Aktualno: Na sonce le s primerno zaÏÃito / Kako ... - NaÅ¡a lekarna

evija za zdrav življenjski slog | številka 23, letnik 03, junij 2008 

Aktualno: Na sonce le s primerno zaπËito / Kako zdraviti: Æiveti z osteoartrozo / 

Preudarno za zdravje: Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice / Da ne bo 

zadrege, ko boste podarili nasmeh! / V gibanju: Gibanje − smiselna in prijetna 

naloæba za æivljenje / MeseËni moænar: Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi

UVODNIK 

»Manj je več« - tudi v turizmu 

Čeprav se vam bomo, drage bralke in bralci, pred počitnicami oglasili še enkrat, je tokratna 

številka revije Naša lekarna že precej počitniško obarvana. Poletje je pred vrati, čas 

je za prijetne teme, torej za počitnice. Te so vsekakor prijetna tema, nikakor pa ne lahkotna. 

Glede na draginjo, ki je v našo deželo udarila zadnje mesece, je vsak evro, namenjen 

dopustu, skrbno odmerjen in privarčevan. O tem priča tudi podatek, da se čedalje več ljudi 

celo zadolžuje za nekaj dni oddiha. S tem seveda ni nič narobe, narobe pa je, da počitnice 

vse prevečkrat ne izpolnijo naših pričakovanj. Dopust je tisti delček leta, ki ga vsi tako 

zelo težko čakamo, in turizem je dejavnost, kjer močno velja rek »manj je več«. Počitnikarji 

smo lahko tako hitro zadovoljni – po navadi nas osreči že to, če vidimo, da turističnim 

delavcem ni vseeno, kako se pri njih počutimo. Žal prav tukaj slovenski turizem dobi veliko 

črno piko. (Hrvaškemu sem jo nalepila že zdavnaj, zato o njem ne bom razpredala.) 

Cene nočitev v naših hotelih so glede na togost storitev navadno vsaj za dve zvezdici 

precenjene. V Kranjski Gori, na primer, izpadete velik nespretnež, če se že doma ne pozanimate, 

kje stoji vaš hotel, saj ob cesti ne boste našli smerokaza, ki bi vas ustrezno usmeril. 

Hotel s štirimi zvezdicami (in ustrezno ceno) ne premore niti ene same klimatske naprave, 

tudi restavracija ne. Verjetno vas s tem spodbudijo, da več popijete (beri zapravite), saj 

je zrak zaradi gneče zatohel. Tudi spali ne boste prav dolgo, saj so polkna pokvarjena, 

vzdrževalec pa vam svetuje, da jih pač ne zaprite, sicer se ne bodo dala nikoli več odpreti. 

To je, poudarjam, hotel s štirimi zvezdicami! 

Če najdete v Portorožu restavracijo, kjer boste res dobro jedli, ste verjetno edini. Slovenska 

riviera kot vrhunec gastronomske ponudbe ponuja pomfrit s pleskavico ob glasbi 

Miša Kovača. Kompromis je puranji zrezek na žaru, vendar odmislite, da bi pomfrit zamenjali 

s kakšno drugo prilogo, saj druge kombinacije ni v računalniku, zatorej ne obstaja. 

Le streljaj od »pomfrit restavracije« si lahko omislite solidno kavo in sladoled, a le če v 

modno oblikovani slaščičarni ločite med mizo in stolom. Ta sta po višini in obliki enaka 

in če se vaš otrok, ki dizajnersko ni najbolje podkovan, zmoti, in se usede na mizo namesto 

na stol, tvega nesramno zmerjanje natakarja. Tudi če bi še vedno želeli tam spiti kavo, 

je ne morete, saj vas nočejo več postreči. Marsikje v tujini, kjer se turizem piše z veliko začetnico, 

bi iz enake situacije naredili hec in si zaslužili dobro napitnino! 

Posebno poglavje je tudi naše majhno letališče, ki se prav zato številnim turistom zdi 

ljubko. Ne glede na to sem svojemu novozelandskemu prijatelju težko razložila, zakaj je 

avtobus z letališča v Ljubljano vozil po stranski cesti, polni ovinkov. Ne bi razumel, da se 

je voznik s tem izognil plačilu avtocestne cestnine v višini nekaj evrov, čeprav so potniki 

vožnjo seveda pošteno plačali. In še bi lahko naštevala, a je prostor za uvodnik omejen. 

A da ne bom samo kritična, naj povem, za koga v naši podalpski deželi črna pika zagotovo 

ne velja. To so podeželske turistične domačije. Tukaj stvari delujejo po normalni 

turistični (ali, če hočete, kmečki) logiki. Če gost danes ne bo zadovoljen, ga jutri ne bo. In 

družina, ki vsakodnevno gara za udobje domačije, neprecenljiv okus domače hrane in za 

poplačilo kreditov, v katere so se zakopali za zagon turizma, to zelo dobro ve. In so tudi do 

gostov takšni, kot so sicer – preprosti in prijazni. Saj ni treba veliko, da se gostu ustreže, 

navadno gre za zelo majhne stvari – prijazna beseda, postrežba z dobro voljo in ob slovesu 

dobre želje za nov delovni zagon. In seveda, da se spet srečamo. 

Drage bralke in bralci, pozorno izberite svoje počitnice, saj kljub vsemu le ni vse odvisno 

samo od vas. Če boste na poti domov rekli, sem se bomo pa še vrnili, potem ste izbrali 

dobro. Pa srečno! 

Naπa lekarna je 

poljudno strokovni 

vodiË za uËinkovito 

in pravilno jemanje 

zdravil. 

Naπa lekarna je 

revija za izboljπanje 

kakovosti zdravja in 

æivljenja. 

Foto: Æiga Koritnik 

ZNANOST ZA NEGO KOŽE 

Na voljo izključno v lekarnah 

Vanja Badovinac, odgovorna urednica 

NA©A LEKARNA 3

AKTUALNO 

KAKO ZDRAVITI 

KAKO ZDRAVITI 

MEDICINSKO ZRCALO 

PREUDARNO ZA ZDRAVJE 

V GIBANJU 

18 

Na sonce le 

s primerno zaπËito 

30 

Zdravljenje las 

in lasiπËa 

36 

Æiveti 

z osteoartrozo 

42 

Razbremenite 

svoje noge 

52 

Da ne bo zadrege, 

ko boste podarili nasmeh! 

68 

Smiselna in prijetna 

naloæba za æivljenje 

»e se dolgo Ëasa Ëezmerno 

izpostavljamo soncu, lahko 

utrpimo hude posledice, saj so 

sonËni æarki Ëedalje nevarnejπi. 

Izogibajmo se soncu, zaπËitimo 

se z oblaËili in uporabljajmo 

sredstva z visokim zaπËitnim 

faktorjem, kakor priporoËa tudi 

dr. Sandi Luft v intervjuju. 

Nadaljujemo z zanimivo temo 

o zdravljenju lasiπËa in 

izpadanju las. Preberite 

tudi, katere metode so 

priporoËljive za odstranjevanje 

neæelenih dlak. 

Aktivno bolezensko dogajanje, 

za katerega je znaËilna 

nezmoænost obnove hrustanca, 

prizadene pribliæno 15 % ljudi, 

pojavi pa se po 50. letu starosti. 

PomoË vendarle obstaja. Preberite 

nasvete o zmanjπevanju teæav pri 

osteoartrozi. 

»e imate zateËene, teæke in boleËe 

noge, preizkusite deset koristnih 

nasvetov, kako razbremeniti 

utrujene noge in zaπËititi vene. 

Mnogi so se æe prepriËali, da 

ukrepi delujejo! 

Zdravi zobje in dlesni so zelo 

pomembni za naπe zdravje in 

samozavest. PrepreËite vnetje 

dlesni, ki lahko povzroËi majavost 

in izpadanje zob, da ne boste 

v zadregi, ko boste morali 

podariti nasmeh. 

Otroci, mladostniki in odrasli 

v Sloveniji so premalo telesno 

dejavni. Naπe telo pa potrebuje 

gibanje, saj nam daje moË in 

energijo, da se spoprimemo 

z vsakodnevnimi nalogami in 

preizkuπnjami. Za aktivnejπi 

naËin æivljenja ni nikoli 

prepozno. ZaËnimo s hojo. 

VSEBINA 

UVODNIK “Manj je veË” - tudi v turizmu 3 

ZA ZA»ETEK Makroskop 6 

PO NASVET V LEKARNO Kaæipot svetovanj v naπih lekarnah 14 

AKTUALNO Na sonce le s primerno zaπËito 18 

KAKO DELUJE Samozdravljenje in zdravljenje 26 

KAKO ZDRAVITI Zdravljenje las in lasiπËa 30 

Æiveti z osteoartrozo 36 

MEDICINSKO ZRCALO Razbremenite svoje noge 42 

PREUDARNO ZA ZDRAVJE Ne dopustite, da vam driska pokvari poËitnice 48 

Da ne bo zadrege, ko boste podarili nasmeh! 52 

ÆIVLJENJE JE LEPO Moægani na paπi 58 

Kaj dela sanitarni inæenir 60 

SANJSKA KOLUMNA Haiti, razkrit v zbirki zgodb Edwidge Danticat Krik? Krak! 62 

PORTRET FARMACEVTA Zdenka ©antel, mag. farm. 66 

V GIBANJU Gibanje − smiselna in prijetna naloæba za æivljenje 68 

ZA MIZO Hitro in zdravo 72 

MESE»NI MOÆNAR Svetovni dan krvodajalcev 14. junij 2008 76 

Z junijem spet nekaj novih zdravil na listi 78 

NAGRADNA IGRA Sudoku 80 

BRALCI PI©EJO Pisma bralcev 81 

NA©A LEKARNA SVETUJE 82 

4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5

ZA ZAÊTEK 

revija za 

zdrav ìvljenjski slog 

Makroskop 

Pripravlja: Eva Esih, mag. farm. 

Junij 2008, letnik 3, πt. 23 

MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu. 

Naklada: 41.000 izvodov 

Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT ) 

Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT) 

Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

E: urednistvo@nasa-lekarna.si 

UREDNI©TVO 

Glavna urednica: 

znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. 

Odgovorna urednica: 

mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. 

Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm. 

UREDNI©KI ODBOR 

dr. Aleπ MlinariË, mag. farm. 

Monika Sonc, mag. farm., spec. 

Janez ©pringer, mag. farm., spec. 

prof. dr. Ema MuπiË, dr. med. 

Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh. 

prim. Peter Kapπ, dr. med. 

mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje 

prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. 

Ervin Strbad, dr. med. 

Oblikovanje celostne podobe: IODG 

AD: Duπan Grobovπek 

Oblikovanje in prelom: Silvija »erne 

Lektura: Darka Tepina Podgorπek 

Fotogra≥je: Æiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto, 

Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega 

uredniπtva. 

Tisk: Delo T^R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana 

Oglasno træenje: 

Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana 

T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342 

E: marketing@entrapharm.com 

Naπa lekarna je meseËnik, na voljo v lekarnah po 

Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah 

prejmejo brezplaËno. 

Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele 

je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem 

izdajatelja. 

Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki 

se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: 

Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se 

sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo 

pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik. 

Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. 

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno 

sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega 

obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da 

potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali 

farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene 

nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin 

jemanja zdravil. 

Pazite se prigrizkov na zabavah 

Na zabavah bodite previdni pri 

prigrizkih, ki jih pomakate v razliËne 

omake, saj so te lahko polne bakterij 

drugih ljudi. Navdih za izdelavo 

πtudije je bila epizoda humoristiËne 

nadaljevanke Seinfeld. Raziskava 

je pokazala, da ljudje, ki Ëips ali 

kreker dvakrat namoËijo v omako, 

prenaπajo bakterije iz ust v posodo. 

Mikrobiologi iz univerze Clemson 

v Zdruæenih dræavah pravijo, da 

se s tremi do πestimi “dvojnimi” 

namakanji v omako prenese kar 

10.000 bakterij. 

PreveË alkohola poveËa tveganje 

za kardiovaskularne bolezni 

Zmerno pitje alkohola lahko koristi 

naπemu zdravju, pretirano pitje 

pa na naπe zdravje vpliva zelo 

slabo. Moπki, ki spijejo veË kot 21 

enot alkohola (ena enota je 1 dcl 

vina, 2 dcl piva ali πilce æganja) na 

teden in æenske, ki spijejo veË kot 

14 enot alkohola na teden, resno 

ogroæajo svoje zdravje. Med drugim 

se poveËa tveganje za nastanek 

hipertenzije, srËne odpovedi in 

srËne kapi, saj æile postajajo vse bolj 

toge. Tveganje je πe posebno veliko 

pri æenskah. SrËno-æilne bolezni 

so vodilni bolezenski vzrok smrti 

v svetu. Vsako leto za njihovimi 

posledicami umre 17,5 milijona ljudi. 

Zato morajo ljudje, ki veliko pijejo, 

in tisti, ki veliko pijejo ob doloËenih 

priloænostih, dobro pretehtati svoje 

vedenje in zmanjπati vnos alkohola, 

preden bo prepozno. 

Prenehanje kajenja za boljπe 

zdravje 

Rezultati najnovejπe raziskave 

so pokazali, da se pri æenskah, ki 

opustijo kajenje, tveganje za smrt 

zaradi koronarne srËne bolezni æe 

po petih letih zmanjπa skoraj za 

polovico. Zmanjπa se tudi tveganje 

za nastanek drugih bolezni. Kadilci 

imajo na sploπno kar trikrat veËje 

tveganje za smrt kot nekadilci. 

Nikoli ni prezgodaj za opustitev 

kajenja, nikoli pa tudi ni prepozno. 

Po ocenah Svetovne zdravstvene 

organizacije bodo do leta 2030 v 

razvitih deæelah za posledicami 

kajenja umrli trije milijoni ljudi in 

dodatnih sedem milijonov v dræavah 

v razvoju. PoveËano tveganje za smrt 

pri kadilcih se zmanjπa na stopnjo 

tistih, ki niso nikoli kadili, πele po 20 

letih nekajenja. 

Zasedanje generalne 

skupπËine Svetovne 

zdravstvene organizacije 

Ministrica za zdravje Zofija Mazej 

KukoviË se je 19. 5. v Æenevi 

udeleæila 61. zasedanja generalne 

skupπËine Svetovne zdravstvene 

organizacije, na kateri so se 

predstavniki 193 dræav Ëlanic SZO 

odloËali o programu dela in porabi 

proraËuna SZO. Ministrica je v 

svojem nagovoru kot predsedujo- 

Ëa Svetu EU predstavila staliπËa 

Evropske unije. Poudarila je 

izredno poveËanje bremena 

nenalezljivih bolezni, ki niso veË 

teæava zgolj razvitega sveta, in 

predstavila slovensko prioritetno 

temo raka v Ëasu predsedovanja 

Slovenije Svetu EU. Ministrica se 

je v svojem nagovoru dotaknila 

tudi vpliva klimatskih sprememb 

na zdravje celotne populacije in 

poudarila, da mora zasedanje 

pripomoËi k razvijanju globalnega 

naËrta za obvladovanje z zdravjem 

povezanih tveganj, ki so posledica 

klimatskih sprememb. 

Podjetje Medis in Dejan Zavec podpisala pogodbo 

o partnerskem sodelovanju 

Predstavnik podjetja Medis Peter Novak, edini slovenski profesionalni boksar Dejan 

Zavec in Tomaæ AmbroæiË, marketinπki partner Dejana Zavca. 

V petek, 30. maja 2008, je Medis, uspeπno slovensko farmacevtsko 

podjetje, podpisalo pogodbo o sodelovanju z edinim slovenskim profesionalnim 

boksarjem Dejanom Zavcem. Podpis pogodbe je odraz skupnih 

zdravih vrednot, ki jih v podjetju Medis gojijo æe 19 let. Medisovo 

partnersko sodelovanje z Dejanom Zavcem je znak podpore uspeπnim 

posameznikom, ki so vztrajni, predani svojemu delu in ciljem ter dejavni 

na razliËnih podroËjih druæbenega æivljenja. 

Na novinarski konferenci, ki je potekala v igralniπko-zabaviπËnem centru 

Mond v ©entilju, je Dejan napovedal elitni boksarski dvoboj, na katerem bo 

branil svoj naslov medcelinskega prvaka po verziji IBF. V dvorani Tabor 

v Mariboru se bo 15. junija spoprijel z nemπkim boksarjem Marcom Catikkasom. 

Boks kot πport z bogato tradicijo in veliko nostalgije bo s tem prestiænim 

dogodkom nedvomno zaæivel tudi med slovenskim obËinstvom. 

Dejan je borben, vztrajen in predan πportu, ki temelji na koncentraciji, veπËini 

in taktiki. Hkrati je tudi skrben moæ in oËka, ki se intenzivno udejstvuje tudi pri 

vzgoji mladih nadobudnih πportnikov. Kot uspeπen Ëlovek na razliËnih 

æivljenjskih podroËjih Dejan predstavlja vse tiste vrednote, ki jih spoπtujejo 

tudi v podjetju Medis. Njihov prvi skupni projekt bo Dejanov nastop 

v promocijskih aktivnostih za Medisovo prehransko dopolnilo Ekolostrum. 

Dejan se bo tako lahko pokazal ne le v vlogi borca “mehkih” pesti, temveË 

tudi kot prepoznaven medijski obraz. Ker je promocija zdravja in zdravega 

naËina æivljenja poglavitno Medisovo poslanstvo, navezava s πportnikom 

prav gotovo ni nakljuËna. V Medisu pa dodajajo πe, da so v Dejanu takoj 

prepoznali “mistra simpatikusa”, kot ga radi kliËejo njegovi πportni kolegi. 

Na prvi pogled boks morda komu deluje kot grob in nasilen πport. Pa vendar 

v tujini, ne samo med poznavalci, æe dolgo velja za enega izmed 

najprestiænejπih in najbolj obËudovanja vrednih πportnih udejstvovanj. Medis 

bo z Dejanom tudi v Sloveniji poskusil Ëim bolj razπiriti to spoznanje. “Ponosni 

smo lahko, da je slovenski πportnik skorajπnji izzivalec evropskega in 

svetovnega prvaka v svoji kategoriji. Na to gledamo z obËudovanjem. Dejan 

v svoji profesionalni karieri πe ni doæivel poraza. Takπni πportniki so redki in jih 

je zato treba spodbujati,” so sklenili svoj komentar v podjetju Medis. 


