2011-12 - Faculty of Medicine University of Maribor - Univerza v ...

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Pri pripravi poročila so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):Bogdan ČižmarevićEva Nike CviklDarja FarasinTatjana GolobIrena GorzaTjaša HertišRadovan HojsRobi KelcAndreja KomelSaša KosIvan KrajncVesna KrajncUroš MaverZorica MilinovićMilena Orož ČrešnarDušica PahorBreda Pečovnik BalonBožena PejkovićVlasta PisanecJelka RakunPavel SkokAndraž StožerElvira Žibrat MedvedOdgovorni urednik:Andraž Stožer2

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-125.4.1 Založniška dejavnost MFUM......................................................................................... 985. 5 Ocena stanja in usmeritve ..................................................................................... 995. 6 Financiranje ............................................................................................................ 1005.6.1 Pridobivanje sredstev ................................................................................................... 1005.6.2 Poraba sredstev ........................................................................................................... 1005.6.3 Ocena stanja in usmeritev ........................................................................................... 1025.7 Priložnosti za izboljšanje ............................................................................................. 1026. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTI ............... 1036.1 Skrb za kakovost .................................................................................................... 1036.2 Strategija zagotavljanja kakovosti na Medicinski fakulteti UM ....................... 1056.3 Ocena stanja in usmeritev ................................................................................... 1066.4 Premiki v času od ustanovitve MFUM (2003) ..................................................... 1076.5 Priložnosti za izboljšanje: ....................................................................................... 1087. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................. 1118. VREDNOTENJE ŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI ................................................................................... 1129. VREDNOTENJE VPLIVA NA OKOLJE – KAZALNIKI EMAS ......................................................... 11810. PRILOGE .................................................................................................................................. 11910.1 Vprašalnik za pridobivanje študentskega mnenja o študijskem procesu na MFUM ...................................................................................................................................... 11911. SEZNAM PREGLEDNIC ............................................................................................................ 1225

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-121. VPETOST V OKOLJEMedicinska fakulteta (MF) je članica Univerze v Mariboru (UM). Ustanovljena je bila z Odlokom opreoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 2.oktobra 2003. Organizirana je v skladu z Zakonom o visokem šolstvu.Medicinska fakulteta si prizadeva biti odprta ustanova z najvišjimi standardi in vrednotami tako naizobraževalnem in raziskovalnem področju, kot tudi na področju osebnostnega in družbenegapodročja ter razvoja. MFUM spodbuja aktivno sodelovanje študentov in zaposlenih v okvirupedagoškega procesa, v domačih in mednarodnih projektih, društvih, sekcijah, združenjih, pri tem paupošteva nacionalno identiteto in skrb za slovenski jezik, kulturo in dediščino. MFUM se povezuje zgospodarstvom preko projektov, s civilno družbo preko društev, nevladnih organizacij, medijev; zjavno upravo in državnimi institucijami, kot so ministrstva, inštituti, agencije. Na ta način MFUM širiznanje, promovira zdrav način življenja in predstavlja zdravje kot temeljno biopsihosocialnovrednoto, spodbuja skrb zanj, prav tako pa skrbi za etične in moralne vrednote in se sooča združbenimi in sociološkimi vprašanji ter tako prispeva k celostnemu družbenemu napredku inrazvoju.1.1 PoslanstvoMFUM ima objavljeno poslanstvo in vizijo na spletni strani http://www.mf.uni-mb.si/index.php/sl/omedicinski-fakulteti/48-poslanstvo-in-vizija.Poslanstvo Medicinske fakultetMedicinska fakulteta v Mariboru je učna in raziskovalna družbena ustanova, na kateri izobražujemoštudente za pridobitev znanja in veščin, potrebnih za preprečevanje bolezni, vzdrževanje in povrnitevzdravja; ustanova, kjer v sklopu inštitutov izvajamo znanstveno-raziskovalno delo in kjer ob temskrbimo za celostni osebnostni razvoj posameznika in družbe kot celote. Naše temeljne vrednote inprizadevanja so:biti kakovostna in odprta učna ustanova,najvišje etične in moralne vrednote,enakopravnost in partnerstvo vseh sodelujočih innegovanje akademske svobode.6

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Temeljna naloga Medicinske fakultete Univerze v Mariboru kot učne ustanove bodočih zdravnikov jeizobrazba našega diplomanta v strokovnem smislu, pa tudi v smislu moralnih in etičnih norm.Kompetence, ki jih mora diplomant Medicinske fakultete Univerze v Mariboru obvladati, so skladne skompetencami zajetimi v Modri knjigi o izobraževanju zdravnikov, skladne pa so tudi s standardinaših partnerskih evropskih fakultet.1.2 VizijaVizija Medicinske fakulteteVizija MFUM je ostati oziroma postati ugledna, zaželena, uveljavljena, varna, mednarodno naravnanain prepoznavna učna in raziskovalna ustanova z elementi odličnosti vpeta v bližnje in daljnje okolje,poznana po znanju in usposobljenosti zdravnikov, ki jih je izobrazila, učiteljev, raziskovalcev innepedagoških delavcev, ki na njej delajo, in moralnih standardih, ki jo krasijo.Vodstvo MFUM bo skrbelo za skladen razvoj vseh kateder in inštitutov, pa tudi za razvoj našihkliničnih učnih baz. Z intenzivnimi mednarodnimi izmenjavami študentov in učiteljev bomo omogočilitako študentom kot učiteljem pridobivanje dodatnih znanj in izkušenj. Pomembna naloga vprihodnosti je intenzivirati raziskovalno delo, zlasti bazične raziskave, kar bomo dosegli v sodelovanjuz drugimi fakultetami Univerze v Mariboru, ki so že sedaj vključene kot partnerji na podiplomskemštudijskem programu Biomedicinska tehnologija, v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centromMaribor ter v sodelovanju z našimi partnerskimi fakultetami znotraj Evropske unije. Medicinskafakulteta Univerze v Mariboru si bo še naprej prizadevala za kontinuirano prenovo študijskihprogramov v smislu posodabljanja, ob sodelovanju s študenti in ob upoštevanju smernic, ki jihoblikujejo mednarodne organizacije kot sta AMSE (angl. Association of Medical Schools in Europe) inAMEE (angl. Association for Medical Education in Europe). V ta namen bo ustanovljena tudikurikularna komisija, ki bo zadolžena za stalno posodabljanje učnih načrtov.1.3 Razvoj MFUMPobude za ustanovitev druge medicinske fakultete segajo v sedemdeseta leta preteklega stoletja.Univerzitetni klinični center Maribor (UKCMB) je leta 1977 podpisal sporazum o sodelovanju zMedicinsko fakulteto v Ljubljani, konec leta 1980 so prvi študenti medicine začeli opravljati kliničnevaje tudi v Mariboru. Leta 1990 je bolnišnica postala učna bolnišnica Medicinske fakultete v Ljubljani,7

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12od tedaj je več kot 1000 študentov Medicinske fakultete v Ljubljani opravljalo vaje iz kliničnihpredmetov v UKC MB.Razloge za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji je moč najti v podatkih Ministrstva zazdravje, da bomo do leta 2020 potrebovali 1100 zdravnikov več, kot jih imamo danes, oziroma 25odstotkov več. Po podatkih registra Zdravniške zbornice Slovenije je bilo na dan 1.8. 2012 v Sloveniji5520 zdravnikov in 1355 zobozdravnikov aktivnih v zdravniški službi, 288 zdravnikov pripravnikov inzdravnikov s strokovnim izpitom ter 39 pripravnikov zobozdravnikov. Poleg tega 389 zdravnikov nidelalo z bolniki, tako da smo imeli približno 2,51 zdravnika na 1000 prebivalcev. Primerjava podatkovz bolje razvitimi evropskimi državami, npr. Švico, Dansko, Nizozemsko, Avstrijo, Finsko, Nemčijo, spovprečno 3 do 5 zdravniki na 1000 prebivalcev, kaže razmeroma veliko, to je do dvakratnozaostajanje. Zaskrbljujoča je tudi starostna struktura zdravnikov, saj naj bi v naslednjih petih letih vSloveniji upokojilo skoraj 800 zdravnikov, ki jih ob sedanjem številu diplomantov ne bo mogočenadomestiti. Pri tem ne smemo zanemariti, prekomerne obremenitve zaposlenih zdravnikov vprimerjavi z evropskimi. Če bi to želeli zmanjšati vsaj za polovico, bi morali nemudoma zaposliti vsaj350 zdravnikov specialistov.Zelo pomemben je tudi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o stanju na področjuizobraževanja v Republiki Sloveniji med leti 1990 in 2000. V tem obdobju se je število visokošolskihustanov povečalo od 6 na 17, število študentov, vpisanih na dodiplomski študij od 33565 na 68427,število študentov na MF Univerze v Ljubljani pa se je povečalo le minimalno.Ustanovitev Medicinske fakultete in izvajanje študija medicine je tako bila (in je še) ena od razvojnihprioritet Univerze v Mariboru. Razvoj medicinskih ved v geografskem prostoru ob državni meji zAvstrijo, Hrvaško in Madžarsko lahko prispeva tudi h krepitvi nacionalnih intelektualnih potencialovzaradi predvidenega manjšega odliva podskupine najbolj motiviranih in prizadevnih gimnazijcev naštudij v tujino.Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru (MFUM) je bila ustanovljena z Odlokom o preoblikovanjuUniverze v Mariboru, ki ga je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 2. oktobra 2003. Ječlanica Univerze v Mariboru in je organizirana v skladu z Zakonom o visokem šolstvu. V mesecudecembru 2003 je Svet za visoko šolstvo RS potrdil univerzitetni študijski program »Splošnamedicina« in z razpisom objavil tudi 80 vpisnih mest za prve študente. Univerzitetni študijski program»Splošna medicina« na MFUM je trajal šest let in obsegal 5500 ur teoretičnega in praktičnega študija.Skladno z zahtevami po prenovi programov je univerzitetni študijski program »Splošna medicina«prenovljen in usklajen z zahtevami Bolonjske deklaracije. Tako je 5. maja 2008 Svet za visoko šolstvoRS dal soglasje k uvedbi prenovljenega, enovitega magistrskega študijskega programa »Splošnamedicina«, ki je bil prvič razpisan v študijskem letu 2009/2010. Temeljni cilj enovitega magistrskegaštudijskega programa »Splošna medicina« na MFUM je pripraviti študente za samostojno delo8

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12zdravnika. Študij traja 6 let oz. 12 semestrov, obsega 5775 ur teoretičnega in praktičnega študija in jeovrednoten s 360 ECTS točkami. Značilnost enovitega magistrskega študijskega programa »Splošnamedicina« je tesna prepletenost predmetov znotraj posameznih letnikov (horizontalno) in medletniki (vertikalno). Vlogo povezovalca imajo PBL moduli, ki na osnovi središčnih problemov v oblikispirale pokrivajo vsa področja medicine od poznavanja temeljev teorije in prakse, usposabljanja vkliničnem okolju in postopnega doseganja samostojnosti, ki študente vodi v samostojno poklicno potzdravnika. Študij poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev in v individualni obliki, poteka izključnokot redni študij. Študent zaključi študij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim praktičnim delom(bolnišnica, družinska medicina) ter pridobi naziv doktor oz. doktorica medicine.Medicina kot veda je v zadnjih desetletjih doživela izjemno hiter napredek, ki se kaže na številnihpodročjih, s katerimi je medicina tesno povezana. Neizogibna prepletenost medicine znaravoslovnimi, humanističnimi in drugimi vejami znanosti je pripeljala do tehnološkega napredka, kiga na specializiranih področjih zmorejo obvladovati le strokovnjaki z ustreznim interdisciplinarnimznanjem. Pomemben del izjemno hitrega napredka na področju interdisciplinarnih ved, povezanih zmedicino, se dogaja na področju tehničnih ved. Iz tega razloga je MFUM po pozitivnem mnenju Svetaza visoko šolstvo Republike Slovenije (sklep št. 4, 2. seja, 15. 4. 2005) in opravljenih vseh potrebnihpostopkih oblikovala in razpisala podiplomski program »Biomedicinska tehnologija«, prvi študenti sose v program vpisali v študijskem letu 2005/2006. Doktorski študijski program Biomedicinskatehnologija je namenjen poglobitvi znanja in raziskovanju novih biomaterialov, uporabi sodobnihinformacijskih tehnologij, elektronike, robotike, itd. ter področij, ki danes pomembno spremljajorazvoj sodobne tehnologije. Program poleg teoretskih tem, predavanj, seminarjev, laboratorijskegadela, vključuje tudi projektne naloge od temeljnih, aplikativnih do razvojno raziskovalnih.1.4 Povezanost z okoljem (ožjim in širšim)MFUM je z okoljem povezana vertikalno in horizontalno. Iz populacije črpa inteligentne, sposobne invisoko motivirane mlade ljudi, jih vrhunsko izobrazi in praktično usposobi in vrne v okolje, v kateregaprenašajo svoje poslanstvo, hkrati pa si prizadeva za njihovo trajnostno nadaljnje izobraževanje. Vhorizontalni smeri skladno s poslanstvom zdravnika preko interakcije študentov, zdravnikov,visokošolskih sodelavcev in učiteljev z ožjim in širšim družbenim okoljem skrbi za ozaveščanje ljudi ozdravju, opozarja na velike javnozdravstvene probleme in promovira zdravje kot eno od temeljnihvrednot, nujnih za biopsihosocialno integriteto posameznika. MFUM je celovita izobraževalna inraziskovalna ustanova, ki si prizadeva za odličnost izobraževanja in povečevanje znanja s pomočjotemeljnih in aplikativnih raziskav. Sožitje družboslovja, ekonomije, humanistike, medicine,9

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12naravoslovja, pedagoških ved, prava, tehnike in umetnosti ustvarja najboljše pogoje za sodelovanje,konkurenčnost in multidisciplinarnost. Ena najpomembnejših nalog je spodbujanje aktivnegasodelovanja študentov in zaposlenih tekom pedagoškega procesa in v mednarodnih društvih, mrežahin projektih, ob upoštevanju nacionalne identitete in skrbi za slovenski jezik, z odgovornostjo zarazvoj slovenske znanstvene terminologije, dediščino in kulturo. Medicinska fakulteta se sama inskupaj z drugimi fakultetami Univerze v Mariboru povezuje z gospodarstvom, civilno družbo, javnoupravo in drugimi institucijami v okolju ter tako spodbuja raziskovalno in umetniško aktivnost, širiznanje, sooblikuje državljansko in ekološko zavest, krepi demokratične in etične vrednote, sooča se združbenimi vprašanji okolja, skrbi za trajnostni razvoj ter si prizadeva za skupno blaginjo in celostnirazvoj družbe.1.5 Spremljanje diplomantov po zaključku študijaOb diplomi so podatki o diplomantih zbrani v referatu Medicinske fakultete. Za spremljanjediplomantov po diplomi skrbi tudi združenje alumnov v obliki društva PRIMARIA. Društvo je biloustanovljeno junija leta 2010, sprva kot društvo prvih diplomantov MFUM in se kasneje, leta 2012,dokončno preoblikovalo v društvo vseh diplomantov MFUM. Šteje 55 članov, večinomapredstavnikov prve generacije študentov MFUM, saj je bilo zaradi dolgotrajnega preoblikovanja vAlumni klub takrat vpisovanje ostalih diplomantov nemogoče. Odkar je to formalno izvedljivo, jedruštvo že pridobilo nekaj novih članov, ambicije društva pa so, da bi se mu iz vsake generacijediplomantov priključila večina.Poleg gojenja lastne identitete, medsebojnega povezovanja in sodelovanja želi društvo krepitipovezavo predvsem s svojimi bolniki v najširšem smislu ter ostalimi zdravniškimi in strokovnimiorganizacijami – tako znotraj države kot v tujini. Ko bo klub zaživel, predvsem na račun večjega številačlanov, bo omogočen tudi večji obseg projektne aktivnosti. Načrtuje se prirejanje strokovnih,družabnih in humanitarnih dogodkov. Društvo želi vzpostaviti stike in sodelovati v projektih z društvibolnikov, drugimi strokovnimi zdravniškimi združenji in nenazadnje z MFUM.V teku so tudi aktivnosti o spremljanju zaposljivosti na nivoju Univerze.10

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-121.6 Spremljanje učnih izidov, kompetencNačin preverjanja in ocenjevanja znanja je urejen skladno s Statutom UM(http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf), Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM(http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx) in skladno sspremembami in dopolnitvami Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM(http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20A4-2009-41%20AG%20%28XXX-2-2012%29.pdf).Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja spreverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk priposameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritevv nadaljnji študij, hkrati pa daje študentom povratno informacijo o ravni njihovega usvojenegaznanja. Študent lahko na podlagi javno objavljenih vsebin primerja oziroma preveri vsebine in stopnjeznanj določenih kliničnih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu,sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s čimer se zagotavlja celovit pregled inocena študentovega obvladovanja vsebine posameznih učnih enot. Sprotne oblike preverjanja znanjaso: kolokviji, testi, domače naloge, sodelovanje na predavanjih, seminarjih, vajah in terenskihprojektih ter ocenjevanje seminarskih del.Pouk medicine je vezan na klinično delo z bolnikom in neposredno sodelovanje z mentorji, ki sodiplomantom po končanem študiju in zaposlitvi sodelavci in mentorji tudi pri nadaljnjemusposabljanju (podiplomskem študiju). Ustrezna naravnanost pouka je tako neposredno preverljiva inmora biti hkrati tudi neposredni cilj mentorjev, da pridobijo kompetentne sodelavce po končanemštudiju.1.7 Spremljanje konkurenčnosti diplomantov na trgu delaDo 5. 12. 2012 je na Medicinski fakulteti v Mariboru diplomiralo 130 študentov. V Sloveniji obstajapoleg Medicinske fakultete Univerze v Mariboru še Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Zozirom na usklajenost študija z evropskimi direktivami in priznanjem naziva se diplomanti žezaposlujejo tudi v drugih državah EU.11

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-121.8 Ocena stanjaNa MFUM imamo jasno opredeljena poslanstvo in vizijo, ki sta javno dostopna.Pri oblikovanju poslanstva in vizije je doslej v največji meri sodelovalo vodstvo in komisija zaocenjevanje kakovosti, notranja institucionalna evalvacija pa je pokazala, da pedagoški instrokovni delavci niso dobro seznanjeni z vizijo in poslanstvom, da pa si želijo, da bi jih sposlanstvom in vizijo seznanjali bolj neposredno kot preko javno dostopnih strani UM. Pravtako si želijo poslanstvo in vizijo sooblikovati. V zgornjem gre iskati tudi enega od razlogov zaodsotnost bistvenega posodabljanja vizije in poslanstva doslej.Kot je pokazal pregled samoevalvacijskih poročil članic UM za leto 2010/11 s straniuniverzitetne komisije za ocenjevanje kakovosti, večina članic nima izoblikovane celovitestrategije razvoja. Žal tudi na MF še nimamo dovolj jasno opredeljenega in javno dostopnegastrateškega načrta z razvojnimi cilji.Regionalno se MFUM povezuje z UKCMB in učnimi bazami po Sloveniji, v pedagoški inraziskovalni proces vključuje visokošolske učitelje in raziskovalci iz različnih visokošolskihzavodov in raziskovalnih ustanov v Sloveniji, v manjši meri pa s fakultetami in raziskovalnimicentri iz tujine.V razmeroma kratkem času obstoja smo dosegli dobro stopnjo delovanja mobilnostištudentov, tako regionalno v okviru izvajanja prakse kot širše preko programa ERASMUS inpogodb z drugimi inštitucijami. Število študentov, ki odhajajo je večje od števila študentov, kiprihajajo na izmenjave.Študenti so preko številnih projektov bogato povezani z okoljem. Pri teh projektih pa v manjšimeri sodelujejo zaposleni na MFUM, bodisi samostojno, bodisi v obliki podpore študentskimprojektom.V končni fazi je vpis študentov v svetovni register medicinskih fakulteta AVICENNA.Dokončno je bil ustanovljen klub diplomantov, ki pa zaenkrat šteje razmeroma malo članov.Spremljanje kariere diplomantov je na področju medicine vsaj delno lažje kot drugod, kervečina zdravnikov ostane v sistemu javnega zdravstvenega varstva in postanejo sodelavcisvojih nekdanjih učiteljev. Vendar je takšno spremljanje kvalitativno in razmeromanesistematično.Kar nekaj je diplomantov, ki so po končanem izobraževanju odšli v tujino. Njihovo kariero jeizjemno težko spremljati ali jih motivirati za vrnitev, po tem ko so osvojili tudi znanja v tujini.Tako večinoma pomenijo izgubo človeških virov.12

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-121.9 Priložnosti za izboljšanjeKomisija za ocenjevanje kakovosti bo do februarja 2013 za pedagoške in strokovne delavcepripravila vseobsegajočo, a obvladljivo kratko pisno predstavitev vizije in poslanstva, jih znjima seznanila neposredno preko službenih naslovov za elektronsko pošto in jih prosila zakonstruktivne predloge za spremembe in dodatke k viziji in poslanstvu. Tako se bo pojavilapomembna prva priložnost posodobitve poslanstva in vizije.Do konca leta 2013 bo Komisija za ocenjevanje kakovosti oblikovala osnutek strateškeganačrta, ga posredovala vodstvu, zaposlenim in študentom, dokončno uskladila in objavila nafakultetnih straneh.Dalje je treba negovati povezanost z drugimi ustanovami na lokalni ravni in si prizadevati zapovečanje povezav zunaj meja.Podpirati je treba mobilnost študentov, predvsem privabljati tuje študente.Hkrati je treba k večji mobilnosti stimulirati tudi raziskovalce in pedagoške delavce. Slednje jetreba v večji meri navdušiti za podporo študentskim projektnim prizadevanjem.Dokončati je treba postopek vpisa v register AVICENNA in povečati delež diplomantov,včlanjenih v klub diplomantov.Razmisliti je treba o možnostih sistematičnega kvantitativnega spremljanja karierediplomantov MFUM;MFUM mora aktivneje spodbujati k izboljševanju razmer v Republiki Sloveniji, da ne prihajado migracije diplomantov v druge države, to je do bega možganov in izgube dragocenih virov.13

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122. DELOVANJE MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU2.1 Cilji in strategija delovanja MFUMCilji delovanja MFUM so sledeči:predvideno dokončanje nove stavbe MFUM v maju 2013 in na ta način pridobitev novihpedagoških prostorov ter 16 novih laboratorijev;nakup laboratorijske in klinične pedagoške opreme;nakup računalniške opreme, kar bo omogočilo bolj kvalitetni pedagoški pouk kot steberfakultete in intenziviralo raziskovalno delo kot drugi steber fakultete;načrtovanje enovitega magistrskega študijskega programa »Lekarniška farmacija«;zagotavljanje in izboljševanje potrebnih pogojev za izvajanje enovitega magistrskegaštudijskega programa »Splošna medicina« ter iztekajočega univerzitetnega študijskegaprograma »Splošna medicina« ter potrebnih pogojev podiplomskega doktorskega študijskegaprograma »Biomedicinska tehnologija«;posodobitev pogojev za izvajanje študijskega procesa, zagotovitev potrebnih ustreznoopremljenih predavalnic, seminarskih sob, laboratorijev;nadaljnje seznanjanje študentov, bodočih študentov in zaposlenih z načinom dela in študija vteh programih;spremljanje izvajanja študijskih programov, spremljanje kakovosti izvedbe ter pripravapredlogov sprememb na osnovi ugotovitev in analiz uspešnosti študija;nadaljnje uvajanje aktivnih študijskih oblik, spodbujanje aktivnega sodelovanja študentov vštudijskem procesu, redno izvajanje študentske ankete ter sprejemanje ukrepov na osnovirezultatov;zviševanje prehodnosti med letniki in posledično povečanje števila diplomantov;podeljevanje priznanj študentom z najvišjo poprečno oceno izpitov;uporaba prilagojene informacijske podpore (AIPS) novim oblikam in načinom izobraževanja;nadaljevanje posodabljanja študijskega okolja s sodobno računalniško opremo, integracija inposodabljanje simulacijskih centrov v študijski proces;vzpostavitev e-izobraževanja, izdelava e-izobraževalnih gradiv za čim več študijskihpredmetov,razvoj virtualnih okolij za poučevanje, simulacije, shranjevanje študijskih gradiv;vključevanje dodiplomskih in podiplomskih študentov v raziskovalno delo;podeljevanje nagrad za najboljša raziskovalna dela (Dekanove nagrade);14

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12nadaljnji razvoj sistema tutorstva in mentorstva, uvajanje in izvajanje sprotnega preverjanjaznanja študentov ter spodbujanje sprotnega študija;povečanje stopnje internacionalizacije študija – mobilnost študentov in visokošolskihučiteljev (Erasmus, Ceepus), promocija študija in študentske prakse v tujini na spletnihstraneh MFUM, pomoč pri prijavi;širitev mreže sodelovanja s tujimi izobraževalnimi institucijami;ciljni pristop pri informiranju potencialnih študentov o možnostih študija na MFUM,predstavitve študija na srednjih šolah, priprava promocijskih gradiv;povečanje deleža podiplomskih študentov, uvedba poteka dela predavanj v angleškem jezikuin tudi s tujimi visokošolskimi učitelji;krepitev sodelovanja z uporabniki, prenos najsodobnejših postopkov iz prakse v simulacijskecentre, njihova integracija v študijski in raziskovalni proces;raziskovalna in razvojna dejavnost mora slediti konceptu akademskega značaja, v katerem jeraziskovalni proces sestavni del pedagoškega dela;pospeševanje prenosa novih znanj in tehnologij v prakso skozi razvoj na izobraževanju in obpomoči služb oziroma organizacij, kot je npr. Pisarna za transfer tehnologij;povečati financiranje raziskovalno-razvojno-inovacijske dejavnosti iz gospodarstva in iznacionalnih in evropskih projektov ter povečati število mladih raziskovalcev;doseči konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi raziskovalnimi organizacijami v smislutransferja rezultatov raziskovalno-razvojno-inovacijske dejavnosti;zagotoviti pogoje za kakovostno znanstveno-raziskovalno delo, povečevati število objav vvisoko citiranih znanstvenih revijah in povečevati število mednarodnih patentov ter njihovoaplikacijo;pospeševati in spodbujati razvoj in publiciranje v lastni strokovni reviji oz. ustreznihpublikacijah;vključevanje v razvojne strategije znanstvenoraziskovalnega dela na UM, v Sloveniji, vprograme EU in ostalih celin;aktivno članstvo v mednarodnih zvezah (EUA; DRC; AA; UNEECC, IMHE;) in mednarodnihorganizacijah za vključevanje v evropski univerzitetni in raziskovalni prostor;multidisciplinarno povezovanje in sodelovanje z drugimi fakultetami in univerzami tako vprocesu izobraževanja kot na znanstveno-raziskovalnem področju;organizacija seminarjev, delavnic in konferenc na mednarodnem področju;priprava promocijskega gradiva o UM v angleškem jeziku, obiskovanje partnerskih univerz;posodabljanje spletne strani, ažuriranje predstavitvenega obstoječega materiala;15

