Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Revija</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong><br />
življenjski<br />
<strong>slog</strong><br />
številka 70, letnik 07, februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
Pustni krofi izvirajo iz dunajske dvorne kuhinje<br />
na <strong>za</strong>četku 19. stoletja. Dunajski krofi so bili<br />
manjši od sodobnih, ocvrti v maslu in polnjeni z<br />
brusnično marmelado.<br />
Aktualno: Tudi vi težko požirate? / Pozitivka: Bolje je izgubiti minuto v življenju<br />
kot življenje v minuti / Otroci in mladostniki: Kako ukrepati, ko ima otrok<br />
vročino? / Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je: Včasih samo umivanje rok ni dovolj / Kako deluje:<br />
Zakaj nas zebe? / Venerin kotiček: Ko je že skoraj prepozno… / Za mizo: Zmote<br />
in resnice o hujšanju / Pogled iz<strong>za</strong> meje: Vojko La<strong>za</strong>r, Ka<strong>za</strong>hstan /
februar 2013<br />
NAŠA LEKARNA<br />
3<br />
Ali nam res ni mar?<br />
Kaj storite, spoštovani bralci, če prvi pripeljete na kraj prometne nesreče?<br />
Ali ko v nakupovalnem centru vidite, da se je človek zgrudil na<br />
tla? Se ustavite in pomagate ali odidete dalje?<br />
Te dni se veliko sprašujem, kaj je tisto v nas, kar nas ločuje na ti dve<br />
skupini. Kaj imajo v sebi ljudje, ki brez pomisleka skočijo v deročo reko,<br />
da bi rešili človeka, ki se utaplja? Zakaj po drugi strani nekateri mirno<br />
prestopijo onemoglega, ki negibno leži na pločniku? Ker ne vedo, kaj<br />
storiti? Se bojijo <strong>za</strong> svojo varnost? Ali jim enostavno ni mar?<br />
Tadej Cunder, organi<strong>za</strong>tor delavnic prve pomoči <strong>za</strong> dojenčke in<br />
majhne otroke, pravi, da ljudje večinoma ne znajo reagirati ob poškodbah<br />
in nesrečah. Bojijo se izvajati postopke, ki so enostavni in bi lahko<br />
rešili življenje.<br />
Po<strong>za</strong>bite na precej razširjeno prepričanje, da se nam slabe stvari ne<br />
morejo zgoditi. Da so srčni infarkti, <strong>za</strong>dušitve in utopitve dogodki, ki<br />
se dogajajo samo drugim. To so situacije, v katerih se lahko vsak dan<br />
znajde prav vsak med nami. Se spominjate zgodbe Mihaela in njegove<br />
tete Mihaele, ki smo jo objavili v Naši lekarni? Mihael je teti s pravočasnim<br />
in pravilnim oživljanjem rešil življenje.<br />
Najbolj pomembno v takih situacijah je, da ostanemo mirni. A mirni<br />
in samo<strong>za</strong>vestni bomo le, če bomo vedeli, kaj moramo storiti in kako.<br />
Osnov prve pomoči se je namreč mogoče naučiti.<br />
Bolj me skrbi tista druga skupina – ljudje, ki odhitijo proč od nekoga,<br />
ki potrebuje pomoč, preprosto <strong>za</strong>to, ker se jim zdi, da to ni njihova<br />
stvar. Sprašujem se, ali Slovencem poleg drugih podobnih vrednot primanjkuje<br />
tudi empatije oziroma skrbi <strong>za</strong> sočloveka. Dandanes mora večina<br />
Slovencev večino svojih moči usmeriti v to, da spodobno preživi<br />
sebe in svojo družino. In z empatijo res ni mogoče plačevati položnic.<br />
Ampak resnično upam, da sta sočutje in skrb <strong>za</strong> druge v nas samo rahlo<br />
skrita pod kupom vsakodnevnih skrbi. Saj so vendar med nami ljudje,<br />
kot je Anita Ogulin, ki neutrudno išče nove in nove načine <strong>za</strong> pomoč<br />
družinam. Prav <strong>za</strong>radi takih posameznikov ohranjam svojo vero v Slovence.<br />
Še je upanje <strong>za</strong> nas. Do velikih zgodovinskih sprememb je namreč<br />
večinoma prišlo na pobudo posameznikov, ki so prepričali še nekaj<br />
posameznikov, in nastale so skupine, ki so premikale gore.<br />
Ko torej opazite nekoga, ki potrebuje pomoč, stopite zraven! To je<br />
naložba v našo skupno prihodnost. Ne želim se čez nekaj let prebuditi<br />
v Sloveniji, ki bo sicer premagala krizo, a hkrati izgubila čut <strong>za</strong> sočloveka.<br />
To je bila ena od vrednot, ki so bile v socializmu najbolj cenjene.<br />
Prav je, da najboljše plati socializma vendarle ohranimo.<br />
Uvodnik<br />
Sergeja Širca,<br />
glavna urednica<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno-strokovni vodič<br />
<strong>za</strong> učinkovito in pravilno<br />
jemanje <strong>zdrav</strong>il.<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je revija<br />
<strong>za</strong> izboljšanje kakovosti<br />
<strong>zdrav</strong>ja in življenja.<br />
Foto: Milan Murovec
Aktualno 12<br />
Tudi vi težko požirate?<br />
Najverjetneje ni nikomur neznan<br />
tisti neprijeten občutek, ko v žrelu<br />
peče in prasketa, požiranje pa<br />
je prava muka. Le kaj to pomeni,<br />
kaj nakazuje in kaj storiti? Mnogi<br />
bodo potožili, da jih boli grlo,<br />
spet drugi bodo zmajali z glavo in<br />
oporekali, da gre <strong>za</strong> boleče žrelo!<br />
Polonca Fiala , mag. farmacije,<br />
svetuje: »Po nasvet se odpravite<br />
v lekarno.«<br />
Kako deluje 20<br />
Zakaj nas zebe?<br />
Telesna toplota nastaja kot posledica<br />
metabolizma hrane. Na površino<br />
telesa se prenaša s kroženjem<br />
krvi, od koder uhaja v okolico. »Telesne<br />
toplote je več v središču telesa<br />
kot na njegovi površini. Najmanj je je<br />
v najbolj oddaljenih delih naših okončin,<br />
<strong>za</strong>to nas najbolj zebe v prste rok<br />
in nog,« <strong>za</strong>čenja razlago o občutku<br />
mra<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stvenik Branko Čeh.<br />
Otroci in<br />
mladostniki<br />
Kako ukrepati, ko ima<br />
otrok vročino?<br />
28<br />
Združenje <strong>za</strong> pediatrijo pri Slovenskem<br />
<strong>zdrav</strong>niškem društvu je konec<br />
lanskega leta pripravilo smernice<br />
<strong>za</strong> prepoznavo in <strong>za</strong>četne ukrepe<br />
pri otrocih z vročino, ki naj bi pomagale<br />
<strong>zdrav</strong>stvenim delavcem in<br />
staršem pri <strong>za</strong>četni prepoznavi in<br />
takojšnjem ukrepanju pri otroku<br />
z vročino. Smernice predstavlja<br />
pediatrinja Ajda Cimperman.<br />
VSEBINA<br />
Uvodnik 3 Ali nam res ni mar?<br />
Za <strong>za</strong>četek<br />
6 Makroskop<br />
Boljši svet 7 Sladka sled<br />
Po nasvet v lekarno 13<br />
Aktualno 14 Tudi vi težko požirate?<br />
Kako deluje 20 Zakaj nas zebe?<br />
Skriti <strong>za</strong>kladi narave 26 Učinkovit boj proti kašlju<br />
Otroci in mladostniki 28 Kako ukrepati, ko ima otrok vročino?<br />
10 dobrih novic 36
Preudarno<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 38<br />
Včasih samo umivanje<br />
rok ni dovolj<br />
Zimski meseci so nam tako kot<br />
vsako leto prinesli tudi številne<br />
okužbe, ki nam otežujejo vsakodnevne<br />
obveznosti in nas spravljajo<br />
v slabo voljo. »Večina teh<br />
okužb se prenaša kapljično, predvsem<br />
s kašljanjem in kihanjem, torej<br />
jih najbolj učinkovito preprečimo z<br />
rednim in natančnim umivanjem ter<br />
po potrebi tudi razkuževanjem rok,«<br />
svetuje Marina Gyurica, mag. farmacije.<br />
Venerin<br />
kotiček 50<br />
Ko je že skoraj<br />
prepozno ...<br />
Jutranja tabletka je svoje ime dobila<br />
po času, ko se <strong>za</strong>vemo, da je<br />
ukrep v primeru ne<strong>za</strong>ščitenega<br />
spolnega odnosa in ne<strong>za</strong>želene<br />
morebitne nosečnosti neizbežen.<br />
»Gre <strong>za</strong> eno od možnosti <strong>za</strong> preprečitev<br />
nosečnosti, ki pa naj služi zgolj<br />
kot izjemni ukrep <strong>za</strong> preprečitev<br />
možnosti <strong>za</strong>nositve,« poudarja mag.<br />
farmacije Eva Cafuta Hlušička.<br />
Za mizo<br />
Zmote in resnice<br />
o hujšanju<br />
58<br />
Učinkovita in <strong>zdrav</strong>a shujševalna<br />
dieta je samo tista, pri kateri telo<br />
dobi vse hranilne in <strong>za</strong>ščitne snovi.<br />
»Če bomo hujšali <strong>zdrav</strong>o, se bo to<br />
na zunaj hitro poka<strong>za</strong>lo. Kmalu bomo<br />
dobili lepšo kožo, bujnejše lase, močnejše<br />
nohte, mirnejše bomo spali in<br />
bolj ustvarjalni bomo,« <strong>za</strong>gotavlja<br />
prehranska strokovnjakinja Marija<br />
Merljak.<br />
Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je 38 Preudarna uporaba razkužil<br />
Pozitivka 44 Bolje izgubiti minuto v življenju, kot življenje v minuti<br />
Venerin kotiček 50 Ko je že skoraj prepozno ...<br />
Portret farmacevta 56 Venco Ristov, mag. farm.<br />
Za mizo 58 Zmote in resnice o hujšanju<br />
Pogled iz<strong>za</strong> meje 66 Vojko La<strong>za</strong>r, Ka<strong>za</strong>hstan<br />
Vadba <strong>za</strong> možgane 70 Križanka<br />
Naša <strong>lekarna</strong> svetuje 71
6<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Makroskop<br />
Štipendije »Za ženske v znanosti« farmacevtki, živilski tehnologinji in biologinji<br />
Partnerji nacionalnega programa Za ženske v znanosti –<br />
L'Oréal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija <strong>za</strong> UNESCO<br />
in Slovenska znanstvena fundacija – so podelili štipendije<br />
sedmi generaciji mladih raziskovalk. Farmacevtka Nataša<br />
Beranič iz Lovrenca na Dravskem polju, živilska tehnologinja<br />
Tina Jerman Klen iz Ljubljane ter biologinja Živa Pipan<br />
Tkalec iz Ljubljane so <strong>za</strong> svoje raziskovalno delo v okviru<br />
doktorskega študija prejele enoletne štipendije v višini 5.000<br />
evrov, ki jih lahko porabijo v poljuben namen.<br />
Dr. Edvard Kobal, predsednik Nacionalnega odbora<br />
programa Za ženske v znanosti, ki izbira štipendistke, je ob<br />
tej priložnosti znova poudaril, da Slovenija premore veliko<br />
odličnih mladih raziskovalcev, kar so odsevale tudi tokratne<br />
prijave <strong>za</strong> štipendije: »Velika večina prijav je bila resnično<br />
odličnih in vse bi si <strong>za</strong>služile našo podporo. To je izjemen<br />
kapital tako majhne države, kot je naša, in še posebej<br />
je pomembno, da se tega <strong>za</strong>vedamo v težki gospodarski<br />
situaciji, v kateri se nahajamo in ki jo spremlja tudi upad<br />
nacionalne samo<strong>za</strong>vesti. Svet potrebuje znanost, potrebuje<br />
jo tudi Slovenija.« Na že sedmi razpis <strong>za</strong> štipendije programa<br />
L'ORÉAL-UNESCO Za ženske v znanosti, ki si pri<strong>za</strong>deva<br />
opo<strong>za</strong>rjati na pomen in vlogo žensk v znanosti, je prispelo 38<br />
prijav, kar je največ doslej in prvikrat tudi največ s področja<br />
biotehnologije.<br />
Nacionalni program Za ženske v znanosti si že vse od leta<br />
2006 pri<strong>za</strong>deva opo<strong>za</strong>rjati na pomen in vlogo žensk v<br />
znanosti, s štipendijami pa nagrajuje njihovo znanstveno<br />
odličnost. Doslej so partnerji s štipendijami nagradili že 19<br />
izjemnih raziskovalk, poleg letošnjih nagrajenk še: geologinjo<br />
Mirijam Vrabec, genetičarko Luco Lovrečić, biofizičarko<br />
Zrinko Abramović, atmosfersko kemičarko Sašo Kovačič,<br />
biologinjo Paulo Pongrac, biokemičarko Tino Šmuc,<br />
Z leve proti desni štipendistke Nataša Beranič, Tina Jerman<br />
Klen in Živa Pipan Tkalec<br />
farmacevtko Natašo Obermajer, biotehničarko Nežo Finžgar,<br />
kemičarko Niko Lendero Krajnc, biokemičarko Petro Brožič,<br />
mikrobiologinjo Ano Rotter, farmacevtko Mojco Brunskole<br />
Švegelj, biologinjo Biserko Bakrač, biokemičarko Nino<br />
Erčulj, biologinjo Majo Pociecha in fizičarko Brigito Rožič.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
7<br />
Boljši svet<br />
V<br />
Sloveniji so mnogi pripravljeni ponuditi svojo pomoč,<br />
vendar ne vedo, ali bo prišla v prave roke. Predstavljamo<br />
vam ustanove in ljudi, <strong>za</strong> katere je jasno, kakšno pomoč<br />
zbirajo in komu je namenjena.<br />
Podaj roko sočloveku<br />
Ekipo mladih prostovoljcev z imenom Sladka sled je pove<strong>za</strong>l<br />
slovenski pevec Omar Naber. Iz skupine oboževalcev so<br />
prerasli v skupino, ki širi <strong>za</strong>dovoljstvo med ljudmi ter jim s<br />
preprostimi dejanji na obraz prikliče nasmeh. »Pravijo, da je<br />
mladost norost, a je <strong>za</strong> nas tudi čas, ko <strong>za</strong>čnemo mladi graditi<br />
boljšo prihodnost, tako da pomoči potrebnim ponudimo<br />
roko, iskren nasmeh ter topel objem,« so <strong>za</strong>pisali.<br />
Povezujejo se z dobrodelnimi in humanitarnimi organi<strong>za</strong>cijami.<br />
Pri svojem delu poudarjajo skrb <strong>za</strong> najmlajše in<br />
starejše ter medgeneracijsko povezovanje. Pri tem jim je<br />
Omar Naber dober zgled, saj je dobrodelno zelo aktiven,<br />
med drugim obiskuje otroke in prireja dobrodelne koncerte.<br />
Navzoči so predvsem na Koroškem, Primorskem in Gorenjskem.<br />
Moč glasbe je namreč pove<strong>za</strong>la mlade iz različnih<br />
koncev Slovenije.<br />
V sodelovanju z Društvom <strong>za</strong> pomoč in samopomoč brezdomcev<br />
Kralji ulice organizirajo vseslovensko humanitarno<br />
akcijo zbiranja toplih oblačil in hrane, imenovano Podaj<br />
roko sočloveku.<br />
V akciji zbirajo:<br />
- spalne vreče,<br />
- odeje,<br />
- čevlje,<br />
- bunde, plašče, jakne in<br />
- suho hrano <strong>za</strong> <strong>za</strong>jtrke brezdomcev<br />
(salame, paštete, marmelade itd.).<br />
Več informacij o zbiranju dobite na naslovu sladkasled@<br />
mail.com in na Facebooku pa tudi na naslednjih spletnih<br />
straneh:<br />
- http://www.omarnaber.com/<br />
- http://www.kraljiulice.org/<br />
- http://sladkasled.zohosites.com/<br />
Prostovoljci bodo pomoč zbirali v številnih krajih po Sloveniji,<br />
ob <strong>za</strong>ključku akcije pa bodo skupaj z Omarjem Naberjem<br />
obiskali Kralje ulice.<br />
Pošljite SMS s ključno besedo BREZDOMCI na 1919 in<br />
tako prispevajte 1 evro <strong>za</strong> delovanje dnevnega centra <strong>za</strong><br />
brezdomce in sofinanciranje programov društva.<br />
revija <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong> življenjski <strong>slog</strong><br />
Februar 2013, letnik 7, št. 70<br />
Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 42.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 €<br />
Letna naročnina: 41,10 €<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana<br />
T: (01) 5611 892, F: (01) 5611 342<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
Uredništvo<br />
Glavna in odgovorna urednica:<br />
Sergeja Širca, univ. dipl. nov.<br />
Strokovna sodelavka uredništva:<br />
mag. Nada Tržan Herman, mag. farm.<br />
Uredniški odbor<br />
dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez Špringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema Mušič, dr. med.<br />
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. tehn.<br />
prim. Peter Kapš, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. <strong>zdrav</strong>. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med.<br />
Mateja Kastelic, mag. farm.<br />
Zasnova celostne podobe: Idejološka ordinacija<br />
Dušan Grobovšek<br />
Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš<br />
Zupančič, Inverso<br />
Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo<br />
Jezikovni pregled: Alenka Mirkac<br />
Fotografije: Gregor Grunt, Shutterstock, iStockphoto<br />
Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno<br />
vsega uredništva.<br />
Vir vsebin <strong>za</strong> <strong>za</strong>nimivosti je svetovni splet.<br />
Oglasne vsebine lektorirajo naročniki sami.<br />
Tisk:<br />
Radin print, d.o.o., Gospodarska 9,<br />
10431 Sveta Nedelja, Hrvaška<br />
Oglasno trženje:<br />
oglasi@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
T: (01) 5611 341<br />
Naša <strong>lekarna</strong> je mesečnik, ki je brezplačno<br />
na voljo v <strong>lekarna</strong>h in knjižnicah po Sloveniji. Vse<br />
pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je<br />
mogoče ponatisniti ali razmnoževati le s pisnim<br />
privoljenjem izdajatelja.<br />
Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in <strong>zdrav</strong>il, ki se<br />
izdajajo na <strong>zdrav</strong>niški recept, velja opozorilo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je:<br />
Ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je opo<strong>za</strong>rja, da besedilo obravnava <strong>zdrav</strong>ilo, ki se<br />
sme izdajati le na <strong>zdrav</strong>niški recept. O primernosti <strong>zdrav</strong>ila <strong>za</strong> uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni <strong>zdrav</strong>nik. Dodatne<br />
informacije dobite pri svojem <strong>zdrav</strong>niku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o <strong>zdrav</strong>ljenju, so namenjeni izključno<br />
splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska<br />
pri <strong>zdrav</strong>niku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete<br />
<strong>zdrav</strong>niško pomoč, se obrnite na osebnega <strong>zdrav</strong>nika ali farmacevta,<br />
ki sta edina poklicana <strong>za</strong> pravilno presojo in <strong>zdrav</strong>stvene nasvete glede<br />
vaše bolezni oziroma vaših težav ter <strong>za</strong> izbiro in način jemanja <strong>zdrav</strong>il.
8 Makroskop<br />
Iniciativa neodvisnih <strong>zdrav</strong>nikov <strong>za</strong> transparentno in<br />
strokovno javno <strong>zdrav</strong>stvo<br />
Iniciativo sestavlja pet primorskih <strong>zdrav</strong>nikov različnih strok: Danijel Bešič Loredan,<br />
Erik Brecelj, Nataša Fikfak, Miro Jurančič in Boštjan Lovšin. Od slovenske<br />
politike <strong>za</strong>htevajo resnično in takojšnjo reformo <strong>zdrav</strong>stva, ki bo v središče sistema<br />
postavila bolnika. Že kmalu po objavi svojih načrtov so dobili podporo številnih<br />
<strong>zdrav</strong>nikov in seveda tudi ostalih državljanov. »Javni <strong>zdrav</strong>stveni sistem v Sloveniji<br />
se ne prilagaja spremembam družbe, <strong>za</strong>to deluje slabo. Javna sredstva, pridobljena<br />
iz dela državljanov, namenjena <strong>zdrav</strong>ljenju bolnikov, se porabljajo netransparentno,<br />
brezplačen dostop do storitev javnega <strong>zdrav</strong>stvenega sistema je <strong>za</strong> paciente vedno<br />
težji, nosilci storitev javnega <strong>zdrav</strong>stva pa na to nimamo vpliva,« so <strong>za</strong>pisali.<br />
Iniciativa <strong>za</strong>hteva:<br />
- transparentno porabo javnega denarja v <strong>zdrav</strong>stvenem sistemu,<br />
- racionali<strong>za</strong>cijo javnega <strong>zdrav</strong>stvenega sistema,<br />
- pregledno in učinkovito ločitev <strong>za</strong>sebnega od javnega <strong>zdrav</strong>stvenega sistema,<br />
- učinkovito in odgovorno vodenje javnih <strong>za</strong>vodov,<br />
- natančno opredelitev pravic pacientov,<br />
- reorgani<strong>za</strong>cijo sistema javnih naročil in znižanje materialnih stroškov ter<br />
- novo opredelitev delovanja javne <strong>zdrav</strong>stvene <strong>za</strong>varovalnice in omogočanje<br />
konkurenčnosti <strong>za</strong>sebnim <strong>zdrav</strong>stvenim <strong>za</strong>varovalnicam.<br />
Z iniciativo želijo spodbuditi tudi ostale kolege <strong>zdrav</strong>nike k aktivnemu reševanju<br />
javnega <strong>zdrav</strong>stvenega sistema ter preprečiti njegovo načrtno razgradnjo in<br />
privati<strong>za</strong>cijo, saj menijo, da ta vodi v nepopravljivo škodo.<br />
Zdravniki, ki se podpisujejo pod iniciativo, poudarjajo, da je trenutni javni<br />
<strong>zdrav</strong>stveni sistem slab <strong>za</strong> državo in <strong>za</strong> vse <strong>za</strong>poslene v <strong>zdrav</strong>stvu, najslabši pa<br />
<strong>za</strong> bolnike. »Vse to moramo z aktivnim pristopom in sodelovanjem izboljšati.<br />
Nedopustno je, da se na katerikoli specialistični pregled čaka več kot tri mesece in<br />
na katerokoli operacijo več kot šest mesecev. Zdravstveni sistem mora <strong>za</strong> bolnika<br />
poskrbeti pravočasno in strokovno, ker je to najbolj poceni,« pravi Danijel Bešič<br />
Loredan, ki so ga bralci naše revije spoznali kot <strong>zdrav</strong>nika brez meja, saj je nekaj<br />
mesecev preživel v eni od nigerijskih bolnišnic.<br />
Brez bojazni pred<br />
Codexom Alimentariusom<br />
Ker po spletu še vedno krožijo<br />
alarmantne novice o škodi, ki jo <strong>za</strong><br />
prebivalce prinaša Codex Alimentarius,<br />
ponovno povzemamo del besedila<br />
prof. dr. Sama Krefta, mag. farm.,<br />
objavljenega v 59. številki revije Naša<br />
<strong>lekarna</strong> januarja 2012. Poudarjamo, da<br />
ni potrebna bojazen glede sprejemanja<br />
pravil o kakovosti hrane, ki jih prinaša<br />
Codex Alimentarius. Ta dokument se<br />
nadgrajuje od leta 1963 in <strong>za</strong> njegovo<br />
strokovnost jamči tudi Svetovna<br />
<strong>zdrav</strong>stvena organi<strong>za</strong>cija.<br />
Danes, ko se trguje s hrano v svetovnih<br />
razsežnostih, je nujno, da se kakovost<br />
hrane določa na osnovi analiz, kjer se<br />
meri veliko parametrov – med njimi<br />
tudi vsebnost pesticidov, težkih kovin,<br />
antibiotikov itn. Največkrat slišimo, da<br />
Codex Alimentarius omejuje trženje in<br />
uporabo <strong>zdrav</strong>ilnih rastlin, a te navedbe<br />
niso resnične, saj je Codex Alimentarius<br />
zbirka pravno neobvezujočih<br />
mednarodnih standardov <strong>za</strong> živila.<br />
Codex Alimentarius se glede vitaminov,<br />
mineralov in <strong>zdrav</strong>ilnih rastlin v<br />
<strong>za</strong>dnjem času ni in ne bo spremenil.<br />
Tudi evropska <strong>za</strong>konodaja je ustrezno<br />
usklajena: direktiva 2004/24/ES<br />
trženja ne omejuje, ampak je <strong>za</strong> večino<br />
evropskih držav in tudi <strong>za</strong> Slovenijo<br />
prinesla olajšavo <strong>za</strong> trženje <strong>zdrav</strong>il<br />
rastlinskega izvora.<br />
Nada Tržan Herman, mag. farm.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
9<br />
mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana, Biserka Marolt Meden,<br />
poslovna direktorica Pediatrične klinike UKC Ljubljana in predsednik uprave<br />
Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec<br />
3062 rožic <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je najmlajših<br />
V Zavarovalnici Triglav so lani decembra<br />
v sklopu svojih družbeno odgovornih<br />
aktivnosti razdelili preko 6300 maket<br />
rožic, simbola njihove družbene<br />
odgovornosti. Za vsako izmed 3062<br />
vrnjenih pobarvanih maket je največja<br />
slovenska <strong>za</strong>varovalnica Pediatrični<br />
kliniki UKC Ljubljana donirala 10<br />
evrov. Zbrana sredstva bo Pediatrična<br />
klinika v Ljubljani namenila <strong>za</strong> nakup<br />
organi<strong>za</strong>torja črpalk MRI s perfuzorji,<br />
ki je nujna dodatna oprema, s katero<br />
bo mogoče magnetnoresonančne<br />
preiskave z anestezijo opravljati tudi pri<br />
najmlajših. Aparat bo prvi v Sloveniji, ki<br />
bo prilagojen prav <strong>za</strong> majhne otroke.<br />
Bayer obdaril ZPMS in ambulanto Pro Bono<br />
V Bayerju so v skladu s svojim poslanstvom – znanost <strong>za</strong> boljše življenje – sredstva,<br />
namenjena novoletnim obdarovanjem, podarili v dobrodelne namene: Zvezi<br />
prijateljev mladine <strong>za</strong> malice in kosila slovenskih otrok ter Slovenski filantropiji <strong>za</strong><br />
delovanje brezplačne ambulante <strong>za</strong> ne<strong>za</strong>varovane osebe Pro Bono.<br />
Karin Elena Sánchez, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije,<br />
je ob predaji donacije dejala: »To, da so nekateri slovenski šolarji še vedno lačni<br />
<strong>za</strong>radi hude socialne stiske njihovih staršev in skrbnikov, je še vedno resnica. Zato<br />
je vsaka donacija v sklad Siti besed dobrodošla in samo upamo lahko, da bodo<br />
takšne akcije v prihodnosti nepotrebne. Z novim <strong>za</strong>konom o šolski prehrani se bo<br />
položaj izboljšal, a ta <strong>za</strong>kon še vedno ne <strong>za</strong>gotavlja toplega obroka vsem slovenskim<br />
šolarjem. Je pa <strong>za</strong>gotovo korak naprej.«<br />
Ambulanta Pro Bono s posvetovalnico je namenjena osebam brez <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
<strong>za</strong>varovanja. V njej večina <strong>zdrav</strong>nikov in drugih <strong>zdrav</strong>stvenih, strokovnih ter<br />
tehničnih delavcev dela prostovoljno. Pomoč nudi predvsem osebam brez stalnega<br />
prebivališča in osnovnega <strong>zdrav</strong>stvenega <strong>za</strong>varovanja ter tistim, ki sicer imajo<br />
osnovno <strong>zdrav</strong>stveno <strong>za</strong>varovanje, nimajo pa kot tujci, begunci oz. azilanti pravice<br />
do dodatnega <strong>zdrav</strong>stvenega <strong>za</strong>varovanja, a potrebujejo še druge oblike pomoči.<br />
V prvih letih delovanja so v njej našli pomoč zlasti brezdomci in izbrisani, danes<br />
pa je vse več odpuščenih delavcev ter manjših obrtnikov in njihovih družin, ki ne<br />
zmorejo plačevati visokih prispevkov.