ZA ZA»ETEK 

Bayerjeve pentlje za 

klimatske naprave 

Mednarodno farmacevtsko podjetje 

Bayer d.o.o. je z dobrodelno akcijo 

Zaveæimo pentljo za dobrodelne 

namene zbralo 3000 evrov. Na 33. 

skupπËini Slovenskega farmacevtskega 

druπtva, ki je potekala v 

Portoroæu med 15. in 17. majem, 

je podjetje organiziralo akcijo 

zavezovanja modrih pentelj. Za 

vsako zavezano pentljo je Bayer 

d.o.o. doniral 5 evrov in tako zbral 

3000 evrov donacijskih sredstev za 

nakup klimatskih naprav v 

ultrazvoËni ambulanti Ginekoloπke 

klinike v Ljubljani. S tem je prispeval 

k boljπemu poËutju bodoËih mamic 

in zdravstvenega osebja v vroËih 

dneh, ki prihajajo. 

Za æivljenje brez boleËine 

BoleËina je za marsikoga postala 

vsakdanja spremljevalka, ki pa 

bistveno zmanjπuje kakovost 

æivljenja. Zaradi glavobolov in 

migren vsaj obËasno trpi okoli 

70 odstotkov ljudi, marsikdo pa ima 

boleËine tudi v hrbtu, sklepih in 

miπicah. V veË kot sto letih raziskav 

se je aspirin izkazal za uËinkovito 

in varno zdravilo proti boleËinam 

in vnetjem. Vsebuje acetilsalicilno 

kislino, ki v telesu zavira sintezo 

prostaglandinov − snovi, odgovornih 

za aktiviranje in jakost boleËine. 

Acetilsalicilna kislina ne ogroæa 

jetrnih funkcij, poleg tega pa 

je tudi edina zdravilna uËinkovina 

v zdravilih proti boleËinam, ki 

hkrati pozitivno vpliva na srce in 

oæilje. Aspirin je primeren za 

zdravljenje blagih do zmernih 

boleËin ter vnetij in vroËinskih 

stanj. Uspeπno lajπa tenzijske 

glavobole, migrene ter boleËine 

v miπicah in sklepih. 

Glivice − neprijetna, a odpravljiva nadloga 

Spomladi in poleti so koæne gliviËne okuæbe zaradi 

poveËane vlage in toplote zelo pogoste. Spodbujajo jih 

uporaba sintetiËnih materialov, obiski javnih kopaliπË, 

savn, hotelskih sob in prostorov, kjer ljudje hodijo bosi. 

Koæne okuæbe (najbolj znano je t. i. “atletsko stopalo”) 

prepoznamo po luπËenju, vlaænosti, mehurËkih, razpokah 

ali blagem srbenju na prizadetem mestu. 

Glivice najpogosteje odkrijemo na stopalu, v medprstnih 

prostorih, od tam pa se lahko razπirijo tudi na nohte in 

druge dele telesa. Ker glivice ne izginejo same od sebe, 

je nujno Ëimprejπnje zdravljenje z antimikotiki. Raztopina, 

prπilo, krema ali praπek Canesten s klotrimazolom so 

uËinkoviti pri zdravljenju vseh vrst koænih mikoz v vseh 

æivljenjskih obdobjih. »eprav s Canestenom gliviËne 

Sensilab zdaj tudi za obËutljive zobe 

ObËutljivi zobje in dlesni so pogost spremljevalec 

vsakdanjega æivljenja. Zato je Sensilab razvil Q10 

Sensitive zobno pasto, ki pomaga blaæiti teæave s 

krvaveËimi, oteËenimi in boleËimi dlesnimi, z neprijetnim 

ustnim zadahom in parodontozo. Sensilab Q10 Sensitive 

zobna pasta vsebuje optimalno kombinacijo sestavin, ki 

prepreËujejo parodontozo. Inovativna oblika vodotopnega 

koencima Q10 stimulira procese obnavljanja 

poπkodovanih dlesni in pospeπuje celjenje ran. IzvleËki 

melise, kamilice, æajblja, roæmarina idr. uËinkovito zavirajo 

razvoj bakterij v obzobnem tkivu, delujejo protivnetno ter 

okuæbe hitro pozdravimo, zdravniki in farmacevti 

priporoËajo, da se pripravki nanaπajo dalj Ëasa, torej ves 

Ëas procesa obnavljanja koæe. Koæa je namreË takrat bolj 

dovzetna za ponovne okuæbe, zato naj zdravljenje traja 

vsaj nekaj tednov. 

krepijo in zmanjπujejo krvavenje dlesni, fluor pa πËiti pred 

zobno gnilobo in utrjuje zobno sklenino. 

Prof. dr. Borut ©trukelj, mag. farm., 

predsednik organizacijskega odbora 

33. skupπËine SFD in predstojnik 

katedre za farmacevtsko biologijo 

na Fakulteti za farmacijo Univerze 

v Ljubljani 

Zdravljenje slabokrvnosti v preddializnem obdobju 

precej poenostavljeno 

Bolniki s kroniËno ledviËno boleznijo 

so zaradi oslabljenega delovanja 

ledvic pogosto tudi slabokrvni. 

Slabokrvnost se zdravi z epoetini, 

ki jih bolniki dobivajo v obliki injekcij 

veËkrat meseËno ali celo veËkrat 

tedensko. Zato bo za πtevilne 

bolnike dobrodoπla novica, da je 

ZZZS na junijsko listo zdravil uvrstil 

tudi novo bioloπko zdravilo za 

zdravljenje slabokrvnosti oz. 

anemije, povezane s kroniËno 

ledviËno boleznijo. Glavna prednost 

novega zdravila je moænost 

vbrizgavanja le enkrat na mesec. 

Zdravilo metoksipolietilenglikol 

epoetin beta (mircera®) je prvi stalni 

aktivator eritropoetinskih receptorjev, 

ki zaradi drugaËnega naËina 

delovanja omogoËa manj pogosto 

odmerjanje. Zdravilo bo od junija 

letos dostopno na recept. 

Testosteron bistveno vpliva na moπko (spolno) zdravje 

Po 40. letu tudi moπki zaznajo 

hormonske spremembe, ki jih prinese 

upad testosterona. Moπki spolni 

hormon je zelo pomemben dejavnik v 

ohranjanju moπkega zdravja. 

Pomembno vpliva na moπko spolnost, 

vpliva pa tudi na poveËanje miπiËne in 

kostne mase, stimulira rast obraznih 

in telesnih dlak, vpliva pa tudi na 

druge dele telesa. »eprav testosteron 

moπkemu ni potreben za preæivetje, 

ga potrebuje, da lahko funkcionira kot 

moπki in za izoblikovanje moπkega 

fenotipa. 

Poznonastali hipogonadizem je 

stanje, ko se proizvodnja testosterona 

zmanjπuje zaradi starosti. Simptomi 

se kaæejo npr. kot zlomi kosti, znaËilni 

za osteoporozo, onemoglost, 

zmanjπana spolna aktivnost in 

utrujenost. Za moπkega s poznonastalim 

hipogonadizmom se priporoËa 

terapija z uporabo naravnega 

testosterona, zato da se njegova 

raven ohranja v fizioloπkih okvirjih. 

Sodobno zdravljenje predstavlja 

trimeseËna depo injekcija testosterona. 

Njena prednost je, da ohrani 

stalno koncentracijo testosterona v 

krvi v normalnem obmoËju pribliæno 

12 tednov. TrimeseËne injekcije dajejo 

moπkemu veË samozavesti, samostojnosti 

in boljπo kakovost æivljenja. 


ZA ZA»ETEK 

Novost za bolnike z rakom pljuË in rakom dojke 

Rak je bolezen sodobnega sveta. 

StatistiËni podatki nam povedo, da je 

najpogostejπi rak pri moπkih rak pljuË, 

pri æenskah pa rak dojke. V zadnjih 

letih se zaradi vse pogostejπega 

kajenja med æenskami poveËuje tudi 

pojavnost raka pljuË pri æenskah. Tako 

letno v Sloveniji za rakom pljuË zboli 

nekaj veË kot 1000 ljudi in prav toliko 

za rakom dojke. 

Glede na pojavnost raka pljuË in 

raka dojke je zdravilo vinorelbin 

(navelbine) πe toliko bolj dobrodoπla 

novost v Sloveniji. Vinorelbin spada 

v skupino kemoterapevtikov, 

namenjenih prav zdravljenju raka 

pljuË in raka dojke. Njegovo 

delovanje temelji na zaviranju rasti 

hitrodeleËih se celic in s tem 

poslediËno zmanjπevanju tumorja pri 

Mercator in Druπtvo za zdravje srca in oæilja: 

Skrb za srce naj se zaËne æe danes 

metastatskem raku (raku, ki se hitro 

πiri na druge organe). 

Po svetu se je z zdravilom vinorelbin 

zdravilo æe veË kot milijon bolnikov, zdaj 

pa je konËno na voljo tudi v Sloveniji. 

UËinkovitost zdravila vinorelbin je bila 

dokazana v πtevilnih kliniËnih 

raziskavah, tako pri raku dojke kot pri 

nedrobnoceliËnem raku pljuË. 

ZnaËilnost novega zdravila je visoka 

uËinkovitost, blaæje izpadanje las 

(alopecija) ter nizka stopnja slabosti 

in bruhanja (emetogenosti), kar vse 

skupaj pripomore k bistveno boljπi 

kakovosti bolnikovega æivljenja. 

Rak je bolezen, za katero sta znaËilni 

nenadzorovana celiËna delitev in 

sposobnost teh celic, da napadejo 

druga tkiva, bodisi tako, da se 

neposredno vrastejo v sosednje tkivo 

Mercator, ki je v preteklosti z linijami izdelkov, kot sta Zdravo æivljenje in Pet 

na dan, æe izrazil skrb za dobrobit in zdravje svojih kupcev, se je povezal z 

Druπtvom za zdravje srca in oæilja. To æe veË kot 15 let aktivno ozaveπËa in 

izobraæuje ljudi o pasteh modernega æivljenja ter spodbuja preventivno 

zdravljenje. V preteklih dneh so si lahko obiskovalci Mercatorjevih trgovin 

izmerili raven holesterola, krvnega sladkorja in tlaka. Prisluhnili so tudi 

nasvetom prim. dr. Borisa Cibica, dr. med., o pomenu zdrave prehrane ter 

liniji izdelkov Zdravo æivljenje. Mercator bo tudi v prihodnje z izdelki iz linije 

Zdravo æivljenje spodbujal zdravje in zdrav æivljenjski slog. 

(invazija), bodisi z migracijo rakastih 

celic na oddaljena mesta (metastaze). 

Ta nenadzorovana delitev celic je 

posledica poπkodbe DNA oz. mutacije 

nekaterih vitalnih genov, ki med 

drugim nadzorujejo delitev celic. 

Mutacije so lahko pridobljene ali 

podedovane in privedejo do nenadzorovane 

delitve celic in tvorbe tumorja. 

Tumor je lahko maligen (rakotvoren) ali 

benigen (nerakotvoren). Le maligni 

tumorji imajo sposobnost πirjenja v 

sosednja tkiva in tvorjenja metastaz. 

Ko je rak diagnosticiran, se navadno 

zdravi s kirurπkim posegom, kemoterapijo, 

z radioterapijo ali s tarËnim 

zdravilom. VeËina rakastih obolenj se 

lahko zdravi in πtevilna so ozdravljiva, 

πe posebno Ëe se zdravljenje zaËne 

dovolj zgodaj. 

Svetovni kongres zdravstvene 

nege v Ljubljani 

17. svetovni kongres medicinskih 

sester enterostomalnih 

terapevtov in terapevtk WCET 

(World Council of Enterostomal 

Therapists) 2008 je hkrati prvi 

svetovni kongres medicinskih 

sester v Sloveniji. Kongres 

organizirata Sekcija medicinskih 

sester v enterostomalni terapiji pri 

Zbornici zdravstvene in babiπke 

nege Slovenije − Zvezi strokovnih 

druπtev medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov Slovenije 

− in Cankarjev dom. Slavnostno 

odprtje kongresa, ki bo potekal v 

Cankarjevem domu v Ljubljani, 

bo v ponedeljek, 16. junija, 

konËal pa se bo 19. junija 2008. 

Uæivajte na soncu − varno! 

Na sreËanju, ki je potekalo na Brdu 

pri Kranju od 27. do 29. aprila, so 

sodelovali strokovnjaki pristojnih 

organov dræav Ëlanic, predstavniki 

Evropske komisije ter Ëlani Farmacevtskega 

foruma. Na sreËanju je 

tekla beseda predvsem o napredku, 

ki je potreben pri razvoju orodij za 

znanstveno in pregledno vrednotenje 

novih in sedanjih zdravil. Slovenija 

je, tako kakor πtevilne druge dræave 

Ëlanice, pred petimi leti vpeljala 

sistem referenËnih cen zdravil. 

Sonce krepi obËutek dobrega poËutja 

in vitalnosti, blaæi depresijo in aktivira 

sintezo vitamina D, ki je tako 

pomemben za sestavo kosti. 

Izpostavljenost soncu pa ima tudi 

negativne uËinke, kot so opekline, 

prezgodnje staranje koæe in celo rak. 

Da bomo lahko tudi to poletje 

brezskrbno uæivali na soncu, moramo 

pravoËasno poskrbeti za primerno 

zaπËito. Pri tem je seveda zelo 

pomembno, da izberemo pravo nego 

SreËanje pristojnih organov dræav Ëlanic EU za cene zdravil in povraËilo stroπkov zanje 

Tretja nacionalna raziskava o vedenjskem slogu 

16. maja je stekla tretja nacionalna 

raziskava o vedenjskem slogu, ki jo 

izvaja CINDI Slovenija v sodelovanju s 

Katedro za javno zdravje Medicinske 

fakultete Univerze v Ljubljani in 

obmoËnimi zavodi za zdravstveno 

varstvo. V raziskavo Dejavniki 

tveganja za nenalezljive bolezni pri 

odraslih prebivalcih Slovenije je 

vkljuËenih 16.000 prebivalcev, starih 

od 25 do 74 let. Anketiranci so bili 

Sistem pomeni mehanizem, ki 

vzpostavlja takojπnje in dolgoroËne 

sistemske razmere za konkurenËnost 

in zniæanje cen ter racionalno 

uporabo zdravil. 

V Evropi je potreben tudi napredek na 

podroËju politike visokotehnoloπkih in 

dragih bioloπkih zdravil. Politiki, 

stroka in javnost so bolj ozaveπËeni 

o posledicah odkritja novih 

visokotehnoloπkih in dragih zdravil, 

ki dajejo nove moænosti za uËinkovito 

in varno zdravljenje nekaterih hudih 

nakljuËno, raËunalniπko izbrani. 

Raziskava bo omogoËila vpogled 

v razπirjenost, intenzivnost in 

medsebojno povezanost razliËnih 

dejavnikov tveganja, ki lahko ogrozijo 

naπe zdravje. “Vse anketirance 

prosimo za sodelovanje, saj je prav 

vsak izpolnjen in vrnjen vpraπalnik 

pomemben za raziskavo.” Nacionalna 

raziskava o vedenjskem slogu 2008 

bo dobra osnova za ugotavljanje 

za svojo koæo. »e je naπa koæa 

nagnjena k alergiji na sonce, ne 

smemo pozabiti, da niso vsi izdelki za 

zaπËito pred soncem primerni zanjo. 

Vsi, ki so nagnjeni k nastanku sonËnih 

alergij na koæi, lahko zdaj z novo 

uËinkovito sonËno zaπËito Eucerin, 

prilagojeno taki koæi, brezskrbno 

uæivajo na soncu. V kliniËnih 

raziskavah je 93,1 % oseb, alergiËnih 

na sonce, uËinkovitost izdelka ocenilo 

z zelo dobro. 

bolezni. Obenem taka zdravljenja tudi 

bistveno poveËujejo breme za javna 

sredstva. 

Ministrica je izrazila svojo osebno 

zaskrbljenost glede dostopnosti 

zdravil v dræavah Ëlanicah z majhnim 

trgom, tudi kadar so vse pravne 

moænosti optimalno izkoriπËene. 

Ta problem ima moËno etiËno, 

gospodarsko in zakonodajno 

razseænost. To je problem gospodarsko 

nezanimivih trgov, Ëeprav so 

pravice bolnikov do zdravil enake. 

pozitivnih premikov v kazalnikih 

zdravja v minulih osmih letih in za 

poglobljeno, πe bolj osredotoËeno 

delo na podroËju varovanja in 

krepitve zdravja. 


ZA ZA»ETEK 

Majski teden zdravja v lekarnah na temo bolezni ven 

Bolezni ven so zelo razπirjeno obolenje, 

saj se skoraj polovica prebivalstva 

spopada s to kroniËno boleznijo. 

Magistri farmacije v lekarnah so majski 

teden zdravja prav zato posvetili prav 

tej temi. “Vloga farmacevta v lekarni je 

predvsem prepoznavanje in zdravljenje 

simptomov oziroma znakov bolezni ven, 

postavljanje diagnoze pa je pristojnost 

zdravnikov,” je povedala predsednica 

Lekarniπke zbornice Slovenije mag. 

Andreja »ufar, mag. farm. KroniËna 

bolezen ven pogosto ostaja neodkrita in nezdravljena bolezen, ki z leti napreduje. 

Opozorilni znaki so teæke in utrujene noge, kadar dlje Ëasa stojimo, v nogah imamo 

obËutek napetosti. Teæave, ki jih povzroËajo bolezni ven, se poslabπajo, Ëe se 

premalo gibljemo, dolgo sedimo ali stojimo. Zato se moramo izogibati stanju na 

mestu in sedenju, πe zlasti s prekriæanimi nogami. K nastanku bolezni ven lahko 

pripomorejo tudi hormonske spremembe in noseËnost. Sponzor majskega tedna 

zdravja v lekarnah je druæba Servier Pharma d.o.o. 

Po poletno branje v zaloæbo Sanje 

V predpoletnem Ëasu so pri zaloæbi 

Sanje pripravili izide cele vrste 

odliËnih knjig. Dve izmed njih sta 

prav gotovo romana Nobelovega 

nagrajenca Orhana Pamuka Sneg in 

Istanbul. TurËija je Ëastna gostja 

letoπnjega knjiænega sejma v 

Frankfurtu, to pa je spodbuda, da se 

pribliæamo literarnemu svetu TurËije, 

iz katerega Orhan Pamuk vsekakor 

izstopa.Zaloæba Sanje tudi obveπËa, 

da lahko odslej v njihovi knjigarni 

kupujete tudi s kreditnimi karticami. 

Dezinficira, a ne peËe 

V dneh, ko imajo otroci razkrite veË 

koæe kot sicer, je ta tudi ranljivejπa in 

se pogosteje poπkoduje. »e so na 

koæi odrgnine, ureznine, praske, 

razpoke, blaæje opekline ali je koæa 

vneta, lahko pride do okuæbe 

poπkodovane koæe. Za hitro celjenje 

in dezinfekcijo pomaga Bepanthen 

Plus, ki blaæi vnetja ter koæo hladi 

in vlaæi, hkrati pa se zlahka namaæe 

in izpere ter ne puπËa madeæev na 

oblaËilih. Kljub antiseptiËnemu 

uËinku Bepanthen Plus ne peËe in je 

zato zlasti primeren za otroke. 