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12prehajanje pogodbenih razmerij pedagoških delavcev v redna in dopolnilna delovna razmerjaza izvedbo študijskega procesa;vzpostavljati sistem za zagotavljanje, spremljanje in omogočanje izobraževanja, sodelovanja,ocenjevanja in napredovanja za pedagoške in nepedagoške delavce ter udeležbo nakongresih, seminarjih, posvetih, delavnicah…;spodbujanje asistentov in mladih raziskovalcev, da uspešno zaključijo doktorske študije;intenzivirati delovanje kluba diplomantov kot pomoči pri nadaljnjem delu diplomantovoziroma izboljševanju in prilagajanju pouka glede na družbene potrebe.2.2 Načrti in načini uresničevanja postavljenih ciljevvzpostavljen je celoten dodiplomski študij s prvimi diplomanti z zaključenim celotnimštudijem na MFUM;z razvojem MFUM se je vzpostavila celotna organizacija, natančneje se profilira strategija incilji;novosti in spremembe se spremljajo in dopolnjujejo v dokumentih;vse natančnejši so načrti in programi dela, upoštevajo se smernice korektivnih ukrepov oz.strategije;potrebno je še nadaljnje posodabljanje in dopolnjevanje temeljnih dokumentov in podatkov,operativna opredelitev ciljev in izkoriščanje elektronskih medijev in spletnih strani;vzpostavlja se aktivnejša dejavnost komisije (članov) za zagotavljanje kakovosti in sistemanadziranja uresničevanja aktivnosti za izboljšanje kakovosti;mednarodna predstavitev organizacije in dokumentov v tujem (angleškem jeziku) se stalno,sprotno posodablja;izpeljava načrta izgradnje nove stavbe Medicinske fakultete v predvidenem roku.2.3 Organiziranost MFUMOrganogram Medicinske fakultete je javno predstavljen na spletnih straneh Medicinske fakulteteUniverze v Mariboru.Organizacijski ustroj in sistem vodenja je urejen s predpisi. Fakulteto vodi dekan, pri njegovem delumu pomagajo prodekan za izobraževalno dejavnost, prodekanica za raziskovalno dejavnost,prodekan za podiplomski študij, prodekanica za mednarodno sodelovanje, prodekan za gospodarske16

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12in finančne zadeve in študent s funkcijo prodekana za študentske zadeve. Slednjega predlagajoštudentje za mandatno dobo dveh let. Dekana in prodekane imenuje na predlog Senata fakulteterektor Univerze v Mariboru za mandatno dobo štirih let.Senat fakultete je strokovni organ fakultete, ki odloča o zadevah, ki se nanašajo na znanstvenoraziskovalnoin izobraževalno delo, na volitve visokošolskih učiteljev in sodelavcev v ustrezne naslovein na druga strokovna vprašanja. Sestavljajo ga visokošolski učitelji ter predstavniki študentov. Zaobravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področjaSenata članice univerze ima Senat stalne komisije, in sicer: Komisijo za študijske zadeve, Komisijo zaznanstveno–raziskovalne zadeve, Komisijo za mednarodno sodelovanje, Komisijo za ocenjevanjekakovosti, Habilitacijsko komisijo in Komisijo za založniško dejavnost. Skladno s potrebami deluje naMFUM še Disciplinska komisija in Komisija za fakultetna izvedenska mnenja.Tajnik fakultete vodi in organizira strokovne službe fakultete, ki jih sestavljajo dekanat, splošnakadrovska služba, referat za študijska in študentska vprašanja, finančno računovodska služba,knjižnica in računalniški center.VODSTVODekanRed. prof. dr. Ivan KRAJNC, dr. med.Prodekan za izobraževalno dejavnostRed. prof. dr. Radovan HOJS, dr. med.Prodekanica za znanstveno-raziskovalno dejavnostRed. prof. dr. Dušica PAHOR, dr. med.Prodekanica za mednarodno sodelovanjeRed. prof. dr. Breda PEČOVNIK BALON, dr. med.Prodekan za podiplomski študijRed. prof. dr. Pavel SKOK, dr. med.Prodekan za gospodarske in finančne zadeveDoc. dr. Bogdan ČIZMAREVIČ, dr. med.17

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Prodekanica za študentska vprašanjaNina PIVECSTROKOVNE SLUŽBE FAKULTETEPomočnik tajnikaVesna KRAJNC, univ. dipl. ekon.Tel.: 02 23 45 616e-mail: vesna.krajnc@uni-mb.siPomočnik tajnikaJelka RAKUN, univ. dipl. prav.Tel.: 02 23 45 605e-mail: jelka.rakun@uni-mb.siDekanat – tajništvoBoštjan KRIŽ, dipl. ekon.Tel: 02 23 45 601e-mail: mf@uni-mb.siFinančno računovodska služba, Vodja službeTatjana GOLOB, univ. dipl. ekon.Tel: 02 23 45 617e-mail: frs.mfum@uni-mb.siReferat za študentske in študijske zadeve, Vodja službeMilena OROŽ ČREŠNAR, univ. dipl. ekon.Tel: 02 23 45 602e-mail: milena.oroz-cresnar@uni-mb.siKnjižnica Medicinske fakulteteTel.: 02 23 45 604e-mail: knjiznica.mf@uni-mb.si18

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12ORGANI IN KOMISIJE MEDICINSKE FAKULTETE UMAkademski zbor MFUMred. prof. dr. Iztok TAKAČ, dr. med., predsednikred. prof. dr. Zmago TURK, dr. med., namestnik predsednikaSenat MFUM1. red. prof. dr. Ivan KRAJNC, dr. med.2. red. prof. dr. Milan BRUMEN, dipl. ing. fizike3. red. prof. dr. Jože DRINOVEC, dr. med.4. red. prof. dr. Alojz GREGORIČ, dr. med.5. red. prof. dr. Radovan HOJS, dr. med.6. red. prof. dr. Željko KNEZ, dipl. ing. kemijske tehnologije7. red. prof. dr. Nadja KOKALJ VOKAČ, univ. dipl. biolog8. red. prof. dr. Dušanka MIČETIĆ TURK, dr. med.9. red. prof. dr. Breda PEČOVNIK BALON, dr. med.10. red. prof. dr. Iztok TAKAČ, dr. med.11. izr. prof. dr. Anton CRNJAC, dr. med.12. izr. prof. dr. Blanka KORES PLESNIČAR, dr. med.13. izr. prof. dr. Kazimir MIKSIČ, dr. med.14. Gregor MOLEH – študent MFUM15. Nina PIVEC – študentka MFUM16. Ana ŽVIŽEJ – študentka MFUM17. Rok HRŽIČ – študent MFUMPoslovodni odbor MFUM1. red. prof. dr. Ivan KRAJNC, dr. med.2. doc. dr. Bogdan ČIZMAREVIČ, dr. med.3. red. prof. dr. Zmago TURK, dr. med.4. izr. prof. dr. Anton CRNJAC, dr. med.5. izr. prof. dr. Marjan SKALICKY, dr. med.6. Nina PIVEC – študentka MFUM19

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Komisija za študijske zadeve MFUM1. red. prof. dr. Radovan HOJS, dr. med., prodekan za izobraževalno dejavnost2. red. prof. dr. Breda PEČOVNIK BALON, dr. med.3. red. prof. dr. Mirt KAMENIK, dr. med.4. doc. dr. Artur PAHOR, dr. med.5. doc. dr. Robert EKART, dr. med.6. Rok HRŽIČ – študent MFUM7. Tamara TODOROVIĆ – študentka MFUMKomisija za znanstveno-raziskovalne zadeve MFUM1. red. prof. dr. Dušica PAHOR, dr. med., prodekanica za raziskovalno dejavnost2. red. prof. dr. Alojz GREGORIČ, dr. med.3. red. prof. dr. Nadja KOKALJ VOKAČ, dipl. biolog4. red. prof. dr. Iztok TAKAČ, dr. med.5. red. prof. dr. Pavel SKOK, dr. med.6. Goran BUSER – študent MFUM7. Nejc BUKOVNIK – študent MFUMHabilitacijska komisija MFUM1. red. prof. dr. Dušica PAHOR, dr. med., prodekanica za raziskovalno dejavnost2. red. prof. dr. Željko KNEZ, univ. dipl. inž. kem. tehnol.3. izr. prof. dr. Kazimir MIKSIĆ, dr. med.4. izr. prof. dr. Milan RELJIČ, dr. med.5. red. prof. dr. Pavel SKOK, dr. med.Komisija za ocenjevanje kakovosti MFUM1. izr. prof. dr. Andrej ČRETNIK, dr. med., predsednik2. red. prof. dr. Božena PEJKOVIĆ, dr. med.3. doc. dr. Bogdan ČIZMAREVIĆ, dr. med.4. Irena GORZA, dipl. ekon.5. Tjaša HERTIŠ – študentka MFUM6. Andreja KOMEL – študentka MFUM20

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Komisija za mednarodno sodelovanje MFUM1. red. prof. dr. Breda PEČOVNIK BALON, dr. med., prodekanica za mednarodno dejavnost2. red. prof. dr. Dušica MIČETIĆ TURK, dr.med.3. red. prof. dr. Draga ŠTIBLAR MARTINČIČ, dr. stom.4. izr. prof. dr. Vojko FLIS, dr. med.5. asist. Lidija KOCBEK, dr. vet. med.6. Marina KERŠIČ – študentka MFUM7. Katja TERTINEK – študentka MFUMKomisija za založniško dejavnost MFUM1. red. prof. dr. Marjan SLAK RUPNIK, univ. dipl. biolog2. red. prof. dr. Alojz GREGORIČ, dr. med.3. red. prof. dr. Igor BUT, dr. med.4. red. prof. dr. Andreja SINKOVIČ, dr. med.5. izr. prof. dr. Tadej STROJNIK, dr. med.6. Zorica MILINOVIĆ, prof. slov., bibliotekarkaPreglednica 2.3.1: Katedre MFUMKatedraKatedra za javno zdravjeKatedra za sodno medicinoKatedra za infekcijske bolezniKatedra za interno medicinoKatedra za kirurgijoKatedra za nevrologijoKatedra za psihiatrijoKatedra za dermatovenerologijoKatedra za radiologijoKatedra za pediatrijoKatedra za ginekologijo in porodništvoKatedra za otorinolaringologijoKatedra za psihologijo in klinično psihologijoKatedra za medicinsko etiko in pravoKatedra za oftalmologijoPredstojnikprof. dr. Ivan Erženprof. dr. Jože Balažicprof. dr. Gorazd Lešničarprof. dr. Breda Pečovnik Balonprof. dr. Kazimir Miksićprof. dr. Erih Tetičkovičprof. dr. Blanka Kores Plesničardoc. dr. Jovan Miljkovićdoc. dr. Tomaž Šerugaprof. dr. Dušanka Mičetić Turkprof. dr. Iztok Takačdoc. dr. Bogdan Čizmarevičdoc. dr. Zlatka Rakovec Felserprof. dr. Matjaž Zwitterprof. dr. Dušica Pahor21

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Katedra za onkologijo in radioterapijoKatedra za družinsko medicinoKatedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicinoKatedra za anatomijoKatedra za patologijoKatedra za mikrobiologijoKatedra za anesteziologijo in reanimatologijoKatedra za fiziologijoKatedra za farmakologijo, eksperimentalno toksikologijoKatedra za splošna predklinična predmetna področjaKatedra za klinično biokemijoKatedra za razvoj medicinske didaktike - PBLKatedra za biokemijo in nutricistikoKatedra za molekularno biologijoKatedra za biologijo celiceKatedra za kemijoKatedra za biofizikoKatedra za urgentno medicinoKatedra za histologijo in embriologijoKatedra za medicino v izrednih razmerahKatedra za maksilofacialno kirurgijo z osnovami stomatologijeKatedra osnove raziskovalnega delaKatedra za klinično farmakologijoKatedra za medicino in športdoc. dr. Peter Albert Frasprof. dr. Janko Kersnikprof. dr. Zmago Turkprof. dr. Božena Pejkovićprof. dr. Rastko Golouhprof. dr. Maja Rupnikprof. dr. Mirt Kamenikprof. dr. Marjan Slak Rupnikdoc. dr. Polonca Ferkprof. dr. Jana Goriupprof. dr. Ivan Malešičprof. dr. Radovan Hojsprof. dr. Avrelija Cencičprof. dr. Nadja Kokalj Vokačdoc. dr. Saša Lipovšekprof. dr. Željko Knezprof. dr. Milan Brumenprof. dr. Dušan Mekišprof. dr. Draga Štiblar Martinčičprof. dr. Radko Komadinaprof. dr. Danijel Žerdonerprof. dr. Pavel Skokprof. dr. Jože Drinovecdoc. dr. Matjaž VogrinPreglednica 2.3.2: Inštituti MFUMInštitutPredstojnikInštitut za biomedicinske vedeprof. dr. Radovan HojsInštitut za fiziologijoprof. dr. Marjan Slak RupnikInštitut za patologijoprof. dr. Rastko GolouhInštitut za socialno medicino in higieno -Inštitut za sodno medicino -Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijoprof. dr. Božena PejkovićCenter za humano genetiko in farmakogenomikoprof. dr. Uroš PotočnikSimulacijski centerdoc. dr. Sebastjan Bevc22

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.3.1 Vključevanje zaposlenih in študentov v delovanje MFUMMFUM ima določene in javno dostopne cilje, poslanstvo in vizijo Medicinske fakultete UM, in sicer naspletnih povezavah http://www.mf.uni-mb.si/index.php/sl/o-medicinski-fakulteti .Sicer so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, zaposlenih in študentov v organih upravljanjanatančneje opredeljene v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru terdrugimi podzakonskimi akti, ki jih na MFUM upoštevamo.Pri delovanju in samoevalvaciji sodelujejo zaposleni na pedagoškem in nepedagoškem področju, kiimajo možnost podati svoje predloge za izboljšanje procesov. V proces samoevalvacije so prav takovključeni tudi študenti. Študenti so dejavni in aktivno vključeni v vse predpisane organe in v presojostanja, oblikovanje ukrepov in razvojnih usmeritev MFUM preko stalnih komisij MFUM (senat,komisija za ocenjevanje kakovosti, komisija za študijske zadeve…). Mandatna doba članov iz vrstštudentov traja dve leti. Seznanjenost zaposlenih in študentov se zagotavlja z okrožnicami inobjavami na spletnih straneh.2.4 Izobraževalna dejavnost2.4.1 Organizacija in izvedba študijskih programovMFUM je v študijskem letu 2009/2010 prvič vpisala študente v prenovljen in usklajen v skladu zbolonjsko deklaracijo študijski program, t. j. »enovit magistrski študijski program Splošna medicina«,ki ponuja študentom obilo individualnega praktičnega dela ob bolniku, seveda pod vodstvom in obnadzorom učiteljev in mentorjev. Tako je v študijskem letu 2011/2012 vpisala že tretjo generacijoštudentov v enovit magistrski študijski program Splošna medicina. Ob tem pa je v študijskem letu2011/2012 izvajala tudi iztekajoči se dodiplomski univerzitetni študijski program »Splošna medicina«za študente od 4. do 6. letnika.Že od študijskega leta 2005/2006 MFUM razpisuje tudi podiplomski tretjestopenjski doktorskištudijski program »Biomedicinska tehnologija«, ki je namenjen poglabljanju znanja z dodiplomskegaštudija, osvajanju metodologije ZRD, učenju veščin priprave mednarodno objavljivih izvirnih inpreglednih znanstvenih in strokovnih člankov in splošnemu usposabljanju za samostojnoznanstvenoraziskovalno delo.Dodiplomska študijska programa »Splošna medicina« se izvajata samo kot redni študij,tretjestopenjski doktorski študijski program »Biomedicinska tehnologija« pa se izvaja samo kotizredni študij.23

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.4.1.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih2011/2012 2010/2011 2009/2010RazpisaniŠtudijskištudijski Št. ŠtudijskiŠtevilo študentov Študijski Število študentovŠtevilo študentovprogramiprogramiprogramiprogramiR I S R I S R I SVS*UN* 1SplošnaSplošnaSplošna305 - 305364 - 364medicinamedicinamedicina384 - 384Specialistični – – – – – – – – – – – –Magistrski – – – – – – – – – – – –Doktorski – – – – – – – – – – – –Skupaj – – – – – – – – – – – –1. stopnja(VS)*– – – – – – – – – – – –1. stopnja(UN)*– – – – – – – – – – – –2. stopnja* 1SplošnaSplošna301 - 301medicinamedicina196 - 196 - 108 - -3. stopnja 1Biomed.Biomed.Biomed.– 81 81– 65 65tehn.tehn.tehn.– 61 -Skupajbolonjski301 81 382 196 65 26 108 61 169* prikaz števila študentov ločeno za redne in izredne študente.2.5 Dodiplomski program »Splošna medicina«Na MFUM smo tudi v študijskem letu 2011/2012 izvajali dva dodiplomska programa, in siceruniverzitetni študijski program »Splošna medicina« ter prenovljen enovit magistrski študijski program»Splošna medicina«. V univerzitetni študijski program »Splošna medicina« smo zadnjo generacijoštudentov vpisali v študijskem letu 2008/2009, medtem ko smo v študijskem letu 2009/10 vpisaliprvo generacijo v enovit magistrski študijski program »Splošna medicina«.Univerzitetni študijski program »Splošna medicina«Študijski program traja šest let in obsega 5500 ur teoretičnega in praktičnega študija, kar je v skladu zevropsko direktivo (Council Directive 93/16/EEC, 1993). Celoten študij je ovrednoten s 360 kreditnimitočkami. Program je usklajen z ECTS sistemom medicinskih fakultet v Evropi. Univerzitetni študijskiprogram Splošna medicina je sestavljen iz 56 predmetov, med katerimi so 4 izbirni predmeti in 8 PBLmodulov.24

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Dodiplomski univerzitetni študijski program Splošna medicina traja 6 let (12 semestrov) in jeovrednoten s 360 ECTS točkami.Enovit magistrski študijski program »Splošna medicina«Enovit magistrski študijski program »Splošna medicina« traja šest let oz. 12 semestrov in obsega 5775ur teoretičnega in praktičnega študija, ovrednoten je s 360 ECTS. Značilnost enovitega magistrskegaštudijskega programa »Splošna medicina« je tesna prepletenost predmetov znotraj posameznihletnikov (horizontalno) in med letniki (vertikalno). Vlogo povezovalca imajo PBL moduli, ki na osnovisrediščnih problemov v obliki spirale pokrivajo vsa področja medicine ob poznavanju temeljev teorijein prakse, usposabljanja v kliničnem okolju, in postopnega doseganja samostojnosti, ki študente vodiv samostojno poklicno pot zdravnika, kar je temeljni cilj študijskega programa.V prvem in drugem letniku so v naboru izbirnih predmetov poglobljene vsebine predkliničnihpredmetov, v tretjem, četrtem, petem in šestem letniku pa poglobljene vsebine kliničnih predmetov.Študij poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev in v individualni obliki, poteka pa izključno kot redništudij. Študent zaključi študij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim praktičnim delom (bolnišnica,družinska medicina) in pridobi naziv doktor oz. doktorica medicine.Program je tudi usklajen s prenovljenimi programi medicinskega študija znotraj Evropske unije inomogoča prehajanje med posameznimi medicinskimi fakultetami po sistemu ECTS.Vpis študentov na dodiplomski stopnjiZanimanje za študij medicine na dodiplomskem študijskem programu je veliko. Celotno številoprijavljenih za ta študij že od prvega leta razpisa presega število razpisanih mest. Podatke o interesuza vpis na programe, ki jih izvaja MFUM zbiramo ob izvedbi informativnih dni, zbrane podatkeanaliziramo in na podlagi rezultatov izvajamo dodatne promocije oz. predstavitve fakultete oz. njenihprogramov. Informacije o zanimanju kandidatov na dodiplomskih študijskih programih se zbirajo tudipreko Vpisne službe Univerze v Mariboru(http://www.vpis.um.si/datoteke/Analiza_2011_2012_Prvi_del.pdf).25

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.5.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega – univerzitetni študijski programSplošna medicinaŠtudijskoRedni študijIzredni študijletoRazpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min*2008/2009 86 95 82,35 - - -2009/2010 - - - - - -2010/2011 - - - - - -2011/2012 - - - - - -* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.Zaradi izjemnega interesa za vpis na medicinske fakultete so se na podlagi dogovora med dekanomaobeh medicinskih fakultet v Sloveniji ter takratnim ministrom za visoko šolstvo, znanost intehnologijo v študijskem letu 2011/2012 povečala razpisna mesta za 10 %, konkretno je Medicinskafakulteta Univerze v Mariboru v študijskem letu 2011/2012 razpisala 10 mest več kot leto poprej.Preglednica 2.5.2: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega enovitega magistrskega študijskegaprograma Splošna medicinaŠtudijskoRedni študijIzredni študijletoRazpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min*2008/2009 - - - - - -2009/2010 86 96 83 - - -2010/2011 86 93 83,35 - - -2011/2012 96 110 82,85 - - -* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.Preglednica 2.5.3: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)Redni študijZaključena srednja šola2011/2012 2010/2011 2009/2010Gimnazija 100 % 100 % 98,15 %Druga srednja strokovna šola - - 1,85 %Srednja strokovna šola (3 + 2) - - -Skupaj 100 % 100 % 100 %26

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.5.4: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %)ŠtudijskoRedni študijletoMatura PI/ZI* Skupaj2009/2010 99,07 % 0,93 % 100 %2010/2011 100 % 0 % 100 %2011/2012 100 % 0 % 100 %* PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol.Preglednica 2.5.5: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letihŠtudijskoLeto2009/20102010/20112011/2012Načinaštudija1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik 6. letnik Absolventi SkupajRedni 108 86 82 80 69 65 - 490Izredni - - - - - - -Redni 93 96 90 80 78 68 42 547Izredni - - - - - - -Redni 120 88 93 87 82 76 60 606Izredni - - - - - - -Izvajanje dodiplomskega študijskega programaŠtudijski program »Splošna medicina« poteka izključno kot redni študij. Akademsko leto v Slovenijitraja 30 tednov (semester 15 tednov) in je ovrednoteno s 60 ECTS točkami. Celoten študij jeovrednoten s 360 kreditnimi točkami. Program je usklajen z ECTS sistemom medicinskih fakultet vEvropi.Preglednica 2.5.6: Struktura študentov po spolu (v %)Študijsko leto Načina študija Moški Ženske2009/2010Redni35,18 % 64,81 %2010/2011 Redni 33,87 % 66,13 %2011/2012 Redni 32,85 % 67,15 %27

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.5.7: Povprečna ocena izpitov univerzitetnega študijskega programa »Splošnamedicina«ŠtudijskoletoPovprečna ocenaRedni2007/2008 8,272008/2009 8,22009/2010 8,42010/2011 8,52011/2012 8,69Preglednica 2.5.8: Povprečna ocena izpitov enovitega magistrskega študijskega programa »Splošnamedicina«ŠtudijskoPovprečna ocenaletoRedni2009/2010 8,782010/2011 8,32011/2012 8,51Preglednica 2.5.9: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) dodiplomskega študijskegaprograma »Splošna medicina«Vštudijsko%prehodnosti%prehodnosti%prehodnosti%prehodnosti%prehodnosti % skupajleto iz 1. v 2. letnik iz 2. v 3. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik iz 5. v 6. letnik2005/06 85,39 % - - - - 85,39 %2006/07 86,00 % 87,18 % - - - 86,52 %2007/08 88,24 % 71,43 % 97,06 % - - 84,33 %2008/09 82,35 % 70,80 % 97,18% 98,48 % - 84,66 %2009/10 76,69 % 76,19 % 95,18 % 100 % 100 % 89,61 %2010/11 84,95 % 91,01 % 97,56 % 97,5 % 98,55 % 93,91 %2011/12 86,27 % 86 % 91,57 % 100 % 96,20 % 92 %28

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Zaključek in trajanje dodiplomskega študijaŠtudij traja 6 let oz. 12 semestrov in je ovrednoten s 360 ECTS točkami. Študij poteka v oblikipredavanj, vaj, seminarjev in v individualni obliki. Študij je pripravljen za ECTS in poteka samo kotredni študij.Zaključek študija je, ko študent opravi z vsemi izpiti in opravljenim praktičnim delom (družinskamedicina, bolnišnica). Po uspešno zaključenem študiju pridobi študent/ka strokovni naslov v skladu zZakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, št. 47/1998), in sicer: doktor medicine,doktorica medicine.V študijskem letu 2009/2010 je v mesecu juniju 2010 diplomiralo prvih 11 študentov, ki so bili prvičvpisani v štud. letu 2004/2005. Sicer je število diplomantov razvidno iz spodnje preglednice.Preglednica 2.5.10: Število diplomantov od prve podelitve diplomDatum podelitve diplomŠtevilo diplomantov22. 6. 2010 116. 12. 2010 2221. 6. 2011 219. 12. 2011 2220. 6. 2012 177. 12. 2012 37SKUPAJ 1302.5.1 Vpis študentovInformacije glede interesa za vpis na študijske programe se zbirajo ob informativnih dnevih, ti podatkise analizirajo in na podlagi le-te izvedejo dodatne promocije oz. predstavitve fakultete oz. njenihprogramov. Informacije o zanimanju kandidatov na dodiplomskih študijskih programih se zbirajo tudipreko Vpisne službe Univerze v Mariboru(http://www.vpis.um.si/datoteke/Analiza_2011_2012_Prvi_del.pdf), medtem, ko so analize za29

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12podiplomske študijske programe dostopne na linku http://www.um.si/studij/podiplomskistudij/Documents/Analiza_vpisa.pdf.Zaradi velikega zanimanja kandidatov na dodiplomskem študijskem programov ter na predlogMinistrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo v študijskem letu2010-11 povečali število razpisanih mest iz 86 na 96 razpisanih mest.2.5.2 Praktično izobraževanjeNa dodiplomskem študijskem programu Splošna medicina je praktično izobraževanje sestavni del,medtem ko na podiplomskem študijskem programu Biomedicinska tehnologija praktičnoizobraževanje ni predvideno. Iz tega razloga ima MFUM sklenjene ustrezne dogovore o sodelovanju sspodnjimi institucijami.Preglednica 2.5.2.1:Učne baze MFUM:Zap. št. Ustanova1. Univerzitetni klinični center Maribor2. Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj3. Splošna bolnišnica Murska Sobota4. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec5. Bolnišnica Topolšica6. Bolnišnica Golnik7. Splošna bolnišnica Izola8. Splošna bolnišnica Celje9. Splošna bolnišnica Brežice10. Splošna bolnišnica Novo mesto11. Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica12. Splošna bolnišnica Jesenice13. Onkološki inštitut Ljubljana14. ZD dr. Adolfa Drolca15. ZD Ajdovščina16. ZD Brežice17. ZD Celje18. ZD Gornja Radgona19. ZD Idrija20. ZD Jesenice (OZG OE ZD Jesenice)30

