Letnik XX/7 - Ministrstvo za obrambo

Ko poklic postane načinživljenja, ni prostoraza sedenje na lovorikahSV letos praznuje 15. obletnico začetka delovanja v MOM,saj je leta 1997 v operacijo Alba v Albanijo odšel prvikontingent SV. Pospešeno vključevanje v mednarodnevarnostne integracije, prilagajanje in prevzemanjestandardov vojsk zahodnih držav ter sodelovanje vmednarodnih aktivnostih SV v tujini in operacijah jepomembno zaznamovalo poznejši razvoj SV ter njenopreoblikovanje v sodobno, učinkovito in profesionalnovojaško organizacijo. O pomenu sodelovanja SV v MOMin o drugih aktualnih vprašanjih v SV smo se pogovarjaliz načelnikom GŠSV brigadirjem Dobranom Božičem.Kot je povedal brigadir Božič, je tako za SV kakor tudi zaSlovenijo nujno, da sodelujeta v mednarodnem okolju, tudis prispevkom pri zagotavljanju globalne varnosti.Za objavo priredil: Marko PišlarFotografija: Bruno ToičKonec februarja ste prevzelidolžnost načelnika GŠSV. Kakose po več kot dveh mesecihpočutite na novi dolžnosti in kakoocenjujete stanje v SV?Prevzemanje različnih delovnihdolžnosti je del poklicne kariere.Še posebno je to večkraten pojav vvojskah, tudi v SV. Za organizacije,ki so hierarhično strukturirane, jeznačilno, da je piramida proti vrhuvedno bolj zaprta, temu primernapa je tudi vojaška kariera. Mojeskrbi so še vedno usmerjene v istosmer, kot so bile pred prevzemomdolžnosti načelnika GŠSV. Mislimpredvsem na skrb za razvoj organizacije,na napredek zaposlenihin predvsem na varno opravljanjenalog vseh podrejenih. Ocenjujem,da je SV v dobri organizacijski inkohezivni kondiciji, seveda gledena dane okoliščine, ki so povezanes stanjem gospodarstva in s tem vpovezavi tudi s proračunom za našedelovanje, razvoj in nadgradnjo.Spadate med častnike SV, katerihkariera temelji na podlagi izkušenjiz bojnih enot, mednarodnihaktivnosti SV v tujini in v tujiniopravljenih usposabljanj. Kakopomembne so te izkušnje privodenju organizacije, kot je SV?Ko poklic postane način življenja,ni več prostora niti časa za sedenjena kakršnih koli lovorikah iz preteklosti,zato menim, da je za vsakegačastnika SV pomembno, da sinabere dovolj izkušenj na različnihravneh poveljevanja in kontrole.Takšen model je uveljavljen v SVže nekaj let in tudi v prihodnje gabomo ohranili ter še dopolnjevali.Prihajajo mlade generacije vodilnihin vodstvenih častnikov, ki imajonatančna poklicna pričakovanja.Kot vojska države članice evroatlantskihpovezav ne moremomimo tega, da se ne bi preizkusilitudi v mednarodnem okolju. Šeletakrat ugotovimo, koliko znamo,zmoremo in smo pripravljeni tvegati.Že večkrat sem dejal metaforično,skozi športni vidik, da lahkotreniramo v lokalni ligi, če pa se nepomerimo v evropski ligi, potemse ne moremo primerjati oziromane vemo, kako kakovostni smo.Kakšen je bil pomen mednarodnihaktivnosti SV in sodelovanja voperacijah za poznejši razvoj SV?Za to vidim predvsem dva razloga.Če smo navzoči na mednarodnihmisijah, je SV boljša. Če je SVboljša, je tudi obramba domovine,kar je naš primarni cilj, tolikoboljša. Vsekakor smo z našimnastopom v tujini v Afganistanu,na Kosovu, v Bosni in Hercegovini,Somaliji ter Libanonu kredibilenpartner v mednarodnem prostoru.To je del naših obveznosti, pa nezato, ker smo v Natu, temveč je tonaloga vsake demokratične države.Z nastopom SV v tujini je tudi našadržava veliko bolj kredibilna, saj namisiji niso le posamezni vojaki inenote, na misiji je vsa Slovenija.Tudi sami ste sodelovalina nekaterih misijah. Kakopomembne so te izkušnje privodenju SV?Pomembne so vse izkušnje, ki jihpoveljniki in vojaki pridobivajo namednarodnih misijah. Sodelovalsem na Kosovu in v Afganistanu.Na obeh misijah sem pridobilveliko izkušenj, seveda pa iz dvehpovsem različnih svetov. Šele kombinacijaobojega mi je dala celovitvpogled v pomemben prispevekk moji osebni rasti, še posebno pak rasti na poveljniški