Informacije za starπe! 

Uvajanje sprememb pri mleËnih formulah Novalac 

Podjetje Medis obveπËa, da bo zaradi 

usklajevanja z novo evropsko 

smernico v lekarnah nekaj Ëasa 

v prodaji mleko Novalac v dosedanjem 

in novem pakiranju. Nova zaloga 

razliËnih vrst mleka Novalac 

v lekarnah je æe opremljena z novo 

nalepko, hkrati pa je nekoliko 

spremenjena tudi njihova sestava, 

vendar ta ne vpliva na njihovo 

hranilno vrednost. Tako bosta v lekarnah nekaj Ëasa na voljo Novalac v prvotni 

in tudi Novalac v novi ploËevinki, odvisno od zalog posamezne lekarne. 

Proizvajalec United Pharmaceuticals International je dodatno uvedel spremembo 

pri mleku za dojenËke s kolikami, Novalac AC. Poenotili oz. zdruæili so Novalac 

AC1 in AC2. Novo mleko Novalac AC je po sestavi podobno mleku Novalac AC1, 

namenjeno pa je dojenËkom do prvega leta starosti. Vse vrste mleka Novalac so 

proizvedene v skladu z evropskimi in mednarodnimi smernicami. So vrhunske kakovosti 

in vsebujejo vse nujne snovi, ki jih dojenËki potrebujejo za zdrav razvoj in 

rast. Iz podjetja Medis, ki træi mleko Novalac, so πe sporoËili, da se ob morebitnih 

vpraπanjih glede mleka Novalac obrnite nanje ali na farmacevte v lekarnah. 

Kontaktna oseba je ga. Maja Æen Gerjol (01/589 69 33; maja.gerjol@medis.si). 

12 NA©A LEKARNA

PO NASVET V LEKARNO 

Kaæipot svetovanj 

v naših lekarnah 

Migrena je drugaËen glavobol 

Migrena je ponavljajoËi se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil 

ali dejavnosti. Pojavlja se pri 10 do 20 % odraslih; pri æenskah je kar trikrat pogostejπi kot pri moπkih. Pred nastopom 

migrene pribliæno 60 % bolnikov obËuti tako imenovane svarilne simptome (obËutek strahu, depresija, evforija, 

razdraæljivost, utrujenost, zaspanost …). Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo 

prepoznamo po zmernem do izrazitem glavobolu, utripajoËi boleËini, slabosti, bruhanju, obËutljivosti za svetlobo, 

zvok ali diπave. »e imate podobne teæave, se lahko predhodno naroËite v vaπi lekarni ali po telefonu in izveste veË 

o pravilnem zdravljenju migrene. 

Svetovanja bodo junija potekala v naslednjih lekarnah: 

Datum 

Lekarna 

2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70 

4. junij / od 13 h do 19 h 




Lekarna Prule / Hrenova ulica 19, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 426 82 01 

Lekarna Brod / Tacenska cesta 102, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 512 03 57 

9. in 10. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Kersnikova / Kersnikova 2, 3320 Velenje / tel.: (03) 897 05 70 

10. in 11. junij / od 12 h do 18 h Lekarna ©pringer / Cankarjeva 2, 9250 Gornja Radgona / tel.: (05) 904 49 99 

12. in 13. junij / od 9 h do 15 h Apoteka pri teatru / Gledaliπka ulica 4, 3000 Celje / tel.: (03) 428 76 00 

16. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33 

16. junij / od 14 h do 19 h 


Lekarna Sanofarm / Celovπka 142, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 515 75 45 

17. in 18. junij / od 10 h do 16 h Lekarna TOP-LEK / PotrËeva 23, 2250 Ptuj / tel.: (02) 787 84 80 

18. in 19. junij / od 10 h do 16 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60 

19. junij / od 13 h do 19 h 

20. junij / od 8.30 h do 14.30 h 

Lekarna Tolmin / Trg Marπala Tita 11, 1420 Tolmin / tel.: (05) 381 14 80 

23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna v Europarku / Pobreπka cesta 19, 2000 Maribor / tel.: (02) 320 40 56 

23. in 24. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89 

23. in 24. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10 

27. junij / od 13 h do 19 h 


Lekarna Planet / Mariborska 128, 3000 Celje / tel.: (03) 490 31 56 

14 NA©A LEKARNA

PO NASVET V LEKARNO 

Junija bodo v slovenskih lekarnah potekala tudi svetovanja PoËitniπka lekarniπka 

torbica. Svetovalci vam bodo svetovali kaj vzeti s seboj na poËitnice, da se boste 

izognili opeklinam, alergijam, poπkodbam ipd. oziroma da boste ustrezno ukrepali, 

Ëe se vam karkoli od tega pripeti. Lekarniπka torbica prve pomoËi je obvezen 

spremljevalec varnih in udobnih poËitnic! 

Svetovalne promocije dermokozmetike Eucerin v juniju 

Ste pripravljeni na æivljenje brez cigarete? 

V podjetju Biersdorf se æe 125 let ukvarjajo z raziskavami koæe. Pri kolekciji Eucerin sodelujejo dermatologi in 

farmacevti, ki so se zdruæili v prizadevanju, da bi pomagali ljudem po vsem svetu ohraniti zdravje njihove koæe. 

ObiπËite izbrano lekarno ob predstavitvi izdelkov Eucerin. Strokovno usposobljene svetovalke vas bodo pouËile o 

pravilni negi in vam svetovale, kateri je pravi izdelek za vaπ tip koæe. Svetovanja bodo junija potekala predvsem na 

temo zaπËite pred soncem. ObiπËite jih v naslednjih lekarnah: 

Datum 

Lekarna 

3. junij / od 13 h do 19 h Lekarna v Supernovi / Stara cesta 25 b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08 

9. in 12. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89 

10. in 11. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33 

13. junij / od 10 h do 16 h 


Lekarna Slov. Konjice / Usnjarska 7B, 3210 Slovenske Konjice / tel.: (03) 757 43 70 

16. in 17. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Budina − Brstje / Ormoπka cesta 15, 2250 Ptuj / tel.: (02) 748 18 66 

18. in 19. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Domæale / Ljubljanska 72, 1230 Domæale / tel.: (01) 724 42 80 

28. in 29. maj / od 13 h do 19 h Lekarna v Leclercu / Træaπka cesta 67 A, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 50 97 

20. junij / od 13 h do 19 h 

21. junij / od 10 h do 16 h 

“Dan meritev” ali brezplaËna merjenja kazalnikov Ëezmerne telesne teæe 

Lekarna Planina II v TC Qlandia / Cesta 1. maja 77, 4000 Kranj / tel.: (04) 201 61 75 

Debelost ali Ëezmerna telesna teæa sta bolezni s πtevilnimi neæelenimi uËinki. Farmacevtsko podjetje Abbott po 

lekarnah v Sloveniji organizira brezplaËna merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teæe, obsega pasu in 

ITM (indeksa telesne mase). Ob meritvah tudi brezplaËno svetujejo, kako izgubiti telesno maso. »e se tudi vi 

spoprijemate s Ëezmerno telesno teæo, obiπËite lekarno, kjer bodo brezplaËno merili kazalnike Ëezmerne telesne teæe. 

Zaæeleno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu. Za veË informacij, kje v vaπi bliæini 

bo dan meritev, se obrnite na Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242 c, Ljubljana, ga. Tamara ©iπiÊ, 

tel.: (01) 23 63 178. 

Kajenje je na prvem mestu med vzroki umrljivosti in zbolevnosti, ki bi se jih dalo prepreËiti. V prihodnjih dneh vam bodo 

v lekarnah svetovalke priporoËale razliËne moænosti odvajanja od kajenja. Ob tej priloænosti si boste lahko tudi izmerili 

koliËino ogljikovega monoksida v izdihanem zraku. Za meritve se lahko predhodno prijavite v vaπi lekarni ali po telefonu. 

Svetovanja bodo junija potekala v naslednjih lekarnah: 

Datum 

Lekarna 

2. in 3. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Lent / LavriËeva 1, 2000 Maribor / tel.: (02) 229 83 33 



Lekarna Domæale / Ljubljanska 72, 1230 Domæale / tel.: (01) 724 42 80 

4. in 5. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Cankarjeva / Cankarjeva 2b, 3320 Velenje / tel.: (03) 8976380 

6. junij / od 9h do 15 h 


Lekarna pri Supernovi / Stara cesta 25b, 4000 Kranj / tel.: (04) 238 08 08 

9. in 10. junij / od 9.30 h do 15.30 h Lekarna center Celje / Stanetova 13a, 3000 Celje / tel.: (03) 425 02 60 


10. junij / od 13 h do 19 h 

Lekarna ©alara / Obrtniπka ulica 30, 6000 Koper / tel.: (05) 625 00 33 

11. in 12. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Velenje / Vodnikova 1, 3320 Velenje / tel.: (03) 898 18 80 

11. in 12. junij / od 9 h do 15 h Lekarna Murgle / Cesta v mestni log 55, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 429 35 60 

16., 17., in 18. junij / od 14 h do 20 h Lekarna Bitenc / Cesta Ljubljanske brigade 33, 1000 Ljubljana / tel.: (01) 519 20 89 

16. in 17. junij / od 9 h do 15 h Lekarna ©kofije / Spodnje ©kofije 174a, 6281 ©kofije / tel.: (05) 654 01 10 


20. junij / od 12 h do 19 h 

Lekarna Ravne na Koroπkem / Ob suhi 11, 2390 Ravne na Koroπkem / tel: (02) 875 07 02 

19. in 20. junij / od 11 h do 17 h Lekarna Mlaka / Golniπka 105, 4000 Kranj / tel.: (04) 204 91 70 

26. in 27. junij / od 10 h do 16 h Lekarna Slovenj Gradec / Glavni trg 28, 2380 Slovenj Gradec / tel: (02) 881 27 73 

26. junij / od 10 h do 16 h 

Sobota, 27. junij / od 9 h do 15 h 

Lekarna v Leclercu / Træaπka cesta 67a, 2000 Maribor / tel.: (02) 332 90 57 

Dneve meritev bodo junija organizirali v naslednjih lekarnah: 

Datum 

Lekarna 

Sobota, 14. junij / od 8 h do 12 h Lekarna Arnica Montana / KnafelËeva 31, Maribor / tel.: (02) 332 65 34 

Sobota, 21. junij / od 9 h do 13 h Lekarna Dravlje / Ul. Bratov Babnik, Ljubljana / tel.: (01) 510 33 20 

16 NA©A LEKARNA 

Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., 

Pot k sejmiπËu 30, Ljubljana, tel.: 01 561 1341, info@entrapharm.com. 

NA©A LEKARNA 17

AKTUALNO 

Na sonce le 

s primerno zaπËito 

Pogovarjala se je Eva Esih. 

O sončenju se ne govori več. Zaradi hudih 

posledic, ki nas lahko doletijo, če se dolgo časa 

čezmerno izpostavljamo soncu, govorimo o zaščiti 

pred sončnimi žarki. Zakaj je sonce tako nevarno, 

kako se pravilno in dovolj zaščitimo in kako lahko 

dobimo rjavo barvo brez tveganja, nam je povedal 

specialist dermatolog Sandi Luft, dr. med. 

Dr. Luft je zaposlen v Medical centru Rogaška in je 

tajnik Združenja slovenskih dermatovenerologov. 


AKTUALNO 

V zadnjem času se ne govori več o 

sončenju, ampak o zaščiti pred sončnimi 

žarki. V čem je razlika in zakaj naj se 

beseda sončenje ne bi uporabljala več? 

Sončenje se povezuje z načinom življenja, ki 

ga veliko ljudi v času dopusta še vedno doživlja 

kot nekaj obveznega. Včasih so pri določenih 

bolezenskih stanjih sončenje svetovali tudi 

zdravniki. V zadnjih letih pa se dermatologi 

srečujemo s posledicami takšnega načina življenja. 

K nam prihaja vedno več bolnikov, ki 

trpijo za posledicami pretiranega izpostavljanja 

soncu. Zato se zavzemamo, da bi se namesto 

besede sončenje uporabljala zaščita pred 

soncem. Tudi pri označevanju preparatov: namesto 

krema za sončenje bi bilo primerneje 

uporabiti izraz krema za zaščito pred soncem. 

To je sprememba mišljenja, ki jo bomo morali 

vsi sprejeti, ker sončenje ni več povezano z 

zdravim načinom življenja. Dermatologi absolutno 

odsvetujemo t. i. zavedno sončenje z namenom 

porjavitve. Zavedati se moramo, da velik 

del sončnih žarkov dobimo z nezavednim 

oz. nenamernim sončenjem. Gre za izpostavljenost 

soncu pri dnevnih aktivnostih, kot so 

šport, vrtnarjenje, gibanje na prostem …, ki ga 

skoraj nikoli ne dojemamo kot izpostavljanje 

soncu oziroma kot sončenje. 

Zakaj so sončni žarki tako nevarni? 

Kakšne so posledice čezmernega 

izpostavljanja soncu? 

Sončni žarki imajo spekter vidne, infrardeče 

in uv-svetlobe. Za zdravje naše kože je najnevarnejša 

uv-svetloba. Čezmerno sončenje je 

vsako sončenje, ki vodi v nastanek kroničnih in 

akutnih posledic. Akutne posledice poznamo 

vsi. To so opekline in razne reakcije na koži. 

Kronične posledice pa nastanejo z leti zaradi 

ponavljajočega se čezmernega izpostavljanja 

sončnim žarkom. To je predvsem prezgodnje 

staranje kože, ki se lahko vidi že okoli tridesetega 

leta ali pa že prej, odvisno od tipa kože. Pojavijo 

se drobne gubice okoli oči, razne lise po 

obrazu in izpostavljenih delih telesa. Zmanjša 

se tvorba kolagena in poveča delež elastina v 

koži, kar vidimo kot rumenkasto obarvanje 

kože, in stanjšana koža, predvsem na vratu. Te 

spremembe so za nekatere zelo moteče, zato 

pridejo na posvet k dermatologu. 

Vemo, da je sonce nujno potrebno 

pri nastajanju vitamina D v koži. 

Dermatologi pa izpostavljanje soncu 

odsvetujete. Ali dobimo dovolj vitamina 

D, če se tako “skrivamo” pred soncem? 

To je najpogostejši argument tistih, ki zagovarjajo 

sončenje. Zato da bi pridobili vitamin 

D, sončenje pri zdravi, aktivni populaciji 

ni potrebno. Čas in površina telesa, ki sta potrebna 

za pridobivanje vitamina D, sta zelo 

majhna. Dovolj je izpostavljenost kože hrbtišča 

rok ali obraza, in sicer pri svetlih tipih 

kože okoli pet minut, pri temnih fototipih pa 

deset minut. V tem času na koži ne pride do 

posledic, ki bi vodile v kronično ali akutno 

okvaro kože. Količine vitamina D ne moremo 

povečati s podaljšanjem tega časa. Sončenje 

zaradi tega vitamina torej ni potrebno. V Sloveniji 

lahko vitamin D dobimo samo takrat, 

ko je sonce približno 45 stopinj nad zemeljsko 

površino, to je od maja do septembra. Pozimi 

vitamin D dobimo s hrano in prehranskimi 

dodatki, vendar ga je v hrani zelo malo. Največ 

ga vsebujejo severnomorske ribe. Vendar si ne 

predstavljam, da bi dnevno zaužili vsaj 200 

gramov tune, polenovk ali drugih severnomorskih 

rib. Druge rešitve, kot so prehranski 

nadomestki, torej ni. Zaradi pomanjkanja vitamina 

D so bolj ogroženi nepokretni bolniki, 

20 NA©A LEKARNA

AKTUALNO 

bolniki s sindromom malabsorpcije, ljudje starejši 

od 50 let, temnopolti, dojeni otroci mater, 

ki imajo pomanjkanje vitamina D ter ljudje, ki 

cel dan preživijo v zaprtih prostorih. Kot veste, 

je tudi osteoporoza velik problem in zgodilo 

se je že, da so dermatologe obtožili, da 

strašijo ljudi pred soncem in da je zato vedno 

več osteoporoze. Vendar je osteoporoze enako 

veliko v južni in severni Evropi, tako da ta argument 

ni realen. 

Kaj pa drugi “zdravilni” učinki sonca? 

V raznih revijah lahko preberemo, 

da sonce ugodno vpliva na naš imunski 

sistem in splošno počutje? 

Zmotno je mišljenje, da sonce deluje imunostimulatorno, 

da spodbuja imunski sistem. 

Prav nasprotno, oslabi ga. Zelo dober primer je 

herpes, za katerega je znano, da se pojavi pri 

padcu imunosti. Veliko ljudi dobi herpes prav 

na morju. 

Kakšna so vaša priporočila, kako se 

najbolje zaščitimo pred soncem? 

Zaščita pred soncem ima tri stebre. Prva zaščita 

je zavestno izogibanje soncu. Opustiti moramo 

vsako misel na porjavitev v poletnem času. 

Soncu se moramo izogibati v času najmočnejšega 

sevanja oziroma vedno, kadar je uv-indeks 

enak ali večji od 3. Med 10. in 16. uro (v Sloveniji) 

se umaknemo v senco. Zaščitimo se tudi z oblačili, 

ki so dovolj gosto tkana. Obstajajo tudi tanka 

kopalna oblačila, ki omogočajo zelo učinkovito 

zaščito kože. Priporočamo tudi uporabo pokrival 

in sončnih očal. Tretja zaščita pa so zaščitne 

kreme. Kreme za zaščito pred soncem 

vsebujejo dve vrsti faktorjev, kemične in fizikalne. 

Kemični delujejo na osnovi absorpcije, fizikalni 

pa na osnovi odboja svetlobe. Zelo pomemben 

pri zaščitnih kremah je pravilen nanos 

in količina nanosa. V svoji ambulanti še nisem 

srečal osebe, ki bi to znala pravilno nanesti. Povprečno 

velika oseba za enkraten nanos potrebuje 

35 ml tega sredstva, ki ga je potrebno nanesti 

enakomerno in obnavljati na dve uri oziroma po 

vsakem kopanju. Čeprav kremo pravilno nanesemo, 

zaščita ni popolna in nas ne ščiti popolnoma 

pred prezgodnjim staranjem. Uporaba zaščitne 

kreme ne omogoča varnega podaljševanja 

časa bivanja na soncu. 

Kako visok zaščitni faktor svetujete? 

Pri združenju slovenskih dermatologov smo 

leta 2003 sprejeli odločitev, da se svetuje zaščitni 

faktor vsaj 20 in več. Nekateri pravijo, da so visoki 

faktorji nesmiselni. To je res, če kremo s faktorjem 

20 nanesemo pravilno, saj višji zaščitni 

faktor izboljša zaščito le za nekaj odstotkov. Ker 

pa večina ljudi krem ne uporablja pravilno, je 

boljše uporabljati višji zaščitni faktor. Zmotno je 

tudi mišljenje, da se moramo mazati samo prve 

dni dopusta, potem pa kremo počasi opustimo 

oziroma zmanjšamo zaščitni faktor. To ni prav. 