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1221. ZD Koper-Olmo22. ZD Kočevje23. ZD Kranj (OZG OE ZD Kranj)24. ZD Laško25. ZD Lenart26. ZD Lendava27. ZD Ljutomer28. ZD Murska Sobota29. ZD Ormož30. ZD Ptuj31. ZD Piran32. ZD Radlje ob Dravi33. ZD Ravne na Koroškem34. ZD Slovenska Bistrica35. ZD Slovenske Konjice36. ZD Šentjur37. ZD Šmarje pri Jelšah38. ZD Velenje39. ALEKSEJEV Alenka, dr. med., spec. spl. med.40. ARBEITER Miran, dr. med.41. ARTIČEK Mesarec, dr. med., spec. spl. med.42. BEIGOT Franc, dr. med.43. BERGINC Marjan, dr. med.44. BILIĆ-PETROVIĆ Brankica, dr. med., spec. druž. med.45. BOŽIČEK Franc, dr. med.46. COLARIČ Marjan, dr. med.47. DAMJAN Maksimiljan, dr. med., spec. spl. med.48. DUKIĆ Jasminka, dr. med., spec. spol. Med.49. DENTIKO d. o. o. (delodajalec Zorana Kožula)50. FIŠER ZOBOVIČ Metka, dr. med., spec. spl. med.51. FÜRST Karmen, dr. med., spec. spl. med.52. HORVAT Andrej, dr. med.53. HLAČER Jože, dr. med.54. IVETIĆ Vojislav, dr. med. (Amb. družinske med. SAVA)55. JERKOVIĆ Branko, dr. med., spec. spl. med.56. KOPRIVNIK Gorazd, dr. med.57. KÖVEŠ Dean, dr. med., spec. spl. med.31

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1258. KRAVOS Andrej, dr. med., spec. spl. med.59. KRIVEC SKRT Liljana, dr. med., spec. spl. med.60. LASBAHER Miro, dr. med., spec. spl. med.61. LONČAR Anica, dr. med.62. LOVREC Andrej, dr. med.63. LOVŠE Bojan, dr. med.64. MARIČ Bojana, dr. med., spec. druž. med.65. MARIČ Zdravko, dr. med., spec. spl. med.66. MARKOVIČ Metka, dr.med., spec. spl. med.67. MILAKOVIĆ Ranko, dr. med.68. MUNDA Marija, dr. med., spec. spl. med.69. NOVAK Franc, dr. med. spec.70. OSOJNIK Hermina, dr. med.71. PAVLOVIČ Tanja, dr. med., spec. spl. med.72. PELCL Maja, dr.med., spec. druž. med.73. POPOV Silvana, dr. med.74. PRIBOŽIČ Darja, dr. med.75. RAFOLT-BERLOT Marija, dr. med.76. REBOL-ZADRAVEC Marjana, dr. med.77. RIBIČ Bojan, dr. med.78. ROJ Janko, dr. med.79. RUS Primož, dr. med.80. ŠABOVIČ-GOMBOC Senada, dr. med., spec. spl. med.81. ŠAŠKO Valerija, dr. med., spec. druž. med.82. ŠOLMAN Jadranka, dr. med., spec. šol. ter druž. med.83. TENYI Laszlo, dr. med.84. TISOVIC-RUS Tatjana, dr. med.85. TETIČKOVIČ RANFL Marta , dr. med., dr. med. spec.86. VOBOVNIK-GROBELNIK Polona, dr. med.87. VOLARIČ LAVRIČ Tatjana, dr. med., spec. spl. med.88. ŽEBELJAN Zoran, dr. med., spec. spl. med.89. ŽERJAV Manica, dr. med., spec. spl. med.90. ŽERJAV Katja, dr. med.32

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.5.3 Učni izidi študentov, kompetence, posodabljanje programovUčni izidi študentov in celotnega izobraževanja se zbirajo in analizirajo preko Komisije za študijskezadeve in poročil tutorskega sistema. Spremlja se: uspešnost/prehodnost po letnikih, uspešnost po posameznih predmetih, odstotek ponavljavcev po letnikih, število diplomantov oz. doktorandov za posamezen program.Analize se opravljajo po letnikih za vsak študijski program posebej. Opravljajo se enkrat letno (ali tudiza vsak semester posebej).Spremljanje in presojanje kompetenc se presoja na dveh ravneh, in sicer v okviru samegaizobraževanja in kasneje neposredno pri delodajalcih. Na MFUM je bilo leta 2010 ustanovljeno tudizdruženje alumnov, to je Društvo PRIMARIA, katerega namen je aktivno spremljanje in povezovanjediplomantov in doktorandov tudi po študiju.Posodabljanje študijskih programov se redno spremlja in usklajuje. Spremembe oz. predloge novihštudijskih programov obravnava Komisija za študijska vprašanja MFUM, nato Senat MFUM, ki jihposreduje na Komisijo za dodiplomski oz. podiplomski študij na UM (odvisno od stopnje programa)ter v dokončno potrditev na Senat UM. Po navedeni obravnavi se program pošlje v dokončnoakreditacijo na NAKVIS. Študijske spremembe se po potrebi opravijo tudi na podlagi samoevalvacije.2.6 Odgovornost MFUM do študentovPriznavanje znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa je urejeno skladno s Pravilnikom opriznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program na UM, objavljenim napovezavi:http://www.um.si/univerza/dokumentnicenter/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti,%20pridobljenih%20pred%20vpisom.pdfPrav tako MFUM študentom pomaga pri mobilnosti, ki je omogočena preko Nacionalne mobilnostištudentov v Sloveniji, razpis je objavljen na spletnem naslovu http://www.unimb.si/povezava.aspx?pid=5472ter za tujino preko programa Erasmus (http://www.unimb.si/povezava.aspx?pid=4827).Koordinator izmenjav na MFUM je prof. dr. Breda Pečovnik Balon.33

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Študij opravljen v tujini je priznan kot sestavni del študijskega programa Medicinske fakultete.Obdobje, ki ga študent opravi v tujini, MFUM v celoti prizna v akademske namene, če je sevedaizpolnil vse obveznosti.Študentom se v procesu izobraževanja lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti,ki so pridobljene pred vpisom. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivostdrugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na dodiplomskem alipodiplomskem študijskem programu. Vloge za priznanje znanj in spretnosti v različnih oblikahformalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Medicinskafakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnostiKomisiji za študijske zadeve fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pase ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, je študentu določen delni izpit iz poglavij, ki jih določinosilec predmeta.Glede svetovalnih storitev povezanih z vpisom in drugih informacijah, povezanih s študijem na ravniuniverze za informiranje o vpisnem postopku skrbi Visokošolska prijavno – informacijska služba UM,ki javno objavlja vse potrebne informacije na http://vpis.uni-mb.si. Prav tako je na ravni univerzevzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasneganačrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, uspešne priprave na zaposlitvenirazgovor in raznovrstna izobraževanja. Organizacijam je omogočen vpogled v življenjepise študentovin diplomantov Univerze v Mariboru ter iskanje bodočih visoko izobraženih sodelavcev. Njihovaspletna stran omogoča objavo prostih delovnih mest, praks ter tem diplomskih in seminarskih nalog.Na ravni MFUM informacije posreduje Referat za študentske in študijske zadeve osebno ali telefonu.Prav tako tudi preko spletnega naslova http://www.mf.uni-mb.si/studij_medicine.htm in elektronskepošte. Na MFUM je uveljavljen tutorski sistem, ki zagotavlja študentom informacije o študiju,zaposljivosti.2.7 Sodelovanje z visokošolskimi zavodi v SlovenijiMFUM v pedagoški proces na dodiplomskem in podiplomskem študiju vključuje tudi visokošolskeučitelje iz različnih visokošolskih zavodov v Sloveniji, in sicer z Medicinske fakultete Univerze vLjubljani, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani inFakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.MFUM ima vzpostavljeno znanstveno raziskovalno dejavnost ter strokovno sodeluje tudi z drugimivisokošolskimi zavodi, inštituti, strokovnimi združenji in drugimi organizacijami kot so Univerzitetniklinični center Maribor, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bolnišnica Golnik, Inštitut Jožef Štefan,34

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, Nacionalniinštitut za biologijo Ljubljana, članice Univerze v Mariboru, Inštitut Rudijer Boškovič Zagreb,Medicinska Univerza v Grazu, Uprava RS za varstvo pred sevanjem Ljubljana, Zavod za zdravstvenovarstvo Maribor, Justus-Liebig-University Giessen, Nemčija, Max Planck Group Goettingen, Nemčija.Vzpostavljena mednarodna sodelovanja so objavljena na linku http://www.mf.unimb.si/mednarodne/erasmus.pdf.2.8 Mednarodno sodelovanjeMFUM ima za sodelovanje na mednarodnem področju vzpostavljene povezave z naslednjimiinstitucijami:Preglednica 2.8.1: Podpisane pogodbe ErasmusZAP. ŠT. IME FAKULTETEAVSTRIJA1. Medizinische Universität WIEN2. Medical University of GRAZ3. Medical University of INNSBRUCKBELGIJA4. University GHENTFaculty of Medicine and Health SciencesČEŠKA5. Charles University in PRAGUEFINSKA6. University of OULO Faculty of MedicineFRANCIJA7. University of BRESTHRVAŠKA8. Univerza v SPLITUMedicinska fakulteta9. Univerza v REKIMedicinska fakultetaITALIJA10. Universita Degli Studi di GENOVA11. Universita Degl iStudi di FIRENZE35

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1212. Unviersita di PISAMADŽARSKA13. University of DEBRECEN, Medical and Health Centre14. University of PECS15. SEMMELWEIS University, Faculty of MedicineMALTA16. University of MaltaNEMČIJA17. University AACHEN Medical Faculty18. University GREIßWALD Medical Faculty19. University HAMBURG20. University of LEIPZIG21. Johannes Gutenberg Universität MAINZ22. Medizinische Fakultät der Eberhard Karls Universität TÜBINGEN23. University of WÜRZBURG24. Georg-August-Universität GÖTTINGEN25. Ludwig-Maximilian-University MÜNCHENNIZOZEMSKA26. MAASTRICHT UniversityFaculty of Health, Medicine and Life Sciences – Institut of EducationPOLJSKA27. Jagiellonian University KRAKOW28. Medical University of WARSAW29. Academia Medyczna We WROCLAWUPORTUGALSKA30. Faculty of Medicine of the University of PORTO31. Faculty of Medicine of the University of LISBONAROMUNIJA32. University of Medicine and Pharmacy CLUJ-NAPOCAŠPANIJA33. Universitat Internacional de CATALUNYA34. Universidad de MALAGA Faculdad de Medicina36

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.8.2: Podpisani drugi sporazumi o sodelovanjuZAP. ŠT. IME FAKULTETEBOSNA IN HERCEGOVINA1. Medicinska fakulteta Univerze v Sarajevu2. Medicinska fakulteta Univerze v Mostarju3. Univerza v Banji LukiIZRAEL4. The Hebrew University of Jerusalem, Faculty of Medicine5. Tel Aviv University, Sacler Faculty of MedicineINDIJA6. VIT University, VelloreMAKEDONIJA7. Medical Faculty University »St. Cyril and Methodius« SkopjeSRBIJA8. Faculty of Medicine University of Belgrade9. Medicinska fakulteta Univerze v NišuZDA10. University of Pittsburgh, School of MedicineUKRAJINA11. The National O. Bohomolets Medical University12. School of Medicine, V.N. Kharkiv National University, KharkivDodiplomski študijski program »Splošna medicina« je mednarodno primerljiv in omogočamednarodno izmenjavo študentov in profesorjev (npr. po programih Erasmus, Tempus, idr.) z vsemimedicinskimi fakultetami znotraj Evropske unije. Študij opravljen v tujini je priznan kot sestavni delštudijskega programa MFUM. Obdobje, ki ga študent opravi v tujini, MFUM v celoti prizna vakademske namene, če je seveda izpolnil vse obveznosti. Izmenjava študentov in profesorjev potekaod študijskega leta 2007/08.Komisija za mednarodno sodelovanje MFUM, ki jo vodi prodekanica za mednarodno sodelovanje, jepristojna za potrjevanje napovedanih mobilnosti. Postopek za mobilnost poteka v skladu z Razpisomza mobilnost študentov z namenom študija v tujini po programu vseživljenskega učenja Erasmus –razpis je objavljen za vsako novo študijsko leto ter v skladu z internimi zahtevami fakultete. Postopekza prijavo tujih študentov je določen s strani Univerze v Mariboru.Obveznosti, opravljene v okviru mobilnosti, se študentom (na podlagi predhodnega soglasja vsehnosilcev predmetov, ki jih opravljajo v okviru mobilnosti), priznajo v celoti. Študenti so najbolj mobilniv višjih letnikih študija (večina jih gre na izmenjavo v 4. , 5, ter 6. letniku), najmanj pa v prvih treh37

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12letih študija. Mobilnost znotraj države je v obliki izvedbe praktikuma v 6. letniku na naših partnerskihinštitucijah po Sloveniji, mobilnost izven države pa je v obliki Erasmus študija in Erasmus prakse.Letno gre cca 5 % študentov na »mobilnost v tujino«, delež se povečuje (število študentov naizmenjavi v tujini (mobilnost) po letih in več o pogojih je navedeno v poglavju o izobraževalnidejavnosti).2.9 Mobilnost študentovDodiplomski študijski program »Splošna medicina« je mednarodno primerljiv in omogočamednarodno izmenjavo študentov in profesorjev (npr. po programih Erasmus, Tempus, idr.) z vsemimedicinskimi fakultetami znotraj Evropske unije. Zavedamo se, da je poleg mednarodnegasodelovanja na področju znanstvenoraziskovalnega dela zelo pomembno podpirati tudi mednarodnomobilnost študentov in pedagoških delavcev.Mednarodno sodelovanje v EU na področju izobraževanja poteka preko programa Erasmus Long LifeLearning. Namen programa Erasmus je izmenjava študentov na študijskem področju ter opravljanještudijske prakse v tujini. Vsaka članica Univerze v Mariboru, ki je prijavila aktivnosti v okviruprograma Erasmus, mora zagotoviti Erasmus študentom priznavanje vseh akademskih aktivnosti, kijih opravljajo na tujih univerzah ravno tako, kot bi jih opravili na matični univerzi. Erasmus študentine smejo izgubiti letnika, študijske obveznosti pa se jim ne smejo podaljšati. To jim zagotovifakultetni Erasmus koordinator pred odhodom in s podpisom posebnega sporazuma s študenti. S tempostane študij, ki je opravljen v tujini, sestavni del študijskega programa, ki ga študenti siceropravljajo na matičnih ustanovah. Po zaključku študija v tujini mora univerza gostiteljica študentomin njihovi matični univerzi izstaviti potrdila o opravljenih predmetih študija, v katerih so prikazaništudijski rezultati, ki jih prizna matična univerza na podlagi le-teh.Na razpis za študij v tujini se lahko prijavi študent, ki izpolnjuje osnovne pogoje za pridobitev statusa»Erasmus študenta«, ki jih določa program: da ima med študijem v tujini aktiven status študenta na matični fakulteti Univerze vMariboru, da v času dosedanjega študija še ni bil študent Erasmusa in da je vpisan najmanj v drugi letnik dodiplomskega študija.Ob teh pogojih lahko vsaka matična fakulteta sama postavi dodatne kriterije (kot so motivacijaštudenta, mednarodna aktivnost študenta, znanje jezika, akademski uspeh ipd.) in sama izbere38

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12primerne kandidate za razpisana mesta, vendar pa morajo biti vse zahteve postopka izboratransparentne, dokumentirane in dostopne vsem zainteresiranim že med prijavnim postopkom.Koordinatorka na MFUM je prodekanica za mednarodno sodelovanje, red. prof. dr. Breda PečovnikBalon. Podrobnejše informacije so javno objavljene in ažurirane na spletni strani MFUM(www.mf.uni-mb.si) - mednarodno sodelovanje.S spremljanjem gibanja mobilnosti študentov se število le-teh vsako leto zvišuje, kar pripisujemoredni promociji tovrstnih izmenjav v smislu organiziranja predstavitev študentov z izkušnjami iztujine, sestankov med študenti in koordinatorji izmenjav, rednega ažuriranja spletnih strani Erasmus,predstavitvenih brošur v angleškem jeziku, sprotnega obnavljanja in sklepanja novih Erasmus pogodbs partnerskimi fakultetami.V študijskem letu 2010/11 smo uspešno kandidirali v sklopu razpisa za Erasmus poletne šole, ki gaobjavlja CMEPIUS. Tako je junija 2011 v Mariboru bila izvedena poletna šola z naslovom Traditionalfood in combating foodborne pathogenes z mednarodno udeležbo študentov in profesorjev, podkoordinatorstvom prof.dr. Avrelije Cencič. Projekt je bil tudi nagrajen z Zlatim jabolkom za leto 2010.V letu 2011 smo uspešno zaprosili za podaljšanje (ponovna prijava na razpis) in izvedli poletno šolojulija 2012 v Brestu, Francija.V preglednici 2.9.1 je predstavljena mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov MFUMPreglednica 2.9.1: Mednarodna mobilnost dodiplomskih študentovŠtudijsko letoŠtevilo študentov zavoda v tujiniNa študijuŠtevilo tujih študentov na zavoduNa študiju2004/2005 - -2005/2006 - -2006/2007 - -2007/2008 4 -2008/2009 9 42009/2010 24 72010/2011 33 92011/2012 15 študij + 13 praksa 1539

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Graf 2.9.1: Število »out-going« študentov (študij in praksa)2011/2012282010/2011332009/2010242008/200992007/20084OUT-GOING ŠTUDENTI (študij+praksa)0 5 10 15 20 25 30 35Graf 2.9.2: Število »in-coming« študentov (študij in praksa)2011/2012152010/201192009/201072008/20094IN-COMING ŠTUDENTI (študij in praksa)0 2 4 6 8 10 12 14 16MFUM je v štud. letu 2010-11 razpisala tudi 4 mesta za tujce oz. državljane držav nečlanic Evropskeunije in Slovence brez slovenskega državljanstva. Na razpisana 4 mesta je bilo sprejetih 8 študentov(statistični rep).40

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.9.2: Študenti s tujim državljanstvom na fakulteti (v %)2011/2012 2010/2011 2009/2010 2008/2009Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl.Delež tujih 5,11% 4,93 4,5% 4,5% 3,80% 4,91% 4,21% 7,43%študentovStruktura tujcevČlanice EU 0,49% 1,23% 0,5% 1,5% 0,20% - 0,23% -Bivše YU republike 4,45% 3,7% 3,8% 3,0% 3,80% 4,91% 3,75% 5,97%ZDA in Kanada - - - - - - - -Ostala Amerika 0,16% - 0,2% - 0,20% 0,23%Avstralija - - - - - - - -Afrika - - - - - - - 1,46%Azija - - - - - - - -2.10 Vpetost študentov v delovanje MFUMV skladu s Statutom UM, ki je javno objavljen na spletnem naslovu:http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf, je študentom omogočeno organiziranje in sodelovanje v organih upravljanja. Prav tako o temorganiziranosti študentov in njihovim soodločanjem v organih upravljanja govorijo naslednjapravilnika: Pravilnik o delovanju in sestavi študentskih svetov, ki je javno obljavljen na spletnem naslovu:http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9919; Pravilnik o izvajanju interesnih dejavnosti študentov Univerze v Mariboru, ki je prav takojavno objavljen na spletnem naslovu: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=8330Študentje so vpeti v delovanje tako na nivoju Univerze v Mariboru kot na nivoju MFUM. Prekoavtonomnega organa UM – Študentskega sveta zastopajo mnenja in interese študentov. Organi UMimajo s statutom določene tudi stalne komisije, katerih člani so tudi študentje. Podajajo predloge,mnenja, pripombe in so aktivni soustvarjalec delovanja tako univerze kot fakultete.41

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.11 Spremljanje napredovanja študentovUspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja spreverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk priposameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritevv nadaljnji študij, hkrati pa daje študentom povratno informacijo o ravni njihovega usvojenegaznanja. Študent lahko na podlagi javno objavljenih vsebin primerja oziroma preveri vsebine in stopnjeznanj določenih kliničnih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu,sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s čimer se zagotavlja celovit pregled inocena študentovega obvladovanja vsebine posameznih učnih enot. Sprotne oblike preverjanja znanjaso: kolokviji, testi, domače naloge, sodelovanje na predavanjih, seminarjih, vajah in terenskihprojektih ter ocenjevanje seminarskih del.Učni izidi študentov in celotnega izobraževanja se zbirajo in analizirajo preko Komisije za študijskezadeve in poročil tutorskega sistema. Spremlja se uspešnost/prehodnost po letnikih, uspešnost poposameznih predmetih, ocene so vsakoletne. Analize se opravljajo po letnikih za vsak študijskiprogram posebej. Opravljajo se enkrat letno ali pa tudi za vsak semester posebej (navedeni kazalnikiso prikazani v prilogah oz. tabelah).2.12 Spremljanje diplomantovInformacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo, analizirajo in uporabljajo. Leta 2010 je biloustanovljeno združenje alumnov (Društvo PRIMARIA), preko katerega poteka spremljanje inpovezovanje diplomantov in doktorandov po zaključku študija. Podatke zbira sicer tudi Zavod zazaposlovanje.2.12.1 Spremljanje konkurenčnosti na trgu dela diplomantov študijskih programovZ ustanovitvijo Društva PRIMARIA bo spremljanje in povezovanje diplomantov in doktorandov pozaključku študija aktivnejše. Po dostopnih podatkih preko referata so se prvi diplomanti že zaposlilitudi v drugih državah EU, kar omogoča usklajenost študija z direktivami EU oz. priznanostjo študijaoz. naziva v EU in nenazadnje tudi kvaliteto diplomanta MFUM.42

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.13 Ocena stanja in usmeritevŠtevilo prijav za vpis na MFUM vsako leto presega razpisana mesta;zaradi velikega interesa kandidatov na dodiplomskem študijskem programov ter na predlogMinistrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo vštudijskem letu 2010-11 povečali število razpisanih mest, a brez prejetih dodatnih finančnihsredstev. Navedeno pomeni še dodatno »logistično« in predvsem finančno obremenitev –vse pa posledično pomeni velik pritisk in obremenitev na kakovost razmer oz. pouka;v študijskem letu 2011/12 je vpisana tretja generacija študentov v enovit magistrski študijskiprogram »Splošna medicina«, ki je usklajen v skladu z bolonjsko deklaracijo. Značilnosti:študentje imajo na voljo skupaj 58 izbirnih predmetov, več je individualnega dela, manjpredavanj, več seminarjev;prehodnost je relativno visoka, kar je posledica tudi vzpostavljenega sistema tutorstva inmentorstva študentom, katerega namen je vodenje, svetovanje, usmerjanje in načrtovanještudija;glede na »mladost« fakultete se še ne moremo pohvaliti z obsežnimi izmenjavami, vendar jetrend povečevanja izmenjav jasno razviden. Posebno pozornost bi veljalo posvetitistimuliranju izmenjave pedagoškega osebja, pri čemer ostaja problem zelo velikih žeobstoječih obremenitev;v koledarskem letu 2012 je bilo dokončno ustanovljeno društvo PRIMARIA, ki združuje vsediplomante MFUM;prvi diplomanti so že pričeli s podiplomskim izobraževanjem (specializacije, doktorski študijkot mladi raziskovalci);zaposlovanje diplomantov MFUM v tujini (brez posebnih težav) sicer predstavlja priznanjefakulteti, hkrati pa predstavlja zelo veliko« izgubo intelektualnega potenciala« na nivojudržave (»beg možganov«), zato je nujno ustrezno zainteresiranje družbene javnosti zaprepoznavanje in reševanje navedenega na sistemski ravni.43

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.14 Podiplomski program »Biomedicinska tehnologija«Na MFUM izvajamo tudi podiplomski doktorski študijski program »Biomedicinska tehnologija«, kitraja 6 semestrov (3 leta). Študijske obveznosti celotnega programa so v skladu z zakonom (ZViS, 36.in 37. člen) ter Merili Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ovrednotene po Evropskemprenosnem kreditnem sistemu (ECTS - European Credit Transfer System). Program se lahko na tanačin neposredno vključuje v mednarodno izmenjavo študentov v državah, ki uporabljajo sistemECTS.Prvi letnik: Obvezni predmeti: Biomedicinska informatika - 10 ECTS, Seminar I. - 5 ECTS, individualnoraziskovalno delo - IRD – 15 ECTS = 30 ECTS.Šest temeljnih predmetov, kjer študent izbere tri predmete in s tem pridobi 30 ECTS = 3 x 10 ECTS.Drugi letnik: 15 ECTS pridobi kandidat iz nabora treh Izbirnih predmetov (3 x 5 ECTS), 45 ECTS pa izIndividualnega raziskovalnega dela - IRD.Tretji letnik: 60 ECTS pridobi kandidat iz Individualnega raziskovalnega dela - IRD, ki je namenjenoizdelavi doktorske disertacije.Vpis študentov na podiplomski stopnjiPogoji za vpis:V študijski program 3. stopnje Biomedicinska tehnologija se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:študijski program 2. stopnje s področja biomedicine in sorodnih usmeritev;študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe s področja biomedicine in sorodnihusmeritev, sprejet pred 11. 6. 2004;študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijskiprogram za pridobitev specializacije s področja biomedicine in sorodnih usmeritev. Takimkandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS točk;študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, če je ovrednoten s 300kreditnimi točkami (mednje spadajo npr. študij medicine, dentalne medicine, veterinarstva, pa tudiprenovljeni petletni študijski program farmacije); ali drug enovit magistrski študijski program, ki jeovrednoten s 300 ECTS točkami;diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji kot veljajo za študente RS.Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujegaizobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s Statutom UM.44

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Število vpisnih mest za prvi letnik je 40. Izbira kandidatov temelji na: podlagi povprečne ocene študija (15 %),ocene diplomske ali magistrske naloge (5 %) inuspehe pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja medicine,naravoslovja in tehnike. Kandidat lahko 40% ocene pisnega izpita nadomesti z ocenodosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so:znanstvena monografija,samostojni znanstveni sestavek v monografiji,izvirni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih vpodatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI.Glavna merila za strokovno delo predstavljajo:strokovna monografija ali recenzenstvo,samostojni strokovni sestavek v monografiji,objavljeni strokovni prispevki na konferencah,strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov,uredništvo monografije ali revije,druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.Preglednica 2.14.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik izrednega študijaŠtudijskoIzredni študijletoRazpis Vpisani Min*2005/06 30 29 -2006/07 30 32 -2007/08 30 30 -2008/09 30 24 -2009/2010 40 19 -2010/2011 40 24 -2011/2012 40 31 -45

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.14.2: Struktura študentov po spolu (v %)Študij. Leto Načina študija Moški Ženske2005/06 Izredni 59,52 % 40,48 %2006/07 Izredni 55, 88 % 44, 12 %2007/08 Izredni 46, 15 % 53, 85 %2008/09Izredni 46,96 % 53,03 %2009/10 Izredni 55,73 % 44,27 %2010/2011 Izredni 53,84 % 46,16 %2011/2012 Izredni 44,45 % 55,55 %Preglednica 2.14.3: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letihŠtudijskoLeto2005/062006/072007/082008/092009/102010/2011Načina študijaIzrednipodiplomskištudijIzrednipodiplomskištudijIzrednipodiplomskištudijIzrednipodiplomskištudijIzrednipodiplomskištudijIzredniprodiplomskištudij1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi Skupaj29 13 - - 4232 30 6 - 6830 28 20 - 7823 28 15 - 6619 18 24 - 6124 31 10 - 6546

