Tukaj - Zelena Slovenija

30 Embalaža EOL-42-februar-February-09embalaže povečal kar za 26 odstotkov.Kot so ocenili na Ministrstvu za okolje in prostorRS, se količina zbrane in predelane plastikev zadnjih letih res povečuje, vendar zaenkrat nesignifikantno, saj je pretežni delež plastike pomešanmed mešane komunalne odpadke. Zaobdelavo tovrstnih odpadkov pa v Sloveniji nibilo prav veliko narejenega.Po podatkih Ministrstva za okolje in prostorRepublike Slovenije so sicer viri nastajanja odpadneplastične embalaže v Sloveniji naslednji:odpadna plastična embalaža, plastika kot odpadnaločeno zbrana frakcija komunalnih odpadkov,odpadna plastika iz kmetijstva, vrtnarstva,ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva, odpadnaplastika iz proizvodnje, priprave, dobave inuporabe plastike, ostružki plastike iz postopkovoblikovanja in fizikalne in mehanske površinskeobdelave plastike, odpadna plastika iz izrabljenihvozil, odpadna plastika kot gradbeni odpadekin odpadna plastika in guma kot odpadek izmehanske obdelave odpadkov.Po zbranih podatkih Agencije RS za okolje inslovenskega Statističnega urada je Slovenijaokoljski cilj 22,5 odstotnega deleža recikliranjaodpadne plastične mase že presegla leta 2005.Decembra lani pa je bila v Evropskem uradnemlistu objavljena še nova krovna direktiva o ravnanjuz odpadki. To bo morala Slovenija sprejetiv dveh letih, predvideva pa, da je treba do leta2020 doseči 50 odstotno stopnjo recikliranja zaplastiko iz komunalnih in njim podobnim odpadkov.Kmalu nove naložbe v predelavoV podjetju Motvoz so se odločili, da bodo svojprogram predelave industrijske odpadne embalaže(polypropilenske tkanine in polietilenskefolije) povečali z novo pralno linijo ter linijo zaizdelavo plastičnih regeneratov. Gre za naložbo,vredno 3 milijone evrov in pol. Dela so seže začela septembra lani, poskusno obratovanjepa naj bi trajalo od marca do oktobra letos.»Novost je predvsem predelava polipropilensketkanine oziroma transportnih vreč za sipke materiale,t. i. big bage. Ti so doslej v večini primerovkončali na deponijah ali v sežigalnici,«je pojasnil mag. Anton Lakner, direktor Motvoza,ter dodal, da bo skupna količina predelaneplastike ob polnem zagonu znašala dodatnihokrog 8.500 ton na leto. Z obstoječo in delujočotehnologijo torej okrog 10.000 ton na leto. Ciljnove naložbe, za katero so sicer poskušali pridobititudi evropska sredstva, vendar so bili pritem žal neuspešni, je zagotoviti cenejšo surovinoza svoje izdelke, kot so: veziva, vrvi in folijeza gradbeništvo ter kmetijstvo. Približno polovicoregeneratov bodo torej porabili v podjetjihv skupini Motvoz Plast, Ultrapac in Motvoz Srbija,ostalo pa bodo izvozili že znanim kupcem,s katerimi poslovno že sodelujejo. »Odločitev zainvesticijo je predvsem ekonomsko utemeljena,saj že sedaj uporabljamo za proizvodnjo nekaterihizdelkov sekundarno surovino. V to nas siliodvisnost od uvoza in naraščajoče cene plastičnihgranulatov. Investicija je trenutno s skokovitimpadcem cen plastičnih surovin ekonomskomalo manj privlačna, vendar verjamemo, da jedolgoročno, tako z ekološkega kot gospodarskegavidika utemeljena in ekonomsko upravičena,«je še povedal Lakner.V ospredju je in bo kakovostregranulatovMed vodilne predelovalce odpadne plastike vSloveniji sodi podjetje Omaplast iz Grosupljega.Na dan predelajo 50 ton odpadne plastičneembalaže, na leto okrog 12 tisoč ton. Večino,kar 95 odstotkov proizvodnje, izvozijo na tujetrge. Kljub uspešnemu delu in 25-letni tradicijipa v podjetju Omaplast opozarjajo na neurejenerazmere na domačem tržišču: »Trg z odpadnoembalažo v Sloveniji je še vedno prost trg, sistemkot celota pa na njem ne deluje. V kriznihčasih vsi tuji sistemi ščitijo domačo predelavoin spodbujajo domača podjetja z zniževanjemcen odpadnih surovin. Pri nas pa se sistem stem ne obremenjuje. Domači predelovalci materialeprodajajo evropskim trgovcem za azijsketrge, kjer je še vedno, kljub padcu cen surovin,mogoče iztržiti določen profit. Po mojih podatkihin izkušnjah je slovenski sistem ravnanja zembalažo edini v Evropi, v katerem ni treba predatizbrane odpadne embalaže podjetjem, registriranimza predelavo odpadkov.