITVE 6.544 6.535 99,9 6,3 6,1 

DELO 27.571 21.190 76,9 26,4 19,7 


DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 586 613 104,6 0,6 0,6 

POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 46.985 57.855 123,1 45,0 53,9 

AMORTIZACIJA 39.074 50.497 129,2 37,4 47,0 


DRUGI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 1.181 628 53,2 1,1 0,6 


NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

UPRAVA 14.155 12.025 85,0 13,5 11,2 

PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

OBRESTI 0 0 0,0 0,0 0,0 

0,0 0,0 

DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 

STROŠKI SKUPAJ 104.518 107.329 102,7 100,0 100,0 

DRUGI PRIH., KI NE IZHAJAJO IZ STORITEV JS -12.152 -5.130 42,2 

STROŠKI JAVNE SLUŽBE 92.366 102.199 110,6 

KOLIČINA PRODANE VODE (m³) 895.762 877.392 97,9 

LASTNA CENA 0,1031 0,1165 113,0 

Cena 01.08.2002 0,0897 129,9 


Ugotavljamo, da bi morala lastna cena vodarine za leto 2008 znašati 0,1165 EUR/m³, kar pomeni 

dodaten dvig cene za 23,7 %, oziroma na obstoječo ceno iz leta 2002 dvig za 29,9%, če bi želeli 

pokriti vso obračunano amortizacijo. 

23

Izpad prihodkov po planu zaradi nepotrjenih cen v letu 2007 znaša na področju odvajanja 

komunalnih odpadnih voda 4.031 EUR. 

Da bi preprečili slabšanje poslovanja dejavnosti glede na visoko splošno raven inflacije v lanskem letu 

kot tudi v letošnjem letu, predlagamo, da kljub izboljšanju planiranih rezultatov poslovanja za leto 

2008, predlagamo dvig cene kanalščine za 5% (na ceno predlagano v letu 2007), to je za stopnjo 

inflacije v preteklem letu. 

Predlagamo, da se povprečna lastna cena poveča za 5%, tako da znaša 0,0989 EUR/m³, cene po 



Cena 

01.08.2002 


l.2007 


l.2008 

stopnja 

spremembe 


ustanove 0,0897 EUR/m³ 0,0942 EUR/m³ 0,0989 EUR/m³ 5 % 

gospodarstvo 0,0897 EUR/m³ 0,0942 EUR/m³ 0,0989 EUR/m³ 5 % 


Slovenije. 

S sprotnim, vsakoletnim usklajevanjem cen bomo dosegli, da se bodo zagotavljala sredstva za 

enostavno reprodukcijo, za sanacije in rekonstrukcije kanalizacijskega omrežja, za nove priključitve 

kanalizacijskih vodov na zbirne kanale in s tem na čistilne naprave in na ta način zagotavljal že 

dosežen standard odvajanja odpadne komunalne vode. 

24

7.3. Javna snaga 


Podjetje je v začetku leta 2007 sprejelo nov program ravnanja z odpadki na območju vseh šestih 

občin, kjer izvaja javno službo zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov. V skladu s tem programom 

so občinski sveti vseh občin sprejeli tudi nove občinske odloke o ravnanju z odpadki in tarifne 

pravilnike. 

Uvajamo nov način ravnanja z odpadki, ki bo temeljil na sistemu »door to door« oz. »od vrat do vrat« 

za vse vrste komunalnih odpadkov. Vzporedno smo s spremembo odloka in cenika (Pravilnika o 

tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki) na novo definirali motivacijski in pravičnejši način 

obračunavanja storitev ravnanja z odpadki po shemi »PAYT« (pay as you throw) oz. »plačaj, koliko si 

odložil«, ki temelji na obračunu volumna ustvarjenih mešanih komunalnih odpadkov. Prioritetno smov 

letu 2007 pristopili k odstranitvi 42 vaških kontejnerjev in uporabnikom namestili tipske zabojnike. v 

letošnjem letu smo dodatno odstranili še 20 kontejnerjev na območju občine Rogatec in Rogaške 

Slatine. Postopoma bomo odstranili vse kontejnerje, ki so namenjeni odlaganju vseh vrst odpadkov, 

saj prehajamo na učinkovit sistem izvornega ločevanja odpadkov za vsa gospodinjstva. 

Uvajamo sistem »rumene vreče« za ločevanje odpadne embalaže za gospodinjstva. Vsi uporabniki na 

območjih, kjer smo odstranili skupne kontejnerje, so prejeli 120 l zabojnike za mešane odpadke in 

rumene vreče za odpadno embalažo. Gospodinjstva, ki so oddaljena od voznih poti, so dobila zelene 

vreče za mešane odpadke in rumene vreče za odpadno embalažo. Odvoz mešanih odpadkov vršimo 

dvakrat mesečno in odvoz rumene vreče prav tako dvakrat mesečno (odvoz se vrši izmenično). Papir 

in stekleno embalažo odvažamo po urniku enkrat v dveh mesecih. Odvoz kosovnega odpada se izvaja 

enkrat letno. Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov se bo izvajal tako kot do sedaj, enkrat letno. 

V septembru 2007, smo v sistem rumene vreče vključili večstanovanjske objekte. Za ločeno zbiranje 

steklene embalaže in papirja smo večstanovanjskim objektom namestili še dodatne manjše ekološke 

otoke. 

Vse navedene aktivnosti izvajamo s ciljem zmanjševanja količin odloženih mešanih odpadkov. Ti so v 

preteklih letih stalno naraščali. V ekoloških otokih smo zbrali minimalne količine ločenih frakcij. V 

skupne zabojnike pa so uporabniki odlagali tudi takšne odpadke, ki jih na deponijo ne smemo odlagati 

(gradbeni odpad, gume, kosovni odpad, biološke odpadke, nevarne odpadke itd.). Problem je bil tudi v 

tem, da so te zabojnike izkoriščali tudi uporabniki iz gospodarstva in na ta račun plačevali bistveno 

manj ali celo nič za odvoz odpadkov. 

Uvajanje novega načina ravnanja z odpadki pa povzroča veliko stroškov. Za organizacijo rednega 

odvoza za nove uporabnike potrebujemo dodatna vozila. Tako smo v letu 2007 po sistemu 

operativnega leasinga nabavili novo smetarsko vozilo, v letošnjem letu pa bomo kupili rabljeno vozilo. 

Vse to zahteva tudi dodatne zaposlitve (v letu 2007 dva voznika in štiri nakladalce in v letu 2008 

enega voznika ter dva nakladalca odpadkov). 

S širjenjem rednega odvoza se povečujejo tudi stroški pogonskega goriva, ki že sedaj predstavljajo 

visok strošek v tej dejavnosti, ki že od leta 2006 posluje z izgubo, ki je večja od obračunane 

amortizacije. 

Dodatni stroški nastajajo tudi z obveščanjem javnosti, saj je potrebno uporabnike ustrezno informirati 

in seznaniti s spremenjenim načinom ravnanja z odpadki. 

Z obstoječo ceno vseh novonastalih stroškov ni možno pokriti. Cena se od 01.01.2004 dalje ni 

spremenila. V podjetju v dejavnosti javne snage že dalj časa ugotavljamo slabšanje poslovnih 

rezultatov. Delež amortizacije, ki ga pokriva cena storitve ravnaj z odpadki se že nekaj let znižuje. Leto 

2006 je dejavnost javne snage zaključila z izgubo, ki je bila večja od obračunane amortizacije. Ob 

nespremenjenih pogojih so se takšni rezultati nadaljevali tudi v letu 2007, zato smo kot že rečeno 

pristopili k sanaciji te dejavnosti. Tako smo pripravili program ravnanja z odpadki, ki uvaja nov način 

ravnanja z odpadki. 

V dejavnosti javne snage že od leta 2001 dalje ugotavljamo, da se povečujejo količine odloženih 

odpadkov v tako imenovanih vaških kontejnerjih. Glede na to, da uporabniki za te kontejnerje plačujejo 

mesečni pavšal, ki ni odvisen od količine odpadkov ter pogostosti odvozov, je prihodek iz tega naslova 

vseskozi na enaki ravni. Stroški, ki pa jih ima podjetje z odvozi teh kontejnerjev, ki so vedno pogostejši 

kot tudi z ravnanjem s temi odpadki na odlagališču (kompaktiranje, delo z buldožerjem), pa so glede 

na povečevanje količin odpadkov vedno večji. Poleg tega je potrebno povedati, da so se od leta 2004, 

25

ko so se cene nazadnje povečale za 5 %, dvignile cene materiala in storitev, povečali so se stroški 

dela, v dejavnosti javne snage pa so se pojavili tudi novi stroški. Zaradi izvajanja ločevanja odpadkov 

v ekoloških otokih, so se povečali stroški pogonskega goriva zaradi dodatnih prevozov iz ekoloških 

otokov, na deponiji Tuncovec pa je pričela obratovati čistilna naprava za izcedne vode, ki prav tako 

povzroča dodatne stroške. 

V letu 2007 je bil predlagan dvig cene ravnanja z odpadki za 20 %, h kateremu pa Vlada RS ni dala 

soglasja. 

Izpad prihodkov v letu 2007 zaradi nepotrjenih cen v dejavnosti javne snage je znašal 48.996 EUR. 

V nadaljevanju je izračun lastne cene po planu za leto 2008. Kalkulaciji sta ločeni za storitev zbiranja 

in odvoza odpadkov ter za storitev deponiranja odpadkov. 

Izračun lastne cene zbiranja in odvoza odpadkov na področju UE Šmarje pri Jelšah 

VRSTA STROŠKOV l.2007 

plan 

2008 

08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 




MATERIAL 57.459 102.713 178,8 8,6 11,9 

STORITVE 104.324 111.295 106,7 15,6 12,9 

DELO 318.069 435.504 136,9 47,5 50,6 



POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 55.650 54.359 97,7 8,3 6,3 

AMORTIZACIJA 20.578 20.598 100,1 3,1 2,4 




NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

UPRAVA 64.562 71.465 110,7 9,6 8,3 

PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

OBRESTI 310 326 0,0 0,0 0,0 

DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 


DRUGI PRIH., KI NE IZHAJAJO IZ STORITEV JS -119.848 -145.772 121,6 


KOLIČINA ODPADKOV (m³) 88.893 88.893 100,0 

LASTNA CENA 6,1828 8,0423 130,1 

Cena 01.01.2004 5,3158 151,3 


26

Cena zbiranja in odvoza odpadkov pokriva stroške: 

- zbiranje in odvoz odpadkov iz gospodinjstev, 

- zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij iz gospodinjstev in z ekoloških otokov, 

- zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, 

- zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov, 

- zbiranje in odvoz ostalih komunalnih odpadkov, 

- delovanje zbirnega centra, 

- analitično obdelavo podatkov, 

- nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje, 

- obveščanje in osveščanje uporabnikov. 

Izračun lastne cene deponiranja odpadkov na področju UE Šmarje pri Jelšah 

VRSTA STROŠKOV l.2007 

plan 

2008 

08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 

NEPOSREDNI STROŠKI 212.111 225.448 106,3 67,4 65,4 

ELEKTRIČNA ENERGIJA 5.873 6.167 0,0 1,9 1,8 

POGONSKO GORIVO, KURIVO 955 1.003 105,0 0,3 0,3 

MATERIAL 6.604 6.934 105,0 2,1 2,0 

STORITVE 118.031 124.344 105,3 37,5 36,1 

DELO 80.317 86.665 107,9 25,5 25,1 




AMORTIZACIJA 44.711 60.589 135,5 14,2 17,6 


DRUGI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 5.067 2.990 0,0 1,6 0,9 


NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

UPRAVA 39.452 41.875 106,1 12,5 12,1 

PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

OBRESTI 0 0 0,0 0,0 0,0 

DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 


DRUGI PRIH., KI NE IZHAJAJO IZ STORITEV JS -75.918 -85.578 112,7 



LASTNA CENA 2,6845 2,9158 108,6 

Cena 01.01.2004 2,6278 111,0 


27

Cena deponiranja odpadkov obsega: 

- obdelavo komunalnih odpadkov, 

- sortiranje in obdelavo ločeno zbranih frakcij, 

- oddajanje ločenih frakcij v predelavo, 

- razstavljanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev in njihova obdelava, 

- začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v 

predelavo ali odstranjevanje, 

- pretovarjanje vseh frakcij odpadkov, 

- odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. 

Predlagana povprečna cena in stopnja spremembe cene ravnanja z odpadki 

vrsta cene 

Cena zbiranja in 

odvoza odpadkov 

Cena deponiranja 

odpadkov 

Cena ravnanja z 

odpadki 

Veljavna 

povprečna cena 

1.1.2004 

Predlagana 

povprečna cena v 

l.2007 

Predlagana 

povprečna cena v 

l.2008 

Stopnja 

spremembe 

cene 

5,3158 EUR/m³ 6,3790 EUR/m³ 8,0423 EUR/m³ 26,1 % 

2,6278 EUR/m³ 3,1533 EUR/m³ 3,1533 EUR/m³ 0 % 

7,9436 EUR/m³ 9,5323 EUR/m³ 11,1956 EUR/m³ 17,5 % 

Ugotavljamo, da bi morala povprečna lastna cena ravnanja z odpadki za leto 2008 znašati 11,1956 

EUR/m³, kar pomeni dodaten dvig cene za 17,5 %, oziroma na obstoječo ceno iz leta 2004 dvig za 

40,9 %. 

Izpad prihodkov po planu za leto 2008 zaradi nepotrjenih cen v letu 2007 znaša na področju 

ravnanja z odpadki 138.676 EUR. Če bi se cene lahko dvignile s 1.1.2008 za dodatnih 17,5% (to 

pomeni prihodek v višini 144.777 EUR), tako kot je bilo prvotno tudi planirano, bi dejavnost javne 

snage v letu 2008 pokrila vse stroške, vključno z amortizacijo. 


uporabnikih se dvignejo za enak odstotek. 

Predlagane cene po vrstah uporabnikov in stopnjo spremembe cen ravnanja z odpadki 



l.2007 

predlagana cena zal.2008 

stopnja 

spremembe 

Gospodinjstva – redni odvoz 

Cena zbiranja in odvoza odpadkov za m³ 9,2896 EUR/m³ 11,7142 EUR/m³ 26,1 % 

Cena deponiranja odpadkov za m³ 4,5752 EUR/m³ 4,5752 EUR/m³ 0 % 

Cena ravnanja z odpadki za m³ 13,8648 EUR/m³ 16,2894 EUR/m³ 17,5% 

Gospodinjstva – pavšal 1-2 osebi 

Cena zbiranja in odvoza odpadkov za m³ 1,0193 EUR/mesec 1,2853 EUR/mesec 26,1 % 

Cena deponiranja odpadkov za m³ 0,5021 EUR/mesec 0,5021 EUR/mesec 0 % 

Cena ravnanja z odpadki za m³ 1,5214 EUR/mesec 1,7874 EUR/mesec 17,5% 

Gospodinjstva – pavšal nad 3 osebe 




Gospodarstvo, ustanove 





Slovenije. 

28

DODATNA USKLADITEV CEN S 01.01.2009 ZARADI ODVOZA ODPADKOV NA REGIJSKO 

ODLAGALIŠČE ODPADKOV V CELJU 

OCENA DVIGA CENE ZARADI ODVOZA ODPADKOV NA RCERO 

S 1.1.2009 se glede na sedanje dovoljenje za deponijo Tuncovec, le-ta zapira. Odpadke bo potrebno 

voziti na regijsko odlagališče v Celje. 

Stroške deponiranja ocenjujemo na 1.211.652 EUR na leto. Pri oceni je bila upoštevana cena za 

deponiranje na deponiji v Celju v višini 108 EUR/t (po podatkih Javnih naprav), količina 11.219 t 

(kolikor je bilo odpadkov odloženih v letu 2007 na deponijo Tuncovec) in prevoz te količine odpadkov v 

Celje. Strošek prevoza ocenjujemo na 140.250 EUR (upoštevana cena prevoza 150 EUR, količina za 

en prevoz 12 t). 

V nadaljevanju je izračun cene ravnanja z odpadki z upoštevanjem dodatnih stroškov odvoza 

odpadkov na RCERO. 

Izračun lastne cene zbiranja in odvoza odpadkov na področju UE Šmarje pri Jelšah 

VRSTA STROŠKOV plan 2008 

plan 

2009 

09/08 

str.delež 

2008 

str.delež 

2009 




MATERIAL 102.713 107.849 105,0 11,9 10,2 

STORITVE 111.295 116.860 105,0 12,9 11,1 

PREVOZ NA RCERO 140.250 0,0 13,3 

DELO 435.504 457.279 105,0 50,6 43,4 



POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 54.359 55.865 102,8 6,3 5,3 

AMORTIZACIJA 20.598 20.598 100,0 2,4 2,0 



SPLOŠNI STROŠKI 71.791 75.381 105,0 8,3 7,1 

NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

UPRAVA 71.465 75.038 105,0 8,3 7,1 

PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

OBRESTI 326 342 105,0 0,0 0,0 

DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 

STROŠKI SKUPAJ 860.673 1.054.805 122,6 100,0 100,0 

DRUGI PRIH., KI NE IZHAJAJO IZ STORITEV JS -145.772 -153.061 105,0 



LASTNA CENA 8,0423 10,1442 126,1 

Cena 01.01.2004 5,3158 190,8 



29

Izračun lastne cene deponiranja odpadkov na področju UE Šmarje pri Jelšah 

VRSTA STROŠKOV plan 2008 plan 2009 09/08 

str.delež 

2008 

str.delež 

2009 

NEPOSREDNI STROŠKI 225.448 1.448.372 642,4 65,4 92,2 


POGONSKO GORIVO, KURIVO 1.003 1.053 105,0 0,3 0,1 

MATERIAL 6.934 7.281 105,0 2,0 0,5 

STORITVE 124.344 130.561 105,0 36,1 8,3 

DEPONIRANJE NA RCERO (11.219 T * 108 EUR) 0 1.211.652 0,0 0,0 77,1 

DELO 86.665 90.998 105,0 25,1 5,8 




AMORTIZACIJA 60.589 60.589 100,0 17,6 3,9 


DRUGI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 2.990 3.140 105,0 0,9 0,2 


NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

UPRAVA 41.875 43.969 105,0 12,1 2,8 

PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

OBRESTI 0 0 0,0 0,0 0,0 

DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 

STROŠKI SKUPAJ 344.771 1.570.632 455,6 100,0 100,0 

DRUGI PRIH., KI NE IZHAJAJO IZ STORITEV JS -85.578 -89.857 105,0 

STROŠKI JAVNE SLUŽBE 259.193 1.480.775 571,3 


LASTNA CENA 2,9158 16,6580 571,3 

Cena 01.01.2004 2,6278 633,9 



IZRAČUN POVIŠANJA CENE ZA RAVNANJE Z ODPADKI IN MESEČNEGA STROŠKA ZA 4- 

ČLANSKO DRUŽINO 

OPIS PREDLAGANA CENA CENA PREDLAGANA % POVIŠANJA 

01.01.2009 V LETU 2007 

Cena zbiranja in odvoza 10,1442 6,3790 59,0 % 

Cena deponiranja 16,6580 3,1533 428,3 % 

CENA SKUPAJ: 26,8022 9,5323 181,2 % 

Mesečni strošek za 4-člansko družino bi tako znašal: 

OPIS PREDLAGANA CENA CENA PREDLAGANA % POVIŠANJA 

01.01.2009 V LETU 2007 

Cena zbiranja in odvoza 7,0895 4,4588 59,0 % 

Cena deponiranja 11,6036 2,1964 428,3 % 

Okoljska dajatev 1,4060 1,4060 0 % 

DDV 8,5 % 1,7084 0,6852 149,3 % 

MESEČNI STROŠEK: 21,8075 8,7464 149,3 % 

30

7.4. Čiščenje odpadnih voda 

7.4.1. ČN ROGAŠKA SLATINA 


Kot je bilo že omenjeno, se je muljna laguna predčasno napolnila. Da bi omogočili nadaljnje delovanje 

čistilne naprave, je bilo potrebno laguno delno izprazniti, mulj/blato dehidrirati in odpeljati na deponijo. 

To je v letu 2008 povzročilo dodatne stroške pri poslovanju čistilne naprave, ki jih pri oblikovanju dviga 

cene v letu 2007 nismo upoštevali. Če hočemo ustaviti slabšanje poslovanja enote in zagotoviti 50 % 

pokrivanje amortizacije, je potrebno ceno dodatno dvigniti. Povedati je še potrebno, da stroški 

dehidracije ne bremenijo v celoti ceno čiščenja na čistilni napravi Rogaška Slatina, saj se deloma 

pokrivajo v breme ostalih štirih občin (Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli). 

Izračun lastne cene storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode 

(v občinah Rogaška Slatina in Rogatec) 

VRSTA STROŠKOV l.2007 plan 2008 08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 



POGONSKO GORIVO 0 0 0,0 0,0 0,0 

MATERIAL 9.190 9.650 105,0 3,3 3,0 

STORITVE 31.964 85.605 267,8 11,5 26,2 

DELO 43.875 32.957 75,1 15,7 10,1 




AMORTIZACIJA - 50 % obračunane AM 110.383 110.572 100,2 39,6 33,8 


DRUGI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 4.096 1.816 44,3 1,5 0,6 


NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

UPRAVA 36.974 34.234 92,6 13,3 10,5 

PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

OBRESTI 821 758 92,3 0,3 0,2 

0,0 0,0 

DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 


DRUGI PRIH., KI NE IZHAJAJO IZ STORITEV JS -10.466 -24.253 231,7 


KOLIČINA PRODANE VODE (m³) 513.499 526.679 102,6 

LASTNA CENA 0,5224 0,5742 109,9 

Cena 01.06.2003 0,4590 125,1 


Predlagamo dvig cene čiščenja odpadnih voda za 15,8 % (na ceno predlagano v letu 2007), to je 

cena, ki pokriva vse stroške delovanja čistilne naprave vključno s 50 % obračunane amortizacije. 

31

Predlagamo, da se povprečna lastna cena poveča za 15,8 %, tako da znaša 0,5742 EUR/m³, cene po 



Cena 

01.06.2003 


l.2007 


l.2008 

stopnja 

spremembe 





Slovenije. 

7.4.2. ČN PODČETRTEK 


V letu 2007 smo predlagali oblikovanje cene kanalščine tudi za občino Podčetrtek. Cena ni bila 

potrjena, tako da je za leto 2008 planirana izguba, ki bi bila sicer ob upoštevanju prihodkov kanalščine 

manjša in bi enota celo imela nekaj akumulacije, tako da bi bila obračunana amortizacija pokrita v 

višini 7,2%. 

Infrastruktura kanalizacijskega sistema za občino Podčetrtek se vodi v okviru enote čistilne naprave 

Podčetrtek. V tej enoti se delež amortizacije, ki jo pokriva cena čiščenja, iz leta v leto znižuje. Glede 

na to, da obstoječa cena za čiščenje odpadnih komunalnih voda ne zagotavlja več pokrivanja vseh 

stroškov, ki nastajajo pri obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju kanalizacijskega sistema, 

predlagamo, da se za storitev odvajanja odpadnih komunalnih voda oblikuje cena ločeno od cene 

čiščenja. 

V vseh ostalih občinah (Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Kozje), kjer delujejo čistilne 

naprave, se ločeno zaračunava kanalščina, ki je namenjena vzdrževanju kanalizacijskega sistema in 

ločeno čiščenje odpadnih komunalnih vod, ki je namenjeno pokrivanju stroškov delovanja čistilne 

naprave. V občini Podčetrtek je oblikovana le cena čiščenja komunalnih voda na čistilni napravi, iz 

katere se pokrivajo tako stroški delovanja čistilne naprave kot tudi kanalizacijskega sistema. Glede na 

rezultate poslovanja te enote predlagamo, da se tudi v občini Podčetrtek oblikuje cena kanalščine, ker 

bi se s tem zagotovilo boljše poslovanje te enote in s tem tudi več sredstev za investicije. 

Stroški so se v letu 2008 dodatno povečali višjih stroškov dela zaradi dodatnih zaposlitev na čistilnih 

napravah v letu 2007. 

Predlagamo, da se v občini Podčetrtek oblikuje cena kanalščine v enaki višini kot v vseh ostalih 

občinah. 

Prav tako predlagamo, da se cena čiščenja uskladi s ceno čiščenja, ki velja za ČN Rogaška Slatina in 

ki je predlagana tudi za ČN Šmarje pri Jelšah in ČN Podsreda. 

S tem bi se cene kanalščine in čiščenja odpadnih voda izenačile na celotnem področju, ker te storitve 

izvaja javno podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o. 

V nadaljevanju je prikazan izračun lastne cene na ČN Podčetrtek in planiran poslovni rezultata, če bi 

za leto 2008 veljale nove, višje cene. 

32


(v občini Podčetrtek) 

Zap.št. VRSTA STROŠKOV l.2007 plan 2008 

08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 

1. NEPOSREDNI STROŠKI 20.308 34.890 171,8 38,1 48,3 

1.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA 3.904 4.099 105,0 7,3 5,7 

1.2. POGONSKO GORIVO 0 0 0,0 0,0 0,0 

1.3. MATERIAL 1.147 1.204 105,0 2,2 1,7 

1.4. STORITVE 11.683 12.815 109,7 21,9 17,8 

1.4.1. DEHIDRACIJA BLATA ČN ROG.SL. 0 6.564 0,0 0,0 9,1 

1.5. DELO 3.574 10.208 285,6 6,7 14,1 

1.6. NEPOSREDNI STROŠKI PRODAJE 0 0 0,0 0,0 0,0 

1.7. DRUGI NEPOSREDNI STROŠKI 0 0 0,0 0,0 0,0 

2. POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 27.989 32.534 116,2 52,5 45,1 

2.1. AMORTIZACIJA 18.347 22.421 122,2 34,4 31,1 

2.2. TEKOČE VZDRŽEVANJE 9.413 9.884 105,0 17,6 13,7 

2.3. DRUGI POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 229 229 100,0 0,4 0,3 

3. SPLOŠNI STROŠKI 5.048 4.750 94,1 9,5 6,6 

3.1. NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

3.2. UPRAVA 5.048 4.750 94,1 9,5 6,6 

3.3. PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

3.4. OBRESTI 0 0 0,0 0,0 0,0 

0,0 0,0 

4. DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 


1. DRUGI PRIH., KI NE IZHAJAJO IZ STORITEV JS 0 0 0,0 



LASTNA CENA (odvajanje + čiščenje) 0,4869 0,6321 129,8 

Cena 01.01.2004 0,2938 215,2 

Predlagana cena v l.2007 (za čišč.+kanal.) 0,3880 162,9 

Predlagamo, da se povprečna lastna cena čiščenja poveča za 95,4%, tako da znaša 0,5742 EUR/m³, 

cena kanalščine pa za 5%, tako, da znaša 0,0989 EUR/ m³; cene po uporabnikih se dvignejo za enak 

odstotek, tako da znašajo: 

storitev Cena 01.01.2004 Predlog cene iz l.2007 

predlagana nova cena stopnja 

2008 

spremembe 

Kanalščina 0 EUR/m³ 0,0942 EUR/m³ 0,0989 EUR/m³ 5 % 

Čiščenje odp. voda 0,2938 EUR/m³ 0,2938 EUR/m³ 0,5742 EUR/m³ 95,4 % 

SKUPAJ: 0,2938 EUR/m³ 0,3880 EUR/m³ 0,6731 EUR/m³ 73,5 % 

(Opomba: cene so za vse uporabnike enake) 


Slovenije. 