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Izredni2011/2012podiplomskištudij31 27 23 - 81Izvajanje podiplomskega študijskega programaPodiplomski doktorski študijski program »Biomedicinska tehnologija« poteka izključno kot izredništudij. Študijske obveznosti celotnega programa so v skladu z zakonom (ZviS, 36. In 37. Člen) terMerili Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ovrednotene po Evropskem prenosnem kreditnemsistemu (ECTS – European Credit Transfer System). Program se lahko na ta način neposrednovključuje v mednarodno izmenjavo študentov v državah, ki uporabljajo sistem ECTS.Študijski program je v celoti ovrednoten po ECTS sistemu. Letnik je 60 ECTS, oziroma semester je 30ECTS. Obvezni predmeti so trije in so ovrednoteni s po 5, 10 in 15 ECTS. V prvem letniku je nabortemeljnih predmetov 6, od tega študent izbere 3. Temeljni predmeti so ovrednoteni s po 10 ECTS. Vdrugem letniku je nabor izbirnih premetov 80, od tega jih študent izbere 3. Ovrednoteni so s po 5ECTS. Študijski predmetnik se izvaja po študijskem programu v kolikor je na njega prijavljenih vsaj 5študentov, sicer pa se izvaja individualno. Individualno raziskovalno delo je ovrednoteno v prvemletniku s po 15 ECTS, v drugem letniku s po 45 ECTS in v tretjem letniku s po 60 ECTS.Možno je tudi izbirati predmete drugih podiplomskih študijev vseh univerz, katerih predmetnik jeovrednoten s sistemom ECTS tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Izven primarnega študijskegaprograma se sme zbrati do 20 ECTS.Preglednica 2.14.4: Povprečna ocena izpitov izrednega študijaŠtudijskoletoPovprečna ocenaIzredni2005/06 9,472006/07 9,462007/08 9,42008/09 9,42009/10 9,482010/11 9,522011/12 9,5847

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Raziskovalno delo študentovPodiplomski študentje se v okviru študija vključujejo v raziskovalno delo s prijavo teme doktorskedisertacije ter nato objavo članka s področja doktorata, ki je objavljen v reviji, ki jo indeksira SCI oz.SSCI z navedbo faktorja vpliva – IF. Prav tako se mnogi vključijo v projekte pri mentorjih.Zaključek in trajanje podiplomskega študijaPodiplomski doktorski študijski program Biomedicinska tehnologija traja 6 semestrov (3 leta).Kandidat si po uspešno opravljenem podiplomskem programu za pridobitev doktorata izbiomedicinske tehnologije pridobi naziv ″doktor/doktorica znanosti″ s področja biomedicinsketehnologije (po potrebi bo znanstveni naslov usklajen z Zakonom o strokovnih in znanstvenihnaslovih).Pogoj za uspešno dokončanje študija je, da kandidat napiše in uspešno zagovarja doktorskodisertacijo in vse ostale s študijskim programom predvidene obveznosti in tako zbere najmanj 180ECTS. Predložen mora biti članek s področja doktorata, ki je bil objavljen v reviji, ki jo indeksira SCI oz.SSCI z navedbo faktorja vpliva - IF. Doktorsko delo javno zagovarja pred določeno komisijo.Pri navedenem članku mora biti avtor doktorske disertacije prvi avtor članka.Preglednica 2.14.5: Število doktorandov od študijskega leta 2005-2006 do 2010-2011Študijsko letoŠtevilo doktorandov2005-2006 12006-2007 22007-2008 22008-2009 22009-2010 62010-2011 62011-2012 52.15 Ocena stanja in usmeritevkandidatom je potrebno zagotoviti pogoje za znanstveno raziskovalno delo (materialne inčasovne), kakor je priporočilo združenja ORPHEUS za podiplomsko izobraževanje na področjubiomedicine, pri tem je ključnega pomena okolje/ustanova, ki kandidata napoti napodiplomsko izobraževanje;48

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12objava razpisov v okviru ustanov (npr. UKC Maribor - Oddelek za znanstveno raziskovalnodelo) o raziskovalnih projektih/nalogah (tudi v okviru ARRS), pri katerih lahko sodelujejopodiplomski študenti;razpis tem na doktorskem študiju, ki jih na spletnih straneh podiplomskega študija MFUMobjavijo potencialni mentorji (predklinični/klinični in drugi);stimuliranje mentorjev, glede na število objav v mednarodnih indeksiranih revijah s kandidatina podiplomskem študiju;v letu 2011 smo imeli ponovno akreditacijo podiplomskega programa s strani NAKVIS-a, sklepo ponovni akreditaciji smo prejeli oktobra s podaljšanjem programa za 7 let;zaradi uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ je pričakovati upad števila vpisanih,saj ustanove ne krijejo več stroškov podiplomskega študija (in ne omogočajo drugihugodnosti).2.16 Znanstveno-raziskovalna dejavnost na MFUMŠtudijski programi na MFUM omogočajo in razvijajo znanstveno raziskovalno delo na področjumedicine in biomedicine ter povezovanje sorodnih ved s ciljem izboljšanja zdravstvenega varstvaprebivalstva in uvajanja sodobnih metod zdravljenja.2.16.1 Temeljni projektiPreglednica 2.16.1.1: Temeljni projektiZap.št.VrstaProjektaŠifraprojekta Naslov projekta1. Temeljni J3-2290 Tkivni modeli endokrinihbolezni2. Temeljni J3-2175 Genetski dejavnikitveganjainfarmakogenomikakronično vnetnečrevesne bolezni3. Temeljni J7-2093 Spremembe v izraženostigenov v možganih obnastopu pubertete vodsotnosti spolnihNosilna RO / sodelujočiraziskovalec z MFUMMFUM / prof. dr.Marjan RupnikMFUM / prof. dr. UrošPotočnikMFUM / prof. dr.Gregor MajdičPričetektrajanjaprojektaKonectrajanjaprojekta05/2009 04/201205/2009 04/201205/2009 04/201249

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12hormonov4. Temeljni J3-4252 Uporaba klasičnih inmodernih molekularnihmetod za etiološkoopredelitevgastroenteritisov5. Temeljni J1-4236 Načrtovanje, izdelava invrednotenjebiomimetičnihnanokompozitnihsistemov za učinkovitoobnovo tkivMF UL/Prof. dr.AvrelijaCencičMF UL/Prof. dr. D. Š.Martinčič2011 20142011 2014Preglednica 2.16.1.2: Aplikativni projektiZap.št.VrstaProjektaŠifraprojekta Naslov projekta1. Aplikativni L3-2363 Uporaba izražanja izbranihgenov kot novihpotencialnih označevalcevpri diagnostiki in prognoziraka prostate2. Aplikativni L3-2319 Morfološke spremembenotranje karotidnearterije po vstavitvi žilneopornice3. Aplikativni L2-4124 Procesiranje polimerov zuporabo trajnostnihtehnologij4. Aplikativni L2-4212 Tehnologija izdelave Aunano-delcevNosilna RO /sodelujočiraziskovalecUKC MB/ prof. dr.Draga ŠtiblarMartinčičUKC MB / prof. dr.Milan BrumenFKKT UM/Doc. dr.Polonca FerkFS UM/Prof. dr.Marjan RupnikPričetektrajanjaprojektaKonectrajanjaProjekta2009 20122009 20122011 20142011 201450

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.16.2 Projekti EUPreglednica 2.16.2.1: Projekti EUZap.VrstaŠifraNosilna RO /PričetekKonecšt.ProjektaprojektNaslov projektasodelujočitrajanjatrajanjaaraziskovalec z MFUMprojektaProjekta1. EUsncRNAHigh troughput coparativeJustus-Liebig-2009 2011projektomicssncRNAome analysis in majorUniversity Giessen,Gram-positivehumanGermany / prof. dr.pathogenicbacteria:Maja Rupnikfunctional characterization bya systems biology approachand peptide nucleic acid drugdesign / Primerjalna analizasncRNA molekul pripomembnejših po gramupozitivnihpatogenihbakterijah: karakterizacija spristopom sistemske biologijein za oblikovanje novihterapevtikov2. EUGP/EFSStudy of the influence of foodRASA Italija/prof. dr.2012 2013projektA/CONTprocessing on nitrate levels inAvrelija Cencič, doc.AM/201vegetablesdr. Tomaž Langerholc2/0151

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.16.3 Nacionalni projektiPreglednica 2.16.3.1: Nacionalni projektiZap.št.VrstaProjektaŠifraprojekta Naslov projekta Nosilec1. Nacionalni SLO- BIH Biološka dostopnostin ocena tveganjaprehranskihdodatkov in arombarvil,2. » BI-CN Function ofglutamate receptorsin insulin secretionand the molecularmechanism of theglutamate action /Funkcija glutamatnihreceptorjevprisekreciji inzulina inmolekularnimehanizemdelovanja3. » BI-LR Funkcija glutamatnihreceptorjev prisekreciji inzulina inmolekularnimehanizemdelovanja4. » BI-IT Funkcionalni celičnimodelneonatalnegahumanegaintestinalnega traktakot novo orodje vraziskavah določanjazdravstvenih učinkovprobiotičnihproti infekcijamkulturPričetektrajanjaprojektaKonectrajanjaProjektaprof. dr. Avrelija Cencič 2010 2011prof. dr. Marjan Rupnik 2009 2013prof. dr. Marjan Rupnik 2009 2011prof. dr. Avrelija Cencič 2010 20115. » BI-Danska Potencialni prof. dr. Avrelija Cencič 2011 201252

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-126. » BI-Romunija7. » BI-RepublikaSrbijazdravstveni učinkiselekcioniranihkomponentekstraktovnavadnegaslezenovcaIn vitro študijebiološke aktivnostiposameznihkomponenttradicionalnihslovenskih inromunskih sortrdečega vinaPotencialnizdravstveni učinkifunkcionalne hranena bazi depuriziranesirotkeprof. dr. Avrelija Cenicič 2012 2013prof. dr. Avrelija Cenicič 2012 2013Preglednica 2.16.3.2: Pogodbeno sodelovanje z domačim in tujim gospodarstvomZap. Naziv institucije Vrsta sodelovanja Podlagašt.1. Max Planck Partner Group (prof. dr. Marjan SlakRupnik)sodelovanje s tujimlaboratorijempogodba2. Bayer Leverkusen - Sodelovanje z industrijo (prof.dr. Marjan Slak Rupnik)pogodbenosodelovanjepogodba3. Radenska d. d.(prof. dr. Avrelija Cencič)4. ROCHE farmacevtska družba d.o.o.(doc. dr. Polonca Ferk)5. Zavod za zdravstveno varstvo Celje(prof. dr. Ivan Eržen)pogodbenosodelovanjepogodbenosodelovanjepogodbenosodelovanjepogodbapogodbapogodba53

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122.16.4 Raziskovalci, raziskovalne skupineNa MFUM je trenutno registriranih sedem raziskovalnih skupin, 45 raziskovalcev in 7 tehničnihsodelavcev, ki sodelujejo v EU in nacionalnih projektih.Preglednica 2.16.4.1: Raziskovalne skupine na MFUMNAZIV SKUPINEVODJA001 Inštitut za biomedicinske vede Hojs Radovan002 Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo Pejković Božena003 Inštitut za fiziologijo Slak Rupnik Marjan004 Center za humano molekularno genetiko in farmakogenomiko Potočnik Uroš005 Laboratorij za histologijo in embriologijo Štiblar Martinčič Draga006 Laboratorij za farmakologijo in toksikologijo Metoda Lipnik Štangelj007 Raziskovalna skupina za celično mikrobiologijo Saška LipovšekNaši profesorji so mentorji sedmim mladim raziskovalcem.Preglednica 2.16.4.2: Mladi raziskovalci na MFUMZap. št. Ime in priimek Mentor Oblika usposabljanja1. Katja Repnik prof. dr. Uroš Potočnik pridobitev doktorata znanosti2. Mitja Mitrovič prof. dr. Uroš Potočnik pridobitev doktorata znanosti3. Andraž Stožer prof. dr. Marjan Slak Rupnik pridobitev doktorata znanosti4. Jure Škraban prof. dr. Maja Rupnik pridobitev doktorata znanosti5. Larisa Zemljič prof. dr. Uroš Potočnik pridobitev doktorata znanosti6. Martin Trapečar prof. dr. Avrelija Cencič pridobitev doktorata znanosti7. Maja Šikić Pogačar prof. dr. Dušanka Micetić Turk pridobitev doktorata znanosti54

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.16.4.3: Programske skupine na MFUMV programskem obdobju 2009-2013 Medicinska fakulteta s svojimi člani nastopa kot izvajalka enegaprograma (od leta 2012), in sicer:PROGRAMPOGODB. VODJA PROGRAMA / SODELUJOČI RAZISKOVALCIOBD.P3-0036 Bio-psiho-socialni model kvaliteteživljenja3 leta Prof. dr. Dušanka Mičetić-TurkProf. dr. Dejan Dinevskidoc. dr. Miljenko KrižmarićV programskem obdobju 2009-2013 Medicinska fakulteta s svojimi člani nastopa kot soizvajalka všestih programih.PROGRAMPOGODB.OBD.SODELUJOČI RAZISKOVALCI Z MFUM /(VODJA PROGRAMA, RO)P3-0360 Celostna obravnava alergijskih 3 leta Doc. dr. Jovan Miljkovićbolezni in astme v Sloveniji: od(Prof. dr. Mitja Košnik, Bolnišnica Golnik)epidemiologije do genetikeP4-0165 Biotehnologija in sistemska biologijarastlin6 let Prof. dr. Maja Rupnik(Prof. dr. Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut zabiologijo LJ)P3-0310 Celična fiziologija1 10-7 6 let Prof. dr. Marjan Slak Rupnik(Prof. dr. Robert Zorec, UL MF)P3-0067 Farmakologija in farmakogenomika 4 leta Prof. dr. Uroš Potočnik(Prof. dr. Metoda Lipnik Štangelj, UL MF)P2-0046 Separacijski procesi in produktnatehnika6 let(Prof. dr. Željko Knez, UM FKKT)P4-0164 Raziskave za zagotavljanje varnehrane in zdravja4 leta(Prof. dr. Avrelija Cencič , UM FKBV)Medicinska fakulteta je član konzorcija za izvedbo programa Centra odličnosti za integrirane pristopev kemiji in biologiji proteinov.55

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.16.4.4: Center odličnostiCenter odličnostiPOGODB. OBD.za razvoj COSODELUJOČI IZ MFUM /prijaviteljCO za integrirane pristope v kemiji in biologijiproteinov(CipKeBip)2009 - 2013 prof. dr. Marjan Slak Rupnikin Mateja Zemljič/IJSProf. dr. Avrelija Cencič je nosilka patenta 23130 (COBISS.SI-ID 2847788 ).2.16.5 Ustanavljanje projektne pisarne MFUMLogičen korak v razvoju naše mlade fakultete je iskanje dodatnih virov financiranja raziskav inpotencialnih tržno zanimivih idej. Z dnem 1.10.2012 je MFUM v ta namen najela dr. Uroša Mavra,mag. farm., ki bi z veliko izkušnjami s področja pridobivanja projektov na nacionalnem in Evropskemnivoju lahko bistveno pripomogel k uresničevanju razvojno usmerjenih ciljev MF.MF si prizadeva v kratkem ustanoviti projektno pisarno, ki bo centralno pomagala pri projektnihprijavah ter kasneje pri njihovi izvedbi. Obseg dela pisarne bo predvidoma zajemal naslednje cilje: obveščanje o trenutnih odprtih razpisih; identifikacija priložnosti za MF; pomoč pri pripravljanju projektne dokumentacije; pomoč pri iskanju konzorcijskih partnerjev; vodenje projektne dokumentacije po odobritvi financiranja; dolgoročna vizija projektne pisarne.Na podlagi dobrih praks, povezovanja partnerskih fakultet ter sodelovanja z mednarodnimiinštitucijami, na katerih so sodelovali domači strokovnjaki, zgraditi obsežno mednarodno mrežopartnerjev, ki bo sposobna redno pridobivati odmevne Evropske projekte. Redno pridobivanjesredstev iz tega naslova bo omogočilo nadaljnji razvoj MF in njeno uveljavljanje v mednarodnemokolju.Zaradi pomanjkanja sredstev na nacionalnem nivoju smo se kratkoročno usmerili v prijavo čimvečjega števila Evropskih projektov. Ob iztekanju sedmega okvirnega programa smo se osredotočili56

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12na nekaj tem, kjer bi MF lahko sodelovala bodisi kor partner bodisi kot koordinator v okviru Univerzev Mariboru.Dolgoročno želimo postaviti temelje za nadaljnje raziskave s področja medicine in sorodnih znanosti vsmeri skupne razvojne strategije Štajerske regije in širše, ki se nanaša na aktivno in varno staranje.Ciljne tematike znotraj tega so: oskrba ran; varna hrana; novi materiali; senzorji; telekomunikacijske tehnologije.Preglednica 2.16.5.1: Dosedanje vloge projektne pisarne (v obdobju od 1.10.-7.12.2012):Razpis Naslov Oddano StatusNMP.2013.1.2-2:Nanotherapeutics totreat bacterial infectiousdiseasesJavni razpis zavzpostavitev novihkreativnih jederJavni razpis zasofinanciranje aktivnostiv letih 2012-2015, kispodbujajo odprtostslovenskega visokegašolstva v mednarodnookoljeJavni razpis zasofinanciranje aktivnostiv letih 2012-2015, kispodbujajo odprtostslovenskega visokegašolstva v mednarodnookoljeNovelnanofunctionalized socksfor the therapeutictreatment of diabeticfoot related infectionsCenter za Odprteinovacije in RaziskavEUniverze v Mariboru -CORE@UMZ dokazi podprtamedicina – Evidencebased medicineNapredne tehnologije zaaktivno in varno starost23.10.2012 Čakamo na odgovor29.10.2012 Čakamo na odgovor15.11.2012 Čakamo na odgovor15.11.2012 Čakamo na odgovor57

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Vloge v pripraviV naslednjih dveh mesecih (do 5. februarja) se bomo prijavili še na preostale razpise znotraj Sedmegaokvirnega programa. Teme bodo vse interdisciplinarno zastavljene in se bodo nanašale na uporabo,ki bo neposredno ali posredno koristila zdravju človeka. Ciljana področja so: Hrana, kmetijstvo in ribištvo ter biotehnologija - KBBE (Food, Agriculture and Fisheries, andBiotechnology). Telekomunikacijske tehnologije - ICT (Information and Communication Technologies).Želje za prihodnost so:Aktivno vključevanje čim širšega kroga raziskovalcev v iskanje možnosti za prijavomednarodnih projektov.Zaposlitev dodatnega oz. preusmeritev obstoječega kadra v smeri upravno-finančnegavodenja projektov.Postaviti učinkovito partnersko mrežo po svetu, ki bo botrovala velikemu številu uspešnihprojektnih prijav.Vsako leto uspešno prijaviti vsaj tri EU projekte ter pridobiti financiranje za vsaj enega.Pomanjkljivosti:Trenutno uradno pisarna še ne obstaja.Upravno-finančna zasnova projektne dokumentacije zaenkrat poteka delno na MF, delno pase povezujemo na ravni Univerze, pri čemer sodelujejo zunanji izvajalci.2.16.6 Predstavitve raziskovalnih rezultatovZbornik bibliografijPovezanost MFUM z znanstvenim in raziskovalnim delom je razvidna iz zbornika »Pregled bibliografijvisokošolskih učiteljev in raziskovalnih projektov«, ki izhaja letno, in sicer v mesecu marcu. V štud.letu 2011/2012 je izšel šesti Zbornik bibliografij zaposlenih visokošolskih učiteljev na MFUM. Zbornikje vsebinsko razdeljen na več enot in predstavlja pregled bibliografij visokošolskih učiteljev na MFUMin aktivnosti na področju raziskovalne dejavnosti. Zbornik je objavljen na spletnih straneh MFUM(http://www.mf.uni-mb.si/attachments/article/86/MFbiblioza2011.pdf ).58

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Publicistična dejavnost VS učiteljevNa Univerzi v Mariboru beležimo vrhunske znanstveno raziskovalne dosežke naših profesorjev, ki somednarodno odmevni. Revija Nature je ena najbolj znanih naravoslovnih revij na svetu in je uvrščenav prvo dekado med več kot 6000 revijami, ki jih vključuje Science Citation Index.Prvo zelo odmevno objavo v navedeni reviji (JCR 28,751) je leta 2007 zabeležila prof. dr. MajaRupnik, ki je bila tretja izmed osmih avtorjev članka Autocatalytic cleavage of Clostridium difficiletoxin B objavljenega v letu 2007.Prof. dr. Uroš Potočnik in mladi raziskovalec Mitja Mitrovič sta sodelavca in soavtorja v letu 2012(JCR 36,28) objavljenega članka z naslovom Host-microbe interactions have shaped the geneticarchitecture of inflammatory bowel disease, ki pomeni pomemben preboj v razumevanju genetike inpatogeneze kroničnih imunskih bolezni, s tem pa je na obzorju tudi uspešnejše zdravljenje. Objava vreviji Nature je plod večletnega mednarodnega raziskovalnega projekta, raziskovalna ekipasestavljena iz 107 soavtorjev pa nadaljuje z delom.Prof. dr. Maja Rupnik je v soavtorstvu z devetimi člani v letu 2011 objavila članek Clostridium difficileinfection in Europe: a hospital-based survey v reviji Lancet katere JCR je 38,278.Prof. dr. Iztok Takač je v soavtorstvu v letu 2011 objavil članek Adjuvant trastuzumab in HER2-positive breast cancer v reviji N Engl J Med. katere JCR je visokih 53,298.Po izboru Znanstvenega sveta ved pri ARRS je bila za leto 2011 na državnem nivoju raziskovalnegapodročja Medicina – Mikrobiologija kot pomemben dosežek izbrana objava naše prof. dr. MajeRupnik in za področje Medicina – reprodukcija človeka objava prof. dr. Iztoka Takača. Profesorja stabila povabljena na svečano predstavitev dela na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v mesecudecembru 2012.Za Medicinsko fakulteto pomeni navedeno izvrstno promocijo domačega raziskovalnega dela.Publicistična dejavnost študentovMFUM spodbuja in nudi pomoč študentom na področju znanstveno raziskovalnega dela na različnenačine, omogočeno jim je publiciranje v znanstveno raziskovalni reviji Acta Medico-biotehnica, ki jood leta 2008 izdaja MFUM in je prva medicinska revija v izdaji medicinske fakultete v Sloveniji.59

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Študentje so vključeni v naslednjih temeljnih projektih na MFUM: J3-2175, »Genetski dejavniki tveganja in farmakogenomika kronično vnetne črevesnebolezni« (Mitja Mitrovič); L2-4212 »Tehnologija izdelave Au nano delcev« (Andraž Stožer);in programih P3-0036 Bio-psiho-socialni model kvalitete življenja (Maja Šikić Pogačar); P3-0067 Farmakologija in farmakogenomika (Katja Repnik, Mitja Mitrovič, Larisa Zemljič); P3-0310 Celična fiziologija1 10-7 (Andraž Stožer); P4-0165 Biotehnologija in sistemska biologija rastlin (Jure Škraban).Sicer se avtorje raziskovalnih nalog spodbuja tudi k objavam v Medicinskem mesečniku aliZdravniškem vestniku.Acta medico-biotechnicaV letu 2011 sta izšli dve številki znanstvene revije Acta medico-biotechnica. Revija objavlja izvirne inpregledne znanstvene prispevke domačih in tujih znanstvenikov, kakor tudi strokovne prispevke spodročja medicine in biotehnike. Vsi prispevki, objavljeni v reviji, so recenzirani s strani najmanj dvehpriznanih tujih ali domačih strokovnjakov z obravnavanega področja. Revija »Acta medicobiotechnica«(ISSN 1855-5640) je vključena v bazo »Medline«. Prav tako je revija vključena vsvetovno bazo periodičnih publikacij in sicer v Ulrich’s periodicals directory. Pomembna novost je, daje revija Acta medico-biotechnica uvrščena v seznam revij ARRS, ki niso vključene v mednarodnebibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij. Vsa besedilačlankov so prosto dostopna na http://www.actamedbio.mf.uni-mb.si/sl .Sodelovanje z drugimi institucijamiMedicinska fakulteta Univerze v Mariboru ima vzpostavljeno znanstveno raziskovalno sodelovanje zvisokošolskimi zavodi, inštituti, strokovnimi združenji in drugimi organizacijami, prav tako pa tudistrokovno sodeluje s tujimi visokošolskimi zavodi (Faculty of agriculture and food science Sarajevo,Bosna in Hercegovina, Dunarea de Jos Unversity, Romunija, Faculty of Medicine University of Niš,Srbija, Inštitut Rudjer Boškovič Zagreb, Hrvaška, Medicinska Univerza v Gradcu, Avstrija, Justus-LiebigUniverza Giessen, Nemčija, Max Planck Group Goettingen, Nemčija). V izvajanju nacionalnihprojektov Medicinska fakulteta sodeluje z naslednjimi ustanovami: VF, FFa, MF in FKKT UL, FKKT,FKBV in FS UM; Inštitut Jožef Stefan Ljubljana, Zavod RS za transfuzijsko medicino, Helios Sestavljenopodjetje za kapitalske naložbe in razvoj d.d., Količevo; Inštitut za okolje in prostor Celje; Zlatarna60

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Celje, Univerzitetni klinični center Maribor in Ljubljana; Inštitut za varovanje zdravja RS; Celicabiomedicinski center d.o.o. Ljubljana; Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik;Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; Zavod za zdravstveno varstvo Kranj; Nacionalni inštitut zabiologijo.2.17 Ocena stanja in usmeritev Število raziskovalcev in projektov se povečuje; logistične, organizacijske in izvedbene težave se sprotno odpravljajo, čeprav se pojavljajo nove; z nujno izgradnjo nove stavbe medicinske fakultete se obeta izboljšanje pogojev in vplivanje nazgoraj navedene nenehno ponavljajoče se težave; obstoji specifičnost medicinskega poklica – nujna je vpetost s kliničnim delom in ustanovami innujnost povezovanja ter interdisciplinarnega sodelovanja tudi z drugimi ustanovami,sodelovanje na nivoju programskih skupin že poteka, še bolj velja povezati raziskovalce MFUMin UKC MB in drugih članic UM pri izvedbi projektov; ostaja problem evidentiranja in vključevanja oz. prikazovanja raziskav in bibliografskih enotpedagoškega osebja, ki je v osnovi zaposleno v drugih ustanovah – UKC Maribor; za dodatno preglednost in oceno (glej težave, kot je navedeno v prejšnjem odstavku) izdajaMFUM letne preglede objav (bibliografije) visokošolskih učiteljev in sodelavcev MFUM, zbornikbibliografij izhaja redno letno; usmeritev znanstveno-raziskovalne revije MFUM Acta Medico Biotehnica v vključitev v JCR(IF); na področju znanstveno-raziskovalnega dela se število projektov počasi povečuje, vendar veljavlagati še naprej velike napore za povečevanje tega dela. Pri tem so velike težavepreobremenjenost, predvsem osebja na kliničnem področju in sistemske nedorečenosti na tempodročju, še vedno so prisotne težave pri iskanju in prijavi tem; v letu 2011-12 je Medicinska fakulteta postala nosilna RO pri programu P30036; začela je delovati in ustanavlja se projektna pisarna.2.18 Priložnosti za izboljšanjeOb notranji institucionalni evalvaciji se je izkazalo, da si veliko zaposlenih želi boljšegainformiranja, zato bo komisija za ocenjevanje kakovosti Senatu MF podala predlog zaustanovitev intraneta, preko katerega bi zaposleni bili bolj neposredno obveščeni o deluorganov fakulteta in sproti prejemali zapisnike, sklepe, obvestila ipd.;61