Zaščito moramo izvajati ves čas. 

22 NA©A LEKARNA

AKTUALNO 

Z zaščitnimi kremami želimo kožo 

zaščititi. Ali ji lahko z visokimi 

zaščitnimi faktorji tudi škodujemo? 

V desetih letih, odkar se ukvarjam z dermatologijo, 

sem imel le en primer alergije na 

kemični zaščitni faktor. Vsak dan pa se srečujem 

z ljudmi, ki na svoji koži nosijo posledice 

čezmernega sončenja. Veliko večji problem kot 

zaščitni faktorji je pretirana izpostavljenost 

soncu. Posledice uporabe krem z zaščitnimi 

faktorji, če se po naključju pojavijo, tudi niso 

dolgotrajne, posledice čezmernega izpostavljanja 

soncu pa nosimo s seboj vse življenje. 

Problem je lahko tudi v tem, da ljudje ne 

izberejo pravilne podlage. Na morju je bolje 

uporabljati vodoodporno podlago, ki se ne 

spere. Za šport pa takšna ni najprimernejša, 

ampak moramo takrat uporabiti bolj hidrofilno 

podlago, npr. gel, losjon ali mleko. Ko 

svojim bolnikom svetujem, kakšno zaščitno 

sredstvo naj uporabljajo, jih najprej vprašam, 

kaj počnejo v prostem času, in jim potem za 

vsako dejavnost priporočam drugačnega. Pri 

izbiri podlage je pomemben tudi tip kože. Pri 

bolj mastni koži svetujem bolj hidrofilno 

podlago, prav tako pri športnih aktivnostih. 

Pri bolj suhi koži pa priporočam bolj mastno 

podlago. 

Kakšno je vaše oziroma stališče stroke 

do solarijev? Vemo, da se v solarijih 

uporabljajo samo uva-žarki, ki naj ne bi 

bili tako nevarni. Kakšna je razlika med 

uva- in uvb-žarki? 

uva-žarki povzročajo staranje kože, uvbžarki 

pa opekline ter produkcijo vitamina D. 

uva-žarki so najprodornejši in prodirajo najgloblje 

v kožo. Ne povzročajo opeklin, zato se 

uporabljajo v solarijih. Nekateri kozmetični 

centri v svojih oglasih trdijo, da se priporoča 

obisk solarija zaradi vitamina D. To je zavajanje 

ljudi in nima nobene zveze z znanstveno 

resnico. Naj povem tudi to, da rjava barva na 

koži prepreči oziroma zmanjša hitrost nastanka 

vitamina D. 

Dermatologi obisk solarijev odsvetujmo. V 

Sloveniji na tem področju malo zaostajamo za 

nekaterimi državami (Avstrija in Nemčija), ki so 

že lani oz. predlani sprejele določene omejitve 

glede solarijev. Pred solarijem mora biti napisano, 

da gre za vstop na lastno odgovornost, da gre 

za zdravju škodljivo dejavnost ter da se do 18. 

leta starosti vstop v solarij ne svetuje. Takšna so 

tudi priporočila Svetovne zdravstvene organizacije. 

V Sloveniji se trudimo, da bi s takšnimi opozorili 

pri solarijih dosegli podobno kot pri cigaretah 

in mislim, da smo na dobri poti. 

Kaj potem priporočate ljudem, 

ki bi si vseeno želeli videz malo bolj 

zagorele polti? 

Popolnoma nenevarna je porjavitev s samoporjavitvenimi 

kremami, ki se vežejo na 

odmrli del kože in povzročijo reakcijo, ki se 

navzven vidi kot rjava barva. Ne smemo pa si 

domišljati, da gre tu za zaščito pred soncem. 

Na morju lahko počnemo zelo veliko stvari in 

ni nujno, da se sončimo. Ne vem, zakaj se dopust 

na morju še vedno tako povezuje z ležanjem 

na plaži. 

V maju je Združenje slovenskih 

dermatologov organiziralo dan boja 

proti melanomu. 

Nam lahko poveste kaj več o tem? 

Evropsko združenje dermatovenerologov 

v povezavi z nacionalnimi dermatološkimi 

združenji organizira dan boja proti melanomu 

že od leta 2000. Pri tem projektu nudi logistično 

pomoč podjetje La Roche Posay. Letos 

so se temu projektu pridružile tudi Slovenija, 

Hrvaška in še nekatere druge države. 

Namen projekta je ozaveščati ljudi o nevarnostih 

te oblike kožnega raka, jim svetovati, 

kako prepoznati spremembe na koži ter kdaj 

in kam je treba iti na pregled. Kožnega raka je 

vedno več, saj se vsakih deset let njegova pojavnost 

podvoji. 

Kaj bi za konec sporočili 

našim bralcem? 

Ni treba, da se poleti zapremo v votline. 

Spremeniti pa moramo način razmišljanja in 

vedenja na soncu. Zavedati se moramo, da je 

sončenje lahko škodljivo. Ko to sprejmemo, 

smo že ogromno naredili in bomo vedno znali 

ukrepati. Majhna sprememba načina življenja 

lahko za naše zdravje ogromno pomeni. 

24 NA©A LEKARNA

KAKO DELUJE 

Samozdravljenje 

in zdravljenje 

Kaj je vloga zdravnika, farmacevta in bolnika? 

Samozdravljenje 

je najstarejša oblika 

zdravljenja. Ko si 

je človek v davnini 

utrgal zel, da bi 

odpravil svoje 

bolezenske tegobe, 

je bil tako bolnik 

kot “farmacevt” in 

“zdravnik” hkrati. 

Kot zdravnik je po 

izkustvu opredelil 

svojo bolezen in 

postavil zdravljenje 

zanjo, kot farmacevt 

je priskrbel zdravilo 

in ocenil njegovo 

zdravilnost, kot 

bolnik pa je zdravilo 

uporabil in izkusil 

posledice zdravljenja. 

To je bilo 

samozdravljenje, 

ker je zanj prevzel 

odgovornost 

bolnik sam. 

Janez ©pringer, mag. farm., spec., lekarna ©pringer 

Z 

razvojem človeka kot socialnega bitja, ki pozna sočutje, je pri 

akutni bolezni najbrž kdo drug poskrbel za zadostitev bolnikovih 

potreb po zdravljenju. Pri etično čistem dejanju brez 

plačila je prišlo do prenosa moralne, ne pa tudi materialne 

odgovornosti na drugega. Ko pa se je človek razvil tudi kot ekonomsko 

bitje, ki izmenjuje blago in storitve, ker pozna delitev dela in dobrin, se je 

lahko porazdelila tudi materialna odgovornost za posamezno opravilo 

med različne ljudi. 

O tem govorijo že klinopisi v stari Babiloniji, prvo delitev med poklicema 

zdravnik in farmacevt v Evropi pa je uzakonil cesar Svetega 

rimskega cesarstva Friderik II. Štaufovec (1198–1250) kot kralj v Sicilskem 

kraljestvu. 

Z nastankom farmacevtskih tovarn konec 19. stoletja je začela 

pešati vloga farmacevta kot izdelovalca zdravil v lekarnah, in tudi 

danes lekarnar vse manj izdeluje in vse več izdaja zdravila. Pri že 

pripravljenih zdravilih, predpisanih na recept, je farmacevt strokovno 

in materialno odgovoren za pravilno izdajo, ki naj poleg tehnične 

pravilnosti tudi odpravi dvome o primernosti, učinkovitosti in varnosti 

zdravljenja z zdravili, obenem pa spodbudi uporabo zdravil 

skladno z zdravnikovo zdravstveno namero. 


NA©A LEKARNA 27

KAKO DELUJE 

Vsakdo je neodtujljivo odgovoren za vlogo, ki jo mora odigrati: zdravnik 

za postavitev diagnoze in terapije, farmacevt za oceno in bolnik za 

neposredno izvedbo zdravljenja z zdravili. Vendar samozdravljenje vse 

do današnjih dni ni zamrlo. Vedno so obstajale manj zahtevne bolezenske 

okoliščine, ki jih lahko obvlada bolnik sam ali tudi le s farmacevtovo 

pomočjo, ker zdravnikovo vpletanje v postavljanje diagnoze in terapije 

praviloma ne bi prispevalo k boljšemu terapevtskemu izidu. Tu še vedno 

prevzema odgovornost za zdravljenje bolnik, farmacevt pa je spet odgovoren 

le za svojo oceno zdravljenja z zdravili, vendar je zaradi bogatejše 

vsebine ta sčasoma postala zahtevnejša. Ker je čedalje več zdravil prestavljenih 

na režim izdaje brez recepta, samozdravljenje zadnja leta celo bolj 

in bolj narašča. Kot senca spremlja vzpon zdravljenja, ki nalaga zdravniku 

vse več bremen, saj se zaradi naglega razvoja medicinske in farmacevtske 

stroke vedno več bolezni odkrije in zdravi, zanje je na voljo čedalje več 

uspešnih zdravil, pa tudi bolnikov je zaradi staranja prebivalstva vedno 

več. Bolnik se pogosto postavi v oba položaja, ko se zdravi sam in ga zdravijo 

drugi. Sredstva, ki jih uporabi, vplivajo druga na drugo. 

Včasih samozdravljenje dopolni zdravljenje, 

drugič ga zmoti. Treba je upoštevati, da 

je pozitivna vrednost zdravil vselej zrcalo 

zdravstvenega procesa, ki obravnava človeka 

kot celoto, kamor sodijo njegovo fiziološko, 

psihološko in patološko stanje, demografski 

in socialni položaj ter življenjski slog, skupaj 

z načinom prehranjevanja in uporabo prehranskih 

dopolnil. Včasih je najboljši zdravstveni 

ukrep, da zdravila sploh ne uporabimo 

ali ga umaknemo, drugič spet je njegova 

uporaba nepogrešljiva. Napačno uporabljena 

in neuporabljena zdravila ter posegi nimajo 

nične, ampak negativno vrednost, ki ga 

posameznik plača s trpljenjem, družba pa z 

opaznimi gmotnimi viri. 

Če naj bo tudi samozdravljenje del zdravstvenega varstva, katerega 

naloga je zdravstveni problem obvladati, lahko njegov materialni in 

časovni okvir postavita le zdravnik ali farmacevt; s tem postaneta odgovorna 

za oceno, ki do izvedbe samozdravljenja pripelje, odgovornost za 

samozdravljenje nasploh in njegovo neposredno izvedbo (intervencijo) 

pa še vedno ostane pri bolniku. Če pa bolnik, kadar njegova bolezen ne 

ogroža drugih, vztraja pri že v davnini dani naravni pravici do samozdravljenja 

po svojih najboljših močeh in brez pomoči zdravstvenega delavca, 

je ta sicer prikrajšan za kakršno koli materialno odgovornost za samozdravljenje, 

še vedno pa mu ostane kanček etične odgovornosti, da na 

pasti samozdravljenja opozori. Zdravilna sredstva, ki jih uporabimo pri 

samozdravljenju in zdravljenju, je treba obravnavati po enakih, že prej 

Samozdravljenje je postalo zdravljenje, 

kjer se je razloËilo, kdo zdravi in kdo je zdravljenja 

deleæen. Zdravilec, ki je bil tako “zdravnik” kot 

“farmacevt” v isti osebi, je prevzel odgovornost 

za zdravljenje: etiËno, ker mu je bilo zdravljenje 

zaupano, in materialno, Ëe je zanj prejel plaËilo. 

Ko je zdravljenje postalo zahtevnejπe in 

obseænejπe, je priπlo do delitve dela tudi med 

zdravnikom kot terapevtom ter farmacevtom 

kot pripravljavcem in izdajalcem zdravil. 

omenjenih merilih zdravstvenega varstva: ustrezno, učinkovito, varno 

in skladno z zdravstveno namero. Če ne, se zdravstveni proces sprevrže 

v svoje nasprotje, ki privede do negativnih terapevtskih izidov, kjer se 

zdravstvene težave ne odpravijo, temveč poglobijo, družbi pa naložijo 

neželeno ekonomsko breme. 

Ukrepati je treba, ker – kot že rečeno – ne poznamo ničnih, temveč 

le pozitivne in negativne izide. Zato si morajo bolnik, farmacevt in 

zdravnik porazdeliti vloge za dosego skupnega zdravstvenega cilja. 

Udeležba zadnjih dveh je smiselna, ker obvaruje pred zmedo, ki pri 

izvedbi samozdravljenja in zdravljenja vselej preti. 


KAKO ZDRAVITI 

Izpadanje las in 

plešavost pomenita 

stres za posameznika, 

saj lahko zelo 

negativno vplivata na 

njegovo samopodobo. 

V prejšnji številki 

revije Naša lekarna 

smo pisali o tem, 

kaj vse vpliva na 

izpadanje las in 

zakaj do tega 

pojava sploh pride. 

V naslednjih 

vrsticah pa smo 

se dotaknili 

zdravljenja lasišča 

in izpadanja las. 


ZDRAVLJENJE 

LAS IN LASI©»A 

doc. dr. Aleksandar GodiË, dr. med., dermatovenerolog, Dermatologija Bartenjev-Rogl, Ljubljana 

Iz razumevanja mehanizma rasti las izhaja 

naËin zdravljenja 

Pri moški obliki pospešenega izpadanja las 

gre zgolj za preobčutljivost lasnih mešičkov za 

androgene (moški spolni hormoni). Redko je 

koncentracija androgenov v krvi povišana, kar 

nastane pri bolezni policističnih ovarijev, povečanju 

nadledvičnih žlez in zaradi nepravilnega 

delovanja hipotalamusa in hipofize (žleze v glavi, 

ki uravnava izločanje androgenov iz nadledvične 

žleze in testisov). 

Kako se zdravljenje androgene oblike 

pospeπenega izpadanja las razlikuje pri 

moπkih in æenskah? 

Moška oblika pospešenega izpadanja las 

se pri moških zdravi s finasteridom, pri ženskah 

z antiandrogeni (zaviralci androgenih 

hormonov), pri obojih pa z minoksidilom. 

Finasterid blokira encim 5-alfa-reduktazo 

tipa II, ki pretvarja testosteron v dihidrotestosteron. 

Vpliv škodljivega dht-ja na lasne mešičke 

je manjši, zato je nastanek pleše bistveno počasnejši, 

obseg pa manjši. Ni pa brez neželenih 

učinkov, saj vpliva na zmanjšanje libida. 

Minoksidil, ki je v obliki raztopine, vzpodbuja 

rast las po še ne povsem pojasnjenem mehanizmu. 

V preteklosti so minoksidil uporabljali 

za zdravljenje visokega krvnega tlaka, neželen 

učinek pa je bil prevelika poraščenost. 

Pri ženskah zdravimo moško plešavost z 

antiandrogeni, ki na lasnem mešičku tekmujejo 

z androgeni za vezavo na receptor. Ko se veže 

zdravilo, se androgeni ne morejo, ker so receptorji 

zasedeni. Antiandrogeni se uporabljajo še 

pri zdravljenju prevelike poraščenosti pri žen- 

NA©A LEKARNA 31

KAKO ZDRAVITI 

skah, mladostnih aken in kot kontracepcija. V 

Evropi sta registrirani zdravili ciproteron acetat 

in spironolakton. 

Če lasje niso več tako bujni, kot so bili, še 

ni rečeno, da je krivo čezmerno izpadanje. 

Kdaj se je dobro odločiti za pregled pri strokovnjaku? 

Kakšne metode se uporabljajo za 

diagnostiko? 

V normalnih razmerah zraste odraslemu 

človeku 100.000 do 150.000 las, ki se nenehno 

obnavljajo – rastejo in izpadajo. Odrasli 

navadno izgubimo v povprečju 70 do 120 las 

dnevno, nekoliko več spomladi, jeseni in s 

staranjem, kar ocenjujemo kot fiziološki 

proces. Problem nastane takrat, ko se poveča 

izpadanje las, ko se spreminja njihova kvaliteta 

(debelina, barva) in/ali ko se na koži 

lasišča pojavita vnetje in luščenje. 

Pregled las in lasiπËa 

Las rutinsko ne pregledujemo s svetlobnim 

mikroskopom, saj lahko izkušen dermatolog 

postavi diagnozo s pregledom bolnika in pogovorom 

z njim. Redkokdaj, kadar diagnoza ni jasna 

ali če želimo natančneje kontrolirati učinke 

zdravljenja, pa uporabljamo metode, kot sta 

(foto)trihogram ali histološki pregled kože lasi- 

šča. S prvo preiskavo ugotavljamo kvalitativne 

in kvantitativne spremembe las, z drugo preiskavo 

pa spremembe lasnih mešičkov in okolnih 

tkiv. Poškodbe las, ki nastanejo zaradi termičnih 

ali mehanskih zunanjih škodljivih vplivov, 

se odražajo predvsem na lasni kutikuli, ki 

je zaščita dlake v ožjem pomenu besede. Lasno 

kutikulo najbolje prikažemo z vrstičnim elektronskim 

mikroskopom, vendar preiskava za 

bolnika nima praktične vrednosti in se uporablja 

zgolj za raziskovalne namene. 

Ins HHNslow 175x126_6zw 04.10.2007 10:41 Uhr Seite 1 

Od Ëesa je odvisna Ëezmerna poraπËenost? 

Imamo dve vrsti čezmerne poraščenosti. 

Pri hipertrihozi (prizadene lahko ženske in moške) 

gre za večje število dlak na telesnih območjih, 

kjer so te sicer navzoče, pri hirzutizmu 

(androgeno povzročena poraščenost moškega 

tipa pri otrocih in ženskah) pa na delih, kjer 

dlak ne pričakujemo. 

Vzroki čezmerne poraščenosti so lahko bodisi 

v nepravilnem izločanju androgenov/estro- 

Trenutno so raziskave zdravljenja moπke oblike 

pospeπenega izpadanja las usmerjene v dva 

mehanizma: doseËi uËinkovitejπo blokado 

pretvorbe testosterona v DHT (dihidrotestosteron, 

ki je aktivna oblika testosterona) in vzpodbuditi 

zaπËitni vpliv estrogenov na lasne meπiËke. Vse 

raziskave so trenutno πe v tretji fazi kliniËnih 

preizkusov, nobenega zdravila pa zaenkrat πe ni 

odobrila ameriπka Agencija za prehrano in zdravila 

(Food and Drug Administration). Nedvomno pa je 

novost genska terapija, ki veliko obeta in prav v 

dermatologiji doæivlja razcvet, saj je zdravljenje 

koænih bolezni sorazmerno preprosto, ker ne 

zahteva invazivnih posegov v Ëloveπko telo. 