10 Makroskop<br />
Delež kadilcev v Sloveniji se znižuje<br />
Ob 31. januarju, dnevu brez cigarete, z Inštituta <strong>za</strong> varovanje <strong>zdrav</strong>ja RS (IVZ)<br />
ponovno opo<strong>za</strong>rjajo, da je kajenje <strong>zdrav</strong>ju škodljivo, saj povzroča številne bolezni in<br />
tudi prezgodnje smrti. »Kajenje tobaka je med vsemi dejavniki tveganja <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
v Sloveniji najpomembnejši preprečljivi dejavnik <strong>za</strong> smrt ter izgubljena <strong>zdrav</strong>a leta<br />
življenja <strong>za</strong>radi prezgodnje smrti in manj zmožnosti. Kadilci v Sloveniji umirajo<br />
v povprečju kar 15 let prej kot nekadilci, številna leta pred smrtjo pa preživijo<br />
v slabem <strong>zdrav</strong>ju. Skoraj petino vseh smrti pri Slovencih, starih 30 let ali več,<br />
pripisujemo rabi tobaka, to je okoli 3.500 smrti vsako leto. Številne od teh smrti so<br />
prezgodnje,« opo<strong>za</strong>rja Helena Koprivnikar z IVZ.<br />
V <strong>za</strong>dnjih raziskavi, ki so jo na IVZ izvedli v letih 2011 in 2012, sicer ugotavljajo,<br />
da se delež kadilcev zmanjšuje, saj kadi manj kot četrtina prebivalcev v starostni<br />
skupini 15–64 let. »Primerjava z letom 2007 pokaže, da se je delež kadilcev med<br />
prebivalci, starimi 15–64 let, znižal skupno in pri obeh spolih. Znižal se je tudi v<br />
nekaterih starostnih skupinah, vendar pa ne med najmlajšimi (15–24 let), kjer<br />
ostaja delež kadilcev približno 25-odstoten,« ugotavlja Helena Koprivnikar. Te<br />
spremembe pripisujejo predvsem rednemu zviševanju obdavčitve in s tem cen<br />
tobačnih izdelkov ter uvedbi prepovedi kajenja v vseh <strong>za</strong>prtih javnih in delovnih<br />
prostorih.<br />
V Sloveniji je še vedno možno oglaševanje tobačnih izdelkov na prodajnih mestih.<br />
»Oglaševanje in promocijske aktivnosti so vzročno pove<strong>za</strong>ne z <strong>za</strong>četkom in<br />
nadaljevanjem kajenja med mladimi, <strong>za</strong>to je nujna popolna prepoved oglaševanja<br />
tudi na prodajnih mestih oziroma v primeru vseh izjem, ki jih <strong>za</strong>kon trenutno še<br />
omogoča,« poudarjajo na IVZ.<br />
Proizvajalci na različne načine povečujejo privlačnost tobačnih izdelkov, predvsem<br />
z dodanimi okusi in aromami ter drugimi dodatki, ki blažijo tobačni dim in lajšajo<br />
prve poskuse kajenja, pa tudi z domišljenimi oblikovnimi značilnostmi pakiranj in<br />
izdelkov. To povečuje kajenje med mladimi, <strong>za</strong>to je pomembna prepoved dodajanja<br />
določenih dodatkov, okusov in arom v tobačne izdelke ter reguliranje vide<strong>za</strong><br />
tobačnih izdelkov in njihove embalaže. Predlog ukrepov na tem področju <strong>za</strong> nivoju<br />
Evropske unije vsebuje tudi predlog sprememb tobačne direktive EU.<br />
Za Slovenijo je značilna visoka dostopnost tobačnih izdelkov, tudi <strong>za</strong> mladoletnike.<br />
Ti še vedno večinoma <strong>za</strong>znavajo tobačne izdelke kot zelo lahko dostopne, kar<br />
neugodno vpliva na <strong>za</strong>četek in nadaljevanje kajenja v tej skupini. Pomembno je, da<br />
z ustreznimi ukrepi zmanjšamo dostopnost tobačnih izdelkov.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
FidiVit ® Multi<br />
11<br />
Miti o raku ob 4. februarju - svetovnem dnevu boja<br />
proti raku<br />
Svetovni dan boja proti raku, ki ga obeležujemo vsako leto 4.<br />
februarja, je namenjen preprečevanju raka, o<strong>za</strong>veščanju in<br />
izobraževanju o raku ter spodbujanju vlad in posameznikov<br />
po vsem svetu, da se združijo v svojih pri<strong>za</strong>devanjih proti<br />
tej bolezni. Letos poteka v znamenju o<strong>za</strong>veščanja o 5. cilju<br />
svetovne deklaracije proti raku, ki med 11. cilji izpostavlja<br />
preseganje neustreznih predstav in mitov o raku.<br />
Med mite, ki jih je v javnosti potrebno preseči, spadajo<br />
naslednje predstave:<br />
Rak je le <strong>zdrav</strong>stveni problem. Bolezen raka presega okvire<br />
<strong>zdrav</strong>stvenih sistemov, saj vpliva na socialne in ekonomske<br />
smernice spreminjanja družbe. Zato potrebuje reševanje tega<br />
problema poleg <strong>zdrav</strong>stvene politike tudi vključitev drugih<br />
področij.<br />
Rak pri<strong>za</strong>dene bogatejše, starejše in razvitejše družbe.<br />
Breme raka in tudi težavnost <strong>zdrav</strong>ljenja se povečuje v<br />
manj bogatih in manj razvitih družbah, rak pri<strong>za</strong>dene vedno<br />
bolj tudi mlajše populacije. Različne države nimajo enake<br />
dostopnosti do učinkovitega <strong>zdrav</strong>ljenja.<br />
Diagno<strong>za</strong> rak pomeni smrt. Odkritje dejavnikov, ki<br />
vplivajo na nastanek raka, preventivni programi in vedno<br />
več učinkovitih načinov <strong>zdrav</strong>ljenja omogočajo manjše<br />
obolevanje, večje preživetje in kvalitetnejše življenje bolnikov<br />
pri diagno<strong>za</strong>h, ki so včasih pomenile konec življenja.<br />
Raku se ne da izogniti. Preventiva je na dolgi rok najbolj<br />
učinkovit in trajen način <strong>za</strong> zmanjšanje svetovnega bremena<br />
raka. Na primer samo tobak bo v 21. stoletju povzročil smrt<br />
milijarde ljudi in je pove<strong>za</strong>n z 22 % smrti <strong>za</strong>radi raka.<br />
Učinkovita preventiva na nacionalni ravni se <strong>za</strong>čne z<br />
državnimi programi <strong>za</strong> obvladovanje raka, s katerimi se lahko<br />
uvaja preverjene in ustrezne ukrepe in programe, ki zmanjšajo<br />
izpostavljenost dejavnikom tveganja in spodbudijo vsakogar k<br />
bolj <strong>zdrav</strong>emu načinu življenja, tako da:<br />
- opusti uporabo tobaka in se izogiba pasivnemu kajenju;<br />
- omeji pitje alkohola;<br />
- se izogiba pretiranemu izpostavljanju soncu;<br />
- je redno telesno aktiven;<br />
- skrbi <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>o prehrano;<br />
- skrbi <strong>za</strong> primerno telesno težo;<br />
- se ščiti pred okužbami, ki povzročajo raka;<br />
- se udeležuje presejalnih programov <strong>za</strong> zgodnje odkrivanje<br />
rakavih in predrakavih sprememb materničnega vratu in dojk<br />
ter debelega črevesa in danke (ZORA, DORA, Svit).<br />
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije<br />
13 vitaminov<br />
+<br />
10 mineralov<br />
+<br />
resveratrol<br />
• Resveratrol je 100% naraven izvleček iz<br />
grozdja<br />
• v tableti s podaljšanim sproščanjem<br />
1 tableta/dan<br />
• Izboljšuje splošno počutje in prispeva k<br />
delovanju imunskega sistema<br />
P. S.: Tudi smeh in dobro razpoloženje krepita imunski sistem.<br />
Baker, cink, selen, vitamini B6, B12, C, D in folat prispevajo k<br />
delovanju imunskega sistema. Magnezij, niacin in vitamini<br />
B2, B6, B12, C in pantotenska kislina prispevajo k zmanjšanju<br />
utrujenosti in izčrpanosti.<br />
Za strokovni nasvet smo dosegljivi<br />
vsak delovnik med 9. in 13. uro, <strong>za</strong><br />
naročila med 8. in 15. uro.<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih<br />
prodajalnah ter na spletni<br />
strani www.fidimed.si. Prehransko<br />
dopolnilo ni nadomestilo <strong>za</strong> uravnoteženo<br />
in raznovrstno prehrano ter<br />
<strong>zdrav</strong> način življenja. Priporočenega<br />
odmerka se ne sme preseči.<br />
FMU0113-03, Januar 2013
12<br />
Makroskop<br />
Rak, ki se mu lahko izognemo s preventivo<br />
Evropski teden boja proti raku materničnega vratu je bil<br />
ponovno dobra priložnost <strong>za</strong> seznanjanje ljudi o nevarnostih<br />
in posledicah okužbe z virusom HPV (humani papiloma virus)<br />
kot povzročiteljem raka na materničnem vratu. Velikega<br />
pomena je o<strong>za</strong>veščanje o preventivi, saj je rak materničnega<br />
vratu danes dobro obvladljiva bolezen. Za zgodnje odkrivanje<br />
predrakavih sprememb so nujni redni preventivni ginekološki<br />
pregledi, so opozorili na Zavodu <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno varstvo Celje.<br />
Na presejalnih pregledih, ki se jih udeležujejo <strong>zdrav</strong>e ženske,<br />
lahko ginekologi odkrijejo velik delež predrakavih sprememb<br />
pravočasno, torej še preden se rak razvije.<br />
»Raka materničnega vratu lahko preprečimo s cepljenjem,<br />
pravočasnim odkrivanjem in z <strong>zdrav</strong>ljenjem predrakavih<br />
sprememb. Za to vrsto raka v Sloveniji še vedno zboli okoli<br />
130 žensk na leto, na Celjskem približno 20. A obolevnost<br />
je bistveno nižja kot pred leti, saj je presejalni program<br />
ZORA (državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih<br />
sprememb materničnega vratu), ki v državi deluje od leta<br />
2003, zelo učinkovit. V okviru tega programa sistematično<br />
vabijo ženske na brezplačne preventivne preglede celic v<br />
brisu materničnega vratu. V <strong>za</strong>dnjih letih je bilo v okviru<br />
tega državnega programa pregledanih več kot 80 odstotkov<br />
žensk, starih od 20 do 64 let. Ženske pozivamo, naj se<br />
redno odzivajo na preventivne ginekološke preglede. Na<br />
ginekološki pregled v okviru državnega programa ZORA<br />
lahko pridejo na tri leta, <strong>za</strong>mudnice pa prejmejo vabilo. Pri<br />
pregledu ginekolog ženski odv<strong>za</strong>me bris materničnega vratu,<br />
ki ga nato pregledajo strokovnjaki v citoloških laboratorijih in<br />
ocenijo, ali so celice materničnega vratu v brisu normalne ali<br />
so bolezensko spremenjene. Če so spremembe predrakave,<br />
jih je možno z enostavnimi posegi preprečiti ali povsem<br />
o<strong>zdrav</strong>iti. Če predrakave spremembe niso pravočasno<br />
odkrite in <strong>zdrav</strong>ljene, se iz njih razvije rak materničnega<br />
vratu. Redni ginekološki pregledi so zelo pomembni <strong>za</strong>to,<br />
ker zgodnji rak materničnega vratu praviloma ne povzroča<br />
težav. V številnih primerih je bolezen odkrita v napredovalem,<br />
neo<strong>zdrav</strong>ljivem stadiju, kar povečuje umrljivost. Po podatkih<br />
programa ZORA se več kot polovica žensk, ki zbolijo <strong>za</strong> rakom<br />
materničnega vratu, preventivnih pregledov ne udeležuje<br />
redno. Pomembno je, da se pregledov redno udeležujejo<br />
tudi starejše ženske. Zato želimo ženske spodbuditi, naj se<br />
odzovejo vabilu na pregled, ko ga bodo prejele, ali se na tri<br />
leta naročijo na pregled pri izbranem ginekologu. Na ta način<br />
bodo poskrbele <strong>za</strong>se in <strong>za</strong> svoje <strong>zdrav</strong>je – preventivni pregled<br />
jim lahko reši življenje,« je povedala prim. dr. Alenka Trop<br />
Ska<strong>za</strong>, specialistka epidemiologije z Zavoda <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stveno<br />
varstvo Celje in predsednica Slovenskega društva <strong>za</strong> boj proti<br />
nalezljivim boleznim.<br />
Rak materničnega vratu je končna posledica okužbe z<br />
rakotvornimi humanimi papiloma virusi. To so virusi, ki se<br />
prenašajo z intimnimi stiki. Okužba s HPV je ena izmed<br />
najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Najpogostejša je<br />
pri mladostnikih in mladih odraslih. Okuženi s HPV večinoma<br />
sploh ne vedo <strong>za</strong> okužbo in je ne prepoznajo. V življenju se s<br />
HPV okuži večina žensk. Okužba sama po sebi ne povzroča<br />
težav in pri večini okuženih žensk spontano izzveni, a pri<br />
10 odstotkih žensk se lahko razvije trajna okužba, ki vodi v<br />
predrakave spremembe na materničnem vratu. Od okužbe<br />
do razvoja raka na materničnem vratu običajno preteče več<br />
let, najpogosteje od 9 do 15. »Rak materničnega vratu je<br />
vrsta raka, ki ga lahko preprečujemo s cepljenjem. Raziskave<br />
kažejo, da cepljenje <strong>za</strong>ščiti pred najpogostejšima genotipoma<br />
HPV 16 in HPV 18, ki povzročata več kot 70 odstotkov rakov<br />
na materničnem vratu,« je še poudarila prim. dr. Alenka<br />
Trop Ska<strong>za</strong>. Tako je v Sloveniji od leta 2009 vsem deklicam<br />
v šestem razredu osnovne šole omogočeno brezplačno<br />
cepljenje proti okužbi HPV – če v cepljenje privolijo starši.<br />
Cepljenje je možno tudi <strong>za</strong> starejša dekleta in ženske, a<br />
je samoplačniško. Ker cepljenje ne <strong>za</strong>varuje pred vsemi<br />
genotipi HPV, ki povzročajo predrakave spremembe in raka<br />
materničnega vratu, bodo tudi pri ženskah, ki so cepljene, v<br />
prihodnosti nujno potrebni redni ginekološki pregledi. Čeprav<br />
je število žensk, ki zbolijo <strong>za</strong> to vrsto raka, danes že občutno<br />
manjše, rak materničnega vratu v celjski regiji in v Sloveniji še<br />
vedno pri<strong>za</strong>dene preveč bolnic. Najpogosteje zbolijo ženske,<br />
stare od 35 do 49 let. V celjski <strong>zdrav</strong>stveni regiji je obolevnost<br />
<strong>za</strong> rakom materničnega vratu po <strong>za</strong>dnjih podatkih iz leta<br />
2009 znašala 13,2 obolelih na 100.000 žensk, v Sloveniji<br />
pa 12,5 obolelih na 100.000 žensk. Obolevnost se <strong>za</strong>radi<br />
državnega programa ZORA in večje o<strong>za</strong>veščenosti žensk<br />
postopoma znižuje.
logotip Lekarna Ljubljana 200x201 1<br />
2/5/2009 8:55:52 AM<br />
13<br />
Po nasvet<br />
v lekarno<br />
Spletna aplikacija <strong>za</strong> poročanje o<br />
neželenih učinkih <strong>zdrav</strong>il<br />
Na pobudo Komisije <strong>za</strong> bolnišnična farmacevtska vprašanja,<br />
ki deluje pod okriljem Lekarniške zbornice Slovenije, bo<br />
poročanje o neželenih učinkih odslej potekalo preko spletne<br />
aplikacije. Kot pojasnjuje Monika Sonc, mag. farm., spec.,<br />
vodja lekarne na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je poročanje<br />
s pomočjo nove aplikacije bistveno bolj preprosto in prispeva<br />
k boljši preglednosti in sledljivosti poročanja: »Pomemben<br />
doprinos te nove aplikacije pa je tudi standardi<strong>za</strong>cija opisov<br />
neželenih učinkov <strong>zdrav</strong>il, ki so jih <strong>zdrav</strong>stveni delavci doslej<br />
podajali opisno. V tej spletni aplikaciji pa <strong>zdrav</strong>nik pri opisu<br />
neželenih učinkov uporablja podatkovno bazo, ki se uporablja<br />
<strong>za</strong> poročanje neželenih učinkov <strong>zdrav</strong>il v kliničnih raziskavah.<br />
To nam bo torej omogočalo bolj kakovostne podatke o<br />
neželenih učinkih <strong>zdrav</strong>il, kar je pomembno pri <strong>za</strong>gotavljanju<br />
varnosti uporabe <strong>zdrav</strong>il.«<br />
Poročanje o resnih neželenih učinkih je <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stvene<br />
delavce <strong>za</strong>konsko obvezno. Te podatke zbirata Center <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>strupitve pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in<br />
Javna agencija RS <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila in medicinske pripomočke, ki<br />
na osnovi prejetih poročil ocenjuje razmerje med koristjo in<br />
tveganjem pri uporabi posameznega <strong>zdrav</strong>ila. Pri spremljanju,<br />
beleženju in poročanju o neželenih učinkov imajo pomembno<br />
vlogo tudi bolnišnični farmacevti, ki se s svojim znanjem o<br />
<strong>zdrav</strong>ilih vključujejo tako pri pregledu bolnikovega <strong>zdrav</strong>ljenja<br />
z <strong>zdrav</strong>ili kot tudi pri svetovanju bolniku.<br />
Kot prvi so spletno aplikacijo <strong>za</strong> poročanje o neželenih<br />
učinkih <strong>za</strong>čeli uporabljati na Onkološkem inštitutu Ljubljana,<br />
saj se pri <strong>zdrav</strong>ljenju raka uvaja veliko novih <strong>zdrav</strong>il, pri<br />
katerih še posebej pozorno spremljajo tudi morebitne<br />
neželene učinke. Hkrati pa je pri bolnikih z rakom spremljanje<br />
neželenih učinkov <strong>zdrav</strong>il pomembno tudi <strong>za</strong>to, ker <strong>zdrav</strong>ljenje<br />
poleg protitumornih <strong>zdrav</strong>il vključuje tudi <strong>zdrav</strong>ila v podporni<br />
terapiji in <strong>zdrav</strong>ila, ki so namenjena lajšanju simptomov pri<br />
<strong>zdrav</strong>ljenju raka.<br />
Brezplačno strokovno predavanje<br />
Lekarne Ljubljana<br />
Vljudno vabljeni na novo strokovno predavanje <strong>za</strong> imetnike<br />
Kartice zvestobe, ki bo v sredo, 20. 2. 2013, ob 18. uri v<br />
Križankah (Viteška dvorana) v Ljubljani. Tema predavanja bo<br />
ZAŽIVETI BREZ MOTENJ HRANJENJA, predavala pa bo Olja<br />
Štaleker Pleš, svetovalka na Centru <strong>za</strong> krepitev jaz.<strong>za</strong>, vodja<br />
programa Zaživeti brez motenj hranjenja, abs. SFU Dunaj,<br />
edukantka iz speciali<strong>za</strong>cije geštalt terapije na institutu Gita.<br />
Zaživeti brez motenj hranjenja pomeni <strong>za</strong>živeti svobodno.<br />
Pomeni <strong>za</strong>živeti <strong>zdrav</strong> odnos do sebe (do drugih), do svojega<br />
telesa, do hrane …<br />
Kaj so motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, prenajedanje<br />
…), v čem se ločijo od vsakodnevne preobremenjenosti s<br />
hrano in kaj je lahko njihov vzrok? Kakšna je pot okrevanja<br />
oseb, ki živijo z motnjo hranjenja, in kakšna je vloga svojcev<br />
ter bližnjih, o tem bomo spregovorili na srečanju.<br />
Predavanje je BREZPLAČNO, vstopnica je Kartica zvestobe<br />
Lekarne Ljubljana. Udeležbo na predavanju potrdite na<br />
brezplačni telefonski številki 080 71 17 ali na e-naslovu:<br />
kartica.zvestobe@<strong>lekarna</strong>-lj.si.<br />
Veselimo se druženja z vami!