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12študentje so nezadovoljni z razdrobljenostjo pedagoškega procesa v smislu pogosteganenajavljenega odpadanja vaj in predavanj, izvajanja s strani drugih izvajalcev odnajavljenih in z nejasnostjo glede vsebine preizkusov znanja. Skupaj s študenti bo komisijaza ocenjevanje kakovosti oblikovala predloge za izboljšanje in jih posredovala komisiji zaštudentske zadeve;glede na razmeroma slabo koriščenje priložnosti mednarodnih izmenjav, tako študentov, kotzaposlenih, velja razmisliti o organizaciji kratke predstavitve možnosti izmenjav, predvsemza zaposlene.za zagotovitev interdisciplinarnega pristopa bomo povečali aktivnosti pri vključevanju v EUprojekte skupaj z ostalimi članicami UM;raziskave bomo usmerili na trenutne predvidene raziskovalne teme znotraj EU, v zvezi s temse bomo povezovali z drugimi institucijami doma in v tujini;začela je delovati in ustanavlja se projektna pisarna.62

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-123. KADRIPostopek zaposlitve v osnovi lahko ločimo na notranje in zunanje kadrovanje. Kadar gre za izvedbokadrovanja in postopka izbire kadrov znotraj lastne organizacije, tj. univerze, govorimo o notranjemkadrovanju. V največ primerih gre za obliko zaposlitve, v primeru, ko se sprosti določeno delovnomesto zaradi upokojitve ali odhoda sodelavca in ga nadomesti zaposleni v organizaciji, tj. iz enečlanice univerze na MF ali v obliki prerazporeditve znotraj članice, tj. MF. Zunanje kadrovanjepredstavljajo vsi načini iskanja novih sodelavcev izven organizacije, tj. UM. sam postopek izbire,imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev sopredpisani skladno s področno zakonodajo, ki ureja plačni sistem in zasedbo prostih delovnih mest vjavnem sektorju in so javni. Skladno s Kadrovskim priročnikom UM so določeni postopki sistemizacijedelovnih mest, izbire, zaposlitve ter napredovanja na UM. Kadrovski priročnik je objavljen na spletnipovezavi (linku) http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12523. Javno je objavljen tudi pravilnik, kiureja napredovanje zaposlenih v plačne razrede na UM, in sicer na linku http://www.unimb.si/povezava.aspx?pid=7047Univerza v Mariboru je bila med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznalaprizadevanja za implementacijo načel Listine in kodeksa skozi kadrovske strategije ter Univerzi vMariboru dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research. Na spletni strani http://www.unimb.si/dokument.aspx?id=21286je objavljena kadrovska strategija Univerze v Mariboru zaraziskovalce, ki vključuje načela Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanjuraziskovalcev, za obdobje 2010-2014. Na spletni strani http://www.unimb.si/dokument.aspx?id=21287je objavljen tudi Akcijski načrt za implementacijo kadrovskestrategije za raziskovalce.Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziromastrokovnem delu je določena skladno z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev insodelavcev UM A5/2005-2BB ter njihovimi spremembami, ki so objavljeni na linku http://www.unimb.si/podrocje.aspx?id=437ter Aktih o oblikah neposredne pedagoške obveznosti (http://www.unimb.si/povezava.aspx?pid=2764)in Merilih za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti naUniverzi v Mariboru (http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2766). Prav tako so s strani MFUMdoločena Merila za vrednotenje visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki so javno dostopna na linkuhttp://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=15686.63

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-123. 1 Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalciPreglednica 3.1.1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev v letu 2010/20112011/12NazivRedno Pogodbeno* SkupajRedni profesorji 13 / /Izredni profesorji 12 / /Docenti 13 / /Višji predavatelji 0 / /Predavatelji 0 / /Asistent z doktoratom 3 / /Asistent z magisterijem 3 / /Asistent s specializacijo 0 / /Asistent z visoko12 / /izobrazboUčitelji veščin 1 / /Skupaj 57 723 780* kadrovska baza tega izpisa ne omogočaPreglednica 3.1.2: Gibanje redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcevLeto Redno Pogodbeno Skupaj2005/2006 24 109 1332006/2007 33 129 1622007/2008 48 240 2882008/2009 51 350 4012009/2010 48 619 6672010/2011 52 682 7342011/2012 57 723 780V spodnjih točkah je prikazana struktura in število podpornih delavcev za vse zaposlene na fakulteti.Število zaposlenih je upoštevano na dan 31. 8. 2012: delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu vrednem delovnem razmerju, je 34 % (število redno zaposlenih visokošolskih učiteljev je 32); število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 38 oz. 38 (FTE); število študentov na enega (FTE) delavca je 7,30; število študentov na enega visokošolskega učitelja je 17,1;64

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12 število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 12,7.Merila za izvolitve v nazive upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih je določilaagencija. Merila oz. Pravilnik za izvolitve v nazive je objavljen na spletni stranihttp://www.um.si/kakovost/habilitacije/Strani/default.aspx in usklajen z Minimalnimi standardi zaizvolitve v nazive visokošolskih učiteljev znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev navisokošolskih zavodih NAKVIS-a. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je sprejela tudizahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskihsodelavcev na Univerzi v Mariboru, Medicinski fakulteti, ki so še v fazi usklajevanja.Vsi visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju študijskih programov, imajo ustreznoveljavne habilitacije ali so v postopku pridobivanja le-te.Preglednica 3.1.3: Število izvolitev v naziveNaziv/leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skupajredni profesor 2 2 4 3 5 16izredni profesor 2 4 3 5 1 1 5 7 28Docent 2 4 8 5 6 11 6 9 51Asistent 31 24 55 50 39 26 83 49 51 408učitelj veščin 8 2 10Skupaj po letih 33 30 62 65 53 35 105 58 72 513Od leta 1999 Univerza v Mariboru aktivno sodeluje v okviru programa Erasmus. V okviru programaErasmus potekajo različne izmenjave visokošolskih učiteljev in sodelavcev v mednarodnem prostoru(Mobility for teaching assignments, Staff Mobility – Staff Training – STT). Cilji tovrstne mobilnosti so:omogočiti, da pridobijo znanje ali določeno praktično znanje iz izkušenj in dobrih praks v tujini, kottudi praktične spretnosti, ki so pomembne za njihovo trenutno delo in njihov strokovni razvoj;pomagati pri vzpostavitvi sodelovanja med visokošolskimi zavodi in podjetji.V letu 2009 se je tudi odprla možnost financiranja mobilnosti študentov, profesorjev, zaposlenih inraziskovalcev iz skladov Norveškega finančnega mehanizma, na kar se je Univerza v Mariboru tudiuspešno prijavila.Aktivna izmenjava študentov in profesorjev že od leta 1995 poteka tudi v okviru programa CEEPUS(Central European Exchange Program for University Studies) ki je koordiniran neposredno nafakultetah UM.65

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru je od leta 2007 naprej izmenjava visokošolskih učiteljev,sodelavcev in znanstvenih delavcev sledeča:Preglednica 3.1.4: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcevŠtudijsko letoŠtevilo učiteljev na institucijah v tujini2004/2005 32005/2006 52006/2007 72007/2008 32008/2009 12009/2010 52010/2011 32011/2012 13. 2 Zadovoljstvo zaposlenihAvgusta 2012 smo na MFUM prvič izvedli med zaposlenimi anketo o različnih vidikih zadovoljstva nadelovenm mestu. Tabele v nadaljevanju povzemajo rezultate ankete.Preglednica 3.1.5 Opis vzorcaDelovna doba na fakulteti/ustanovi: N=21 %do 3 leta 8 38,1do 10 let 10 47,6do 20 let 1 4,8nad 20 let 2 9,5Delo, ki ga opravljate:strokovni delavec/delavka 9 42,9pedagoški delavec/delavka 9 42,9raziskovalec/raziskovalka 2 9,5laborant/laborantka, lektor/lektoricaali drugi tehnični sodelavec/sodelavka0 0,0Drugo 1 4,8Merska lestvica:Sploh ne drži (1) Ne drži (2) Drži (3) Popolnoma drži (4)66

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 3.1.6 Odnos med zaposlenimiNminmaks PV SO modus1.Odnosi z neposrednimi sodelavci/sodelavkami sodobri.21 2 4 3,24 0,70 3 (47,6%)2. Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen. 21 2 4 3,29 0,72 4 (42,9%)3.Posamezne organizacijske enote na matičnifakulteti/ustanovi dobro sodelujejo med seboj.20 1 4 2,85 0,81 3 (47,6%)4.Odnosi med vsemi zaposlenimi na matičnifakulteti/ustanovi so dobri.21 1 4 2,57 0,98 2 (47,6%)5.Z delom neposredno nadrejenega semzadovoljen/zadovoljna.20 1 4 3,15 0,88 4 (38,1%)6.Z delom vodstva matične fakultete/ustanove semzadovoljen/zadovoljna.21 2 4 3,10 0,70 3 (52,4%)7. V delovnem okolju ne zaznavam mobinga. 21 1 4 3,05 0,86 3 (42,9%)PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocenaPreglednica 3.1.7 Materialni delovni pogojiNminmaks PV SO modus1. Opremljenost delovnega mesta je dobra. 21 2 4 2,90 0,62 3 (61,9%)2. Varnost na delovnem mestu je zagotovljena. 20 2 4 3,35 0,59 3 (52,4%)3.S prihodom/odhodom na fakulteto/ustanovo nimamtežav (možnost parkiranja).20 1 4 2,85 1,04 3 (38,1%)4. Delovni čas mi ustreza. 20 2 4 3,30 0,66 3 (47,6%)5.Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialnovarnost.20 1 4 2,85 0,75 3 (57,1%)6. Plača mi ustreza. 20 1 4 2,45 1,10 3 (28,6%)PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocena67

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 3.1.8 Delo in nalogeNminmaks PV SO modus1. Delo in naloge so jasno opredeljene. 21 1 4 2,95 0,92 3 (47,6%)2. Napotki nadrejenih so jasni. 20 1 4 3,05 0,94 3 (42,9%)3. Delo je kreativno. 21 2 4 3,10 0,77 3 (42,9%)4. Pri delu sem samostojen/samostojna. 21 2 4 3,24 0,62 3 (57,1%)5. Moji predlogi in pobude so upoštevani. 21 1 4 2,71 0,72 3 (57,1%)6.Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/pohvaljena,nagrajen/nagrajena.21 1 4 2,43 0,93 2 (42,9%)7.Uspešnost mojega dela se vrednoti po vnaprej znanihstandardih.21 1 4 2,62 0,86 3 (42,9%)8.Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno mojedelovne uspešnosti.21 1 4 2,48 0,93 2 (38,1%)9.S svojim delom prispevam k uspešnosti matičnefakultete/ustanove.21 3 4 3,38 0,50 3 (61,9%)10.Z delom na matični fakulteti/ustanovi semzadovoljen/zadovoljna.20 2 4 3,15 0,67 3 (52,4%)PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocenaPreglednica 3.1.9 KarieraNminmaks PV SO modus1. Za svoje delo se želim dodatno izobraževati. 21 2 4 3,48 0,68 4 (57,1%)2.Fakulteta/ustanova me podpira pri dodatnemizobraževanju.21 1 4 2,86 0,85 3 (42,9%)3.S svojim delovnim mestom semzadovoljen/zadovoljna.21 2 4 3,38 0,59 3 (52,4%)4. Kriteriji za napredovanje so jasni. 21 1 4 3,00 0,71 3 (66,7%)5.Koristno bi bilo uvesti letne razgovore zaposlenih zvodstvom.21 2 4 3,24 0,54 3 (66,7%)PV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocenaPreglednica 3.1.10 Informiranost1.2.3.4.5.O dogajanju na matični fakulteti/ustanovi sem dobroobveščen/obveščena.Seznanjen/seznanjena sem z akti UM in matičnefakultete/ustanove.Spletne strani matične fakultete/ustanove miomogočajo dostop do potrebnih informacij.Vodstvo matične fakultete/ustanove mi posredujepotrebne informacije.Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebneinformacije.N min maks PV SO modusPV: povprečna vrednost, SO: standardni odklon, modus: najpogostejša ocena21 1 4 2,57 0,98 3 (47,6%)21 1 4 2,86 0,65 3 (71,4%)21 1 4 2,86 0,73 3 (61,9%)21 1 4 2,76 0,89 3 (47,6%)21 1 4 2,86 0,85 3 (57,1%)68

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-123. 3 Ocena stanja in usmeritevPosebnost zaposlovanja pedagoškega kadra ostaja trend zaposlovanja za krajši delovni čas aliza dopolnilno delovno razmerje. Zdravniki se ne odločajo za sklepanje pogodb o zaposlitvi zaredno delovno razmerje, ampak se na MFUM zaposlijo samo v deležu ali pa sodelujejo popodjemni pogodbi, svoj osnovni poklic pa opravljajo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih,kjer je tudi plačilo boljše;še naprej izvajamo aktivnosti za vzpodbujanje mobilnosti, izmenjav in gostovanj pedagoškegaosebja, sodelavcev in raziskovalcev s partnerskimi fakultetami;izvajamo aktivnosti za podporo nadaljnega izobraževanja pedagoških in nepedagoškihdelavcev; sodelovanje in udeležbo na kongresih, posvetih, seminarjih, delavnicah;spodbujanje asistentov in mladih raziskovalcev, da uspešno zaključijo doktorske študije;prijavljanje na odprte razpise ministrstev, pridobitev sredstev za nove zaposlitve oziromapridobitev sredstev za delovno financiranje plač;v letu 2011/12 smo prvič izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih pri delu. Odzivnost je bilaslaba in anketa nereprezentativna;študentje so izvedli anketo o zadovoljstvu z delom referata za študijske in študentske zadevein povratna informacija o slabem zadovoljstvu študentov je vodila v značilno izboljšanje delareferata.3. 4 Priložnosti za izboljšanjeOstaja želja k prehajanju pogodbenih razmerij pedagoških delavcev v redna in dopolnilnadelovna razmerja za izvedbo študijskega procesa;pedagoški, nepedagoški delavci in raziskovalci si želijo informacije o formalnih postopkih, kiso nujni za normalno pedagoško in raziskovalno delo. Pristojne službe bomo zato prosili, dapripravijo vsaj enkrat letno predstavitev postopkov naročanja, prijave projektov, podpisnikovitd.;mladi raziskovalci in asistenti der mlajši učitelji si želijo predstavitve habilitacijskih meril, zatobomo ustrezne službo na fakulteti prosili za vsaj enkrat letno potekajočo kratko predstavitevmeril in postopkov ter rokov, potrebnih za podaljšanje habilitacije ali izvolitev v nov naziv;prizadevali si bomo, da bo skozi projektno sodelovanje prišlo do tesnejšega sodelovanja medkatedrami in inštituti znotraj MFUM in med članicami UM.69

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12V letu 2013 bomo znova izvedli anketo o zadovoljstvu zaposlenih. Odzivnost bomo skušaliizboljšati s kratko spremljajočo razlago o namenu in pomenu izpolnjevanja ankete.70

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-124. ŠTUDENTJE NA ZAVODU4.1 Dejavnost Študentskega sveta Medicinske fakultete Univerze v MariboruŠtudentski svet MFUM je imel v študijskem letu 2011/2012 7 rednih, 3 izredne in 7 korespondenčnihsej. Na svojih sejah je sprejel skupno 158 sklepov. Mnenje študentov v habilitacijskih postopkih jepodal 48 visokošolskim učiteljem, od tega je v 1 primeru podal negativno mnenje.Skladno s predpisi Univerze in s sprejetim finančnim načrtom za leto 2012 je Študentski svet MFUMsofinanciral naslednje projekte: Epruvetka, Batatek, Mediakt, Medimedo, Pedolandija, Tutorstvo,DocFest, Motivacijski vikend DŠMM, Akademski pevski zbor in Študentska kapa. Tako je s skladno ssporazumom med rektorjem UM in dekanom MFUM namenil za interesno dejavnost študentovpreko 6900 evrov.Študentski svet MFUM tudi aktivno prispeva k dvigu kakovosti na fakulteti, tako skupaj z zunanjimisodelavci izvaja dodatno anketo med študenti. Ta poteka v elektronski obliki in je obvezna za vseštudente pred vpisom v višji letnik. Prav tako elektronsko so študentje vpisani v enovit magistrskištudij izpolnjevali še »Vprašalnik o dejanski študijski obremenitvi«. Če bo prihajalo do večjihodstopanj med časom, ki so ga študentje porabili za določen predmet in časom, ki bi ga morali gledena ovrednotenje predmeta z ECTS točkami, bo študentski svet pripravil predloge za uskladitevneskladja.Študentski svet je v preteklosti dvakrat izvedel tudi anketo o zadovoljstvu z delom Referata zaštudijske in študentske zadeve, za katero so bili rezultati posredovani dekanu. V letošnjem študijskemletu je subjektivno poročanje študentov prvič nakazalo znatno izboljšanje dela v referatu. Obmorebitnem padcu kvalitete bo anketa ponovno izvedena v letošnjem študijskem letu.Med pomembnejšimi projekti Študentskega sveta MFUM je tutorstvo, ki se je na fakulteti že dodobrauveljavilo in sedaj poteka v 5 oblikah:»klasično tutorstvo« za 1. In 2. Letnik;»učenje kliničnih veščin v sklopu izbirnega predmeta Izbrane vsebine in novosti v propedevtiki«, ki jenamenjen študentom 3. letnika in se izvaja v simulacijskem laboratoriju;»učenje kliničnih veščin v sklopu rednega predmeta Interna medicina« v 3. letniku, ki se letos izvajaprvič in se je vključilo v redni kurikulum na pobudo študentov in študentov-tutorjev;»učenje kliničnih veščin za študente 4-6. letnikov v simulacijskem laboratoriju«;»karierno svetovanje« v obliki delavnice »Kam po študiju medicine?« za študente višjih letnikov.Srečanja študentje ocenjujejo kot sproščena, zanimiva, učinkovita in uporabna. Sami so ocenili tudi,da so zaradi vzpostavljenega tutorskega sistema uspešnejši. Velik uspeh Študentskega sveta je71

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12končno tudi to, da je Zdravniška zbornica Slovenije na našo pobudo v točkovanje pri pridobivanjuspecializacije vnesla tudi tutorsko delo.Študentski svet si je v preteklem študijskem letu prizadeval za dvig kakovosti študijskega procesa. Priizražanju mnenj za habilitacije se Študentski svet vedno v skladu s pravilniki opira na izvedenoštudentsko anketo, povzetek rezultatov katere je vedno v celoti predstavljen na začetku leta ter natokasneje obravnavan posebej za vsakega akademskega delavca, ki je v postopku izvolitve v določennaziv. Pri tem upoštevamo tudi izražena mnenja študentov na seji ali v pisni obliki zbrana mnenjapred sejo. Ob tem je na vsaki seji študentskega sveta obravnavana tudi aktualna študentskaproblematika, v okviru katere se ŠS MFUM pogovori o težavah študentov in pripravi sklepe inpredloge, ki so nato posredovani Komisiji za študijske zadeve MFUM, dekanu ali drugim organomMFUM. Tudi v preteklem letu je bilo veliko pozornosti posvečene kurikularnim spremembam inizboljšanju kakovosti študijskega programa. Seje so javne in dostopne vsem študentom, pogosto paso na sejo posebej povabljeni študentje, ki so izrazili željo, da spregovorijo o določeni študentskiproblematiki.Študentski svet MFUM ob študijski in interesni dejavnosti podpira tudi humanitarno dejavnost. Vsodelovanju s ŠSUM smo tako organizirali več krvodajalskih akcij, akcijo zbiranja sladkarij in igrač zaotroke iz socialno ogroženih družin ter akcijo zbiranja zamaškov.4.2 Seje Študentskega sveta Medicinske fakultete Univerze v MariboruPreglednica 4.2.1: Seje ŠSMFUMOblika sejeDatumKonstitutivna seja 05. 12. 20111. korespondenčna seja 06. 01. 20121. redna seja 19. 01. 20122. redna seja 22. 02. 20123. redna seja 28. 03. 20121. izredna seja 13. 04. 20124. redna seja 16. 05. 20122. korespondenčna seja 20. 05. 201272

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122. izredna seja 31. 05. 20123. korespondenčna seja 26. 07. 20125. redna seja 16. 08. 20124. korespondenčna seja 11. 09. 20123. izredna seja 17. 09. 20125. korespondenčna seja 03. 10. 20126. redna seja 10. 10. 20126. korespondenčna seja 20. 10. 20127. korespondenčna seja 29. 10. 20127. redna seja 6. 11. 20124.3 Program dela Študentskega sveta MFUM v letu 2010Študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Mariboru si je za leto 2011/2012 zadal cilje inprojekte (pri izvajanju dela obštudijske dejavnosti študentskemu svetu kot operativni nosilec pomagaDruštvo študentov medicine Maribor), navedene v preglednici.Preglednica 4.3.1 Program dela ŠSMFUMKratkoročni cilji –projekti ŠSMFUMKratek opisDosežekSpodbujanjeaktivnostišportneSodelovanje študentov v Univerzitetni športniligi za pokal Leona Štuklja in Medfakultetni ligi.Doseženo.Nameni so druženje, zabava, gibanje inspoznavanje drugih spodbujati zdravotekmovalnost, krepitev športnega duha, gre zatradicionalni dogodek.MedimedoProjekt Medimedo je namenjen zmanjševanjutako strahu otrok pred zdravniki in pregledi, kottudi zmanjševanju negotovosti bodočihzdravnikov ob srečanju z najmlajšimi pacienti.Projekt je razširjen po vsem svetu pod okriljemDoseženo.Mednarodne organizacije IFMSA.73

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Promocija zdravja priodraslihPromocija zdravja primladihŠirjenje bralne kulturemed študentiAkademski pevski zborBožični koncert MFUMBatatekMediaktOzaveščanje o bolj zdravem načinu življenja,nasveti o zdravi prehrani, telesni aktivnosti inomejevanju razvad (projekt Zdrava veselica).Preventivne meritve krvnega tlaka, sladkorja inobsega pasu v sklopu različnih prireditev.Pomoč pri iskanju informacij o njihovihboleznih, zdravilih in terapijah.Seznanjanje šolarjev z zdravim načinomživljenja, pomembnostjo športnih aktivnosti inpreprečevanje debelosti (v sklopu projektaZdravo srce).Osveščanje mladih o najpogostejšem raku priženskah - raku dojk in učenjesamopregledovanja v sklopu projekta DotikživljenjaOsveščanje o zdravi spolnosti, spolnoprenosljivih boleznih, pravilni uporabi kondoma(v sklopu projekta Ljubezen in spolnost).V okviru projekta Medlibiris se širi bralnakultura med študenti. Na določeno temo seprebere knjiga, ki služi za uvod v diskusijo odoločeni medicinski temi.Možnost okroglih miz za študente.Kulturni ambasadorji fakultete.Umetniška dejavnost na prireditvah fakultete inuniverze.Promocija fakultete in univerze.Tradicionalni kulturni večer – božični koncertmedicincev. Zajema številne točke, kjerštudenti predstavijo svoje sposobnosti in znanjaiz petja, plesa, igranja instrumentov inpodobno.Istočasno se odvija fotografski natečaj, kjerlahko študentje predstavijo utrinke s počitnic inso tudi nagrajeni.Največji etapni tek na svetu, ki se ga udeležijoštudentje različnih fakultete iz celotne Evrope.Vsako leto se v času prvomajskih počitnic odvijav nizozemskem Nijmegenu. Naši študentje se gabodo udeležili tudi letos.Nadgradnja lanskih delavnic HOSPIC, tako daprojekt letos tudi zajema delavnice društevZaupni telefon, Samarijan, Medobčinskodruštvo slepih in slabovidnih Maribor, društvoNi doseženo zaradi pomanjkanjamotiviranih izvajalcev.Projekta Dotik življenja in Ljubezen inspolnost se aktivno izvajata, projektZdravo Srce pa miruje zaradipomanjkanja motiviranih izvajalcev.Projekt se je preimenoval v BuxMedica in se pridružil projektuMediakt, znotraj katerega se je pričelizvajati v zadnji četrtini leta.Doseženo.Doseženo.Doseženo.Doseženo.74

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Hospic.Študentska okrogla mizaPripraviti izhodišča za izboljšanje študijskegaprocesa na fakulteti (tutorstvo, novi izbirnipredmeti, spremembe PBL).Doseženo.MotivacijskiDŠMMvikendTridnevni projekt, ki zajema številneizobraževalne delavnice (kako voditi skupino,kako reševati krize, osnove zakonodaje,delavnica o retoriki ipd.) za člane ŠS MFUM inDŠMM.Doseženo.Brucovanje MFUMDružabni sprejem študentov 1. letnika, kivključuje kulturni program, pogostitev inprijetno druženje med študenti in profesorji.Doseženo.Zabavna druženja Tematske zabave študentov, ki krepijokolegialnost in pripadnost fakultetiDoseženo.Strokovna literaturaPromocija MFUM in ŠSMFUMDramska skupinaProjekt, ki ga v posredno izvajamo sicer že večlet. Zajema dve knjižni akciji, oktobra infebruarja, z zelo dostopno strokovno literaturoza študente medicine. Projekt izvajamo vsodelovanju s knjigarno Lux Libris.Izdelati priročno žepno knjižico, kjer bi na enemmestu bili izbrani vsi, za študenta medicine,potrebni/nujni podatki.Pričeti z izdajanjem ustrezne strokovne revije,ki bi bila v pomoč študentom medicine.Predstavitve po različnih srednjih šolah.Projekt DocFest.Nadaljnja promocija spletne strani ŠS MF.Priprava promocijskega materiala.Priprava člankov za medije na temo MFUM.Cilj tega projekta je izvesti lastno gledališkopredstavo.Projek v sodelovanju s knjigarno LuxLibris je bil uspešno izveden. Izdelavaknjižice je prešla pod okriljeTutorstva in bo izpolnjena v okviruIzhodišč tutorstva za leto 2012/2013.Doseženo.Delno doseženo, dramska skupina niizvedla lastne gledališkepredstave,vendar bo letos že 3. letozapored povezovala Božični koncert.MednarodneizmenjavepoletneProjekt enomesečnih bilateralnih izmenjav vokviru svetovne zveze društev študentovmedicine (IFMSA). Vsako leto odide v tujino cca20 študentov, prav toliko jih tudi pride vMaribor. Cilj je še povečati število držav inštudentov, ki bodo odšli na enomesečneizmenjave.Doseženo.PromocijaizmenjavErasmusPromovirati študij v tujini.Pripraviti informacijske pakete za študente.Doseženo.75