32 NA©A LEKARNA

KAKO ZDRAVITI 

genov (torej v jajčnikih in nadledvični žlezi) bodisi 

v nepravilnem uravnavanju njihovega izločanja, 

za kar sta odgovorna hipotalamus in hipofiza. 

Večinoma so to bolnice, ki imajo poleg 

čezmerne poraščenosti (in poraščenosti po moškem 

tipu) še mnogo drugih zdravstvenih težav, 

kot so neredni menstrualni cikli, osteoporoza, 

prerazporejanje telesnega maščevja in pridobivanje 

telesne mase, motnje razpoloženja, motnje 

libida, povišan krvni tlak, bolezni srca, povišan 

krvni sladkor in še mnoge druge. Take 

bolnice zahtevajo obravnavo pri zdravnikih 

različnih specialnosti, zdravljenje pa je odvisno 

od vzroka. 

V zadnjem Ëasu je priljubljeno lasersko 

odstranjevanje dlak, ki pa ni vedno tako 

uËinkovito, kot bi æeleli. 

Dlake rastejo v treh fazah. Fazi rasti (anagena 

faza) sledi prehodna faza (katagena faza) in 

Lasje pa z leti niso vse redkejπi, ampak 

tudi spreminjajo barvo. 

Barvo las doloËa pigment melanin, ki ga 

sintetizirajo pigmentne celice (melanociti) 

v lasnem meπiËku. Od koliËine, tipa in razporejanja 

melanina je odvisen barvni odtenek las, ki je lahko 

svetel, rdeË, rjav ali Ërn. S staranjem melanociti 

v meπiËku izgubljajo sposobnost normalne sinteze 

melanina, kar opaæamo kot sivenje las, proces pa 

imamo za fizioloπki pojav. »e pa se sivenje pojavi 

bistveno prej, je to odraz bolezenskega stanja, 

ki se odrazi povsod, kjer so melanociti (koæa, oËi, 

lasje). Zakaj postanejo melanociti s starostjo 

manj aktivni, ni popolnoma jasno, vsekakor 

pa imajo pomemben vpliv dednost, aktivnost 

naπih hormonov in encimov. 

faza izpadanja (telogena faza), ves cikel pa se 

nenehno ponavlja. Poudariti je treba, da mehansko 

odstranjevanje las (depilacija) sproži 

novo anageno fazo, kar pomeni, da dlaka začne 

znova rasti, zato takšno odstranjevanje ni 

trajno. Če na dlako učinkujemo z laserskim 

žarkom, pride pri metodi laserske fototermolize 

(in tudi elektrotermolize) do absorpcije relativno 

velike količine energije laserskega žar- 

C 

M 

ka predvsem v temno pigmentiranih dlakah, 

Y 

ki so anagene, najprimernejši bolniki pa so 

CM 

svetlopolti in neposončeni, zaradi najmanjše 

MY 

absorpcije energije v okolni koži. S ponavljanjem 

postopka laserske fototermolize dosežemo, 

da dlake začnejo rasti svetlejše, tanjše, 

CY 

CMY 

krajše in redkeje kot pred terapijo, doseženo 

K 

stanje pa je treba vzdrževati z občasnimi ponovitvami 

postopka. 

34 NA©A LEKARNA

KAKO ZDRAVITI 

ÆIVETI Z OSTEOARTROZO 

Še do pred kratkim je veljalo prepričanje, da je 

osteoartroza obraba hrustanca v starajočih se sklepih. 

Danes pa vemo, da gre pravzaprav za aktivno bolezensko 

dogajanje, za katerega je značilna nezmožnost obnove 

hrustanca, ki se navadno pojavi okrog 50. leta starosti. 

Z osteoartrozo se spopada približno 15 odstotkov ljudi. 


NA©A LEKARNA 37

KAKO ZDRAVITI 

Kaj je osteoartroza oz. osteoartritis 

Osteoartroza, ki se razvija počasi in postopoma 

več let, prizadene različne dele telesa; 

najpogosteje je prizadet kolenski sklep, sledijo 

roke, kolki in hrbtenica. Lahko se zgodi, da je 

boleče samo eno koleno ali kolk, vendar pogosteje 

bolita oba. 

Kaj se dogaja v sklepih 

Sklepni hrustanec – zaščitna plast, ki pokriva 

končne dele kosti v sklepu – je pri zdravem 

človeku povsem gladek, kar omogoča gibanje 

kosti s kar se da majhnim trenjem. Pri 

osteoartrozi postane hrustanec zelo tanek in 

lahko celo popolnoma izgine. Spremembe v 

SamopomoË 

Zdravnik vam je morda æe predpisal zdravilo za 

lajπanje boleËin, protivnetno zdravilo v obliki tablet 

ali mazila (na primer Voltaren Emulgel), ki ga vtrete 

na boleËe mesto. Dodatno pa lahko uæivate tudi 

prehranska dopolnila z glukozaminom in hondroitinom, 

ki ne vplivajo na uËinek zdravil. Raziskave so 

pokazale, da obe sestavini uËinkovito lajπata teæave 

bolnikov z osteoartrozo. 

»e postanejo boleËine v sklepih kljub jemanju zdravil 

nevzdræne, vpraπajte zdravnika, ali bi lahko prejeli 

injekcijo neposredno v sklep. 

hrustančnem tkivu vodijo v draženje notranje 

sklepne ovojnice in povzročijo vnetje, zlasti 

v začetni stopnji bolezenskega dogajanja. 

Zaradi izgube hrustanca in kostnih izrastkov, 

ki se lahko začnejo tvoriti na robu sklepa, postane 

prizadeti sklep otrdel in težje gibljiv. Te 

spremembe so lepo vidne na prstih roke; zaradi 

vnetja so prstni sklepi sprva zelo boleči, 

pozneje pa bolečina popusti in pojavi se sklepna 

oteklina. 

Kaj povzroËa osteoartrozo 

Tega nihče ne ve natančno. Prav tako ni 

pojasnjeno, zakaj imajo nekateri posamezniki 

izrazitejše težave, na primer bolečine in 

okorelost sklepov, kot drugi. Bolezensko dogajanje 

je najverjetneje povezano s sklopom 

različnih dejavnikov, ki se pri različnih osebah 

različno izražajo in ki imajo za posledico 

tanjšanje in izgubo sklepnega hrustanca. 

Kljub vsemu pa je o poteku bolezni in dejavnikih 

tveganja, ki jo lahko poslabšajo, veliko 

znanega. 

Starost 

Za osteoartrozo lahko zbolijo tudi mladi, 

čeprav je bolezen pred 40. letom starosti zelo 

redka. Pri večini ljudi se prvi znaki sprememb 

na hrustancu pojavijo okoli 50. leta starosti. 

Koga prizadene 

Ženske obolijo trikrat pogosteje kot moški 

in tudi stopnja težav je pri ženskah navadno 

večja, zlasti v kolenskem sklepu in rokah. 

Osteoartroza se pogosto začne v času menopavze, 

čeprav ni povezana s hormonskimi 

spremembami. 

Življenje je sestavljeno 

iz majhnih korakov. 

Uživajte v njih. 

Prvo in edino lokalno 

zdravilo, odobreno 

s strani FDA 

za osteoartrozo* 

Veselje do gibanja! 

Vam gibanje povzroča bolečine? 

Ne morete brezskrbno početi stvari, ki vas veselijo? 

Voltaren Emulgel je prva pomoč pri: 

• bolečinah v hrbtu 

• športnih in nezgodnih poškodbah 

(izvini, izpahi, udarnine) 

• revmatizmu mehkih tkiv 

(teniški komolec, vnetje Ahilove tetive) 

• blagih oblikah revmatičnih bolezni 

(osteoartroza, artritis) 

Kako deluje Voltaren Emulgel? 

Diklofenak, aktivna učinkovina Voltaren Emulgel-a, 

prodre globoko skozi kožo do mesta bolečine 

vnetja. Hitro po nanosu ublaži bolečino in vnetje 

ter pospešuje naravni proces zdravljenja. 

Edinstvena formula Voltaren Emulgel-a združuje 

prednosti gela in kreme: 

• se hitro vpija 

• se z lahkoto vtre 

• se ne masti 

• prijetno hladi 

*oktober 2007, uradna indikacija 

Voltaren emulgel – 1. na svetu med vsemi 

protibolečinskimi mazili. 

www.medis.si 

www.merjenjebolecine.si 


Pred uporabo natančno preberite navodilo! 

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

KAKO ZDRAVITI 

Ne obupajte 

Noben primer osteoartroze ni brezupen! »eprav za 

bolezen ni zdravila, obstajajo razliËni naËini pomoËi. 

Kadar je sklep izjemno boleË in povsem onemogoËa 

gibanje, se je mogoËe zateËi k operativni zamenjavi 

sklepa, kar olajπa boleËino in izboljπa gibljivost 

sklepa. Sodobna medicinska tehnologija omogoËa 

zamenjavo skoraj vsakega sklepa. 

 

 

Vpliv telesne teæe 

Odvečni kilogrami predstavljajo dodatno 

obremenitev sklepov, ki nosijo težo telesa, zlasti 

kolkov, kolen in hrbtenice. Čezmerna telesna 

teža tudi poveča tveganje za poslabšanje že 

nastale osteoartroze. 

Poπkodovani sklepi 

Večja poškodba sklepa ali operacija lahko 

pozneje v življenju vodi v osteoartrozo. 

Dedna nagnjenost 

Vse oblike osteoartroze se pojavljajo v družini, 

kar kaže na močan genski značaj bolezni. 

Dedni vzorec je zelo očiten predvsem pri ženskah 

z osteoartrotičnimi sklepi prstov na rokah; 

za to obliko hrustančne okvare navadno 

zbolijo tako matere kot njihove hčere. 

Kako æiveti z osteoartrozo 

Živeti z bolečino in ne dopustiti, da vpliva 

na kakovost vašega vsakdanjega življenja, ni 

preprosto. Zato je zelo pomembno, da spremenite 

svoj način razmišljanja in se osredotočite 

na pozitivne stvari, kot so humor, optimizem, 

zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, 

vsakodnevna telesna vadba in družabno 

življenje. Najpomembnejše je, da se dobro 

počutite in živite zdravo. Pogovorite se z drugimi 

osebami, ki imajo enake ali podobne težave 

kot vi, in ugotovite, kako se oni spopadajo 

z osteoartrozo. Pogosto so prav majhne 

podrobnosti tiste, ki vam lahko zelo olajšajo 

življenje. Predvsem pa se nikar ne pustite 

prepričati, da je osteoartroza neizogiben 

del staranja in da je pač treba potrpeti. 

Čeprav za osteoartrozo ni zdravila, obstaja 

veliko načinov, s katerimi si lahko sami 

in s pomočjo svojega zdravnika olajšate bolečine 

in še naprej živite kakovostno življenje. 

Tudi metode zdravljenja se nenehno 

izboljšujejo. 

Telesna vadba 

Za vse osebe z osteoartrozo je zelo pomembno, 

da s telesno vadbo ohranjajo gibljivost 

sklepov. Najprimernejša oblika razgibavanja 

je plavanje (ali zgolj gibanje v topli vodi v 

bazenu), ki dokazano lajša sklepne bolečine. Če 

imate bolečine v kolenskem sklepu, poskušajte 

izvajati vaje za učvrstitev sprednjih stegenskih 

mišic (kvadricepsa). Lezite na hrbet in dvignite 

nogo, ne da bi pri tem upognili koleno. Vajo izvajajte 

tako pogosto, kot zmorete. Počivajte, ko 

začutite, da ne zmorete več, vendar ne pozabite, 

da lahko sklepi po daljšem počitku otrdijo, 

zato med počitkom večkrat menjajte položaj. 

Če je vaše delo sedeče narave, poskušajte vsake 

pol ure vstati in se razgibati, da se vaši sklepi 

ne bi zaskočili v enem položaju. 

Preusmerite misli 

Čim bolj boste razmišljali o bolečini, tem 

bolj jo boste občutili. Poskušajte preusmeriti 

misli na druge stvari, ki vas osrečujejo in vam 

prinašajo zadovoljstvo. 

Razvajajte sklepe in prisluhnite boleËini 

Poskušajte razbremeniti pritisk na svoje sklepe 

in prisluhnite telesu, ko vam sporoča, da potrebuje 

počitek. S stopnjevanjem bolečine vam 

telo sporoča, da morate biti naslednjič manj zagnani 

ali da morate izvesti zadano nalogo z nekaj 

manj napora. 

Nadzorujte telesno teæo 

Poskušajte ohraniti čim bolj idealno telesno 

težo. S tem preprečite nepotreben, boleč in 

škodljiv pritisk na svoje sklepe. 

Prehranjujte se zdravo 

Uživajte zdravo, uravnoteženo prehrano, 

ki vključuje veliko zelenjave in ribe. Omejite 

sladka in mastna živila. Posebna previdnost je 

potrebna pri dietah, ki domnevno ozdravijo 

osteoartrozo. Nikoli ne začnite izvajati diete, 

ki zahteva, da prenehate jemati zdravila, ne da 

bi se prej posvetovali z zdravnikom. 

VroËe in hladno 

Tako toplota kot mraz lajšata bolečine – 

izberite tisto, kar vam bolj ustreza. Hladne 

obloge lajšajo oteklino in so še posebej primerne 

pri vnetjih. Toplota, na primer vroča 

prha ali kopel, topel obkladek, termofor, deluje 

blagodejno. Pazite, da se ne opečete ali podhladite. 

Poskrbite za dober spanec 

Spanec je bistvenega pomena za ohranjanje 

zdravja. Telo si med spanjem opomore in zato 

lažje obvladuje bolečine. Poleg tega sklepi med 

spanjem mirujejo. 

Olajπajte si æivljenje 

Obstaja veliko načinov, ki vam lahko bistveno 

olajšajo življenje – od palic za oporo 

pri hoji, gumijastih oblog za okrogle kljuke na 

vratih in podaljškov stikala namizne svetilke 

do najrazličnejših kuhinjskih pripomočkov. 

Pozanimajte se pri svojem trgovcu z ortopedskimi 

in medicinskimi pripomočki. 

 

 

 

 

£ 

£ 

£ 

£ 

 

 

 

 

✔ 

 

✔ 

 

✔ 

✔ 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

40 NA©A LEKARNA


RAZBREMENITE 

SVOJE NOGE 

Imate težke, utrujene in boleče noge, pa ne veste čisto natančno, zakaj? 

To so lahko prvi opozorilni znaki, ki kažejo na začetek kronične bolezni ven. 

Bolezni ven so zelo razširjeno obolenje. Skoraj polovica prebivalstva ima manjše 

krčne žile, slaba četrtina pa velike debelne varice. Težave se lahko pojavijo kadar 

koli, navadno po 30. ali 40. letu starosti. Na naslednjih straneh preberite nekaj 

praktičnih nasvetov o tem, kako lahko razbremenite svoje noge in zaščitite vene. 


10 

praktičnih nasvetov 

za zaščito ven 

10 

praktičnih nasvetov 

za zaščito ven 

Ob vsaki priložnosti gibajte z nogami 

Izogibajte se dolgotrajnemu stanju in sedenju (zlasti s prekrižanimi nogami). 

Zakon težnosti povzroča zadrževanje krvi v venah nog, kar imenujemo venski 

zastoj ali venska staza. Za preprečevanje zastoja krvi v venah si večkrat na dan 

privoščite kratko hojo ali krožite s stopali. Na dolgih potovanjih z avtom, vlakom 

ali letalom bo redna kratkotrajna hoja na približno vsake pol ure prav tako 

pognala kri po venah. 

Izberite si primeren šport 

Najbolj primerna za vzpodbujanje venskega pretoka je redna hoja v primerni 

obutvi. Stopalo, polno drobnih ven deluje kot prava črpalka. Ob vsakem koraku 

gibanje podplata požene kri v peto in meča, krčenje mišic nog pa naprej proti srcu. 

Zelo primerni športi so gimnastika, kolesarjenje, golf, ples in plavanje, odsvetujemo 

pa športe, pri katerih poskakujete na mestu ali se na hitro ustavljate (tenis, squash, 

nogomet, rokomet, košarko ali tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih 

povzročajo neenakomeren ponavljajoč pritisk na venski sistem. Vene se zato 

razširijo, kar upočasni venski pretok. 

Izogibajte se virom toplote 

Neposredno izpostavljanje nog visoki temperaturi je škodljivo, ker povzroča 

razširitev ven. Takrat se težave, kot so občutek težkih, utrujenih in napetih nog 

še povečajo. Izogibajte se vsem virom toplote: soncu, depilaciji z vročim voskom, 

blatnim, vročim kopelim, savni, solariju, grelnim blazinam, gretju v avtomobilu. 

Nosite primerna oblačila 

Pretesna oblačila lahko stiskajo vene in zavirajo pretok krvi. Izberite mehka 

oblačila in ne nosite preozkih hlač, steznikov, pasov in kratkih nogavic s pretesno 

elastiko. Patent na zgornjem robu teh nogavic je pogosto pretesen in deluje 

kompresijsko, lahko celo ustavlja krvni obtok. 

Nosite čevlje s primerno peto 

Čevlji z visoko peto zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa se 

zmanjša delovanje mišičnih črpalk, ki pri hoji črpajo kri iz ven proti srcu. Posledica 

je zastajanje krvi. Čevlji s popolnoma ravnimi podplati površino prekomerno 

povečajo, zato je venski pritisk nezadosten. Priporočamo čevlje s peto visoko od 

3 do 4 cm. 

Pred spanjem spodbujajte venski obtok 

Pred spanjem telovadite, kot da vozite kolo. Nekaterim olajša težave tudi 

podlaganje nog med spanjem tako, da ležijo od 10 do 15 cm višje. Ravno tako ne 

pokrivajte preveč svojih nog, da bi se izognili nepotrebnemu ogrevanju. 

Pogosto masirajte noge 

Masaža nog in stopal v smeri proti stegnom, s katero sledite smeri venskega 

pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu. 

Privoščite svojim nogam hlad 

Mraz prija venam, ker jih krči. Tuširanje nog s hladno vodo pospeši delovanje ven, 

zmanjšuje občutek težkih nog in omili bolečino. Tuširanje s hladno vodo začnite pri 

gležnjih in nato približno minuto do dve postopno tuširajte navzgor proti stegnom. 

Hoja po vodi združuje čudovito kombinacijo hladu in fizične aktivnosti. 

Izogibajte se zaprtju in zmanjšajte prekomerno telesno težo 

Uživajte hrano, polno vlaknin. Veliko pijte (vsak dan liter in pol vode), uživajte 

jedi, ki vsebujejo malo nasičenih maščob (maslo, rdeče meso). Tako se boste 

izognili dvema pomembnima povzročiteljema visokega venskega tlaka: zaprtju in 

prekomerni telesni teži. Izogibajte se snovem, ki delujejo spodbujevalno: čaj, kava, 

alkohol, tobak. 