14 NAŠA LEKARNA<br />
Aktualno<br />
Tudi vi težko<br />
požirate?<br />
Polonca Fiala, mag. farm., Pomurske lekarne<br />
Najverjetneje ni nikomur neznan tisti neprijeten občutek,<br />
ko v žrelu peče in prasketa, požiranje pa je prava muka. Le<br />
kaj to pomeni, kaj nakazuje in kaj storiti? Mnogi bodo<br />
potožili, da jih boli grlo, spet drugi bodo zmajali z glavo in<br />
oporekali, da gre <strong>za</strong> boleče žrelo!
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 15
16 Aktualno | Tudi vi težko požirate?<br />
V<br />
netega žrela običajno ne moremo po<strong>zdrav</strong>ili zgolj s pitjem toplih napitkov.<br />
Smiselno je čim prej <strong>za</strong>četi <strong>zdrav</strong>ljenje in tako tudi preprečiti, da bi se<br />
prvotna virusna razvila v resnejšo bakterijsko okužbo.<br />
In kaj bomo odgovorili v lekarni? S čim in kako bomo<br />
lahko pomagali?<br />
Žrelo je vez med prebavno in dihalno potjo in leži<br />
neposredno <strong>za</strong> ustno votlino. Grlo pa je postavljeno<br />
nižje in služi predvsem oblikovanju glasu ter preprečevanju<br />
uhajanja hrane v dihalne poti. S tem poznavanjem lahko<br />
glede na mesto bolečine enostavno ugotovimo, ali nas<br />
boli grlo ali žrelo. Ločevanje med vnetjem enega oziroma<br />
drugega dela zgornjih dihalnih poti je namreč zelo pomembno.<br />
Predvsem <strong>za</strong>radi odločitve o <strong>zdrav</strong>ljenju in izbiri<br />
ustreznega pripravka ter ukrepov.<br />
Vzroki vnetega žrela<br />
Pekoče žrelo je najpogosteje <strong>za</strong>četek navadnega prehlada<br />
ali gripe, še posebej takrat, ko se kmalu po nastanku<br />
bolečine pojavijo še drugi simptomi, kot so kihanje, izcedek<br />
iz nosu, povišana telesna temperatura in utrujenost.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
17<br />
Boleče žrelo je torej lahko posledica okužb z virusi pri prehladu<br />
in gripi ali okužbe z bakterijami pri gnojni angini.<br />
Kadar gre <strong>za</strong> virusno okužbo (prehlad in gripa), se lahko<br />
odločimo <strong>za</strong> samo<strong>zdrav</strong>ljenje, kadar pa gre <strong>za</strong> bakterijsko<br />
okužbo, je potreben obisk pri <strong>zdrav</strong>niku, ki predpiše tudi<br />
antibiotično terapijo.<br />
Simptomi<br />
Ponavadi je pri vnetju žrela najbolj moteča prav bolečina<br />
pri požiranju. Ta namreč onemogoča vsakodnevne aktivnosti,<br />
kot so govorjenje in ob tem požiranje sline, hranjenje<br />
in pitje. In tudi <strong>za</strong>to je treba vneto žrelo ustrezno<br />
<strong>zdrav</strong>iti.<br />
Je <strong>zdrav</strong>ljenje smiselno?<br />
Mnogo ljudi zmotno misli, da samo boleče žrelo ni <strong>za</strong>dosten<br />
razlog, da bi pomislili na samo<strong>zdrav</strong>ljenje. Nemalokrat<br />
se zgodi, da ljudje takrat sicer popijejo nekoliko več<br />
čaja in se nadejajo izboljšanja, a bolezen gre naprej svojo<br />
pot. Zakaj? Tekočina, sploh topli napitki z dodatkom medu<br />
in limone, so sicer dobrodošli. Tudi <strong>za</strong>to, ker je pomembno,<br />
da ob viro<strong>za</strong>h vlažimo sluznice in s tem onemogočamo<br />
virusom razmnoževanje. A vnetega žrela zgolj s tekočino<br />
ne bomo po<strong>zdrav</strong>ili. Tekočina se namreč na sluznici žrela<br />
ne <strong>za</strong>drži dolgo, in <strong>za</strong>to kot taka tudi ne more povzročiti<br />
dolgotrajnega učinka. Po drugi strani pa ljudje velikokrat<br />
pripravijo vroče napitke, s čimer sluznico le še bolj razdražijo.<br />
Prav tako se v primeru ne<strong>zdrav</strong>ljenja lahko sprva virusna<br />
okužba razvije v bakterijsko okužbo, ki s seboj prinaša<br />
tudi resnejše stanje. Zato je <strong>zdrav</strong>ljenje smiselno, če ne<br />
celo nujno!<br />
Kaj nam lahko ponudijo lekarne?<br />
V lekarni je na voljo veliko <strong>zdrav</strong>il in pripravkov, ki se<br />
dobijo brez recepta in so dobrodošli v boju z bolečinami v<br />
žrelu. A najprej je treba odgovoriti na vprašanje, ali nas žrelo<br />
že boli ali zgolj praska in daje občutek suhosti. Če gre le<br />
<strong>za</strong> suhost, je treba sluznico navlažiti.<br />
Izbiramo lahko med pastilami, pršili, ustnimi vodami<br />
<strong>za</strong> grgranje ali čaji. Ob vsej izbiri pa je pomembno vedeti, da<br />
se je glede izbora priporočljivo posvetovati s farmacevtom<br />
Vnetje grla večinoma<br />
povzroči virus – v kar<br />
70 odstotkih.
18 Aktualno | Tudi vi težko požirate?<br />
Ena od številnih teorij<br />
Mo<strong>za</strong>rtove skrivnostne<br />
smrti pravi, da ga ni<br />
umoril njegov tekmec<br />
Antonio Salieri, ampak je<br />
umrl <strong>za</strong>radi bakterijske<br />
okužbe grla.<br />
v lekarni! Velikokrat namreč opažamo, da so posamezniku<br />
pomembnejši okus, barva in velikost pastil in te lastnosti<br />
v njegovih očeh pretehtajo sestavo pripravka. Zato opo<strong>za</strong>rjamo<br />
in svetujemo, da je učinek boljši, če pripravek poleg<br />
protimikrobne učinkovine, ki lahko omeji širjenje vnetja,<br />
vsebuje tudi lokalno protibolečinsko učinkovino, ki olajša<br />
bolečino.<br />
Prav tako je dobro vedeti, da je slina naravni sovražnik<br />
mikrobov v ustni votlini. Ob raztapljanju pastil v ustih se<br />
sprošča več sline, kar ugodno vpliva na stanje sluznice žrela,<br />
hkrati pa ublaži bolečine in draženje.<br />
Ω Antiseptiki razkužujejo ustno votlino in žrelo. Preprečujejo<br />
razvoj mikroorganizmov, delujejo lokalno na sluznici<br />
in ne prehajajo v kri. Pravočasna uporaba antiseptikov<br />
olajša neprijetne težave, hkrati pa prepreči bakterijsko<br />
okužbo.<br />
Ω Lokalni anestetiki (lidokain, benzokain) olajšajo bolečino.<br />
Še bolje je, če so lokalni anestetiki v pripravku prisotni s<br />
kombinacijo antiseptika. Pri pripravkih z lokalnim anestetikom<br />
moramo paziti, da lokalna anestezija ne bi ovirala<br />
žrelnega refleksa požiranja.<br />
Ω Protivnetne učinkovine (flurbiprofen, benzidamin) delujejo<br />
protivnetno in tako lajšajo simptome vnetja žrela.<br />
Ω Zdravilne rastline so učinkovite tudi pri vnetjih žrela in<br />
ustne sluznice. Veliko <strong>zdrav</strong>ilnih rastlin namreč vsebuje<br />
antiseptične in protivnetne učinkovine, predvsem eterična<br />
olja. Tako lahko pripravimo čaje ali izvlečke vgradimo<br />
v pastile. Velikokrat je pastilam dodan tudi mentol,<br />
ki deluje dodatno antiseptično.<br />
Priporočljiv je žajbelj, saj vsebuje veliko čreslovin, ki<br />
delujejo protivnetno. Na voljo je v obliki pastil ali čajev,<br />
ki jih ne uporabljamo <strong>za</strong> pitje, pač pa <strong>za</strong> grgranje.<br />
Dobrodošle so tudi sluzi, ki prekrijejo poškodovano<br />
sluznico ter jo tako <strong>za</strong>ščitijo pred zunanjimi dražljaji. Na<br />
voljo so slezove pastile ali korenine, iz katerih se pripravi<br />
čaj.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
19<br />
Kaj še lahko storimo?<br />
Zelo pomembno je, da okrepimo svoj imunski sistem.<br />
Če bo ta močan, bo namreč s povzročitelji najlaže opravil<br />
sam. Zato mu ponudimo podporo – dodajmo vitamine in<br />
minerale, predvsem kalcij, cink in vitamin c. Lahko mu<br />
ponudimo tudi pripravek iz ameriškega slamnika ali imunoglukan,<br />
ki prav tako izboljšujeta našo odpornost.<br />
In če odgovorimo še na vprašanje, <strong>za</strong>stavljeno v naslovu<br />
– ali tudi vi težko požirate?<br />
Da, mnogo jih v današnjem času krize – ne samo ekonomske,<br />
pač pa tudi krize vrednot – vse težje požira. Težko<br />
požiramo krivice, laži, nesoglasja in neiskrenost. Zato naj<br />
nam vsaj žrelo pri<strong>za</strong>nese, kajne?! <br />
Hitro olajšanje <strong>za</strong> močno boleče grlo<br />
Okužba grla z virusi ali bakterijami lahko<br />
povzroči hude bolečine v grlu, težave pri požiranju,<br />
pa tudi občutek stiskanja grla, suho<br />
grlo in hripavost. Ob nahodu ali <strong>za</strong>mašenem<br />
nosu se <strong>za</strong>radi dihanja skozi usta možnost <strong>za</strong><br />
tovrstne okužbe grla še poveča. V pomoč so<br />
nam lahko različni pripravki iz lekarn in stara<br />
domača <strong>zdrav</strong>ila, obisk <strong>zdrav</strong>nika pa je potreben,<br />
če znaki po treh dneh še ne izginejo.<br />
Za hitro olajšanje bolečega grla so na voljo<br />
pastile <strong>za</strong> usta in žrelo dolo-angin. Pastile<br />
dolo-angin poleg protibolečinske učinkovine<br />
vsebujejo še islandski lišaj, ki lahko<br />
pomiri žrelo in olajša suh kašelj. Pastile tako<br />
hkrati pomirjajo vneto in nadraženo sluznico<br />
v ustih in žrelu ter nudijo takojšnje olajšanje<br />
močnih bolečin v vnetem grlu, tam,<br />
kjer bolečine nastajajo. Pastile dolo-angin<br />
se v ustih raztopijo po približno 10 minutah.<br />
Odrasli in otroci, starejši od 12 let, počasi<br />
raztopijo v ustih eno pastilo dolo-angin na<br />
2–3 ure, največ do 6 pastil dnevno.<br />
Dolo-angin je <strong>za</strong>radi svojega hitrega protibolečinskega<br />
<strong>zdrav</strong>ljenja primeren tudi kot<br />
dodatek k <strong>zdrav</strong>ljenju z antibiotiki.
20<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Kako deluje<br />
Zakaj nas zebe?<br />
Branko Čeh, diplomirani <strong>zdrav</strong>stvenik
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 21
22 Kako deluje | Zakaj nas zebe?<br />
hladnih zimskih mesecih ohranjamo telesno toploto ter zmanjšujemo<br />
njeno izgubo z oblačili. Nosimo več slojev toplih in suhih<br />
V<br />
oblačil. Ne po<strong>za</strong>bimo na zimske rokavice in kapo!<br />
Telesna toplota nastaja kot posledica metabolizma<br />
hrane. Na površino telesa se prenaša s kroženjem<br />
krvi, od koder uhaja v okolico. Telesne toplote je<br />
več v središču telesa kot na njegovi površini. Najmanj<br />
je je v najbolj oddaljenih delih naših okončin, <strong>za</strong>to<br />
nas najbolj zebe v prste rok in nog.<br />
Telesno toploto določa termoregulacijski center v hipotalamusu.<br />
To je del možganov, ki deluje podobno kot termostat.<br />
Do hipotalamusa prihajajo obvestila receptorjev,<br />
ki se nahajajo po vsem telesu in sporočajo informacije<br />
o temperaturi središča in površine telesa. Na osnovi teh<br />
informacij se hipotalamus odloči o večji ali manjši proizvodnji<br />
toplote, ki jo naše telo potrebuje <strong>za</strong> vzdrževanje<br />
svojega biološkega ravnovesja.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
23<br />
Kako pregnati mraz?<br />
Zoper mraz pomaga uživanje toplih napitkov in kalorične<br />
hrane. Proizvodnja telesne toplote se najbolj poveča<br />
z njihovim metabolizmom<br />
in s hormoni.<br />
Hormona adrenalin in noradrenalin<br />
iz nadledvične<br />
žleze proizvedeta s svojim<br />
procesom veliko toplote v<br />
kratkem času. Počasneje<br />
deluje tiroidni hormon žleze<br />
V<br />
ščitnice. Progesteron pa je ženski hormon, ki se izloča iz<br />
jajčnika. Vpliva na povečano proizvodnjo telesne toplote<br />
žensk med ovulacijo. Hipotalamus s pomočjo simpatičnega<br />
živčevja tvori dodatno toploto telesa s pomočjo<br />
oženja žil na površini telesa (vazokonstrikcija), <strong>za</strong>vira znojenje,<br />
upočasnjuje dihanje, povzroča drgetanje in ježenje<br />
dlak. Začutimo močno željo po gibanju (telovadba), saj<br />
gibanje mišic prav tako ustvarja telesno toploto.<br />
hladnih zimskih mesecih ohranjamo telesno toploto<br />
ter zmanjšujemo njeno izgubo z oblačili. Nosimo več<br />
slojev toplih in suhih oblačil. Izogibajmo se hladnega vetra<br />
in prepiha. Z golimi rokami se ne dotikajmo hladnih predmetov<br />
ali snega, temveč uporabljajmo zimske rokavice. Skrbimo<br />
tudi <strong>za</strong> naša stopala, da bodo ves čas na toplem.<br />
Da nam je vroče, je »kriv« hipotalamus<br />
Ko nam je vroče, telo <strong>za</strong>čne oddajati toploto skozi<br />
kožo. S kroženjem krvi po žilah prehaja toplota iz notranjosti<br />
telesa na njegovo površino in v okolico. Če se žilice<br />
pod povrhnjico kože razširijo (vazodilatacija), se lahko<br />
v okolico iz telesa sprosti več toplote. Ta proces sproži hipotalamus<br />
s pomočjo simpatičnega živčevja. Toplota se<br />
iz telesa odvaja tudi s pomočjo potenja, z izločanjem urina,<br />
blata, s hitrejšim dihanjem in z zmanjšano aktivnostjo<br />
telesa (mirovanjem).<br />
Toplota se v okolico odvaja tudi <strong>za</strong>radi štirih fizikalnih<br />
procesov:<br />
• sevanja infrardečih žarkov (radiacija),<br />
• izhlapevanja vlage s površine kože in sluznic<br />
(evaporacija),<br />
• gibanja hladnega zraka mimo naše kože (konvekcija)<br />
in<br />
• dotikanja hladnih stvari (kondukcija).<br />
Najbolj hladno naseljeno<br />
mesto na svetu je Jakutsk<br />
v Sibiriji z okoli 200.000<br />
prebivalci. Povprečna<br />
januarska temperatura je<br />
minus 40 stopinj Celzija.<br />
Tam nihče ne nosi očal<br />
s kovinskimi okviri, ker<br />
bi se kovina <strong>za</strong>lepila na<br />
kožo.
24 Kako deluje | Zakaj nas zebe?<br />
Če<br />
se človek znajde v zelo mrzlem okolju brez ustreznih<br />
oblačil (ponesrečenci v snežnem plazu, utopljenci<br />
v mrzli vodi ipd.), izgubi veliko telesne toplote in prehaja<br />
v stanje podhladitve (hipotermija). Telesna temperatura<br />
je stalno pod 36 °C. Tako stanje je zelo nevarno, saj se metabolizem<br />
upočasni, poraba kisika zmanjša, encimske reakcije<br />
potekajo počasneje in imunska odpornost pade. Človek lahko<br />
izgubi <strong>za</strong>vest, hudo zboli ali celo umre.<br />
V hladnih zimskih mesecih<br />
ohranjamo telesno<br />
toploto ter zmanjšujemo<br />
njeno izgubo z oblačili.<br />
Nosimo več slojev toplih<br />
in suhih oblačil. Izogibajmo<br />
se hladnega vetra in<br />
prepiha. Z golimi rokami<br />
se ne dotikajmo hladnih<br />
predmetov ali snega, temveč uporabljajmo zimske rokavice.<br />
Skrbimo tudi <strong>za</strong> svoja stopala, da bodo ves čas na<br />
toplem. Če se človek znajde v zelo mrzlem okolju brez<br />
ustreznih oblačil (ponesrečenci v snežnem plazu, utopljenci<br />
v mrzli vodi ipd.), izgubi veliko telesne toplote in<br />
prehaja v stanje podhladitve (hipotermija). Telesna temperatura<br />
je stalno pod 36 °C. Tako stanje je zelo nevarno,<br />
saj se metabolizem upočasni, poraba kisika zmanjša,<br />
encimske reakcije potekajo počasneje in imunska odpornost<br />
pade. Človek lahko izgubi <strong>za</strong>vest, hudo zboli ali<br />
celo umre.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
25<br />
Toplota je pove<strong>za</strong>na tudi<br />
z občutkom varnosti<br />
Pri ljudeh na proizvodnjo<br />
telesne toplote vplivajo<br />
še mnogi drugi dejavniki.<br />
Dnevni ritem življenja<br />
Telesni<br />
in naporov je pri vsakem posamezniku drugačen, a na<br />
splošno lahko skozi 24-urni interval opazimo manjšo<br />
proizvodnjo toplote v jutranjih urah in večjo v večernih.<br />
Ta nihanja so bolj izrazita pri bolnikih in otrocih. Dojenčki,<br />
mali otroci in starejši ljudje so zelo občutljivi na<br />
temperaturo okolja. Prvi še nimajo dobro razvitega mehanizma<br />
termostatiranja v hipotalamusu, slednji pa izgubijo<br />
nekaj termoregulacijske kontrole hipotalamusa in<br />
se posledično slabše odzivajo na okoliške temperature.<br />
Pomemben je tudi psihični dejavnik. Telesni in čustveni<br />
stres povečata proizvodnjo telesne toplote, saj se pospeši<br />
prebava. Toplota je pove<strong>za</strong>na z občutkom varnosti,<br />
sprejetosti, bližino ljubljene osebe. Hlad pa z nerazumevanjem<br />
ljudi, izolacijo in osamljenostjo. <br />
in čustveni stres povečata proizvodnjo<br />
telesne toplote, saj se pospeši prebava.<br />
Toplota je pove<strong>za</strong>na z občutkom varnosti, sprejetosti, bližino<br />
ljubljene osebe. Hlad pa z nerazumevanjem ljudi, izolacijo<br />
in osamljenostjo.<br />
Najnižja na Zemlji<br />
<strong>za</strong>beležena temperatura<br />
je minus 89,2 stopinje<br />
Celzija. Izmerjena je bila<br />
leta 1983 na Antarktiki.
26 NAŠA LEKARNA<br />
Skriti<br />
<strong>za</strong>kladi<br />
narave<br />
Učinkovit boj proti kašlju<br />
Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj<br />
Zimska sezona je na svojem vrhuncu in hkrati je to čas, ko se marsikdo od nas spopada z<br />
nadležnim spremljevalcem hladnega vremena – kašljem.<br />
Sluznica dihal se <strong>za</strong>čne že v nosu, nadaljuje<br />
se v žrelo in od tam sega skozi sapnik v<br />
pljuča, kjer prekriva njihovo celotno notranjo<br />
površino. Normalna, <strong>zdrav</strong>a sluznica dihal<br />
nenehno izloča sluz, ki jo oblaga; drobcene<br />
migetalke, s katerimi je sluznica na gosto posejana,<br />
pa to sluz »čistijo« navzven proti grlu.<br />
Prav tako so v stenah in sluznici dihal prisotni<br />
receptorji <strong>za</strong> kašelj. Ti se odzivajo na številne<br />
dejavnike, ki lahko sprožijo kašelj.<br />
Kašelj - način čiščenja sluznice dihal<br />
Vzrokov <strong>za</strong> kašelj je veliko. Lahko je to vnetni<br />
proces, mehansko, toplotno ali kemično draženje<br />
v dihalih; kašelj je lahko tudi psihogen (vzrok<br />
<strong>za</strong>nj najdemo v psihološkem procesu) ali pa<br />
povzročen <strong>za</strong>radi uporabe nekaterih <strong>zdrav</strong>il.<br />
Kašelj je lahko kronični (dolgotrajen) ali<br />
akutni (novonastali). Slednji je pogostejši, vseeno<br />
pa vzroka <strong>za</strong>nj ne moremo vedno sami določiti.<br />
Akutna oblika kašlja lahko traja od dveh<br />
pa vse tja do osmih tednov. Ko je težava že toliko<br />
moteča, da se <strong>za</strong>radi nje odpravimo po nasvet<br />
in pomoč v lekarno ali k <strong>zdrav</strong>niku, pa je<br />
zelo pomembno, da znamo natančno opredeliti<br />
vrsto kašlja. V grobem delimo kašelj na:<br />
Ω neproduktivni ali suhi kašelj: prisotno je draženje<br />
v dihalih, ki sili na nenehno pokašljevanje<br />
ali močnejše kašljanje, pri katerem ni nobenega<br />
izločka iz pljuč. Kašelj je navadno sprožen<br />
<strong>za</strong>radi zožitve dihalnih poti ali npr. z nekim<br />
zunanjim dejavnikom (vdihom hladnega<br />
zraka, vonjem, prašnimi delci v vdihanem<br />
zraku ipd.). Ko je kašelj sprožen, je lahko<br />
precej intenziven in traja dlje časa;<br />
Ω produktivni ali mokri kašelj: prisotna je sluz, ki<br />
se lušči s površine sluznice dihal, prisoten je<br />
lahko izmeček (tudi gnojni), kašelj ni suh in<br />
piskajoč, kot je to značilno pri neproduktivni<br />
obliki, ampak je »globlji« in sliši se hropenje<br />
v pljučih. S kašljanjem pospešujemo<br />
mukociliarno čiščenje (tj. čiščenje s pomočjo<br />
migetalk) v dihalih, <strong>za</strong>to imamo občutek<br />
olajšanja, ko se izkašljamo. Seveda le, dokler<br />
se na sluznici znova ne nabere izloček, ki ga<br />
je treba izkašljati.<br />
Kako ukrepati proti kašlju?<br />
V boju proti kašlju se običajno najprej <strong>za</strong>tečemo<br />
po nasvet v lekarno. Če svoje težave ne<br />
znamo sami podrobno opredeliti, nas farmacevti<br />
v lekarni o vrsti kašlja podrobno izprašajo,<br />
da nam lahko pomagajo najti najustreznejšo<br />
rešitev <strong>za</strong>nj.<br />
S težavami <strong>za</strong>radi kašlja se lahko spopademo<br />
tudi z domačimi pripravki, a tudi v tem primeru<br />
je najprej treba opredeliti vrsto kašlja.<br />
Nekaj najpogostejših ukrepov in zelišč, s<br />
katerimi se uspešno borimo proti kašlju:<br />
Slez (korenina navadnega sle<strong>za</strong>) je učinkovito<br />
<strong>zdrav</strong>ilo zoper suh, neproduktiven kašelj.<br />
Lahko ga uporabljamo v obliki sirupa ali pa<br />
zdrobljene korenine prelijemo s hladno vodo,<br />
ki iz korenine izluži sluzi. Te pokrijejo površine<br />
sluznic dihal in jih tako <strong>za</strong>ščitijo pred zunanjimi<br />
dražljaji, ki povzročajo kašelj.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 27<br />
Timijan (materina dušica) v obliki sirupa ali<br />
čaja učinkovito pomaga pri izkašljevanju. Eterično<br />
olje timijana olajša izločanje sluzi iz dihal<br />
in se lahko uporablja tudi v obliki inhalacij.<br />
Bršljan redči sluz in tako olajša njeno izkašljevanje.<br />
Prav tako deluje blagodejno tudi<br />
pri suhem kašlju, saj prepreči draženje sluznice<br />
dihal.<br />
Trpotec (zel ozkolistnega trpotca) v obliki<br />
sirupa ali čaja deluje proti suhemu kašlju, saj<br />
vsebuje sluzi, ki delujejo <strong>za</strong>ščitno na sluznico<br />
dihal; hkrati se mu pa pripisuje tudi blag antibakterijski<br />
učinek.<br />
Smrekovi vršički so v ljudski medicini že<br />
dolgo znani po svojem učinku na izkašljevanje.<br />
Delujejo tako v obliki sirupa, ki ga lahko<br />
pripravimo sami ali kupimo v lekarni, kot tudi,<br />
če le prežvečimo svež brst smreke ali macesna.<br />
Črna redkev in med mehčata nabrano sluz<br />
v dihalih in tako olajšata njeno izločanje. Sirup<br />
je na voljo v <strong>lekarna</strong>h, pripravek pa si lahko izdelamo<br />
tudi sami, tako da izdolbemo črno redkev,<br />
vanjo vlijemo med, spodaj preluknjamo in<br />
po žličkah doziramo, kar se izcedi iz redkve.<br />
Islandski lišaj kot sirup, čaj ali pastile učinkovito<br />
deluje proti suhemu kašlju na podoben<br />
način kot slez ali trpotec – z mehansko <strong>za</strong>ščito<br />
sluznice dihal.<br />
Inhalacije se kot zelo učinkovite obnesejo<br />
pri produktivnem kašlju. Pripravimo jih tako,<br />
da v vročo vodo nasujemo zelišča (timijan, kamilica<br />
...) ali njihova eterična olja in vdihujemo<br />
sproščene vodne pare – to učinkovito mehča<br />
sluz, nakopičeno v dihalih, in ta se potem tudi<br />
lažje izloča.<br />
Obilen vnos (tople) tekočine prav tako<br />
olajša izkašljevanje, saj redči sluz in pospešuje<br />
njeno gibanje od notranjih proti zunanjim<br />
dihalom.