33

PLAN ENOTE ČISTILNE NAPRAVE PODČETRTEK 

ZA LETO 2008 

Z UPOŠTEVANJEM PREDLAGANIH NOVIH CEN 

v EUR 

PLAN 

2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 76.851 

- prihodki iz naslova čiščenja odpadnih vod 65.559 

- prihodki iz naslova kanalščine 11.292 

2. Usredstvene lastne storitve - investicije v infrastr. 0 

3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn.sred. 0 

4. Plačane odpisane terjatve in stroški 207 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 0 

POSLOVNI PRIHODKI 77.058 

6. Stroški materiala 5.304 

- stroški materiala 1.204 

- stroški električne energije 4.099 

7. Stroški storitev 34.013 

- stroški storitev vzdrževanja 9.884 

- nadomestila stroškov delavcem 960 

- storitve zavarovanja 1.694 

- stroški delovne skupnosti 4.750 

- stroški drugih storitev (s str. dehidracije 6.564 ) 16.726 

8. Stroški dela 10.208 

- plače zaposlenih 7.618 

- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 1.328 

- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 1.262 

9. Odpisi vrednosti 22.650 

- amortizacija 22.421 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 229 

10. Drugi stroški 0 

- stroški sodne izterjave 0 

- ostali stroški 0 

POSLOVNI ODHODKI 72.175 

11. Rezultat iz poslovanja 4.883 

12. Finančni prihodki 0 

13. Finančni odhodki 0 

14. Rezultat iz rednega poslovanja 4.883 

15. Izredni prihodki 0 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 0 

16. Izredni odhodki 0 

17. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 0 

18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 4.883 

AKUMULACIJA (dobiček + amortizacija): 27.304 

34

7.4.3. ČN ŠMARJE PRI JELŠAH 


V letu 2007 smo predlagali oblikovanje cene čiščenja odpadnih voda za občino Šmarje pri Jelšah. 

Cena ni bila potrjena, tako da je za leto 2008 planirano pokrivanje stroškov delovanja čistilne naprave 

iz občinskega proračuna. 

Predlagamo, da se cena čiščenja uskladi s ceno čiščenja, ki velja za ČN Rogaška Slatina in ki je 

predlagana tudi za ČN Podčetrtek in ČN Podsreda. 

S tem bi se cene čiščenja odpadnih voda izenačile na celotnem področju, kjer te storitve izvaja javno 

podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o. 

V nadaljevanju je prikazan izračun lastne cene na ČN Šmarje pri Jelšah in planiran poslovni rezultat, 

če bi za leto 2008 veljale nove cene. 


(v občini Šmarje pri Jelšah) 

Zap.št. VRSTA STROŠKOV l.2007 plan 2008 08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 


1.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA 5.942 6.239 105,0 18,3 11,7 


1.3. MATERIAL 1.340 1.407 105,0 4,1 2,6 

1.4. STORITVE 11.553 12.965 112,2 35,6 24,3 

1.4.1. DEHIDRACIJA BLATA ČN ROG.SL. 0 5.313 0,0 0,0 10,0 




2. POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 3.842 11.248 292,8 11,8 21,1 

2.1. AMORTIZACIJA 129 7.349 5.696,9 0,4 13,8 

2.2. TEKOČE VZDRŽEVANJE 3.713 3.899 105,0 11,5 7,3 


3. SPLOŠNI STROŠKI 6.053 5.808 96,0 18,7 10,9 

3.1. NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

3.2. UPRAVA 1.534 1.598 104,2 4,7 3,0 

3.3. PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

3.4. OBRESTI 4.519 4.210 0,0 13,9 7,9 

4. DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 





LASTNA CENA 1,4585 0,6857 47,0 

Cena 01.01.2004 0,4590 149,4 


35

Predlagan dvig cene čiščenja odpadnih voda znaša 15,8 % (na ceno predlagano v letu 2007). Takšen 

dvig se predlaga, zato, da se izenačijo cene čiščenja odpadnih komunalnih voda na celotnem 

področju, kjer to storitev izvaja podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o.. Če bi želeli zagotoviti polno 

ceno, ki bi pokrivala vse stroške, bi morali ceno dvigniti za 38,3 %. 

Predlagamo, da se povprečna lastna cena poveča za 15,8 %, tako da znaša 0,5742 EUR/m³, cene po 


vrsta uporabnikov predlagana cena v l.2007 predlagana cena za l.2008 stopnja spremembe 

gospodinjstva, ustanove 0,4957 EUR/m³ 0,5742 EUR/m³ 15,8 % 

gospodarstvo 0,4957 EUR/m³ 0,5742 EUR/m³ 15,8 % 


Slovenije. 

36

POSLOVNI IZID ENOTE ČISTILNE NAPRAVE ŠMARJE PRI JELŠAH 

ZA LETO 2008 


v EUR 

PLAN 

2008 


- prihodki iz naslova čiščenja odpadnih vod 44.650 



4. Dotacije občin 1.323 


POSLOVNI PRIHODKI 45.973 

6. Stroški materiala 7.646 




- stroški storitev vzdrževanja 3.899 

- nadomestila stroškov delavcem 1.296 

- storitve zavarovanja 2.708 


- stroški drugih storitev (s str. dehidracije ČN Rog.Sl.) 14.275 










Rezultat iz poslovanja -3.139 


12. Finančni odhodki 4.210 

13. Rezultat iz rednega poslovanja -7.349 

14. Izredni prihodki 7.349 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 7.349 

15. Izredni odhodki 0 

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 7.349 

17. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 0 

AKUMULACIJA (dobiček + amortizacija): 0 

Enota s predlagano ceno ne pokriva amortizacije, delež dotacije občine iz proračuna pa bi znašal na 

1.323 EUR. 

37

7.4.4. ČN PODSREDA 

Eden izmed ukrepov, ki naj zagotavlja pozitivno poslovanje podjetja je tudi uskladitev cen. 


V letu 2007 smo predlagali oblikovanje cene čiščenja odpadnih voda za občino Kpzje. Cena ni bila 

potrjena, tako da je za leto 2008 planirano pokrivanje stroškov delovanja čistilne naprave iz 

občinskega proračuna. 

Predlagamo, da se cena čiščenja uskladi s ceno čiščenja, ki velja za ČN Rogaška Slatina in ki je 

predlagana tudi za ČN Podčetrtek in ČN Šmarje pri Jelšah. 

S tem bi se cene čiščenja odpadnih voda izenačile na celotnem področju, kjer te storitve izvaja javno 

podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o. 

V nadaljevanju je prikazan izračun lastne cene na ČN Podsreda in planiran poslovni rezultat, če bi za 

leto 2008 veljale nove cene. 


(v občini Kozje) 

Zap.št. VRSTA STROŠKOV l.2007 plan 2008 

08/07 

str.delež 

2007 

str.delež 

2008 


1.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA 1.600 1.680 0,0 19,1 8,4 


1.3. MATERIAL 0 0 0,0 0,0 0,0 

1.4. STORITVE 4.003 955 23,9 47,8 4,7 

1.4.1. DEHIDRACIJA BLATA ČN ROG.SL. 0 1.399 0,0 0,0 7,0 




2. POSREDNI PROIZVAJALNI STROŠKI 0 5.081 0,0 0,0 25,3 

2.1. AMORTIZACIJA 0 4.311 0,0 0,0 21,4 

2.2. TEKOČE VZDRŽEVANJE 0 770 0,0 0,0 3,8 


3. SPLOŠNI STROŠKI 767 791 103,1 9,1 3,9 

3.1. NABAVA 0 0 0,0 0,0 0,0 

3.2. UPRAVA 767 791 103,1 9,1 3,9 

3.3. PRODAJA 0 0 0,0 0,0 0,0 

3.4. OBRESTI 0 0 0,0 0,0 0,0 

4. DOBIČEK 0 0 0,0 0,0 0,0 




KOLIČINA PRODANE VODE (m³) 5.900 5.900 100,0 

LASTNA CENA 1,4208 3,4092 239,9 

Cena 01.01.2004 0,4590 742,7 


38

Predlagan dvig cene čiščenja odpadnih voda znaša 15,8 % (na ceno predlagano v letu 2007). Takšen 

dvig se predlaga, zato, da se izenačijo cene čiščenja odpadnih komunalnih voda na celotnem 

področju, kjer to storitev izvaja podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o.. Če bi želeli zagotoviti polno 

ceno, ki bi pokrivala vse stroške, bi morali ceno dvigniti za 587,7 %. Na ČN je namreč priklopljenih le 

29 gospodinjstev, z letno porabo vode cca. 5.900 m³, zato je cena za 1 m³ zelo visoka. Razliko do 

polne cene (brez amortizacije) bo še vedno pokrivala občina Kozje iz proračuna. Prav tako bo morala 

zagotavljati tudi sredstva za investicije, nabavo osnovnih sredstev in investicijsko vzdrževanje. 



vrsta uporabnikov predlagana cena v l.2007 predlagana cena za l.2008 stopnja spremembe 

gospodinjstva, ustanove 0,4957 EUR/m³ 0,5742 EUR/m³ 15,8 % 

gospodarstvo 0,4957 EUR/m³ 0,5742 EUR/m³ 15,8 % 


Slovenije. 

39

POSLOVNI IZID ENOTE ČISTILNE NAPRAVE PODSREDA 

ZA LETO 2008 


PLAN 

2008 


- prihodki iz naslova čiščenja odpadnih vod 3.388 



4. Dotacija občine 12.415 


POSLOVNI PRIHODKI 15.803 




- stroški storitev vzdrževanja 770 


- storitve zavarovanja 66 

- stroški delovne skupnosti 791 

- stroški drugih storitev (s str. dehidracije ČN Rog.Sl.) 1.970 









Rezultat iz poslovanja -4.311 



13. Rezultat iz rednega poslovanja -4.311 

14. Izredni prihodki 4.311 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 4.311 

15. Izredni odhodki 0 

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 4.311 


40

Zap.št. 

PLANIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA DEJAVNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH KOMUNALNIH VODA ZA LETO 2008 – SKUPAJ 


Opis 

ČN Rogaška Slatina ČN Podčetrtek ČN Šmarje pri Jelšah ČN Podsreda ČISTILNE NAPRAVE 

PLAN indeks PLAN indeks PLAN indeks PLAN indeks PLAN indeks 

2008 2008 2008 2008 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 302.419 128,3 76.851 238,8 44.650 0,0 3.388 0 427.308 159,5 

2. Usredstvene lastne storitve - investicije v infrastr. 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn.sred. 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

4. Plačane odpisane terjatve in dotacije 19.094 346,8 207 90,0 1.323 4,1 12.415 148 33.039 71,2 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 4.159 105,0 0 0,0 0 0,0 0 0 4.159 105,0 

POSLOVNI PRIHODKI 325.672 132,8 77.058 237,7 45.973 142,3 15.803 189 464.505 145,9 

6. Stroški materiala 42.421 127,9 5.304 105,0 7.646 105,0 1.680 105 57.050 121,1 

7. Stroški storitev 137.921 160,1 34.013 130,1 23.775 141,5 3.915 82 199.625 149,1 

8. Stroški dela 32.957 75,1 10.208 285,6 10.208 286,7 10.208 507 63.581 119,9 

9. Odpisi vrednosti 222.960 99,2 22.650 121,9 7.349 5.696,9 4.311 0 257.270 105,6 

10. Drugi stroški 230 105,0 0 0,0 134 100,0 0 0 364 103,1 

POSLOVNI ODHODKI 436.489 112,4 72.175 135,3 49.112 176,0 20.114 240 577.890 120,9 

11. Rezultat iz poslovanja -110.817 77,5 4.883 -23,3 -3.139 -71,5 -4.311 0 -113.385 71,0 

12. Finančni prihodki 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

13. Finančni odhodki 758 92,3 0 0,0 4.210 93,2 0 0 4.968 93,0 

14. Rezultat iz rednega poslovanja -111.575 77,5 4.883 -23,3 -7.349 5.697,2 -4.311 0 -118.353 71,8 

15. Izredni prihodki 111.575 77,5 0 0,0 7.349 5.696,9 4.311 0 123.235 75,9 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 110.575 77,4 0 0,0 7.349 5.696,9 4.311 0 122.235 75,8 

- drugi prihodki 1.000 100,0 0 0,0 0 0,0 0 0 1.000 100,0 

16. Izredni odhodki 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

17. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 111.575 77,5 0 0,0 7.349 5.696,9 4.311 0 123.235 75,9 

18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 0 0,0 4.883 0,0 0 0,0 0 0 4.882 0,0 

AKUMULACIJA (dob./izg.+AM - prih.pokr.AM): 110.569 142,0 27.304 -1.057,5 0 0,0 0 0 137.872 183,1

VIII. GOSPODARSKI NAČRT S SANACIJO ZA LETO 2008 

8.1. Uvod 

Gospodarski načrt za leto 2008 je sestavni del sanacijskega programa. Sestavljen je iz dveh delov: iz 

plana poslovanja in plana investicij za leto 2008. 

V planu so zajeti planirani učinki notranjih sanacijskih in varčevalnih ukrepov. Kljub temu je predvideva 

izguba iz poslovanja, saj kot že rečeno ni možno poslovanja sanirati samo z notranjimi varčevalnimi 

ukrepi, brez ustreznega popravka cen. 

V podjetju smo sicer v decembru 2007 pripravili predlog plana poslovanja in plana investicij za leto 

2008, h kateremu je dal soglasje nadzorni svet, potrdila pa ga je skupščina podjetja na 41. redni seji 

20.12.2007. 

Plan je bil pripravljen na podlagi predpostavke, da bo podjetje v letu 2008 lahko dvignilo cene v skladu 

s predlogom iz leta 2007. Glede na to, da podjetje ni pridobilo soglasja Vlade RS k dvigu cen in z 

ozirom, da po vsej verjetnosti cene v letu 2008 sploh ne bodo potrjene, je podjetje v marcu 2008 

pripravilo rebalans plana poslovanja in plana investicij za leto 2008. Rebalans plana je obravnaval 

nadzorni svet, potrdila pa ga je skupščina podjetja na 42. redni seji, 24.04.2008. Istočasno je 

skupščina sprejela sklep, da mora uprava pripraviti sanacijski program. 

Gospodarski načrt za leto 2008 kot sestavni del sanacijskega programa pa vsebuje že racionalizacije, 

ki so bile predvidene z rebalansom, kot tudi dodatne učinke sanacijskih ukrepov. 

Glavni vzrok za nepokrito izguba v letu 2007 so nepotrjene cene komunalnih storitev, ki smo jih 

predlagali v preteklem letu. Glede na to, da lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da nove, višje 

cene v letošnjem letu ne bodo potrjene, smo pri izdelavi sanacijskega programa prihodke v vseh 

dejavnostih planirali na podlagi obstoječih cen iz leta 2004. 

V sanacijskem programu načrtujemo bistveno slabši rezultat poslovanja v letu 2008, prav tako tudi v 

letu 2009 (zaradi dodatnih stroškov, ko se bodo komunalni odpadki pričeli odvažati na regijsko 

odlagališče v Celje, se bo izguba v letu 2009 še povečala v primerjavi z letom 2008), saj izpada 

prihodkov zaradi nepotrjenega dviga cen, predvsem na področju javne snage in povečanih stroškov 

zaradi odvoza odpadkov v RCERO, samo s sanacijskimi ukrepi ni možno nadomestiti. 

Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja in predvidenega primanjkljaja sredstev, smo cilje, ki smo si 

jih zastavi s prvotnim planom, uskladili s cilji zastavljenimi s sanacijskim programom. 

Na področju OSKRBE S PITNO VODO ciljev 

- zagotavljanje kakovostne in zdravstveno ustrezne pitne vode, 

- zagotavljanje stalne in nemotene oskrbe s pitno vodo 

na ravni kot je že dosežena, nismo spremenili. Nekoliko smo skrčili predvidene investicije. Pregled 

načrtovanih investicij je v planu investicij za leto 2008. Skrčili smo predvsem sanacije in rekonstrukcije 

vodovodov, ki se financirajo iz amortizacije, tako da se bodo izvajala samo tista dela, ki bodo 

zagotavljala nemoteno oskrbo s pitno vodo. 

Na področju tekočega vzdrževanja se plani, ki so bili navedeni že v prvem planu za leto 2008 ne 

spreminjajo, izvajali pa se bodo v obsegu, ki bo zagotavljal, da ne bi prišlo do znižanja kakovosti 

oskrbe s pitno vodo. Plani na področju tekočega vzdrževanja so predvsem: 

- plan za ugotavljanje in preverjanje prostega klora v sistemu javnega vodovodnega omrežja; 

- pregled vodnih virov, ki niso ustrezno zaščiteni proti onesnaževanju in plan postavitve 

ustreznih zaščit; 

- plan zamenjav vodomerov, 

- plan vzdrževanja vodovodnih priključkov, 

- letni plan notranjih kontrol za Zavod za zdravstveno varstvo; 

- plan rednih vzdrževalnih del vodovodne infrastrukture. 

Na področju JAVNE SNAGE smo cilje prilagodili finančnim zmožnostim: 

- tako ne planiramo popolne odstranitve skupnih vaških kontejnerjev s hkratno uvedbo 

individualnega odvoza gospodinjskih odpadkov; ostali bodo zabojniki na odročnejših 

področjih,

- skrčena bo tudi uvedba ločevanja odpadkov po sistemu rumene vreče v skladu s krčenjem 

področij, kjer bo uveden individualni odvoz, 

- načrtovanega ločevanja biološko razgradljivih odpadkov v središčih vseh šestih občin ne 

bomo izvedli; 

- izvedli ne bomo sistema črtne kode, 

- osveščanje uporabnikov o pomenu sortiranja in ločenega odvajanja odpadkov bomo skrčili, 

tako, da se bomo posluževali aktivnosti, ki se izvajajo v okviru RCERO Celje in obveščanja na 

dopisih, ki se pošiljajo hkrati z računi. 

Na področju investicij je potrebno omeniti, da bomo v letu 2008 nadaljevali z gradnjo zbirno sortirnega 

centra v Tuncovcu, glede na to, da so sredstva zagotovljena, medtem ko projekta za gradnjo 

kompostarne ne bomo naredili. 

Na področju JAVNE KANALIZACIJE in ČISTILNIH NAPRAV so cilji: 

- širitev kanalizacijskega omrežja v okvirih zagotovljenih finančnih sredstev; 

- priklop vseh možnih onesnaževalcev komunalnih odplak preko kanalizacijskega omrežja na 

čistilne naprave, 

- zagotavljanje delovanja komunalnih čistilnih naprav v okviru predpisanih mejnih vrednosti. 

Za doseganje navedenih ciljev načrtujemo izgradnje kanalizacijskega omrežja in izgradnje priključkov 

na čistilne naprave – pregled posameznih investicij je v investicijskem planu. V okviru rednega 

vzdrževanja javnega kanalizacijske omrežja se pripravljajo plani vzdrževalnih del in izpiranja 

kanalizacijske omrežja. Pri investicijah, ki se nanašajo na čistilne naprave je potrebno omeniti, da je 

potrebno najti trajno rešitev zaradi zapolnjenja obstoječe lagune. V letu 2008 bomo pripravili projekte 

za investicijo nakupa fekalne postaje. Začasno je problem polne lagune rešen na ta način, da smo 

laguno delno izpraznili in blato dehidrirali, dehidrirano blato pa odložili na deponijo Tuncovec. 

Ostali cilji politike kakovosti, ki smo jih zapisali v prvem planu, ki so navedeni v nadaljevanju: 

- izboljšanje pogojev dela, 

- izobraževanje in usposabljanje delavcev, 

- izboljšanje kadrovske strukture delavcev 

se ne spreminjajo. 

Za izobraževanje in usposabljanje delavcev je narejen okvirni plan, ki je sestavni del letnega načrta 

poslovanja. 

V letu 2008 je potrebno aktivneje pristopiti k izdelavi katastra komunalne infrastrukture. Pripravljen je 

projekt vrisa komunalne infrastrukture na področju občin UE Šmarje pri Jelšah (razen občine Bistrica 

ob Sotli, ki se je sama zavezala za izvedbo katastra na njenem območju). Podjetje so občine 

pooblastile za vodenje katastra komunalne infrastrukture. V letu 2008 je potrebno dogovoriti način 

financiranja vzpostavitve, vzdrževanja in vodenja katastra z vsemi občinami. V letu 2008 

predvidevamo zaposlitev geodeta za potrebe vzpostavitve katastra, stroški vzdrževanja in vodenja 

katastra pa se bodo evidentirali na posebni poslovni enoti. Omeniti je potrebno, da morajo sredstva, 

za vzpostavitev, vzdrževanje in vodenja katastra v skladu s 6. odstavkom 26. člena Zakona o 

geodetski dejavnosti v celoti zagotavljati občine. 

V planu poslovanja smo upoštevali vzpostavitev ločene enote, preko katere se bodo spremljali 

prihodki iz naslova števnine ter vzdrževalnine ter stroški menjave vodomerov, dograditve vodomerov 

zaradi omogočanja daljinskega odčitavanja ter stroški vzdrževanja priključkov od vodomera do 

priključitve na sekundarno vodovodno omrežje, ki smo ga v skladu z 22. in 24. členom Pravilnika o 

oskrbi s pitno vodo (Ur.l.RS, št. 35/06) dolžni izvajati. 

8.2. Finančni plan 

Pogoji poslovanja so v letu 2008 veliko težji kot v prejšnjih letih. Zaradi nepotrjenih cen v letu 2007, 

smo že preteklo leto zaključili z izgubo, glede na to, da cene še vedno niso potrjene in ker v letošnjem 

letu izrednih prihodkov, ki smo jih imeli v preteklem letu (prodaja stanovanja, prihodki iz stečajne mase 

Belin d.o.o.), ne bo, zaradi visoke inflacije v preteklem letu, ki se nadaljuje tudi v letu 2008, pa nam 

stroški naraščajo, planiramo bistveno višjo izgubo, od dosežene v preteklem letu. Kot je bilo že 

omenjeno, samo z notranjimi ukrepi in varčevalnimi ukrepi poslovanja ne moremo sanirati. 

43

8.2.1. Osnove za izdelavo finančnega načrta za leto 2008 

Finančni načrt za leto 2008 je izdelan po poslovnih enotah in skupaj za podjetje kot celoto. Kot je bilo 

uvodoma omenjeno, je dodana enota za spremljanje prihodkov in odhodkov na področju menjav 

vodomerov in vzdrževanja priključkov na javni vodovod. 

Osnove za plan prihodkov 

Kot že rečeno, smo v sanacijskem programu znižali vse planirane prihodke, ki smo jih prvotno planirali 

z upoštevanjem višjih cen, ki v letu 2008 še niso potrjene. 

Pri oblikovanju planiranih prihodkov smo upoštevali tudi dejanske količine proizvodov in storitev iz 

preteklega leta, glede na trende povečevanja količin v preteklih letih, smo ta povečanja upoštevali tudi 

pri planiranju količin, kar je razvidno iz plana fizičnega obsega prodaje za leto 2008. Na javni snagi 

smo pri prihodkih upoštevali povečan obseg uvedbe individualnega odvoza. 

Dodatno pa smo pri sanacijskem programu upoštevali višje prihodke iz naslova števnin in vzdrževalnin 

za vodovodne priključke. Vzdrževalnina s števnino se je pričela zaračunavati s 1. majem 2008. 

Podrobneje je njen namen, pravna podlaga in predvidena poraba obrazložena pri enoti, v okviru 

katere se bodo evidentirali prihodki iz tega naslova in na drugi strani stroški. 

Glede na to, da Vlada RS ni potrdila niti cen novih storitev - čiščenja odpadnih voda na ČN Šmarje pri 

Jelšah in ČN Podsreda, smo pri teh enotah prihodke iz naslova čiščenja nadomestili s prihodki občin 

Šmarje pri Jelšah in Kozje, ki sta v skladu s Pogodbo o upravljanju objektov, naprav in opreme 

potrebnih za opravljanje dejavnosti javne službe čiščenja komunalnih odpadnih voda, dolžni pokrivati 

stroške delovanja teh čistilnih naprav. 

Dodatno smo v skladu s sanacijskimi ukrepi planirali izredne prihodke od prodaje finančne naložbe – 

delnice Banke Celje. Glede na to, da delnice ne kotirajo na borzi, smo prihodke ocenili na podlagi 

ponudb borznih hiš, ki odkupujejo te delnice. Dejanska višina prihodka bo odvisna od trenutne 

ponudbene cene v času prodaje. 

Osnove za plan odhodkov 

Planirane odhodke smo popravili glede na dejansko dosežene v letu 2007 z upoštevanjem splošnega 

zvišanja 5%. 

Pri določenih stroških pa se je upošteval drugačen odstotek povečanja in sicer: 

- stroški zavarovanja so se izračunali na podlagi predračuna zavarovalnice za leto 2008; delitev teh 

stroškov po poslovnih enotah temelji na osnovah, kot so upoštevani pri izračunu zavarovalnih 

premij (vrednost zavarovanih objektov, opreme, prevoznih sredstev, stekla; pri delitvi premije za 

odgovornost je bilo upoštevano število zaposlenih v poslovnih enotah); stroški zavarovanja so se 

dodatno povečali, ker smo v letošnjem letu zavarovali tudi škode na cevovodih, ki nastajajo zaradi 

defektov; v letu 2007 smo imeli 507 defektov na JVO, stroški vzdrževanja so se v letu 2007 na 

račun tega povečali za 36%; 

- stroški dela – 30.1.2008 je bila podpisana tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih 

dejavnosti na podlagi katere se izhodiščne plače s 1.1.2008 povečajo za 3,5 % in s 1.7.2008 za 

2,1%; 

- stroške dela smo popravili glede na spremenjen plan zaposlovanja; planiramo zaposlitev 5 

delavcev – vodja katastra, voznik in dva nakladalca odpadkov na javni snagi in nadomestna 

zaposlitev na odlagališču Tuncovec zaradi odhoda delavca v pokoj; prvotno je bila planirana 

zaposlitev 12 novih delavcev; 

- na čistilni napravi Rogaška Slatina smo med odhodke vključili stroške dehidracije blata iz muljne 

lagune (strošek storitve dehidracije v ocenjeni višini 45.000 EUR ter povečani stroški električne 

energije v višini 7.600 EUR); 

- stroški amortizacije so se izračunali na podlagi amortizacijskega predračuna z upoštevanjem 

nabave osnovnih sredstev v letu 2008; 

- stroški obresti so planirani v višini, kot je razvidna iz amortizacijskih načrtov posojil; 

V preteklem letu smo napovedali, da bomo v dejavnosti javne snage cene dvignili v treh delih in sicer 

v letu 2007 za 20 %, s 1.1. 2008 do lastne cene, zadnji dvig pa bo vezan na ceno deponiranja na 

RCERO in stroške prevoza odpadkov v RCERO. Ne glede na to, da prvi dvig cen še ni potrjen, v letu 

2008 predlagamo dvig cene do višine lastne cene. Predlog je sestavni del sanacijskega programa. 

Kot smo napisali že v osnovnem planu, v letu 2008 predlagamo tudi dodaten dvig cene storitev 

čiščenja odpadnih komunalnih voda na ČN Rogaška Slatina, zaradi izrednega zvišanja stroškov 

zaradi dehidracije blata iz muljne lagune. 

44

Korekcija je bila narejena tudi pri čistilnih napravah v Šmarju pri Jelšah, Podsredi in Podčetrtku, kjer 

smo prvotno planirali prihodke od storitev čiščenja odpadnih komunalnih voda oz. kanalščine pri ČN 

Podčetrtek. Glede na to, da cene teh storitev Vlada RS ni odobrila, teh prihodkov ne moremo več 

upoštevati pri planiranju poslovanja teh enot. 

Pri delitvi stroškov skupnih služb se je upošteval kriterij planiranih prihodkov iz dejavnosti (brez 

internih prihodkov) v posameznih dejavnostih, tako kot do sedaj. 