dolžnosti.V delu slovenske javnosti soprepričani, da ni nujno, da SVsodeluje v MOM. Kakšno jevaše mnenje glede slovenskegasodelovanja v MOM?Moje prepričanje je, da je tako zaSV kakor tudi za Slovenijo nujno, dasodelujeta v mednarodnem okoljutudi s prispevkom pri zagotavljanjuglobalne varnosti. S tem, ko sevojakom ponudi možnost mednarodnegasodelovanja na misijah, sejim ponudi tudi možnost njihovegaosebnega razvoja tako na poklicnipoti kakor v zasebnem življenju.V preteklem obdobju se je pokazalo,da vojaki želijo oditi na misije.Razlogov je več, prvi in temeljni paje, da posameznik želi pridobljenoteoretično znanje tudi preizkusiti,se primerjati z drugimi in pridobitisamozavest ter utrjen bojni značaj.Kaj je razlog za tako uspešnoopravljeno delo pripadnikov SVv MOM? Ne nazadnje med našimipripadniki ni bilo nesreč s smrtnimizidom.Tukaj bi bilo vsako teoretiziranjenepotrebno. Ključ do uspehaimajo pri sebi dobro usposobljeni,primerno opremljeni in visokomotivirani vojaki. Vojaki so temeljzgodbe o uspehu. Seveda ne grebrez izkušenih podčastnikov in častnikov.Ko povežemo vse v celoto,dobimo uspešno vojaško zgodbo.Gospodarska kriza je v preteklihletih najbolj zaznamovala SV.Katera področja so bila tista, nakaterih se je najbolj varčevalo?V zadnjih letih je Slovenija doživelenako usodo kot večina drugihevropskih držav, kar se je kazalotudi skozi proračun, ki je namenjenza SV. Razpoložljiva finančnasredstva so še omogočila delovanjeSV, ne pa doseganja načrtovaneposodobitve in izgradnje vojaškeinfrastrukture. Racionalizacijafinančnih virov je bila na vsehpodročjih razvoja in delovanjaSV. Še najmanj je bilo korekcij priusposabljanju, saj se zavedamo, daje to temeljna naloga vojske v miru.Žal bo v prihodnje prizadeto tudito področje.Kako se posledice kažejov razvoju SV?Za zdaj ne moremo govoriti oposledicah za SV. V prihodnje, insicer še letos, načrtujemo resen intrezen premislek o tem, kaj bi lahkoše storili, da bomo ohranjali žedosežene standarde in hkrati uspešnoter predvsem varno opravljalinaloge, ki izhajajo iz poslanstva,in hkrati varno opravili naloge vmednarodnem okolju, ki nam jihdoloči slovenska vlada. V zadnjempetletnem obdobju smo se tudi vSV srečevali s precejšnjimi razlikamimed sprejetimi in uresničenimifinančnimi načrti, kar je sevedamočno vplivalo na delovanje terpredvsem na razvoj. Nekatere projekte,ki bi jih že morali končati alipa bi morali biti v sklepni fazi, smopremaknili v poznejše obdobje, kotje na primer vzpostavitev srednjebataljonske bojne skupine.Kateri so tisti projekti, ki jih kljubtežkim finančnim razmeram šenameravate izvesti?Predvsem želimo ohraniti doseženoraven oskrbe vojakov z osebno5

obletnicasv 715 let sodelovanja Slovenskevojske v mednarodnihoperacijah in misijahBesedilo: Leon Rečnik, DOP,Sektor za mednarodne operacije in misijeFotografije: arhiv revije Slovenska vojskaMineva 15 let, odkar je Slovenska vojska začela sodelovativ mednarodnih operacijah in misijah ter tako aktivnoprispevati k plemenitemu poslanstvu v podporo miru,varnosti in stabilnosti v številnih delih sveta, kjer jezaradi neurejenih varnostnih razmer življenje ljudi ševedno zelo negotovo in pogosto ogroženo, delovanjetemeljnih družbenih sistemov pa oteženo ali celo povsemonemogočeno. V tem razmeroma kratkem, toda z vidikasodelovanja SV v mednarodnih aktivnostih zelo bogatemin pestrem obdobju je bila SV s skoraj 8000 pripadnicamiin pripadniki vključena v že 19 mednarodnih operacij inmisij na treh celinah, kar je za to razmeroma mlado vojaškoorganizacijo prav gotovo hvalevreden podatek.Slovenija in SV na poti v MOMSredi druge polovice 90. let prejšnjegastoletja, ko je bil spomin nagrozote nedavnih vojn, ki so potekalena območju nekdanje skupnedržave in so pustile temen madežv zgodovini tega dela Evrope, šezelo svež, se je Slovenija kot enaizmed novih evropskih držav