28 NAŠA LEKARNA<br />
Otroci in<br />
mladostniki<br />
Kako ukrepati,<br />
ko ima otrok vročino?<br />
Ajda Cimperman, dr. med., specialistka pediatrije<br />
Združenje <strong>za</strong> pediatrijo pri Slovenskem <strong>zdrav</strong>niškem društvu je<br />
konec lanskega leta pripravilo smernice <strong>za</strong> prepoznavo in<br />
<strong>za</strong>četne ukrepe pri otrocih z vročino, ki jih je potrdil tudi<br />
Republiški strokovni kolegij <strong>za</strong> pediatrijo. Te smernice naj bi<br />
pomagale <strong>zdrav</strong>stvenim delavcem in staršem pri <strong>za</strong>četni<br />
prepoznavi in takojšnjem ukrepanju pri otroku z vročino;<br />
predvsem prepoznati otroke z resnimi boleznimi, ki<br />
<strong>za</strong>htevajo takojšnje ukrepanje, in zmanjšati število preiskav<br />
ter ukrepov pri otrocih z blagimi boleznimi.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 29
30 Otroci in mladostniki | Kako ukrepati, ko ima otrok vročino?<br />
Fobija pred vročino je neupravičena! Znižujemo jo le <strong>za</strong>radi večjega<br />
udobja otroka in zmanjšane izgube tekočin<br />
Vročina ni bolezen<br />
Kljub napredku <strong>zdrav</strong>stvenega varstva<br />
ostajajo okužbe najpogostejši vzrok obolevnosti<br />
pri otrocih, mlajših od pet let. Pri<br />
okužbi mikrobi (bakterije, virusi, paraziti)<br />
povzročijo sproščanje vnetnih snovi iz celic<br />
otroka, ki zvišajo ravnovesno točko središča<br />
<strong>za</strong> uravnavanje telesne temperature v<br />
možganih. Telo <strong>za</strong>čne shranjevati toploto z<br />
nehotnim drgetanjem, zoženjem žil (okončine<br />
so mrzle, blede) in željo po toplem. Ko<br />
postane telesna temperatura enaka tisti v<br />
možganskem središču, se <strong>za</strong>čne oddajanje<br />
toplote s potenjem, razširjenjem žil (otrok<br />
je rdeč) in željo po hladnem.<br />
Telo torej samo uravnava temperaturo<br />
in vročina ni bolezen, ampak fiziološki<br />
mehanizem, ki pomaga zmanjševati<br />
negativne učinke okužbe, saj pospešuje<br />
imunske procese in zmanjša sposobnost<br />
razmnoževanja bakterij in virusov. Ni dokazov,<br />
da bo znižanje vročine zmanjšalo<br />
obolevnost in smrtnost <strong>za</strong>radi bolezni z<br />
vročino. Izjema so morda otroci s kroničnimi<br />
boleznimi, ki zmanjšujejo presnovno<br />
rezervo, in kritično bolni, ki ne prenašajo<br />
povečanih potreb ob vročini. Ni dokazov,<br />
da bi vročina (ne pa tudi hipertermija – zunanje<br />
pregretje) lahko poškodovala možganske<br />
celice, <strong>za</strong>to je torej fobija pred vročino<br />
neupravičena! Znižujemo jo le <strong>za</strong>radi<br />
Vročina je najpogostejši vzrok <strong>za</strong> pregled<br />
otroka pri <strong>zdrav</strong>niku in drugi najpogostejši<br />
razlog sprejema otroka v bolnišnico.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
31<br />
Zeleno –<br />
nizko tveganje<br />
Oranžno –<br />
zmerno tveganje<br />
Rdeče –<br />
visoko tveganje<br />
Barva<br />
Normalna barva kože,<br />
ustnic in jezika<br />
Starši/skrbniki<br />
opažajo bledico<br />
Bleda/marmorirana/<br />
pepelnato siva/modrikasta<br />
Aktivnost<br />
Normalen socialni odziv<br />
Zadovoljen izraz/nasmeh<br />
Buden ali se hitro zbudi<br />
Ne joka/močan jok<br />
Slabši socialni odziv,<br />
budnost le ob močnejših<br />
dražljajih, adinamičnost<br />
Se ne smeji<br />
Brez socialnega odziva<br />
Videz hudo bolnega<br />
otroka po mnenju<br />
<strong>zdrav</strong>stvenega delavca<br />
Kratkotrajno prebujanje<br />
Šibak, vztrajen ali cvileč jok<br />
Dihanje<br />
Dihanje z nosnimi krili<br />
Pospešeno dihanje:<br />
6–12 mes. FD* nad 50/min<br />
nad 12 mes. nad 40/min<br />
SaO 2 pod 95 % na zraku<br />
Poki<br />
Pospešeno dihanje:<br />
FD* nad 60/min<br />
Povečano dihalno<br />
delo z zmernim ali<br />
močnim ugre<strong>za</strong>njem<br />
medrebrnih prostorov<br />
Stokanje<br />
Hidracija<br />
Drugo<br />
Normalna koža in oči<br />
Vlažne sluznice<br />
Nima znakov iz oranžne<br />
ali rdeče skupine<br />
* FD – frekvenca dihanja<br />
Suhe sluznice<br />
Zavračanje hranjenja<br />
Kapilarni povratek nad 2 s<br />
Zmanjšano izločanje urina<br />
Vročina 5 dni ali več<br />
Mrzlica<br />
Otekanje sklepa<br />
ali okončine<br />
Ne obremenjuje ali ne<br />
uporablja okončine<br />
Novonastala oteklina,<br />
večja od 2 cm<br />
Zmanjšana napetost kože<br />
0–3 mes. nad 38 °C<br />
3–6 mes. nad 39 °C<br />
Šibki periferni utripi<br />
Neiztisljiv izpuščaj<br />
Napeta mečava<br />
Otrdel vrat<br />
Epileptični status<br />
Žariščni nevrološki znaki<br />
Žariščni krči<br />
Bruhanje žolča<br />
Tabela 1: Semafor <strong>za</strong> razpoznavo znakov resne okužbe
32 Otroci in mladostniki | Kako ukrepati, ko ima otrok vročino?<br />
Inovativni termometer Thermoval® duo scan<br />
Merjenje telesne temperature<br />
je <strong>za</strong> otroke pogo-<br />
termometer, ki <strong>za</strong>gotavlja<br />
vilo Thermoval ® duo scan<br />
sto vznemirjajoče, kar vodi hitre in natančne meritve<br />
do povišane razdražljivosti. v samo eni sekundi, <strong>za</strong>hvaljujoč<br />
infrardeči tehnologiji.<br />
Vendar pa je natančno merjenje<br />
temperature ključnega<br />
pomena. Da bi omogočili skupine, še posebej pa <strong>za</strong><br />
Primeren je <strong>za</strong> vse starostne<br />
udobno in <strong>za</strong>nesljivo merjenje<br />
telesne temperature, je nje temperature iz ušesne-<br />
otroke, ker omogoča merje-<br />
podjetje HARTMANN razga<br />
kanala ali s čela. Uporaba<br />
Thermoval ® duo scan je<br />
enostavna, <strong>za</strong>hvaljujoč jasnim<br />
zvočnim in vizualnim<br />
signalom, dodatno varnost<br />
pa <strong>za</strong>gotavlja tudi priročna<br />
embalaža. Dodatne informacije<br />
o HARTMANN izdelkih<br />
poiščite pri svojem farmacevtu<br />
ali na spletni strani<br />
si.hartmann.info.<br />
večjega udobja otroka in zmanjšane izgube<br />
tekočin. Z zniževanjem namreč tvegamo<br />
kasnejšo prepoznavo in <strong>zdrav</strong>ljenje resnih<br />
bolezni ter stranske učinke <strong>zdrav</strong>il (alergijske<br />
in idiosinkrastične reakcije, <strong>za</strong>strupitev).<br />
Malčkom merimo temperaturo<br />
pod pazduho<br />
Pri novorojenčkih telesno temperaturo<br />
merimo z elektronskim termometrom pod<br />
pazduho.<br />
Pri otrocih, starih od štiri tedne do pet<br />
let, <strong>zdrav</strong>stveni delavci merimo telesno<br />
temperaturo z eno od naslednjih metod:<br />
Ω elektronski termometer pod pazduho,<br />
Ω infrardeči timpanični termometer.<br />
Čelni kemični termometri so ne<strong>za</strong>nesljivi,<br />
<strong>za</strong>to jih <strong>zdrav</strong>stveni delavci ne uporabljamo.<br />
Merjenje v ustih in danki ne smeta<br />
biti rutinski tehniki merjenja telesne temperature<br />
pri otroku, mlajšem od pet let.<br />
Merjenje telesne temperature v danki ni<br />
priporočljivo pri onkoloških bolnikih, novorojenčkih<br />
in bolnikih z drisko, nevtropenijo<br />
in imunskimi motnjami. Rutinsko<br />
naj ga prav tako ne bi uporabljali pri otrocih,<br />
mlajših od pet let, ker je invazivno in<br />
povzroča nelagodje.<br />
Kdaj je treba iti k <strong>zdrav</strong>niku?<br />
Najprej moramo oceniti, ali je otrok<br />
življenjsko ogrožen – preverimo dihalne<br />
poti, dihanje, krvni obtok in stopnjo <strong>za</strong>vesti.<br />
Nato pri otroku, ki ima vročino, preverimo,<br />
ali ima simptome in znake nevarnih<br />
okužb, pri tem si lahko pomagamo s<br />
semaforjem (glej tabelo 1).<br />
Vročina je najpogostejši vzrok <strong>za</strong> pregled<br />
otroka pri <strong>zdrav</strong>niku in drugi najpogostejši<br />
razlog sprejema otroka v bolnišnico.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
33<br />
Sum na diagnozo Simptomi in znaki ob vročini<br />
Meningokokna okužba Neiztisljiv izpuščaj, posebno ob prisotnosti enega ali več<br />
naslednjih znakov:<br />
- videz hudo bolnega otroka<br />
- pikčaste krvavitve, večje od 2 mm<br />
- kapilarni povratek, daljši od 2 s<br />
- otrpel vrat<br />
Meningitis<br />
Otrpel vrat<br />
Napeta mečava<br />
Motnja <strong>za</strong>vesti<br />
Konvulzivni epileptični status<br />
Herpetični encefalitis Žariščni nevrološki znaki<br />
Žariščni krči<br />
Motnja <strong>za</strong>vesti<br />
Pljučnica<br />
Pospešeno dihanje (1–5 mes. FD* nad 60, 6–12 mes. FD* nad<br />
50, nad 12 mes. FD* nad 40)<br />
Inspiratorni poki<br />
Dihanje z nosnimi krili<br />
Ugre<strong>za</strong>nje medrebrnih prostorov<br />
Modrikavost<br />
SaO 2 pod 95 %<br />
Okužba sečil<br />
Bruhanje<br />
Zavračanje hranjenja<br />
Zaspanost<br />
Razdražljivost<br />
Bolečina v trebuhu ali napet trebuh<br />
Pogosto odvajanje urina ali dizurija<br />
Smrdeč ali krvav urin<br />
Septični artritis<br />
Otekanje sklepa ali okončine<br />
Ne uporablja okončine<br />
Ne obremenjuje okončine<br />
Mb Kawasaki<br />
Vročina več kot pet dni in vsaj štirje od naslednjih znakov:<br />
obojestransko negnojno vnetje očesnih veznic<br />
spremembe na ustni sluznici<br />
spremembe na okončinah (otekline, kasneje luščenje)<br />
polimorfen izpuščaj<br />
povečane vratne bezgavke<br />
* FD – frekvenca dihanja<br />
Tabela 2: Simptomi in znaki nekaterih resnih okužb
34 Otroci in mladostniki | Smernice <strong>za</strong> prepoznavo in <strong>za</strong>četne ukrepe pri otrocih z vročino<br />
O<br />
ralno dajanje paracetamola<br />
ima pri otrocih prednost<br />
pred rektalno uporabo, ker je<br />
absorpcija stalnejša in omogoča<br />
natančnejše odmerjanje na<br />
podlagi telesne mase.<br />
Otroke, pri katerih glede na simptome<br />
posumimo na življenje ogrožajoče bolezni,<br />
moramo takoj s spremstvom <strong>zdrav</strong>nika<br />
nujne medicinske pomoči in/ali reševalca<br />
poslati v bolnišnico (telefonska številka<br />
112). Otroke z značilnostmi z rdečega polja,<br />
a brez življenje ogrožajočih znakov, pošljemo<br />
na nujen pregled k specialistu pediatru<br />
v bolnišnico. Če ima otrok znake z<br />
oranžnega polja, ga mora pregledati specialist<br />
pediater. Nujnost pregleda je odvisna<br />
od opisanih znakov. Otroke z značilnostmi<br />
z zelenega polja, ki nimajo nobenega od<br />
znakov z oranžnega ali rdečega polja, lahko<br />
starši negujejo doma po navodilih <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
delavca.<br />
Posegi <strong>za</strong> zniževanje vročine:<br />
Ω Otroku lahko izboljšamo počutje z mlačnimi<br />
kopelmi, mlačnimi obkladki ali brisanjem<br />
z mlačno vodo.<br />
Ω Zaradi škodljivega sistemskega vsrkavanja<br />
alkohola odsvetujemo alkoholne obkladke.<br />
Ω Otroci z vročino ne smejo biti oblečeni ne<br />
premalo ne preveč.<br />
Ω Uporabo antipiretičnih <strong>zdrav</strong>il z namenom<br />
znižanja telesne temperature svetujemo le<br />
pri otrocih, ki so videti pri<strong>za</strong>deti, ne pa pri<br />
otrocih z vročino, ki so videti <strong>zdrav</strong>i.<br />
Zniževanje vročine z <strong>zdrav</strong>ili<br />
Za zniževanje vročine svetujemo kot<br />
antipiretik prve izbire paracetamol in sicer<br />
10 do 15 mg na kg telesne teže, na štiri
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
35<br />
do šest ur. Če ta ne učinkuje ali bi presegli<br />
dnevni odmerek paracetamola, uporabimo<br />
ibuprofen (5 do 7,5 mg na kg telesne teže<br />
na šest do osem ur.<br />
Paracetamola in ibuprofena otrokom z<br />
vročino ne smemo ponuditi hkrati. Prav<br />
tako ju pri otrocih z vročino ne smemo rutinsko<br />
izmenjevati. Možnost napake pri<br />
odmerjanju je večja kot le pri enem <strong>zdrav</strong>ilu,<br />
<strong>za</strong>to so potrebna še natančnejša navodila<br />
glede intervalov in odmerkov glede na<br />
telesno težo otroka, in ne starost otroka ali<br />
višino telesne temperature.<br />
Oralno dajanje paracetamola ima pri<br />
otrocih prednost pred rektalno uporabo,<br />
ker je absorpcija stalnejša in omogoča natančnejše<br />
odmerjanje na podlagi telesne<br />
mase. Rektalna uporaba pride v poštev le v<br />
primeru bruhanja ali drugih motenj, ki preprečijo<br />
peroralno uporabo. Izjemoma ob<br />
bruhanju ibuprofena ter hkratni neučinkovitosti<br />
paracetamola lahko otroku rektalno<br />
damo tudi diklofenak (1 do 2 mg na kg telesne<br />
teže na dan v dveh do treh odmerkih).<br />
Antipiretiki ne preprečujejo vročinskih<br />
krčev in jih ne smemo uporabljati le v ta namen.<br />
Antipiretikov ni priporočljivo uporabljati<br />
<strong>za</strong> preprečevanje zvišane telesne temperature<br />
ali lokalnih reakcij po cepljenju.<br />
Pri otrocih z noricami in kadar vročina<br />
traja več kot tri dni in ni jasnega vzroka<br />
<strong>za</strong>njo, je potrebna previdnost pri uporabi<br />
nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen,<br />
diklofenak), saj lahko prikrijejo resno bakterijsko<br />
okužbo.<br />
Stari Rimljani so vročino skušali pregnati<br />
s striženjem nohtov. Odre<strong>za</strong>n del nohta so<br />
nato z voskom pritrdili na vrata sosedov,<br />
saj so verjeli, da bodo tako prenesli<br />
vročino v sosednjo hišo.<br />
Nasveti <strong>za</strong> nego doma<br />
Staršem in skrbnikom svetujemo:<br />
• Ponujajte otroku pijačo (<strong>za</strong> dojenega otroka<br />
je najprimernejše materino mleko).<br />
• Preverjajte znake morebitne izsušitve:<br />
Ω vdrta mečava in vdrte oči,<br />
Ω suha usta in odsotnost solz,<br />
Ω videz pri<strong>za</strong>detega otroka,<br />
Ω bistveno manjša količina izločenega<br />
urina.<br />
• Spodbujajte otroka k pitju in poiščite<br />
nadaljnjo pomoč ob znakih izsušitve.<br />
• Ugotovite, ali je izpuščaj neiztisljiv: ob<br />
pritisku nanj ne izgine <strong>za</strong> trenutek.<br />
• Nadzorujte otroka tudi ponoči, vendar<br />
ga ne zbujajte le <strong>za</strong>radi zniževanja vročine.<br />
• Otrok naj ne obiskuje šole ali skupnega<br />
varstva, o bolezni pa obvestite tamkajšnje<br />
osebje.<br />
Po prvem posvetu z <strong>zdrav</strong>stvenimi delavci<br />
naj starši poiščejo nadaljnjo pomoč, če:<br />
• ima otrok konvulzije,<br />
• dobi neiztisljiv petehialni izpuščaj,<br />
• se otrokovo stanje po njihovem mnenju<br />
slabša glede na stanje pred posvetom,<br />
• so bolj <strong>za</strong>skrbljeni kot pred posvetom,<br />
• traja vročina več kot 48–72 ur,<br />
• jih skrbi, da ne zmorejo skrbeti <strong>za</strong> svojega<br />
otroka.