Zavedajte se, da lahko nekateri dogodki v vašem življenju, kot sta nosečnost 

in jemanje kontracepcijskih tablet, povečajo vaše težave z venami 

Bolezni venskega ožilja nog so zaradi vpliva hormonov, kot sta estrogen 

in progesteron, pogostejše pri ženskah. Estrogen zvišuje prepustnost ven; 

progesteron je odgovoren za raztezanje venskih sten. Med nosečnostjo se ta 

hormona izločata v velikih količinah, s čimer močno tvegate nastanek bolezni 

venskega popuščanja. Ta hormona sta tudi v kontracepcijskih tabletah in 

hormonski nadomestni terapiji. 

Redni zdravniški pregledi so bistvenega pomena za vaše zdravje ter za izbiro 

najprimernejšega načina zdravljenja. Že v začetnih stopnjah bolezni ven (boleče noge, 

občutek težkih in oteklih nog, krči...) je priporočeno začeti z jemanjem venoaktivnih 

zdravil. O njihovem načinu jemanja se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. 

www.bolezni-ven.si


Vitaminu D pripisujejo 

Ëedalje veËji pomen 

O 

snovna naloga vitamina D v telesu je uravnavanje presnove 

kalcija in fosfatov. »e vitamina D ni dovolj, se kalcij izplavlja iz 

kosti, zato se njihova zgradba redËi. Tudi miπice postanejo nemoËne. 

V zadnjem Ëasu so odkrili, da ima vitamin D πe veË pomembnih 

vlog v organizmu in da je kljuËen za ohranjanje zdravja v 

πirokem pomenu besede. 

Lani je smernice za priporoËeni vnos kalcija in vitamina D pri odraslih, 

starejπih od 50 let, prenovila Nacionalna fundacija za osteoporozo iz 

ZDA. V skladu z ameriπkimi smernicami so se æe spremenila tudi evropska 

priporoËila. 

“Za zdravljenje osteoporoze zdaj tudi zdravniki v Evropi priporoËamo 

dnevni vnos vsaj 800 enot vitamina D, po potrebi in v zaËetku zdravljenja 

lahko tudi veË. Pokazalo se je namreË, da ima vitamin D veËji terapevtski 

pomen, kot smo prej mislili. Na novo priporoËeni vnos vitamina D je 

doloËen ne glede na izpostavljenost soncu, letni Ëas ali dodatno uporabo 

multivitaminskih pripravkov,” je povedal prof. dr. Janez Preæelj, dr. 

med., spec. internist endokrinolog s KliniËnega oddelka za endokrinologijo, 

diabetes in bolezni presnove KliniËnega centra v Ljubljani. 

“Ker s hrano ne zauæijemo dovolj vitamina D, je njegovo dodajanje za bolnice 

z osteoporozo zelo pomembno. Dodatke vitamina D lahko jemljemo 

enkrat tedensko, tako da skupaj zauæijemo sedem dnevnih odmerkov, 

kar je povsem enakovredno vsakodnevnemu jemanju. To vedenje so 

uporabili proizvajalci zdravila za osteoporozo, ki so izdelali kombinacijo 

uËinkovitega zdravila in enotedenskega odmerka vitamina D. Novo zdravilo 

(fosavance 5600), ki je na voljo od junija letos, ima enkrat veË vitamina 

D kot prejπnje kombinirano zdravilo. Kombinacija zdravila in ustrezne 

koliËine vitamina D v enem pripravku bolniku olajπa zdravljenje, 

poveËa njegovo sodelovanje in tako izboljπa uËinke zdravljenja,” pravi 

doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internistka endokrinologinja s KliniËnega 

oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove KliniËnega 

centra v Ljubljani. 

46 NA©A LEKARNA


Ne dopustite, 

da vam driska 

pokvari počitnice 

Si predstavljate, da ste končno na 

dopustu na morju, v hribih ali 

oddaljeni deželi, pa vas doleti 

nevšečnost, kot je driska? Prevevati 

vas začneta slaba volja in spraševanje 

Le kje sem naredil napako? Morda 

sadna kupa, slabo umito sadje, 

onesnažena voda? Kakor koli, 

driska je tukaj in potrebna je pomoč. 

mag. Irena LukanËiË 



P 

otovalna driska (najmanj tri odvajanja 

tekočega blata v 24 urah) se navadno 

pojavi v prvem tednu potovanja 

in izzveni v treh do petih dneh 

(le pri okužbi s paraziti lahko traja celo več kot 

mesec dni). Spremljajo jo zvišana telesna temperatura, 

krči v trebuhu, bruhanje, glavobol, 

utrujenost in redkeje blato s sluzjo ali krvjo. 

Kako ukrepati ob poËitniπki driski 

Nadomeščanje izgubljene 

tekočine – rehidracija 

Prvi in najpomembnejši ukrep ob driski je 

nadomeščanje tekočine (rehidracija) in soli (elektrolitov), 

še posebej, če smo v toplejših krajih. 

Rehidracijska raztopina (peroralna rehidracijska 

sol) je mešanica elektrolitov in glukoze. 

Lahko jo kupite v lekarni ali si jo pripravite 

sami doma. V liter prekuhane vode zamešate 

čajno žličko kuhinjske soli in pet jedilnih žlic 

sladkorja (če je le mogoče, glukoze), za izboljšanje 

okusa pa dodaste sok dveh pomaranč in 

dveh grenivk. 

Rehidracijsko raztopino pijte po požirkih. 

Rehidracija je potrebna, dokler trajajo težave. 

Posebne prehranske diete niso potrebne. Priporoča 

pa se uživanje lahke, nemastne in malo 

sladkane hrane s čim manj vlakninami. 

Ustavljanje driske 

Za dodatno pomoË in ustavitev blage do 

zmerne driske se priporoËa uporaba pripravkov 

z mleËnokislinskimi oziroma probiotiËnimi 

bakterijami, ki pomagajo pri uravnoveπenju 

Ërevesne mikroflore in zveËajo obrambno 

sposobnost Ërevesne sluznice pred vsiljivci. 

Tovrstne bakterije najdemo v hrani 

(npr. v jogurtih), v dodatkih k prehrani in 

v zdravilu brez recepta − Linexu®. Prednost 

probiotikov v zdravilu Linex® je nadzorovana 

in zagotovljena vsebnost bakterij. ProbiotiËne 

bakterije v Linexu® so v kapsulah in jih ni treba 

shranjevati v hladilniku, kar je zelo priroËno na 

potovanjih. 

Kapsulo lahko odpremo, Ëe je otrok ali odrasli 

ne more ali ne zna pogoltniti, in vsebino 

stresemo na æliËko ter jo pomeπamo z nekaj 

tekoËine, sadne kaπice ali jogurta. Zdravila ne 

smemo jemati soËasno z alkoholom ali vroËimi 

napitki. PriporoËljivo ga je jemati, dokler teæave 

ne izginejo in πe nekaj dni po tem, da se 

Ërevesna mikroflora povsem obnovi. Linex® 

ne povzroËa zaprtja. 

 

 

 

 

Kako drisko prepreËimo 

Za preprečitev okužbe, ki pripelje do driske, 

se je treba na potovanju držati pravila prevri, 

hrano skuhaj ali olupi ali pa raje nanjo 

pozabi. Uživati je treba torej le prekuhano 

hrano (nad 65 ºc), živila, ki jih olupimo, in pijačo 

v nepoškodovani originalni embalaži. Vodo 

je treba kupiti ali uporabljati očiščevalne/razkužilne 

pripravke. Poleg tega je treba paziti 

na dobro osebno in hišno higieno in se izogibati 

slabo vzdrževanim javnim kopališčem. 

Okužbo lahko preprečimo tudi z dobro 

uravnoteženo črevesno floro, zato se pred poči- 

tnicami ali med njimi svetuje jemanje probiotikov. 

Probiotične bakterije v zdravilu Linex ® pomagajo 

uravnotežiti črevesno floro, in tako je 

manjša možnost za naselitev mikroorganizmov, 

ki povzročajo drisko, zaradi boljšega 

imunskega sistema pa je tudi manjša verjetnost 

virusne okužbe. 

50 NA©A LEKARNA


Da ne bo zadrege, ko 

boste podarili nasmeh! 

Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne 

Dlesni so temelji za naše zobe. Tako kot mora vsaka dobra hiša stati na dobrih 

temeljih, tako morajo tudi zdrave zobe obdajati zdrave dlesni. Vnetje dlesni je 

pogost pojav. Veliko ljudi misli, da je krvavitev iz dlesni, ko ščetkamo zobe, 

popolnoma normalno. Nekateri celo mislijo, da je to znak temeljitega umivanja. 

Pa ni! To je težava, ki lahko vodi v majavost in izpadanje zob. Tega pa nihče 

noče, saj so zdravi zobje zelo pomembni za naše zdravje in samozavest. 


NA©A LEKARNA 53


Recept za 

zdrave dlesni 

Z 

drava 

dlesen ali gingiva je na dotik 

čvrsta in svetlo rožnate barve. Rdeča 

in nabrekla dlesen, ki zakrvavi ob 

dotiku, je znak vnetja ali gingivitisa. 

Vzroki 

Vnetje dlesni je najpogosteje posledica 

slabe ustne higiene. V ustih imamo veliko 

različnih mikroorganizmov, ki se lepijo na 

zobe in dlesen. Z vsakodnevnim vestnim in 

pravilnim čiščenjem zob bakterije odstranjujemo 

in s tem preprečimo nastanek mehkih 

zobnih oblog. Obloge najpogosteje najdemo v 

predelu poškodovanih plomb, ortodontskih 

pripomočkov, protez, na robovih dlesni, v 

medzobnih prostorih. Obloge, ki so na zobeh 

več kot 72 ur, otrdijo v zobni kamen, ki ga 

samo s ščetkanjem ne moremo odstraniti. 

Vzrok za nastanek gingivitisa je lahko tudi 

pomanjkanje vitamina C (skorbut) in niacina 

(vitamin B3). Nekatera zdravila (fenitoin, ki preprečuje 

epileptične napade, ciklosporin, ki zavira 

imunski sistem, uporablja pa se pri ljudeh s 

® 

Gengigel je v Evropi vodilni medicinski pripomoËek 

za varovanje in zdravljenje dlesni. Strokovnjaki ga 

priporoËajo za krvaveËe in vnete dlesni, za 

žepke v dlesnih, razjede in poškodbe po ruvanju 

zob, za afte, za vzdražena ustna tkiva zaradi 

protez in za težave pri izrašËanju zob. 

Zakaj izbrati prav GENGIGEL ® ? 

Pospešuje regeneracijo tkiv in celjenje ran 

Zmanjšuje krvavitev in otekline 

Vsebuje Ëisto hialuronsko kislino v koncentraciji, 

ki ima potrjeno kliniËno uËinkovitost 

Je medicinski pripomoËek z evropskim certifikatom 

za varnost in kakovost 

Je naraven in primeren tudi za otroke, noseËnice 

in diabetike 

presajenimi organi, kalcijevi antagonisti za zdravljenje 

povišanega krvnega tlaka, kontracepcijske 

tablete) privedejo do povečane rasti dlesni, s 

čimer je oteženo odstranjevanje oblog, zato se 

lahko pojavi gingivitis. Pazljivost je potrebna 

tudi ob hormonskih spremembah v telesu (nosečnost, 

menopavza, puberteta), sladkorni bolezni 

itn. Stanje lahko poslabšajo tudi kajenje, 

stres, slaba prehrana, levkemija, aids … 

Izdelki Gengigel ® so na voljo v vseh lekarnah in specializiranih 

prodajalnah, kjer vam bodo podali dodatne informacije. 

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih 

uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. 


Medis, d.o.o., BrnËiËeva 1, Ljubljana


Vnetje dlesni lahko napreduje v globlja 

obzobna tkiva. Propadati začno tkiva, ki držijo 

zob v čeljusti; zobje se začno majati in izpadajo. 

Prisoten je tudi ustni zadah. Prav tako 

lahko nezdravljeno vnetje dlesni vpliva na sistemsko 

zdravje. Pri osebah, ki trpijo za gingivitisom, 

so pogostejše bolezni srca in ožilja 

(nekatere bakterije in vnetni mediatorji, ki se 

sproščajo, so udeleženi pri nastanku ateroskleroze 

srčnih žil) ter pljučna obolenja (aspiracija 

bakterij iz ustne votline in žrela), nosečnici 

pa grozita prezgodnji porod in nižja teža 

novorojenčka, saj lahko bakterije in njihovi 

endotoksini s krvjo preidejo v plod. 

PrepreËevanje in zdravljenje 

Najpomembnejša je pravilna ustna higiena, 

s čimer lahko preprečimo ali ustavimo 

napredovanje bolezni. Ustno votlino je treba 

očistiti vsaj dvakrat na dan. Samo ščetkanje 

ni dovolj, uporabiti je treba tudi zobno 

nitko in medzobno oziroma interdentalno 

ščetko. 

Bolezni in stanja, ki lahko poslabšajo gingivitis, 

moramo zdraviti ali nadzorovati. Pomembna 

je tudi uravnotežena prehrana, 

obogatena z vitamini in minerali. Zaželeno 

je uživanje sadja, zelenjave in mleka, izogibati 

pa se je treba sladkarijam. Ob pomanjkanju 

vitamina C in niacina lahko primanjkljaj 

nadomestimo prav z uravnoteženo prehrano 

ali uporabo vitaminskih dodatkov v 

obliki tablet. 

Ne smemo pa pozabiti na kontrolne preglede 

pri zobozdravniku, ki bo znal najbolje 

oceniti stanje in svetovati, kako ohraniti lepe 

in zdrave dlesni! Da ne boste v zadregi, ko bi 

morali podariti nasmeh! 

V lekarni so na voljo tudi πtevilni pripravki, 

ki jih lahko dobite brez recepta: 

Ustne vode, ki delujejo antiseptiËno, 

protivnetno in lokalno protiboleËinsko 

(Tantum verde raztopina, ki vsebuje 

benzidamonijev klorid; Curasept raztopina, 

ki vsebuje 0,05-odstotni, 0,12-odstotni in 

0,20-odstotni klorheksidin; Dokmann 

parodent, ki vsebuje raztopino aluminijev 

amonijev sulfat dodekahidrat in natrijev 

fluorid; Biodent raztopina …). 

Zobne paste, ki poveËajo odpornost dlesni 

in pospeπujejo obnavljanje tkiva dlesni 

(Parogencyl, Sensodyne, Parodontax, ki lahko 

imajo tudi dodatek fluora). 

Æajbelj, ki se uporablja za izpiranje in grgranje. 

Zavira nastanek vnetij in deluje antiseptiËno. 

Pripravki, ki delujejo protivnetno 

(Proapin − razprπilo in kapljice v alkoholni ali 

nealkoholni raztopini s propolisom, ki prav 

tako deluje protivnetno). 

Geli za dlesni (Gengigel gel, razprπilo in 

raztopina, ki vsebuje hialuronsko kislino 

in se uporablja za zdravljenje in prepreËevanje 

bolezni dlesni in obzobnih tkiv; Q10 gel za 

moËne dlesni). 

bleše nasmeh 

na voljo v lekarnah, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju 

Q10 GEL ZA MO»NE DLESNI 

SENSILAB Q10 Gel za MoËne dlesni: 

pomaga zagotoviti ustrezno zašito ustne votline 

osvežuje ustno votlino in omejuje neprijeten zadah, ki je 

posledica slabe higiene 

pomaga prepreevati razvoj patogenih dejavnikov v 

ustni votlini in s tem pozitivno vpliva na stanje celotnega 

organizma 

pomaga omejiti krvavenje dlesni in njihovo otekanje 

V SENSILAB Q10 Gel za MoËne dlesni smo 

uporabili inovativno kombinacijo sestavin, ki pomagajo 

zagotavljati vsakodnevno nego obutljivih dlesni: 

Koencim Q10 – nova, vodotopna oblika koencima Q10, 

ki zaradi uporabe edinstvene transportne molekule 

prenese koencim Q10 neposredno do celic sklenine, 

povea proizvodnjo energije v celicah ter spodbuja 

procese regeneracije poškodovanih dlesni 

Metino olje in limonen – kombinacija sestavin, ki nežno 

hladi in osvežuje ustno votlino 

Sestavine: Gel vsebuje aktivne substance : 1,34% Koencima 

Q10 5%, 0,15% olja iz poprove mete 

Za ve informacij o proizvodu in 

naroilu brošure nas lahko pokliete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si. 

www.sensilab.si 

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, farmicom@farmicom.si 

56 NA©A LEKARNA

ÆIVLJENJE JE LEPO 

na lekarniški tehtnici 

Možgani na paši 

Janez ©pringer, mag. farm., spec. 

Neki učitelj je 

v petek napovedal 

svojim učencem 

spraševanje 

naslednji teden 

in jih obenem 

opozoril, naj se 

čim prej spravijo 

k učenju. 

besedilo za 

dobro poËutje 

in duπevno 

zdravje 

Brihtni Jurček je razmišljal takole: Teden ima pet šolskih dni. Verjetnost, 

da bom vprašan v ponedeljek, je le petinska v primerjavi s štiripetinsko, 

da bom vprašan naslednje štiri dni. Torej ne bom vprašan že v ponedeljek. 

Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je sploh zelo verjetno, da 

bom vprašan naslednje dni? Denimo v torek. Le četrtinska verjetnost je v 

primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sredo, četrtek ali petek. Torej 

ne bom vprašan že v torek. Če prav pomislim, je nato tuhtal, kolikšna 

je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le tretjinska v primerjavi z dvotretjinsko, 

da bom vprašan zadnja dva dni v tednu. Torej ne bom vprašan 

niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmišljal, kako verjetno je, da bom 

vprašan v četrtek? Nič bolj, kot da bom vprašan v petek. Do četrtka ali 

petka pa je še daleč, zato je časa še na pretek, da poskrbim za svoje duševno 

zdravje in dam za dobro počutje možgane na pašo. Tako je tudi 

storil. Ko je v ponedeljek prišel razposajen v šolo, pa je naneslo, da ga je 

nepripravljenega učitelj prvega vprašal. Brihtni Jurček se seveda ni mogel 

načuditi, da ima lahko tako “sijajno” razmišljanje tako porazne praktične 

posledice, ki mu grenijo življenje in ogrožajo njegovo duševno zdravje. 

w 

Brihtni Janezek se je lotil problema z druge strani in po istem 

miselnem vzorcu prišel do povsem drugačnega sklepa: Teden ima 

pet šolskih dni. Verjetnost, da bom vprašan v petek, je le petinska v primerjavi 

s štiripetinsko, da bom vprašan prve štiri dni v tednu. Torej ne 

bom vprašan šele v petek. Če prav pomislim, je razmišljal naprej, ali je 

sploh zelo verjetno, da bom vprašan predhodne dni? Denimo v četrtek. Le 

četrtinska verjetnost je v primerjavi s tričetrtinsko, da bom vprašan v sredo, 

torek ali ponedeljek. Torej ne bom vprašan šele v četrtek. Če prav pomislim, 

je nato tuhtal, kolikšna je verjetnost, da bom vprašan v sredo? Le 

tretjinska v primerjavi z dvotretjinsko, da bom vprašan prva dva dni v tednu. 