Prihodki obresti in izredni prihodki so se planirali na nivoju podjetja za 10 % nižje, kot so bili doseženi 

v predhodnem letu. 

8.2.2 Plan prihodkov in odhodkov za leto 2008 

Plan za leto 2008 je izdelan v obliki I. različice izkaza poslovnega izida v skladu s SRS 35, na enak 

način, kot se izkazujejo rezultati tudi v poslovnem poročilu. 

Z upoštevanjem prej navedenih predpostavk, ugotavljamo, da se bodo prihodki v podjetju povečali za 

13,4 %, odhodki bodo višji za 16,4 %, poslovno leto pa bi se po oblikovanju prihodkov v breme 

obveznosti do občin zaključilo z nepokrito izgubo v višini 202.403 EUR (v prvem planu 288.262 EUR). 

Prihodke smo kot že rečeno znižali z uporabo starih cen, pri javni snagi so dodatno znižani zaradi 

upoštevanja manjšega obsega individualnega odvoza, v sanacijskem programu smo dodali prihodke 

iz naslova vzdrževalnine za vzdrževanje vodovodnih priključkov. Tako so prihodki od prodaje planirani 

v višjem znesku kot so bili v prvem planu. Stroške, ki bodo nastali z izvajanjem vzdrževanja 

priključkov, smo planirali v višini prihodkov, tako da iz tega naslova ne sme nastajati izguba. Za 

spremljanje teh prihodkov in odhodkov smo vzpostavili posebno stroškovno mesto. Stroške 

vzdrževanja priključkov, ki smo jih do sedaj pokrivali v dejavnosti vodooskrbe, smo prenesli iz 

vodooskrbe na novo oblikovano stroškovno mesto. 

Za realno primerjavo planiranih prihodkov s predvidenimi v letu 2007, je potrebno iz prihodkov leta 

2007 izvzeti prihodke iz stečajne mase podjetja Belin v višini 145.855 EUR in prihodke od prodaje 

stanovanja v višini 40.150 EUR, prihodkov leta 2008 pa prihodke od prodaje finančne naložbe v višini 

85.000 EUR. Iz te primerjave ugotovimo, da so planirani prihodki višji za 16,5%. 

Planirani poslovni prihodki na ravni podjetja so višji za 14 %. Planirani poslovni odhodki so višji za 

16,4 %. Planiran porast stroškov je posledica višjih stroškov materiala zaradi predvidenih nabav 

rumenih vrečk, stroškov goriva (predvideno povečanje pri odvozu odpadkov zaradi povečanega 

obsega odvozov kot posledica uvajanja individualnega odvoza), višjih stroškov zavarovanja (zaradi 

nabave vozil in dodatnega zavarovanja defektov na vodovodih ) in višjih stroškov dela, ki so posledica 

zaposlitev v drugi polovici leta 2007, kot tudi novih planiranih zaposlitev v letu 2008, ki so razvidne iz 

plana zaposlovanja ter predvidene rasti izhodiščnih plač – v planu upoštevan odstotek zvišanja po KP 

komunalnih dejavnosti. Na visok porast stroškov so vplivali tudi stroški izvajanja dehidracije blata iz 

muljne lagune na ČN Rogaška Slatina ter planirani višji stroški za vzdrževanja vodovodnih priključkov. 

Planirani finančni prihodki so nižji od doseženih v letu 2007 za 72,7 % (takšno znižanje je posledica 

tega, ker so med obrestmi v letu 2007 zajeti tudi prihodki od obresti iz stečajne mase podjetja Belin 

IPP d.o.o.); Finančni odhodki so planirani za 0,5 % višje od doseženih v letu 2007. 

Planirani izredni prihodki (brez prihodkov za pokrivanje amortizacije v breme občin) so višji za 404,4 

%, zaradi planiranih povečanih odškodnin zavarovalnice zaradi defektov, ki so v letu 2008 na novo 

zavarovani. 

Pri izrednih odhodki načrtujemo povečanje za 19,3 %, saj pričakujemo, da se bodo povečala izplačila 

na račun odškodnin zaradi posegov na infrastrukturi na zasebnih zemljiščih. 

Planirana akumulacija znaša 427.342 EUR, kar je za 22,7 % manj kot je bila dosežena v letu 2007. S 

cenami storitev bo v letu 2008 predvidoma pokrito 41,9 % obračunane amortizacije. 

PLANIRANO POKRIVANJE NEPOKRITE IZGUBE 

S planom v sanacijskem programu je za leto 2008 je predvidena nepokrita izguba 202.403 EUR. 

Celotna planirana izguba za leto 2008 je planirana v višini 593.267 EUR (v prvotnem planu 701.564 

EUR). V breme obveznosti do občin iz naslova sredstev v upravljanju se bo na podlagi določil 

računovodskega standarda SRS 35 pokrilo del izgube v višini 390.864 EUR. Razlika v višini 202.403 

EUR je nepokrita izguba. 

Pojasnilo pokrivanja izgube po SRS 35 

SRS 35 določa, da v kolikor cene storitev javnih služb ne pokrivajo vseh stroškov vključno z 

obračunano amortizacijo – posledica je izguba, se lahko del te izgube knjigovodsko pokrije z 

45

oblikovanjem prihodkov, ki se knjižijo v breme obveznosti do občin za sredstva prejeta v upravljanje. 

Ti prihodki se lahko oblikujejo do višine obračunane amortizacije v posamezni dejavnosti javne službe. 

V kolikor je torej izguba višja od obračunane amortizacije, se takšna izguba izkaže kot nepokrita 

izguba. 

Glede na to, da je podjetje že v letu 2007 poslovalo z izgubo, da se že kažejo likvidnostni problemi, 

uprava predlaga, da se izpad prihodkov v letu 2008 zaradi nepotrjenega dviga cen pokriva z 

dotacijami občin iz proračunov. Dotacije se plačajo podjetju v obliki akontacij, dokončni poračun se 

opravi po ugotovitvi dejanske nepokrite izgube za leto 2008. 

Podjetje je v okviru sanacijskega programa v letu 2008 pripravilo predloge povišanj cen komunalnih 

storitev – za javno snago do višine lastne cene, za ČN Rogaška Slatina glede na potrebno povišanje 

zaradi stroškov dehidracije, za ostale komunalne storitve pa za stopnjo inflacije oziroma glede na 

rezultate poslovanja posameznih dejavnosti. Ker pa realnih možnosti, da bi Vlada RS cene potrdila, ni, 

lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo izguba ob koncu leta v višini planirane. Brez finančne pomoči 

občin za pokrivanje izpada prihodkov, podjetje ne bo več sposobno plačevati zapadlih obveznosti, kar 

pomeni, da bo s tem ogroženo izvajanje storitev javnih služb. 

V podjetju bomo v skladu s sanacijskim programom, delali na tem, da bomo znižali stroške, kjer je še 

to možno, vendar glede na to, da na stroške, ki predstavljajo največje postavke (električna energija, 

pogonsko gorivo, ipd.) težko oz. ne moremo vplivati, je nemogoče, da bi samo z zmanjševanjem 

stroškov uspeli sanirati izgubo. V sanacijskem programu so predvidena možna povečanja prihodkov 

predvsem na področju storitev, ki niso obvezna javna služba, in ki jih izvajamo za gospodarske 

subjekte, cene pa se določajo pogodbeno (mišljeno je ločeno zbiranje odpadkov, čiščenje tehnoloških 

odpadnih voda, ipd.). 

V nadaljevanju je v preglednici prikazan planiran izkaz poslovnega izida za leto 2008 za podjetje kot 

celoto z upoštevano interno realizacijo. 

46

PLAN POSLOVNEGA IZIDA OKP ROGAŠKA SLATINA D.O.O. ZA LETO 2008 v EUR 

I - XII PLAN indeks 

2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 3.000.799 3.466.405 115,5 

- prihodki iz naslova prodaje proizvodov 1.229.301 1.251.511 101,8 

- prihodki iz naslova števnine 198.928 184.785 92,9 

- prihodki iz vzdrževalnine 127.521 403.547 316,5 

- prihodki od prodaje na tuje 127.557 130.781 102,5 

- prihodek od prodaje storitev 1.317.492 1.495.781 113,5 

2. Usredstvene lastne storitve - investicije v infrastr. 269.001 282.264 104,9 

3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje OS, fin. naložb 40.317 85.000 210,8 

4. Plačane odpisane terjatve in stroški, dotacije 163.723 131.523 80,3 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 598.754 679.077 113,4 

POSLOVNI PRIHODKI 4.072.594 4.644.270 114,0 

6. Stroški materiala 910.790 1.018.793 111,9 

- stroški materiala 576.268 648.650 112,6 

- stroški električne energije 232.871 252.109 108,3 

- stroški goriva, plina 101.651 118.034 116,1 

7. Stroški storitev 1.343.747 1.782.731 132,7 

- stroški storitev pri izdelavi 249.060 260.743 104,7 

- stroški storitev vzdrževanja 663.177 975.612 147,1 

- nadomestila stroškov delavcem 24.926 25.934 104,0 

- storitve zavarovanja 41.290 91.222 220,9 

- stroški reprezentance 3.610 3.791 105,0 

- stroški delovne skupnosti 513.707 529.855 103,1 

- stroški drugih storitev 361.684 425.430 117,6 

8. Stroški dela 1.220.598 1.410.497 115,6 

- plače zaposlenih 850.476 1.008.676 118,6 

- stroški socialnih zavarovanj z dod.pokoj.zavar. 149.533 175.369 117,3 

- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 220.589 226.452 102,7 

9. Odpisi vrednosti 1.029.598 1.044.325 101,4 

- amortizacija 952.470 1.020.609 107,2 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 55.205 23.716 43,0 

- izguba pri prodaji in odpisu osnovnih sredstev 21.923 0 0,0 

10. Rezervacije za jib.nagrade in odpravnine 17.462 11.550 66,1 

11. Drugi stroški 29.406 31.121 105,8 

- stroški sodne izterjave 17.272 14.434 83,6 

- ostali stroški 12.134 16.687 137,5 

POSLOVNI ODHODKI 4.551.601 5.299.018 116,4 

12. Rezultat iz poslovanja -479.007 -654.748 136,7 

13. Finančni prihodki 90.468 24.710 27,3 

14. Finančni odhodki 15.417 15.495 100,5 

15. Rezultat iz rednega poslovanja -403.956 -645.533 159,8 

16. Izredni prihodki 320.392 456.628 142,5 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 307.354 390.864 127,2 

- drugi prihodki 13.038 65.764 504,4 

17. Izredni odhodki 11.316 13.497 119,3 

18. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 309.076 443.130 143,4 

19. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK oz. IZGUBA -94.880 -202.403 213,3 

AKUMULACIJA : 550.236 427.342 77,7 

47

8.2.3. Plan poslovanja s sanacijo po dejavnostih 

1. OSKRBA S PITNO VODO 

1.1. Analiza stanja 

OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. opravlja storitve oskrbo s pitno 

vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi 

odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov kot gospodarsko javno službo na področju 

občin: 

• Bistrica ob Sotli, 

• Kozje, 

• Podčetrtek, 

• Rogaška Slatina, 

• Rogatec in 

• Šmarje pri Jelšah 

• Poljčane 

• na delu občine Slovenska Bistrica – KS Laporje. 

Vodovodni sistem oskrbuje s pitno vodo cca.36.000 prebivalcev. Za te namene ima podjetje vgrajenih 

11.807 vodomerov v individualnih hišah in 1.086 priključkov v gospodarstvu, ustanovah in 

večstanovanjskih objektih, v upravljanju pa ima cca. 1.000 km vodovodnega omrežja. 

Vodovodni sistemi se oskrbujejo s pitno vodo iz vodnih virov v Poljčanah, Studenicah, Gaberniku, z 

Boča, Donačke gore, Trličnega, doline Tinščice, Vorovc, Bobovega, Dolge gore, Olimja, Fužin, 

Stopence, Javorja, Čehovca, Lastniča, Osredka in Bister grabna. 

Glede na to, da je vodovodno omrežje že zelo dotrajano, saj je pretežni del primarnega omrežja v 

obratovanju že preko 30 let, je nujno potrebna sanacija, s katero smo pričeli v letu 2002 in nadaljevali 

v naslednjih letih, v okviru sredstev amortizacije, ki so bila na voljo. 

Za zagotovitev varnejše in kakovostnejše oskrbe s pitno vodo je bilo na področju, ki ga upravlja OKP 

Rogaška Slatina d.o.o. v času od zadnjega povišanja cene 1.1.2004, izvedeno več objektov na 

obstoječem sistemu za pokrivanje koničnih porab. Zgrajeni so bili vodohrani na Polani, Sv. Miklavžu, 

Bistrici ob Sotli, Križan Vrhu, Ljubičnem, Tinskem in Olimju. Skupaj znaša volumen dodatne 

akumulacije cca. 1200 m³. 

Zgrajena so bila tudi nova črpališča na obstoječih sistemih za zagotavljanje dodatnih količin pitne 

vode. Med večjimi sta črpališči Vajer in črpališče Loka. 

Zgrajenih je bilo tudi več novih sistemov za pokrivanje višje ležečih področij, kar pomeni nova 

črpališča, vodohrane in omrežje. Novi sistemi so bili zgrajeni za področja Čača Vas, Drevenik, 

Ravnocerje (v občini Rogaška Slatina), Log, Donačka gora (v občini Rogatec), Sopote, Bobovo 

(občina Šmarje pri jelšah). 

Na obstoječem sistemu so bile nameščene štiri večje hidro-postaje za zagotavljanje normalnega 

delovnega tlaka za višje ležeča področja. 

Izvedena je bila tudi nadgradnja sistema za kontinuirano dezinfekcijo pitne vode na celotnem 

področju, s čimer se zagotavlja stalna ustrezna kakovost pitne vode. 

Priključenih je bilo 44 objektov na telemetrijo, kar nam zagotavlja dober daljinski nadzor. 

Rekonstruirani so bili dotrajani odseki ACC in ostalih vodov in posledično zmanjšanje izgub. V obdobju 

od leta 2002, ko so vodne izgube znašale 20 %, smo jih uspeli znižati v letu 2006 na 14,4%. 

Pomembnejši odseki: Poljčane – Rogatec od Ø200- Ø350 L=6000 m 

Šentjanž – Kamenik Ø200 L=1500 m 

Golobinjek- Polje Ø100 L=2200 m 

Gaberje – Polana Ø150 L=3200 m 

Stalno se izvajajo posodobitve na avtomatiki za krmiljenje črpalk. Dotrajane črpalke se nadomeščajo z 

novimi sodobnejšimi. 

Vzpostavljen je notranji nadzor po načelih sistema HACCP. 

Vse navedene investicije pa povzročajo povečanje stroškov – amortizacije, rednega vzdrževanja, 

elektrike. Na novih vodovodnih sistemih je število novih priključkov nizko, poraba vode je majhna, ker 

se uporabniki še vedno poslužujejo lastnih vodnih virov, ki so jih uporabljali do priključitve na javni 

vodovod, poleg tega je na teh področjih veliko vikendov, vinskih kleti in podobnih objektov, kjer je 

48

poraba vode nizka. Tako prihodki od prodaje vode na teh sistemih niti približno ne pokrivajo stroškov 

obratovanja teh sistemov. 

Če želimo ohranjati kakovost naših storitev na obstoječi ravni oziroma jo dvigovati, potrebujemo tudi 

sredstva za izvajanje investicij. 

Dejavnost zbiranja, čiščenja in distribucije vode opravlja podjetje po posebej organizirani poslovno 

izidni enoti. V tej enoti so bili do konca leta 2007 neposredno zaposleni štirje delavci (služba za 

dispečerski center in vzdrževanje katastra, odčitovalec vodomerov za porabnike, katerim se voda 

zaračunava mesečno, po dejanski porabi in odčitovalca vodomerov pri individualnih gospodinjstvih ter 

vodjo enote, ki je istočasno tudi vodja enote vzdrževanja). Za območje KS Laporje, ki spada v občino 

Slovenska Bistrica, je organizira ločena poslovnozidna enota, prav tako tudi za področje občine 

Poljčane. 

Odprava okvar in ostala vzdrževalna dela na vodovodih in objektih se izvajajo po posebej organizirani 

enoti za vzdrževanje, po predhodnem naročilu vodje vodooskrbe, storitve pa se obračunavajo po 

dejanski porabi delovnega časa in porabi materiala. 

1.2. Plan 2008 in sanacija 

Plan za leto 2008 za dejavnost oskrbe s pitno vodo je narejen v skladu s smernicami, ki so navedene 

v uvodu. 

Upoštevani so sanacijski ukrepi: 

- število zaposlenih je zmanjšano – prerazporeditev delavca, ki dela na vzdrževanju katastra v 

enoto katastra; stroške vodje se deli na enoto vodooskrbe in enoto vzdrževanja 

- oblikovana je ločena enota za spremljanje novo uvedene storitve vzdrževanja vodovodnih 

priključkov; na ta račun se znižajo stroški na oskrbi s pitno vodo, ker se za pokrivanje stroškov 

vzdrževanja priključkov oblikuje nova cena vzdrževalnine; v tej enoti se evidentira tudi števnina in 

stroški menjave vodomerov 

- dodatno zavarovanje defektov na vodovodnem omrežju. 

V planu se je upoštevalo, da se morajo nemoteno izvajati vse naloge na področju vodooskrbe, ki so 

navedene v nadaljevanju, tako da se zagotovi nemotena oskrba s pitno vodo, ustrezne kakovosti. 

Naloge na področju oskrbe z vodo 

Distribucija 

- Zagotavljanje zadostnih količin pitne in požarne vode iz javnega vodovoda 

- Zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode iz javnega vodovoda 

Redno vzdrževanje 

- redno nadziranje objektov in naprav javnega vodovodnega sistema 

- odkrivaje napak na vodovodnih napeljavah in rezervoarjih (nekontrolirano puščanje) 

- preizkusi tesnosti napeljav in rezervoarjev 

- dezinfekcije napeljav, rezervoarjev 

- redno čiščenje vodnih celic in instalacij v rezervoarjih, raztežilnikih in vodnih zajetjih 

- menjava dotrajanih zasunov in tesnil v objektih javnega vodovoda 

- kontrola in vzdrževanje reducirnih ventilov, varnostnih ventilov in čistilnih kosov 

- kontrola zračnikov in blatnikov javnega vodovoda 

- vzdrževanje in popravilo gradbenih konstrukcij objektov javnega vodovoda (rezervoarji, 

raztežilniki, zajetja, jaški) 

- pleskanje, popravila in menjava dotrajanih pokrovov za jaške, vstopnih želez, lestev, stopnic, 

nosilnih konzol, konstrukcij, vhodnih vrat, notranjih vrat in zaščitnih ograj 

- pleskanje notranjosti in zunanjih površin objektov 

- urejanje okolice objektov (sečnja, odstranjevanje listja, vej iz okolice rezervoarjev, raztežilnikov, in 

vodnih zajetij), vzdrževanje poti do rezervoarjev 

- monitoring tlačnih in pretočnih razmer v javnem vodovodu, meritve 

- nadzor črpališč 

- kontrola in uravnavanje klornih postaj 

- obveščanje javnosti preko sredstev javnega obveščanja 

49

Intervencijsko vzdrževanje 

- štiriindvajset ur dnevno dežurna služba 

- odpravljanje poškodb javnega vodovoda (puščanje, pretrganje instalacij,…) 

- zagotavljanje vode v sušnih obdobjih, ob onesnaženju vode in v primerih naravnih nesreč, 

alarmiranje 

Izvajanje programov 

- izvajanje programov menjave vodomerov v skladu z zakonodajo 

- vzdrževanje vodovodnih priključkov 

Investicijsko vzdrževanje 

- obsežnejša vzdrževalna dela, kjer se vgrajujejo tehnično bolj izpopolnjeni elementi, 

- izboljšave v smislu izboljšanja kakovosti vode, tlačnih in pretočnih razmer. 

Opremljanje objektov javnega vodovoda glede zahtev spremljanja in doseganje kvalitete pitne vode, 

meritve in zamenjava električnih napeljav v obstoječih objektih javnega vodovoda skladno s predpisi, 

opremljanje obstoječih objektov javnega vodovoda z električnimi priključki in električnimi napeljavami, 

vgradnja regulacijskih in zapornih elementov s samostojnimi pogoni, vgradnja merilnih elementov za 

monitoring nivojev, hidravličnih parametrov, vgradnja elementov s funkcijo končnih in varnostnih stikal 

z možnostjo vključitve teh elementov v sistem daljinskega nadzora, nadgradnja daljinskega nadzora, 

nadgradnje vodovodnih sistemov za razmejitve tlačnih con, odpravljanje ozkih grl v smislu pretičnih 

lastnosti cevovodov. 

V okviru sanacije je predvideno povečevanje dopolnilnih dejavnosti. Na področju vodooskrbe je ena 

takšnih dejavnosti vzdrževanje vodovodnih priključkov in menjava vodomerov. Glede na to, da je do 

sedaj podjetje izvajalo interventno vzdrževanje vodovodnih priključkov, in so ti stroški bremenili 

poslovanje javne službe, je uvedba cene vzdrževalnine eden izmed ukrepov sanacijskega programa, 

ki omogoča, da bo podjetje lahko izvajalo redno vzdrževanje vodovodnih priključkov v skladu z 

zakonskimi zahtevami. V nadaljevanju so opisane podlage za uvedbo te cene, obveznost izvajanja te 

storitve ter vsebina storitve. 

Podlage za uvedbo cene vzdrževalnine 

1. Splošno 

Na podlagi 22. in 24 .člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo ( Uradni list RS, štev. 35/06 ) in 

Odlokov o oskrbi s pitno vodo sprejetih v letu 2007 na območju občin UE Šmerje pri Jelšah mora 

upravljalec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe na celotnem oskrbovalnem območju 

med drugim tudi zagotoviti vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod. 

Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim 

vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Priključek stavbe 

na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. 

Upravljalec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali 

najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na 

sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v 

skladu s tarifo storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. 

2. Vzdrževalnina priključka 

V tarifi pa je zajeta zamenjava vodomerov v skladu z zakonom o merilih, ki se vrši vsakih pet let. V 

letu 2008 planiramo zamenjavo 3797 vodomerov pri fizičnih osebah. Na območju Poljčan se 

predvideva zamenjava 136 vodomerov pri fizičnih osebah z nadgradnjo in možnostjo daljinskega 

odčitavanja in pa na celotnem območju, ki je v upravljanju OKP se planira zamenjava 201 vodomera 

pri pravnih osebah in večstanovanjskih objektih. 

Pri zamenjavi vodomerov se srečujemo s težavami, ker je v rednem delovnem času dostop do 

vodomerov otežen saj se 65 % vodomerov nahaja v notranjih jaških. Zadevo rešujemo z dodatnim 

pisnim obveščanjem strank, kar pa nam povzroča dodatne administrativne stroške in pa stroške 

prevoza, saj se v določena naselja vračamo večkrat zaradi zamenjave vodomera. Še dodatna težava 

50

so vodomeri v vikendih in zidanicah saj se v teh objektih lastniki nahajajo tudi samo kašen dan v letu, 

zato jih s pisnim obvestilom obvestimo o času menjave, kar zopet povzroča zgoraj omenjene stroške. 

Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda. Vodomer 

je vgrajen v jaške ali tipizirane niše v objektu ali izven objekta. V večstanovanjskih hišah morajo biti 

vodomeri vgrajeni v skupnem lahko dostopnem jašku, pomožnosti ločeno za vsako stanovanjsko 

enoto. 

Vodomer je v lasti uporabnika. Redna menjava vodomerov se vrši v skladu z veljavnimi predpisi,ki 

zahtevajo menjavo in pregled vsakih 5 let. 

V primeru, ko uporabnik smatra, da so obračunane količine vode drugačne kot dejansko porabljene, 

ima pravico od upravljalca zahtevati izredni pregled vodomera. V takem primeru se vodomer odstrani 

in posreduje pooblaščeni organizaciji v pregled. Če se pri pregledu ugotovi, da je točnost vodomera 

izven dopustnih meja, se uporabniku obračuna povprečna poraba vode v preteklih 6 mesecih, v 

nasprotnem primeru pa nosi stroške zamenjave in preizkusa uporabnik. 

Dimenzijo vodomera določi projektant interne inštalacije, tip vodomera odobri upravljalec na podlagi 

maksimalne in minimalne predvidene porabe, o kateri je dolžan dati podatke uporabnik pred izvedbo 

priključka. V kolikor je kasnejša poraba večja ali manjša od predvidene, upravljalec vodovoda predela 

merilno mesto na stroške uporabnika. 

Da se preprečijo nedovoljeni posegi, kot na primer prestavitev ali odstranitev vodomera, poškodba 

mehanizma in drugo, upravljalec takoj po vgradnji vodomer plombira. Plomb ni dovoljeno odstraniti ali 

poškodovati. Če pooblaščeni delavec upravljalca vodovoda ugotovi, da je plomba odstranjena, 

poškodovana ali uničena ali če je uporabnik posegel v inštalacijo med priključnim ventilom in ventilom 

na sekundarnem vodu in vodomerom, se uporabniku lahko v skladu s predpisi brez predhodne najave 

prekine dobavo pitno vode. 

Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti upravljalcu 

vodovoda. 

Pri redni menjavi vodomera se zamenja star vodomer, ventil pred in za vodomerom in ostali elementi 

priključka v jašku v kolikor je to potrebno. Pri zamenjavi vodomera se s stranko zapiše obrazec o 

zamenjavi vodomera, kadar pa se vodomer zamenja brez navzočnost stranke se ji pošlje obvestilo o 

možnosti ogleda na našem skladišču do 14 dni po menjavi. 

Pri rednih menjavah vodomerov se letos planira pregled priključka oz. ugotavljanje njegovega stanja. 

V času petih let se bi tako izvedla kontrola vseh priključkov in možnost izdelave natančnega plana za 

prihodnje obdobje. V letošnjem letu se tako predvideva obnova 150 do 200 priključkov. 

Vodovodni priključek, ki zajema priključno garnituro, vezno cev in vodomer ni del javnega omrežja in 

je v lasti uporabnika. Njegovo vzdrževanje ni zajeto v ceni vodarine, katere višino potrjuje Vlada 

Republike Slovenije. 

Vzdrževalnina priključka vključuje stroške menjave in popravila vodomera, popravilo okvar na 

priključku in obnove priključka po izteku njegove življenjske dobe. Vsi ti stroški nastajajo neodvisno od 

porabljene količine pitne vode in so odvisni le od velikosti priključka. 

Vodovodni priključek je potrebno obnoviti, če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, 

ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, če je priključek zgrajen iz 

zdravstveno neustreznih materialov ali v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa 

obnovitvena dela javne infrastrukture. 

Priključna cev mora biti iz zdravstveno ustreznega materiala in dimenzij, ki ustrezajo potrebnemu 

pretoku vode. 

Cestna kapa priključnega ventila mora biti stalno vidna in dostopna. Za dostopnost in vidnost mesta je 

odgovoren uporabnik. 

Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje 

dreves in podobno. Ravno tako ni dovoljen dodatni nasip oz. dovoz materiala, kakor tudi ne 

odstranjevanje in s tem zmanjševanje globine priključka. 

Kadar se ugotovi, da je priključek dotrajan se izvede zamenjava v celoti oz. dotrajanega dela. V kolikor 

se vodomer nahaja v objektu se le ta prestavi v zunanji jašek, saj nam to omogoča odčitavanje in 

zamenjavo vodomerov ne glede na prisotnost uporabnika. 