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Razmisliti o zanimivih lokacijah za študente.Za življenje!EpruvetkaKrvodajalske akcijeŠtudentska anketa inVprašalnik o dejanskištudijski obremenitviSistem tutorstvaProjekt, v okviru katerega se izvajajo brezplačniobnovitveni tečaji prve pomoči. Projektizvajamo tudi v ljubljanski regiji v sodelovanju stamkajšnjimi študenti medicine. Podobenprojekt so po vzoru projetka »Za življenje!«prevzeli že študentje medicine v Grčiji. Šenadalje ga želimo promovirati na srečanjihIFMSE in EMSE.Ideja projekta izhaja iz dejstva, da v Slovenijiprimanjkuje darovalcev kostnega mozga.Namen je ozaveščati javnost o tem problemu inširitev registra darovalcev.Pripraviti in v sodelovanju z RK RS OZ Mariborizpeljati 2 krvodajalski akciji. Prva naj bi seodvijala v pomladnem obdobju, druga vjesenskem.Organizirati evalvacijo ankete in vprašalnika.Pripraviti predloge za izboljšavo elektronskeankete.Pripraviti predloge za uskladitev morebitnihnesorazmerij v dejanski obremenjenostištudentov.Evalvirati delo tutorjev v preteklem študijskemletu.Urediti ustrezno nagrajevanje tutorjev.Poiskati nove načine vključevanja.Izpeljati informativne delavnice za študente.Doseženo.Delno doseženo, projekt je bilaktiven v prvi polovici leta, trenutnostagnira in je v procesu iskanjanove/-ga vodje projekta.Doseženo.Delno doseženo, prenova anketepoteka v sodelovanju s ŠSUM.Doseženo.PromocijaaktivnostištudentskeBrucovanje in srečanja.Koncerti.Doseženo.Spletne strani.Informiranje.Promocijski material.Orkester MFUM Glasbena dejavnost študentov MFUM. Ni doseženo zaradi pomanjkanjazanimanja med študenti.PedolandijaProjekt želi popestriti dneve otrokom, ki sozaradi bolezni primorani ostati dlje časa vbolnišnici. Študentje medicine tako skupaj zosebjem pediatrične klinike ob posebnihpraznikih organizirajo zanimive delavnicenamenjene otrokom (izdelovanje pustnih mask,barvanje pirhov, druženje, zabava…).Doseženo.76

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Zastopanje študentovIzvesti volitve v AZMFUM.Izvesti volitve v Senat MFUM.Predlagati člane komisij MFUM in UM.Predlagati in oceniti potrebne spremembeštudijskega programa.Doseženo.4.4 Posamezni projekti in izvedbene naloge4.4.1 Kulturni projektiAkademski pevski zborAkademski pevski zbor Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (APZMFUM) je sedaj v sedmi sezonisvojega delovanja in napredek je postal izrazit. Izjemen uspeh je tudi priprava samostojnegakoncerta, ki so ga izvedli v Unionski dvorani. APZMFUM vsako leto veliko časa namenja intenzivnivadbi. V preteklem študijskem letu so tako poleg rednih tedenskih vaj opravili še dvoje 3- dnevneintenzivne priprave. APZMFUM je v preteklem študijskem letu tudi intenzivno nastopal, nastopi zboraso postali že stalnica na vseh proslavah, podelitvah in drugih dogodkih fakultete. Pod taktirko novedirigentke je APZMFUM napredoval v umetniški izvedbi pesmi do te mere, da se bodo v prihajajočemletu udeležili mednarodnega tekmovanja pevskih zborov.Božični koncert študentovJe največji kulturni projekt študentov medicine. Koncert se odvija enkrat letno v predbožičnem času.Izvajamo ga v Unionski dvorani, ki je vedno nabito polna študentov, njihovih družin in prijateljev,profesorjev in ostalih zaposlenih na fakulteti in na Univerzi v Mariboru. V čast si smemo šteti, da se jeprireditve udeležilo vodstvo UKC Maribor, nekateri dekani članic Univerze v Mariboru in gostje izdružbenopolitičnega življenja. Zelo smo ponosni na veliko obiskanost koncerta. Za to je zagotovoodgovoren kakovosten program, ki ga vedno sestavljajo izključno študentje s svojimi umetniškimiznanji. K prijavi se vsako leto vzpodbuja pevce, igralce, glasbenike, plesalce, komedijante in druge, kiimajo skrite talente in jih želijo pokazati. Božični koncert tradicionalno povezuje Dramska skupinaMFUM. Vsako leto se ob koncertu izvede tudi natečaj (v preteklih dveh letih smo izvajali fotografskinatečaj, pred tem pa literarni), na katerem se nagradijo umetnine študentov in se jih objavi narazstavi oz. v literarnem zborniku. V času Božičnega koncerta je aktivna tudi obprogramska ekipa, kiskrbi za sceno, promocijo, pogostitev ob koncertu ter zabavo po koncertu. Vsa organizacija koncerta77

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12je prav tako v rokah študentov. Karte so vedno razprodane že več kot teden dni pred koncertom, karkaže na veliko podporo študentskega telesa temu kulturnemu dogodku.4.4.2 Športna dejavnostBatatek je največji evropski štafetni tek, ki se odvija vsako leto v nizozemskem Nijmegenu. Projekt jeorganiziran za tri tekaške ekipe. Skupni stroški projekta so dokaj visoki, vendar je projekt pomembenza reprezentativnost fakultete, kot tudi za spodbujanje zdravega načina življenja (tek). V prihodnostibo projekt služil tudi preventivni dejavnosti.4.4.3 Projekti na področju javnega zdravja in ozaveščanjaZa življenjeGre za projekt obnovitvenih tečajev prve pomoči. Namenjen je širši javnosti. V sam projekt soštudentje aktivno vključeni kot demonstratorji na praktičnem delu tečaja ter predavatelji za laikeprilagojene teorije prve pomoči. Projekt se izvaja večkrat letno, za zainteresirane skupine podogovoru, organiziramo pa tudi promocijske javne dogodke, na katerih se projekt predstavlja inozavešča mimoidoče. Projekt je vsa leta delovanja medijsko zelo odmeven in je finančno največjiprojekt študentov medicine v Mariboru. Letos je bil uspešno predstavljen na zasedanju generalneskupščine Mednarodne federacije društev študentov medicine (IFMSA) v Indiji. Podoben projekt sopo projektu »Za življenje« razvili študentje medicine v Grčiji. V prihodnje želimo projekt še razširiti poEvropi in tudi povečati število tečajev v Sloveniji.MedimedoJe projekt, namenjen zmanjševanju strahu otrokov pred zdravniki in obratno. Skupina študentov nadan izvedbe projekta na izbrani osnovni šoli ali vrtcu postavi bolnišnico Medimedo, ki vključujeambulante, rentgen, operacijsko dvorano in lekarno. Otroci se predstavijo kot starši svojih plišastihigračk, ki jih nato študentje zdravijo. Projekt večjih stroškov razen materiala in prevoza nima in je zelozanimiv. Uživa veliko priljubljenost med regijskimi osnovnimi šolami. Tako so si z začetkom letaosnovne šole in vrtci širše mariborske regije ponovno zaželeli sodelovanja pri projektu „Medimedo“.Medimedo je projekt, ki ga organizirajo študentje medicine z namenom izobraževanja najmlajšihotrok o poklicu zdravnika. Projekt zmajšuje strah otrok pred zdravnikom in tako pripomore k lažjimobiskom in pregledom.78

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12PedolandijaJe projekt, ki temelji na druženju študentov medicine z otroki, ki so zaradi daljše bolezni primoraniostati v bolnišnici. Skupina študentov je tako skupaj z zaposlenimi na Pediatrični kliniki UKC Mariborpripravila številne delavnice za otroke ob posebnih praznikih. Izdelovali so pustne maske, barvalipirhe, izdelovali voščilnice za materinski dan, darilca za božične praznike itd.Ljubezen in spolnostProjekt Ljubezen in spolnost je vzgojno-izobraževalne in preventivne narave. Projekt izvajajoštudentje medicinske fakultete pod okriljem DŠMM. Namenjen je učencem zadnjih razredovosnovnih šol, ki so pri rednem pouku že osvojili osnove biologije človeškega telesa in reprodukcijesesalcev. Primarni cilj je pri učencih doseči, da se zavedo, kako zelo pomembna je zaščita pri spolnemodnosu ter da se zavedo posledic, ki jih nezaščiten spolni odnos lahko prinese. Želimo tudi, da senaučijo pravilne uporabe kondoma ter da spoznajo vrednote, ki naredijo spolnost lepšo.Dotik življenjaGre za nov projekt, namenjen ozaveščanju žensk vseh starostih o raku na dojki ter učenju postopkasamopregledovanja dojk z namenom preventive in zgodnjega odkrivanja raka. Projekt poteka v oblikidelavnic s teoretičnim delom ter praktičnim delom na modelčkih, izvaja pa se ga v različnihustanovah v zaključenih skupinah.Krvodajalske akcijeZaradi družbene odgovornosti zdravniškega poklica študentje vsako leto izvajajo krvodajalske akcije vsodelovanju z OZ Rdečega križa Maribor in Oddelkom za transfuziologijo UKC Maribor. Projekt jebrezplačen, a ima ogromen družbeni vpliv.4.4.4 Projekti namenjeni študentom MFUMMediaktMediakt je projekt, ki skrbi za družbeno ozaveščenost študentov medicine. V obliki pogovornihdelavnic seznanja študente z znanji in pogledi, ki so ključni za delo dobrega zdravnika. Pri temsodeluje z društvi in ustanovami, ki delujejo na določenem področju. V okviru projekta so bile žeizvedene delavnice na temo komuniciranja z gluhimi in naglušnimi pacienti, sočutja in podpore priumirajočih pacientih, ter homeopatije. V zadnji četrtini leta se je projektu priključil še projekt BuxMedica, katerega namen je vzpodbujanje branja umetniške literature med študenti medicine.79

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Študentje se dobivajo na literarnih večerih, kjer se pogovarjajo o prebranih knjigah ter s tem delijo inrazširjajo poglede na svet in življenje.Motivacijski vikendJe projekt, namenjen motivaciji študentov in vodjam projektov društva za aktivno delo. Hkrati so vokviru vikenda izvedene tudi delavnice, na katerih se študentje naučijo organizirati in izpeljatiprojekt, zbrati potrebna sredstva, in projekt ustrezno promovirati. Prav tako je to odlična priložnostza druženje in iskanje novih idej in novih vodij projektov.BrucovanjeJe posebna zabava, namenjena brucem. Zabava je že tradicionalna in kot vedno vsebuje prigrizek,pester program in brezplačne majice za bruce. Vedno je povabljen tudi akademski kader. Brucovanjetako pripomore k druženju med profesorji in študenti. Letos je bil še poseben poudarek na promocijibrucovanja.Mednarodne poletne izmenjave – prakse in elektivi v mediciniSo ena glavnih aktivnosti na področju interesnih dejavnosti. Gre seveda za izjemno priložnostpridobivanja izkušenj in hkrati promocijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Celoten projektpoteka v okviru SloMSIC-a in IFMSA-ja. Hkrati moramo omeniti izmenjave Erasmus, ki so študijskeizmenjave. Zainteresirani študentje odidejo za pol leta ali celo leto na študij v tujino. Čeprav soizmenjave Erasmus naloga univerz, študentje aktivno sodelujejo pri predstavljanju projekta.4.4.5 Promocija in prepoznavnost MFUMPromocija MFUM in ŠSMFUMLetos so organizirali promocijski projekt DocFest, kjer so ob začetku študijskega leta Mariborčanomponudili utrinek iz aktivnosti študentov medicine. Dogodek, ki je trajal 10 ur, je pritegnil velikomedijsko pozornost. V sklopu promocije Študentskega sveta so naročili promocijski material v oblikiletakov, ki predstavljajo delovanje Študentskega sveta, in nudi ključne informacije za nove študenteob začetku študija (t.i. Prva pomoč za bruce). Letos so študentom ponudili tudi razvedrilo v oblikibrezplačnega sladoleda, ki so ga delili ves čas DocFesta. V okviru promocije so prenovili tudi spletnostran Društva študentov medicine Maribor, in po vzoru le-te ravnokar poteka prenova spletne straniŠtudentskega sveta MFUM.80

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Študentska kapaGre za nov prepoznavni znak študentov MFUM, ki je zaživel letos. Študentska kapa ima edinstvenopodobo, ki jo je zasnovala študentka medicine v okviru izvedenega razpisa. Služi kot prepoznavni znakustanove in z aktivno promocijo je postala priljubljen prepoznavni dodatek k oblačilom na družabnihin tudi uradnih dogodkih fakultete. Vsako leto poteka tudi krst »kaponoscev«, ki je zdaj žetradicionalni družabni dogodek študentov.4.4.6 Druge dejavnostiZastopanje študentovMed osnovno nalogo Študentskega sveta sodi zastopanje interesov študentov na fakulteti in univerzi.Študentski svet je tako letos skrbel za dvig kakovosti študija in za to, da študij postane še bolj prijazenštudentom. Študentski svet vidi svoje poslanstvo, da po 8 letih novoustanovljene fakultete začneutirati pot za prenovo študijskega programa MFUM, da bo ta bolj aktualen in v skladu z naprednimimednarodnimi smernicami. Zato načrtuje v prihodnjem letu intenzivno evalvacijo študijskegaprograma, načinov ocenjevanja znanja in zadovoljstva študentov z različnimi aspekti študijskegaprocesa (začenši z Vprašalnikom za pridobitev študentskega mnenja o poteku študijskega procesa naMFUM, ki se nahaja v prilogi). V skladu s tem bodo pripravili specifične predloge za izboljšave.4.5 Ocena stanja, usmeritve za prihodnostProjekti so bili v letu 2012 izvedeni oziroma so v izvajanju v skladu s sprejetim programom delaŠSMFUM za leto 2012. Študentje so odlično sodelovali pri pripravi in izvajanju projektov na številnihpodročjih, kar jim je omogočilo gojiti umetniška, organizacijska in komunikacijska znanja, ki so pravtako pomembna v bodočem poklicu, kot samo znanje stroke. Pri tem so bili projekti dobro prikazanitudi širši javnosti. Študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Mariboru kot nosilec interesnedejavnosti študentov tesno sodeluje z Društvom študentov medicine Maribor, ki je večinomaoperativni nosilec projektov. Posebno pozornost namenjamo tudi sodelovanju z različnimiustanovami in društvi (Rdečim križem, Društvom za srce in ožilje Maribor, Društvom Hospic, z UKCMaribor, ZD Adolfa Drolca in drugimi), ter z velikim številom osnovnih in srednjih šol, drugihizobraževalnih ustanov in občin. Interesna dejavnost je v osmih letih obstoja fakultete dobropostavila temelje in ŠSMFUM skupaj z DŠMM skrbi, da se na teh temeljih kakovostno razvija naprej.Večja zaskrbljenost v študentskem telesu je namenjena izvajanju študijskega procesa. V preteklem intudi že predpreteklem študijskem letu je bilo veliko govora o izboljšavi seminarjev. Na to temo je bila81

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12izvedena tudi premišljena okrogla miza, na katero so bili povabljeni vsi nosilci predmetov, k besedi paeksplicitno pozvani profesorji, ki po mnenju študentov seminarje izvajajo najbolj kakovostno. Žal jebila udeležba okrogle mize slaba, dobre ideje uspešnih profesorjev pa v glavnem preslišane.Nezadovoljstvo študentov nad seminarji tako ostaja in ŠSMF bo še naprej deloval za to, da se sistemspremeni v prid študentom. Predvsem si želimo profesorjem pokazati, da seminar ne pomeni nujnonapisane seminarske naloge in suhoparne predstavitve ob pomoči tehnologije (npr. powerpoint,prezi ipd.). Ključen del seminarjev se nam zdi diskusija, v kateri študentje med sabo in s profesorjemdelijo poglede in razjasnijo dileme in ravno ta del seminarja je pogosto v naglici ali pomanjkanjuinteresa opuščen. Seminarji bi morali omogočati komunikacijo med študenti ter med študentom inprofesorjem, ki na predavanjih ni mogoča. Za izvedbo seminarjev ne obstaja samo en pravilen način –videli smo veliko različnih primerov dobre prakse, ki pa vsi vsebujejo enake ključne elemente:dinamičnost pridobivanja znanja (delo v skupinah, diskusija, delo z učnimi pripomočki – modeli),dostopnost profesorja, dobro komunikacijo med člani skupine in s profesorjem ter spodbujanjesamostojnega dela in razmišljanja študentov. Te dobre plati dobrih seminarjev se bomo trudilipribližati čim večjemu številu izvajalcev seminarjev.Študenje želijo tudi sami prispevati k večji kakovosti seminarskih prispevkov, zato so začeli s pripravodelavnice »Napredne uporabe powerpointa«, ki je bila zaenkrat izvedena v pilotski verziji, vprihodnjem letu pa bo ponujena vsem študentom na fakulteti. Prav tako je bila pilotsko izvedenadelavnica javnega nastopanja in komunikacije z mediji v sodelovanju z zunanjimi izvajalci, ki jo bodo vprihodnjem letu ponovili za vse študente.Študentje so zelo zaskrbljeni zaradi po njihovem mnenju zastarelega in predvsem slabo izvedeneganačina ocenjevanja znanja na način računalniških izpitov s vprašanji, pri katerih izbirajo med večponujenimi pravilnimi odgovori. Študentje ugotavljajo, da so vprašanja v teh izpitih pogostosestavljena površno ter s slovničnimi ali sintaktičnimi napakami, ki otežujejo razumevanje vprašanja.Vprašanja so pogosto izjemno zahtevna in od študenta zahtevajo poglobljeno znanje, kakršnegaobičajno nimajo niti specialisti določenega področja. Ob tem je problematično tudi, da je številopravilnih odgovorov pri vprašanjih običajno neznano, kar dodatno otežuje reševanje vprašanj.Študentje so nezadovoljni tudi z načinom vrednotenja odgovorjenih vprašanj, saj se pravilnostodgovorov določi avtomatsko s pomočjo računalniškega programa, vpogled v izpit ali pogovor ssestavljavcem vprašanj pa običajno ni mogoč ali je mogoč samo v obliki vpogleda v elektronskodatoteko z označenimi pravilnimi in napačnimi odgovori. To študentu onemogoči, da bi se sprofesorjem pogovoril o razlogih, zaradi katerih je izbral določen odgovor, ter s tem izboljšal svojerazumevanje snovi, ne samo poznavanje dejstev. Študentje so poročali tudi o primerih, v katerih je bilv računalniškem programu kot pravilen označen odgovor, ki je bil po literaturi napačen.82

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Še vedno je pri številnih predmetih obvezna udeležba na predavanjih, ki se preverja v oblikipodpisovanja predavateljev v podpisne knjižice študentov. Študentje so s takim načinom preverjanjain zagotavljanja prisotnosti nezadovoljni, saj menijo, da zdravi samo simptome in s tem ničesar nepripomore k izboljšanju dejanskega stanja. Nizka udeležba na predavanjih je po njihovem mnenjuposledica nezanimivosti predavanja ali neustrezne pripravljenosti predavatelja na predavanje,podvajanja enakih tem ter prevelike statičnosti izvajanja predavanj (podajanje snovi ob tehnološkempripomočku, kot je powerpoint). Menijo, da bi bila udeležba študentov na predavanjih višja, če bi seizboljšali ti temeljni problemi, preverjanje prisotnosti pa na študenta deluje samo obremenjujoče ingoji nezadovoljstvo z vodstvom fakultete in predavatelji zaradi občutka prisile. Študentski svet MFUMse bo tako še naprej zavzemal, da se tako preverjanje ukine.Vprašalnik za oceno mnenja študentov glede predavanj, smeinarjev in preverjanja znanj je vključen vto poročilo kot priloga v poglavju 10.1.Študentje so z odnosom vodstva fakultete do študentskih predlogov večinoma zadovoljni. Veselijo seselitve v novo stavbo, saj bodo s tem izboljšani študijski pogoji ter zvišana kakovost študijskegaprocesa. Tudi sami imajo veliko predlogov za izboljšave in so zaradi preteklega dobrega odnosa zvodstvenim in akademskim kadrom optimistični, da bo sodelovanje med študenti in pedagoškimi,nepedagoškimi delavci in vodstvom fakultete tudi v prihodnosti dobro in da nam bo velikozastavljenih ciljev uspelo uresničiti.4.6 Priložnosti za izboljšanjePonovitev okrogle mize o izvajanju seminarjev, z dodatnim vabilom k udeležbi vsehizvajalcev, prodekana za izobraževalno dejavnost in prodekanice za študentska vprašanja sstrani Komisije za ocenjevanje kakovosti.Oblikovanje okrogle mize o psihometrično ustrezni pripravi vprašanj, ob vabilu strokovnjakaza izdelavo dobrih preizkusov znanja in z dodatnim vabilom k udeležbi vseh izvajalcev,prodekana za izobraževalno dejavnost in prodekanice za študentska vprašanja s straniKomisije za ocenjevanje kakovosti. Ob tej priložnosti se bo nagovorilo tudi o izboljšanjumožnosti vpogleda v odgovore in pridobitve informacije o pravilnih odgovorih ter eliminacijevprašanj, na katere študentje sistematično odgovarjajo slabo.Komisija za ocenjevanje kakovosti bo v letu 2013 študente pozvala k oblikovanju konkretnihpredlogov za izboljšanje udeležbe na predavanjih in nadomestitev obveznih predavanj in jihposredovala prodekanu za izobraževalno dejavnost.83

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Komisija za ocenjevanje kakovosti bo tudi pripravila dopis za vse izvajalce študijskegaprocesa, v katerem jim bo predstavila pomen komunikacije in kakovosti ter jih pozvala kboljši odzivnosti na elektronska sporočila študentov in druge poskuse navezave stika.V letošnjem letu zaradi zamenjave vodstva Komisije za ocenjevanje kakovosti v obdobjuzaključevanja samoevalvacijskega poročila ŠSMF ni mogel obravnavati poročila pred sejosenata. ŠSMF bo prejel poročilo, ga obravnaval naknadno in podal predloge za dopolnitev vnaslednjem študijskem letu.84

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-125. MATERIALNI POGOJI5. 1 ProstoriUniverza v Mariboru zagotavlja prostore na Slomškovem trgu 15 – celotno levo krilo drugeganadstropja v izmeri 1.154 m 2 (razdelitev prostorov točka 6.1). V bližini Univerzitetnega kliničnegacentra Maribor se nahaja Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo ter Inštitut za fiziologijo, kij bil odprt leta 2004. V letu 2006 smo, prav tako v neposredni bližini Univerzitetnega kliničnega centraMaribor, odprli Laboratorijski center.V prostorih rektorata Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu 15 je sedež in uprava Medicinskefakultete Univerze v Mariboru. Na tej lokaciji se izvajajo tudi predavanja v okviru študijskegadodiplomskega programa »Splošna medicina« in podiplomskega programa »Biomedicinskatehnologija«.Preglednica 5.1.1: Pregled prostorov na Slomškovem trgu 15PredavalnicaPredavalnica 1Predavalnica 2Predavalnica 3Predavalnica 4Predavalnica 5Predavalnica F. MiklošičaPredavalnica mansardaPredavalnica B. PodreccaRačunalniška učilnica 1KnjižnicaKabinetiUpravni prostoriSkupajKvadratura125 m284 m251 m243 m245 m2126 m280 m2120 m260 m2100 m2120 m2200 m21154 m285

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Zgradba na Ljubljanski ulici 5, Maribor – prostori Inštituta za anatomijo, histologijo in embriologijoin Inštituta za fiziologijo – zgradba je bila obnovljena in opremljena s pomočjo sredstev finančnegakonzorcija.Preglednica 5.1.2: Pregled prostorov na Ljubljanski 5PredavalnicaPritličjeKletSkupajKvadratura408 m2110 m2518 m2Zgradba Laboratorijskega centra Medicinske fakultete UM na Magdalenskem trgu 5, Maribor -preurejen objekt, namenjen potrebam laboratorijskega centra Medicinske fakultete UM. V objektu, vizmeri 736 m 2 , so laboratoriji za potrebe naslednjih predmetov: Biofizika, Biologija celice,Molekularna biologija, Biokemija. V začetku leta 2012 je bil v Laboratorijskem centru dodatnoopremljen sodoben Laboratorij za farmakologijo.Preglednica 5.1.3: Pregled prostorov na Magdalenskem trgu 5PredavalnicaLaboratoriji BiokemijaLaboratoriji Molekularna biologija, mikrobiologijaLaboratoriji BiofizikaLaboratoriji Biologija celiceKlet, stopnišča, sanitarni prostoriSkupajKvadratura165 m2165 m297 m268 m2241 m2736 m2Klinične vaje se od 3. letnika študija naprej izvajajo po kliničnih oddelkih Univerzitetnega kliničnegacentra Maribor in v bolnišnicah Slovenj Gradec, Ptuj, Murska Sobota in Celje. Klinične vaje izpredmeta Maksilofacialna kirurgija se izvajajo v Splošni bolnišnici Celje, iz predmeta Onkologija zradioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.V 4. in 6. letniku se del kliničnih vaj pri predmetu Družinska medicina in predmeta Javno zdravje 3izvaja po ambulantah v zdravstvenih domovih in domovih za starejše občane, s katerimi imamosklenjene dogovore.86

