Logistikain oskrbne44 Logistika EOL-42-februar-February-09mag. Matjaž Knezdoc. dr. Bojan RosiFakulteta za logistiko Celje –KrškoverigePomen obvladovanja logističnih procesov voskrbni verigiSvetovna kriza, katere učinkeže vse bolj zaznavamo tudi vSloveniji, se nezaustavljivozajeda v vsa področja našegadelovanja. Marsikaj je že ali paše bo korenito spremenila oz.kot pravimo »obrnila na glavo«.Tudi logistika ni izjema in se jiv prihodnje ne napoveduje ničdobrega. Gospodarska recesijapomeni manj povpraševanja,manj proizvodnje, posledičnotudi manj izdelkov v obtokuin manj dela za logističnapodjetja, ki so tesno povezanaz rastjo svetovne industrije intrgovine. Nekatera podjetjatako že hitijo prestrukturiratisvoje poslovanje, zmanjšujejoproizvodne zmogljivosti inštevilo zaposlenih ter so vsebolj previdna pri napovedovanjuprihodnjih ciljev. Kakšnabo sedaj vloga logističnegamenedžmenta v oskrbniverigi, kakšne bodo odločitvein kakšni bodo odgovoriin strategije, so zapletenavprašanja in hkrati veliki izzivislehernega podjetje.V članku smo želeli opozoritina pomembnost obvladovanjalogističnih procesov ter kjein kako je smiselno iskatikonkurenčne prednosti podjetij.UvodV kriznem1 času velja pravilo, da je treba kupcuponuditi ravno toliko, kolikor pričakuje, karpa zahteva oblikovanje odzivne oskrbne verige,ki deluje z optimalnimi viri in je prav takotudi stroškovno optimalna. Kot je zaslediti vmedijih, se, tako kot tudi vsem ostalim gospodarskimpanogam, logistični panogi ne napovedujenič dobrega. Gospodarska recesija pomenizmanjšanje povpraševanja, kar vodi posledičnov zmanjšanje proizvodnje, to pa vodi do zmanjšanjaštevila izdelkov na trgu in manj dela zalogistična podjetja, ki so tesno povezana z rastjosvetovne industrije in trgovine. Po mnenjuanalitikov se bo razmeroma dobro godilo tistimpodjetjem, ki so manj zadolžena in imajo precejvisoko stopnjo podjetniške prožnosti.Zanesljivo lahko trdimo, da bo letošnje leto zelokritično za transportni sektor, ki je pomembnasestavina širše logistične dejavnosti. Kot vemo,se npr. cestni prevozniki že dalj časa ubadajo sproblematiko obvladovanja stroškov poslovanja,1 Kriza je stanje v gospodarstvu, ko se neke ugodne razmereza razvoj začnejo hitro slabšati. V ekonomiji kapitalističnegagospodarstva je kriza periodično se ponavljajoče stanje,ki je posledica neskladij med proizvodnjo in potrošnjo.Vsesplošno krizno stanje pa je mnogokrat posledica globalnihfinančnih kriz, na katere pa žal mnogi nimamo vpliva.ki so zaradi nestabilnih cen naftnih derivatov introšarin kot tudi povpraševanj po prevozih, vsebolj nepredvidljivi. Glede na nujne investicije vposodabljanje voznega parka, ki je bilo mnogimomogočeno le z najemanjem kreditov, poslujejona robu preživetja.Večina logističnih podjetij2 je že začela varčevatina vseh področjih. Nekatera največja in najstabilnejšapa bodo kljub težkim razmeram nadaljevalanačrtovane naložbe, zlasti tiste, ki jimbodo pomagale ohraniti konkurenčno moč inpo končanju krize tudi izkoriščati konjunkturnetokove. Kriza bo najverjetneje prerazporedilarazmerje moči na trgu logističnih storitev, pričemer bi lahko prilagodljivi ponudniki logističnihstoritev svoj položaj celo izboljšali.Zato so v dobi globalne nasičenosti trga in posledičnosvetovne krize, podjetja prisiljena iskatikonkurenčne prednosti in načine diferenciacijepred konkurenti.Pomen poslovne logistike za podjetjeDovolj celostno3 obvladovanje logistike 4 poslovanjaje zahteven proces, ki od podjetja in zaposlenihzahteva veliko znanja. Logistični tokovipotekajo tako znotraj celotnega podjetja kottudi zunaj njega, zato je nujno, da je logistikapovezana z vsemi procesi v podjetju in da deluje