51

V okviru rednih popisov in zamenjave vodomerov ugotavljamo, neustrezno stanje vodovodnih 

priključkov, kar je v veliki meri posledica prevzemov celotnih vodovodnih sistemov v preteklih letih, ki 

so bili izvedeni v lastni režiji takratnih lokalnih skupnosti in ne dosegajo več današnjih standardov. 

Posledica slabo vzdrževanih priključkov je prav tako velik delež izgub ravno na teh odsekih, kar 

posledično ogroža tudi same objekte saj gre v veliki meri za iztok v neposredi bližini objektov. Tako, 

da je potrebno zagotoviti namenska sredstva za obnovo in vzdrževanje vseh vodovodnih priključkov, 

ki se bodo vodila na posebnem kontu. Na ta način bi se zadeva uredila v skladu z sprejetimi odloki o 

oskrbi s pitno vodo in pa na način, kot je urejen v komunalnih podjetjih, ki oskrbujejo sosoednje 

občine. Prav tako pa je na ta način zadeva urejana na nivoju države saj to zahteva operativni program 

oskrbe s pitno vodo in pa pravilnik o oskrbi s pitno vodo. 

Plan 2008 po enotah vodooskrbe 

Plan za PE Vodooskrba UE Šmarje pri Jelšah je pripravljen v skladu s smernicami, ki so navedene 

v uvodu. 

Prihodki so izračunani na podlagi obstoječe cene vodarine in planirane količine prodane vode. 

Iz prihodkov so izvzeti prihodki iz naslova števnine in prispevki za priključitev na javni vodovod. 

Preneseni so skupaj s stroški menjav in vzdrževanja priključkov na ločeno enoto. 

Tako so planirani prihodki nižji za 13 %. 

Planirani odhodki so nižji za 9,8 %. Večina odhodkov je planiranih v višini povečanja za 5 %, nižji so 

stroški vzdrževanja, ker se je del teh stroškov kot že rečeno, prenesel na ločeno enoto za spremljanje 

prihodkov in stroškov iz naslova števnine, vzdrževalnine in stroškov menjav vodomerov in vzdrževanja 

vodovodnih priključkov. 

Višji so stroški zavarovanja zaradi dodatnega zavarovanja škod zaradi okvar na vodovodnem omrežju. 

Dejavnost vodooskrbe na področju UE Šmarje pri Jelšah ne pokriva obračunane amortizacije v celoti. 

Delež pokritja znaša 90,7 %. 

Tudi plan za PE Vodooskrba Poljčane je pripravljen v skladu s smernicami, ki so navedene v uvodu. 

Prihodki so izračunani na podlagi obstoječe cene vodarine. V rebalansu so korigirane planirane 

količine glede na dejansko dosežene v letu 2007. 

Iz plana je razvidno, da enota ne pokriva amortizacije. Vzrok je nizka cena, ki je v primerjavi s ceno 

vode na področju UE Šmarje bistveno nižja. 

Izvzeti so prihodki od števnine in prispevki za priključitev na javni vodovod. Preneseni so skupaj s 

stroški menjav in vzdrževanja priključkov na ločeno enoto. 

Akumulacije enota ne ustvarja, kar je posledica izredno nizke cene vode. 

Na področju občine Poljčane se trenutno še vedno uporablja cena, kot jo je določila občina Slovenska 

Bistrica. 

Poslovna enota Vodooskrba Slovenska Bistrica (KS Laporje) je bila v letu 2007 na novo oblikovana. 

Tudi plan za to enoto je pripravljen v skladu s smernicami, ki so navedene v uvodu. Prihodki so 

izračunani na podlagi obstoječe cene vodarine in podatkov o prodaji pitne vode v KS Laporju v letu 

2007. 

Na področju KS Laporje se uporablja cena vode, kot jo je določila občina Slovenska Bistrica. 

Že v rebalansu plana za leto 2008 smo predvideli, da se delavec, ki opravlja dela na vzdrževanju 

katastra in ki je do vključno leta 2007 bremenil poslovno enoto vodooskrbe UE Šmarje pri Jelšah, 

prerazporedi v poslovno enoto katastra. S tem se je število zaposlenih v enoti vodooskrbe znižalo. Z 

novo organizacijo dela smo vodenje vodooskrbe in vzdrževanja združili, stroške dela vodje 

vzdrževanja pa razdelili med vodooskrbo in vzdrževanje. Stroški dela so v enoti vodooskrbe planirani 

za leto 2008 nižji za 37 %. 

V letu 2008 smo iz dejavnosti oskrbe s pitno vodo izločili dejavnost vzdrževanja vodovodnih 

priključkov in menjave števcev. 

Oblikovali novo poslovno enoto, preko katere bomo spremljali prihodke iz naslove števnine ter 

vzdrževalnine in na drugi strani stroške menjav vodomerov in stroške vzdrževanja priključkov na javni 

vodovod. Slednji so se v preteklih obdobjih pokrivali v okviru dejavnosti vodooskrbe. 

Prihodki so planirani na podlagi veljavne cene števnine in števila vodomerov in predlagane cene 

vzdrževalnine. Stroški so planirani na podlagi števila vodomerov, ki jih moramo v letu 2008 zamenjati, 

stroškov vgradnje naprav, ki bodo omogočale daljinsko odčitavanje vodomerov in števila priključkov, ki 

52

se bodo v letu 2008 obnovili. V enoti se predvideva pokrivanje dela stroškov skupnih služb, ki se je 

prej pokrival iz prihodkov na vodooskrbi, v katerih je bila zajeta števnina. Pri planiranju smo upoštevali, 

da stroški v tej enoti ne smejo preseči prihodkov, tako da bi na tej enoti dosegali ničelni rezultat. 

V planu za leto 2008 je predvideno, da se akumulacija ohrani na nivoju leta 2007. 


- ohraniti akumulacijo na ravni leta 2007 

- znižati stroške vzdrževanja na vodooskrbi UE Šmarje pri Jelšah za najmanj 20 % 

- stroške vzdrževanja vodovodnih priključkov v celoti pokriti iz cene vzdrževalnine 

- iz naslova vzdrževalnine se bodo realizirali prihodki v višini 400.000 EUR 



Naloga izvajanja ukrepov na področju notranjega nadzora in kontrole je stalna naloga vodje enot. 

1.2.1. Izračun prihodkov iz naslova vodarine in fizični obseg prodaje 

Izračun prihodkoviz naslova vodarine 

v EUR 

I. Vodooskrba Kozjansko 

Vodarina: gospodinjstva, šole, ustanove 695.683 m³ * 0,5331 370.869 

gospodarstvo in ostale pridobitne dejavnosti 210.497 m³ * 0,7434 156.483 

527.352 

II. Vodooskrba Rogaška Slatina, Rogatec 

Vodarina: gospodinjstva, šole, ustanove 539.855 m³ * 0,5331 287.797 


680.194 

III. Vodooskrba UE Šmarje pri Jelšah 

Vodarina: gospodinjstva, šole, ustanove 1.235.538 m³ * 0,5331 658.666 


III. = I. + II. 1.207.546 

IV. Vodooskrba Poljčane 


gospodarstvo in ostale pridobitne dejavnosti 25.651 m³ * 0,3087 7.918 

40.032 

V. Vodooskrba Slovenska Bistrica 


gospodarstvo in ostale pridobitne dejavnosti 550 m³ * 0,3087 170 

3.934 

53

PLAN FIZIČNEGA OBSEGA PORABE VODE ZA LETO 2008 

v m³ 

Zap. OBČINA PLAN DEJANSKA PORABA INDEKS 

št. 2008 I - XII/2007 plan/2007 

1. ROGAŠKA SLATINA 

- gospodinjstva, ustanove 440.637 431.997 102 

- gospodarstvo 490.334 476.053 103 

Skupaj 930.971 908.050 103 

2. ROGATEC 


- gospodarstvo 37.507 36.415 103 

Skupaj 126.725 125.633 101 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH 


- gospodarstvo 78.482 78.482 100 

Skupaj 469.891 469.891 100 

4. KOZJE 


- gospodarstvo 7.161 7.161 100 

Skupaj 118.005 118.005 100 

5. PODČETRTEK 


- gospodarstvo 120.162 114.440 105 

Skupaj 264.065 258.343 102 

6. BISTRICA OB SOTLI 


- gospodarstvo 4.692 4.555 103 

Skupaj 54.219 54.082 100 

SKUPAJ OBČINE 1 - 6 

- gospodinjstva, ustanove 1.225.538 1.216.898 101 

- gospodarstvo 738.338 717.106 103 

Skupaj 1.963.876 1.934.004 102 

7. HUM NA SUTLI 

- gospodinj.,ustanove,gospodar. 198.936 198.936 100 

Skupaj 198.936 198.936 100 

8. OBČINA POLJČANE 

- gospodinjstva 195.756 195.756 100 

- gospodarstvo, ustanove 22.305 22.305 100 

Skupaj 218.061 218.061 100 

9. KS LAPORJE 

- gospodinjstva 22.555 22.555 100 

- gospodarstvo, ustanove 550 550 100 

Skupaj 23.105 23.105 100 

10. ŠENTJUR PRI CELJU 15.006 15.006 100 

SKUPAJ 2.418.984 2.389.112 101 

54

Pregled plana 2008 v primerjavi z letom 2007 po enotah dejavnosti oskrbe s pitno vodo 

PLAN DEJAVNOSTI VODOOSKRBE KOZJANSKO 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 651.819 527.574 80,9 

- prihodki iz naslova vodarine 525.002 527.352 100,4 

- prihodki iz naslova števnine 77.438 0 0,0 

- prihodki od soglasij za priključke 49.132 0 0,0 

- drugi prihodki od prodaje 247 222 90,0 

2. Usredstvene lastne storitve - investicije v infrastr. 0 0 0,0 

3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn. sred. 0 0 0,0 

4. Plačane odpisane terjatve in stroški 11.275 10.148 90,0 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 83 0 0,0 

POSLOVNI PRIHODKI 663.177 537.722 81,1 

6. Stroški materiala 88.960 93.408 105,0 


- stroški električne energije 85.396 89.666 105,0 

- stroški goriva, plina 0 0 

7. Stroški storitev 425.875 308.504 72,4 

- stroški storitev vzdrževanja 312.649 211.539 67,7 

- nadomestila stroškov delavcem 318 96 30,0 



- stroški drugih storitev 8.869 9.312 105,0 

8. Stroški dela 42.307 23.671 56,0 

- plače zaposlenih 31.288 17.554 56,1 

- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 5.433 3.078 56,7 

- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 5.586 3.039 54,4 

9. Odpisi vrednosti 246.200 250.674 101,8 

- amortizacija 235.990 245.005 103,8 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 10.210 5.669 55,5 

10. Drugi stroški 7.727 7.739 100,1 


- ostali stroški 230 242 105,0 

POSLOVNI ODHODKI 811.069 683.996 84,3 


12. Finančni prihodki 5.956 5.360 90,0 

13. Finančni odhodki 150 131 87,0 

14. Rezultat iz rednega poslovanja -142.086 -141.044 99,3 

15. Izredni prihodki 25.501 68.572 268,9 


- drugi prihodki 5.562 17.019 306,0 


17. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 15.838 57.943 365,8 

18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA -126.248 -83.101 65,8 

AKUMULACIJA : 89.803 110.351 122,9 

55

PLAN DEJAVNOSTI VODOOSKRBE ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 


- prihodki iz naslova vodarine 660.334 680.194 103,0 

- prihodki iz naslova vodarine - Hrvaška 127.557 130.781 102,5 


- prihodki od soglasij za priključke 65.964 0 0,0 

- drugi prihodki od prodaje 1.246 601 48,2 










7. Stroški storitev 372.743 336.204 90,2 


- nadomestila stroškov delavcem 1.138 1.195 105,0 




8. Stroški dela 41.770 22.752 54,5 


- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 5.168 2.953 57,1 



- amortizacija 296.822 308.304 103,9 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 12.633 6.221 49,2 

- izgube pri prodaji in odpisu osnovnih sredstev 104 0 0,0 

10. Drugi stroški 5.776 5.841 101,1 




11. Rezultat iz poslovanja 96.674 49.528 51,2 

12. Finančni prihodki 6.031 5.428 90,0 


14. Rezultat iz rednega poslovanja 102.555 54.826 53,5 

15. Izredni prihodki 24.024 29.850 124,2 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 22.892 0 0,0 

- drugi prihodki 1.132 29.850 2.636,9 

16. Izredni odhodki 331 1.574 475,5 


18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 126.248 83.101 65,8 

AKUMULACIJA : 400.178 391.405 97,8 

56

PLAN DEJAVNOSTI VODOOSKRBE UE ŠMARJE PRI JELŠAH 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 1.555.615 1.339.150 86,1 

- prihodki iz naslova vodarine 1.185.336 1.207.546 101,9 

- prihodki iz naslova vodarine - Hrvaška 127.557 130.781 102,5 


- prihodki od priključkov na JVO 115.096 0 0,0 

- drugi prihodki od prodaje 1.493 824 55,2 






6. Stroški materiala 175.821 184.612 105,0 










8. Stroški dela 84.077 46.423 55,2 


- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 10.601 6.031 56,9 


9. Odpisi vrednosti 555.759 565.199 101,7 

- amortizacija 532.812 553.309 103,8 



10. Drugi stroški 13.503 13.579 100,6 



POSLOVNI ODHODKI 1.627.778 1.454.521 89,4 







- drugi prihodki 6.694 46.869 700,2 



18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 0 0 0,0 

AKUMULACIJA : 489.981 501.756 102,4 

57

PLAN DEJAVNOSTI VODOOSKRBE POLJČANE 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 



- prihodki iz naslova vodarine - Hrvaška 0 0 0,0 

- prihodki iz naslova števnine 65.554 0 0,0 

- prihodki od soglasij za priključke 2.328 0 0,0 

- drugi prihodki 27 16 60,0 









- stroški goriva, plina 0 0 0,0 

7. Stroški storitev 76.711 15.594 20,3 

- stroški storitev pri izdelavi 0 0 0,0 

- stroški storitev vzdrževanja 51.742 0 0,0 


- storitve zavarovanja 367 1.866 508,4 

- stroški delovne skupnosti 16.929 5.671 33,5 


8. Stroški dela 2.892 7.031 243,1 

- plače zaposlenih 2.227 5.024 225,6 

- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 361 903 250,1 

- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 304 1.104 363,2 


- amortizacija 21.915 27.892 127,3 



10. Drugi stroški 1.687 1.687 100,0 




11. Rezultat iz poslovanja -27.152 -45.878 169,0 

12. Finančni prihodki 854 769 90,0 


14. Rezultat iz rednega poslovanja -26.298 -45.109 171,5 

15. Izredni prihodki 26.298 45.109 171,5 



16. Izredni odhodki 0 0 0,0 

17. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 26.298 45.109 171,5 


AKUMULACIJA : 66 0 0,0 

58

PLAN DEJAVNOSTI VODOOSKRBE SLOVENSKA BISTRICA - KS LAPORJE 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 



- prihodki iz naslova vodarine - Hrvaška 0 0 0,0 


- prihodki od soglasij za priključke 0 0 0,0 




4. Plačane odpisane terjatve in stroški 0 0 0,0 



6. Stroški materiala 0 0 0,0 

- stroški materiala 0 0 0,0 

- stroški električne energije 0 0 0,0 






- storitve zavarovanja 48 209 435,4 

- stroški delovne skupnosti 1.753 557 31,8 

- stroški drugih storitev 0 0 0,0 

8. Stroški dela 0 1.301 0,0 

- plače zaposlenih 0 794 0,0 

- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 0 159 0,0 

- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 0 348 0,0 


- amortizacija 2.435 3.099 127,3 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 0 0 0,0 


10. Drugi stroški 0 0 0,0 

- stroški sodne izterjave 0 0 0,0 














59

PLAN PRIHODKOV IN ODHODKOV MENJAV ŠTEVCEV IN VZDRŽEVANJA PRIKLJUČKOV 

ZA LETO 2008 

v EUR 

PLAN 

2008 


- prihodki iz naslova vodarine 0 

- prihodki iz naslova vodarine - Hrvaška 0 

- prihodki iz naslova števnine 184.785 

- prihodki za vzdrževanje priključkov 403.547 

- drugi prihodki 0 


3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn. sred. 0 

4. Plačane odpisane terjatve in stroški 0 



6. Stroški materiala 0 

- stroški materiala 0 

- stroški električne energije 0 

- stroški goriva, plina 0 


- stroški storitev pri izdelavi 0 

- stroški storitev vzdrževanja 505.017 




- stroški drugih storitev 0 

8. Stroški dela 0 

- plače zaposlenih 0 

- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 0 

- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 0 

9. Odpisi vrednosti 0 

- amortizacija 0 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 0 

- izgube pri prodaji in odpisu osnovnih sredstev 0 


- stroški sodne izterjave 0 



11. Rezultat iz poslovanja 0 



14. Rezultat iz rednega poslovanja 0 


- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 0 

- drugi prihodki 0 




AKUMULACIJA : 0 

60

PLANIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA DEJAVNOSTI OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2008 – SKUPAJ 

Zap.št. 

Naziv 

Vodooskrba UE 

Šmarje 

Vodooskrba Poljčane 

Vodooskrba 

Slov.Bistrica 

Oskrba s pitno 

vodo skupaj 

Vzdrž.priklj.in 

menj.števcev 

Vodooskrba 

PLAN indeks PLAN indeks PLAN indeks PLAN PLAN PLAN indeks 

2008 2008 plan/07 2008 plan/07 2008 2008 2008 plan/07 

1. Čisti prihodki od prodaje 1.339.150 86,1 40.048 37,1 3.934 35,2 1.383.132 588.332 1.971.464 117,7 


3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn. sred. 0 0,0 1.748 90,0 0 0,0 1.748 0 1.748 82,9 

4. Plačane odpisane terjatve in stroški 18.626 90,0 0 0,0 0 0,0 18.626 0 18.626 90,0 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

POSLOVNI PRIHODKI 1.357.776 86,1 41.796 38,0 3.934 35,2 1.403.505 588.332 1.991.838 117,3 

6. Stroški materiala 184.612 105,0 34.436 105,0 0 0,0 219.048 0 219.048 105,0 

7. Stroški storitev 644.708 80,7 15.594 20,3 2.773 24,9 663.074 588.332 1.251.406 141,2 

8. Stroški dela 46.423 55,2 7.031 243,1 1.301 0,0 54.755 0 54.755 63,0 

9. Odpisi vrednosti 565.199 101,7 28.926 126,0 3.099 127,3 597.224 0 597.224 102,8 

10. Drugi stroški 13.579 100,6 1.687 100,0 0 0,0 15.266 0 15.266 100,5 

POSLOVNI ODHODKI 1.454.521 89,4 87.673 64,0 7.173 52,9 1.549.367 588.332 2.137.699 120,2 

11. Rezultat iz poslovanja -96.745 188,9 -45.878 33,5 -3.239 23,9 -145.862 0 -145.862 180,6 

12. Finančni prihodki 10.788 90,0 769 90,0 0 0,0 11.557 0 11.557 90,0 

13. Finančni odhodki 261 87,0 0 0,0 0 0,0 261 0 261 87,0 

14. Rezultat iz rednega poslovanja -86.218 218,1 -45.109 33,1 -3.239 23,9 -134.566 0 -134.566 197,2 

15. Izredni prihodki 98.422 198,7 45.109 171,5 3.239 135,2 146.770 0 146.770 187,6 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 51.553 120,4 27.892 127,7 3.055 0,0 82.500 0 82.500 123,0 

- drugi prihodki 46.869 700,2 17.217 0,0 184 0,0 64.270 0 64.270 576,8 

16. Izredni odhodki 12.203 122,1 0 0,0 0 0,0 12.203 0 12.203 122,1 

17. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 86.218 218,1 45.109 171,5 3.239 135,2 134.566 0 134.566 197,2 

18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

AKUMULACIJA (dobič./izg. + AM - prih.za pok.AM): 501.756 102,4 0 0,0 44 -0,4 501.800 0 501.800 102,4

2. VZDRŽEVANJE 


Dejavnost vzdrževanja vodovodne in kanalizacijske infrastrukture se izvaja v posebej organizirani 

enoti za vzdrževanje. 

Enota izvaja vse odprave okvar in ostala vzdrževalna dela na vodovodih in objektih celotne UE Šmarje 

pri Jelšah kot tudi v delu občine Slovenska Bistrica (KS Laporje) in v občini Poljčane, poleg tega pa 

tudi investicije v vodovodno infrastrukturo tako za notranje kot tudi zunanje naročnike. 

Storitve se obračunavajo po dejanski porabi delovnega časa in porabi materiala. Drugim enotam 

znotraj podjetja se storitve zaračunavajo z internimi računi po enakih cenah kot zunanjim 

uporabnikom. 

V enoti je zaposlenih 18 delavcev, 15 za področje vodovoda in 3 za področje javne kanalizacije, 

stroški dela vodja enote obremenjuje enoto vzdrževanja 50%, za ostali del se bremeni enota 

vodooskrbe. Knjigovodsko – administrativna dela pa opravljajo skupne službe. 

V letu 2007 smo v enoto vzdrževanja prenesli tudi vzdrževalna dela na kanalizacijskem omrežju, tako 

da se na enoti javne kanalizacije evidentira le dejavnost obvezne javne službe odvajanja odpadne 

komunalne vode. 


Pri planiranju prihodkov v PE Vzdrževanje so se prihodki planirali v višini predvidene inflacije, 

upoštevane so tudi višje cene prodajnih ur, ki so bile usklajene s 1.5.2008, pri internih prihodkih smo 

upoštevali, da se bodo povečali na račun izvajanja vzdrževanja vodovodnih priključkov. 

Planiran rezultat te dejavnosti je dobiček v višini 4.943 EUR. Prvotno smo v enoti planirali nabavo 

dveh servisnih vozil z operativnim leasingom, torej z najemom, v rebalansu smo predvideli nakup 

rabljenega servisnega vozila, tako da smo stroške storitev planirali višje samo za odstotek inflacije. 

Stroški dela smo v primerjavi s prvotnim planom korigirali, ker dodatnih zaposlitev ne planiramo več (v 

planu smo imeli planirano zaposlitev 1 monterja in vzdrževalec vodovodne opreme in 1 monterja in 

vzdrževalca kanalizacijskega omrežja). 

Predvidene investicije v vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo se bodo delno izvajale v enoti 

vzdrževanja, delno pa z zunanjimi izvajalci, zato prihodki iz naslova lastnih storitev niso planirani v 

višini predvidenih investicij. 

Naloge 

a) Vsa vzdrževalna dela, ki so našteta pri dejavnosti vodooskrbe in javne kanalizacije 

b) Dopolnilne dejavnosti - vodovod 

- operativna izpeljava investicij v javno komunalno infrastrukturo – vodovod 

- izvedba vodovodnih priključkov 

- popravila hišnih napeljav, zamenjava armatur in naprav 

c) Dopolnilne dejavnosti - kanalizacija 

- operativna izpeljava investicij v javno komunalno infrastrukturo – kanalizacija 

- izvedba hišnih priključkov na javno kanalizacijo 

- manjša vzdrževalna dela na internih kanalizacijah 

Pri pripravi rebalansa plana smo upoštevali ukrepe, ki so navedeni v sanacijskem programu za 

področja vodooskrbe, javne kanalizacije in vzdrževanja. 


- poslovanje leta 2008 mora biti pozitivno 

- prihodki iz naslova izvajanja del za vodooskrbo in javno kanalizacijo se morajo zvišati najmanj za 

10% 

- ostale stroške zadržati na ravni leta 2007 oz. na višini predvidenega 5 % povečanja 

- v skladišči optimizirati zalogo oz. jo znižati za najmanj 10 % 


Naloga izvajanja ukrepov na področju notranjega nadzora in kontrole je stalna naloga vodje enot.

PLAN ENOTE VZDRŽEVANJA 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 295.862 310.655 105,0 

- prihodki od storitev 295.862 310.655 105,0 

2. Usredstvene lastne storitve - investicije v infrastr. 268.823 282.264 105,0 

3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn.sred. 0 0 0,0 




6. Stroški materiala 481.635 505.717 105,0 






- stroški storitev vzdrževanja 14.872 15.616 105,0 





8. Stroški dela 325.232 378.350 116,3 





- amortizacija 35.125 31.590 89,9 



10. Drugi stroški 2.126 3.849 181,0 


- ostali stroški (s štipendijo) 2.009 3.732 185,8 

POSLOVNI ODHODKI 1.152.729 1.230.082 106,7 

11. Rezultat iz poslovanja -25.333 3.870 -15,3 



14. Rezultat iz rednega poslovanja -22.568 4.926 -21,8 

15. Izredni prihodki 18 16 0,0 



17. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 18 16 0,0 

18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA -22.550 4.943 -21,9 

AKUMULACIJA (dobiček + amortizacija): 12.575 36.533 290,5 

63

3. JAVNA KANALIZACIJA 


Dejavnost odvajanja komunalnih in padavinskih voda izvaja podjetje v vseh 6 občinah UE Šmarje pri 

Jelšah. Odvajanje komunalnih padavinskih in odpadnih voda podjetje opravlja za vse občine Upravne 

enote Šmarje pri Jelšah. 

Rezultate poslovanja za občine Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Kozje in Bistrica ob Sotli 

ugotavlja v poslovni enoti javne kanalizacije, medtem, ko je kanalizacija v občini Podčetrtek združena 

s čistilno napravo v Podčetrtku. Vzrok za takšno spremljanje je v tem, da se v občini Podčetrtek 

kanalščina ne obračunava ločeno. Cena čiščenja odpadnih voda bi morala pokrivati tudi stroške 

odvajanja odpadnih voda. 

Podjetje ima trenutno v upravljanju približno 50,9 km pokritih kanalov, od tega znaša dolžina zbirnih 

kanalov 15,9 km. Na javno kanalizacijo je priključenih 2.336 objektov, od tega 1.620 individualnih 

stanovanjskih hiš, 716 stanovanjskih blokov in uporabnikov v pridobitnih dejavnostih. Pri tem občina 

Podčetrtek ni upoštevana. 

z.št. OBČINA NASELJE DOLŽINA OMREŽJA 

1 Rogaška Slatina Rogaška Slatina 33,5 km 

2 Rogatec Rogatec 4,2 km 

3 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah 6,8 km 

4 Kozje Kozje 

Podsreda 

1,8 km 

1,2 km 

5 Bistrica ob Sotli Bistrica ob Sotli 3,5 km 

SKUPAJ: 50,9 km 

V zgornji tabeli so prikazani podatki o dolžini kanalizacijskega omrežja, ki ga podjetje upravlja. Podatki 

so ocenjeni, ker kataster podzemnih vodov še ni končan. 

V obdobju od zadnjega dviga cen smo v podjetju izvedli izgradnjo oz sanacije in rekonstrukcije na 

slednjih kanalizacijskih vodov: 

• V občini Bistrica ob Sotli 1.609,10 m (ločen sistem) v skupni vrednosti 131.391 EUR, 

• V občini Podčetrtek 870 m kanalizacije v vrednosti 105.662 EUR, 

• V občini Šmarje pri Jelšah 1.065 m (rekonstrukcija fekalne in meteorne kanalizacije) v vrednosti 

107.364 EUR, 

• V občini Rogaška Slatina 712 m kanalizacije v vrednosti 133.196 EUR 

• V občini Kozje 1.197,7 m v vrednosti 164.751 EUR. 

V občinah Rogaška Slatina in Rogatec je bilo narejenih tudi več priključkov na glavni kolektor v 

vrednosti 95.934 EUR. 

Vso navedeno kanalizacijo vzdržujemo, vendar pa kanalizacija v občinah Kozje, Šmarje pri Jelšah in 

Podčetrtek še ni prenesena v knjigovodsko evidenco in se od nje ne obračunava amortizacija. 