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12V novembru 2009 je bil v prostorih novega Oddelka za očesne bolezni in Oddelka za ušesne bolezni vUKC Maribor odprt Simulacijski center, ki pomeni enega najboljših tovrstnih centrov v tem deluEvrope. Predstavlja zelo kakovostno učno okolje tako za dodiplomske kot tudi za podiplomskeštudente (glej tudi poglavje o opremi).V juniju 2010 so bili odprti prostori SIM LAB-a in Laboratorija za analizo gibanja. Prostore nekdanjegaušesnega oddelka v 3. nadstropju ginekološke stavbe so fakulteti do selitve v lastno zgradbo prijaznoodstopili v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru. V šestih prostorih je nameščenih 15delovišč z ustrezno opremo za praktično delo.Laboratorij za analizo gibanja omogoča poglobljen študij motenj gibanja pri vrsti kliničnih predmetov,in še posebej pri predmetu Medicina in šport, ki ga na Univerzi v Mariboru izvajamo izključno naMedicinski fakulteti. Tudi ta laboratorij je novost in ima najsodobnejšo opremo, ki jo sestavljajo dopotankosti premišljeno postavljene kamere in temu ustrezna računalniška podpora.Po večletnih zapletih v zvezi z izgradnjo Medicinske fakultete Univerze v Maribor je bila 8. junija 2011podpisana gradbena pogodba za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, ter dobavo inmontažo opreme za Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru. Pogodbo so podpisali rektor Univerzev Mariboru, prof. dr. Danijel Rebolj, dekan Medicinske fakultete prof. dr. Ivan Krajnc in oba izvajalca,Begrad d.d. in Granit d.d.. Predviden zaključek del je april 2013.Prostori so v skladu s hišnim redom in Pravilniki MF dostopni vsem zaposlenim. Za študente sposebnimi potrebami je zagotovljena dostopnost (dovoz, dvigalo), parkirišč ni posebej urejenih, kertudi MFUM ne razpolaga z lastnimi parkirišči. Sanitarije za invalide so na Laboratorijskem centruMFUM.5. 2 OpremaNa MFUM je zagotovljena sodobna in primerna laboratorijska oprema v Laboratorijskem centru MF,simulatorji v Simulacijskem centru (nova stavba ORL v UKC Maribor), ki pomeni enega najboljšihtovrstnih centrov v tem delu Evrope. Center se ponaša z najsodobnejšo opremo, ki bo pomembnoizboljšala in posodobila študijski proces na fakulteti, s pridom pa jo bodo koristili tudi v mariborskemuniverzitetnem kliničnem centru. Predstavlja zelo kakovostno učno okolje tako za dodiplomske kottudi za podiplomske študente. V simulacijskem centru MFUM so tri lutke – odrasla oseba, otrok indojenček z vsemi življenjskimi funkcijami, postavljeni v realno okolje bolniške sobe z možnostjo87

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12intenzivnega zdravljenja, z vrhunskimi računalniško podprtimi scenariji realnih življenjskih oz.zdravstvenih situacij. Ob tem so v centru tudi vsi potrebni aparati za diagnosticiranje in zdravljenje,od respiratorja, defibrilatorja, infuzijskih črpalk, dovodov plinov do elektrokardiografa in ultrazvokaitd.Prav tako je na voljo simulacijski laboratorij (stara stavba ORL v UKC Maribor), kjer je v šestihprostorih nameščenih 15 delovišč z ustrezno opremo za praktično delo.Laboratorij za analizo gibanja omogoča poglobljen študij motenj gibanja pri vrsti kliničnih predmetov.Gre za nov laboratorij z najsodobnejšo opremo, ki jo sestavljajo do potankosti premišljenopostavljene kamere in temu ustrezna računalniška podpora.Za študente s posebnimi potrebami nimamo prilagojene opreme, saj do sedaj nismo imeli vpisanihštudentov, ki bi potrebovali posebne oblike literature ali imeli ovire pri izvajanju študija. V kolikor bise ta potreba pojavila bomo izpeljali postopke nabave le-te v sodelovanju z Društvom invalidovSlovenije.Kot že omenjeno poleg ustrezno podprte računalniške opreme v zgoraj navedenih prostorih inopremi je računalniška oprema dostopna tudi na vseh drugih lokacijah MFUM. Oprema se sprotnodopolnjuje, izboljšuje in nadgrajuje.MFUM je povezana v univerzitetnem informacijskem sistemu, ki omogoča informacijsko podporo napodročju izobraževalne dejavnosti (AIPS), kadrovskem področju (KIPS) in finančnem (FIPS).Uporabljamo tudi e-izobraževanje in MOODLE.Preglednica 5.2.1: Pregled opremeVrsta opremeŠteviloRačunalniška oprema po uporabnikihZa študente 68Za nepedagoško osebje 29Za učitelje 87Opremljenost predavalnicNamizni PC 58Prenosni računalniki 39Videorekorderji 1Fiksni projektorji 2Prenosni projektorji 28Televizije 688

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-125. 3 Informacijski sistemvključeni smo v informacijski sistem Univerze v Mariboru;vse lokacije MFUM smo integrirali prek optičnih povezav v univerzitetno omrežje UM, karomogoča hiter in zanesljiv dostop do spleta in storitev;študentom in pedagoškemu kadru na vseh lokacijah smo omogočili brezplačni dostop dorazličnih baz znanstvenih člankov;študentom smo omogočili virtualno gostovanje spletnih strani za študentske projekte nainfrastrukturi MFUM;omogočili smo brezžični dostop do interneta (Eduroam) v predavalnicah na lokacijahSlomškov trg 15 (prvo nadstropje, mansarda);povečali smo obseg programa brezplačnega dostopa do (določene) programske opreme zaštudijske namene;pričeli s postopkom centralizacije upravljanja z IT viri;pričeli smo graditi arhiv podatkov MFUM;nadgradili hitrost določenih vozlišč na 1GB/s;v študentski sobi na lokaciji Slomškov trg 15 smo namestili 8 novih računalnikov;v predavalnici P1 na lokaciji Slomškov trg 15 smo namestili 20 novih računalnikov, uredilicentralno upravljanje;na lokacijah Magdalenski laboratoriji ter Inštitut za anatomijo omogočili brezžični dostop dointerneta (Eduroam). Objekta še nista v celoti pokrita s signalom:vpeljali možnost oddaljene pomoči za uporabnike IT sistema;na lokaciji Magdalenski inštitut izboljšali razpoložljivost in varnost določenih sistemov zvgradnjo brezprekinitvenega napajanja.5. 4 KnjižnicaKnjižnica MFUM je polnopravna članica sistema COBISS – slovenskega kooperativnegabibliografskega in informacijskega sistema. COBISS omogoča pregled in poizvedovanje poknjižničnem gradivu na daljavo. Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni baziMFMB. Knjižni fond se sproti dopolnjuje glede na potrebe na študijskem, pedagoškem inraziskovalnem delu na fakulteti. Obvezna študijska literatura se naroča v večjem številu (tudi do 30izvodov), kar je na voljo študentom v knjižnici.89

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Knjižnica MFUM je odprta od ponedeljka—petka od 8.00 do 20.00 ure. Knjižnično gradivo jepostavljeno v prostem pristopu, razvrščeno po UDK sistemu. Rok izposoje knjižničnega gradiva jemesec dni z možnostjo trikratnega podaljšanja. V študijskem letu 2011/2012 sva bibliotekarki izvajaliindividualno izobraževanje uporabnikov knjižnice in predstavitev le-te, še posebej ob informativnihdnevih in kasneje za študente 1. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Prav tako svanudili pomoč pri izdelavi poizvedb v različnih bazah pri preverjanju relevantnosti in izvirnosti teme zadoktorsko disertacijo. Poizvedbe sva preverili v bazah: Web of Science, ProQuest DigitalDissertations& Theses, Science Direct, PubMed (Medline) in Cobiss.V letu 2011 je imela knjižnica MFUM 926 aktivnih uporabnikov, skupaj je bilo opravljenih 16.287transakcij (izposoje na dom, podaljšanj, izposoje v čitalnico itd.). Pregled statistike zadnjih let namkaže, da se število aktivnih uporabnikov in vseh transakcij v knjižnici veča. Na kakovost knjižničnezbirke nam kaže tudi podatek, da je imela knjižnica MFUM v l. 2011 783 aktivnih uporabnikov medrednimi in izrednimi študenti, kar pomeni da je zbirka zanimiva oz. aktualna ne le za študente MFUM(vpisanih je bilo 689 študentov na MFUM) ampak tudi za druge študente Univerze v Mariboru.Od sredine 2011 je začela Knjižnica MFUM samostojno kreirati bibliografske zapise, voditi terarhivirati bibliografijo zaposlenim visokošolskim učiteljem, raziskovalcem in sodelavcem na fakultetiter študentom (dodiplomskim in podiplomskim). V zadnjih letu je bilo kreiranih 149 zapisov v sistemuCobiss za potrebe bibliografij.Glede na to da se študij medicine ne zaključi z zaključnim delom (diplomskim delom), ki bi ga lahkoobjavili v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru smo se odločili, da bomo v DKUM ob soglasjuavtorjev objavljali celotna besedila raziskovalnih nalog za Dekanovo nagrado. Tako smo v letu 2011objavili 22 novih nalog (tako raziskovalnih nalog kot tudi doktorskih disertacij).Skozi vse leto je knjižnica MFUM kot članica Knjižnično informacijskega sistema Univerze v Mariboruaktivno sodelovala na sestankih vodjih knjižnic, kjer smo usklajevali skupna področja dela. Vse skozisodelujemo z Univerzitetno knjižnico Maribor; kot primer dobrega skupnega sodelovanja najomenimo izpeljano skupno delavnico s prikazom iskalnih strategij po medicinskih bazah s praktičnimiprimeri. Delavnica je bila izpeljana na pobudo Študentskega sveta MFUM v Univerzitetni knjižiciMaribor v sklopu interaktivnih delavnic z naslovom »Z informacijskimi viri do seminarske naloge«.Trenutno sodelujemo v projektu, katerega je nosilka Univerzitetna knjižnica Maribor, z naslovom'Informacijsko opismenjevanje študentov UM v letu 2012/2013 – podpora študijski dejavnosti' vsklopu Modul 6: Informacijski viri s področja medicine in zdravstvenih ved, katerega namen jepredstavitev informacijskih virov s področij medicine ter prikazati praktične primere iskanja.90

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 5.4.1: ČlanicaPreglednica 5.4.2: Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice91

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1292

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 5.4.3: Knjižnične storitve in uporaba knjižnice93

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1294

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 5.4.4: Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov95

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 5.4.5: Sposobnost knjižnice za spremembe in razvojPreglednica 5.4.6: Razlaga uporabljenih definicij96

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1297

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-125.4.1 Založniška dejavnost MFUMV okviru knjižnice deluje na fakulteti tudi založniška dejavnost, in sicer: nudimo strokovno pomoč priizdaji gradiv, prodajamo gradivo v času odprtosti knjižnice (od ponedeljka do petka 8.00—20.00) tervodimo stanje zaloge gradiv. Prav tako smo se v maju 2012 že tretjič aktivno udeležili Sejmaakademske knjige Liber.ac, ki ga organizira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju zzaložbami slovenskih visokošolskih ustanov.98

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 5.4.1.1: V letih 2011/2012 izdane publikacijeAVTOR NASLOV LETO IZIDA1. Barbara Dariš, SaškaLipovšekBiologija celice: navodila zalaboratorijske vaje2. Glavna urednica Zalika Praktikum družinske medicine:Klemenc-Ketišučbenik za študente 6. letnikaMedicinske fakultete Univerze vMariboru3. Ivan Krajnc Primerjava različnih simulatorjev inmožnosti za klinično prakso:(študijsko poročilo): za izboljšanjeklinične uspešnosti4. Draga Štiblar Martinčič Embriologija človeka: univerzitetniučbenik5. Andraž Stožer, Lidija Izbrana poglavja iz fiziologije zaKrižančić Bombek, Jurij študente medicine z navodili za vajeDolenšek in Maša Skelin6. Špela Stangler Herodež Navodila za vaje iz molekularneAlenka Erjavec Škerget biologija in genetikeAndreja Zagorac inNadja Kokalj Vokač7. urednika Dušan Mekiš, Mirt Prva pomoč: navodila za vaje:Kamenikpriročnik za študente medicine8. Silva Burja Novorojenček: nekaj posebnostiprvih 30 dni življenja2011201120112011201220122012V tisku5. 5 Ocena stanja in usmeritveStanje se počasi izboljšuje z zmanjševanjem prostorske razpršenosti;ostaja prostorska stiska, ki vpliva praktično na vsa področja oz. dejavnosti – prioritetni cilj jenujna izgradnja nove stavbe Medicinske fakultete;še vedno obstoji preskromna opremljenost, predvsem računalniška opremljenost, nujne soaktivnosti na področju prostega dostopa do medmrežja, izobraževanje preko simulacijskihprogramov, sodobnih elektronskih medijev…;potrebna je dobava dodatne pedagoške opreme za laboratorije;99

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12še naprej je potrebno povečevati knjižnični fond z novimi naslovi in z obveznim študijskimgradivom;spodbujati velja: še naprej zaposlene in visokošolske učitelje k izdaji monografij, nadaljnjeizdajanje revij Acta Medico-Biotechnica in Medicinskega mesečnika, sodelovanje sštudentskim svetom pri razvijanju oz. povezovanju s študentskim glasilom;smiselna bi bila izgradnja lastnega optičnega omrežja do računalniškega centra UM (RCUM),saj najem predstavlja stroške;razmisliti velja o večjem sodelovanju in povezovanju še posebej med Univerzitetno knjižnico,knjižnico UKC MB in knjižnico MF zaradi usklajevanja, pridobivanja literature, opreme,prostorov za študij, arhiviranja, bibliografskega vrednotenja in zapisovanja, podatkovnihzbirk…5. 6 Financiranje5.6.1 Pridobivanje sredstevDodiplomski študijski program »Splošna medicina« se 100 % financira iz proračunskih sredstevMinistrstva visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS.Podiplomski študijski program »Biomedicinska tehnologija« je financiran izključno iz naslova šolninpodiplomskih študentov.Financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti je odvisno od pridobljenih sredstev na nacionalnih inmednarodnih razpisih (glej aktualne projekte).5.6.2 Poraba sredstevFinančna sredstva se porabljajo v skladu s programom dela in finančnim načrtom, ki sta usklajena zzakonskimi določili za proračunske porabnike. Kot dober gospodar MFUM preko svojegaPoslovodnega odbora skrbi za preglednost in načrtovano porabo sredstev. Za pravilno prikazovanje inevidentiranje podatkov v poslovne knjige skrbi finančno računovodska služba fakultete v skladu snavedeno zakonodajo: Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS ŠT. 23/99, 30/02 in 114/06), Zakon o javnih financah (Ur.l. S ŠT. 79/99,124/00, 79/01, 56/02, 110/02, 127/06, 14/07,64/08, 109/08, 49/09, 38/10 in 107/10),100

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12 Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologijeza pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikovproračuna (Ur.l. RS št. 12/01, 10/06, 08/07 in 102/10), Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebejavnega prava (Ur.l. RS, ŠT. 115/02, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10 in 104/10), Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava(Ur.l. RS št. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10), Slovenski računovodski standardi (Ur.l. RS 118/05), Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebejavnega prava (Ur.l. RS 54/02. zadnja sprem. 112/09), Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnihsredstev (Ur.l. RS št. 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10), Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona oračunovodstvu ter kapitalskih naložb (Ur.l. RS št. 2/01, 117/02 in 134/03), Pravilnik o računovodstvu Univerze v Mariboru št. A1/2008-61 PU in Pravilnik o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev Univerze v Mariboru št.A2/2008-61 PU, Interno navodilo o službenih potovanjih na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru št.N11/2010TG; Interno navodilo o blagajniškem poslovanju na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru št. N10/2010-TG; Interno navodilo o nalogah in odgovornostih delavk v Službi za finančno-računovodskezadeve Medicinske fakultete Univerze v Mariboru št. N8/2010-TG; Interno navodilo o krogotoku knjigovodskih listin na Medicinski fakulteti Univerze v Mariborušt. N9/2010-TG; Interno navodilo o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev Medicinske fakultete UMšt. N3/2012-TG; Navodilo – način izplačila opravljenega dela po podjemnih in avtorskih pogodbah ter izvedbapostopka izplačila za opravljeno delo po podjemnih in avtorskih pogodbah na Medicinskifakulteti UM št. N2/2012-TG.101

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Poslovanje na fakulteti se med letom vseskozi nadzira, vzpostavljene so notranje kontrole v skladu zNavodilom za upravljanje s tveganji na Univerzi v Mariboru št. N13/2006-61 PU in Navodilom ovzpostavitvi notranjih kontrol na članicah in drugih članicah Univerze v Mariboru št. N26/2007-61PU.5.6.3 Ocena stanja in usmeritevFinanciranje visokošolske dejavnosti je zajeto v Uredbi o javnem financiranju visokošolskihzavodov in drugih zavodov (Ur.l. RS št. 7/2011 s spremembami) in smo popolnoma odvisni odfinancerja (RS);veliko število pogodbeno zaposlenih kadrov sicer prinaša določene ugodnosti, a hkrati tudinegotovosti;veliko zanimanje mladih za raziskave in doseganje habilitacijskih meril znižuje stroške,povezane s habilitacijo kadrov, potrebnih za izvedbo študijskega procesa.5.7 Priložnosti za izboljšanjeTutorjem je treba zagotoviti pisarno.Komisija za ocenjevanje kakovosti bo v letu 2013 podala predlog za oblikovanje skupine, ki bipripravila seznam predlogov za pristojni ministrstvi za postopno ukinitev dvojnegafinanciranja zdravnikov, ki opravljajo klinično delo in poučujejo na fakulteti.102

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-126. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, INOVATIVNOSTI IN RAZVOJNE NARAVNANOSTIMFUM ima vzpostavljene stalne komisije in sodeluje tudi v stalnih komisijah Univerze v Mariboru – vSenatu UM, Komisiji za študijske zadeve UM, v Komisiji za znastveno raziskovalno delo UM, Komisijiza ocenjevanje kakovosti visokošolskih dejavnosti na UM in v Komisiji za mednarodno inmedfakultetno sodelovanje.6.1 Skrb za kakovostV okviru MFUM deluje tudi Komisija za ocenjevanje kakovosti, v kateri v skladu s predpisi sodelujejopredstavniki vseh zaposlenih in študenti.Sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti temelji na strategiji zagotavljanja kakovosti (glejspodaj). V njej so pripravljene strokovne podlage za postopke notranjega ocenjevanja fakultete.Temelj dela so priporočila Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu(NAKVIS) in sprejeti dokumenti s strani Sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost vvisokem šolstvu (11. seja 18. novembra 2010; akti so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije,št. 95/2010, z dne 29. 11. 2010 in so začeli veljati 2. 12. 2010):Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov;obrazec Predlog za akreditacijo;Merila za prehode med študijskimi programi;Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS;Merila za uvrstitev v register strokovnjakov;Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev invisokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.Komisija za kakovost vsako leto naredi notranjo (samo)evalvacijo in izdela poročilo, ki je posredovanoSenatu MFUM in Komisiji za ocenjevanje kakovosti MFUM. Temelj so vsakoletna poročila vodstva,nosilcev predmetov oz. odgovornega pedagoškega osebja, študentov, predstavnika nepedagoškegaosebja oz. ostalih služb, vključno s knjižnico in dodatnih služb.Na MFUM izvajajo pedagoški proces habilitirani visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, skladnoz določili Statuta Univerze v Mariboru, z Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenihdelavcev in visokošolskih sodelavcev (Obvestila UM: št. XXIII-1-2005, XXIV-9-2006 in XXV-8-2007) terv skladu z Zahtevnejšimi merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in103

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12visokošolskih sodelavcev na Univerzi v Mariboru, Medicinski fakulteti, ki jih je sprejel Senat MFUM1.3. 2010 in Senat Univerze v Mariboru 20. 4. 2010, pri čemer so upoštevani tudi dokumenti sprejeti sstrani Sveta Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (11. seja 18.novembra 2010) (Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenihdelavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih).Habilitacijska komisija MFUM kot delovno telo Senata MFUM pripravlja predloge za odločanje nasenatu in bdi nad izvajanjem habilitacijskih zadev.Pri zaposlovanju v strokovno-administrativnih službah MFUM upošteva ustrezne univerzitetnepredpise v zvezi z delokrogi delavcev v strokovno-administrativnih službah. Kvalifikacijska strukturanepedagoških delavcev ustreza zahtevam področij njihovega delovanja. MFUM ima izdelana pravila oštudijskem poteku in obveznostih na vseh programih študija (dodiplomskem in podiplomskem(doktorskem) študiju (glej ustrezna poglavja v nadaljevanju).Visokošolski učitelji in sodelavci sodelujejo pri oblikovanju procesov učenja, znanstveno-raziskovalnein strokovne dejavnosti preko kateder in drugih organov fakultete ter z neposrednim delom v tehdejavnostih.Študenti sodelujejo pri oblikovanju procesov, ki vplivajo na izobraževanje in imajo možnost izražanjasvojih mnenj: posredno preko svojih predstavnikov v vseh pomembnih organih fakultete, neposrednov samih procesih delovanja fakultete ter v procesih presojanja njihove kakovosti (na primer naokroglih mizah), lahko pa izražajo svoje predloge, pripombe, kritike in pohvale na spletnem portalu.Študenti vsako leto izvedejo anketo o ravni kakovosti izvedbe pedagoškega procesa po posameznihizvajalcih v sodelovanju s študentskim svetom in komisijo za študijske zadeve. Študentsko mnenje oz.ocena (preko študentskega sveta) je nujni sestavni del habilitacijskega postopka pedagoškihdelavcev.MFUM izvaja pedagoški proces v opredeljenih in zadovoljivo opremljenih prostorih (katerih število seveča, opremljenost pa stalno izboljšuje). V letu 2011 se je pričela gradnja nove stavbe MFUM, ki je zoz. na veliko prostorsko stisko nujno potrebna, saj so se razmere glede na dodatno povečan vpisglede na priporočila ministrstev še dodatno poslabšale. V prvi polovici leta 2013 naj bi stavba bilapripravljena na vselitev.MFUM ima vzpostavljen sistem spremljanja izobraževalne, raziskovalne, strokovne in spremljajočihdejavnosti fakultete in njihovega financiranja, katerega nadzor vrši poslovodni odbor. Podatki(gradniki) se (delno) zajemajo tudi v ustreznih univerzitetnih službah (računalniški center). Tako sespremljajo predvsem osnovni podatki o študentih, njihovih učnih dosežkih in prehodnosti.Člani komisije za ocenjevanje kakovosti so vključeni v delo Komisije za ocenjevanje kakovostiUniverze v Mariboru in aktivno sodelujejo v vseh procesih, vključno s pridobivanjem znanja na104

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12področju zagotavljanja kakovosti (evalvacijskih in akreditacijskih postopkov) in izvajanju aktivnosti natem področju (notranje, zunanje evalvacije oz. evalvatorji).MFUM je vključena v mednarodne organizacije za zagotavljanje kakovosti medicinskih fakultet(AMSE, WFME, AMEE) in sledi njihovim priporočilom.6.2 Strategija zagotavljanja kakovosti na Medicinski fakulteti UMTemeljni cilj aktivnosti na področju zagotavljanja kakovosti na MFUM je celovit sistem zagotavljanjakakovosti, ki vključuje:opredelitev poslanstva in vizije MFUM;opredelitev ciljev kakovosti;določitev odgovornosti in pristojnosti za izvajanje nalog s področja kakovosti;opredelitev in vodenje ključnih procesov, npr. procesa izobraževanja, in podpornih procesov;vodenje virov:o finančnih,o kadrovskih (pedagoško in drugo osebje),o prostorskih,o informacijskih (knjižnica, dostopnost do medmrežja, študijska literatura…),o opreme (za vaje, znanstveno raziskovanje…);spremljanje izvajanja procesov z opredelitvijo:o kazalcev kakovosti,o načinov in pristojnosti za pridobivanje podatkov za spremljanje kazalcev kakovosti,o metod za analizo podatkov,o načina prikazov podatkov,o pristojnosti in odgovornosti za oblikovanje, izvajanje in preverjanje korektivnih,preventivnih ukrepov in ukrepov, ki vodijo v izboljšave,o postopkov zunanje in notranje evalvacije (akreditacija, zunanje presoje,samoocenjevanje, notranji nadzori, notranje presoje).Ključni odjemalec procesa izobraževanja je študent. Da bi MFUM izpolnila njegova pričakovanja inpričakovanja njegovega bodočega delodajalca:po sprejetih kriterijih vrednoti in izboljšuje obstoječe študijske programe;oblikuje nove študijske programe, ki bodo primerljivi z mednarodnimi standardi;ugotavlja študentovo zadovoljstvo preko anket in s pomočjo drugih metod;105

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12spremlja kazalce kakovosti vezane na delo s študenti kot so:o prehodnost,o usposobljenost,o zaposljivost,razvija partnerske odnose med učitelji in študenti.Nosilec kakovostne izvedbe izobraževalnega procesa je kompetentno pedagoško osebje.Kompetentno osebje zagotavljamo:z izborom in zaposlitvijo ustreznih kandidatov;z nenehnim usposabljanjem vseh zaposlenih, pri čemer je največja pozornost namenjenaseznanjanju z modernimi pedagoškimi pristopi in metodami;z vzpodbujanjem znanstveno-raziskovalnega dela, njegovega vrednotenja in postopkovhabilitacije;z razvojem pedagoških veščin, retorike in komuniciranja;s krepitvijo pripadnosti kolektivu;s krepitvijo zavedanja o pomenu posameznikovih aktivnosti za doseganje ciljev kakovostifakultete.O aktivnostih in rezultatih na področju zagotavljanja kakovosti MFUM obvešča zainteresiranejavnosti. Posebna pozornost je namenjena promocijskim aktivnostim in aktivnostim za ugotavljanjepotreb in pričakovanj odjemalcev procesa izobraževanja.6.3 Ocena stanja in usmeritevMedicinska fakulteta redno izvaja samoevalvacijo, ki vključuje evalvacijo poučevanja s straništudentov z aktivno vključenostjo v stalnih komisijah MFUM in s pomočjo študentskih anket.Z anketo se preverja predvsem kakovost načina in oblik izvajanja študijskega procesa,kakovost dela učiteljev in njihov odnos do študentov. Rezultati obdelave anket, upoštevajočreprezentativnost vzorca, se predstavijo dekanu. Ocenjevanje oz. mnenje študentov je nujnopotrebno v postopku habilitacije (izvolitve v naziv) za pedagoško osebje.Visokošolski učitelji – nosilci predmetov vsako študijsko leto, na poziv komisije, pripravijoletna poročila o spremljanju stanja - kakovosti dela in študija pri svojih predmetih, ki jihkomisija v obliki poročila predstavi Senatu MF in nato posreduje na Univerzo v Mariboru. Nata način je omogočena evalvacija poučevanja oz. stanja na MF.106

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12V samoevalvacijskih postopkih je zajeta evalvacija vseh dejavnosti, kar je razvidno izvsakoletnega samoevalvacijskega poročila, ki je predstavljeno na senatu MF, posredovanoustreznim organom na Univerzi v Mariboru (UM) in javno objavljeno na spletnih straneh. MFje že začela priprave na institucionalno evalvacijo v procesu akreditacije fakultete oz.programov.Vsako leto je narejen finančni načrt in so analizirani viri ter finančna uspešnost, kar jerazvidno iz ustreznih poglavij iz samoevalvacijskega poročila oz. finančnega poročilaposredovanega ustreznim organom na UM.Vse aktivnosti in razvoj Medicinske fakultete so evidentirane in zajete tako v poročilihustreznih služb kot v samoevalvacijskih poročilih, ki so tudi javno dostopna na spletnihstraneh.Glede na analize in ugotovitve samoevalvacije se pripravi ocena stanja in usmeritev in akcijskinačrt za izboljšanje stanja in izobraževalnega ter raziskovalnega dela na ravni MFUM.6.4 Premiki v času od ustanovitve MFUM (2003)vzpostavljeni so bili ustrezni organi in delovanje;zagotovljena je bila uspešna izvedba in izpeljava vsako leto v novem letniku študija začetegapouka;v študijskem letu 2009/2010 je bil vzpostavljen celoten sistem s poukom v vseh letnikihdodiplomskega študija in prvimi diplomanti;narejena je bila obnova določenih prostorov in vzpostavitev laboratorijev, inštitutov,knjižnice, simulacijskega centra… z nenehnim izboljševanjem opremljenosti ob sicer zelovelikih potrebnih zagonskih sredstvih (ki ob začetku niso bila v celoti zagotovljena);potrebno je bilo ( in je še) zagotavljanje in vključevanje novega in ustreznega osebja;vzpostavljen je bil razvoj in opredelitev aktivnosti, vključno z zagotavljanjem in nadzoromkakovosti;izdelana je bila strategija razvoja (s prioritetami, kot so izgradnja nove stavbe MFUM…);opredeljen je (vsako)letni program dela;vsako leto je izdelano samoevalvacijsko poročilo z vključenimi elementi kakovosti;vzpostavljeno je vključevanje predstavnikov MFUM v procese zagotavljanja kakovosti naUniverzi v Mariboru (UM), in evalvatorstvo iz vrst osebja MFUM;vzpostavljene so spletne strani za kakovost MFUM;107