36 NAŠA LEKARNA<br />
10 dobrih<br />
novic<br />
Naša redna sodelavka farmacevtka<br />
Polonca Fiala je postala<br />
Pomurka leta po izboru<br />
Radia Murski val in tednika<br />
Vestnik. Polonca Fiala<br />
je tudi dobitnica letošnjega<br />
Minařikovega priznanja <strong>za</strong><br />
prispevek k razvoju slovenske<br />
farmacije in <strong>za</strong> pri<strong>za</strong>devno<br />
delo v Slovenskem farmacevtskem<br />
društvu, ki priznanja<br />
tudi podeljuje. Visoko<br />
priznanje jo uvršča med najbolj<br />
<strong>za</strong>služne slovenske farmacevte.<br />
Ob rednih delovnih<br />
obveznostih v Pomurskih<br />
<strong>lekarna</strong>h, kjer jo ob strokovnosti<br />
odlikuje tudi prijaznost<br />
s strankami, se trudi <strong>za</strong> čim<br />
boljšo obveščenost bolnikov.<br />
Vir: www.pomurje.si<br />
Pojavilo se je novo upanje<br />
<strong>za</strong> ljudi, ki kljub <strong>zdrav</strong>emu<br />
načinu življenja in uživanju<br />
ustreznih <strong>zdrav</strong>il nikakor ne<br />
morejo znižati visokega krvnega<br />
pritiska. Gre <strong>za</strong> poseg,<br />
ki ga opravijo v lokalni anesteziji<br />
in z njim deaktivirajo<br />
pretirano dejavnost živcev<br />
v ledvicah. Namenjen bo ljudem<br />
z resno obliko visokega<br />
pritiska (resistentna hipertenzija),<br />
ki te bolezni kljub številnim<br />
<strong>zdrav</strong>ilom ne morejo dobro<br />
nadzorovati.<br />
Vir: www.webmd.com<br />
Čeprav je trebušna maščoba<br />
še posebej trdovratna, se<br />
je lahko rešimo s skrbno izbrano<br />
dieto, ki dopušča tudi<br />
uživanje ogljikovih hidratov.<br />
Edina omejitev, ki jo moramo<br />
dosledno upoštevati, je izogibanje<br />
vsem izdelkom iz bele,<br />
prečiščene moke, od kruha<br />
do vseh slanih in sladkih živil<br />
iz vrečke. Raje izberimo žita<br />
in druge naravne ogljikove hidrate,<br />
od krompirja do stročnic.<br />
Hujšanje lahko pospešimo<br />
z več protivnetne hrane,<br />
od rib, jagodičevja do raznovrstne<br />
zelenjave, od brokolija<br />
do zelja in čebule. Odličen<br />
pripomoček <strong>za</strong> odpravo trebušne<br />
debelosti je kurkumin,<br />
ki ga seveda v veliki meri vsebuje<br />
<strong>za</strong>čimba kurkuma.<br />
Vir: www.lifestyle.enaa.com<br />
Lani so Rdeči noski – klovni<br />
<strong>zdrav</strong>niki obiskali več kot<br />
30.000 bolnih, trpečih in<br />
osamljenih ljudi. Prinesli so<br />
jim razvedrilo in dobro voljo<br />
ter jim vzbudili življenjski<br />
pogum. Rdeči noski bodo<br />
spomladi <strong>za</strong>čeli svoje deseto<br />
leto delovanja v Sloveniji. S<br />
pomočjo podpore številnih<br />
ljudi in ustanov so prisotni<br />
v vse več bolnišnicah in drugih<br />
ustanovah po Sloveniji.<br />
Letos bodo razširili svoje<br />
poslanstvo in <strong>za</strong>čeli redno<br />
obiskovati tudi splošni bolnišnici<br />
Izola in Slovenj Gradec<br />
ter Oddelek <strong>za</strong> hematologijo<br />
v UKC Ljubljana.<br />
Vir: www.rdecinoski.org<br />
Bob leta oz. izjava leta po izboru<br />
bralcev Večera in širše<br />
slovenske javnosti je izjava<br />
čistilke Jelke Bobonja: »Na<br />
kraj pameti mi ne pade, da bi<br />
pogledala, kaj na izdelku piše;<br />
je <strong>zdrav</strong>o, ni <strong>zdrav</strong>o, koliko
januar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 37<br />
konzervansov ima, je slovensko<br />
ali ni. Zame je pomembna<br />
samo cena. Kupujem tisto, kar<br />
je v akciji, in temu prilagajam<br />
svoj jedilnik.«<br />
Vir. www.vecer.com<br />
»Ljubkovanje zmanjšuje stres,<br />
strah in bojazen, znižuje krvni<br />
tlak ter izboljšuje dobro počutje<br />
in spomin. Ti pozitivni učinki<br />
nastanejo <strong>za</strong>radi izločanja<br />
hormona oksitocina, ampak<br />
samo pri ljubkovanju z najbližjimi<br />
osebami. Telesni dotiki<br />
s tujimi osebami lahko imajo<br />
povsem nasprotne učinke,« je<br />
povedal Jürgen Sandkühler,<br />
vodja Centra <strong>za</strong> raziskovanje<br />
možganov Medicinske univerze<br />
Dunaj. Pri ne<strong>za</strong>želenem telesnem<br />
stiku s tujci se namreč<br />
ne izloča hormon oksitocin,<br />
ki je znan predvsem po<br />
tem, da krepi čustveno nave<strong>za</strong>nost<br />
in naklonjenost med<br />
starši in otroki ter med <strong>za</strong>ljubljenci.<br />
www.dnevnik.si<br />
Raziskave kažejo, da druženje<br />
otrok, mladine in starejših s<br />
psi bistveno pripomore <strong>zdrav</strong>ljenju<br />
in rehabilitaciji. Prisotnost<br />
psa znižuje krvni tlak<br />
in srčni utrip človeka – tako<br />
lahko prisotnost in dotikanje<br />
psa pomirjata človeka in<br />
zmanjšujeta fizično bolečino<br />
ter psihično nelagodje. Terapija<br />
s psom vpliva tudi na<br />
telesni, mentalni, socialni in<br />
kognitivni vidik ter tudi na<br />
govor in komunikacijo. Izvajanje<br />
tovrstnih terapij vedno<br />
bolj podpira tudi medicinska<br />
stroka, <strong>za</strong>to namerava Zavod<br />
PET (Pasja Enota Terapevtov)<br />
na ministrstvo <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je vložiti<br />
pobudo <strong>za</strong> ureditev <strong>za</strong>konodaje<br />
na tem področju.<br />
Vir: www.slovenskenovice.si<br />
Denar menda ne prinaša sreče.<br />
Vendar so zdaj britanski<br />
raziskovalci predstavili se<strong>za</strong>m<br />
drobnih radosti, med katerimi<br />
je veliko pove<strong>za</strong>nih z denarjem.<br />
Kar 59 odstotkov udeležencev<br />
v raziskavi zelo vzradosti,<br />
ko jeseni v žepu plašča<br />
najdejo denar, ki je tam ostal<br />
prejšnjo pomlad; 26 odstotkov<br />
jih osreči spoznanje, da je<br />
artikel, ki ga nameravajo kupiti,<br />
naprodaj s popustom; 18<br />
odstotkov ljudi se zelo razveseli<br />
spoznanja, da so shujšali<br />
pol kilograma; pet odstotkov<br />
jih po prekrokani noči osreči<br />
prebujanje brez mačka in trije<br />
odstotki se razveselijo, ko<br />
na polnem avtobusu najdejo<br />
prost sedež.<br />
www.dobrevijesti.info<br />
38-letna mati dveh otrok iz<br />
New Yorka se je odločila, da<br />
bo leto dni preživela, ne da<br />
bi se obremenjevala s svojim<br />
videzom. Sita je bila trošenja<br />
denarja in časa <strong>za</strong> ličenje,<br />
barvanje las in depilacijo<br />
ter kupovanja novih oblačil,<br />
nakita in kreme proti gubam.<br />
Leto dni je uporabljala samo<br />
deodorant in gel <strong>za</strong> svoje<br />
kratke lase. Kasneje je dodala<br />
še kremo <strong>za</strong> obraz in bal<strong>za</strong>m<br />
<strong>za</strong> ustnice. Iskreno <strong>za</strong>trjuje,<br />
da se zdi sama sebi lepa.<br />
www.dobrevijesti.info<br />
Zdravniki, medicinske sestre<br />
in ostalo <strong>zdrav</strong>stveno osebje<br />
v Atenah in okolici prostovoljno<br />
delajo nadure, v<br />
katerih oskrbujejo posameznike,<br />
ki nimajo <strong>zdrav</strong>stvenega<br />
<strong>za</strong>varovanja. Pri tem si<br />
pomagajo z <strong>zdrav</strong>ili in pripomočki,<br />
ki so jih podarili lekarne,<br />
farmacevtska podjetja<br />
in posamezniki. Gibanje<br />
je <strong>za</strong>čel kardiolog dr. Giorgis<br />
Vichas. V Grčiji namreč kar<br />
600.000 dolgotrajno brezposelnih<br />
ljudi ne more plačevati<br />
<strong>zdrav</strong>stvenega <strong>za</strong>varovanja,<br />
ki jim poteče po letu dni<br />
brezposelnosti.<br />
www.positivenews.org.uk
38 NAŠA LEKARNA<br />
Preudarno<br />
<strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je<br />
Preudarna uporaba<br />
razkužil<br />
Marina Gyurica, mag. farm., Pomurske lekarne, Lekarniška podružnica Turnišče<br />
Zimski meseci so nam tako kot vsako leto prinesli<br />
tudi številne okužbe, ki nam otežujejo vsakodnevne<br />
obveznosti in nas spravljajo v slabo voljo. Večina<br />
teh okužb se prenaša kapljično, predvsem s kašljanjem<br />
in kihanjem, torej jih najbolj učinkovito<br />
preprečimo z rednim in natančnim umivanjem ter<br />
po potrebi tudi razkuževanjem rok.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 39
40 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Preudarna uporaba razkužil<br />
Temeljito in pogosto umivanje rok z milom in toplo vodo nas sicer<br />
dobro <strong>za</strong>ščiti pred okužbami, vendar slabo in počasi odstranjuje<br />
mikroorganizme s kože.<br />
Roke si premalo umivamo<br />
Izsledki številnih raziskav kažejo, da si<br />
vsaj tretjina ljudi, tudi v razvitih državah,<br />
premalo umiva roke. Če si rok ne umivamo<br />
dovolj pogosto, se lahko z bakterijami<br />
okužimo sami (z dotikom oči, nosu ali ust),<br />
poleg tega pa jih lahko prenašamo na druge<br />
stvari, ki se jih dotikamo. Tako se prenašata<br />
npr. virusa prehlada in gripe, pa tudi<br />
virusi, ki povzročajo okužbe prebavil. Slaba<br />
higiena rok lahko povzroči ne samo milejše<br />
okužbe dihal in prebavil, ampak tudi<br />
meningitis, hujše bolezni prebavil in celo<br />
hepatitis a.<br />
Na naših rokah namreč vsakodnevno<br />
pristajajo različni mikroorganizmi, ki jih<br />
prenašamo v usta, oči ali na ranice v koži,<br />
in tako povzročimo okužbe. Največ se jih<br />
nabere pod nohti in med prsti, od tam jih<br />
je tudi najtežje odstraniti.<br />
Njihovo število lahko z rednim umivanjem<br />
zmanjšamo <strong>za</strong> sto- ali celo do tisočkrat.<br />
Na splošno velja, da si moramo roke<br />
80 odstotkov vseh okužb se prenese<br />
že z dotikom.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
41<br />
Še posebej skrbno si roke umijmo:<br />
Ω pred pripravo jedi in pred jedjo,<br />
Ω po uporabi sanitarij,<br />
Ω po kihanju,<br />
Ω po kašljanju,<br />
Ω po dotikanju drugih telesnih izločkov<br />
(menjava plenic, oskrba ran),<br />
Ω po prijemanju domačih živali ali njihovih<br />
iztrebkov,<br />
Ω po stiku z bolniki.<br />
umiti po vseh nečistih opravilih in pred izvajanjem<br />
čistih opravil.<br />
Nad bakterije z razkuževanjem rok<br />
Temeljito in pogosto umivanje rok z milom<br />
in toplo vodo nas sicer dobro <strong>za</strong>ščiti<br />
pred okužbami, vendar slabo in počasi odstranjuje<br />
mikroorganizme s kože.<br />
Ko torej hočemo s kože odstraniti bakterije,<br />
je potrebno razkuževanje. Bakterije<br />
so pozimi kar pogosto prisotne okoli<br />
nas, saj premalo ljudi upošteva navodilo,<br />
naj med prebolevanjem bakterijske okužbe<br />
ostanejo doma, da ne širijo okužbe med<br />
svojimi sodelavci, znanci in sorodniki. Treba<br />
je poudariti, da z razkuževanjem rok <strong>za</strong>ščitimo<br />
tako sebe kot tudi druge.<br />
Ko nimamo pitne vode in čiste brisače<br />
Razkuževanje rok je potrebno tudi takrat,<br />
ko nimamo dostopa do pitne vode in<br />
čiste brisače. Uporabimo namreč pripravke,<br />
ki <strong>za</strong> učinek ne potrebujejo vode, pa<br />
tudi brisanja ne. Razkuževanje tudi manj<br />
okvari kožo kot zelo pogosto umivanje, ker<br />
maščob ne odstranjuje, temveč jih le razporedi<br />
po koži. Kar petina ljudi, ki si pogosto<br />
umivajo roke, ima <strong>za</strong>radi tega težave s<br />
kožo. Treba je še dodati, da <strong>za</strong> razkuževanje<br />
ČISTE ROKE<br />
ZA UČINKOVIT BOJ<br />
Z VIRUSI IN BAKTERIJAMI<br />
Higiena rok je eden od pomembnih dejavnikov<br />
preprečevanja in širjenja različnih okužb.<br />
Ko ne morete do umivalnika, si pomagajte z razkužilom<br />
<strong>za</strong> roke Softa-Man® Visco Rub.<br />
Inovativno alkoholno razkužilo <strong>za</strong> roke Softa-Man®<br />
Visco Rub v obliki gela, ki ne kaplja, je namenjeno<br />
hitremu in učinkovitemu razkuževanju rok brez uporabe<br />
vode. Negovalne učinkovine, ki jih vsebuje, kožo vlažijo<br />
in negujejo.<br />
Softa-Man® Visco Rub ne vsebuje barvil in parfuma.<br />
Pri uporabi razkužila ne varčujte – nanesite ga na<br />
celotno površino rok, kot če bi roke umivali z vodo.<br />
Razkužilo Softa-Man® Visco Rub uporabite:<br />
• na potovanjih (letalo, hotel, bazen, center dobrega<br />
počutja)<br />
• pri obisku javnih prostorov (stranišče, trgovinski<br />
centri, bolnišnice in <strong>zdrav</strong>stveni domovi)<br />
• pred stikom z bolniki in po njem<br />
Na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h.<br />
Priročno<br />
100 ml<br />
Pakiranje<br />
www.medis.si
42 Preudarno <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je | Preudarna uporaba razkužil<br />
Bakterije so pozimi kar pogosto prisotne okoli nas, saj premalo ljudi upošteva<br />
navodilo, naj med prebolevanjem bakterijske okužbe ostanejo doma, da ne<br />
širijo okužbe med svojimi sodelavci, znanci in sorodniki.<br />
Pravilno higiensko umivanje rok<br />
Ω Pred umivanjem z rok odstranimo ves<br />
nakit.<br />
Ω Roke zmočimo s toplo vodo.<br />
Ω Nanesemo tri do pet mililitrov mila.<br />
Ω Umijemo dlan ob dlan.<br />
Ω Umijemo hrbtišče leve in desne roke.<br />
Ω S prekrižanimi prsti umijemo medprstne<br />
prostore.<br />
Ω Nato umijemo palca obeh rok.<br />
Ω Umijemo prstne blazinice in nohte.<br />
Ω Umijemo <strong>za</strong>pestje.<br />
Ω Roke speremo pod tekočo vodo od konic<br />
prstov navzdol.<br />
Ω Roke dobro osušimo, najbolje s papirno<br />
brisačo, ki jo takoj <strong>za</strong>vržemo.<br />
Ω Za <strong>za</strong>piranje vode uporabimo brisačo.<br />
porabimo manj časa kot <strong>za</strong> umivanje, saj<br />
slednje navadno pomeni odhod v toaletne<br />
prostore, razkužilo pa lahko imamo v torbici<br />
ali na svoji delovni mizi.<br />
Razkužila običajno nanašamo na suhe<br />
roke, ker z nanašanjem na vlažne roke<br />
zmanjšamo učinek, poleg tega se tako roke<br />
manj izsušijo. Po razkuževanju rok ne spiramo<br />
z vodo in ne brišemo!<br />
Zaslediti je mogoče priporočila, da je<br />
tudi pred razkuževanjem potrebno temeljito<br />
umivanje rok. Ali torej razkuževanje ni<br />
dovolj? V zvezi s tem je <strong>za</strong>nimiva primerjava<br />
učinka kombiniranega umivanja in razkuževanja<br />
rok samo z razkuževanjem, ki<br />
so jo opravili na visoki šoli <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>stvo.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
43<br />
Nedavna raziskava je poka<strong>za</strong>la, da bi mikroorganizmi na tipkovnici<br />
lahko povzročili številne <strong>za</strong>strupitve in resne bolezni.<br />
Raziskava je poka<strong>za</strong>la večjo snažnost rok<br />
po razkuževanju brez predhodnega umivanja.<br />
Število poraslih kolonij mezofilnih<br />
aerobnih bakterij je bilo po umivanju in<br />
razkuževanju manjše <strong>za</strong> 72 odstotkov, po<br />
razkuževanju pa <strong>za</strong> 88,9 odstotka. <br />
Kar 95 odstotkov ljudi trdi, da si vedno<br />
umije roke, ko gre na stranišče. Raziskava,<br />
ki so jo opravili v petih velikih ameriških<br />
mestih, pa kaže, da je bolj realna številka<br />
67 odstotkov.<br />
Pravilno higiensko razkuževanje rok<br />
Ω Nanesite razkužilo v skrčeno dlan in<br />
prekrijte vse površine.<br />
Ω Podrgnite dlan ob dlan pet- do desetkrat.<br />
Ω Z desno dlanjo podrgnite hrbtišče leve<br />
roke in z levo dlanjo hrbtišče desne roke.<br />
Ω Podrgnite dlan ob dlan s skrčenimi in<br />
z iztegnjenimi prsti, da boste razkužili<br />
medprstne prostore.<br />
Ω Skrčite prste in z zunanjimi deli prstov<br />
podrgnite ob nasprotno dlan.<br />
Ω Z <strong>za</strong>prto dlanjo krožno razkužite palec.<br />
Ω Z <strong>za</strong>prto dlanjo in združenimi prsti krožno<br />
drgnite naprej in na<strong>za</strong>j po dlani, da boste<br />
razkužili prstne blazinice in nohte.<br />
Ω Ko se vam roke posušijo, bodo razkužene.<br />
Postopek traja 20–30 sekund.
44 NAŠA LEKARNA<br />
Pozitivka<br />
Bolje je izgubiti<br />
minuto v življenju<br />
kot življenje v minuti<br />
Sergeja Širca<br />
»Življenje je eno samo in tega se premalokrat <strong>za</strong>vemo. Ni samoumevno. Da bi ga<br />
<strong>za</strong>živeli polno, moramo najprej poskrbeti <strong>za</strong> temeljne človeške potrebe. Ena od njih<br />
in zelo pomembna je varnost. Smo ekipa, ki se pri svojem delu dnevno srečuje z<br />
ljudmi, katerih življenje visi na nitki. Zelo dobro se <strong>za</strong>vedamo, kaj pomeni pravilno in<br />
pravočasno ukrepanje, pa naj gre <strong>za</strong> težko bolezensko stanje ali hudo poškodbo. Žal<br />
pa se tega <strong>za</strong>veda le peščica ljudi,« pravijo člani ekipe Reši življenje. Ekipa izvaja<br />
delavnice prve pomoči dojenčkom in otrokom. Namenjene so predvsem<br />
staršem dojenčkov in malčkov ter vsem, ki se ukvarjajo z majhnimi otroki.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 45
46 Pozitivka | Bolje je izgubiti minuto v življenju kot življenje v minuti<br />
Ekipa Reši življenje<br />
Ekipo Reši življenje sestavljajo <strong>zdrav</strong>niki asist.<br />
Robert Hajdinjak, Mirna Rogelj, Kristjan<br />
Sancin in asist. dr. Vesna Homar ter reševalci<br />
Daniel Andolšek, Miha Brezovnik, Robert<br />
Lampret, Boštjan Plahutnik, Uroš Gerič in<br />
Andreja Špilek. Vsi delajo na terenu in so se<br />
pri svojem delu soočili že s številnimi situacijami,<br />
ko so reševali življenja. »V tem času smo<br />
pridobili izkušnje in ugotovili, katere so tiste okoliščine,<br />
v katerih se starši velikokrat ne znajo prav<br />
odločiti, s tem pa lahko škodujejo <strong>zdrav</strong>ju svojega<br />
otroka. Seveda nevede, v dobri veri, da otroku pomagajo,«<br />
poudarjajo člani ekipe.<br />
Pobudnik in organi<strong>za</strong>tor<br />
delavnic je Tadej Cunder,<br />
po poklicu policijski inšpektor,<br />
ki uspešno povezuje<br />
svoje delo v policiji in reševalnem<br />
vozilu. V okviru specialne<br />
policijske enote namreč deluje<br />
paramedic skupina, katere član je<br />
Tadej, ki tako sodeluje v reanimacijski<br />
skupini v reševalnem vozilu.<br />
Na podlagi teh izkušenj so<br />
<strong>zdrav</strong>niki in reševalci prišli do<br />
ideje, da bi staršem ponudili dodatno<br />
znanje. Sestavili so ekipo štirih <strong>zdrav</strong>nikov in sedmih<br />
inštruktorjev nujne medicinske pomoči. »Zdravniki<br />
so na podlagi prakse sestavili program situacij, <strong>za</strong>radi katerih<br />
so starši s svojimi otroki v <strong>za</strong>dnjih letih največkrat prišli na urgenco.<br />
Zato se program Reši življenje loči od ostalih podobnih<br />
programov – to je program, ki je dejansko<br />
uporaben tudi v praksi,« pravi Cunder.<br />
Ideja Reši življenje se je rojevala postopoma.<br />
Združili so dejstva, statistiko, želje nekaterih<br />
staršev in nastala je Delavnica prve<br />
pomoči dojenčkom in otrokom. »Bilo je precej<br />
težje prodreti, kot smo mislili, ker se ljudje ne<br />
<strong>za</strong>vedajo pomena znanja prve pomoči. Izpit iz<br />
prve pomoči, ki smo ga vsi delali v okviru priprav<br />
na vozniški izpit, ni dovolj. Veliko je tudi<br />
ljudi, ki se ne želijo srečati s takimi situacijami<br />
in od njih bežijo,« poudarja Tadej Cunder.<br />
Ugotovil je, da ljudje večinoma ne znajo<br />
reagirati ob poškodbah in nesrečah. Bojijo<br />
se izvajati postopke, ki so enostavni in
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
47<br />
bi lahko rešili življenje. Tudi <strong>za</strong>to,<br />
ker jih je strah, da bodo z nepravilnim<br />
ukrepanjem komu storili<br />
kaj škodljivega, pa jih bo ta potem<br />
tožil. »To so zgodbe iz ameriških filmov,<br />
v Sloveniji se po meni znanih podatkih<br />
še ni zgodilo, da bi kdo tožil<br />
nekoga, ki mu je rešil življenje,« pravi.<br />
Skrbi ga pomanjkanje empatije<br />
v naši družbi. »Vsak se briga<br />
samo <strong>za</strong>se. Na srečo vsaj v primeru<br />
prometnih nesreč večina ljudi pokliče<br />
pomoč, se ne peljejo mimo. A mo-<br />
Velikokrat poiščejo osebo, ki jim je<br />
se potem zgodi, da ljudje<br />
ramo jih osvestiti, da bi pomagali. rešila življenje, in se ji <strong>za</strong>hvalijo. To so lepe zgodbe.<br />
Zelo redko se zgodi, da bi kdo oživljal<br />
človeka, ki ga je med vožnjo pri<strong>za</strong>del infarkt. A prepričan<br />
sem, da bi to vsak storil, če bi šlo <strong>za</strong> njegovega otroka ali svojca.<br />
So pa tudi svetle izjeme, ljudje, ki se odzovejo takoj, pokličejo<br />
pomoč, <strong>za</strong>čnejo oživljati, počakajo reševalca in mu pomagajo.<br />
Velikokrat se potem zgodi, da ljudje poiščejo osebo, ki jim<br />
je rešila življenje, in se ji <strong>za</strong>hvalijo. To so lepe zgodbe,« se spominja<br />
Cunder. Med ljudmi, ki tako suvereno odreagirajo<br />
v nepričakovanih situacijah, prevladujejo policisti, gasilci,<br />
poklicni vojaki, torej »polprofesionalci«, ki imajo nekaj<br />
znanja o tem in so <strong>za</strong>to tudi bolj samo<strong>za</strong>vestni pri nudenju<br />
pomoči. Vendar Tadej poudarja, da so ti postopki zelo<br />
preprosti in dobro razdelani, da se jih naučiti, in to je neprecenljivo,<br />
ko rešujemo življenje.<br />
Kdo bi moral obvladati postopke prve pomoči <strong>za</strong> dojenčke<br />
in malčke? »Ne samo starši, ampak vsi, ki delajo z majhnimi<br />
otroki.« In katere so situacije, <strong>za</strong>radi katerih starši najpogosteje<br />
poiščejo nujno medicinsko pomoč? »Predvsem<br />
dihalne stiske, bodisi <strong>za</strong>radi bolezni ali dušenja, povišana temperatura,<br />
zlasti vročinski krči, driska in bruhanje, alergije, padci,<br />
krvavitve, opekline …« našteva Cunder. Na delavnicah naučijo<br />
starše, kdaj je treba poiskati nujno medicinsko pomoč,<br />
kdaj otroka odpeljati k pediatru in kdaj ga lahko ustrezno<br />
negujejo doma. V ambulantah nujne medicinske pomoči<br />
se namreč vse prepogosto znajdejo starši z otroki, ki bi jih<br />
lahko mirno oskrbeli doma. Ne le, da se bolan otrok na urgenci<br />
slabo počuti takrat, ko bi bilo <strong>za</strong>nj bolje, da bi ležal
48 Pozitivka | Bolje je izgubiti minuto v življenju kot življenje v minuti<br />
Vsebina<br />
Delavnice prve pomoči<br />
dojenčkom in otrokom<br />
Kdaj? 15. 2. 2013<br />
15. 3. 2013<br />
19. 4. 2013<br />
Kje? Cesta na Brdo 85, Ljubljana<br />
Več informacij:<br />
www.resizivljenje.si<br />
Prijave na:<br />
041 756 280<br />
info@resizivljenje.si<br />
Cena: 68 EUR <strong>za</strong> posameznika,<br />
106 EUR <strong>za</strong> par<br />
delavnice Reši življenje temelji na dvoletnem<br />
raziskovanju problematike in<br />
ugotavljanju, kateri so najpogostejši vzroki, <strong>za</strong>radi katerih<br />
odrasli pripeljejo dojenčka ali otroka na urgenco oziroma pokličejo<br />
reševalce (112).<br />
v svoji udobni postelji in se<br />
počutil varno v domačem<br />
okolju, temveč taki bolniki<br />
tudi onemogočajo <strong>zdrav</strong>stvenemu<br />
osebju, da bi<br />
čim hitreje nudili nujno pomoč<br />
tistim, ki jo res potrebujejo.<br />
Vsebina delavnice Reši življenje temelji na dvoletnem<br />
raziskovanju problematike in ugotavljanju, kateri so najpogostejši<br />
vzroki, <strong>za</strong>radi katerih odrasli pripeljejo dojenčka<br />
ali otroka na urgenco oziroma pokličejo reševalce (112).<br />
Vključuje naslednje teme:<br />
Ω pravilen pristop pri poškodbah dojenčka in otroka,<br />
Ω osnove sistemskega pristopa <strong>za</strong> ocenjevanje<br />
<strong>zdrav</strong>stvenega stanja dojenčka in otroka (abcd),<br />
Ω kako v kritičnih situacijah ohraniti<br />
trezno presojo,<br />
Ω pri dojenčku in otroku prepoznati<br />
<strong>zdrav</strong>stveno stanje, ki <strong>za</strong>hteva oskrbo<br />
medicinskega osebja,<br />
Ω pravilno ukrepanje v primeru<br />
bolezenskih stanj (oživljanje, delo z<br />
defibrilatorjem, dihalne stiske,<br />
vročinska stanja, <strong>za</strong>strupitve, driske,<br />
bruhanje, alergije, nemir) in poškodb<br />
(padci, krvavitve, opekline,<br />
podhladitve, tujki, prometne nesreče,<br />
poškodbe z elektriko, utopitve,<br />
imobili<strong>za</strong>cija, najpogostejše napake pri<br />
ukrepanju).<br />
Udeleženci delavnic Reši življenje dobijo algoritemska<br />
navodila, kako ukrepati v posameznih situacijah, postopke<br />
pa sistematsko razložijo tudi na primerih iz vsakodnevnega<br />
življenja. Prav <strong>za</strong>to je delavnica Reši življenje<br />
tako uporabna. Delavnica v prvi vrsti dvigne <strong>za</strong>vest staršev<br />
o pomenu znanja učinkovite prve pomoči. Cilj delavnice<br />
je pripraviti starše na nepričakovane situacije, ki lahko<br />
imajo zelo resne posledice.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
49<br />
Za konec še praktičen nasvet:<br />
Kaj storiti, če z otrokom v avtu<br />
doživite prometno nesrečo? Otrok<br />
v sedežu joka in niste prepričani,<br />
ali je poškodovan. Ali otroka vzeti<br />
iz avtomobila? V otroškem sedežu<br />
ali brez njega? Ali počakati<br />
na reševalce? »Če otrok ne diha, nimamo<br />
kaj razmišljati, tu gre <strong>za</strong> reševanje<br />
življenja. Otroka odpnemo iz<br />
sedeža, ga v<strong>za</strong>memo iz avtomobila,<br />
položimo na trdo podlago in ga <strong>za</strong>čnemo<br />
oživljati. Enako velja, če ocenimo,<br />
da je otrok v avtomobilu v veliki nevarnosti, če obstaja nevarnost<br />
naleta ali požara. Če gre <strong>za</strong> neposredno nevarnost, moramo<br />
otroka hitro spraviti iz avta, pa četudi ga je treba povleči ven <strong>za</strong><br />
nogo ali glavo. Le če ocenimo, da otrok ni v nevarnosti, ga je bolje<br />
pustiti v avtomobilu, dokler ne pridejo reševalci. Na delavnicah<br />
med drugim učimo tudi, kako otroka v taki situaciji pomiriti,«<br />
pravi Tadej Cunder.