Če želimo ohranjati kakovost naših storitev na obstoječi ravni oziroma jo dvigovati, potrebujemo tudi 

sredstva za izvajanje investicij. 

Osnova za obračunavanje kanalščine je poraba vode koristnikov javne kanalizacije, katere letna 

poraba za leto 2007 znaša 877.392 m³, kar je za 2,4 % več kot v letu 2006. 

V enoti nimamo direktno zaposlenih delavcev, enota je delno obremenjena s stroški dela vodje enote, 

ki je istočasno tudi vodja odvoza odpadkov. Vsa vzdrževalna dela za javno kanalizacijo izvaja enota 

vzdrževanja. 

64


Prihodki PE Javna kanalizacija so planirani na podlagi predvidene porabe vode uporabnikov, 

priključenih na sistem javne kanalizacije in veljavne cene (velja že od 01.08.2002). Pri planiranju 

količin so se upoštevale dosežene količine za leto 2007 z upoštevanjem rahlega povečanja v občinah 

Rogaška Slatina in Rogatec zaradi novih priključitev. 

Ostali prihodki in odhodki so planirani v skladu s smernicami, ki so navedene v uvodu. 

Izločeni so vsi odhodki in prihodki, ki niso javna služba odvajanja odpadne komunalne vode, prav tako 

tudi stroški dela zaposlenih, ki delajo na izvajanju investicij in gradbenih delih na kanalizaciji. 

Planiran obračunana amortizacija je pokrita s prihodki v višini 56,7%. 

Naloge 

Dela in naloge, ki jih izvajamo za zagotavljanje nemotenega obratovanja kanalizacije so: 

- redni pregledi kanalizacije, kjer ugotavljamo pretočnost kanala, količino usedlin v kanalu, 

fizične poškodbe kanala in objektov na omrežju, 

- vzdrževalna in interventna dela na kanalizacijskem sistemu in črpališčih, 

- izpiranje kanalov pod pritiskom, kjer kanale očistimo nabranih usedlin, 

- izdajanje soglasij in omogočanje priključitve objektov na javno kanalizacijsko omrežje, vršitev 

nadzora nad izvajanjem hišnih priključkov, 

- pripravljanje predlogov za načrtovanje širitve kanalizacijskega sistema. 

Za redne preglede kanalizacije imamo izdelan letni plan, da vse kanale enkrat letno temeljito 

pregledamo. O rednih pregledih kanalizacije se v poslovni enoti vodi dnevnik, od koder se črpajo 

podatki za izdelavo planov vzdrževanja oziroma nujnih popravil, če to zahteva narava okvare. 

Naloge vzdrževanja in intervencije izvaja enota vzdrževanja, ki interno zaračunava storitve enoti javne 

kanalizacije. 


- akumulacijo povečati v skladu s planom 

- stroške vzdrževanja ohraniti na ravni leta 2007, 

- prihodke iz ostalih storitev povečati za 5 %. 



Naloga izvajanja ukrepov na področju notranjega nadzora in kontrole je stalna naloga vodje enote. 

3.2.1. Izračun prihodkov iz naslova kanalščine in fizični obseg prodaje 

Izračun prihodkov - kanalščina 

v EUR 

gospodinjstva, šole, ustanove 310.998 * 0,0897 27.897 

gospodarstvo in ostale pridobitne dejavnosti 584.764 * 0,0897 52.453 

80.350 

65

PLAN FIZIČNEGA OBSEGA KANALŠČINE 

ZA LETO 2008 

v m³ 

Zap. OBČINA PLAN realizacija INDEKS 

št. 2008 I - XII/2007 plan/2007 



- gospodarstvo 470.423 456.721 103 

Skupaj 652.739 635.462 103 

2. ROGATEC 


- gospodarstvo 35.816 34.773 103 

Skupaj 79.734 78.691 101 

3. ŠMARJE PRI JELŠAH 

- gospodinjstva, ustanove 55.980 55.980 100 

- gospodarstvo 71.807 71.807 100 

Skupaj 127.787 127.787 100 

4. KOZJE 


- gospodarstvo 5.012 5.012 100 

Skupaj 25.974 25.974 100 

5. BISTRICA OB SOTLI 


- gospodarstvo 1.706 1.656 103 

Skupaj 9.528 9.478 101 



- gospodarstvo 584.764 569.969 103 

Skupaj 895.762 877.392 102 

66

PLAN DEJAVNOSTI JAVNE KANALIZACIJE 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 


- prihodki iz naslova storitev 4.346 4.563 105,0 

- prihodki iz naslova kanalščine 78.736 80.350 102,0 

- prihodki od priključkov na JKO 7.176 0 0,0 





POSLOVNI PRIHODKI 90.888 85.480 94,0 




7. Stroški storitev 27.429 25.290 92,2 



- storitve zavarovanja 952 663 69,6 



8. Stroški dela 27.571 21.190 76,9 

- plače zaposlenih 17.947 15.025 83,7 


- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 5.878 3.589 61,1 


- amortizacija 39.074 50.497 129,2 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 1.181 628 53,2 

10. Drugi stroški 586 613 104,6 













AKUMULACIJA : 25.444 28.649 112,6 

67

4. JAVNA SNAGA 


V okviru dejavnosti iz 4.člena Odloka o ustanovitvi OKP Javnega podjetja za komunalne storitve 

Rogaška Slatina, d.o.o. (Uradni list RS št.73/98), opravlja podjetje za občine ustanoviteljice, kot 

gospodarsko javno službo tudi službo dejavnosti zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov 

na skupno deponijo v Tuncovcu. 

Podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o. je kot izvajalec za zbiranje, odvoz, deponiranje in vzdrževanje 

skupne deponije v Rogaški Slatini, odgovorno za opravljanje te dejavnosti v občinah Rogaška Slatina, 

Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. 

Za opravljanje službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov 

ter vzdrževanja skupne deponije, ima javno podjetje organizirano posebno poslovno izidno enoto. 

Podjetje vodi ločene evidence za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov v okviru dveh enot, 

posebej pa od leta 2006 evidentira tudi stroške čistilne naprave na odlagališču Tuncovec. 

Za opravljanje omenjene dejavnosti podjetje zaposluje 27 neposrednih delavcev, od tega 0,5 

režijskega delavca kot vodjo enote odvoza odpadkov in 0,5 režijskega delavca kot vodjo odlagališča 

odpadkov, 9 voznikov za specialna vozila za odvoz odpadkov in 12 smetarjev za izpraznjevanje 

smetiščnih posod oziroma kontejnerjev. Za vzdrževanje in urejanje deponije ter dežurstvo na deponiji 

zaposluje 4 delavcev (od tega 3 delovne invalide). 

Za odvoz odpadkov uporablja podjetje 8 specialnih vozil, od tega 6 lastnih, eno v najemu in eno po 

pogodbi z zunanjim sodelavcem – kooperantom (za odvoz skupnih kontejnerjev). Vozila so stara 

(najstarejše iz l.1994; tri vozila so starejša od 10 let, kar povzroča visoke stroške vzdrževanja). Eno 

vozilo je prirejeno, tako da lahko s cisterno odvaža grezniščne gošče, ali pa 5 oz. 8 m³ zabojnike. 

Odpadki se deponirajo na skupni deponiji v Rogaški Slatini. Odpadki se prekrivajo z dovoženo zemljo. 

Za razstiranje in kompaktiranje ima podjetje v pogodbenem najemu kompaktor. 

Deponijo Tuncovec urejamo v skladu zakonskimi zahtevami. Tako smo v začetku leta 2006 dokončali 

gradnjo čistilne na prave na deponiji, uredili smo tudi odplinjevanje. 

Na deponiji od leta 2006 obratuje čistilna naprava za izcedne vode, ki dosega zelo dobre rezultate 

čiščenja. ČN Tuncovec je čistilna naprava za biološko čiščenje (SBR reaktor) izcednih voda iz 

odlagališča komunalnih odpadkov. V letu 2007 je bilo očiščeno cca 6 000 m³ izcednih voda. 

Z delovanjem ČN zagotavljamo zahtevane pogoje za odvajanje iztočne vode v kanalizacijo in 

naknadno čiščenje na ČN Rogaška Slatina. V najkrajšem možnem času je potrebno zgraditi 

kanalizacijski priključek na kolektor Rogatec – Rogaška Slatina, sedaj se namreč odpadne vode 

odvažajo na CČN Rogaška Slatina s cisterno, kar povzroča zelo visoke stroške. 

Iz evidenc nameščenih zbirnih posod in evidenc odvoženih oz.dovoženih odpadkov na deponijo ter iz 

podatkov pri tehtanju odpadkov, ugotavljamo, da se tako količine pripeljanih kot odloženih odpadkov iz 

leta v leto povečujejo. 

PREGLED KOLIČIN ODPADKOV PO LETIH 

OPIS 2003 2004 2005 2006 2007 07/03 

v m³/mesec 7.181 7.528 7.689 7.739 8.261 115,0 

v m³/leto 86.177 90.340 92.262 92.869 99.132 115,0 

v tonah/leto 10.723 11.387 11.208 11.307 11.219 104,6 

V drugi polovici leta je podjetje pričelo izvajati projekt »rumena vreča«, ki omogoča izvorno ločevanje 

odpadne embalaže na kraju nastanka. Istočasno se je pričel umik skupnih kontejnerjev, namesto 

katerih se je uvajal individualni odvoz odpadkov. Umaknjeno je bilo 42 kontejnerjev. 

V drugi polovici leta smo zbrali za 82,5 ton odpadne embalaže z rumeno vrečo oz. 2.000 m³. 

Ločeno zbrane odpadke pobiramo še iz 50 lokacij (24 je opremljenih s štirimi zabojniki, 26 jih je 

opremljenih z zabojniki za papir) in jih pretovarjamo v velike zabojnike, ki so postavljeni v zbirnem 

centru na odlagališču Tuncovec. Velike zabojnike potem odvažamo v Dinos Celje. 

Redni odvoz komunalnih odpadkov iz negospodarstva 

V mesecu oktobru 2007 smo pristopili uvajanju ločevanja odpadkov pri negospodarskih imetnikih 

odpadkov. Tu spadajo šole, vrtci, ustanove, društva.. Sistem odvoza odpadkov se izvaja po 

68

posameznih ločenih frakcijah, tako da komunalne odpadke pobiramo redno tedensko, rumeno vrečo 

redno dvotedensko, ostale frakcije, kot so steklo in papir pa pobiramo enkrat mesečno. 

Redni odvoz komunalnih odpadkov iz gospodarstva 

V mesecu oktobru 2007 smo pričeli intenzivneje uvajati sistem ločevanja odpadkov pri gospodarskih 

subjektih. Pri teh se običajno pojavlja manj komunalnih odpadkov, ostalih odpadkov, ki so lahko zelo 

različni pa je sorazmerno več, smo problemu ločevanja odpadkov in odvoza pristopili individualno. 

Obvestili smo vse gospodarstvenike, nekatere tudi obiskali, jim svetovali in pomagali poiskati ustrezen 

način ločevanja odpadkov. To delo se je predvsem zaradi velikega obsega odtegnilo v leto 2008. 

Tako kot pri vseh ostalih imetniki odpadkov, smo tudi tem pripravili obsežno gradivo kako z odpadki 

ravnati v novih pogojih. Pripravili smo tudi urnike odvoza, ki so podobni tistim pri negospodarstvu s 

tem, da je namesto rumene vreče tu frakcija plastike. 

Delno smo uredili tudi zbirni center, tako da se je povečala količina ločeno zbranih odpadkov. 

S projektom rumene vreče kot tudi s širjenjem individualnega odvoza ter zbiranjem ločeno zbranih 

odpadkov bomo nadaljevali tudi v letu 2008. 

Dovoljenje za odlaganje odpadkov na odlagališče Tuncovec velja do konca leta 2008. Podjetje je sicer 

na Ministrstvo za okolje naslovilo vlogo za podaljšanje dovoljenja za dodatnega pol leta, vendar 

rešitve vloge še nismo dobili. V kolikor dovoljenje ne bo podaljšano, se bodo s 1. januarjem 2009 

mešani komunalni odpadki pričeli odvažati na regijsko odlagališče odpadkov v Celju. Deponijo 

Tuncovec bo potrebno zapreti in urediti v skladu z zakonskimi zahtevami. 

V okviru dejavnosti javne snage se evidentirajo tudi prihodki iz naslova praznjenja in odvoza 

grezničnih gošč. Obseg teh storitev ne predstavlja pomembnega deleža med prihodki. V letu 2008 tudi 

ne načrtujemo povečanja, glede na to, da lahko greznične gošče odvažamo trenutno le v laguno na 

CČN Rogaška Slatina, ki pa je kot je bilo uvodoma omenjeno, polna. 

Pogoj za povečanje obsega teh storitev je nabava fekalne postaje za sprejem grezničnih gošč, ki pa je 

predmet investicije, ki v letošnjem letu ni planirana, ker na voljo ni sredstev. 


Kot je bilo že uvodoma omenjeno, so se pri rebalansu plana za leto 2008 upoštevale veljavne cene ter 

nekoliko upočasnjen prehod iz vaških kontejnerjev na individualni odvoz. Pri tem smo upoštevali, da 

približno 30 % uporabnikov ne bo v letu 2008 prešlo na individualni odvoz, ker bomo najbolj 

odmaknjene kontejnerje za enkrat še pustili. 

Iz poslovnega izida je razvidno, da stroškov poslovanja ne moremo pokriti, zato je v nadaljevanju 

pripravljen nov predlog za dvig cen, kar je bilo sicer že napovedano ob predlaganem povišanju v letu 

2007 (naslednji dvig pa predvidevamo s 1.1.2009, ko bomo pričeli odpadke voziti na regijsko deponijo 

v Celje). Kot je iz plana razvidno, se povečujejo v letu 2008 stroški materiala (nabava rumenih vrečk), 

goriva (povečanje odvozov zaradi individualnega sistema in ločenega zbiranja odpadkov), stroški dela 

(predvidene nove zaposlitve po planu, v rebalansu so upoštevani samo trije novi delavci namesto 

prvotno planiranih 7), stroški najema vozil in stroški zavarovanja (zaradi dodatnih vozil, najetih v letu 

2007; v letu 2008 planiramo nakup dveh rabljenih vozil v vrednosti 15.000 EUR). Sicer smo v 

prvotnem planu napovedali, da bomo v rebalansu upoštevali tudi stroške zbiranja, odvoza in 

kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov, vendar tega nismo naredili, ker bi to planirano izgubo 

še povečalo. 

Prav tako ni predvideno izvajanje kosovnega odvoza po sistemu pouličnega pobiranja po sistemu 

bonov, ker je tak način odvoza dražji. 

Prihodki se delijo med enoto javne snage in enoto deponiranja glede na razmerje med ceno zbiranja 

in odvoza ter ceno deponiranja odpadkov, ki znaša 67:33. 

Naloge 

Naloge na področju izvajanja programa obvezne javne službe: 

- usmeriti vse aktivnosti v čimprejšnjo ureditev zbirnega centra Tuncovec 

- nadaljevati s širjenjem individualnega odvoza odpadkov s hkratnim uvajanjem sistema rumene 

vreče 

- redni odvoz komunalnih odpadkov pri gospodinjstvih 

- odvoz po naročilu – skupni kontejnerji, ostali odvozi "na klic" 

- zbiranje papirja in stekla pri rednem odvozu pri gospodinjstvih in na eko otokih 

- kosovni odvoz – 1 krat letno 

- zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev – 1 krat letno 

69

- vzdrževanje zabojnikov na eko otokih in v zbirnem centru Tuncovec (popravilo zabojnikov, 

oznake zabojnikov, čiščenje eko otokov, …) 

- redno vzdrževanje smetarskih vozil 

- urejanje deponije Tuncovec 

- redno praznjenje greznic in malih ČN pri gospodinjstvih. 

Dopolnilne dejavnosti 

- odvozi po naročilu pri gospodarstvu 

(Gre za izredno zbiranje, odvoze in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodarstva 

in javnih ustanov, v primerih večjih količin odpadkov iz izrednih dejavnosti (čistilne akcije, 

selitve, druge aktivnosti), ki generirajo večje količine odpadkov. Te kratkotrajno povečane 

količine odpadkov ne morejo biti predmet rednega odvoza mešanih komunalnih odpadkov. 

To zbiranje, odvažanje in odlaganje odpadkov zahteva dodatne nepredvidene aktivnosti.) 

- odvozi ločeno zbranih odpadkov pri gospodarstvu 

(Gre za izvajanje aktivnosti zbiranja, odvoza in začasnega skladiščenja ločenih/sortiranih 

odpadkov predvsem embalaže in papirja, ki niso del javne službe komunalnega podjetja. 

Kalkulacija cene vsebuje stroške zbiranja, odvoza, manipulativnih stroškov, začasnega 

skladiščenja in nato prevoza v zbirni center pooblaščenih družb za ravnanje z embalažo. 

Oddaja embalaže je brezplačna, pooblaščena družba pa nam delno povrne stroške prevoza iz 

našega zbirnega centra v zbirni center pooblaščene družbe. V primeru, da uporabnik sam 

dostavi zgoraj navedene ločeno zbrane odpadke v naš zbirni center, zaračunamo samo 

stroške manipulacije, začasnega skladiščenja in odvoza v zbirni center pooblaščene družbe.) 

- prodaja ločeno zbranih odpadkov (brez odpadne embalaže iz rumenih vreč) 

- prodaja posod za odpadke 

- razvrščanje odpadkov – dodatno sortiranje ne dovolj sortiranih odpadkov dostavljenih v zbirni 

center 

- vodenje evidenčnih listov – nabava in elektronsko vodenje predpisanih evidenčnih listov 

namesto uporabnikov. 

- tehtanje – storitev tehtanja na cestni tehtnici tudi za druge uporabnike 

- pranje kontejnerjev – občasno pranje predvsem zaradi zmanjševanje neprijetnega vonja. 

- praznjenje greznic in malih ČN v gospodarstvu. 


- povečati prihodke iz dopolnilnih dejavnosti za najmanj 40 % 

- povečati pogodbeni odvoz za 10 % 

- stroške, na katere širjenje individualnega odvoza ne vpliva zadržati na ravni leta 2007 oz. na 

višini predvidenega 5 % povečanja 

- odstraniti skupne kontejnerje v skladu s planom in povečati prihodke 



70

4.2.1. Planirani prihodki po vrstah odvoza in pregled količin odpadkov v m³ 

REKAPITULACIJA PLANIRANIH PRIHODKOV PO OBČINAH IN VRSTAH: 

Občina Rogaška Slatina 283.811 Občina Podčetrtek 70.439 

Odvoz smet.posod 127.840 Odvoz smet.posod 26.235 

Redni odvoz m3 75.922 Redni odvoz m3 16.891 

Vaški kontejnerji 22.752 Vaški kontejnerji 21.984 

Pogodbeni odvoz 57.297 Pogodbeni odvoz 5.329 

Občina Šmarje pri Jelšah 192.413 Občina Kozje 48.153 


Redni odvoz m3 36.723 Redni odvoz m3 9.972 


Pogodbeni odvoz 26.063 Pogodbeni odvoz 1.500 

Občina Rogatec 73.621 Občina Bistrica ob Sotli 24.941 


Redni odvoz m3 20.975 Redni odvoz m3 5.139 


Pogodbeni odvoz 8.846 Pogodbeni odvoz 883 

Občine skupaj 693.378 

Odvoz smet.posod 297.025 

Redni odvoz m3 165.622 

Vaški kontejnerji 130.813 

Pogodbeni odvoz 99.918 

71

PREGLED FIZIČNEGA OBSEGA ODVOZA ODPADKOV PO OBČINAH IN STRUKTURI PORABNIKOV 

OBDOBJE I. - XII./2007 V PRIMERJAVI Z LETOM 2006 

v m³ 

Vrsta uporabnika Rogaška Slatina Rogatec Šmarje pri Jelšah Podčetrtek Kozje Bistrica ob Sotli SKUPAJ Struktura v % 

2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 

1.Indiv.stan hiše 6.499 3.078 1.663 823 3.876 1.655 1.236 450 608 248 416 166 14.299 6.420 14,42 6,91 

(redni - posode) 

2.Bloki 3.259 3.161 795 769 915 892 292 292 397 390 73 69 5.731 5.572 5,78 6,00 

(redni) 

5.Kontejnerski odvoz 15.773 16.789 3.529 3.330 21.719 22.209 8.750 8.435 8.978 8.656 3.189 3.257 61.939 62.676 62,48 67,49 

izven urban.naselij 

Skupaj gospodinjstva: 25.532 23.028 5.987 4.922 26.511 24.756 10.278 9.178 9.982 9.293 3.678 3.492 81.969 74.669 82,69 80,40 

3.Ustanove 97 93 85 85 225 186 176 149 158 158 99 99 840 771 0,85 0,83 

(redni) 

4.Gospodarstvo 2.274 1.998 725 639 1.699 1.352 863 822 268 224 255 243 6.084 5.277 6,14 5,68 

(redni) 

5.Pogodbeni odvoz 6.270 7.256 1.212 1.332 2.290 2.696 290 512 112 176 65 180 10.239 12.152 10,33 13,09 

Skupaj gospodarstvo 8.641 9.347 2.022 2.055 4.214 4.234 1.329 1.483 538 558 419 523 17.163 18.200 17,31 19,60 

SKUPAJ LETNO 34.173 32.375 8.009 6.977 30.725 28.990 11.607 10.661 10.521 9.851 4.098 4.015 99.132 92.869 100,00 100,00 

struktura v % 34,47 34,86 8,08 7,51 30,99 31,22 11,71 11,48 10,61 10,61 4,13 4,32 100,00 100,00

PLAN DEJAVNOSTI ZBIRANJA IN ODVOZA ODPADKOV 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 



- redni odvoz po m3 216.927 309.973 142,9 

- kontejnerski odvoz - pogodbeni 38.173 41.990 110,0 

- kontejnerski odvoz izven urbanih naselij 112.447 87.645 77,9 

- storitve specialnega fekalnega vozila 16.594 17.424 105,0 




5. Prihodki iz naslova interne realizacije 33.905 35.600 105,0 












8. Stroški dela 318.069 435.504 136,9 





- amortizacija 20.578 20.598 100,1 


10. Drugi stroški 2.188 4.611 210,7 


- ostali stroški (s štipendijo) 1.844 4.267 231,4 











AKUMULACIJA : -199.654 -296.684 148,6

PLAN DEJAVNOSTI DEPONIRANJA ODPADKOV 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 251.380 295.699 117,6 

- prihodki iz naslova storitev in materiala 20.743 25.389 122,4 



- kontejnerski odvoz izven urbanih naselij 55.385 43.168 77,9 

- deponiranje - lastni prevoz 15.752 16.540 105,0 








- stroški električne energije 5.873 6.167 105,0 

- stroški goriva, plina 955 1.003 105,0 








8. Stroški dela 80.317 86.665 107,9 





- amortizacija 44.711 60.589 135,5 


10. Drugi stroški 331 335 101,1 












18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA -15.946 13.779 -86,4 

AKUMULACIJA : -15.946 13.779 -86,4 

74

PLAN DEJAVNOSTI JAVNE SNAGE 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 





- kontejnerski odvoz izven urbanih naselij 167.832 130.813 77,9 

- deponiranje - lastni prevoz 15.752 16.540 105,0 

- storitve specialnega fekalnega vozila 16.594 17.424 105,0 



4. Plačane odpisane terjatve in stroški 5.503 4.953 90,0 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 33.905 35.600 105,0 













8. Stroški dela 398.387 522.169 131,1 

- plače zaposlenih 275.336 355.612 129,2 




- amortizacija 65.289 81.187 124,4 


10. Drugi stroški 2.519 4.946 196,3 



POSLOVNI ODHODKI 983.068 1.204.553 122,5 





15. Izredni prihodki 65.289 81.187 124,4 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 65.289 81.187 124,4 



18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA -215.601 -282.905 131,2 

AKUMULACIJA : -215.601 -282.905 131,2 

75

5. ČISTILNE NAPRAVE 

5.1. Analiza stanja 

Čiščenje komunalnih padavinskih in odpadnih voda izvaja podjetje na štirih komunalnih čistilnih 

napravah in sicer v Podčetrtku (PE 2.000), v Rogaški Slatini (PE 9.000), v Šmarje pri Jelšah (PE 

3.200) in v Podsredi (PE 250). Za vse čistilne naprave se rezultati poslovanja ugotavljajo v ločenih 

obračunskih enotah. 

Graf št. 5.1.: Učinki čiščenja na komunalnih ČN v % za leto 2007 

Vir: Poročila o rezultatih obratovalnega monitoringa (ZZV Celje) 

KPK – kemijska potreba po kisiku 

BKP5 – biokemiska potreba po kisiku 

Komentar: 

Rezultati čiščenja so celovito gledano zelo dobri (učinek med 92 do 97 %), le rezultati na ČN 

Podčetrtek so slabši, vendar še v okviru zakonskih zahtev. 

ČN Podčetrtek 

Čistilna naprava v Podčetrtku je bila zgrajena leta 1989, prvotno z dvema enotama s skupno 

zmogljivostjo 2000 PE. Zaradi pogostih okvar obeh diskov je bilo potrebno v letu 2003 sanirati celotno 

napravo in s tem zagotavljati kontinuirano čiščenje odpadnih vod. Kljub temu smo v preteklem letu 

ugotavljali slabši učinek čiščenja, kot je razvidno iz zgornjega grafa, kar je posledica zastarelosti in 

preobremenjenosti ČN. 

V obračunski enoti se evidentirajo ČN Podčetrtek se evidentirajo tako stroški čistilne naprave kot 

kanalizacijskega sistema v občini Podčetrtek. 

Podjetje ima v občini Podčetrtek v upravljanju 3,5 km pokritih kanalov. 

V občini Podčetrtek je priključeno na javno kanalizacijo 154 objektov, od tega 99 individualnih 

stanovanjskih objektov in 49 objektov, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost ter 6 stanovanjskih 

blokov. 

Osnova za obračunavanje oz. izračun lastne cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini 

Podčetrtek je poraba vode koristnikov, ki so priključeni na javno kanalizacijo, ki je v upravljanju 

javnega podjetja in katerih odpadne vode se odvajajo na čistilno napravo. Skupna letna poraba vode 

omenjenih uporabnikov znaša za leto 2007 znaša 109.552 m3. V tem so udeležena gospodinjstva, 

zavodi, šole in vrtci s 17.866 m3, gospodarstvo, oziroma pridobitne dejavnosti pa z 92.441 m3. V 

76

primerjavi z letom 2006 se je količina odpadne vode, porabnikov priključenih na čistilno napravo 

povečalo za 6.644 m3 oz. za 6,5%. 

Rezultati čiščenja so bili v letu 2007 slabši kot v predhodnem letu, vendar še v okviru zakonskih 

zahtev. ČN je ob sezonskih obremenitvah preobremenjena. Ob predvideni širitvi hotelskih kapacitet pa 

bo toliko bolj. 

ČN Rogaška Slatina 

ČN Rogaška Slatina je pričela obratovati leta 2001, ko se je pričelo izvajanje mehanskega čiščenja 

komunalnih, odpadnih in padavinskih voda. V mesecu decembru 2002 je naprava dobila tudi 

dovoljenje za pričetek poskusnega obratovanja drugega dela čistilne naprave, ki omogoča biološko 

čiščenje, v naslednjem letu je že redno obratovala. 

Na čistilno napravo Rogaška Slatina so priključeni uporabniki iz Občine Rogaška Slatina in Občine 

Rogatec. Storitev se je pričela uporabnikom zaračunavati s 01.06.2003. 