« Po besedahMarka Omahna iz Omaplasta se količina predelaneplastike pri nas sicer povečuje, vendar pato ni povezano z boljšo zakonodajo, delovanjemsistema ali učinkovitejšim zbiranjem tovrstnihodpadkov. »Plastike doma je torej dovolj, lezbrati jo je treba. Premalo je sortirnic, naložbv sortiranje in zbiranje komunalnih frakcij papraktično ni,« je še izpostavil Omahen. Ob količiniodpadne plastične embalaže in njenemrecikliranju je treba izpostaviti še pomen kakovosti.Povpraševanja po regranulatih na trguje namreč dovolj. Ker pa predelovalci plastikepričakujejo, da bo ponudba standardnih granulatovpresegla povpraševanje, bo poleg količinebistvenega pomena tudi kakovost granulatov.Večja kot bo njihova kakovost, večje bo povpraševanjepo njih.Na težavne razmere na trgu so opozorili tudidrugi predelovalci plastike in tisti, ki jo zgoljzbirajo. V Komunalnem podjetju Ormož, podobnokot v drugih tovrstnih podjetjih, odpadke,torej tudi plastiko, zbirajo na ekološkihotokih. Na njih na leto zberejo več kot 200 tonplastike. V 90 odstotkih so to plastenke. Na taknačin zbrano plastiko morajo brezplačno oddatishemam. Ludvik Hriberšek, vodja ravnanjaz odpadki v KP Ormož, je ob tem povedal,da je ena večjih slabosti na področju odpadneplastike v Sloveniji ta, da ni mogoče predelatiodpadne plastike s pokopališč. V času svetovnegospodarske recesije pa je, po njegovih ugotovitvah,zelo upadlo povpraševanje po sekundarnihsurovinah. To občutijo tudi v podjetjuDinos, kjer odpadno plastiko dobivajo delnopreko družb za odpadno embalažo, delno padirektno od dobaviteljev, torej podjetij in podobno.Statistični podatki kažejo, da zbiranjeodpadne plastike količinsko narašča. V Dinosunajveč zberejo in predelajo polietilena, čepravpa je ravno po njem povpraševanje v tem časuzelo majhno. »Trenutno je gospodarska krizapovzročila zlom surovinskega trga. Problematikana tem področju je torej zelo resna. Cen ni,ker tudi podjetja nimajo naročil za svoje produkte.K slabemu stanju pa svoje prispeva tudinizka cena nafte,« je obstoječe stanje ocenilKristijan Mlinar, vodja področja nekovinskihmaterialov v Dinosu. V slednjem sicer odpadnoplastiko prodajajo tako na domače kot na tujetrge, ob tem pa izpostavljajo, da v Sloveniji nidovolj predelovalcev posameznih vrst plastike.Dokaz, da je stanje na trgu predelane plastikeoziroma t.i. regranulatov paradoksalno, saj precejplastike izvažamo, za lastne potrebe pa jenimamo dovolj in smo jo primorani celo uvažati,je tudi podatek Carinske uprave RepublikeSlovenije. Kot je pojasnil Pavle Šobar, iz Generalnegacarinskega urada, je bilo lansko leto zaslovenske prejemnike v promet sproščeno za55,85 milijonov evrov predelane plastike oziroma18.278 ton. V največji meri je šlo za uvozplastike iz Hrvaške, Ljudske republike Kitajske,Srbije ter Bosne in Hercegovine. Slovenski izvoznikipa so z izvozom predelane plastike lanizaslužili 162,67 milijona evrov. Največ od skupaj53.772 ton plastike so izvozili na Hrvaško, vRusko federacijo, Ukrajino, Bosno in Hercegovinoter Srbijo.Plastics processingThere is plastic, there is noplasticThe story on plastics processing has, for certain,at least two different sides in Slovenia.On one hand, we the Slovenians are successfulat collecting plastics waste packaging.We have already achieved and exceeded theenvironmental goals regarding plastics recycling.Proportionally to the amount of plasticswaste packaging, the processing of thispackaging is also increasing in recent years.Nevertheless, the amount is not big enoughfor the economical operators involved in theprocessing of plastics waste packaging andfor those whose production is based on theuse of regranulates and therefore the use ofsecondary raw materials. The problem lies inthe system of management of such materials.The needs are larger than the offer, and thedemand by foreign business partners is largerand more effective than by the domestic. Themajority of plastic is therefore exported, butdue to its lack on the domestic market, itneeds to be imported by some producers ofthe products made from different kinds of theregranulates.