50 NAŠA LEKARNA<br />
Venerin<br />
kotiček<br />
Ko je že skoraj prepozno ...<br />
Eva Cafuta Hlušička, mag. farm., Lekarna Toplek, Ptuj<br />
Jutranja tabletka je svoje ime dobila po času, ko se<br />
<strong>za</strong>vemo, da je ukrep v primeru ne<strong>za</strong>ščitenega<br />
spolnega odnosa in ne<strong>za</strong>želene morebitne nosečnosti<br />
neizbežen. Strokovnejša (a manj pogosta)<br />
izra<strong>za</strong> <strong>za</strong>njo sta tudi postkoitalna tabletka ali nujna<br />
kontracepcija. Gre <strong>za</strong> eno od možnosti <strong>za</strong> preprečitev<br />
nosečnosti, ki pa naj nam bo vse prej kot<br />
navada; jutranja tabletka naj namreč ne služi kot<br />
način kontracepcije, ampak zgolj kot izjemni<br />
ukrep <strong>za</strong> preprečitev možnosti <strong>za</strong>nositve.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 51
52 Venerin kotiček | Ko je že skoraj prepozno ...<br />
Vsaka ženska bi morala<br />
poznati svoj menstrualni cikel.<br />
Ta se pri ženskah lahko razlikuje<br />
po trajanju, a ta odstopanja<br />
praviloma niso velika. Zapomniti<br />
si velja predvsem, da se menstrualni<br />
cikel <strong>za</strong>čne s prvim dnem<br />
menstruacije.<br />
V povprečju bi <strong>zdrav</strong>a<br />
ženska, ki ne bi<br />
uporabljala kontracepcije,<br />
v svojem življenju rodila<br />
več kot dvajset otrok.<br />
Ovulacija in oploditev ali menstruacija<br />
Da bi razumeli delovanje jutranje tabletke,<br />
moramo najprej razumeti menstrualni<br />
cikel. Ta se pri ženskah lahko razlikuje<br />
po trajanju, a ta odstopanja praviloma niso<br />
velika. Menstrualni cikel se <strong>za</strong>čne s prvim<br />
dnem menstruacije, ki traja od 3 do 6 dni<br />
in pomeni luščenje zgornjega dela maternične<br />
sluznice. Ta se nato v ciklusu obnovi.<br />
Običajno 14.–16. dan menstrualnega cikla<br />
nastopi ovulacija, tj. obdobje v celem ciklusu,<br />
ko se iz jajčnikov sprosti jajčece. Le-to<br />
preživi v jajcevodih 48 ur, po tem času pa<br />
propade in nekje 14 dni po ovulaciji se ponovno<br />
pojavi menstrualna krvavitev. Do te<br />
pride, če se jajčece v svoji kratki življenjski<br />
dobi ne oplodi – v tem primeru pa oplojeno<br />
potuje po jajcevodih do maternice, kjer se<br />
ugnezdi v <strong>za</strong> to primerno odebeljeno maternično<br />
sluznico, ki se seveda posledično<br />
ne lušči in izloči kot menstruacija – ta znak<br />
izostanka menstrualne krvavitve pa je običajno<br />
eden od zgodnjih znakov <strong>za</strong> prepoznavanje<br />
nosečnosti.<br />
Gledano realno so možnosti <strong>za</strong>nositve v<br />
enem menstrualnem ciklusu majhne, saj je<br />
v tem primeru treba ujeti trenutek ovulacije<br />
in v tem času imeti ne<strong>za</strong>ščitene spolne<br />
odnose. A če je nosečnost ne<strong>za</strong>želena,<br />
je ne glede na rednost spremljanja lastnega<br />
menstrualnega ciklusa <strong>za</strong>radi možnih odstopanj<br />
in seveda tudi <strong>za</strong>radi psihično in<br />
fizično neprijetnih ukrepov <strong>za</strong> prekinitev<br />
nosečnosti jutranja tabletka včasih neizbežen<br />
ukrep.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
53<br />
Če je vzrok jemanja jutranje<br />
tabletke izpuščena peroralna<br />
hormonska kontracepcija,<br />
naprej podrobno preberite<br />
priložena navodila <strong>za</strong> uporabo,<br />
saj je pomembno, v katerem delu<br />
ciklusa ste izpustili redno<br />
tabletko in jutranja ni vedno<br />
potrebna.<br />
Jutranja tabletka: kako deluje?<br />
Jutranja tabletka je prav<strong>za</strong>prav hormonska<br />
tabletka z učinkovino levonorgestrel. Ta<br />
deluje na enem od nivojev ob nastopu ovulacije,<br />
odvisno od tega, v kateri fazi ciklusa<br />
se jo v<strong>za</strong>me. Lahko prepreči nastop ovulacije,<br />
oploditev že sproščenega jajčeca ali<br />
pa spremeni lastnosti maternične sluznice<br />
in tako prepreči ugnezditev oplojenega<br />
jajčeca vanjo. V vsakem primeru se svetuje,<br />
da se jutranja tabletka v<strong>za</strong>me čim prej<br />
po ne<strong>za</strong>ščitenem spolnem odnosu, a ne kasneje<br />
kot 72 ur po njem. Njena učinkovitost<br />
naj bi bila največja do 24 ur po spolnem<br />
odnosu, potem pa <strong>za</strong>čne padati. Ker<br />
gre <strong>za</strong> hormonsko tabletko, lahko vpliva na<br />
trenutni menstrualni cikel – menstruacija<br />
se lahko pojavi nekaj dni prej ali kasneje<br />
od pričakovane, lahko je obilnejša ali šibkejša.<br />
Če pride do več kot teden dni trajajočega<br />
izostanka menstruacije, je vsekakor<br />
treba opraviti nosečniški test kljub uporabljeni<br />
jutranji tabletki in se glede morebitne<br />
nosečnosti posvetovati z izbranim ginekologom.<br />
Stranski učinki, ki se lahko pojavijo<br />
po jemanju jutranje tabletke, so redki in<br />
so običajno podobni tistim, ki lahko nastopijo<br />
tudi po <strong>za</strong>četku jemanja kontracepcijskih<br />
tabletk (slabost, vrtoglavica, napete<br />
prsi, glavobol, bolečine v trebuhu). Ti<br />
učinki največkrat v kratkem času minejo<br />
sami od sebe, in če se že pojavijo, se svetuje,<br />
da se počiva, dokler ne izzvenijo. Če<br />
se zgodi, da se jutranja tabletka izbruha, je<br />
treba vzeti novo. Pogosto jemanje jutranje
54 Venerin kotiček | Ko je že skoraj prepozno ...<br />
Poučevanje o varni in odgovorni spolnosti se <strong>za</strong>čne že zelo zgodaj,<br />
praviloma prej, kot sploh postanemo spolno aktivni. Zato ni izgovora,<br />
da v spolnosti ne bi ravnali odgovorno. Jutranja tabletka naj bo tako<br />
uporabljena le v primeru, ko ostale metode kontracepcije <strong>za</strong>tajijo.<br />
tabletke ali celo večkratno jemanje v enem<br />
menstrualnem ciklusu se vsekakor odsvetuje,<br />
saj takšno početje poruši hormonsko<br />
ravnovesje v telesu in lahko spremeni ves<br />
menstrualni cikel ali povzroči večja nihanja<br />
v njem. Vsekakor je v takem primeru<br />
primerneje razmisliti o (ugodnejši) metodi<br />
trajne kontracepcije.<br />
Na slovenskem trgu je registrirana tudi<br />
jutranja tabletka, ki vsebuje ulipristal acetat<br />
in se jo lahko v<strong>za</strong>me tudi do 5 dni po ne<strong>za</strong>ščitenem<br />
spolnem odnosu (kar je sicer življenjska<br />
doba semenčic v ženskem telesu<br />
po odnosu) in deluje tako, da <strong>za</strong>vira ovulacijo<br />
(torej <strong>za</strong>kasni menstrualni cikel <strong>za</strong><br />
5 dni). Če ravno ne načrtujemo nosečnosti,<br />
pogosto ne vemo točnega časa nastopa<br />
ovulacije, <strong>za</strong>to so jutranje tabletke z levonorgestrelom<br />
pogosteje v rabi.<br />
Če je vzrok jemanja jutranje tabletke izpuščena<br />
peroralna hormonska kontracepcija,<br />
naprej podrobno preberite priložena<br />
navodila <strong>za</strong> uporabo, saj je pomembno, v<br />
katerem delu ciklusa ste izpustili redno tabletko<br />
in jutranja ni vedno potrebna. Tudi<br />
če se jo v<strong>za</strong>me, je treba nadaljevati z jemanjem<br />
kontracepcijskih tabletk po shemi.<br />
Če dvomite v točnost svojega menstrualnega<br />
cikla ali je le-ta nereden, vsekakor uporabite<br />
jutranjo tabletko, če je to potrebno.<br />
Ni točnega pravila, kdaj je tabletko smiselno<br />
vzeti, a vsekakor je bolje, da se jo v<strong>za</strong>me,<br />
kot pa da se z ne<strong>za</strong>želeno nosečnostjo<br />
ukvarjamo, ko ta že nastopi. Jutranja tabletka<br />
nikakor ne prekine nosečnosti (njena<br />
uporaba v nosečnosti je celo kontraindicirana),<br />
ampak zgolj prepreči, da do nje<br />
sploh pride.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
55<br />
Zdrava ženska, ki ne uporablja nobene<br />
od kontracepcijskih metod in ima redne<br />
spolne odnose, ima 90 odstotkov<br />
možnosti, da bo v roku enega leta <strong>za</strong>nosila.<br />
V spolnosti ravnajmo odgovorno<br />
Jutranja tabletka je na voljo v vseh <strong>lekarna</strong>h,<br />
<strong>za</strong> dekleta in ženske, starejše od 16 let,<br />
brez recepta, <strong>za</strong> mlajše pa beli recept predpiše<br />
izbrani ginekolog ali osebni <strong>zdrav</strong>nik.<br />
Poučevanje o varni in odgovorni spolnosti<br />
se <strong>za</strong>čne že zelo zgodaj, praviloma<br />
prej, kot sploh postanemo spolno aktivni.<br />
Zato ni izgovora, da v spolnosti ne bi ravnali<br />
odgovorno. Jutranja tabletka naj bo<br />
tako uporabljena le takrat, ko ostale metode<br />
kontracepcije <strong>za</strong>tajijo (izpuščena hormonska<br />
tabletka, počen ali slabo nameščen<br />
kondom ipd.), in nikakor ne <strong>za</strong>radi<br />
nepremišljenosti. Nobena jutranja tabletka<br />
nas namreč ne more <strong>za</strong>ščititi pred spolno<br />
prenosljivimi boleznimi in okužbo z<br />
virusom hiv!
56<br />
NAŠA LEKARNA<br />
Portret<br />
farmacevta<br />
Fotografija<br />
Tina Ramujkić<br />
»Na svetu si, da gledaš sonce.<br />
Na svetu si, da greš <strong>za</strong> soncem.<br />
Na svetu si, da sam si sonce<br />
in da s sveta odganjaš – sence.«<br />
— Tone Pavček<br />
Venco Ristov, mag. farm.<br />
Lekarna Prule – Trnovo, Ljubljana
58 NAŠA LEKARNA<br />
Za mizo<br />
Foto: Gregor Grunt<br />
Zmote in resnice<br />
o hujšanju<br />
Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. tehnologije<br />
Samo ena shujševalna dieta je učinkovita. Tista, ki je<br />
<strong>zdrav</strong>a in pri kateri telo in vse njegove celice tudi med<br />
hujšanjem dobijo vse hranilne in <strong>za</strong>ščitne snovi. Če bomo<br />
hujšali <strong>zdrav</strong>o, se bo to na zunaj hitro poka<strong>za</strong>lo. Kmalu<br />
bomo dobili lepšo kožo, bujnejše lase, močnejše nohte,<br />
mirnejše bomo spali in bolj ustvarjalni bomo.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 59
60 Za mizo | Zmote in resnice o hujšanju<br />
Pri <strong>zdrav</strong>em hujšanju sodelujejo trije<br />
presnovni procesi. Najprej se<br />
morajo rezervne maščobe sprostiti<br />
in iz maščobnih molekul preiti<br />
v kri. Drugič, tavajoče maščobne molekule<br />
morajo pripotovati v mitohondrije celic<br />
mišičja (celične peči). In tretjič, maščobne<br />
molekule moramo v mitohondrijih celic<br />
pokuriti v celoti. Če vse deluje usklajeno,<br />
bomo prečrpali iz maščobnih <strong>za</strong>log dovolj,<br />
da bomo shujšali. Ta proces se v <strong>za</strong>dnjih<br />
sto tisoč letih ni spremenil!<br />
Maščobne <strong>za</strong>loge na trebuhu, stegnih in<br />
drugje niso statična masa, marveč del dinamičnega<br />
procesa. Glede na genetske ukaze<br />
vsako sekundo nastaja na milijone pomočnikov,<br />
ki maščobe prenašajo v celice, da<br />
tam zgorijo in nam dajo energijo. Iz maščobnih<br />
rezerv se sprostijo približno 4.000-<br />
krat hitreje, kot se vanje vgradijo.<br />
Za hujšanje pomagajo ravno maščobe!<br />
Toda ne vse maščobe! Maščobne kisline,<br />
ki sestavljajo maščobe, najprej delimo na<br />
nasičene in nenasičene. Slednje so lahko<br />
enkrat ali večkrat nenasičene in med seboj<br />
se razlikujejo po položaju nenasičenih vezi.<br />
Ločimo omega-3 maščobne kisline, ki imajo<br />
nenasičeno tretjo vez, omega-6 šesto in<br />
omega-9 deveto. Nenasičene vezi so rahle,<br />
<strong>za</strong>to naglo vstopajo v kemične procese in<br />
oksidirajo. Po drugi strani pa so nasičene<br />
maščobne kisline »site« in jih nove biokemične<br />
pove<strong>za</strong>ve ne »<strong>za</strong>nimajo«. Če take nasičene<br />
maščobe pristanejo na trebuhu, povsod<br />
tam, kjer jih ne bi bilo treba ..., tam tudi<br />
ostanejo in jih le s težavo odstranimo oziroma<br />
pokurimo. Spet so esencialne nenasičene<br />
maščobne kisline omega-3 in omega-6<br />
tako pomembne, da brez njih življenja<br />
sploh ne bi bilo. Naj omenim, da sta esencialna<br />
linolna maščobna kislina tipa omega-6<br />
ter esencialna linolenska maščobna<br />
kislina tipa omega-3 izrednega pomena <strong>za</strong><br />
hujšanje. Vsi obroki naj bi torej vsebovali le<br />
manjšo količino nasičenih maščobnih kislin<br />
in veliko več nenasičenih esencialnih<br />
maščobnih kislin.<br />
Holesterol ni »prava« maščoba, marveč<br />
vosku podobna snov<br />
Vsaka celica je ovita tudi s plastjo holesterola,<br />
ki mora biti prožen, tekoč oziroma<br />
neoksidiran, da lahko <strong>za</strong>držuje vodo. Če<br />
je holesterola preveč ali ni tekoč, so celice<br />
polne in ne potrebujejo svežih maščobnih<br />
kislin iz krvi. Zato so jim receptorji na celični<br />
membrani odveč in jih razgradijo. Posledica<br />
je, da maščobne molekule prosto<br />
plavajo po krvi, kar se pri analizi krvi pokaže<br />
kot povečanje trigliceridov. Pri debelih<br />
ljudeh je teh razgrajenih receptorjev čedalje<br />
več in pri njih so še dodatno pomembne<br />
omega-3 maščobne kisline, da bi bil holesterol<br />
kar najbolj tekoč.<br />
Razgrajene maščobe, ki prosto plavajo<br />
po krvi, moramo usmeriti na kurjenje v celice.<br />
Za to pa potrebujemo prevoznika – to<br />
je karnitin. Najbolje je, da karnitin naredimo<br />
sami iz beljakovin oziroma aminokislin,<br />
vitaminov b 6 in c ter žele<strong>za</strong>. Iz aminokislin<br />
je tudi rastni hormon oziroma<br />
hormon vitkosti. Tako karnitin kot hormon<br />
vitkosti potrebujeta <strong>za</strong> nastanek vitamin<br />
b 6 in druge vitamine b-kompleksa. Brez<br />
njih se izgorevanje maščob ne <strong>za</strong>čne. Pri<br />
procesu hujšanja sodeluje še tiroksin ali hormon<br />
žleze ščitnice, ki je tudi iz aminokislin.<br />
Iz tega sledi, da so beljakovine izrednega<br />
pomena <strong>za</strong> hujšanje. Vendar moramo imeti
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
61<br />
Nupo dietna prehrana je znanstveno najbolj preizkušena in<br />
podprta dietna prehrana <strong>za</strong> uporabo v zelo nizkoenergijski<br />
dieti, ki na Danskem uživa 30-letno tradicijo z doka<strong>za</strong>nimi<br />
učinki v več kot 50 kliničnih študijah.<br />
h Živilo <strong>za</strong> posebne <strong>zdrav</strong>stvene namene <strong>za</strong> uravnavanje prekomerne telesne teže<br />
registrirano na Ministrstvu <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>je,<br />
h prvi popolni prehranski nadomestek v zelo nizkoenergijski dieti (< 800 kcal),<br />
h s 6 porcijami dnevno vašemu telesu <strong>za</strong>gotovi vse potrebne vitamine, minerale,<br />
prehranske vlaknine,<br />
h v le cca. 115 kcal ponudi uravnotežen in nizkokaloričen obrok,<br />
h ponuja širok izbor okusov Nupo dietnih napitkov (mango/vanilija, malina/borovnica,<br />
kakav, jagoda, bela kava) in Nupo dietnih juh (zelenjavna, pekoči tajski piščanec, beluš),<br />
h pomaga vam pri spremembi prehranjevalnih navad,<br />
h z njim nadomeščate svojo obstoječo prehrano,<br />
h je enostaven <strong>za</strong> pripravo in priročen <strong>za</strong> uživanje kjerkoli,<br />
h brez GSO.<br />
IZBRAN<br />
®<br />
PRODUKT<br />
2013<br />
Nupolife.si<br />
NUPO MODRA ŠTEVILKA<br />
080<br />
87 99
62 Za mizo | Zmote in resnice o hujšanju<br />
Redna telesna vadba je <strong>zdrav</strong>a <strong>za</strong> celo telo - če smo <strong>zdrav</strong>i. Gibanje<br />
kuri odvečne maščobe in spodbuja prebavo. Poskrbite <strong>za</strong> primeren<br />
vnos tekočin in elektrolitov!<br />
dovolj želodčne kisline, če naj se beljakovine<br />
v želodcu razgradijo na aminokisline ter<br />
da se disociira železo, da ga lahko telo uporabi<br />
<strong>za</strong> karnitin. Slabokrvni bodo potemtakem<br />
težko shujšali!<br />
Poleg žele<strong>za</strong> so med minerali <strong>za</strong> hujšanje<br />
izrednega pomena še: jod, krom, kalcij,<br />
magnezij in kalij. Jod potrebuje žle<strong>za</strong> ščitnica,<br />
ki izloča hormon tiroksin. Če ščitnica<br />
izdela dovolj ščitničnega hormona, zelo<br />
hitro <strong>za</strong>čnejo kopneti maščobne rezerve.<br />
Če hočemo doseči večje zgorevanje maščob<br />
v mitohondrijih, moramo <strong>za</strong>gotoviti dovolj<br />
kisika. V pljučnih kapilarah poteka proces<br />
ve<strong>za</strong>ve kisika na rdeča krvna telesca oziroma<br />
na železo v hemoglobinu. Že prej smo<br />
rekli, da se maščoba kar 4.000-krat hitreje<br />
Korenje ne vsebuje niti kančka maščob.<br />
sprošča kot kopiči. K temu največ prispeva<br />
magnezij. Vitamin c sodeluje v celotnem<br />
procesu sproščanja in razgradnje maščob.<br />
Če ga je dovolj, bo presnova hitrejša<br />
in bodo celice pokurile več maščob. Vitamin<br />
d stimulira vitalne impulze v celičnih<br />
jedrih in predrami celice, da z večjo vnemo<br />
pokurijo maščobe. Zato pojdimo na sonce<br />
in uživajmo jedi z veliko vitamina d!<br />
Kalcij pospešuje aktivnost encimov pri<br />
prebavljanju in hkrati odvaja vodo iz telesa.<br />
Krom skrbi <strong>za</strong> pravilno delovanje trebušne
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
63<br />
Pri <strong>zdrav</strong>em hujšanju si lahko pomagamo<br />
tudi s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo kakovostne<br />
beljakovine, na primer iz sirotke in<br />
soje, potem z veliko vlakninami in esencialnimi<br />
maščobnimi kislinami (linolno in linolensko).<br />
V današnjem hitrem tempu življenja pa<br />
je smiselno takrat, ko nimamo časa <strong>za</strong> pripravo<br />
<strong>zdrav</strong>ega uravnoteženega obroka, poseči<br />
tudi po zelo nizkoenergetskem nadomestku<br />
hrane – <strong>za</strong>gotovo bo to bolje vplivalo na rezultat<br />
naše shujševalne diete kot če bi v časovni<br />
stiski zma<strong>za</strong>li čokolado ali vrečko čipsa.<br />
slinavke in uravnava raven inzulina v krvi<br />
ter sodeluje pri transportu maščobnih molekul<br />
na kurjenje. Kalij odvaja vodo iz telesa,<br />
s čimer skrbi <strong>za</strong> zmanjševanje maščobnih<br />
oblog na trebuhu, ki <strong>za</strong>držujejo veliko vode.<br />
Za uspešno hujšanje je nujna urejena<br />
prebava, <strong>za</strong>to poskrbimo <strong>za</strong> <strong>za</strong>dosten vnos<br />
balastnih snovi. Obenem moramo ob hujšanju<br />
piti veliko vode. Žejne celice se skrčijo<br />
in postanejo odporne proti inzulinu, mi<br />
se redimo in telo <strong>za</strong>kisamo.<br />
Ali sploh obstaja<br />
pravilna shujševalna dieta?<br />
Pravilna shujševalna dieta je tista, s katero<br />