V Rogaški Slatini je na čistilno napravo priključenih 732 gospodinjstev in 309 gospodarskih subjektov, 

ustanov in stanovanjskih blokov, v Rogatcu pa je priključenih 174 gospodinjstev ter 64 gospodarskih 

subjektov, ustanov in stanovanjskih blokov. Količina odpadne vode za katero se je obračunala storitev 

čiščenja je v letu 2007 znašala 513.449 m3, kar pomeni, da se je povečala za 5,6 %. 

Rezultati čiščenja so bili v letu 2007 zelo dobri. S poudarjeno laboratorijsko analitiko, preventivnim 

vzdrževanjem in zmanjšanjem količine meteornih voda ob deževju, pa bodo še boljši in tudi bistveno 

bolj konstantni. Skladno z novo Uredbo emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih 

naprav (Ur.l. RS, št 45/2007), bomo morali kvalitetnejše čistiti tudi dušik in fosfor ( terciarno čiščenje). 

ČN Šmarje pri Jelšah 

V letu 2006 je bila zgrajena čistilna naprava v Šmarju pri Jelšah. Namen izgradnje čistilne naprave je 

urediti čiščenje odplak naselij Šmarje pri Jelšah, Zadrže, Zastranje, Dvor, Mala Pristava, Bobovo pri 

Šmarju, Vinski vrh, Globoko in Predel, ki se prosto izlivajo v Šmarski potok. S čistilno napravo se 

zagotavlja mehansko predčiščenje, biološko čiščenje z eliminacijo dušika v procesu biološke 

nitrifikacije in denitrifiikacije ter eliminacijo fosforja v biološkem ali kemijskem procesu. 

Kapaciteta čistilne naprave je 3.200 enot. 

ČN Šmarje pri Jelšah je v letu 2007 obratovala poskusno. Rezultati čiščenja so bili zelo dobri. V 

začetku leta 2008 je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Trenutno je na čistilno napravo priključen 

osrednji del naselja Šmarje pri Jelšah. Ostali del in druga, prej navedena naselja se bodo priključevala 

postopoma v naslednjih letih. V letu 2007 se je zaključila investicija izgradnje treh razbremenilkov in 

razbremenilni kanal iz R4/1, v letu 2008 se načrtuje gradnja kolektorja v Zadrže in Dobravo. 

Stroške, ki so nastajali v letu 2006 pri poskusnem obratovanju, kot tudi stroške leta 2007, je v celoti 

pokrivala občina Šmarje pri Jelšah. Pri gradnji čistilne naprave je podjetje najelo dolgoročni kredit v 

višini 333.834,10 EUR. Glavnica se odplačuje iz okoljske dajatve, obresti pa je pokriva občina Šmarje 

pri Jelšah. 

Glede na to, da podjetje ni pridobilo soglasja Vlade RS k ceni čiščenja odpadnih voda, se storitev ni 

zaračunavala uporabnikom. 

ČN Podsreda 

V občini Kozje, v kraju Podsreda sicer deluje manjša čistilna naprav, ki pa je podjetje še ni prevzelo v 

upravljanje, stroške te čistilne naprave pa pokriva občina Kozje. V letu 2007 je podjetje pričelo urejati 

omenjeno čistilno napravo. Pridobljeno je bilo uporabno dovoljenje, predlagana je bila cena za 

čiščenje odpadnih voda, ki pa ni bila potrjena, tako, da stroške obratovanja še vedno v celoti pokriva 

občina Kozje. 

V februarju 2007 smo v podjetju zaposlili vodjo čistilnih naprav, v drugi polovici leta pa še operaterjavzdrževalca 

ČN. Vodja čistilnih naprav je istočasno še vodja odlagališča Tuncovec z zbirnim centrom. 

Oba opravljata dela in nadzor v vseh 4 naštetih komunalnih čistilnih napravah in v čistilni napravi 

tehnoloških vod Tuncovec. 

Manjša vzdrževalna dela (urejanje okolice, košnja, itd.) opravljajo 1 delavec, ki je že zaposlen na 

čistilnih napravah. Stroški dela teh delavcev (vodje ČN v višini 50%) se delijo na čistilne naprave, tako, 

da na ČN Podčetrtek, Podsreda, Šmarje pri Jelšah in Tuncovec odpade po 13,8%, na ČN Rogaška 

Slatina pa 44,7%. 

V letu 2007 smo pričeli izvajati intenzivnejši nadzor nad delovanjem čistilnih naprav, opraviti je bilo 

potrebno večja vzdrževalna dela, V skladu s sprejetimi ukrepi iz leta 2006 smo delno že povezali vse 

77

čistilne naprave, omogočili daljinski nadzor, v letu 2008 pa se planira vzpostavitev telemetrijske 

povezave in ureditev centralnega laboratorija na ČN Rogaška Slatina, kar bo omogočalo kvalitetnejši 

nadzor nad učinkovitostjo delovanja naprav. 

5.2. Plan 2008 in sanacija 

Planirani poslovni rezultati po posameznih čistilnih napravah so pripravljeni v skladu z usmeritvami, 

navedenimi v uvodu. 

Pri planiranju smo upoštevali, da je potrebno zagotoviti izvajanje nalog rednega vzdrževanja in 

intervencije in sicer: 

- redni pregledi stanja delovanja čistilnih naprav 

- pregled in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav 

- kontrola napeljave 

- kontrola avtomatike 

- spremljanje kvalitete čiščenja 

- vzdrževalna in interventna dela na čistilnih napravah 

- odvoz in deponiranje blata (ČN Podčetrtek, ČN Podsreda, ČN Šmarje) 

- pleskanje kovinskih delov in manjša popravila 

- redni pregled stanja ter delovanja mehanskega dela čistilnih naprav in odvoz odpadkov. 

V nadaljevanju so prikazani planirani poslovni izidi po posameznih čistilnih napravah. 


- prihodki iz naslova čiščenja tehnoloških odpadnih voda (v planu poslovanja sicer niso zajeti, ker v 

času priprave sanacijskega programa še nismo pridobili podatkov stopnji onesnaženosti 

tehnoloških voda gospodarskih subjektov, ki se čistijo na čistilnih napravah), 

- stroške zadržati na ravni leta 2007 oz. na višini predvidenega 5 % povečanja 

Za izvajanje sanacijskih ukrepov je odgovoren vodja enote čistilnih naprav in deponije. 


5.2.1. ČN Podčetrtek 

V enoti se planira izguba v višini 9.438 EUR. V prvotnem planu bi enota ustvarila nekaj akumulacije, 

saj so bili planirani prihodki iz naslova kanalščine. Izpad prihodkov iz naslova kanalščine znaša v letu 

2008 10.770 EUR (izpad v letu 2007 je znašal 4.500 EUR). 

V rebalansu smo tako črtali prihodke iz naslova kanalščine, ker Vlada RS ni potrdila njene cene. 

Odhodki so planirani v skladu s smernicami, ki so navedene v uvodu. Stroški dela so se 

nadpovprečno povečali zaradi novih zaposlitev v letu 2007. Pri stroških vzdrževanja planiramo, da 

bodo tudi v letu 2008 relativno visoki, zaradi že omenjene starosti ČN. 

Izračun prihodkov in fizični obseg prodaje 

Plan prihodkov 

- čiščenje odpadnih voda 114.174 * 0,2938 33.544 

PLAN FIZIČNEGA OBSEGA VODE, KI SE ČISTI NA ČN PODČETRTEK 

ZA LETO 2008 

v m³ 

Zap. OBČINA PLAN DEJANSKO INDEKS 

št. PODČETRTEK 2008 I - XII/2007 plan/2007 


- gospodarstvo 97.063 92.441 105 

Skupaj 114.174 109.552 104 

Glede na to, da se količina odpadne komunalne vode v gospodarstvu že nekaj časa povečuje, smo 

planirali povečanje količin za leto 2008. 

78

PLAN ENOTE ČISTILNE NAPRAVE PODČETRTEK 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 


- prihodki iz naslova storitev 0 0,0 

- prihodki iz naslova čiščenja odpadnih vod 32.186 33.544 104,2 

- prihodki iz naslova kanalščine 0 0 0,0 






6. Stroški materiala 5.051 5.304 105,0 









- stroški delovne skupnosti 5.048 4.750 94,1 


8. Stroški dela 3.574 10.208 285,6 


- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 436 1.328 304,6 



- amortizacija 18.347 22.421 122,2 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 229 229 100,0 


10. Drugi stroški 0 0 0,0 



POSLOVNI ODHODKI 53.345 65.611 123,0 











AKUMULACIJA : -2.582 -9.439 365,6 

79

5.2.2. ČN Rogaška Slatina 

V rebalansu smo upoštevali na strani prihodkov veljavne cene. Na strani stroškov pa smo dodali 

stroške dehidracije in posledično tudi višje stroške električne energije, ki se bodo povečali zaradi 

delovanja dehidracijske naprave. Popravili smo stroške dela, ker smo kot že rečeno ostali pri enakem 

številu zaposlenih kot v preteklem letu (kot je bilo omenjeno, se stroški dela delijo med vse čistilne 

naprave). 

Dehidracija mulja iz lagune je potrebna, saj je muljna laguna že polna, čeprav je bilo v investicijskem 

programu predvideno, da bo zadostovala za obdobje 10 let. Rešitev je začasna, medtem se bo 

pripravil projekt za nakup fekalne postaje, ki bo omogočal prevzem greznic iz celotnega področja UE 

Šmarje pri Jelšah. Druge čistilne naprave so namreč premajhne, da bi se lahko nanje odvažale 

greznične gošče. 

Glede na to, da so se v preteklih leti na ČN Rogaška Slatina dovažale greznične gošče iz vseh šestih 

občin UE Šmarje in iz ČN Podčetrtek, smo predvideli, da del stroškov, ki bodo nastali zaradi 

dehidracije, pokrijejo tudi ostale občine. Sicer bo podjetje predlagalo zvišanje cen praznjenja, odvoza 

in odlaganja grezničnih gošč kot tudi cene čiščenja odpadnih voda, vendar glede na slabe izkušnje 

preteklega leta z dvigovanjem cen, predvidevamo v letu 2008 pokrivanje omenjenih stroškov iz 

proračunov občin. 

V spodnji tabeli je prikaz delitve stroškov dehidracije po občinah: 

RAZDELILNIK FINANCIRANJA STROŠKOV DEHIDRACIJE 

ZAP.ŠT. OBČINA RAZMERJE ZNESEK 

1. BISTRICA OB SOTLI 1,4% 736,40 

2. KOZJE 2,7% 1.399,16 

3. PODČETRTEK 12,5% 6.564,48 

4. ROGAŠKA SLATINA – iz AM ČN 60,9% 32.022,88 

5. ROGATEC – iz AM ČN 12,5% 6.564,48 

6. ŠMARJE PRI JELŠAH 10,1% 5.312,60 

SKUPAJ: 100,0% 52.600,00 

Izračun razdelilnika za delitev stroškov dehidracije po občinah 

Na ČN Rogaška Slatina imamo laguno za zbiranje in deponiranje blata iz ČN Rogaška Slatina, 

grezničnih gošč iz celotne UE Šmarje pri Jelšah in deponiranje blata ČN Podčetrtek. Laguna je 

velikosti 8.000 m 3 . 

Vsako leto je v laguno odloženih: 

- 12.775 m 3 mulja iz ČN Rogaška Slatina (povprečno 35 m 3 na dan), 

- 400 m 3 mulja iz ČN Podčetrtek in 

- 1400 m 3 grezničnih gošč iz cele UE Šmarje pri Jelšah. 

Tako se je letno deponiralo 14.575 m 3 mulja, zaradi odtoka vode je bilo zgoščenega mulja na leto 

1600 m 3 . Razmerje usedanja mulja je naslednje: 

- mulj iz ČN Rogaška Slatina 12.775 m 3 : 12,77 = 1.000 m 3 /leto; 

- mulj iz ČN Podčetrtek 400 m 3 : 3 = 133 m 3 /leto in 

- greznične gošče iz cele UE Šmarje pri Jelšah 1400 m 3 : 3 = 477 m 3 /leto. 

Iz tega sledi, da je razmerje 1.000 : 477 : 133 = 62,5 : 29,2 : 8,3. 

80

Tabela 1: Sestava lagune po deležih 

greznične gošče 

29% 

ČN Podčetrtek 

8% 

ČN Rogaška Slatina 

63% 

Vir: Statistika OKP Rogaška Slatina 

To pa nadalje pomeni, da se deleži po občinah naslednji: 

1. mulj ČN Rogaška Slatina pomeni 62,5% delež, ki pa se nato deli na: 

- 83,3 % Občina Rogaška Slatina in 

- 16,7 % Občina Rogatec. 

Tabela 2: Razdelitev deleža mulja iz ČN Rogaška Slatina 

Občina Rogatec 

17% 

Občina Rogaška 

Slatina 

83% 


2. greznične gošče pomenijo 29,2 % delež, ki se deli na vse občine, in sicer: 

- 30,2 % Občina Rogaška Slatina, 

- 7,0 % Občina Rogatec, 

- 34,6 % Občina Šmarje pri Jelšah, 

- 9,1 % Občina Kozje, 

- 14,3 Občina Podčetrtek in 

- 4,8 % Občina Bistrica ob Sotli. 

81

Tabela3: Razdelitev deleža grezničnih gošč po občinah 

Občina Bistrica ob 

Sotli 

5% 

Občina Početrtek 

14% 

Obćina Rogaška 

Slatina 

30% 

Občina Kozje 

9% 

Občina Rogatec 

7% 

Občina Šmarje pri 

Jelšah 

35% 


3. mulj ČN Podčetrtek pomeni 8,3 %, ki pa je delež samo Občine Podčetrtek. 

IZRAČUN DELEŽEV PO OBČINAH 

Delež 

preračun 

62,5 Občina Rogaška Slatina 83,3 52,1 

Občina Rogatec 16,7 10,4 

62,5 

29,2 Občina Rogaška Slatina 30,2 8,8 60,9 

Občina Rogatec 7,0 2,0 12,5 

Občina Šmarje pri Jelšah 34,6 10,1 10,1 

Občina Kozje 9,1 2,7 2,7 

Občina Podčetrtek 14,3 4,2 12,5 

Občina Bistrica ob Sotli 4,8 1,4 1,4 

29,2 100,0 

8,3 Občina Podčetrtek 8,3 8,3 

SKUPAJ: 100,0 

82

Izračun prihodkov in fizični obseg prodaje 

Izračun prihodkov 

v EUR 

Čiščenje odpadnih vod: 526.679 * 0,4590 241.746 

PLAN FIZIČNEGA OBSEGA VODE, KI SE ČISTI NA ČN ROGAŠKA SLATINA 

ZA LETO 2008 

v m³ 

Zap. OBČINA PLAN DEJANSKO INDEKS 

št. 2008 I - XII/2007 plan/2007 



- gospodarstvo 335.353 325.585 103 

Skupaj 497.469 484.522 103 

2. ROGATEC 


- gospodarstvo 7.997 7.764 103 

Skupaj 29.210 28.977 101 



- gospodarstvo 343.350 333.349 103 

Skupaj 526.679 513.499 103 

83

PLAN ENOTE ČISTILNE NAPRAVE ROGAŠKA SLATINA 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 235.753 241.746 102,5 

- prihodki iz naslova čiščenja odpadnih vod 235.753 241.746 102,5 



4. Plačane odpisane terjatve in dotacije občin 5.505 19.094 346,8 


POSLOVNI PRIHODKI 245.219 264.998 108,1 



- stroški električne energije (povečanje zaradi dehidr.enote) 23.978 32.771 136,7 






- stroški drugih storitev (45.000 strošek dehidracije) 22.028 71.338 323,9 

8. Stroški dela 43.875 32.957 75,1 





- amortizacija 220.765 221.144 100,2 



10. Drugi stroški 219 230 105,0 













AKUMULACIJA : 77.881 49.896 64,1 

84

5.2.3. ČN Šmarje pri Jelšah 

ČN Šmarje pri Jelšah je v začetku leta 2008 pridobila obratovalno dovoljenje. Ker pa ceno čiščenja 

Vlada RS ni potrdila, smo v rebalansu plana za leto 2008 predvideli, da bo vse stroške obratovanja 

pokrila občina Šmarje pri Jelšah iz proračuna, tako kot v preteklem letu. Izpad planiranih prihodkov 

čiščenja odpadnih voda znaša 38.546 EUR (v letu 2007 je ta izpad znašal 11.020 EUR). 

POSLOVNI IZID ENOTE ČISTILNE NAPRAVE ŠMARJE PRI JELŠAH 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 0 0 0,0 

- prihodki iz naslova čiščenja odpadnih vod 0 0 0,0 



4. Dotacije občin 32.296 40.660 125,9 












8. Stroški dela 3.561 10.208 286,7 


- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 436 1.328 304,6 


9. Odpisi vrednosti 129 7.349 5.696,9 

- amortizacija 129 7.349 5.696,9 

10. Drugi stroški 134 134 100,0 



Rezultat iz poslovanja 4.390 -3.139 -71,5 


12. Finančni odhodki 4.519 4.210 93,2 

13. Rezultat iz rednega poslovanja -129 -7.349 5.697,1 

14. Izredni prihodki 129 7.349 5.696,9 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 129 7.349 5.696,9 

15. Izredni odhodki 0 0 0,0 

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 129 7.349 5.696,9 



85

5.2.4. ČN Podsreda 

Tudi pri ČN Podsreda Vlada RS ni potrdila cene čiščenja odpadnih voda, za to se v rebalansu planira 

pokritje stroškov delovanja čistilne naprave iz proračuna občine Kozje. Izpad prihodkov iz naslova 

čiščenja odpadnih voda znaša 2.925 EUR: (v letu 2007 je ta izpad znašal 1.219 EUR). 

POSLOVNI IZID ENOTE ČISTILNE NAPRAVE PODSREDA 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 5.580 0 0 

- prihodki iz naslova storitev 5.580 0 0 

- prihodki iz naslova čiščenja odpadnih vod 0 0 0 

2. Usredstvene lastne storitve - investicije v infrastr. 0 0 0 

3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn.sred. 0 0 0 

4. Dotacije občin 2.803 14.404 514 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 0 0 0 

POSLOVNI PRIHODKI 8.383 14.404 172 

6. Stroški materiala 1.600 1.680 105 

- stroški električne energije 1.600 1.680 105 

7. Stroški storitev 4.770 2.516 50 

- stroški storitev pri izdelavi 733 0 0 

- stroški storitev vzdrževanja 0 770 0 

- nadomestila stroškov delavcem 303 318 105 

- storitve zavarovanja 0 66 0 

- stroški delovne skupnosti 767 791 44 

- stroški drugih storitev 2.967 571 19 

8. Stroški dela 2.013 10.208 0 

- plače zaposlenih 1.395 7.618 0 

- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 225 1.328 0 

- drugi stroški dela (malice, regres za LD, odpravnine) 393 1.262 0 

9. Odpisi vrednosti 0 4.311 0 

- amortizacija 0 4.311 0 

10. Drugi stroški 0 0 0 

POSLOVNI ODHODKI 8.383 18.715 196 

Rezultat iz poslovanja 0 -4.311 492 

11. Finančni prihodki 0 0 0 

12. Finančni odhodki 0 0 0 

13. Rezultat iz rednega poslovanja 0 -4.311 492 

14. Izredni prihodki 0 4.311 0 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 0 4.311 0 

15. Izredni odhodki 0 0 0 

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 0 4.311 0 

17. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 0 0 0 

86

PLANIRAN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA DEJAVNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH KOMUNALNIH VODA ZA LETO 2008 – SKUPAJ 

ČN Rogaška Slatina ČN Podčetrtek ČN Šmarje pri Jelšah ČN Podsreda ČISTILNE NAPRAVE 

Zap.št. 

OPIS 

PLAN indeks PLAN indeks PLAN indeks PLAN indeks PLAN indeks 

2008 2008 2008 2008 2008 

1. Čisti prihodki od prodaje 241.746 102,5 33.544 104,2 0 0,0 0 0 275.290 100,6 


3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn.sred. 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

4. Dotacije občin in plačane odpisane terjatve 19.094 346,8 207 90,0 40.660 125,9 14.404 514 74.365 182,1 

5. Prihodki iz naslova interne realizacije 4.159 105,0 0 0,0 0 0,0 0 0 4.159 105,0 

POSLOVNI PRIHODKI 264.998 108,1 33.751 104,1 40.660 125,9 14.404 172 353.813 127,5 

6. Stroški materiala 42.421 127,9 5.304 105,0 7.646 105,0 1.680 105 57.050 121,1 

7. Stroški storitev 137.921 160,1 27.449 105,0 18.462 109,9 2.516 53 186.349 139,2 

8. Stroški dela 32.957 75,1 10.208 285,6 10.208 286,7 10.208 507 63.581 119,9 

9. Odpisi vrednosti 222.960 99,2 22.650 121,9 7.349 5.696,9 4.311 0 257.270 105,6 

10. Drugi stroški 230 105,0 0 0,0 134 100,0 0 0 364 103,1 

POSLOVNI ODHODKI 436.489 112,4 65.611 123,0 43.799 157,0 18.715 223 564.614 118,1 

11. Rezultat iz poslovanja -171.490 119,9 -31.860 152,2 -3.139 -71,5 -4.311 0 -210.800 105,2 

12. Finančni prihodki 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

13. Finančni odhodki 758 92,3 0 0,0 4.210 93,2 0 0 4.968 93,0 

14. Rezultat iz rednega poslovanja -172.248 119,7 -31.860 152,2 -7.349 5.697,1 -4.311 0 -215.768 104,9 

15. Izredni prihodki 172.248 119,7 22.421 122,2 7.349 5.696,9 4.311 0 206.329 127,1 

- prihodki iz naslova pokrivanja amortizacije 171.248 119,9 22.421 122,2 7.349 5.696,9 4.311 0 205.329 127,2 

- drugi prihodki - dotacije občin 1.000 100,0 0 0,0 0 0,0 0 0 1.000 100,0 

16. Izredni odhodki 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0 0 0,0 

17. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 172.248 119,7 22.421 122,2 7.349 5.696,9 4.311 0 206.329 127,1 

18. ČISTI POSLOVNI DOBIČEK - IZGUBA 0 0,0 -9.439 0,0 0 0,0 0 0 -9.439 21,7 

AKUMULACIJA (dob./izg.+AM - prih.pokr.AM): 49.896 64,1 -9.439 365,6 0 0,0 0 0 40.457 117,4

6. KATASTER 


Podjetje je v planu za leto 2008 predvidelo novo poslovno enoto, v kateri se bodo spremljali odhodki in 

prihodki povezani z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in delovanjem katastra infrastrukturnih objektov in 

naprav javnih služb, ki jih podjetje izvaja. Med stroški so planirani stroški materiala in goriva (prevoz 

pri delo na terenu) ter stroški dela za dva delavca – vodjo katastra in delavca, ki sedaj dela na izdaji 

soglasij. 

Vse občine so pooblastile javno podjetje za vzpostavitev in vodenje katastra, v skladu z Zakonom o 

geodetski službi pa so občine dolžne financiranje vzpostavitve in vzdrževanja katastra iz proračuna. 

6.2. Plan 2008 

Planirani stroški PE Kataster za leto 2008 znašajo 22.410 EUR. Tekoče stroške vzdrževanja katastra 

v višini 22.410 EUR smo razdelili po ključu, kjer smo upoštevali stroške vrisa vodovoda in kanalizacije 

skupaj. 

Razdelitev po občinah je prikazana v spodnji tabeli. 

ZAP.ŠT. OBČINA razmerje Vrednost vrisa VO in KA Delež financiranja iz proračuna 

1. BISTRICA OB SOTLI 6,58% 21.028,00 1.475,04 

2. KOZJE 13,95% 44.573,34 3.126,66 

3. PODČETRTEK 13,82% 44.142,76 3.096,46 

4. ROGAŠKA SLATINA 28,29% 90.385,49 6.340,22 

5. ROGATEC 10,67% 34.085,30 2.390,96 

6. ŠMARJE PRI JELŠAH 26,69% 85.259,88 5.980,67 

SKUPAJ: 100,00% 319.474,77 22.410,00

PLAN ENOTE KATASTRA 

ZA LETO 2008 

v EUR 

PLAN 

2008 


- prihodki od storitev 21.014 



4. Dotacije občin 22.410 





- stroški goriva, plina 1.137 

7. Stroški storitev 316 




- stroški socialnih zavarovanj z dodatnim pokoj.zav. 5.030 


9. Odpisi vrednosti 0 



11. Rezultat iz poslovanja 0 



14. Rezultat iz rednega poslovanja 0 





AKUMULACIJA : 0 

89

7. SKUPNE SLUŽBE 


V okviru sektorja skupnih služb deluje finančno-računovodska služba in splošna pravno kadrovska 

služba. Delovna enota skladišča in nabave sicer organizacijsko sodi v enoto vodooskrbe in 

vzdrževanja, vendar se stroški enote evidentirajo kot skupni stroški, ker enota izvaja nabavno funkcijo 

za vse enote oz. službe v podjetju. 

Finančno računovodska služba 

Predpisi ne narekujejo načina ali oblike organizacije te službe, čeprav Slovenski računovodski 

standardi posredno vplivajo tudi na to. Organizacija finančno računovodske službe v podjetju je po eni 

strani pogojena z velikostjo podjetja, po drugi strani pa je odvisna od organizacije podjetja kot celote in 

seveda od nalog, ki jih opravlja podjetje in sama služba. 

Finančno računovodska služba je organizirana centralizirano, na upravi podjetja. Naloge finančno 

računovodske službe od maja 2007 dalje opravlja 7 delavk, en delavec – na blagajnik pa dela s 

polovičnim delovnim časom, čemur je prilagojen tudi delovni čas blagajne. 

Cilj finančno računovodske službe je izvajanje vseh nalog računovodstva vključno s plansko. Torej 

zagotavljati fleksibilno in učinkovito podporo poslovodstvu podjetja pri odločanju in nuditi zadostne 

informacije lastnikom podjetja za spremljanje poslovanja in za morebitne nadaljnje ukrepe. 

Naloge računovodstva so zagotavljati uspešno in učinkovito izvajanje naslednjih funkcij: 

- knjigovodstva 

- računovodskega obračunavanja (obračuni po dejavnostih in občinah) 

- računovodskega informiranja 

- računovodskega nadziranja 

- računovodskega predračunavanja – kalkulacije cen 

- planiranja in računovodskega analiziranja. 

V začetku letu 2008 smo pričeli z uvajanjem enotnega informacijskega sistema, ki bo omogočal 

racionalizacijo dela. Do sedaj je bil informacijski sistem razdrobljen in nepovezan – 5 različnih 

izvajalcev. 

Splošno pravno kadrovska služba 

V okviru te službe se vrši izterjava po sodni poti, pripravljajo pogodbe v zvezi z zemljiško knjižnimi 

zadevami, novi pravilniki ter odloki. Izvajajo se javna naročila in kadrovska služba. naloge izvajate dve 

delavki, ena delavka je istočasno tudi tajnica direktorja. 

Skladišče in nabavna služba 

Skladišče je locirano na Prvomajski ulici, skupaj z delavnicami in garažo za smetarska vozila. Naloge 

opravlja en delavec, ki izvaja nabavo materiala na zalogo kot tudi ostale nabave. Vodi tudi 

računalniško evidenco zaloge nabavljenega materiala in izdajo materiala. 

7.2. Plan 2008 

Plan za PE Skupnih služb je pripravljen v skladu s smernicami, ki so navedene v uvodu. Med prihodki 

leta 2008 so upoštevani tudi prihodki od prodaje delnic v višini 85.000 EUR. Stroški so sicer višji od 

predvidenih za leto 2007, vendar je potrebno upoštevati, da so med prihodki v letu 2007 zajeti prihodki 

iz stečajne mase podjetja Belin IPP d.o.o. in od prodaje stanovanja. Če le-te izločimo in če izločimo 

prihodke od prodaje delnic v letu 2008, ugotovimo, da so planirani stroški višji za 3,1%. 