šeleuveljavljala in iskala svoj prostor vmednarodni skupnosti. Bila je žečlanica nekaterih mednarodnih organizacij,in sicer OZN, OVSE, SvetaEvrope idr., postala je kandidatkaza članstvo v EU, prizadevala si jeza vključitev v sistem kolektivneobrambe v okviru Nata ter v skladus tem ustrezno oblikovala svojobrambno-vojaški sistem in ga meddrugim pripravljala tudi na tesnejšesodelovanje v mednarodnih aktivnostih,vključno z MOM.K sodelovanju v MOM je Slovenijapristopila z odmerjenimi inpostopnimi koraki, pri čemer jev začetnih fazah glavni motiv zasodelovanje v njih izhajal predvsemiz njenih prizadevanj za dosegočlanstva v evro-atlantskih integracijah,in sicer Natu ter EU, kar je bileden ključnih nacionalnih interesovdržave in pomembno vodilo njenegadelovanja na zunanjepolitičnem,obrambno-varnostnem in drugihpodročjih od osamosvojitve. V takratnihokoliščinah se je Slovenijazačela vse bolj zavedati, da bo moralasvoje možnosti za uresničitevprednostnih mednarodnih ambicijpodkrepiti oziroma izboljšati tudis konkretnejšim prispevkom k skupnimprizadevanjem ter aktivnostimna področju zagotavljanja miruin varnosti.Skladno s tem zavedanjem se jeslovenski vojaški prispevek v MOMz leti vse bolj krepil in dopolnjevaltako v količinskem ter, kar jez vidika razvojne dinamike SV šeposebno pomembno, tudi v kakovostnemsmislu. Ob tem velja posebejpoudariti dejstvo, da je težnjakrepitve in povečevanja sodelovanjaSV v MOM potekala hkrati ter vpovezavi s procesom preoblikovanjain profesionalizacije SV ter razvojanjenih vojaških zmogljivosti. Gre torejza medsebojno tesno povezanaprocesa, ki sta močno zaznamovalarazvojno pot SV v preteklem poldrugemdesetletju. Trdimo lahko,da je uresničevanje obveznosti v7

sv 7obletnicaCivilni funkcionalni strokovnjakiin druge civilne zmogljivosti v MOMSodelovanje civilnihfunkcionalnih strokovnjakovza civilno-vojaškosodelovanje (CFS CIMIC)in drugih civilnihzmogljivosti je od leta 2007poleg vojaškega drugipomembni vidik sodelovanjaRepublike Slovenije oziromaMinistrstva za obrambov MOM na obrambnempodročju.Besedilo: Bojan Pipenbaher, DOP,Sektor za mednarodne operacijein misijeFotografije: arhiv revije SlovenskavojskaRazvoj in vzpostavitevcivilnih zmogljivosti zasodelovanje v MOM naobrambnem področjuRazvoj navedene zmogljivosti, kije vezana na oblikovanje Natovihzmogljivosti za civilno-vojaškosodelovanje, sega v leto 2004.Slovenija je na podlagi pozitivnihizkušenj učinkovitega medresorskegacivilno-vojaškega sodelovanja vosamosvojitveni vojni leta 1991 inpredvsem na podlagi razvoja konceptovširšega civilnega vključevanjav operacije za stabilizacijo in rekonstrukcijov ZDA, Kanadi ter VelikiBritaniji, ki so se konec leta 2003začeli oblikovati na podlagi negativnihizkušenj pri vodenju in izvajanjuMOM v Afganistanu ter Iraku, vnasprotju z drugimi državami Nataže v izhodiščih razvila razširjenkoncept vključevanja CFS in drugihcivilnih zmogljivosti, ki obsega celovitvladni pristop in predvideva sodelovanjevseh ministrstev, vladnihslužb in drugih državnih organovpri evidentiranju in usposabljanjukandidatov za CFS ter pri načrtovanjuin izvajanju sodelovanja CFS indrugih civilnih zmogljivosti v MOMna obrambnem področju. Na najvišjistrokovni ravni je koncept dobilpotrditev na CJTFC (angl. CombatJoint Task Forces Command) naNatovi vaji SFJW 07 novembra 2007,ko je slovenska skupina desetih CFSv okviru Sektorja za CIMIC (CJ-9)ponudila celovit civilni nasvet vsemsodelujočim Natovim poveljstvomin uspešno afirmirala vse slovenskeCFS in kot prva takšna skupina vNatu pridobila certifikat usposobljenostiza delovanje v vseh Natovihpoveljstvih.V normativnopravnem smislu jenavedeni koncept konec leta 2006opredelila slovenska vlada v Uredbio sodelovanju civilnih strokovnjakovin zmogljivosti v mednarodnihoperacijah na obrambnempodročju (Uradni list RS, št. 75/06),s čimer so bili