EOL-42-februar-February-09Logistika45kot integrator le-teh. Prav tako je logistika vpetav vse faze življenjskega cikla proizvoda (alistoritve), tj. od projektiranja, priprave, proizvodnje,komercializacije in vse do razbremenitveokolja. Njen vpliv na kakovost poslovnih tokovje neposreden. Izjemen pomen ima prilagodljivostlogističnih procesov, kar podjetjem omogočahitrejše odzivanje na zahteve uporabnikovin nastajajoče tržne spremembe.Dolgo časa so logistiki pripisovali le enostranski5 pomen racionalizacije, kar pomeni, da binaj pripomogla zgolj k minimiziranju stroškovdela. Globalno spremenjene razmere na trgupa zastarele poglede na logistiko zavrača. Dejanskose zahteve tako drastično spreminjajoin povečujejo pomen logistike, da ima sedaj žerazlična kakovost izvedbe logistične dejavnostiin logistične podpore v organizaciji podjetja neposredenvpliv na tržno uspešnost podjetja oz.na ustvarjen dobiček.Različni viri navajajo, da ustvarja logistika vrazvitih tržnih okoljih in gospodarstvih do 10odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP).Kot pomembna sestavina BDP vpliva na ekonomskirazvoj, produktivnost, stroške, obrestnemere in druge ekonomske kriterije. Poslovnicilj logistike torej je, da kontinuirano zagotavljaustrezne logistične objekte, strukture in potiza izvedbo poslovnih procesov. Nastale okoliščine,ki so povezane z logistično dejavnostjo,povratno učinkujejo na organiziranost podjetja,posredno gospodarstva in družbe ter njene premostitvenezahteve.Sodobna globalna ureditev družbe narekujenujno sistemsko povezanost vseh prvin logistikein njenih udeležencev v pretokih blaga instoritev. Logistična funkcija, ki je žal še zmerajv mnogih podjetjih zapostavljena in zatotudi neustrezno organizirana, zanesljivo vodi vzmanjšanje konkurenčnosti. Vedeti moramo, dalahko ima ustrezno organizirana logistika velikin neposreden vpliv na gospodarjenje podjetja vnjegovi celotni strukturi, in sicer na področjih:• proizvodnje (povečanje kakovosti procesovin proizvodov),• ekonomike oz. stroškov poslovanja (optimizacijazalog, racionalizacija manipulacij, racionalizacijatransporta),• na področju distribucije (dobavni roki, zanesljivostdobav, varnost dobav, fleksibilnost)2 Gospodarska kriza lahko za logistična podjetja pomeni tudipriložnost, saj vemo, da bodo velika podjetja zaradi zmanjševanjastroškov izločevala logistično dejavnost in jo prepuščalav izvajanje logističnim ponudnikom storitev.3 Zakon potrebne in zadostne celovitosti nas opozarja in uči,da popolna celovitost ni izvedljiva in pogosto niti ni nujna,enostranskost pa pogosto tudi ne zadošča, vsaj ne v zelo velikivečini praktičnega (vse bolj kompleksnega) dogajanja. Torejmora vsakdo, ki se loteva nekega opravila, kar se da zavestnoin premišljeno, obenem pa tudi kar se da celostno opredeliti,katero raven celovitosti v danem primeru velja šteti za primerno(Rosi, 2008).4 Vedo o logistiki lahko definiramo kot vedo, katere predmet jeugotavljanje, načrtovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimiin informacijskimi tokovi v oskrbni verigi, od dobavitelja,prek proizvodnje do končnega porabnika in obratno, znamenom, zagotoviti ustrezno raven servisiranja odjemalcevob sprejemljivih stroških. Materialnemu in informacijskemutoku lahko dodamo še tok in obvladovanje finančnih sredstevoz. stroškov ter tudi tokove znanja, ki potujejo med akterjioskrbne verige (Rihter, Knez, 2008).5 Enostranskost nevarno vodi v zmoto, ki je posledica spregledanjapotrebne celovitosti obravnavane problematike.in• na področju konkurenčnosti (nizki logističnistroški, racionalizacija poslovanja).Načrtovanje logistike v podjetjihZaradi želje po obstoju in ohranitvi ali pa povečanjukonkurenčnosti svojih izdelkov in storitev,se morajo dandanes podjetja vedno znovavprašati, kako pravilno izvajati svoje procese. Tovelja tudi za logistične procese, ki postajajo vsebolj ključni za konkurenčnost podjetij.V začetni fazi načrtovanja je treba znati ugotovititržno pozicijo podjetja, pri čemer se upošteva:organizacijsko kulturo 6 , dejavnike konkurenčnostipodjetja, vplive družbene ureditve,pravne okvire delovanja, nujne tehnično-tehnološkespremembe, napredek informacijsketehnologije idr.Temeljni okvir je kontinuirano zniževanje stroškov,prilagodljiv nabavni servis, maksimiranjedobička in racionalna preučitev vseh komponentpodjetniške logike. Poleg tega je npr. trebaše preveriti način skladiščenja, izbiro skladiščin področij skladiščenja, nivoje zalog, znižanjeinvesticij v nedobičkonosne dejavnosti, zmanjševanjestroškov kapitala … Zato je v procesunačrtovanja dolgoročne zmogljivosti logističnihelementov potrebno opredeliti temeljne »logističnestrategije«, vezane na:• izključno uporabo lastnih logističnih storitev,• izključno uporabo tujih logističnih storitevali• kombinirano