Stroški, ki se delijo na ostale dejavnosti niso zmanjšani za prihodke od prodaje delnic, tako, da enta 

izkazuje dobiček v višini 85.000 EUR. Dobiček je v celoti namenjen pokrivanju tekoče izgube. 

90

PLAN PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPNIH SLUŽB 

ZA LETO 2008 

v EUR 


2007 2008 




3. Drugi poslovni prihodki - prih.od prodaje osn. sred. 40.150 85.000 211,7 



POSLOVNI PRIHODKI 135.760 94.858 69,9 









- stroški reprezentance 3.610 3.791 105,0 


8. Stroški dela 329.419 329.669 100,1 


- stroški socialnih zavarovanj z dod.pokoj.zav. 40.769 42.861 105,1 



- amortizacija 16.578 17.810 107,4 

- popravki vrednosti terjatev do kupcev 9.113 0 0,0 

- izguba pri prodaji in odpisu osnovnih sredstev 21.234 0 0,0 

10. Rezervacije za jib.nagrade in odpravnine 17.462 11.550 66,1 

11. Drugi stroški 8.633 6.084 70,5 

- stroški sodne izterjave 2.839 0 0,0 

- ostali stroški 5.794 6.084 105,0 




14. Finančni odhodki 9.467 9.940 105,0 

15. Rezultat iz rednega poslovanja -368.035 -444.604 120,8 

16. Izredni prihodki 877 478 0,0 



18. Poslovni izid zunaj rednega delovanja 182 -252 0,0 

19. RAZLIKA PRIHODKOV IN ODHODKOV -367.853 -444.856 120,9 

- skupni str. razdeljeni na enot (brez izrednih prih.) -513.707 -529.856 103,1 

(l.2007 - prih.iz steč mase Belin IPP d.o.o., 

l.2008 prodaja delnic) 

ČISTI POSLOVNI DOBIČEK oz. IZGUBA 145.854 85.000 58,3 

91

8.3. Plan zaposlovanja, izobraževanja in štipendiranja 

Pri rebalansu plana zaposlovanja za leto 2008 smo število novo zaposlenih delavcev skrčili na 

minimum. Pri odvozu odpadkov planiramo enega voznika in dva nakladalca odpadkov, poleg tega pa 

še delavca na katastru in nadomestno zaposlitev na odlagališču odpadkov, kjer je planirana upokojitev 

enega delavca. 

PLAN ZAPOSLITEV V LETU 2008 

PE - SLUŽBA 

število 

delavcev 

KATASTER 1 - vodja katastra komunalnih 

naprav 

ODVOZ ODPAKDOV 1 

ODLAGALIŠČE ODPADKOV 

(nadomestna zaposlitev zaradi 

upokojitve) 

DM 

- upravljalec specialnega 

komunalnega vozila 

2 

- komunalni delavecnakladalec 

komunalnih 

odpadkov 

1 - kontrolor prevzema 

odpadkov 

stopnja 

strokovne 

izobrazbe 

VII/0 

IV. 

II., III. 

IV. 

IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST 

Za napredek podjetja so izredno pomembni napredni kadri. V podjetju se vedno bolj zavedamo, da je 

potrebno vedno več truda posvečati razvoju in izobraževanju zaposlenih. 

Naše vodilo bo : » Nikoli ne bodi zadovoljen s tem, kjer si, kajti hitro se ti lahko zgodi, da boš tam tudi 

ostal!«. Zato je plan izobraževanja in usposabljanja pomemben in sestavni del letnega plana 

poslovanja podjetja in temelji na ugotovljenih potrebah po usposobljenostih zaposlenih. 

Dosledno pa bo potrebno upoštevati usposabljanje zaposlenih iz varstva pri delu, požarne varnosti in 

prve pomoči. 

Za leto 2008 planiramo predvsem naslednje oblike izobraževanja : 

izobraževanje na ustrezni šoli - ob delu 

krajša predavanja 

tečaji in seminarji 

strokovna posvetovanja, ekskurzije 

praktično usposabljanje, uvajanje . 

PE - SLUŽBA Opis izobraževanja Štev. 

delavcev 

VODODOSKRBA 

IN VZDRŽEVANJE 

TER KATASTER 

JK IN ODVOZ 

ODPADKOV 

- seminar – s področja oskrbe s pitno vodo 

- vodni dnevi 

- usposabljanje -varno delo s klorom 

- obnovitev in nadgradnja HACCP sistema 

- seminar - vzpostavitev katastra 

komunalnih naprav 

in opreme 

- usposabljanje - VPD, požarna varnost in 

prva pomoč 

- študij ob delu – VŠ za komunalne 

dejavnosti 

- seminar-novosti na področju JK 

- vodni dnevi 

- seminar - odvajanje odpadnih voda 

- strokovna ekskurzija v Lenart - ogled 

sortirnice 

2 

1 

15 

15 

2 

15 

1 

1 

2 

26 

število 

izobraževanj 

92

ČN IN 

ODLAGALIŠČE 

ODPADKOV 

SKUPNE SLUŽBE 

- seminar - logistika 

- usposabljanje - VPD, požarna varnost in 

prva pomoč 

- študij ob delo – VŠ gradbena 

- seminar - čiščenje odpadnih voda 

- vodni dnevi 

- seminar – ravnanje z odpadki 

- usposabljanje VPD, požarna varnost , 

prva pomoč 

- strokovna ekskurzija- ogled deponije 

- strokovna ekskurzija v Lenart – ogled 

sortirnice 

RAČUNOVODSTVO 

- seminar –DDV 

- seminar o sestavi letnega poročila 

- seminar o davčnem obračunu 

- seminar – aktualne spremembe 

zakonodaje 

- seminar – javna podjetja 

DIREKTOR 

- seminar – oskrba s pitno vodo 

- seminar – odvajanje in čiščenje 

odpadnih voda 

- seminar – čiščenja odpadnih voda 

- seminar – ravnanje s komunalnimi 

odpadki 

- vodni dnevi 

- seminar – javna podjetja 

SPLOŠNO-KADROVSKO PRAVNA SLUŽBA 

- seminar - sodna izterjava 

- seminar – novosti v zakonodaji 

- seminar - javna podjetja 

- seminar – javna naročila 

- seminar - poslovna korespondenca 

2 

26 

1 

2 

1 

2 

7 

3 

7 

1 

1 

1 

3 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

1 

3 

1 

2 

2 

2 

2 

1 

2 

2 

3 

2 

2 

2 

KADROVSKE ŠTIPENDIJE 

V podjetju smo se odločili, da bomo ustrezne kadre pridobili tudi z ustrezno štipendijsko politiko, zato 

smo že v letu 2007 sprejeli odločitev, da se dodeli kadrovska štipendija v letu 2008 za pridobitev 

kadra za delovno mesto: 

inštalater vodovodnih naprav - 1 dijak 

dipl. ing. prometa – 1 študent 

PROCES KOMUNIKACIJE IN ODNOS DO ZAPOSLENIH 

Nenehno dajanje informacij in dober povraten odziv je ključ do uspeha pri razumevanju in motivaciji 

zaposlenih. Že v letu 2007 smo preko različnih oblik gojili stike s zaposlenimi in jih seznanjali s 

spremembami v podjetju. V letu 2008 moramo področju komunikacije in informiranja v podjetju 

posvetiti še večjo pozornost, saj ugotavljamo, da povratne informacije s strani delavcev privedejo do 

uspešnih izboljšav. 

Zaposlene bomo seznanjali o dogodkih znotraj podjetja na mesečni sestankih v okviru PE, na 

trimesečnih sestankih vseh delavcev, preko oglasnih desk v vseh organizacijskih enotah . 

Na oglasne deske bomo namestili predalnike za najrazličnejše pisne pobude, vprašanja in kritike, ki 

bodo ustrezno opremljeni in zaklenjeni . 

V letu 2008 se bodo uvedli tudi letni razgovori z zaposlenimi. Letni razgovori so odprt pogovori med 

nadrejenim in podrejenim, ki se bo izvajal enkrat letno. Z njimi želimo pregledati ključna področja 

enote, v kateri je posameznik zaposlen, ključna področja in naloge posameznika, rezultate v 

prehodnem obdobju in se dogovoriti za naslednja obdobja. Z njihovo pomočjo podrejeni in nadrejeni 

93

olje spoznata drug drugega ter tako izboljšata medsebojne odnose. Z letnimi razgovori bi naj 

delavce seznanili z vizijo in cilji tako, da vsak zaposleni razume njihov pomen zase in za svojo enoto 

Omogočali bi naj osebni razvoj in učenje. 

Zelo pomembno se nam zdi, da ima vsak zaposleni občutek, da se lahko s komerkoli v podjetju 

pogovori o svojih težavah, predlogih in željah. 

PODJETJE NI SAMO ORGANIZACIJA, STAVBE, OPREMA . 

PODJETJE SO PREDVSEM IN VEDNO LJUDJE, ZAPOSLENI, KI URESNIČUJEJO POLITIKO 

OZ. CILJE PODJETJA. 

94

IX. NAČRT INVESTICIJ 

9.1. Uvod 

V prvem planu za letu 2008 smo opozorili na nedorečenosti in negotovost pri investiranju iz okoljskih 

dajatev. Na razgovoru na ministrstvu za okolje in prostor smo medtem pridobili informacijo, da se za 

leto 2008 način financiranja za omenjene investicije ne bo spremenil. Glede na pridobljene 

informacije, smo naredili nekaj sprememb pri investicijah na kanalizaciji. 

Na področju vodooskrbe se bo nadaljevalo s programom sanacij in rekonstrukcij obstoječih 

cevovodov. V letu 2008 načrtujemo nadaljevanje uvajanja daljinsko vodenih vodomerov. Nadaljevali 

bomo tudi z opremljanjem objektov s telemetrijsko povezavo, kar bo omogočalo boljši nadzor. S tem, 

ko obnavljamo obstoječe cevovode, se zmanjšuje število okvar, posledično pa se zmanjšujejo stroški 

povezani z njimi. Načrtovane investicije smo nekoliko skrčili in njihov obseg prilagodili planirani 

amortizaciji. 

V dejavnosti javne kanalizacije v letu 2008 se bodo izvajale investicije v gradnje kanalizacijskih 

sistemov v vseh občinah. V letu 2008 se bodo izvajale še investicije, ki so bile planirane v preteklem 

letu, pa se zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj kot tudi zaradi tega, ker 

so se prijave za oprostitev plačila okoljske dajatve izvedle šele 30.9.2007, niso izvedle. Načrtujemo 

tudi nekaj novih investicij. Zanje bomo v letu 2008 pripravili ustrezno dokumentacijo in pridobili 

dovoljenja, sama izvedba pa bo odvisna od tega, v kakšnem časovnem obdobje bomo uspeli pridobiti 

gradbena dovoljenja in izvesti razpise za izbiro izvajalcev. 

V dejavnosti javne snage so načrtovane investicije usmerjene v vzpostavitev novega sistema ravnanja 

z odpadki. Nadaljevali bomo z izgradnjo zbirno sortirnega centra v Tuncovcu, ki se financira iz 

okoljske dajatve in kredita, ki ga bo podjetje najelo pri EKO skladu. Ostalih investicij (projekt za 

kompostarno, uvajanjem črtne kode pri pobiranju smetiščnih posod) ne bomo izvedli. Podrobneje so 

investicije opisane v poglavju investicijskih vlaganj v tej dejavnosti. Planirane investicije sicer 

presegajo vrednost virov, vendar so nujne za dosego zastavljenih ciljev glede spremenjenega načina 

ravnanja z odpadki. V prvem planu smo planirali najem dveh novih avtomobilov, v rebalansu pa smo 

namesto novih planirali nabavo dveh rabljenih. 

V skupnih službah se predvidevajo zamenjave računalniške opreme in nekaj manjših nabav opreme. 

V dejavnosti vzdrževanja se planira izvedba sušilnice v delavnicah na Prvomajski in nakup servisnega 

avtomobila, ki bo namenjen uporabi za vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema ter 

čistilnih naprav. 

V enoti katastra je predviden nakup opreme GPS in programske opreme za kataster. 

9.2. Nove naložbe, obveznosti po posojilih in viri financiranja 

Investicije v letu 2008 smo planirali nove investicije v višini 2.222.245 EUR (v prvem planu 2.518.844 

EUR) zapadle obveznosti po posojilih znašajo 130.913 EUR in finančne obveznosti (obresti in stroški 

garancije) 31.795 EUR iz naslova investicije ČN Rogaška Slatina 25.745 EUR in iz naslova kredita za 

zbirni center 6.050 EUR, skupno torej 2.384.953 EUR. Viri za naložbe in obveznosti so amortizacija 

(del, ki jo pokriva cena), zmanjšana za planirane izgube, okoljske dajatve za onesnaževanje okolja 

zaradi odvajanja odpadnih voda in odlaganja odpadkov, občinski prispevek za izgradnjo 

infrastrukturnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih vod občin Rogaška Slatina in 

Rogatec, dotacije občin ter preneseni presežki sredstev iz leta 2007 iz naslova neporabljene 

amortizacije. Viri skupaj znašajo 1.989.502 EUR. Primanjkljaj potrebnih sredstev izvira iz dejavnosti 

javne snage (376.947 EUR). Največji del primanjkljaja izvira iz dejavnosti javne snage kot posledica 

prenesene in planirane tekoče izgube. 

Pregled investicij in njihovih virov je prikazan v nadaljevanju za vsako dejavnost posebej. 

V nadaljevanju so prikazana planirana investicijska vlaganja, obveznosti iz preteklih let iz naslova 

posojil ter viri za financiranje investicijske porabe za podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o. Investicijska 

poraba in njeno financiranje je posebej prikazano tudi po posameznih dejavnostih oz. večjih 

investicijah. 

95

I.PLANIRANE INVESTICIJE 

PLAN INVESTICIJSKE PORABE 

ZA OBDOBJE JANUAR - DECEMBER 2008 

v EUR 

Zap.št. NAZIV INVESTICIJE PE letni plan 

1. Odkup zemljišč - celotna vodooskrba Vodooskrba 10.000 

2. Črpalke - nepredvidene menjave Vodooskrba 20.000 

3. Sistem daljinskega odčitovanja Vodooskrba 20.000 

4. Nakup ploterja in programa avtocad Vodooskrba 10.000 

5. Investicije v vodovodno infrastrukturo po občinah iz amort. Vodooskrba 397.212 

6. Sušilnica v delavnicah na Prvomajski Vzdrževanje 6.306 

7. Srevisni avto Kangoo Vzdrževanje 4.167 

9. Videokamera, vrtalno kladivo Kanalizacija 9.000 

10. Kanalizacija Rogaška Slatina Kanalizacija 469.816 

11. Kanalizacija Rogatec (iz takse) Kanalizacija 36.926 

12. Kanalizacija Bistrica ob Sotli Kanalizacija 79.187 

13. Kanalizacija Kozje Kanalizacija 161.599 

14. Kanalizacija Šmarje - priključevanje na ČN ČN Šmarje 241.050 

15. Investicije v dejavnosti javne snage Javna snaga 42.357 

16. Investicije javna snaga - zbirni center Tuncovec Javna snaga 300.000 

17. ČN Podčetrtek - kanalizacija, ČN ČN Podčetrtek 226.101 

18. Investicije na ČN Rogaška Slatina ČN Rog.Sl. 121.268 

19. Investicije na ČN Podsreda ČN Podsreda 14.857 

20. Nabava opreme za skupne službe Skup.službe 6.835 

21. Investicije za potrebe katastra Kataster 45.000 

SKUPAJ 2.221.681 

II.ZAPADLE OBVEZNOSTI PO POSOJILIH V LETU 2007 

Zap.št. KREDITODAJALEC - NAMEN PE letni plan 

A Krediti 

1. EKO sklad d.d. - magistralni vodovod Vodooskrba 3.772 

2. Odloženo plačilo IPI d.o.o. - R Polana Vodooskrba 24.880 

3. EKO Sklad d.d. - kolektor ČN Rog.Sl. 6.395 

4. EKO Sklad d.d. - ČN Rogaška Slatina ČN Rog.Sl. 73.610 

5. EKO Sklad d.d. - ČN Šmarje pri Jelšah ČN Šmarje 22.256 

Skupaj 130.913 

Stroški obresti, garancije za ČN Rog.Sl. ČN Rog.Sl. 25.745 

Obresti od kredita za ZCT Javna snaga 6.050 

III.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA (I.+II.) 2.384.389 

96

IV. VIRI FINAMCIRANJA 

v EUR 

Zap.št. OPIS VIRA PE letni plan 

1. Amortizacija 

- iz naslova vodarine - UE Šmarje pri Jelšah Vodooskrba 501.756 

- iz naslova vodarine - občina Poljčane IN ks Laporje Vodooskrba 44 

- enota za vzdrževanje Vzdrževanje 31.590 

- javna kanalizacija Kanalizacija 28.650 

- čistilna naprava Podčetrtek ČN Podčetrtek 0 

- čistilna naprava Rogaška Slatina ČN Rog.Sl. 49.896 

- skupne službe Skupne sl. 17.810 

- ČN Šmarje pri Jelšah ČN Šmarje 0 


2. Dobički - izgube 

- odvoz in deponiranje odpadkov Javna snaga -282.905 

- ČN Podčetrtek ČN Podčetrtek -9.438 

- enota vzdrževanje Vzdrževanje 4.943 

Skupaj -287.400 

3. Taksa za obremenjevanje voda - prenos iz l.2006 

- Kozje Kanalizacija 4.774 

Skupaj 4.774 

4. Taksa za obremenjevanje voda - prenos iz l.2007 

- Kozje Kanalizacija 59.921 

- Bistrica ob Sotli Kanalizacija 30.939 

- Podčetrtek ČN Podčetrtek 81.376 

- Rogaška Slatina ČN Rog.Sl. 92.734 

- Rogatec ČN Rog.Sl. 23.140 

- Šmarje pri Jelšah ČN Šmarje 54.984 


5. Taksa za obremenjevanje voda - l.2008 

- Kozje Kanalizacija 85.601 

- Bistrica ob Sotli Kanalizacija 43.336 

- Podčetrtek ČN Podčetrtek 127.821 

- Rogaška Slatina ČN Rog.Sl. 108.674 

- Rogatec ČN Rog.Sl. 26.079 

- Šmarje pri Jelšah ČN Šmarje 196.545 


6. Občinski prispevek - 2008 

- Rogaška Slatina Kanalizacija 202.000 

- Rogatec Kanalizacija 25.407 

7. Občinski prispevek - prenos iz l.2007 

- Rogaška Slatina Kanalizacija 187.285 

8. Taksa za obrem.okolja - vse občine - l. 2008 Javna snaga 144.681 

9. Vračilo takse po sporazumu iz l. 2007 Javna snaga 157.110 

10. Kredit EKO sklad za ZCT Javna snaga 139.452 

11. Kredit občine Šmarje pri Jelšah za ZCT Javna snaga 60.548 

12. Dotacija občina Kozje - za ČN Podsreda ČN Podsreda 14.857 

13. Dotacija občina Šmarje - za ČN Šmarje pri Jelšah ČN Šmarje 7.680 

97


14. Dotacija občin Bistrica, Kozje, Podčetrtek, Šmarje - proj.dok.dehid. ČN Rog.Sl. 13.772 

15. Dotacije vseh občin - za vzpostavitev katastra Kataster 45.000 

16. Dotacija občine Podčetrtek - vodooskrba Vodooskrba 62.485 

17. Dotacija občine Rogatec - vodooskrba Vodooskrba 43.882 

18. Preneseni presežki in dolgovi iz leta 2007 

- ČN Podčetrtek ČN Podčetrtek 22.135 

- ČN Šmarje pri Jelšah ČN Rog.Sl. 1.148 

- vodooskrba Vodooskrba -117.078 

- javna kanalizacija Kanalizacija -10.467 

- javna snaga Javna snaga -252.186 

- enota vzdrževanja Vzdrževanje -35.232 

- skupne službe Skupne sl. -13.756 

Skupaj -405.436 

V. SKUPAJ ( 1. do 18. ) 1.976.993 

VI. RAZLIKA VIROV IN SREDSTEV: -407.396 

- kanalizacija Kanalizacija -13.736 

- javna snaga Javna snaga -381.707 

- skupne službe Skupne sl. -2.781 

- enota vzdrževanja Vzdrževanje -9.172 

98

9.3. Plan investiranja po dejavnostih oz. investicijah 

1. DEJAVNOST VODOOSKRBE 

Pri planu investicij na vodooskrbi smo upoštevali zmanjšan obseg sredstev zaradi prenosa primanjkljaj 

iz leta 2007 in nižje amortizacije. 

V dejavnosti vodooskrbe načrtujemo v okviru skupnih investicij nadaljevanje izgradnje sistema 

daljinskega odčitovanja vodomerov, nakup ploterja in programa avtocad, del sredstev v višini 20.000 

EUR je planiranih za zamenjave črpalk, ki jih bo potrebno zamenjati v primeru okvar in ki jih v začetku 

leta ni možno vnaprej predvideti in 10.000 EUR za morebitne odkupe zemljišč, ki bodo potrebna pri 

nekaterih posegih na vodovodni infrastrukturi. 

V letu 2008 zapade v plačilo 28.652 EUR obveznosti iz posojila EKO Sklada RS, najetega za 

izgradnjo magistralnega vodovoda in iz odloženega plačila izvajalca IPI d.o.o. za rezervoar Polana. 

Viri financiranja v tej dejavnosti so: 

- amortizacija v delu, ki ga pokriva cena vode, 

- dotaciji občine Rogatec in Podčetrtek, 

- presežek sredstev iz leta 2007. 

Plan po občinah je pripravljen v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami. 

V občini Podčetrtek je enota čistilne naprave posodila neporabljena sredstva amortizacije vodooskrbi, 

ki se vračajo enoti ČN Podčetrtek v skladu s terminskim planom – v letu 2008 se tako vrača 6.688 

EUR. 

Občina Bistrica ob Sotli je v letu 2006 pri izgradnji vodohrana Bistrica porabila več sredstev, kot je bilo 

na voljo amortizacije. Del dolga se je pokril v letu 2007, razlika pa še v letu 2008. 

Investicije v sanacije in gradnjo vodovodne infrastrukture so planirane po občinah v višini razpoložljivih 

sredstev amortizacije v posamezni občini oz. z upoštevanjem dotacij občin. Pri vseh občinah je 

določen del sredstev rezerviran za večje sanacije, ki se izvršijo na omrežju v primeru večjih okvar, ko 

se zamenja daljši odsek cevovoda z namenom, da se preprečijo kasnejše okvare. Pregled investicij po 

občinah se nahaja v tabelah v nadaljevanju. 

Amortizacija vodooskrbe na območju UE enote Šmarje pri Jelšah je razdeljena med vseh šest občin, 

medtem ko se amortizacija na področju vodooskrbe Poljčane in Slovenske Bistrice obračunava 

ločeno. Razdelitev sredstev amortizacije med občinami je prikazana v nadaljevanju. 

99

PLAN INVESTICIJ V DEJAVNOSTI VODOOSKRBE ZA LETO 2008 


v EUR 

Zap.št. NAZIV INVESTICIJE PLAN 

1. Odkup zemljišč - celotna vodooskrba 10.000 

2. Črpalke - nepredvidene menjave 20.000 

3. Sistem daljinskega odčitovanja 20.000 

4. Nakup ploterja in programa avtocad 10.000 

5. Investicije v vodovodno infrastrukturo po občinah iz amort. 397.212 

6. Vračila sredstev drugim dejavnostim 5.225 

SKUPAJ 462.437 


Zap.št. KREDITODAJALEC - NAMEN PLAN 

A Krediti 

1. EKO sklad d.d. - magistralni vodovod 3.772 

2. Odloženo plačilo IPI d.o.o. - R Polana 24.880 

Skupaj 28.652 

III.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA (I.+II.) 491.089 


Zap.št. OPIS VIRA PLAN 


- iz naslova vodarine - UE Šmarje pri Jelšah 501.756 

- iz naslova vodarine - občina Poljčane in KS Laporje 44 


2. Preneseni presežki iz leta 2007 

- vodooskrba -117.078 

Skupaj -117.078 

3. Dotacija občine Podčetrtek 62.485 

4. Dotacija občine Rogatec 43.882 

SKUPAJ VIRI ( 1 + 2 + 3 + 4 ) 491.089 

RAZLIKA VIROV IN SREDSTEV (IV. - III.): 0 

100

PLAN INVESTICIJ V DEJAVNOSTI VODOOSKRBE ZA LETO 2008 

PO OBČINAH IN POSAMEZNIH INVESTICIJAH 

1.) OBČINA ROGAŠKA SLATINA 

z.št. Opis investicije PLAN 

1. Zamenjava cevovoda Poljčane-Rogatec. 21.888,00 

2. Sanacija Črpališče Studenice 70.000,00 

3. Ureditev vodovoda Boč-Soča 30.000,00 

4. Telemetrija Tuncovec-Sv. Florijan 15.000,00 

5. Zamenjava dotrajanih sekund. vodov in rekonstr. obj. 24.859,00 

SKUPAJ: 161.747,00 

AM 2008 Rog. Slatina 205.590,00 

Dolg iz l.2007 -43.887,00 

AM Poljčane, KS Laporje (0 + 44) 44,00 

161.747,00 

2.) OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH 

z.št. 

Opis investicije 

1. Izgradnja VH Šentjanž 9.000,00 

2. Sanacija cevovoda Kamenik-Grobelno 20.000,00 

3. Sanacija cevovoda Dolga Gora-Šmarje pri Jelšah 15.188,00 

4. Ureditev ČP Dolga gora 30.000,00 

SKUPAJ: 74.188,00 

AM 2008 106.430,00 

Dolg iz l.2007 -32.242,00 

74.188,00 

3.) OBČINA PODČETRTEK 

z.št. 


1. Sanacija cevovoda zaradi plazu Trupej 22.334,00 

2. Vračilo dolga ČN Podčetrtek 5.225,00 

3. Vodovod Olimje - dotacija 7.050,00 

4. Vodovod Lastnič - dotacija 55.435,00 

SKUPAJ: 90.044,00 

AM 2008 33.635,00 

Dolg iz l.2007 -6.076,00 

dotacije občine 62.485,00 

90.044,00 

4.) OBČINA ROGATEC 

z.št. 


1. Povezava Rogatec-Dobovec 22.000,00 

2. Telemetrija Gornja Vas 25.000,00 

3. Zamenjava dotrajanih sekundarnih cevovodov 2.000,00 

4. Rekonstrukcije objektov 2.056,00 

SKUPAJ: 51.056,00 

AM 2008 28.469,00 

Dolg iz l. 2007 -21.292,00 

dotacije občine 43.879,00 

51.056,00 

101

5.) OBČINA KOZJE 

z.št. 


1. Ureditev Vodovoda Poklek 12.000,00 

2. Zamenjava dotrajanih sekundarnih cevovodov 8.000,00 

3. Rekonstrukcije objektov 5.197,00 

SKUPAJ: 25.197,00 

AM 2008 26.717,00 

Dolg iz l.2007 -1.520,00 

25.197,00 

6.) OBČINA BISTRICA OB SOTLI 

z.št. 


1. Vračilo dolga l. 2006 12.060,00 

2. Zamenjava dotrajanih sekundarnih cevovodov. 205,00 

SKUPAJ: 12.265,00 

AM 2008 12.265,00 

investicije 397.212,00 

vračila sredstev Bistrica/Sotli, Podčetrtek 17.285,00 

PREGLED DELITVE AMORTIZACIJE 

DEJAVNOSTI VODOOSKRBE 

PO OBČINAH 

Strukturni Amortizacija Razporejena Prosta Prenos iz l. Skupaj 

OBČINA delež za obdobje sredstva sredstva 2007 sredstva 

v % I - XII/2008 amortizacije amortizacije za vodov. 