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12MFUM se je leta 2008 vključila v mednarodne medicinske organizacije AMSE in WFME terAMEE s sodelovanjem predstavnikov na konferencah omenjenih organizacij, pri čemer šeposebej veseli aktivno sodelovanje študentov v združenjih oz. na konferencah;vzpostavljene so bile povezave z drugimi fakultetami, ki se nenehno širijo, tako na področjufakultetne izmenjave in sodelovanja, kot tudi na področju zagotavljanja kakovosti(predstavitev sistema zagotavljanja kakovosti ob obisku predstavnika MF iz Nottinghama,Velika Britanija in Aachna, Nemčija);v teku so priprave in zajem podatkov oz. kazalcev kot priprava na procese (zunanje)evalvacije oz. akreditacije6.5 Priložnosti za izboljšanje:v letu 2011 se je pričelo z gradnjo nove stavbe Medicinske fakultete, ki je nujna zazagotavljanje kakovostnejšega pouka in mora biti javna prioriteta za izpolnitev obljubljenega;z ozirom na vse večje pomanjkanje zdravnikov in pritiskov s strani družbe in države kpovečanju vpisa na študij medicine, a brez finančnega pokritja in ustreznih prostorskih oz.materialnih pogojev, nujno vodi k zniževanju kakovosti pouka in dela na Medicinski fakulteti;vodstvo je že (ustrezno) zaznalo velike pomanjkljivosti in nedoslednosti takšnih usmeritev, kipoleg zniževanja kakovosti vodijo tudi k finančnim problemom, zato je nujno sistemskoukrepanje tako na ravni univerze, kot države;kljub dolgoletnemu trudu še vedno ostajajo problemi študentskih anket, ki se nanašajo na»arhaično«obliko ocenjevanja (le počasi se uvaja elektronska oblika, pri čemer pa ostajajoproblemi ocenjevalnih obdobij, reprezentativnosti (števila izpolnjenih anket) kot velikegaštevila predavateljev (pedagoškega osebja) in nujnosti ocenjevanja zaradi možnosti»prehoda«(zaključka) ankete, čeprav morda ni zajeto pravo pedagoško osebje. Za izboljšanjestanja je nujna poleg aktivnejše vloge posameznih članic tudi aktivnejša vloga Univerze oz.njenih ustreznih služb (RCUM);zaželjeno je sprotno pridobivanje pobud in spremljanje ter pridobivanje informacij,predlogov za izboljševanje organizacije in izvedbe pouka (predlogi tako s strani pedagoškegaosebja (vsakoletna poročila o delu in težavah med študijskim letom) kot nepedagoškegaosebja oz. študentov – (ankete, poročila…). Pri tem velja izpostaviti, da se uveljavljavsakoletna obveznost poročil odgovornih oseb (tudi študentskega sveta in postaja ustaljenaoblika dela na fakulteti, omogočiti bi veljalo mesto (nabiralnik), kjer bi se lahko nenehnozbirale tudi druge morebitne (lahko tudi anonimne) pobude;108

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12v štud. letu 2011/2012 je bila izvedena anketa o zadovoljstvu zaposlenih na fakulteti;kljub uspešnosti pri povečevanju števila izmenjav, je cilj še povečati število mednarodnihizmenjav tako študentov kot pedagoškega in tudi nepedagoškega kadra;podpora udeležbi vodstva in zaposlenih na konferencah, simpozijih, sejmih, mednarodnihdogodkih, ki ponujajo znanja in trende ter smernice v visokem šolstvu, zlasti na področju doinpodiplomskega izobraževanja v medicini;seznanitev študentov o možnosti izbire predmetov v okviru izbirnega kreditnega sistemaštudija na UM. Letno ažuriran informacijski paket je objavljen na spletnih straneh. Želja je, dase število študentov, ki izberejo izbirne predmete, poveča;promocija izbirnega predmeta »Medicina in šport« v okviru kreditnega sistema študija (naUniverzi);še naprej velja vzpodbujati izboljševanje oz. izdelavo in dostop do e-vsebin za študijskepredmete;nabava in uporaba nove, sodobne opreme in posodobitev prostorov, kar pa postaja z oziromna stanje in določene sistemske nedorečenosti in nerazumne poteze nekaterih organov vdržavi, vse težje;še naprej velja vzpodbujati izvedbo dela pedagoškega procesa v Simulacijskih laboratorijih(SIM LAB) in Simulacijskem centru in povečevanju izkoriščenosti centra ter vključitvi ševečjega števila mentorjev oz. vodijsmiselno je še naprej izboljševanje in usklajevanje vsebinskih sklopov, ki se pokrivajo (npr.kirurgija in interna medicina) in zmanjševanje velikih skupin pri določenih učnih predmetih;nadaljnja skrb za učinkovito zaščito predvsem pri pouku z uporabo elektronskih medijev(vdori v sistem, spoštovanje licenc, ''okužbe'' z virusi, trojanskimi konji…);še naprej je potrebno delovati v smislu preusmeritve oz. prenosa izobraževanja spopoldanskih oz. večernih terminov v dopoldanske. Poleg izgradnje nove stavbe je potrebnovlaganje v in stimuliranje osebja (kadrov):še vedno ostajajo sistemske nedorečenosti (na nacionalnem nivoju in tudi v evropskemprostoru) glede usmeritev v zagotavljanje kakovostnega študija in kakovostnih izidov študijain ustreznega financiranja. Z ustanovitvijo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu(NAKVIS) v študijskem letu 2009/2010 so se pričele obetati izboljšave;intenzivirati, izboljšati in nadgraditi je potrebno aktivnosti na področju zagotavljanjakakovosti, vključno z dejavnejšo funkcijo članov komisije in sistema nadziranja uresničevanjaaktivnosti za izboljšanje kakovosti, predstavnik komisije bi moral postati član ustreznega109

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12telesa fakultete (npr. senata) zaradi seznanjenosti in možnega aktivnejšega vplivanja naprocese;še naprej je nujno tekoče ažuriranje podatkov in izkoriščanje elektronskih medijev in spletnihstrani; potrebno je sprotno dopolnjevanje stanja in vključevanje (kakovostnih) novosti vpedagoškem procesu in v drugih procesih v delovanju fakultete (e-učenje, virtualne oblikeučenja, simulacije, interaktivni seminarji in predavanja, vseživljenjsko učenje…).110

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-127. ZAKLJUČEKV letu 2012 je na mestu predsednika Komisije za ocenjevanje kakovosti prišlo do zamenjave. Prof. dr.Andreja Čretnika je zamenjal asist. Andraž Stožer. Nova komisija je osebno prevzela naloge in obsodelovanju s prejšnjim predsednikom uspešno prestala notranjo institucionalno evalvacijo vnovembru. Nekateri elementi ocene stanj in predlogov za izboljšanje vsebujejo poudarke, ki jih jeuniverzitetna komisija ustno in neformalno podala ob zaključku dvodnevne evalvacije. V časuizdelave tega samoevalvacijskega poročila še čakamo na uradno poročilo komisije, na katerega bomopodali svoje komentarje in nato izdelali akcijski načrt korektivnih ukrepov. Že v letošnjo različico pasmo vključili večino neformalnih predlogov, da bi lahko z izvajanjem aktivnosti začeli čim prej.Poudarek nove komisije za ocenjevanje kakovosti bo na sklenitvi zanke kakovosti, to je na okrepitvipovezovalne vloge komisije med študenti, zaposlenimi in vodstvom. Komisija se je s študentskimipredstavniki dogovorila za redna srečanja, prav tako bo na prihodnjem senatu, na katerem bopredstavila poročilo, prosila za udeležbo na vsej 3 senatih letno z možnostjo poročanja o aktivnostihin težavah. Eden glavnih ciljev, poleg tistih navedenih ob ustreznih točkah poročila, je, da bo komisijav letu 2013 ob aktivni vključitvi vseh partnerjev na ustanovi posodobila strategijo za zagotavljanjekakovosti. V prihodnost zremo z optimizmom, saj kakovosti naklonjeno vodstvo jamči za okolje, vkaterem lahko komisija deluje v skladu s svojim poslanstvom, člani komisije pa smo za delo zelomotivirani.111

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-128. VREDNOTENJE ŠTUDIJSKE DEJAVNOSTIPreglednica 8.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih2011/2012 2010/2011 2009/2010RazpisaniŠtudijskištudijskiŠt. Študijski Število študentovŠtudijski Število študentovŠtevilo študentovprogramiprogramiprogramiprogramiR I S R I S R I SVS*UN* 1SplošnaSplošnaSplošna305 - 305364 - 364medicinamedicinamedicina384 - 384Specialistični – – – – – – – – – – – –Magistrski – – – – – – – – – – – –Doktorski – – – – – – – – – – – –Skupaj – – – – – – – – – – – –1. stopnja (VS)* – – – – – – – – – – – –1. stopnja (UN)* – – – – – – – – – – – –2. stopnja* 1SplošnaSplošna301 - 301medicinamedicina196 - 196 - 108 - -3. stopnja 1 Biomed. tehn. – 81 81Biomed.Biomed.– 65 65tehn.tehn.– 61 -Skupaj bolonjski 301 81 382 196 65 26 108 61 169* prikaz števila študentov ločeno za redne in izredne študente.Preglednica 8.2: Študenti s tujim državljanstvom na fakulteti (v %)2011/2012 2010/2011 2009/2010 2008/2009Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl. Dodipl. Podipl.Delež tujih 5,11% 4,93 4,5% 4,5% 3,80% 4,91% 4,21% 7,43%študentovStruktura tujcevČlanice EU 0,49% 1,23% 0,5% 1,5% 0,20% - 0,23% -Bivše YU republike 4,45% 3,7% 3,8% 3,0% 3,80% 4,91% 3,75% 5,97%ZDA in Kanada - - - - - - - -Ostala Amerika 0,16% - 0,2% - 0,20% 0,23%Avstralija - - - - - - - -Afrika - - - - - - - 1,46%Azija - - - - - - - -112

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 8.3.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega študija – univerzitetni študijski programSplošna medicinaŠtudijsko Redni študijIzredni študijleto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min*2008/2009 86 95 82,35 - - -2009/2010 - - - - - -2010/2011 - - - - - -2011/2012 - - - - - -* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.Preglednica 8.3.2: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega študija – enovit magistrski študijskiprogram Splošna medicinaŠtudijsko Redni študijIzredni študijleto Razpis Vpisani Min* Razpis Vpisani Min*2008/2009 - - - - - -2009/2010 86 96 83 - - -2010/2011 86 93 83,35 - - -2011/2012 96 110 82,85 - - -* minimalno število točk, če je bil vpis omejen.Preglednica 8.3.3:Razpis, prijave in vpis v 1. letnik izrednega študija – doktorski študijBiomedicinska tehnologijaŠtudijskoletoIzredni študijRazpis Vpisani Min*2009/2010 40 19 -2010/2011 40 24 -2011/2012 40 31 -Preglednica 8.4: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)Zaključena srednja šolaRedni študij2011/2012 2010/2011 2009/2010Gimnazija 100 % 100 % 98,15 %Druga srednja strokovna šola - - 1,85 %Srednja strokovna šola (3 + 2) - - -Skupaj 100 % 100 % 100 %113

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 8.5: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %)ŠtudijskoletoRedni študijMatura PI/ZI* Skupaj2009/2010 99,07 % 0,93 % 100 %2010/2011 100 % 0 % 100 %2011/2012 100 % 0 % 100 %* PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol.Preglednica 8.6.1: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih – enovit magistrskištudijski program Splošna medicinaŠtudijsko Načina 1. 2. 3. 4. 5. letnik 6. letnik Absolven SkupajLeto študija letnik letnik letnik letnikti2009/2010 Redni 108 86 82 80 69 65 - 490Izredni - - - - - - -2010/2011 Redni 93 96 90 80 78 68 42 547Izredni - - - - - - -2011/2012 Redni 120 88 93 87 82 76 60 606Izredni - - - - - - -Preglednica 8.6.2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih – izredni doktorskištudijski program Biomedicinska tehnologijaŠtudijsko Načina študija 1. letnik 2. letnik 3. letnik Absolventi Skupajleto2009/10 Izredni 19 18 24 - 61podiplomskištudij2010/2011 Izredni 24 31 10 - 65podiplomskištudij2011/2012 Izrednipodiplomskištudij31 27 23 - 81114

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 8.7.1: Struktura študentov po spolu (v %) – enovit magstrski študijski program SplošnamedicinaŠtudijsko leto Načina študija Moški Ženske2009/2010 Redni 35,18 % 64,81 %2010/2011 Redni 33,87 % 66,13 %2011/2012 Redni 32,85 % 67,15 %Preglednica 8.7.2: Struktura študentov po spolu (v %) izredni doktorski študijski programBiomedicinska tehnologijaŠtudijsko leto Načina študija Moški Ženske2009/10 Izredni 55,73 % 44,27 %2010/2011 Izredni 53,84 % 46,16 %2011/2012 Izredni 44,45 % 55,55 %Preglednica 8.8.1: Povprečna ocena izpitov univerzitetnega študijskega programa Splošna medicinaŠtudijskoletoPovprečna ocenaRedni2007/2008 8,272008/2009 8,22009/2010 8,42010/2011 8,52011/2012 8,69115

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 8.8.2: Povprečna ocena izpitov enovitega magistrskega študijskega programa SplošnamedicinaŠtudijskoPovprečna ocenaletoRedni2009/2010 8,782010/2011 8,32011/2012 8,51Preglednica 8.8.3: Povprečna ocena izpitov izrednega doktorskega študija BiomedicinskatehnologijaŠtudijskoletoPovprečna ocenaIzredni2009/10 9,482010/11 9,522011/12 9,58Preglednica 8.9: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) dodiplomskega študijskegaprograma »Splošna medicina«V %%%%%% skupajštudijsko prehodnosti prehodnosti prehodnosti prehodnosti prehodnostileto iz 1. v 2. iz 2. v 3. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik iz 5. v 6. letnikletnik2009/10 76,69 % 76,19 % 95,18 % 100 % 100 % 89,61 %2010/11 84,95 % 91,01 % 97,56 % 97,5 % 98,55 % 93,91 %2011/12 86,27 % 86 % 91,57 % 100 % 96,20 % 92 %116

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 8.10.1: Število diplomantov od prve podelitve diplomDatum podelitve diplomŠtevilo diplomantov22. 6. 2010 116. 12. 2010 2221. 6. 2011 219. 12. 2011 2220. 6. 2012 1712. 2012 37SKUPAJ 130Preglednica 8.10.2: Število doktorandovŠtudijsko letoŠtevilo doktorandov2009-2010 62010-2011 62011-2012 5117

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-129. VREDNOTENJE VPLIVA NA OKOLJE – KAZALNIKI EMASPreglednica 9.1: Temeljni kazalniki EMASPodročje Kazalnik VrednostI) EnergetskaučinkovitostK_EMAS_IaK_EMAS_IbIII) Vodaa. Skupna porabaenergije v kWhb. Skupna porabaenergije iz obnovljivihvirov v kWh (in % deležv vsej porabljenienergiji)ŠtevilozaposlenihŠteviloštudentovA B R = A/B B1 R1 = A/B1175.998kWh941.872,31kWh687 256,18 kWh- - - - -K_EMAS_IIIbIV) OdpadkiK_EMAS_IvaK_EMAS_IVbV) BiotskaraznovrstnostK_EMAS_Vaa. Skupna letna porabavode v m³a. Skupna letna količinaodpadkov v tonahb. Skupna letna količinanevarnih odpadkov vtonaha. Uporaba zemljišč vstrnjenih naseljih v m²240 m 3 94 2,55 m 3 687 0,34 m 313.200 l* 94140,42l*687 19,21 l*12.2 t 94 0,12 t 687 0,01 t- - - - -*Podatki s katerimi razpolagamo pri skupni letni količni odpadkov v tonah so litri (vezano na pogodbo zizvajalcem).Vir: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:342:0001:0045:SL:PDF118

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1210. PRILOGE10.1 Vprašalnik za pridobivanje študentskega mnenja o študijskem procesu na MF UMSpoštovani študent, študentka Medicinske fakultete UM!Med študenti se vse bolj pogosto pojavlja nezadovoljstvo z izvajanjem učnega procesa. Pripombe seobičajno dotikajo izvedbe predavanj in seminarjev ter ocenjevanja znanja. Da bi ugotovili, kakšno ještudentsko mnenje o študijskem procesu na MF UM, smo v Študentskem svetu MF UM pripravilivprašalnik, ki je pred Vami. Prosimo, da ga odgovorite na vprašanja in nam s tem pomagatenatančneje opredeliti problematiko. To bo prvi korak h kvalitetnemu reševanju problemov. Zasodelovanje v anketi se Vam že v naprej zahvaljujemo.• Starost:• Spol:• Letnik študija:• Povprečna ocena študija:Predavanja1. Kako pogosto obiskujete predavanja na Medicinski fakulteti UM?a. Nikolib. Redkoc. Pogostod. Vedno2. S koliko bi ocenili splošno kvaliteto predavanj na MF UM? (-2 je najslabša ocena, 2 panajboljša)-2 -1 0 1 23. Kaj se Vam zdi ključna pomanjkljivost predavanj na MF UM? (obkrožite lahko več odgovorov)a. Slaba pripravljenost predavateljev na predavanjab. Suhoparen način razlaganja snovic. Preveliko zanašanje na tehnološke pripomočke (powerpoint)d. Ponavljanje enakih teme. Drugo: _______________________Seminarji1. Kako pogosto obiskujete seminarje na MF UM?a. Nikolib. Redkoc. Pogostod. Vedno119

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-122. S koliko bi ocenili splošno kvaliteto seminarjev na MF UM? (-2 je najslabša ocena, 2 panajboljša)-2 -1 0 1 23. Kaj se Vam zdi ključna pomanjkljivost seminarjev na MF UM? (obkrožite lahko več odgovorov)a. Slaba pripravljenost študentov na seminarjeb. Slaba pripravljenost predavateljev na seminarjec. Suhoparen način razlaganja snovid. Preveliko zanašanje na tehnološke pripomočkee. Premalo diskusijef. Premalo dela v skupinahg. Drugo: ___________________Ocenjevanje znanja1. Kaj je Vaš temeljni vir za učenje na MF UM? (obkrožite lahko več odgovorov)a. Tuja literaturab. Domača literaturac. Člankid. Skripte predavateljev oz. asistentove. Zapiski in skripte starejših študentovf. Internetg. Stara izpitna vprašanjah. Drugo: ____________________2. Kako pogosto se Vam zgodi, da na izpitu ne znate odgovoriti na veliko vprašanj, kljubtemu, da ste se učili in ste imeli občutek, da znate?a. Nikolib. Redkoc. Pogostod. Vedno3. Kako pogosto izpit rešujete s pomočjo sošolcev ali nedovoljenih pisnih pripomočkov?a. Nikolib. Redkoc. Pogostod. Vedno4. Kako bi ocenili splošno kvaliteto preverjanja znanja na MF UM? (-2 je najslabša ocena, 2pa najboljša)-2 -1 0 1 2120

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-125. Kako bi ocenili kvaliteto preverjanja znanja z računalniškimi izpiti (multiple-choicequestions) na MF UM? (-2 je najslabša ocena, 2 pa najboljša)-2 -1 0 1 26. Kako pogosto imate možnost vpogleda v izpit in razlage pravilnih odgovorov?a. Nikolib. Redkoc. Pogostod. Vedno7. Kako pogosto imate možnost vpogleda v izpit in razlage pravilnih odgovorov, kadar gre zaračunalniški izpit (multiple-choice questions)?a. Nikolib. Redkoc. Pogostod. Vedno8. Kako pogosto se Vam zdi, da vaša prejeta ocena ne odraža Vašega dejanskega znanja?a. Nikolib. Redkoc. Pogostod. VednoHvala za sodelovanje!Študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Mariboru121

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-1211. SEZNAM PREGLEDNICPreglednica 2.3.1: Katedre MFUM ................................................................................ 21Preglednica 2.3.2: Inštituti MFUM ................................................................................ 22Preglednica 2.4.1.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih ............................ 24Preglednica 2.5.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega – univerzitetni študijski programSplošna medicina ............................................................................. 26Preglednica 2.5.2: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega enovitega magistrskega študijskegaprograma Splošna medicina ................................................................ 26Preglednica 2.5.3: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) .... 26Preglednica 2.5.4: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) ...... 27Preglednica 2.5.5: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ........................... 27Preglednica 2.5.6: Struktura študentov po spolu (v %) ....................................................... 27Preglednica 2.5.7: Povprečna ocena izpitov univerzitetnega študijskega programa »Splošnamedicina« ..................................................................................... 28Preglednica 2.5.8: Povprečna ocena izpitov enovitega magistrskega študijskega programa »Splošnamedicina« ..................................................................................... 28Preglednica 2.5.9: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) dodiplomskega študijskegaprograma »Splošna medicina« ............................................................. 28Preglednica 2.8.1: Podpisane pogodbe Erasmus ............................................................... 35Preglednica 2.8.2: Podpisani drugi sporazumi o sodelovanju ............................................... 37Preglednica 2.9.1: Mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov ....................................... 39Graf 2.9.1: Število »out-going« študentov (študij in praksa) ............................................... 40Graf 2.9.2: Število »in-coming« študentov (študij in praksa) ............................................... 40Preglednica 2.9.2: Študenti s tujim državljanstvom na fakulteti (v %) ................................... 41Preglednica 2.14.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik izrednega študija ................................. 45Preglednica 2.14.2: Struktura študentov po spolu (v %) ..................................................... 46Preglednica 2.14.3: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih .......................... 46Preglednica 2.14.4: Povprečna ocena izpitov izrednega študija ............................................ 47Preglednica 2.14.5: Število doktorandov od študijskega leta 2005-2006 do 2010-2011 ............... 48Preglednica 2.16.1.1: Temeljni projekti ........................................................................ 49Preglednica 2.16.1.2: Aplikativni projekti ...................................................................... 50Preglednica 2.16.2.1: Projekti EU ................................................................................ 51Preglednica 2.16.3.1: Nacionalni projekti ...................................................................... 52Preglednica 2.16.3.2: Pogodbeno sodelovanje z domačim in tujim gospodarstvom .................... 53Preglednica 2.16.4.1: Raziskovalne skupine na MFUM ........................................................ 54Preglednica 2.16.4.2: Mladi raziskovalci na MFUM ............................................................ 54Preglednica 2.16.4.3: Programske skupine na MFUM ......................................................... 55Preglednica 2.16.4.4: Center odličnosti ......................................................................... 56122

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 2.16.5.1: Dosedanje vloge projektne pisarne (v obdobju od 1.10.-7.12.2012): .......... 57Preglednica 3.1.1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev v letu 2010/2011 .. 64Preglednica 3.1.2: Gibanje redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev . 64Preglednica 3.1.3: Število izvolitev v nazive ................................................................... 65Preglednica 3.1.4: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev ..................... 66Preglednica 3.1.5 Opis vzorca ..................................................................................... 66Preglednica 3.1.6 Odnos med zaposlenimi ...................................................................... 67Preglednica 3.1.7 Materialni delovni pogoji .................................................................... 67Preglednica 3.1.8 Delo in naloge ................................................................................. 68Preglednica 3.1.9 Kariera .......................................................................................... 68Preglednica 3.1.10 Informiranost ................................................................................. 68Preglednica 4.2.1: Seje ŠSMFUM .................................................................................. 72Preglednica 4.3.1 Program dela ŠSMFUM ....................................................................... 73Preglednica 5.1.1: Pregled prostorov na Slomškovem trgu 15 .............................................. 85Preglednica 5.1.2: Pregled prostorov na Ljubljanski 5 ....................................................... 86Preglednica 5.1.3: Pregled prostorov na Magdalenskem trgu 5 ............................................. 86Preglednica 5.2.1: Pregled opreme .............................................................................. 88Preglednica 5.4.1: Članica ......................................................................................... 91Preglednica 5.4.2: Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice ........................................... 91Preglednica 5.4.3: Knjižnične storitve in uporaba knjižnice ................................................ 93Preglednica 5.4.1.1: V letih 2011/2012 izdane publikacije .................................................. 99Preglednica 8.1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih ................................ 112Preglednica 8.2: Študenti s tujim državljanstvom na fakulteti (v %) ..................................... 112Preglednica 8.3.1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega študija – univerzitetni študijskiprogram Splošna medicina ................................................................ 113Preglednica 8.3.2: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik rednega študija – enovit magistrski študijskiprogram Splošna medicina ................................................................ 113Preglednica 8.3.3:Razpis, prijave in vpis v 1. letnik izrednega študija – doktorski študijBiomedicinska tehnologija ................................................................ 113Preglednica 8.4: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) ...... 113Preglednica 8.5: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) ....... 114Preglednica 8.6.1: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih – enovit magistrskištudijski program Splošna medicina ..................................................... 114Preglednica 8.6.2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih – izredni doktorskištudijski program Biomedicinska tehnologija ......................................... 114Preglednica 8.7.1: Struktura študentov po spolu (v %) – enovit magstrski študijski program Splošnamedicina ...................................................................................... 115Preglednica 8.7.2: Struktura študentov po spolu (v %) izredni doktorski študijski programBiomedicinska tehnologija ................................................................ 115123

Samoevalvacijsko poročilo MFUM, štud. leto 2011-12Preglednica 8.8.1: Povprečna ocena izpitov univerzitetnega študijskega programa Splošna medicina................................................................................................. 115Preglednica 8.8.2: Povprečna ocena izpitov enovitega magistrskega študijskega programa Splošnamedicina ...................................................................................... 116Preglednica 8.8.3: Povprečna ocena izpitov izrednega doktorskega študija Biomedicinskatehnologija ................................................................................... 116Preglednica 8.9: Analiza napredovanja rednih študentov (v %) dodiplomskega študijskega programa»Splošna medicina« ......................................................................... 116Preglednica 8.10.1: Število diplomantov od prve podelitve diplom ...................................... 117Preglednica 8.10.2: Število doktorandov ....................................................................... 117Preglednica 9.1: Temeljni kazalniki EMAS ..................................................................... 118124