uporabo tujih in lastnih logističnihstoritev.V okviru teh strategij mora podjetje izbiratitisto, ki bo lastnemu načinu poslovanja najprimernejša.Ta naj bi bila oblikovana tako, da boomogočala kakovostnejše poslovanje podjetja vceloti in mu pripomogla k zanesljivejšemu oz.trajnejšemu doseganju želenih ciljev.Poleg tega pa se mora podjetje odločiti tudi, alibo imelo logistično funkcijo organizirano »formalno«,kar pomeni, da bo v podjetju logističnenaloge opravljal posameznik 7 oz. skupina (tim)njih ali pa bodo te razpršene po drugih poslovnihfunkcijah. Odločitev je stvar menedžerjevin je mnogokrat ključnega pomena za nadaljnjeposlovne uspehe. Pri tem ne gre spregledati dejstev,da:• naj ima logistika in njena organiziranost enakoveljavo kot druga področja poslovanja vpodjetju,• je treba organiziranost logistike vključiti v celotnostrukturo podjetja,• je lahko logistična funkcija samostojna funkcijaali pa priključena kakšnemu drugemupodročju poslovanja v podjetju, odvisno od6 Organizacijska kultura vsebuje vrsto skupnih vrednot, vednostiin znanja (= kapital vednosti in znanja, ki ga uporabljajotako ljudje kot tudi podjetje, v katerem so le-ti udeleženi), skaterimi v našem primeru obvladujemo in razrešujemo kompleksneprobleme učinkovanja krize.7 Prof.dr. Danilo Požar je nekoč dejal, da je pri korakih vzpostavljanjalogistike v podjetjih najpomembneje to, da se zapodročje logistike najprej zaposli strokovna oseba, iz nje panato slej ko prej »zraste« logistični oddelek.velikosti podjetja in njegovega ekonomskegaportfelja in• je ciljna funkcija logistike za vsako podjetjeenaka.Ko se podjetje odloči za neko (njemu prilagojeno)koncepcijo poslovne logistike, se njenoudejanjanje še podrobneje planira. Za kakovostslednjega je treba angažirati usposobljen strokovnikader in jo ustrezno projektno organiziratina posamezne podprojekte, in to s procesnoin časovno razvrstitvijo na posamezne poslovnepodsisteme, kot so npr. nabavna, notranja, distribucijskain poprodajna logistika. Pri tem semoramo zavedati, da je logistični proces vednokompromis med optimalnim zadovoljevanjemstrank, stroški in kakovostjo.Prepoznavanje konkurenčne prednostilogistikePomembno vprašanje je vezano na sposobnost,da lahko podjetje ob odločitvi za lastno opravljanjeneke dejavnosti samo sebi zagotovi konkurenčnoprednost, da lahko takšno stanje tudivzdržuje oz. ga ohranja in izboljšuje.Konkurenčne prednosti so inovativna kombinacijaznanja, posebnih veščin, tehnologije,informacij in unikatnih poslovnih metod, kiomogočajo preskrbo s proizvodi in storitvami,ki jih kupci cenijo in želijo kupovati (Greaver,1999). Ključna konkurenčna prednost posameznegapodjetja je tista prednost, zaradi katere gatržišče prepoznava kot drugačnega in boljšegaod drugih ponudnikov enake storitve. Temeljniin ključni mehanizmi ohranjanja poslovnihprednosti v današnjem času izvirajo iz urejenostiv logističnih pristopih, standardizaciji oz.vpeljavi ustreznih standardov poslovanja, visokistopnji odzivnosti, kompatibilnosti z ostalimielementi organizacijske strukture in poslovnimokoljem nasploh.Logistika je bila sicer v vseh obdobjih blagovnemenjave in proizvajanja nenehno prisotna,vendar je lastno veljavo pričela pridobivati šelev dobi intenzivnih globalnih tokov. Šele sedaj sepodjetja zavedajo velikega pomena kakovostneorganiziranosti logistike in zaradi nje nastalihkonkurenčnih prednosti.Kako vplivati na dobre poslovne odločitvev oskrbni verigiSprejemanje poslovnih odločitev je najpomembnejšaaktivnost »top managerjev« v oskrbni verigi,v kateri se ustvarja neka dodana vrednost.Ko govorimo o oskrbni verigi, govorimo o skupinimedsebojno povezanih organizacij (od dobaviteljado končnega uporabnika), ki so neposrednopovezane z enim ali več tokov izdelkov,storitev, informacij, financ ter znanja, in katerihskupni namen in cilj je čim boljša oskrba končnihuporabnikov in zadovoljstvo vseh udeležencevoskrbne verige. (Knez, 2008).Proces ustvarjanja dodane vrednosti je sestavljeniz cele vrste odločitev, ki jih je potrebnosprejeti v okviru številnih, stalno se spreminjajočihpogojev proizvodnje, poslovanja ter okolja. Poslovne odločitve so zelo raznovrstne inzajemajo vsakodnevne rutinske odločitve (go-
Change language