ROGAŠKA SLATINA 46,94 235.524 29.935 205.590 -43.887 161.703 

ROGATEC 6,50 32.614 4.145 28.469 -21.292 7.177 

ŠMARJE PRI JELŠAH 24,30 121.927 15.497 106.430 -32.242 74.188 

KOZJE 6,10 30.607 3.890 26.717 -1.520 25.197 

PODČETRTEK 13,36 67.035 33.400 33.635 -6.076 27.559 

BISTRICA OB SOTLI 2,80 14.049 1.786 12.264 -12.060 204 

SKUPAJ: 100,00 501.756 88.652 413.104 -117.078 296.027 

Že raporejena sredstva amortizacije: 

- obveznosti iz posojil 3.772 - delitev na vse občine 

- obveznosti iz posojil 24.880 - Podčetrtek 

- zemljišča, črpalke, dalj.odčit.vodomerov, ploter 60.000 - delitev na vse občine 

88.652 

102

2. DEJAVNOST JAVNE KANALIZACIJE IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA 

1) Izgradnja kanalizacije, izvedba priključkov na kanalizacijsko omrežje in ČN v občinah 

Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli 

V dejavnosti javne kanalizacije se investicijska vlaganja nanašajo na izgradnje kanalizacijskega 

omrežja ter na priključitve na ČN Rogaška Slatina. 

Viri za financiranje investicij so amortizacije javne kanalizacije, amortizacija ČN Rogaška Slatina, 

okoljska dajatev, občinski prispevek za izgradnjo infrastrukturnih objektov in naprav ter preneseni 

presežki sredstev amortizacije iz leta 2007. 

Podrobnejša razčlenitev investicij in virov po občinah je razvidna iz spodnjega pregleda. 

OBČINA ROGAŠKA SLATINA 

Investicije na področju kanalizacije so v občini Rogaška Slatina so razdeljene v tri skupine: investicije, 

ki se financirajo iz amortizacije (predvsem projektne dokumentacije, kanalizacija Šlandrova), 

investicije, ki se prenašajo iz l.2007 in se financirajo s takso iz l.2007 ter investicije, ki se financirajo iz 

takse leta 2008. 

I.PLANIRANE INVESTICIJE - amortizacija 

v EUR 

Zap.št. NAZIV INVESTICIJE letni plan 

1. Kanalizacija Šlandrova 85.080 

2. Kanalizacija Ivič - Zobec 6.259 

3. Preprojektiranje kanalizacije Sv. Florjan 10.000 

4. Kanalizacija Tuncovec - projektna dokumentacija 12.800 

5. Kanalizacija Kostrivnica - proj.dok. 13.000 

6. Kanalizacija Šlandrova Proj.dok. 13.000 

7. Kanalizacija Stritarjeva - proj.dok. 13.000 

8. Kanalizacija Partizanska - proj.dok. 13.000 

9. Skupne nabave (videokamera, vrtalno kladivo 9.000 EUR) 5.816 


II.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA 171.955 

III. VIRI FINAMCIRANJA 

Zap.št. OPIS VIRA letni plan 


- kanalizacija Rog. Sl. 20.877 

Skupaj 20.877 

2. Prenos presežka sredstev iz leta 2007 

- občinski prispevek iz l.2007 16.344 

3. Občinski prispevek 

- za leto 2008 134.734 

SKUPAJ ( 1 + 2 ) 171.955 

RAZLIKA VIROV IN SREDSTEV: 0 

103

I.PLANIRANE INVESTICIJE - iz takse l.2007 

v EUR 


1. Kanalizacija Kostrivnica I.faza 160.000 






- za leto 2008 67.266 

2. Taksa za obrem.voda iz l. 2007 92.734 

SKUPAJ ( 1 + 2 ) 160.000 


I.PLANIRANE INVESTICIJE - iz takse l.2008 


1. Kanalizacija Prvomajska 143.677 





1. Taksa za obrem.voda iz l. 2008 47.357 

2. Presežek iz l.2007 

- občinski prispevek iz l.2007 96.320 

SKUPAJ: 143.677 


OBČINA ROGATEC 

V občini Rogatec se je že v letu 2007 planirala gradnja kanalizacije Trg s povezavo na kolektor. V letu 

2007 smo pripravljali ustrezno dokumentacijo, gradnja pa je planirana za leto 2008. Investitor je 

občina Rogatec, zato je v planu prikazana samo vrednost v višini okoljske dajatve. 

V letu 2006 je prišlo do prekoračitve investicijske vrednosti pri gradnji kanalizacije ob Celjski cesti 

zaradi dodatnih del. Tako je nastal primanjkljaj, ki smo ga delno pokrivali v letu 2007, razliko pa bo 

potrebno pokriti še v letu 2008. 

104

I.PLANIRANE INVESTICIJE – OKOLJSKA DAJTEV IZ L. 2007 IN 2008 


1. Kanalizacija Rogatec – Trg – investitor je občina Rogatec 36.926 




1. Taksa za obremenjevanje voda 

- iz leta 2007 23.140 

- iz l. 2008 13.786 


I.PLANIRANE INVESTICIJE - iz amortizacije 

v EUR 


1. Pokrivanje primanjkljaja iz l.2007 25.863 

2. Skupne nabave (videokamera, vrtalno kladivo 9.000 EUR) 710 

SKUPAJ 26.573 





- javna kanalizacija - Rogatec 2.550 

Skupaj 2.550 


- iz leta 2008 10.287 


RAZLIKA VIROV IN SREDSTEV: -13.736 

105

OBČINA BISTRICA OB SOTLI 

V občini Bistrica ob Sotli planiramo nadaljevanje gradnje kanalizacije Zagaj in podaljšanje kolektorja 

Čehovec. 



1. Kanalizacija Zagaj - iz l.2007 - iz takse l.2007 33.999 

2. Podaljšanje kolektorja Čehovec iz takse l.2008 45.188 


SKUPAJ 79.272 





- javna kanalizacija - Bistrica ob Sotli 304 

Skupaj 304 


- javna kanalizacija - Bistrica ob Sotli 4.693 

Skupaj 4.693 


- občina Bistrica ob Sotli - l. 2007 30.939 

- občina Bistrica ob Sotli - l. 2008 43.336 

Skupaj 74.275 

SKUPAJ ( 1 + 2 + 3 ) 79.272 


106

OBČINA KOZJE 

V občini Kozje se planira nadaljevanje gradnje kanalizacije iz l. 2007, v l.2008 pa se planira gradnja 

glavnega zbiralnika. 



1. Kanalizacija Kozje - prenos iz l. 2007 se gradi iz t.2006 4.774 

2. Kanalizacija Kozje - nadaljevanje izgradnje 156.825 







- javna kanalizacija - Kozje 831 

Skupaj 831 


- javna kanalizacija - Kozje - amortizacija 10.703 

Skupaj 10.703 

3. Taksa za obremenjevanje voda - l.2006 

- občina Kozje - še neporabljena v l.2007 4.774 

Skupaj 4.774 

4. Taksa za obremenjevanje voda - l.2007 

- občina Kozje 59.921 

Skupaj 59.921 

5. Taksa za obremenjevanje voda - l.2008 

- občina Kozje 85.601 

Skupaj 85.601 

SKUPAJ ( 1 + 2 + 3 + 4 +5 ) 161.830 


107

2) Gradnja kanalizacije in priključkov na zbirni kanal v Šmarju pri Jelšah 

V letu 2008 se planira izgradnja kolektorja Zadrže in Dobrava, dokončanje razbremenilnega kanala iz 

R4/1 ter nabava telemetrijske opreme za povezavo te čistilne naprave s centralno čistilno napravo v 

Rogaški Slatini. 



1. Kolektor - Zadrže, kolektor - Dobrava - iz takse l.2008 174.209 

2. Kanalizacija razbremenilni kanal iz R4/1 iz takse l.2007 54.984 

3. Prizidek k upravni stavbi (41.000 EUR) 5.857 

4. Telemetrijska oprema 6.000 

5. Skupne nabave (videokamera, vrtalno kladivo 9.000 EUR) 1.139 



Zap.št. KREDITODAJALEC - NAMEN letni plan 

A Krediti 

1. EKO Sklad d.d. - ČN Šmarje pri Jelšah - iz takse l.2008 22.256 

Skupaj: 22.256 

III.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA 264.445 




- javna kanalizacija - Šmarje pri Jelšah iz. l. 2008 4.088 

- ČN Šmarje l.2008 0 

Skupaj: 4.088 


- Šmarje pri Jelšah - neporabljeno iz l.2007 54.984 

Skupaj 54.984 


- Šmarje pri Jelšah - l.2008 196.545 


4. Prenos presežka iz l.2007 1.148 

5. Dotacija občine Šmarje 7.680 

SKUPAJ ( 1 + 2 + 3 ) 264.445 


108

PREGLED DELITVE AMORTIZACIJE DEJAVNOSTI JAVNE KANALIZACIJE 

PO OBČINAH 

OBČINA STRUK. Planirana Skupne Prenos Razpoložljiva 

DELEŽ amortiz. investicije iz l.2007 amortizacija 

ROGAŠKA SLATINA 72,87 20.877 5.816 0 15.060 

ROGATEC 8,90 2.550 710 -25.863 -24.024 

ŠMARJE PRI JELŠAH 14,27 4.088 1.139 0 2.949 

KOZJE 2,90 831 231 10.703 11.302 

BISTRICA OB SOTLI 1,06 304 85 4.693 4.912 

SKUPAJ OBČINE 100,00 28.650 7.982 -10.467 10.200 

Že raporejena sredstva amortizacije: 

- vrtalno.kladivo, videonadzor kanalizacije 9.000 - delitev na vse občine 

Občina Podčetrtek 1.018 

ostale občine 7.982 

Razdelitev skupnih investicij na javni kanalizaciji (video kamera, vrtalno kladivo) 

OBČINA FIZ.PORABA STRUK. Skupne 

plan v m³ DELEŽ investicije 

ROGAŠKA SLATINA 652.739 64,63 5.816 

ROGATEC 79.734 7,89 710 

ŠMARJE PRI JELŠAH 127.787 12,65 1.139 

KOZJE 25.974 2,57 231 

BISTRICA OB SOTLI 9.528 0,94 85 

PODČETRTEK 114.174 11,31 1.018 

SKUPAJ OBČINE 1.009.936 100,00 9.000 

3) ČN Rogaška Slatina – investicije, odplačilo posojil in stroškov financiranja 

Na ČN Rogaška Slatina smo ugotovili, da prihaja do bistveno predčasnega zapolnjenja muljne lagune. 

Ker blata iz reakcijskih bazenov ne moremo odvajati v laguno, je bilo potrebno poiskati drugačno 

rešitev. Edina možnost v dani situaciji je dehidracija blata. Zato bomo v letu 2008 pripravili projektno 

dokumentacijo. Glede na to, da se je v času delovanja čistilne naprave v laguno vozilo blato iz ČN 

Podčetrtek in da so se vanjo praznile tudi vse greznice iz vseh šestih občin, se je na podlagi tega 

pripravil izračun delitve stroškov investicije dehidracije na vse občine. Podrobnejša obrazložitev 

investicije ter izračuna razmerij je v posebnem gradivu. V omenjenem razmerju so razdeljeni stroški 

projektne dokumentacije, ki bi se pripravila v tem letu, če se bodo občine odločile za investicijo. 

109

I.PLANIRANE INVESTICIJE – ČN Rogaška Slatina 


1. Projekt za dehidracijo 51.697 

Občina Rogaška Slatina 31.473 

Občina Rogatec 6.452 

Občina Šmarje pri Jelšah 5.221 

Občina Kozje 1.375 


Občina Bistrica ob Sotli 724 

2. On-line sonda za KPK 16.000 

3. Avtomatizacija regulacije izpustnih ventilov 26.000 

4. Prizidek k upravni stavbi (41.000 EUR) 17.571 

5. Telemetrija na ČN (prenos iz l. 2006) 10.000 



Zap.št. KREDITODAJALEC - NAMEN letni plan 

A Krediti 

1. EKO Sklad d.d. - kolektor 6.395 

2. EKO Sklad d.d. - ČN Rogaška Slatina 73.610 

Skupaj 80.005 

Stroški obresti, garancije, akreditiva 25.745 

III.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA 227.019 

- občina Rogaška Slatina 177.516 

- občina Rogatec 35.731 

- ostale občine - za projekt dehidracija 13.772 



1. Amortizacija 49.896 


- občina Rogatec 8.318 

2. Okoljska dajatev 2008 73.610 


- občina Rogatec 12.293 

3. Občinski prispevek Rogaška Slatina, Rogatec l.2008 15.120 

- Rogaška Slatina 0 

- Rogatec 15.120 

4. Prenos presežka/primanjkljaja sredstev iz leta 2007 74.621 

- Občina Rogaška Slatina - obč.prispevek 2007 74.621 

- Občina Rogatec 0 

5. Dotacije 

Občina Šmarje pri Jelšah 5.221 

Občina Kozje 1.375 


Občina Bistrica ob Sotli 724 

13.772 

SKUPAJ ( 1 do 5 ) 227.019 

V. RAZLIKA VIROV IN SREDSTEV: 0 

110

DELITEV VREDNOSTI PROJEKTA ZA DEHODRACIJO 

% leto 2008 

1. Občina Rogaška Slatina 60,88 31.473 

2. Občina Rogatec 12,48 6.452 

3. Občina Šmarje pri Jelšah 10,10 5.221 

4. Občina Kozje 2,66 1.375 

5. Občina Podčetrtek 12,48 6.452 

6. Občina Bistrica ob Sotli 1,40 724 

100,00 51.697 

4) Čistilna naprava Podčetrtek – gradnja kanalizacije in dograditev ČN 

V občini Podčetrtek se sicer za leto 2008 planira gradnja kanalizacije v Olimju iz okoljske dajatve 

l.2007 in kanalizacije Pristava kanal 1.2.1. iz takse l. 2008. Planirajo se tudi nabave opreme, ki se 

financirajo iz amortizacije. Vodooskrba vrača ČN v tem letu sredstva v višini 6.688 EUR. 



1. Investicije - prenos iz l. 2007 - kanalizacija Olimje 81.376 

2. Investicije - prenos iz l. 2007 - kanalizacija in ČN Sv.Ema 0 

3. Kanalizacija Pristava kanal 1.2.1. - iz takse l.2008 126.988 

4. Prizidek k upravni stavbi (41.000 EUR) 5.857 

5. Telemetrijska oprema 10.880 

6. Reduktor in motor 1.000 

7. Skupne nabave (videokamera, vrtalno kladivo 9.000 EUR) 1.018 





- čistilna naprava Podčetrtek - izguba -9.438 

Skupaj -9.438 


- Podčetrtek (z vračili takse) - l.2007 81.376 

- Podčetrtek (z vračili takse) - l.2008 127.821 



- ČN Podčetrtek 22.135 

Skupaj 22.135 

4. Vračilo posojenih sredstev iz l.2008 iz vodooskrbe 5.225 

SKUPAJ ( 1 + 2 + 3 + 4) 227.119 

IV. RAZLIKA VIROV IN SREDSTEV: 0 

Dolg vodooskrbe - posojena sredstva iz l.2005 in 2006: 62.627 

- vračilo v letu 2008 6.076 

Planirano stanje 31.12.2008: 56.551 

111

5) Čistilna naprava Podsreda 

Kot je bilo že uvodoma omenjeno, bo podjetje v letu 2008 po pridobitvi obratovalnega dovoljenja, 

prevzelo v upravljanje čistilno napravo Podsreda. Investicije pri čistilni napravi se financirajo iz 

občinskega proračuna. 



1. Prizidek k upravni stavbi na ČN RS (41.000 EUR) 5.857 

2. Rezervna črpalka 2.500 

3. Telemetrijska oprema 6.500 




1. Dotacija 

- občina Kozje 14.857 

Skupaj 14.857 

3. INVESTICIJE V DEJAVNOSTI JAVNE SNAGE 

V dejavnosti javne snage so investicije razdeljene na dva dela – prvi se financira iz okoljske dajatve za 

onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, drugi pa iz amortizacije in ostalih virov. 

Iz okoljske dajatve se bo v letu 2008 financirala izgradnja RCERO Celje in zbirni center Tuncovec. Ker 

investicijo RCERO Celje vodi podjetje Javne naprave iz Celja in ker občine sredstva okoljske dajatve 

nakazujejo direktno v Celje, te investicije nismo zajeli v plan. V planu je prikazano financiranje 

investicije zbirnega centra, ki se bo financiral iz okoljske dajatve leta 2008 in kredita EKO sklada ter 

občine Šmarje pri Jelšah. Podjetje je pridobilo soglasja vseh občinskih svetov za najetje kredita pri 

EKO skladu, razen občine Šmarje, ki se je odločila, da bo zbirni center financirala s kreditom iz 

proračuna. 

I.PLANIRANE INVESTICIJE - ZBIRNI CENTER TUNCOVEC 


1. Investicije iz okoljske dajatve - OKP 

- zbirni center Tuncovec 300.000 

- prenos iz leta 2007 nepokrita investicija 44.681 



Zap.št. OPIS VIRA ZNESEK V EUR 

1. Taksa za obrem.okolja - l.2008 144.681 

2. Kredit EKO sklad (5 občin) 139.452 

3. Občina Šmarje pri Jelšah 60.548 

VIRI SKUPAJ 344.681 

Drugi del investicijske dejavnosti v dejavnosti javne snage predstavljajo investicije, ki so navedene v 

spodnji tabeli. Predviden primanjkljaj sredstev bi se moral pokriti, ko se bi se povišale cene, glede na 

to, da je za to zelo malo možnosti, se bi moral pokrivati, vsaj delno z dotacijami občin. 

Omeniti je še potrebno, da nabavo stiskalnice za odpadke (ocenjena vrednost je 50.000 EUR) 

prestavljamo v leto 2009. 

112

I.PLANIRANE INVESTICIJE - OSTALO 


1. Garderobni kontejner in obnova kontejnerja za nevarne o. 20.000 

2. Nadomestni računalnik na deponiji 1.500 

3. Dve rabljeni smetarski vozili 15.000 

4. Prizidek k upravne stavbi ČN Rog.Sl. 5.857 

SKUPAJ 42.357 

Obresti od kredita EKO sklada 6.050 

PRIMANJKLJAJ IZ L. 2007 207.505 

III.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA (I.+II.) 255.912 




- odvoz in deponiranje odpadkov - plan. izguba 2008 -282.905 

Skupaj -282.905 

2. Vračilo posojila občin 157.110 

SKUPAJ VIRI: -125.795 


4. DEJAVNOST VZDRŽEVANJA 

V dejavnosti vzdrževanja v letu 2008 planiramo izdelavo sušilnice v delavnicah na Prvomajski in 

rabljenega servisnega vozila (servisno vozilo se bo uporabljalo predvsem za vzdrževanje čistilnih 

naprav in kanalizacije), dokončno pa se bo pokril primanjkljaj sredstev iz leta 2006, ko se je nabavil 

rovokopač. 



1. Sušilnica v delavnicah na Prvomajski 6.306 

2. Servisni avto Kangoo 4.167 

10.473 

3. Dolg iz l. 2006 35.232 

II.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA 45.705 



1. Amortizacija - enota za vzdrževanje 31.590 

2. Dobiček enote 4.943 

VIRI SKUPAJ: 36.533 

RAZLIKA: -9.172 

113

5. SKUPNE SLUŽBE 

V skupnih službah planiramo nabavo ognjevarne omare za shranjevanje dokumentacije in zamenjave 

računalnikov. Iz amortizacije pokrivamo še del dolga iz leta 2007. 


Zap.št. NAZIV INVESTICIJE PE letni plan 

1. Ognjevarna omara 20 835 

2. Računalniki s programom 3 zamenjave 20 6.000 




1. Amortizacija skupnih služb l.2008 17.810 

2. Dolg iz l. 2007 20 -13.756 

SKUPAJ : 4.054 


6. KATASTER 

V letu 2008 planiramo novo poslovno enoto za spremljanje stroškov uvajanja, vzdrževanja katastra 

javne komunalne infrastrukture. Za vzpostavljanje katastra pa potrebujemo tudi aparat GPS ter 

računalniški program za kataster. Vzpostavitev katastra – dokončanje vnosa vse komunalne 

infrastrukture predvidevamo v roku treh let – 2008, 2009 in 2010. Za ta dela se bo poiskal zunanji 

izvajalec v dogovoru z občinami, ki so dolžne financirati vzpostavitev katastra. Prav tako bo tudi 

dinamika in terminski plan del narejen v dogovoru z občinami in izbranim izvajalcem. Financiranje tega 

projekat je v prikazano v posebnem gradivu. 

V nadaljevanju je prikaz investicij za kataster ter razdelitev virov financiranja med občine. 



1. Nakup GPS 35.000 

2. Program za kataster 10.000 

II.SKUPAJ POTREBNI VIRI FINANCIRANJA 45.000 



1. Dotacije vseh občin 45.000 

RAZDELILNIK FINANCIRANJA PO OBČINAH 

ZAP.ŠT. OBČINA Stroški vrisa VO in KA RAZMERJE ZNESEK ZA FINANCIRANJE 

1. BISTRICA OB SOTLI 21.028,00 6,58% 2.961,92 

2. KOZJE 44.573,34 13,95% 6.278,43 

3. PODČETRTEK 44.142,76 13,82% 6.217,78 

4. ROGAŠKA SLATINA 90.385,49 28,29% 12.731,36 

5. ROGATEC 34.085,30 10,67% 4.801,13 

6. ŠMARJE PRI JELŠAH 85.259,88 26,69% 12.009,38 

SKUPAJ: 319.474,77 100,00% 45.000,00 

114

X. ZAKLJUČEK 

Iz predloženega sanacijskega načrta je razvidno, da podjetje čaka zahtevno leto. Potrebno vložiti 

maksimalne napore, da obrzdamo in znižamo stroške, na drugi strani pa skušamo povečati prihodke – 

predvsem v dejavnosti javne snage, kjer so rezultati najbolj kritični. Tudi v drugih dejavnostih bo 

potrebno storiti vse, da bi se rezultati izboljšali. V podjetju bo potrebno z notranjimi kontrolami 

stroškov, z doslednim izvajanjem določil Zakona o javnih naročilih, z dosledno izterjavo pri neplačnikih 

in še z drugimi ukrepi, navedenimi v sanacijskem programu, doseči, da se rezultati poslovanja kljub 

inflaciji, ki bo vplivala na zviševanje cen zunanjih stroškov, ne bodo bistveno poslabšali in da bomo 

obdržali kakovost naših storitev na obstoječi ravni. 

Ne glede na to, da Vlada RS še ni potrdila dviga cen iz leta 2007, predlagamo v letu 2008 dodatno 

zvišanje cen storitev javne snage (kot je bilo že dogovorjeno in sicer do višine lastne cene, to je 17,5% 

in s 1.1.2009 za toliko kot bo potrebno, da se pokrijejo stroški odvoza in deponiranja odpadkov v 

RECRO), storitev čiščenja odpadnih komunalnih voda za ČN Rogaška Slatina (zaradi dodatnih 

stroškov, ki nastajajo z dehidracijo mulja iz lagune) kot tudi za vse druge storitve za stopnjo inflacije. 

Predlog dviga cen smo pripravili, saj se cene vhodnih materialov, storitev, energije in stroški dela 

povečujejo, s tem se delež pokrite amortizacije znižuje, kar pomeni krčenje razpoložljivih virov za 

investicije v vseh dejavnostih. 

Na koncu bi še enkrat opozorili na dejstvo, da na s v letu 2009 čaka zaprtje odlagališča in pričetek 

odvoza odpadkov na regijsko odlagališče v Celje. Kot smo v gradivu na strani 30 že omenili, bo to 

povzročilo visoke dodatne stroške, tako da predvidevamo, da se bo cena zbiranja, odvoza in 

deponiranja odpadkov morala v letu povečati še za dodatnih 181 %. 

Pripravila: 

Marjeta Stefanovski 

Vodja FRS 

Direktor 

mag. Bojan Pirš, l.r. 

115

XI. PREDLOGI SKLEPOV 

1. Potrdi se predlog uprave OKP Rogaška Slatina d.o.o., da se osnovni kapital v letu 2008 

poveča z vplačili stvarnih vložkov kot je predlagano v sanacijskem programu. 

2. Potrdi se predlog odpisa obveznosti do občin iz naslova sredstev v upravljanju v višini 

nepokrite bilančne izgube na dan 31.12.2007, kot je izkazana v bilanci stanja. Odpis se 

izvedene z oblikovanjem izrednih prihodkov v breme obveznosti iz naslova sredstev v 

upravljanju po razdelitvi, kot je predlagana v sanacijskem programu. 

3. Občine ustanoviteljice zagotovijo z rebalansi proračunov za leto 2008 in v proračunih za leto 

2009 sredstva za pokrivanje izpada prihodkov v letu 2008 zaradi nepotrjenih cen iz leta 2007 

kot je predlagano v sanacijskem programu. 

4. Potrdijo se predlagani dvigi cen storitev javnih služb in sicer: 

povprečna lastna cena oskrbe s pitno vodo se poveča za 2,8 %, tako da znaša 

0,6463 EUR/m³, cene po uporabnikih se dvignejo za enak odstotek, tako da znašajo: 


Cena 

01.01.2004 


l.2007 


l.2008 

stopnja 

spremembe 





povprečna lastna cena odvajanja odpadnih komunalnih voda se poveča za 5%, 

tako da znaša 0,0989 EUR/m³, cene po uporabnikih se dvignejo za enak odstotek, 

tako da znašajo: 

Cena 

01.08.2002 


l.2007 


l.2008 

stopnja 

spremembe 


ustanove 0,0897 EUR/m³ 0,0942 EUR/m³ 0,0989 EUR/m³ 5 % 

gospodarstvo 0,0897 EUR/m³ 0,0942 EUR/m³ 0,0989 EUR/m³ 5 % 

povprečna lastna cena zbiranja, odvoza in deponiranja se poveča za 17,5%, tako 

da znaša 11,1956 EUR/m³; povprečna lastna cena zbiranja in odvoza odpadkov se 

zviša za 26,1%, povprečna lastna cena deponiranja pa ostane nespremenjena. 

vrsta cene 

Predlagana povprečna cena v l.2008 Stopnja spremembe cene 

Cena zbiranja in odvoza odpadkov 8,0423 EUR/m³ 26,1 % 

Cena deponiranja odpadkov 3,1533 EUR/m³ 0 % 

Cena ravnanja z odpadki 11,1956 EUR/m³ 17,5 % 

Cene po uporabnikih se dvignejo za enak odstotek in znašajo: 

Predlagane cene po vrstah uporabnikov in stopnjo spremembe cen ravnanja z odpadki 




l.2007 

stopnja 

spremembe 

Gospodinjstva – redni odvoz 




Gospodinjstva – pavšal 1-2 osebi 




116



l.2007 


stopnja 

spremembe 

Gospodinjstva – pavšal nad 3 osebe 




Gospodarstvo, ustanove 





povprečna lastna cena čiščenja odpadnih komunalnih voda poveča za 15,8 %, 

tako da znaša 0,5742 EUR/m³, cene po uporabnikih se dvignejo za enak odstotek, 

tako da znašajo: 

Cena 

01.06.2003 


l.2007 


l.2008 

stopnja 

spremembe 




Nove cene se bodo pričele uporabljati, ko bo podjetje pridobilo soglasje Vlade Republike Slovenije. 

117

gradivo 5. točke - Občina Šmarje pri Jelšah

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?