obvladamo občutke lakote in sitosti!<br />
Lakota ni kruljenje v želodcu, marveč jo<br />
uravnavajo hormoni ob pomoči možganov.<br />
Mehanizmi, ki varujejo telo pred stradanjem,<br />
so bolj izoblikovani kot tisti, ki nas<br />
branijo pred debelostjo. Lakota kot osnovni<br />
mehanizem preživetja je močnejši nagon<br />
kot spolni. Občutek sitosti <strong>za</strong>znamo<br />
šele po končanem obroku in traja do novega<br />
občutka lakote.<br />
Najpomembnejša mehanizma uravnavanja<br />
občutka sitosti in lakote pri hujšanju<br />
sta velikost in pogostnost obrokov. Možgani<br />
prek živcev zvedo, kakšna je količina in<br />
kakovost vsebine našega želodca. Hormon<br />
holecistokinin pošilja v možgane sporočilo<br />
Ribe so <strong>za</strong>čeli servirati z rezino limone<br />
v srednjem veku, ker so verjeli, da bo<br />
limonin sok razgradil po nesreči <strong>za</strong>užite<br />
kosti.<br />
o potešitvi lakote, vendar z <strong>za</strong>mudo. Zato<br />
ponavadi pojemo preveč! Kdaj bomo po<br />
nekem obroku spet jedli, pa odloči noradrenalin<br />
oziroma nevrotransmiterji. Noradrenalin<br />
občutek lakote <strong>za</strong>vira, adrenalin<br />
pa spodbuja potrebo po hrani, zlasti po<br />
ogljikovih hidratih. Kemični »glasnik« leptin<br />
ne skrbi samo <strong>za</strong> energijo, marveč tudi<br />
<strong>za</strong> <strong>za</strong>loge. Sprošča se iz maščobnega tkiva<br />
in po krvi potuje v možgane. Več kot je maščob,<br />
več je tudi leptina. Pri debelih ljudeh<br />
ga je toliko, da s svojimi informacijami preobremeni<br />
možgane in njegovih podatkov<br />
niti ne sprejemajo več. Nenasičene maščobne<br />
kisline omega-3 iz rib, ki vsebujejo vrsto<br />
dha omega-3, so sposobne »prebuditi« možgane,<br />
da spet lahko sprejemajo informacije<br />
leptinov o sitosti telesa.<br />
Za hujšanje nujen nadzor nad<br />
ogljikovimi hidrati<br />
Nadzorovanje glikemijskega indeksa je<br />
temeljno, če hočemo shujšati, a ni edino!<br />
Pri ogljikovih hidratih ločimo take, ki imajo<br />
visok, in druge, ki imajo nizek glikemijski<br />
indeks. Ta indeks meri vpliv živila na<br />
dvig glukoze oziroma inzulina v krvi. Živila,<br />
ki naglo povečajo raven sladkorja v krvi,<br />
posledično močno spodbudijo izločanje inzulina.<br />
To čezmerno izločanje inzulina že<br />
v kratkem časovnem <strong>za</strong>miku zmanjša količino<br />
sladkorja v krvi in možganih, <strong>za</strong>to dobimo<br />
hitro občutek lakote. Če to nenehno<br />
ponavljamo z uživanjem živil z visokim glikemijskim<br />
indeksom, bo telo preplavljeno s
64 Za mizo | Zmote in resnice o hujšanju<br />
sladkorjem, a bomo kljub temu občutili hipoglikemijsko<br />
lakoto in željo po sladkem.<br />
Na eni strani imamo prebitek sladkorja v<br />
krvi, po drugi pa so možgani lačni. In presežek<br />
sladkorja se spremeni v <strong>za</strong>logo v obliki<br />
maščobe. Ker je sladkorja preveč in ga<br />
celice ne morejo porabiti, »<strong>za</strong>klenejo« svoje<br />
inzulinske receptorje, kar sčasoma privede<br />
v sladkorno bolezen. Zato uživajmo živila z<br />
nizkim glikemijskim indeksom!<br />
Taka so na primer: polnovredni kruh<br />
iz ovsenih otrobov, ječmenov polnozrnati<br />
kruh, rjavi neoluščen riž, testenine al<br />
dente, krompir v oblicah, od sadja na primer<br />
breskve, fige, hruške, jabolka, grenivke,<br />
suhe marelice ..., od zelenjave na primer<br />
avokado, špinača, blitva, brokoli in<br />
druge križnice, fižol, grah in druge stročnice,<br />
paradižnik, kumare in bučke (ne<br />
pa tudi buče!). Od oreščkov so z nizkim<br />
Ena od treh žensk in eden od štirih<br />
moških je na dieti.<br />
glikemijskim indeksom: arašidi, bučne peške,<br />
lanena semena, mandeljni, orehi, se<strong>za</strong>mova<br />
in sončnična semena. Kot <strong>za</strong>nimivost<br />
naj povem, da ima temna čokolada s<br />
70-odstotno vsebnostjo kakava nizek glikemijski<br />
indeks. Kot vidite, omenjeni indeks<br />
ni značilen samo <strong>za</strong> ogljikove hidrate,<br />
marveč tudi <strong>za</strong> druga živila in pijače. Tako<br />
imajo na primer sveži sadni in zelenjavni<br />
sokovi nizek glikemijski indeks, ker vsebujejo<br />
veliko vlaknin. Nizek indeks imajo<br />
tudi pinjenec, kefir, sojino ter kislo mleko,<br />
sir in sirotka. Zanje je značilno, da imajo<br />
tudi velik delež lahko prebavljivih beljakovin,<br />
ki jih potrebujemo pri vsakem obroku.<br />
Od pijač imajo nizek indeks vino, kava,<br />
Recepta <strong>za</strong> vitkost:<br />
Hitri napitek <strong>za</strong> vitkost<br />
V mešalnik damo olupljene<br />
pomaranče, limone, grenivko,<br />
borovnice ali drugo jagodičje<br />
in dve žlici medu. Prilijemo<br />
še pinjenec in vodo ter<br />
zmeljemo.<br />
Ribji, piščančji ali puranov file s pisano omako<br />
Rahlo osoljen file nekaj ur nasekljano zeleno in rožmarin<br />
ter sol in poper. Po že-<br />
mariniramo v oljčnem olju s<br />
česnom, peteršiljem in limoninim<br />
sokom. Nato ga hitro orešček ali ingver. Kot prilolji<br />
dodamo nastrgan indijski<br />
popečemo na obeh straneh go na krožniku najraje vidimo<br />
testenine al dente ali pa<br />
in čisto na koncu potresemo<br />
s parme<strong>za</strong>nom. Ločeno na temen, neoluščen riž. Po želji<br />
tudi prilogo potresemo s<br />
oljčnem olju popražimo nasekljano<br />
čebulo, vanjo vmešamo<br />
koščke<br />
parme<strong>za</strong>nom.<br />
paradižnika,
Kar polovica svetovnega prebivalstva je<br />
na zelo strogi dieti - samo na rižu, ker si ne<br />
morejo privoščiti drugega.<br />
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
65<br />
(p)ostanite<br />
vitki<br />
Enemon je uravnotežena dietna hrana bogata s<br />
hranili. Predstavlja odlično <strong>za</strong>menjavo enega ali<br />
več dnevnih obrokov tako v energijsko omejenih<br />
dietah kot tudi v redni dnevni prehrani. Izdelek<br />
odlikujeta uravnotežena sestava in nizka<br />
kaloričnost.<br />
zeleni in črni čaj. Toda pazimo: vsi energijski<br />
napitki, »lahke« bre<strong>za</strong>lkoholne pijače,<br />
sadni nektarji, žgane pijače in pivo imajo<br />
visok glikemijski indeks! Huda shujševalna<br />
zmota so tudi razni lahki jogurti, lahki namazi<br />
in vse njihove komercialne izpeljanke<br />
brez maščob, saj so tu maščobo, ki <strong>za</strong>držuje<br />
glikemijski indeks, <strong>za</strong>menjali s škrobom<br />
– ta pa ima visok glikemijski indeks. Paradoks<br />
je, da taka lahka živila še bolj obremenjujejo<br />
trebušno slinavko!<br />
Enostranske diete so huda stranpot<br />
Če telesu odtegnemo nekatere hranilne<br />
snovi, so potencialno ogroženi vsi življenjsko<br />
pomembni organi. Nastaneta zmeda<br />
in nered v možganih, <strong>za</strong>to smo razdražljivi,<br />
kar poznajo vsi, ki so se lotili takole hujšati.<br />
Prava tragedija se dogaja z aminokislinami,<br />
ker organizem <strong>za</strong>čne črpati svoje lastne<br />
beljakovine in najprej poseže v vezivno<br />
tkivo; nastane uvela koža, ohlapen trebuh,<br />
na stegnih se kopiči celulit ... Pri enostranskih<br />
dietah se poruši proces nastajanja<br />
novih beljakovin, ker ni aminokislin <strong>za</strong>nje.<br />
To oslabi imunski sistem in telo je veliko<br />
bolj izpostavljeno okužbam. Sočasno<br />
se poslabša presnova, <strong>za</strong>radi pomanjkanja<br />
mineralov, ki v celice prihajajo prek aminokislinskih<br />
čolničkov. Pri hitrih dietah s<br />
stradanjem se ponavadi izogibajo sladkorju,<br />
čeprav je ta osnovna hrana <strong>za</strong> možgane in<br />
živčevje. Če jim ga primanjkuje, potem počakajo,<br />
da ga naša presnova predela iz aminokislin.<br />
Tak človek je nervozen, neustvarjalen,<br />
po<strong>za</strong>bljiv ... <br />
Omogoča nadzorovano hujšanje ter vzdrževanje<br />
primerne telesne mase<br />
Uravnotežen obrok glede na fiziološke potrebe<br />
organizma<br />
Visoka vsebnost beljakovin in prehranske<br />
vlaknine<br />
Enostavno pripravljen in polnovreden obrok<br />
Na voljo je z okusi jagode, kakava, vanilije,<br />
gozdnih sadežev in z nevtralnim okusom.<br />
Izdelek z dolgoletno tradicijo so razvili vrhunski<br />
strokovnjaki s področja prehrane in dietetike.<br />
ENEMON poiščite na policah vseh večjih<br />
trgovcev, specializiranih prodajalnah in v spletni<br />
lekarni Lekarnar.com<br />
www.enemon-diemon.si<br />
JATA EMONA d.o.o., Ljubljana
66 NAŠA LEKARNA<br />
Pogled<br />
iz<strong>za</strong> meje<br />
Vojko La<strong>za</strong>r<br />
Ka<strong>za</strong>hstan<br />
Sergeja Širca<br />
Vojko La<strong>za</strong>r je bil eden od piscev rokometne pravljice v Hrpeljah, saj je tamkajšnji<br />
rokometni klub Gold Club popeljal do <strong>za</strong>vidljivih uspehov. Nato je rokometne<br />
strategije <strong>za</strong> nekaj časa opustil, si vzel malo premora, vse dokler ni dobil mamljive<br />
ponudbe iz Ka<strong>za</strong>hstana. Zdaj v tej srednjeazijski državi s skoraj 17 milijoni prebivalcev<br />
že drugo leto kot trener in selektor vodi žensko rokometno reprezentanco. Vse<br />
kaže, da bo Ka<strong>za</strong>hstanke popeljal po zlati poti svojega prejšnjega kluba. Pri delu mu<br />
je v pomoč dobro znanje ruskega jezika, ki je <strong>za</strong>radi večinskega ruskega prebivalstva<br />
eden od dveh uradnih jezikov v državi.<br />
Slovenci se radi primerjamo z ostalim<br />
svetom. V rubriki Pogled iz<strong>za</strong> meje bodo<br />
naši rojaki, ki živijo v tujini, primerjali slovenski<br />
<strong>zdrav</strong>stveni sistem s sistemom v državi,<br />
kjer živijo. Zavedamo se, da nima vsakdo<br />
celotnega pogleda in podatkov <strong>za</strong> primerjavo,<br />
vseeno pa bo <strong>za</strong>nimivo pokukati v<br />
<strong>zdrav</strong>niške čakalnice in lekarne po svetu.<br />
Prinašamo vam torej pogled na <strong>zdrav</strong>stveni<br />
sistem skozi oči posameznega uporabnika.<br />
Poudarjamo, da je Pogled iz<strong>za</strong> meje omejen<br />
izključno na avtorjevo osebno izkušnjo<br />
z <strong>zdrav</strong>stvenim osebjem in ustanovami ter<br />
nabavo <strong>zdrav</strong>il.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si 67
68 Pogled iz<strong>za</strong> meje | Vojko La<strong>za</strong>r, Ka<strong>za</strong>hstan<br />
pa so seveda daljše. Med letom spremljam<br />
igro reprezentantk v njihovih ligah. Večinoma<br />
igrajo v domačih, ka<strong>za</strong>hstanskih<br />
ekipah. Letos se je prvič v zgodovini ka<strong>za</strong>hstanskega<br />
rokometa zgodilo, da v reprezentanci<br />
igrajo samo domače igralke. Doslej<br />
je bilo med njimi več naturaliziranih<br />
Rusinj kot Ka<strong>za</strong>hstank.<br />
Vojko, kako ste prišli prav v Ka<strong>za</strong>hstan?<br />
Prav<strong>za</strong>prav je Ka<strong>za</strong>hstan prišel do mene.<br />
Poznali so me kot trenerja, saj sem od leta<br />
2004 do leta 2009 treniral Gold Club iz domačih<br />
Hrpelj. Vsa ta leta smo igrali v evropskih<br />
pokalih in tudi nekaj časa v Ligi prvakov,<br />
kjer smo se uvrstili med 16 najboljših<br />
ekip v Evropi. Že v <strong>za</strong>četku so Ka<strong>za</strong>hstanci<br />
poka<strong>za</strong>li veliko <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> sodelovanje<br />
z mano, saj so takrat imeli bolj slabe rezultate<br />
v svetovnem in evropskem rokometu.<br />
Povabili so me na razgovor, ogledal sem si<br />
njihovo superligo in izbral širši krog kandidatk<br />
<strong>za</strong> reprezentanco. Potem smo se uskladili<br />
glede pogojev, pogodbo pa sem podpisal<br />
tako z njihovo rokometno zvezo kot<br />
tudi z vlado. Vlada namreč zelo poudarja<br />
pomen športa in veliko vlaga vanj. Tiste<br />
športnike, ki dosegajo vidne rezultate, država<br />
bogato nagradi in tudi po <strong>za</strong>ključku<br />
kariere dobro poskrbi <strong>za</strong>nje. Sicer so Ka<strong>za</strong>hstanci<br />
dobri v hokeju, vseh borilnih športih,<br />
predvsem judu in boksu, nogometu ter<br />
seveda v ženskem rokometu.<br />
Kako poteka vaše delo z reprezentanco?<br />
Zdaj delam z njimi dobro leto. Ženska<br />
reprezentanca se je uvrstila na svetovno<br />
prvenstvo, ki bo decembra letos v Srbiji.<br />
Sicer še čakamo uradno potrditev, a smo<br />
med štirimi azijskimi ekipami, ki so dosegle<br />
<strong>za</strong>htevane rezultate.<br />
Reprezentanca se približno šestkrat letno<br />
zbere na pripravah, ki trajajo deset do<br />
15 dni. Priprave pred večjimi tekmovanji<br />
Lahko že napoveste, kako se bodo<br />
vaša dekleta odre<strong>za</strong>la na svetovnem<br />
prvenstvu?<br />
Napovedi so vedno nehvaležne. Najprej<br />
moramo počakati na uradno potrditev uvrstitve,<br />
potem pa se bomo pripravljali po<br />
najboljših močeh. Veliko je seveda odvisno<br />
od žreba in nato bomo razmišljali o vsaki<br />
tekmi posebej.<br />
Kakšno mesto je Almati, kjer živite?<br />
Almati je izredno lepo mesto s skoraj<br />
dvema milijonoma prebivalcev. Je nekdanje<br />
glavno mesto, zdaj pa je prestolnica Astana,<br />
ki ji rečejo kar »vzhodni Dubaj«, ker v njem<br />
toliko gradijo in vlagajo.<br />
Ka<strong>za</strong>hstan je samostojna država tako<br />
dolgo kot Slovenija, tudi oni so se osamosvojili<br />
od Sovjetske zveze leta 1991. Ocenjujem,<br />
da je država veliko bolj urejena kot<br />
Slovenija, poleg tega pa imajo prebivalci<br />
močno narodno <strong>za</strong>vest, ki smo jo v 90. letih<br />
prejšnjega stoletja imeli tudi mi, v tem trenutku<br />
pa je nimamo več, čeprav bi jo nujno<br />
potrebovali.<br />
Življenje v Ka<strong>za</strong>hstanu je lepo, tam ni<br />
recesije, svetovna kri<strong>za</strong> se ne pozna.<br />
Kakšen pa je tempo življenja?<br />
V velikih mestih je precej podoben kot<br />
pri nas ali v ostalih <strong>za</strong>hodnoevropskih državah<br />
– Almati je zelo živahno in razvito<br />
mesto, veliko je industrije, mesto se pospešeno<br />
razvija, pač sodobno veliko mesto.<br />
Na podeželju je nekoliko drugače, tam so
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
69<br />
velika prostranstva, ki <strong>za</strong>ostajajo v razvoju.<br />
Večina prebivalcev je Ka<strong>za</strong>kov in Rusov,<br />
<strong>za</strong>to je ruščina poleg ka<strong>za</strong>škega jezika<br />
še vedno uradni jezik. Večina prebivalcev<br />
je muslimanov. Vreme je podobno kot pri<br />
nas, saj imajo celinsko podnebje.<br />
Almati je univerzitetno mesto, tu je veliko<br />
fakultet in univerz. Država veliko vlaga<br />
v izobraževanje in mislim, da se že kažejo<br />
rezultati, saj opažam, da je na visokih položajih<br />
zelo veliko mladih ljudi. Prav tako se<br />
mi zdi, da imajo tudi ženske dober položaj,<br />
imajo svojo vlogo v družbi, saj jih večina<br />
hodi v službo. Družinsko življenje poteka<br />
precej podobno kot pri nas, družine konce<br />
tednov preživljajo zunaj. Opazi se, da je veliko<br />
ljudi precej premožnih, standard se kar<br />
dviguje, posebno v mestih.<br />
Ka<strong>za</strong>hstan ima ogromno še neodkritega<br />
naravnega bogastva in je še premalo poznan<br />
v svetu. Se pa država razvija tudi na<br />
turističnem področju, saj v turizem precej<br />
vlagajo. Ka<strong>za</strong>hstan veliko vlaga v športno<br />
in turistično zimsko infrastrukturo, saj se<br />
pripravljajo <strong>za</strong> kandidaturo na eni od naslednjih<br />
olimpijskih iger. Med turisti prevladujejo<br />
Kitajci, Rusi in Korejci, veliko pa je<br />
tudi turistov iz <strong>za</strong>hodnoevropskih držav.<br />
Ali v Ka<strong>za</strong>hstanu prebiva veliko Slovencev?<br />
Imate stik z njimi?<br />
V stiku sva z direktorjem Slovenske hiše v<br />
Ka<strong>za</strong>hstanu Jožetom Mehom. Več kot Slovencev<br />
je v Ka<strong>za</strong>hstanu ljudi iz naše nekdanje<br />
jugoslovanske države, ki imajo tam svoja<br />
uspešna podjetja, predvsem <strong>za</strong> predelavo<br />
nafte. Ka<strong>za</strong>hstan je namreč bogat z nafto,<br />
plinom in rudninami.<br />
Kakšno pa je stanje v tamkajšnjem <strong>zdrav</strong>stvenem<br />
sistemu?<br />
Na srečo z <strong>zdrav</strong>niki <strong>za</strong> zdaj nisem imel<br />
veliko stikov, saj manjše težave uredijo kar<br />
<strong>zdrav</strong>niki v naši reprezentanci. Njihovi<br />
medicinski inštituti, kjer naše igralke redno<br />
opravljajo obsežne preiskave, so odlični.<br />
Opazil sem, da <strong>zdrav</strong>stvu in <strong>zdrav</strong>ju občanov<br />
namenjajo veliko pozornosti.<br />
Se vam zdijo farmacevti v ka<strong>za</strong>hstanskih<br />
<strong>lekarna</strong>h samo osebe, ki izdajo <strong>zdrav</strong>ilo<br />
na recept, ali se z njimi tudi posvetujete o<br />
težavah?<br />
Po organiziranosti in strokovnosti se<br />
lahko lekarne primerjajo z <strong>za</strong>hodnoevropskimi,<br />
so zelo dobro <strong>za</strong>ložene in farmacevti<br />
so strokovni. Lekarn je veliko in precej je<br />
odprtih 24 ur dnevno. Torej je država dobro<br />
pokrita z njimi in mislim, da jih je večina<br />
del javne <strong>zdrav</strong>stvene mreže.<br />
Kako v Ka<strong>za</strong>hstanu <strong>zdrav</strong>ijo manjše težave,<br />
<strong>za</strong> katere ni treba obiskati <strong>zdrav</strong>nika?<br />
Na podeželju še vedno posegajo po domačih<br />
<strong>zdrav</strong>ilih, v mestu gredo v lekarne.<br />
Kako ocenjujete svojo odločitev o <strong>za</strong>časnem<br />
bivanju v Ka<strong>za</strong>hstanu? Je bila odločitev<br />
prava?<br />
Vsekakor. Tudi <strong>za</strong>to, ker sem spoznal popolnoma<br />
nov del sveta, veliko novih ljudi<br />
in drug način dela. Seveda svoje pripomore<br />
tudi, da me to delo zelo veseli in da smo v<br />
tem letu že poka<strong>za</strong>li zelo <strong>za</strong>vidljive rezultate.<br />
Tudi moji »delodajalci« ocenjujejo moje<br />
delo kot vrhunsko in strokovno, <strong>za</strong>to sem<br />
se seveda odločil <strong>za</strong> podaljšanje pogodbe.<br />
Če bi bil mlajši, bi jo morda sklenil <strong>za</strong> daljše<br />
obdobje, <strong>za</strong> zdaj sem se odločil, da jo bom<br />
podaljševal vsako leto. <br />
Ka<strong>za</strong>hstan je s površino 2,7 milijona kvadratnih<br />
kilometrov deveta največja država<br />
sveta, večja od celotne <strong>za</strong>hodne Evrope.