Torej ne bom vprašan niti v sredo. Če prav pomislim, je še razmišljal, 

kako verjetno je, da bom vprašan v torek? Nič bolj, kot da bom vprašan 

že v ponedeljek. Ponedeljek in torek pa sta že zelo blizu, zato je skrajni 

čas, da se podvizam in se že danes začnem pripravljati na spraševanje. 

Tako je tudi storil. Ko je v ponedeljek prišel poln znanja v šolo, sicer ni bil 

vprašan, ker je pač naneslo, da ga je doletelo spraševanje šele v petek. 

Vendar je do takrat lahko imel za dobro počutje možgane na paši, mimogrede 

utrdil znanje in tako poskrbel za svoje duševno zdravje. 

w 

Poduk: Dober prijem nadomesti primanjkljaj pameti, prava 

razporeditev dobrega počutja pa zakrpa vrzel v duševnem 

zdravju. 


NA©A LEKARNA 59

ÆIVLJENJE JE LEPO 

Kaj dela 

sanitarni inženir 

Andrej Ovca, dipl. san. inæ. 

Ste kdaj pomislili, s koliko poklici se dnevno srečujete, 

pa jih sploh ne opazite? Eden takšnih je tudi sanitarni 

inženir. Uživanje kakovostne hrane, čiste vode, higiena 

v restavracijah in drugih javnih prostorih … je tudi 

njihova zasluga. Preberite, kaj vse počne sanitarni 

inženir – zagotovo boste presenečeni. 

N 

ajprej je treba odgovoriti na vprašanje, 

ki se postavlja kar samo: 

kdo sploh je diplomirani sanitarni 

inženir? Tako kot večina sem 

tudi sam ta študij povezoval predvsem z delom 

zdravstvenega (prej sanitarnega) inšpektorja. 

Vendar se je izkazalo, da je to le ena izmed možnosti 

zaposlitve. 

Koncept dela sanitarnega inženirja izvira 

iz zda, kjer so v začetku dvajsetega stoletja 

oblikovali profil tehničnega strokovnjaka za 

javno zdravje, ki se ukvarja z reševanjem zdravstvenih 

problemov preskrbe s pitno vodo, 

osebne higiene, zraka, hišne higiene, ravnanja 

z odpadki in odpadnimi vodami, s kontrolo 

hrupa in radioaktivnosti. V letih 1977–1983 je 

vlogo sanitarnega inženirja kot zdravstvenega 

strokovnjaka prepoznala tudi Svetovna zdravstvena 

organizacija. 

V Sloveniji traja študij za sanitarnega inženirja 

štiri leta in se izvaja na Visoki šoli za 

zdravstvo Univerze v Ljubljani, ki je trenutno 

v postopku preoblikovanja v zdravstveno fakulteto. 

Sočasno se bo tudi študijski program 

Sanitarni inæenir varuje prebivalstvo pred πkodljivimi 

vplivi okolja in okolje pred πkodljivimi uËinki Ëloveka. 

Pomeni torej vmesni Ëlen, ki skuπa odpravljati vzroke 

in blaæiti posledice negativnih dejavnikov na obeh 

straneh. Od preostalih zdravstvenih delavcev, pri 

katerih je v ospredju posameznik, se loËi po tem, 

da se ukvarja z zdravjem celotnega prebivalstva. 

Sanitarni inæenir se lahko zaposli v organizacijah, ki se 

ukvarjajo z varovanjem javnega zdravja ali varovanjem 

okolja, v javnih zdravstvenih zavodih, inπtitutih, 

projektantskih podjetjih, v podjetjih, ki s svojo proizvodno 

tehnologijo vplivajo na Ëlovekovo okolje, podjetjih 

s podroËja proizvodnje in prometa z æivili, podjetjih, ki se 

ukvarjajo s higienizacijo, prometom s strupi in kemikalijami, 

v vrtcih, domovih za starejπe obËane, kopaliπËih, 

zdraviliπËih, komunalnih podjetjih in javni upravi. 

Vsekakor poklic diplomiranega sanitarnega inæenirja 

priporoËam vsem, ki jih zanima veliko razliËnih podroËij, 

saj bodo tako dobili moænost, da na enem mestu 

zdruæijo veË interesov hkrati. 

Sanitarno inženirstvo preoblikoval v univerzitetni 

študijski program, ki bo usklajen s 

smernicami bolonjske deklaracije. Pripravlja 

se tudi študij na t. i. drugi stopnji, ki bo diplomantom 

omogočal poglobitev posameznih 

področij njihovega dela in pridobitev naslova 

magister stroke. Zaradi širine znanj, ki jih pri 

svojem delu potrebuje diplomirani sanitarni 

inženir, pri izvajanju študija sodelujejo predavatelji 

iz osmih fakultet ljubljanske univerze 

ter strokovnjaki institucij, ki se ukvarjajo z 

javnim zdravjem in ekologijo. Velik del študija 

obsegajo laboratorijske in terenske vaje, kjer se 

študentje srečujejo s problemi iz vsakodnevnega 

življenja. 

Ilustracija: Lidija Baπa 

60 NA©A LEKARNA

SANJSKA KOLUMNA 

Haiti, razkrit v zbirki 

zgodb Edwidge Danticat 

Krik? Krak! 

“v ville roseu, 

haitijski vasi, 

od koder prihaja 

mama, nekateri 

ljudje verjamejo, 

da so v morju 

posebna mesta, 

kjer še vedno 

počivajo 

izgubljeni 

afričani, ki so 

skočili z ladij 

s sužnji, in da 

so umrli na 

morju bili za 

to potovanje 

izbrani, da bi se 

lahko pridružili 

svojim dolgo 

pogrešanim 

sorodnikom.” 

Preproste, sijajne zgodbe, ki se berejo 

kot poezija ... Utišani Haiti je še enkrat 

našel svoj literarni glas. 

Paule Marshall, haitijska avtorica 


NA©A LEKARNA 63

SANJSKA KOLUMNA 

“Moški je povedal, 

da je bil nekoč 

v čolnu s skupino 

Kubancev. 

Kubance so 

pobrali na enem 

od Bahamskih 

otokov. Ko jih je 

prijela obalna 

straža, so 

Kubance odpelj 

ali v Miami, 

njega pa vrnili 

na Haiti. Spet je 

na čolnu, zdaj 

z nekakšnimi 

papirji in 

dokumenti, ki 

naj bi dokazali, 

da ga na Haitiju 

preganja policija. 

Za vsak primer 

ima tudi 

zlomljeno nogo.” 

“Kdaj pa kdaj se 

sprašujem, ali je 

na drugi strani 

morja res kopno. 

Morda je morje 

neskončno. Kot 

je moja ljubezen 

do tebe.” 

Edwidge Danticat se je rodila na Haitiju, karibskem otoku s francosko 

kolonialno preteklostjo. Afriška tradicija in haitijski vudu sta 

navzoča v verskih obredih, pomemben del skupnega kulturnega 

izročila pa pomeni pripovedovanje zgodb. Krik? zakličejo tete in stare 

mame. Krak! odgovorijo otroci in prisluhnejo pripovedim, ki povezujejo 

generacije črnskih družin. 

Težko in kruto življenje številne prebivalce Haitija prisili, da v improviziranih 

plovilih zapustijo tropski otok in odidejo na tvegano potovanje. 

Napeto politično dogajanje vedno znova izbruhne v prevrate, poleg tega po 

najrevnejšem karibskem otoku vsako sezono pustošijo tudi silni orkani. 

Edwidge Danticat je odraščala pri teti in stricu na Haitiju ter se pri 

dvanajstih letih pridružila staršem v New Yorku. Kreolščino je v novem 

okolju zamenjala angleščina, vendar se je zavzeto in s pretanjenim občutkom 

za jezik kmalu začela izražati s pisanjem kratkih zgodb, ki so naletele 

na močan odziv pri bralcih in kritikih. V njeni drugi knjigi Krik? 

Krak! so nanizane zgodbe, v katerih se prepletajo sanje in resničnost iz 

življenja oseb, katerih usode so deloma povezane. Skupni so jim dogodki, 

ki segajo od časov prisilnega izkoriščanja do posledic današnjih nemirov 

in nasilja. Odločilno vlogo igrajo ženske, saj so prav one nosilke izročila 

in življenja. Pisateljici uspe bralcu priklicati okuse, vonje, melodije in 

barvno razkošje tropskega otoka; prav tako dobro se v danih razmerah 

znajde v okolju ameriške metropole. 

Edwidge Danticat je doslej prejela več nagrad; tudi njena zadnja knjiga 

je med finalisti za ameriško priznanje literarnih kritikov. Avtobiografski 

roman Brat, umiram (2007) je posvetila življenjskima usodama očeta in 

strica v današnjih političnih in družbenih okvirih. Pisateljica ne brska po 

zlu in ne posega v nedoumljive vzroke tragike ob stričevi smrti, temveč 

vestno poroča o dogodkih iz življenja bratov s Haitija. Del ameriške javnosti 

se je burno odzval na prikaz razmer v centrih za begunce in na stanje 

v politiki doseljevanja tujcev. Tako kot njena druga dela je tudi knjiga 

o bratih napeta pripoved o družini in dogodkih, ki jo pretresajo. 

Uršula Rebek 

q prevajalka 

“Kadar si si 

spletala kitke, 

si pomislila na 

to, kako zelo 

si podobna svoji 

materi in njeni 

mami. Vzpodbudil 

te je njun šepet, 

v glavo ti je 

privrelo njuno 

mrmraje iznad 

kipečih loncev. 

Tisoče žensk te 

nagovarja, da bi 

spregovorila 

s skrhano 

konico svojega 

svinčnika. 

Praviš jim 

pesnice kuhinje.” 

q 

Zbirka zgodb Krik? Krak! 

ameriško-haitijske 

pisateljice Edwidge 

Danticat je izšla pri 

založbi Sanje. 

Več o avtorici in knjigi 

lahko preberete na 

www.sanje.si. 


PORTRET FARMACEVTA 

“ 

Opustite vse negativne misli 

o preteklosti in vse skrbi 

prihodnosti. Živite zdaj! 

”Zdenka Šantel, mag. farm. 

Lekarna Lesce 

Fotogra≥ja Žiga Koritnik 

66 NA©A LEKARNA

V GIBANJU 

GIBANJE 

SMISELNA IN PRIJETNA 

NALOÆBA ZA ÆIVLJENJE 

Rok PetriË, absolvent fakultete za farmacijo v sodelovanju z ZZV Celje 

Gibanje je katera koli gibalna dejavnost, pri kateri se poveča srčni utrip 

in pri kateri se za nekaj časa zadihamo. Naše telo potrebuje gibanje, saj 

je to osnovna človekova potreba, tako kot potreba po hrani, vodi, zraku in 

svetlobi. A današnji način življenja ne podpira te potrebe, saj nas sili, da 

večino dneva preživimo sede, v službi, avtomobilu, šoli, za računalnikom. 

Sedeč način življenja vse bolj prevzemajo tudi otroci in mladostniki 

v Sloveniji, saj so premalo telesno dejavni. Tako mladim kot odraslim pa 

lahko gibanje daje moč in energijo, da se spoprimejo z vsakodnevnimi 

nalogami in preizkušnjami. 


NA©A LEKARNA 69

V GIBANJU 

Z 

a odrasle je priporočljivo, da bi telesni 

dejavnosti posvetili vsaj pol ure 

na dan. Otroci in mladi pa naj bi 

vsak dan opravili najmanj 60 minut 

telesne dejavnosti vsaj zmerne intenzivnosti. 

Ključne koristi telesne dejavnosti so ohranjanje 

in povečanje telesne moči in vzdržljivosti, izboljšanje 

duševnega zdravja in razpoloženja, 

večje samospoštovanje, pomaga vzdrževati ali 

zmanjševati telesno težo in povečuje mišično 

maso. Pri starejših ljudeh zmanjšuje tveganje 

padcev, tveganje za nastanek bolezni srca in 

ožilja, sladkorne bolezni, raka na debelem črevesu 

in osteoporoze. Mnoge od koristnih telesnih 

dejavnosti, ki so dostopne vsakomur – 

hoja, uporaba stopnic namesto dvigala, uporaba 

kolesa namesto avtomobila – so brezplačne ali 

pa ne stanejo veliko. Gibanje je nedvomno pomembna 

naložba v zdravje v vseh starostnih 

obdobjih življenja. Smiselno je, da izberemo tiste 

športnorekreativne dejavnosti, ki nam nudijo 

zadovoljstvo in užitek. 

Kaj nas ovira, da telesno nismo dovolj dejavni? 

Po eni od anket je najpogostejši razlog 

za telesno neaktivnosti pomanjkanje časa, 

skrb za osebno varnost, občutek preutrujenosti 

ali želja po počitku. Najpogostejši razlog 

je pomanjkanje časa, a številni ljudje hkrati 

priznavajo, da v prostem času pravzaprav ne 

počnejo nič učinkovitega in se pogosto sploh 

ne spomnijo, kako preživljajo proste trenutke. 

Gre tudi za osebno odločitev, kako si bomo 

organizirali čas in kaj bomo postavili na visoko 

mesto naše prioritetne lestvice. 

Med pozitivnimi osebnimi dejavniki, ki 

spodbudijo posameznika k aktivnemu načinu 

življenja, so predvsem samozavest, namen vaditi, 

uživanje v telesni vadbi, želja po dobrem 

zdravju in telesni pripravljenosti. 

V Evropski uniji kar dve tretjini ljudi, starejših 

od 15 let, nista toliko telesno dejavni, 

kot je priporočeno. K takšni sliki je veliko 

prispevala mehanizacija dela in vsakdanjih 

opravil, povečana raba avtomobilov, sedeče 

delo, raba naprav, ki nam delo olajšujejo 

(pralni, pomivalni, sušilni stroji), ter porast 

uporabe računalnika in gledanja televizije v 

prostem času. 

Zdravstvena škoda zaradi telesne nedejavnosti 

je velika. Številne države se spoprijemajo 

s skokovitim razraščanjem kroničnih 

bolezni, debelosti in prevladujočega 

sedečega življenjskega sloga. 

Le kakšnih 30 odstotkov ljudi je telesno 

dovolj dejavnih. Sedeč način življenja, v katerem 

prevladuje mirovanje, povečuje krvni tlak 

in raven holesterola. Za aktivnejši življenjski 

slog ni nikoli prepozno – telesna dejavnost bo 

v vsakem trenutku pozitivna naložba v zdravje, 

počutje in veselje do življenja. 

Ena od univerzalnih vrst gibanja, dostopna vsakomur 

vsak dan, je hoja. »e smo v slabi telesni kondiciji, 

se lahko poskusimo razgibati najprej s hojo. Hoja je 

najpreprostejπa in najprijetnejπa vadba za izboljπanje 

telesnega in duπevnega poËutja. Æe pol ure zmerno 

hitre hoje na sveæem zraku nam lahko izjemno koristi 

in popestri dan. Pri njej tveganja za poπkodbe skoraj 

ni, saj ob tem, ko krepi sleherno telesno miπico, ne 

obremenjuje sklepov, pa πe drage πportne opreme ne 

potrebujete. Hodite lahko kjer koli, po ploËniku v 

sluæbo, parku, gozdu, doma, na fitnes napravi … 

70 NA©A LEKARNA

ZA MIZO 

Kot ste, dragi bralci in bralke, že 

vajeni, si revija Naša lekarna prizadeva 

postati stalnica v vašem vsakdanjiku 

za poljudnoznanstveno pomoč pri 

izboljšanju kakovosti življenja. 

Tudi hrana je ena od stvari, ki lahko 

pripomorejo k boljšemu počutju in ne 

nazadnje tudi zdravju. Zato vam bomo 

v tej rubriki predstavili novo zdravo 

jed in njeno izpeljanko, ki po izračunih 

kalorij mogoče ni najbolj optimalna, 

ima pa ugoden vpliv na dušo. 

Predvsem odrekanje in štetje 

kalorij nam večkrat povzročata 

stres, ki ne sprošča ravno 

opevanega “hormona sreče”, 

serotonina. 

Hitro in zdravo 

Mihael VrËkovnik, absolvent dentalne medicine, 

velik gurman in ljubitelj kuhanja. 


NA©A LEKARNA 73

ZA MIZO 

Če vam ni do štetja kalorij, vam jih z veseljem še malo 

naložim. Na trakce, kocke, lahko tudi srčke, trikotnike – odvisno 

od časa – narežite pršut. Pršut dajte v ponev s česnom nekoliko 

pozneje in ga pražite le toliko, da nekoliko pobledi in odda 

del svoje slane arome. Nato še vse skupaj s testeninami malo 

popražite. Postrezite na plitve, čim večje krožnike – naj bo videti 

gosposko. Po vrhu posujte nariban parmezan in nikar ne dosolite, 

dokler ne pokusite, saj je pršut navadno že sam po sebi 

dovolj slan. 

Seveda lahko jed oplemenitite z narezanimi olivami, ki jih 

začnete pražiti skupaj s česnom. Zaželeno je, da receptu dodaste 

svoje kuharske navdihe. Začimbe, razen malo soli, bomo v tem 

receptu dali v rubriko nepotrebno. 

Še nasvet, ki pa je bolj všeč mojim prijateljem kot meni. Vse 

skupaj postavite za pol ure v hladilnik in dobili boste okusno testeninsko 

solato. Postrezite jo s popečenimi kruhki – tako boste 

lažje napolnili krdelo lačnih želodčkov. 

»as priprave: 15 minut 

Sestavine (za dve osebi) : 

• 250 g testenin 

• pet velikih strokov Ëesna 

• 4 ælice olivnega olja 

• 10 dag prπuta 

• parmezan po æelji 

Dober tek! 

100 % naravni kolostrum biološke pridelave 

www.ekolostrum.com 


P 

rvi 

recept vam bo, če vam bo primanjkovalo domišljije, 

kaj vse lahko zamešamo v testenine, prišel zelo 

prav, ko si boste na hitro zaželeli okusnega in zdravega 

toplega obroka. 

V eno posodo nalijte vodo in jo solite, v ponev pa zlijte štiri 

žlice olivnega olja. Medtem ko čakate, da voda zavre, na drobno 

sesekljajte česen. Nato v vrelo vodo stresite testenine in jih kuhajte 

po navodilih z embalaže. Zdaj že lahko na majhnem ognju 

počasi pražite česen in dražite sosede s prijetnim vonjem. Pazite, 

da se česen ne zažge, saj se tudi to zavoha in seveda okusi. 