70 NAŠA LEKARNA<br />
Avtor:<br />
Vladimir<br />
Milovanović<br />
NAJETOPERO<br />
OSMINKA<br />
TISKOVNE<br />
POLE<br />
PRI BOKSU<br />
MOČAN<br />
UDAREC<br />
S STRANI<br />
NADALJE-<br />
VANJE<br />
IN KONEC<br />
GESLA<br />
RIMSKA<br />
ŠTIRI<br />
ORGANSKO<br />
VEČANJE<br />
CARJEVA<br />
HČI<br />
BODEČ<br />
PLEVEL<br />
PRIROJENA<br />
NADAR-<br />
JENOST<br />
DUŠEVNI<br />
PRETRES<br />
OBOD<br />
SLIKE<br />
ŠKOTSKI<br />
PISATELJ<br />
(WALTER)<br />
ODRASLA<br />
SAMICA<br />
GOVEDA<br />
AM. SOPRAN.<br />
(LILY)<br />
ZADNJI DEL<br />
LADJE,<br />
KRMNICA<br />
AM. IGRALKA<br />
(PATRICIA)<br />
SLO. IGRALEC<br />
(TADEJ)<br />
LAKOTA,<br />
STRADEŽ<br />
ZAVITA<br />
ČRTA, VIBA<br />
NAŠA<br />
LEKARNA<br />
VRSTA<br />
RUMENE<br />
POLETNE<br />
HRUŠKE<br />
DIVJA MAČKA<br />
Z LISAMI PO<br />
TELESU<br />
AM. TENISA-<br />
ČICA (CHRIS)<br />
VZDEVEK<br />
OLIVERJA<br />
MLAKARJA<br />
NASPROTJE<br />
DNEVA<br />
ROMUNSKI<br />
PISATELJ<br />
(PANAIT)<br />
NIKA MULEC<br />
IME<br />
ŠVEDSKEGA<br />
PISATELJA<br />
HANSSONA<br />
ODPADNA<br />
VODA<br />
GR. BOG<br />
LJUBEZNI<br />
MESNA<br />
OMAKA<br />
AM. IGRALKA<br />
NALDI<br />
TANČICA,<br />
PAJČOLAN<br />
UM, RAZUM,<br />
PAMET<br />
OVRATNA<br />
RUTA<br />
DOMAČA<br />
ŽIVAL<br />
SRB. IGRALKA<br />
(EVA)<br />
FRANCOSKI<br />
FILOZOF IN<br />
ZGODOVINAR<br />
(ERNEST)<br />
VEČJA<br />
KAMNITA<br />
GMOTA<br />
SOLMI-<br />
ZACIJSKI<br />
ZLOG<br />
ČLOVEK Z<br />
VELIKIMI OČMI<br />
PRIDIGANJE<br />
RAZLOG,<br />
VPLIV NA<br />
ODLOČITEV<br />
STEBLO TRTE<br />
KOŠČEK<br />
BLAGA Z<br />
ZNAKI ČINA<br />
NA UNIFORMI<br />
CIGARETNI<br />
OSTANEK,<br />
ČIK<br />
POŠAST,<br />
SPAKA<br />
ALUMINIJ<br />
IME<br />
PISATELJICE<br />
TRATNIK<br />
POLJSKI<br />
LJUDSKI<br />
PLES<br />
PRVOTNI<br />
PREBIVAL.<br />
APENIN.<br />
POLOTOKA<br />
IME<br />
TURŠKEGA<br />
POLITIKA<br />
MENDERESA<br />
IME<br />
PISATELJICE<br />
PEROCI<br />
SLO. IGRALKA<br />
(ITA, IDA<br />
KRAVANJA)<br />
Rešitev križanke iz 69. številke - vodoravno: MAROVT, ABADIE, GENEZA, ZDRAVI, VRAG, ATE, SOČLAN, ALAN, OMREŽJE, FOTO, ČOK, NEGRI, OT, ITALO, KOŠARA, ERIDA, ZAL, IN, RANKO, INK, NOS, SERVISER, ESKIMKA, KOBE, STAROST, SNOP.<br />
Entrapharm je ambiciozno podjetje, ki se poleg izdajanja revije Naša<br />
<strong>lekarna</strong> ukvarja z nudenjem storitev <strong>za</strong> farmacevtska podjetja ter znanstveno<br />
raziskovalno in razvojno dejavnostjo. Osredotoča se na farmacevtski<br />
marketing v JV Evropi. Partnerjem iz farmacevtske industrije nudi prilagojene<br />
in specializirane rešitve <strong>za</strong> izvajanje marketinške strategije:<br />
- razvoj in vodenje visoko strokovno in marketinško usposobljenih<br />
farmakoinformatorjev<br />
- organi<strong>za</strong>cijo dogodkov <strong>za</strong> strokovno javnost (<strong>zdrav</strong>nike in farmacevte)<br />
- organi<strong>za</strong>cijo novinarskih konferenc in posredovanje sporočil splošni javnosti<br />
- raziskave farmacevtskega trga in podporo ob vstopu <strong>zdrav</strong>il na trg<br />
- registracijske postopke <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>ila<br />
- predstavitve izdelkov v <strong>lekarna</strong>h splošni javnosti<br />
- razvoj novih inovativnih farmacevtskih izdelkov.<br />
Geslo križanke pošljite na dopisnici ali po elektronski<br />
pošti do 20. februarja na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali na elektronski<br />
naslov: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si. Žrebanje nagrad<br />
bo 21. februarja v prostorih podjetja Entrapharm. Trije<br />
nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Medis, d.o.o.,<br />
iz Ljubljane.<br />
Geslo križanke iz 69. številke je: VAŽNO JE, DA SMO<br />
ZDRAVI. V uredništvo je prispelo 287 pravilnih rešitev.<br />
Izžrebanke so: Iša Hercog iz Celja, Mara Crnoja iz<br />
Kamnika in Angela Jokić iz Maribora. Nagrajenke bodo<br />
prejele nagrado pokrovitelja križanke, podjetja<br />
Medis, d.o.o., iz Ljubljane.
71<br />
NAŠA LEKARNA<br />
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
71<br />
Naša<br />
<strong>lekarna</strong><br />
svetuje<br />
Razkuževanje rok – dobra <strong>za</strong>ščita pred virusi in bakterijami<br />
Da nas ne ujameta prehlad ali gripa, v zimskem času poskrbimo <strong>za</strong> dovolj gibanja, <strong>zdrav</strong>o prehrano in<br />
odpornost organizma, ne po<strong>za</strong>bimo pa tudi na čiste roke. Raziskave kažejo, da se 80 % nalezljivih bolezni<br />
širi preko rok. Z rednim razkuževanjem rok lahko pomembno pripomoremo k boljšemu <strong>zdrav</strong>ju.<br />
Uporabite razkužilo Softa-man ® Visco Rub – dermatološko preizkušeno alkoholno razkužilo <strong>za</strong> roke, ki<br />
že v 15 sekundah deluje na viruse in bakterije. Uporabimo ga lahko pri rota in adeno virusih.<br />
Razkužilo Softa-man Visco Rub:<br />
• je dermatološko preizkušeno,<br />
• koža ga odlično prenaša,<br />
• ne vsebuje fenolov,<br />
• ima izredno dolgotrajen učinek.<br />
Posebna ponudba <strong>za</strong> <strong>zdrav</strong>e junake – kar dva MUPIJA <strong>za</strong> ceno enega!<br />
Za <strong>zdrav</strong>o zimo smo <strong>za</strong> vaše najmlajše pripravili posebno ponudbo. Ob<br />
nakupu žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI z okusom češnje brezplačno<br />
prejmete še žvečljive tablete MUPI z okusom čokolade!<br />
Ekolostrum MUPI:<br />
• 100% naravni, polnovredni kolostrum, obogaten z<br />
laktoferinom<br />
• vir beljakovin, ki so potrebne <strong>za</strong> normalno rast in<br />
razvoj kosti pri otrocih<br />
• primeren <strong>za</strong> otroke od 2. leta<br />
• priporoča se uporaba skozi vse leto<br />
• odličnega okusa<br />
Kolostrum ali mlezivo je naša prva hrana. Nastane v<br />
mlečnih žle<strong>za</strong>h vseh sesalcev v prvih urah po rojstvu mladiča in je po sestavi bistveno bogatejši od mleka. Vsebuje več kot 90<br />
popolnoma naravnih sestavin. Je bogat vir dragocenih imunskih ter rastnih faktorjev in hkrati še neprecenljiva <strong>za</strong>kladnica vitaminov,<br />
mineralov in beljakovin. Brezplačni MUPI v vaši najbližji lekarni in na spletni strani www.mupi.si.<br />
Rešitev uganke sudoku iz 69. številke je:<br />
ERAZABAN HERPES STRAN. V uredništvo je prispelo 212 pravilnih rešitev. Izžrebanke<br />
nagradne igre so: Joži Vidmar iz Radeč, Branka Gojak Vilhar iz Kopra in<br />
Ljiljana Radisavljević iz Portoroža. Nagrajenke bodo prejele praktične nagrade<br />
podjetja Medis, d. o. o., iz Ljubljane. Čestitamo!
72 Naša <strong>lekarna</strong> svetuje<br />
Nupo – popoln prehranski nadomestek<br />
Nupo dietni napitki so prejeli pečat Produkt leta, saj so postavili nov<br />
standard izdelkov <strong>za</strong> izgubo telesne teže. So prvi popolni prehranski nadomestek,<br />
ki je primeren <strong>za</strong> uživanje kot edini vir prehrane v zelo nizkoenergijski<br />
dieti (< 800 kcal), ki posamezniku <strong>za</strong>gotavlja pričakovano izgubo<br />
telesne teže, spremembo kakovosti življenja in prehranjevalnih navad.<br />
So živila <strong>za</strong> posebne <strong>zdrav</strong>stvene namene, registrirana na Ministrstvu <strong>za</strong><br />
<strong>zdrav</strong>je, razvita s strani obesitologov na Danskem ter v obdobju 30-letne<br />
tradicije klinično preizkušena v več kot 50 kliničnih študijah. S šestimi<br />
polnovrednimi lahkimi (115 kcal) obroki dnevno pokrijejo vse potrebe organizma<br />
po vitaminih, mineralih, omega-3, vlakninah; brez GSO. Če cenite<br />
svoje <strong>zdrav</strong>je in želite dokončno zmagati v boju z odvečnimi kilogrami.<br />
IZBRAN<br />
®<br />
PRODUKT<br />
2013<br />
Kolagenflex iz Medexa zdaj z dodanim vitaminom C<br />
V Medexu so nadgradili prehransko dopolnilo Kolagenflex, namenjeno ohranjanju<br />
<strong>zdrav</strong>ih sklepov. Kolagenflex zdaj poleg patentirane oblike kolagena s posebej majhnimi<br />
molekulami, ki se v telesu dobro absorbirajo, vsebuje še vitamin C, ki ima v<br />
telesu vlogo pri nastajanju kolagena <strong>za</strong> normalno delovanje hrustanca in kosti.<br />
Izdelek ostaja pakiran v vrečke <strong>za</strong> enostavno uporabo, namenjen pa je moškim in<br />
ženskam po 25. letu starosti, športnikom, ljudem, ki se veliko gibljejo, in starejšim,<br />
ki <strong>za</strong>radi upadanja kolagena v telesu pogosteje občutijo oteženo gibanje.<br />
Otrobi – bogat vir prehranskih vlaknin<br />
Sodoben način življenja pogosto povzroča težave, ki nastajajo predvsem <strong>za</strong>radi<br />
nepravilnega in ne<strong>zdrav</strong>ega prehranjevanja. Nemalokrat jih ne <strong>za</strong>znamo<br />
takoj, ampak se odražajo na dolgi rok in nam lahko <strong>zdrav</strong>je in počutje <strong>za</strong>grenijo<br />
šele v starosti. Pomembna sestavina v vsakdanji prehrani so prehranske<br />
vlaknine, ki so potrebne <strong>za</strong> dobro prebavo.<br />
Instant pšenični OTROBI so dietetični izdelek in so odličen vir prehranskih<br />
vlaknin, potrebnih <strong>za</strong> dobro prebavo. Preprečujejo <strong>za</strong>prtje, očistijo črevesje<br />
in uravnavajo prebavo.<br />
Priporočamo jih tudi pri shujševalnih dietah in sladkorni bolezni, <strong>za</strong>radi svoje<br />
sestave pa so primerno živilo tudi v vegetarijanski prehrani.
februar 2013 | www.naša<strong>lekarna</strong>.si<br />
73<br />
Zimski NUXE negovalni paket<br />
Nizke temperature, hladen veter in sonce, ki se odbija od<br />
snežnih kristalčkov, škodujejo koži in rušijo njeno naravno ravnovesje.<br />
Slabša prekrvavitev kožnih celic zmanjšuje proizvodnjo<br />
sebuma, ki naravno ščiti kožo pred agresivnimi zunanjimi dejavniki.<br />
Koža se <strong>za</strong>radi tega hitro izsuši, površinske celice odmrejo<br />
in koža se prekomerno lušči.<br />
Da bi obraz <strong>za</strong>ščitili pred mrazom, je koži najbolje ponuditi<br />
izobilje lipidov. Esencialne maščobne kisline v lipidih tvorijo<br />
<strong>za</strong>ščitno bariero (<strong>za</strong>ščitni hidrolipidni film). Ne glede na to, ali<br />
imate suho, normalno ali mešano kožo, nizke temperature vedno<br />
<strong>za</strong>htevajo dodatno <strong>za</strong>ščito obra<strong>za</strong>, da bo vaša koža ostala<br />
lepa, <strong>zdrav</strong>a in negovana.<br />
Ključni izdelki iz linije NUXE Medene sanje so:<br />
- <strong>za</strong>ščitna in pomirjujoča Reve de Miel dnevna krema,<br />
- bogata obnovitvena in pomirjevalna Reve de Miel nočna nega,<br />
- edinstveni Reve de Miel bal<strong>za</strong>m <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in nego suhih ter<br />
poškodovanih ustnic in<br />
- Reve de Miel krema <strong>za</strong> roke in nohte, ki bo poskrbela <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />
ter nahranitev suhih in poškodovanih rok.<br />
Torej adijo, suha in poškodovana koža!<br />
V hladnih dneh poskrbite tudi <strong>za</strong> svoje roke in ustnice<br />
Pozimi je koža še bolj izpostavljena in dovzetna <strong>za</strong> različne bolezni in škodljive<br />
dejavnike, kot so suh zrak, nizke temperature, močan veter in ostali ostri vremenski<br />
pogoji ter centralno ogrevanje, ki kožo izsušijo in razdražijo. To še toliko bolj<br />
velja <strong>za</strong> roke in ustnice, ki so v hladnih dneh še posebej izpostavljene. Za suho in<br />
razdraženo kožo so strokovnjaki znamke Eucerin razvili<br />
učinkovite izdelke, ki okrepijo delovanje <strong>za</strong>ščitne funkcije<br />
kože na najbolj izpostavljenih predelih.<br />
Za <strong>za</strong>ščito ustnic vam priporočamo uporabo<br />
Acute Lip Bal<strong>za</strong>m, <strong>za</strong> mehko in svilnato kožo rok<br />
pa Repair Hand cream 5% Urea.<br />
Idealna Vichy zimska nega<br />
Pozimi je naša koža izpostavljena velikim temperaturnim<br />
spremembam, kar pogosto povzroči izsušitev in razpokanost<br />
kože. Suh zrak <strong>za</strong>radi ogrevanja, mraz in <strong>za</strong>drževanje v <strong>za</strong>prtih<br />
prostorih so obenem vzrok <strong>za</strong> suhe lase, izgubo sijaja las in statično<br />
naelektrenost. Običajna nega v mrzlih zimskih dneh <strong>za</strong>to<br />
pogosto ni dovolj, še posebej ko govorimo o negi kože in las.<br />
Laboratoriji Vichy so v skrbi <strong>za</strong> popolno zimsko nego pripravili<br />
paket izdelkov z imenom Moja idealna zimska nega. V privlačni<br />
volneni torbico Vichy so mini izdelki, primerni <strong>za</strong> zimsko nego<br />
kože in las: AQUALIA THERMAL nega <strong>za</strong> kožo (15 ml), PURETE<br />
THERMALE Solution Micellaire nega <strong>za</strong> čiščenje obra<strong>za</strong> 3 v 1<br />
(30 ml), AERATEINT PURE tekoči puder <strong>za</strong> suho kožo (1 ml),<br />
NUTRI REPARATEUR hranilni obnovitveni šampon (7 ml) in<br />
NUTRIEXTRA obnavljajoča hranilna krema <strong>za</strong> telo (7 ml).<br />
Vichy vam ob nakupu izbranih Vichy izdelkov <strong>za</strong> nego obra<strong>za</strong><br />
v vrednosti 20 EUR ali več podarja paket Moja idealna<br />
zimska nega.
74 Naša <strong>lekarna</strong> svetuje<br />
Eksotično sveže doživetje tuširanja<br />
Znamka NIVEA predstavlja Frangipani & Oil gel <strong>za</strong> tuširanje. Negovalna formula z<br />
oljem je polna svežine in na koži pusti prijeten občutek mehkobe.<br />
Razkošno tropsko peno, ki poživi čute, prežema čudovit, poseben vonj cvetlice frangipani,<br />
znane tudi kot havajska plumerija. Medtem ko se stres vsakdanjega življenja<br />
spira z vaše kože, se oljni biseri pomešajo s svetlo modro formulo gela in razvajajo<br />
kožo z intenzivno nego.<br />
NIVEA Frangipani & Oil gel <strong>za</strong> tuširanje ovije telo v svilnato peno, ki očisti kožo, jo<br />
poživi in razvaja.<br />
Frangipani & Oil gel <strong>za</strong> tuširanje vas popelje na poživljajoče potovanje, na katerem<br />
lahko pobegnete vsakdanjemu življenju. Kombinacija svežega vonja in negovalnih<br />
oljnih biserov stimulira čute in pomaga <strong>za</strong>ščititi kožo pred izsušitvijo. Kožo naredi<br />
čudovito gladko.<br />
Nova, dermatološka vizija nege <strong>za</strong> suho in občutljivo kožo<br />
La Roche Posay z novo linijo izdelkov poglavje v znanosti hranjenja kože.<br />
Nutritic Intense <strong>za</strong>gotavlja boljše življenje<br />
s suho in občutljivo kožo. Nega kjer spodbudijo sintezo filagrina – te-<br />
MP-lipidi delujejo v središču povrhnjice,<br />
deluje ne le na vidne simptome suhe melja <strong>za</strong>ščitne funkcije kože. MP-lipidi<br />
in občutljive kože, ampak z izjemno <strong>za</strong>gotavljajo globalno delovanje in z<br />
tehnologijo MP-lipidov in inovativno verižno reakcijo deluje na tri glavne mehanizme<br />
<strong>za</strong>ščitne funkcije kože:<br />
teksturo tudi odpravlja boleč občutek,<br />
ki spremlja suho in občutljivo kožo. - stimulirajo naravno vlaženje,<br />
Razvoj MP-lipidov, ki izhaja iz dermatoloških<br />
raziskav atopije, predstavlja novo - aktivirajo celično<br />
- stimulirajo naravno sintezo lipidov in<br />
obnovo.<br />
Že zbirate metuljčke?<br />
V Medisu so pripravili novost <strong>za</strong> uporabnike njihovih izdelkov<br />
– kartico prvovrstnih. Kartica prvovrstnih je Medisova<br />
kartica <strong>za</strong>upanja, s katero nagrajujejo <strong>za</strong>upanje<br />
uporabnikov. Ko zberete 9 metuljčkov, si<br />
prislužite darilo po vaši izbiri.<br />
Metuljčke zbirate z nakupom Medisovih<br />
prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov.<br />
Izdelkom so priložene kartice prvovrstnih z različnim<br />
številom metuljčkov. Skupno morate zbrati 9 metuljčkov,<br />
darilo pa si izberete iz seznama, ki je na kartici prvovrstnih.<br />
Več na www.medis.si.
IZ KATALOGA UGODNOSTI<br />
do 15. 3. 2013<br />
Odlicno darilo<br />
<strong>za</strong> valentinovo<br />
Izdelana v Galenskem<br />
laboratoriju Lekarne<br />
Ljubljana.<br />
SkinPharma<br />
je linija izdelkov <strong>za</strong> negovanje kože. Ima<br />
izrazito vlažilni znaËaj in je primerna <strong>za</strong><br />
nego vseh tipov kože, <strong>za</strong> vse starosti.<br />
Primerna je tudi kot podlaga <strong>za</strong> liËenje.<br />
Sestavljena je iz izdelkov <strong>za</strong> ËišËenje in<br />
negovanje kože obra<strong>za</strong> in telesa. Vsi<br />
izdelki imajo prijetno, lahkotno in hitro<br />
vpojno teksturo z blagim prijetnim<br />
vonjem. RdeËa nit linije SkinPharma je<br />
Ectoin. Ectoin je sestavina, ki izboljša<br />
naravne <strong>za</strong>šËitne mehanizme kože, nudi<br />
UVA <strong>za</strong>šËito ter zvišuje vsebnost vlage v<br />
koži. Sestavina je preverjena in se v<br />
kozmetiki uporablja že vrsto let.<br />
Ectoinu smo pridružili še druge sestavine, ki kožo dodatno vlažijo, hranijo in so moËni antioksidanti.<br />
Uporabili smo kakovostne sestavine, ki jih koža hvaležno vpije, kot so oljËno in arganovo olje,<br />
karitejevo maslo, ter vrsta izvrstnih vlažilcev.<br />
SKINPHARMA MICELNA<br />
TEKO»INA ZA »IŠ»ENJE<br />
OBRAZA,<br />
fiziološka micelna raztopina 3v1 <strong>za</strong><br />
nežno ËišËenje obra<strong>za</strong>, oËi in ustnic.<br />
Vsebuje Ectoin in sestavine, ki kožo<br />
šËitijo, jo negujejo ter vlažijo. Za vse<br />
tipe kože, brez parabenov, 200 ml<br />
redna cena: 7,50 EUR<br />
akcijska cena s<br />
Kartico zvestobe<br />
6,75<br />
EUR<br />
2<br />
popust:<br />
10 %<br />
SKINPHARMA<br />
KREMA ZA ROKE,<br />
roke vlaži in neguje, vsebuje Ectoin<br />
in oljËno olje. Za vse tipe kože, brez<br />
parabenov, 50 ml<br />
redna cena: 5,01 EUR<br />
akcijska cena s<br />
Kartico zvestobe<br />
4,51<br />
EUR<br />
1<br />
popust:<br />
10 %<br />
Kozmetika SkinPharma je na voljo v enotah Lekarne Ljubljana in v spletni lekarni Lekarna24ur.com.<br />
Akcijske cene iz kataloga ugodnosti veljajo izključno ob predložitvi Kartice zvestobe<br />
LEKARNE LJUBLJANA in <strong>za</strong>htevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene.<br />
Ponudba velja do 15. 3. 2013 oziroma do prodaje <strong>za</strong>log.
Change language