Vsake toliko poskusite katerega od česenčkov. Ko izgubijo 

močan, surov okus in jih je lahko pojesti, odstavite ponev z ognja. 

Kuhane testenine odcedite in jih stresite v ponev s česnom in 

oljem. Vse skupaj postavite nazaj na srednje visok ogenj ter neprestano 

mešajte. Ko se česen in olje enakomerno porazdelita 

po vseh testeninah, je jed pripravljena. Glede na izkušnje bo treba 

še malo dosoliti, a to je stvar okusa. 

 

 

 

 

 

 

 

 

ODPORNOST 

RAVNOVESJE 

REGENERACIJA 

MOČ 

VITALNOST 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Novo! 

Edini pravi 

kolostrum ® 

 

 

 

 

 

 

 

Imunski faktorji - Rastni faktorji - Antioksidanti - Vitamini - Minerali

MESE»NI MOÆNAR 

svetovni dan krvodajalcev 

14. junij 2008 

T 

udi letos bomo svetovni dan krvodajalstva 

praznovali po vsem svetu 

pod okriljem Svetovne zdravstvene 

organizacije, Mednarodne 

federacije društev Rdečega križa in Rdečega 

polmeseca, Mednarodne federacije krvodajalskih 

organizacij in Mednarodnega združenja 

za transfuzijsko medicino. Svetovni dan krvodajalcev 

vsako leto praznujemo 14. junija po 

vsem svetu, da bi okrepili zavest o potrebi po 

varni krvi in o pomembnosti rednega, prostovoljnega 

in neplačanega krvodajalstva. Ta dan 

je namenjen tudi izkazovanju hvaležnosti in 

spoštovanja krvodajalcem, ki bolnikom omogočijo 

ustrezno zdravljenje. 

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva 

krvodajalstva je redno darovanje krvi, in 

sicer v podporo nacionalnim programom krvodajalstva, 

s katerimi se gradi baza rednih, 

prostovoljnih in neplačanih krvodajalcev. 

Slogani, kot sta Še na veliko darovanj in 

Enkrat ni dovolj, poudarjajo, kako zelo so pomembni 

redni krvodajalci, ki omogočajo zadostno 

zalogo krvi in krvnih pripravkov določenih 

krvnih skupin. Redni krvodajalci namreč 

zagotavljajo najvarnejšo kri. 

Vsako leto se širijo aktivnosti in veča število 

držav, ki sodelujejo v praznovanju. Letošnji 


Praznujemo darilo življenju 

Vsako sekundo vsakega dne po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih 

življenjskih slogov potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroženega življenja 

transfuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostop do nje pa žal ni enak za vse, 

ki jo potrebujejo. Pomanjkanje krvi je še vedno posebej pereče v državah 

v razvoju, kjer živi večina svetovne populacije. 

osrednji dogodek bo v Dubaju pod okriljem 

vlade Združenih arabskih emiratov. Temu se 

bodo pridružili dogodki po regijah in posameznih 

državah. 

Svetovni dan krvodajalcev in slovenski dan 

krvodajalstva sta priložnost, da se zahvalimo 

vsem krvodajalcem. Ti so namreč temelj preskrbe 

z varno krvjo za vse bolnike, ki potrebujejo 

transfuzijo krvi. 

Zato hvala vam, krvodajalci! 

Kontakt: 

Zavod RS za transfuzijsko medicino 

©lajmerjeva 6 

1000 Ljubljanatel.: 01/ 5438 100 

www.ztm.si 

Tudi v Sloveniji se pridruæujemo svetovnemu prazniku 

dneva krvodajalcev. Praznovanje zaËenjamo s svojim 

nacionalnim praznikom, 4. junijem, slovenskim dnevom 

krvodajalstva. Na ta dan leta 1945 smo v Sloveniji 

odvzeli in konzervirali prve enote krvi. 

mo pomiritve 

STRONG NERVES 

www.sensilab.si 

SENSILAB STRONG NERVES 

je prehransko doplonilo v obliki 

kapsul, namenjeno vsem odraslim 

osebam, ki: 

so izpostavljeni stresnim situacijam 

imajo slab imunski sistem zaradi stresa 

so obutljivi, razdražljivi in nemirni 

imajo simptome predmenstrualne napetosti 

imajo povišan krvni tlak 

prehransko dopolnilo 

na voljo v lekarna, specializiranih prodajalnah in Sanolaborju 

SENSILAB Strong nerves ne povzroa zaspanosti! 

SENSILAB Strong nerves vsebuje inovativno kombinacijo sestavin, 

ki pomagajo zašititi organizem pred stresom: 

Suntheanine ® – aminokislina L-theanine s klinino študijo, ki zvišuje odpornost organizma 

na stres, pomirja brez povzroanja zaspanosti, znižuje povišan krvni tlak, lajša simptome 

predmenstrualne razdražljivosti 

Formula CalmSource ® – kombinacija izvleka Poprove mete, Rožnega korena in 

magnezija, ki spodbujajo odpornost na stres ter blažijo simptome razdražljivosti 

Kompleks vitaminov B in folne kisline, ki omogoa pravilno delovanje živnega sistema 

SensiAccelerator ® - izjemna kombinacija sestavin koencima Q10, Bioperine ®, ter 

izvleka ingverjeve Korenine, ki spodbujajo uinkovitost in absorpcijo preparata v 

organizmu. 

Uinkovitost proizvoda strong nerves dokazujejo klinine študije. 

Za ve informacij o proizvodu in naroilu brošure nas lahko pokliete na 040 430 566 oz. farmicom@farmicom.si. 

FARMICOM, farmacevtska druba d.o.o., Pot k sejmišèu 35, 1231 Ljubljana, 

Slovenia tel: +386(0)1 58 90 350, fax: +386(0)1 58 90 395, mobile +386(0)40 430 228, farmicom@farmicom.si

MESE»NI MOÆNAR 

 

 

Z junijem 

spet nekaj 

novih zdravil 

na listi 

Z Zavoda za zdravstveno 

zavarovanje Slovenije so sporočili, 

da je upravni odbor sprejel 

predlog nove, spomladanske 

liste zdravil in predlog seznama 

medsebojno zamenljivih zdravil 

z najvišjo priznano vrednostjo. 

Tako bo 14 novim zdravilnim 

učinkovinam omogočeno 

predpisovanje na recept 

v breme obveznega 

zdravstvenega zavarovanja. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Honorarne sodelavce (m/ž) 

S 

prenovljeno listo zdravil, ki naj bi 

začela veljati junija, in z osveženim 

seznamom medsebojno zamenljivih 

zdravil bo predpisovanje na recept v 

breme obveznega (ozz) in dopolnilnega (prostovoljnega) 

zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno 

14 novim zdravilnim učinkovinam. 

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste bodo 

zdravniki po uveljavitvi novosti lahko na recept 

predpisovali naslednje učinkovine oz. zdravila: 

• nilotinib (tasigna) je zdravilo, namenjeno 

zdravljenju bolnikov s kronično mieloično 

levkemijo; 

• lenalidomid (revlimid) je zdravilo za 

zdravljenje bolnikov z razsutim 

plazmocitomom; 

• telbivudin (sebivo) je namenjen zdravljenju 

bolnikov s kroničnim hepatitisom B; 

• raltegravir (isentress) je zdravilo za 

zdravljenje bolnikov, okuženih s hiv; 

• zdravljenju duševnih motenj je namenjen 

novi antipsihotik paliperidon (invega); 

• bupropion (wellbutrin) se uporablja za 

zdravljenje hude depresije; 

• dva nova hormonska kontraceptiva: 

dezogestrel (cerazette) ter norelgestromin 

in etinilestradiol v obliki obližev (evra); 

• sitagliptin (januvia) je zdravilo za zdravljenje 

bolnikov s sladkorno boleznijo; 

• zdravljenju bolečine sta namenjena 

etorikoksib (arcoxia) in obliži 

z lidokainom (versatis); 

• bolnikom z angino pektoris je namenjen 

trimetazidin (preductal mr); 

• zdravljenju bolnikov z alergijskim vnetjem 

nosne sluznice je namenjen 

flutikazonfuroat (avamys); 

• nov eritropoetin: metoksipolietilenglikol 

epoetin beta (mircera). 

Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil 

na liste uvedla tudi nove indikacije za že razvrščena 

zdravila. Tako ima sorafenib (nexavar), 

ki se uporablja za zdravljenje bolnikov z razsutim 

rakom ledvic, novo indikacijo rak jetrnih celic. 

Etanercept (enbrel) in adalimumab (humira), 

ki sta se doslej uporabljala za zdravljenje revmatoloških 

bolnikov in bolnikov s hudo obliko 

kronične vnetne črevesne bolezni, bosta odslej 

na voljo tudi bolnikom s hudo obliko psoriaze. 

Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev 

zdravil na liste uvedla tudi novo biološko podobno 

zdravilo (Epoetin zeta (retacrit)), novo 

živilo za posebne zdravstvene namene (Aptamil 

allergy digestive care), nove generične 

vzporednice, nove oblike in nova pakiranja ter 

zdravila z novimi ali dopolnjenimi omejitvami 

predpisovanja in umik določenih zdravil z liste, 

ker niso prišla na trg ali jih ni več na trgu. 

Z novo razvrstitvijo zdravil na liste se uvaja 

tudi nov seznam medsebojno zamenljivih zdravil 

z najvišjo priznano vrednostjo, ki bo po novem 

vseboval 53 (sedanji 55) zdravilnih učinkovin, 129 

(sedanji 132) oblik zdravil oziroma skupno 390 

(sedanji 385) zdravil z lastniškim imenom. 

Tako kot pri predhodnih seznamih bo 

tudi pri desetem zaporednem, spomladanskem 

seznamu v vsaki skupini medsebojno 

zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne 

bo presegalo najvišje priznane vrednosti in 

zato zanj zavarovani osebi ne bo treba doplačati 

razlike med ceno zdravila in najvišjo 

priznano vrednostjo, ki jo krije obvezno in 

dopolnilno zdravstveno zavarovanje. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

78 NA©A LEKARNA

NAGRADNA IGRA 

BRALCI PI©EJO 

SUDOKU 

Pripravila Martina Brank 

Navodila: 

Vstavite ~rke 

T A K O L A H K O 

v prazna polja tako, da bodo v vsakem 

kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem 

stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz 

o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 

8, prepi{ite, da dobite geslo. 

Geslo po{ljite na dopisnici 

ali po e-po{ti do 27. junija 2008 

na naslov: Entrapharm, d.o.o., 

Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana 

urednistvo≤nasa-lekarna.si 

Žrebanje nagrad bo 30. junija 

v prostorih podjetja Entrapharm. 

Nagrajenci bodo prejeli nagrade 

podjetja Lek d.d. iz Ljubljane. 

Re{itev sudoku uganke iz 

dvaindvajsete {tevilke je 

PA NE BO TLELO. 

V uredni{tvo je prispelo 522 

pravilnih re{itev. Iz`rebanci 

nagradne igre so: Damjan MatkoviË 

iz Dragatuπa, Marija GregoriË iz 

Kranja in Veronika KavËiË iz 

Dornberka. Nagrajenci bodo prejeli 

prakti~ne nagrade podjetja 

Lek d.d. iz Ljubljane. 

êstitamo! 

8 

O A K O K 

K T H L A 

K A T O L H 

O 

A 6 

L 

2 

5 

A O K T 

K A O H 

K A L O 

T A K O L A H K O 

O K T A O A 

K 3 1 

O 

7 4 

L 

Geslo: 

P 1 

M 2 

G 3 

4 

E 5 6 

N 7 8 

Lepo pozdravljeni! 

Redno prebiram vaπo revijo in konËno sem zbrala 

pogum, da napiπem nekaj pohvalnih besed. Revija me 

vedno znova preseneti, saj v njej piπete o temah, ki me 

ali izredno zanimajo ali v podzavesti muËijo. Kot da bi 

brali moje misli ... Torej vse pohvale uredniπtvu in 

sodelavcem v upanju, da boste tako odliËno delo 

nadaljevali tudi v prihodnje! 

Zdenka iz Domæal 

Spoπtovano uredniπtvo! 

Ker se bliæa poletje, imam kot vsako leto pomisleke 

glede sonËenja. Na æalost sem ena izmed “sreËnih” 

izbrancev, ki imam po telesu ogromno znamenj. 

Glede tega sem resniËno obremenjena in tudi izredno 

previdna pri sonËenju. Zanima me, ali boste na to 

temo kaj pisali v vaπi reviji, saj tematike predstavljate 

resniËno iz drugaËnega zornega kota, realno in 

strokovno. Hvala za odgovor in lep pozdrav! 

 

 

 

 

 

 

Padci, zvini, nategi … Ohladi in namaæi! 

Darinka, PoljËane 

Topli dnevi nam po navadi dajejo polno 

energije in veliko veË volje imamo 

za gibanje. Pazljivost seveda ni odveË, 

saj lahko hitro naredimo kakπen 

napaËen gib in se poπkodujemo. 

Poπkodovano mesto je treba Ëim prej 

ohladiti. »e koæa ni poπkodovana, 


je po ohladitvi priporoËljivo obolelo 

mesto namazati z gelom Ketonal®, ki 

deluje protiboleËinsko in prepreËuje 

nastanek vnetja. Ketonal® gel po nanosu 

na mesto poπkodbe hitro prodira 

globlje pod koæo in tam deluje 

na vzrok nastanka boleËine. Prijetno 

diπi in ne masti koæe. Prednost gela 

Ketonal® je, da hitro in uËinkovito 

deluje ter da je varno zdravilo; ob 

pravilni uporabi ima zaradi lokalnega 

delovanja manj neæelenih uËinkov 

kot zdravila, ki se jih zauæije. Ketonal® 

gel lahko uporabimo tudi pri miπiËnih 

boleËinah, ki so posledica pretiranega 

telesnega napora. PriporoËa se ga 

πe za lajπanje boleËin in vnetja v predelu 

ledvenega dela hrbtenice ter pri 

degenerativnih sklepnih boleznih. Na 

voljo je brez recepta v vseh lekarnah 

in specializiranih prodajalnah. 

oglasno sporoËilo 

Spoπtovana ga. Darinka! 

Prav junijska πtevilka revije in poletna priloga 

Na poËitnice, ki ste jo naπli v reviji, ponujata ogromno 

informacij o tej temi. Objavljamo tudi intervjuja 

s priznanima strokovnjakoma, dermatologoma, 

ki poudarjata, da zdravega sonËenja ni. PrepriËani 

smo, da boste naπli odgovore na vsa svoja vpraπanja. 

Prijetno branje in uæitkov polne poletne dni vam æeli 

uredniπtvo revije Naπa lekarna.

NA©A LEKARNA SVETUJE 

Anthelios − popolna zaπËita pred 

sonËnimi æarki 

Dermatoloπke raziskave laboratorija 

La Roche-Posay so vir velikih 

tehnoloπkih inovacij. ANTHELIOS 

XL vsebuje kombinacijo patentiranih 

UV-filtrov MEXORYL® SX in 

MEXORYL® XL, ki zagotavljata 

zanesljivo in fotostabilno UVAzaπËito 

koæe med izpostavljanjem 

soncu. Na voljo je pet tekstur v 

treh razliËnih stopnjah zaπËite za 

razliËne tipe koæe, za odrasle in 

otroke ter za razliËne okoliπËine 

izpostavljanja soncu. 

gel za nego koæe po pikih insektov 

blaæi srbeËico, koæo pomirja, 

jo hladi in neguje. 

Ohladite svojo koæo 

Prihaja poletje in z njim πe veË 

sonca. Ohladite svojo koæo z novim 

gelom z mentolom. Popolnoma 

naravnemu in Ëistemu gelu Aloe 

vere sta dodani dve naravni aktivni 

uËinkovini, mentol in alantoin. 

Mentol prijetno hladi, alantoin 

pa spodbuja delitev koænih celic 

in s tem pospeπuje regeneracijo 

prizadete koæe pri sonËnih 

opeklinah. 

Varni pred soncem z L’Occitane 

do Brasil 

L’Occitane do Brasil je prva 

kolekcija izdelkov za sonËenje, ki 

je narejena iz organskih sestavin 

brazilskega pragozda in 100-odstotnimi 

naravnimi mineralnimi 

faktorji za zaπËito pred soncem. 

Izdelki zagotavljajo zaπËito pred 

πirokim spektrom UVA- in 

Hansaplast − zaπËita pred 

insekti 

Hansaplast sprej proti pikom 

insektov je optimalna zaπËita pred 

komarji in klopi, je izredno prijazen 

do koæe in ne povzroËa alergij. 

Zaradi uËinkovite formule brez 

Razvajanje s Ëeπnjevimi cvetovi 

L’Occitanovi izdelki za telo in 

diπave iz kolekcije Ëeπnjev cvet 

razvajajo telo in duπo. Preizkusite 

sveæo, sadno toaletno vodico, 

sproπËujoËe ploπËice za kopel, 

kremo za æametne roke in druge 

izdelke iz kolekcije Ëeπnjev cvet ter 

se prepustite Ëudovitim trenutkom 

sveæine. 

UVB-æarkov, so dermatoloπko 

preizkuπeni in ne vsebujejo 

kemiËnih sonËnih filtrov, cinkovega 

oksida in alkohola. 

UËinkovita in varna zaπËita 

neæne koæe dojenËka 

Izdelka linije NIVEA Baby − NIVEA 

Baby Sun Cream z zaπËitnim 

faktorjem 30 in NIVEA Baby Sun 

maπËob se hitro vpije in ne puπËa 

madeæev na vaπih oblaËilih. 

Primeren je za otroke od drugega 

leta starosti. »e pa vas kakπna 

nadloga vseeno piËi, Hansaplast 

Milk z zaπËitnim faktorjem 50 − 

z visoko uËinkovitimi, hkrati pa 

izredno neænimi mineralnimi filtri 

maksimalno πËitita dojenËkovo 

koæo pred UVA- in UVB-sevanjem. 

Izbor pripravljamo v uredniπtvu. 

82 NA©A LEKARNA

Spremenite vsak čevelj v tekaški čevelj. 

Obliži za žulje 

Boleči žulji v vaših najljubših 

čevljih? Tega je končno 

konec! Hansaplast obliži za 

žulje blažijo bolečino in 

ščitijo kot druga koža. 

Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana 

NOVO! 

Ko življenje postane vznemirljivo 

Vse kar potrebujete za brezskrbno aktivno življenje: 

visoka lepilna moč • blažijo bolečino ob pritisku na žulj • držijo več dni • mehki, nežni, skoraj nevidni

Aktualno: Na sonce le s primerno zaÏÃito / Kako ... - NaÅ¡a lekarna

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

Aktualno: Na sonce le s primerno zaÏÃito / Kako ... - NaÅ¡a lekarna