omogočeni predpisanoevidentiranje, usposabljanje,opremljanje in napotitve CFS vMOM na obrambnem področju.Od leta 2005 do 2011 je bilo takoobjavljenih sedem razpisov, na katerese je prijavilo 172 kandidatov,zaključni certifikat usposobljenostipa je dobilo 90 CFS. Mednarodnetečaje CIMIC-FS, ki so se izvajaliob strokovni pomoči inštruktorjevCIMIC Centra odličnosti Nata, jeuspešno končalo tudi 94 častnikovin podčastnikov Slovenske vojsketer 40 vojaških in civilnih udeleženceviz držav Nata ter Partnerstvaza mir, in sicer iz Albanije, Belgije,Bosne in Hercegovine, Črne gore,Estonije, Grčije, Hrvaške, Italije,Litve, Makedonije, Nemčije,Slovaške, Španije in ZDA. RepublikiSloveniji ob pomanjkanju finančnihsredstev in v hudi mednarodnikonkurenci žal ni uspelo vzpostavitiregionalnega tako imenovanegaknow-how centra za usposabljanjecivilnih zmogljivosti za civilno-vojaškosodelovanje.CFS, za katere organizacijskoin operativno skrbi Direktoratza obrambne zadeve, delujejo vokviru CIMIC, ki se je v preteklemdesetletju razvilo v eno izmednajpomembnejših funkcijskihpodročij vodenja in poveljevanjamednarodnim silam ter danes vsvojih temeljih obsega povezavemed vojaško in civilno sfero,sodelovanje s civilnim okoljem terpodporo lastnim silam na strateški,operativni in taktični ravni.Organizacijska struktura sestaveCIMIC zaradi potrebe po nenehnemprilagajanju obsegu, vrstiin intenzivnosti težav v kriznemokolju se po svoji fleksibilnosti ločiod toge organizacije tradicionalnihvojaških enot. V drugih državahNata sestave CIMIC popolnjujejoz aktivnim in rezervnim vojaškimkadrom, v Republiki Sloveniji pase v sestave CIMIC poleg vojaškegaosebja vključujejo civilne osebeoziroma CFS s področja državnein javne uprave ter humanitarnihin drugih organizacij. Tako kot vNatu je tudi v Republiki Slovenijivloga CFS zamišljena v smislu, daCFS s svojim posebnim strokovnimcivilnim znanjem in izkušnjamivojaškim strukturam pomagajorazumeti in v povelja za delovanjevnesti vse pomembne elemente,ki izhajajo iz zapletenosti političnih,gospodarskih, kulturnih,narodnostnih, verskih, socialnih,humanitarnih, varnostnih indrugih razmer, ki izhajajo iz hierarhičnein horizontalne strukturiranostiodnosov mednarodnihsil z/med mednarodnimi vladnimiin nevladnimi organizacijami terz/med lokalnimi oblastmi in prebivalstvom.Za uspešno uveljavitevnavedene vloge tako CFS najprejskrbijo za pripravo realnih ocenpotreb lokalnega okolja in razpoložljivihmednarodnih ter lokalnihfinančnih, materialnih, kadrovskihin drugih virov, nato pa prek redneizmenjave informacij prispevajo kizogibanju podvajanja prizadevanjmednarodnih in lokalnih skupnostipri zagotavljanju varnosti, stabilizacijein obnove kriznega območjater v končni konsekvenci, če ni razpoložljivihcivilnih virov, predlagajopristojnim poveljnikom prednostnivrstni red najnujnejših projektov, kinaj jih izvedejo mednarodne sile ssvojimi zmogljivostmi. Po odobritviprojektov skrbijo za pripravo projektnedokumentacije in spremljajoizvajanje projektov. Kadar je kriznoobmočje zanimivo za uveljavljanjedoločenih nacionalnih zunanjepolitičnih,gospodarskih, humanitarnih,kulturnih in drugih interesov,bi lahko bili CFS kraj za stike inpovezave, pripravo informacij zaresorna ministrstva v Slovenijiin v tem pogledu pomemben delpraktične diplomacije na območjih,na katerih praviloma ni slovenskediplomatske navzočnosti.Pregled dosedanjegasodelovanja civilnihzmogljivosti v MOM naobrambnem področjuV MOM je na obrambnem področjuod februarja 2007 sodelovalo10

18 CFS, izvedenih pa je bilo 20napotitev, in sicer od leta 2007 do2010 osem napotitev v skupineSlovenske vojske za civilno-vojaškosodelovanje v Kfor 15–20 naKosovu, od konca leta 2008 osemnapotitev v skupini za obnovopokrajin Herat in Farah, ki delujetav okviru Isafa v Afganistanu, inzaradi multifunkcionalne usposobljenostiCFS od leta 2008 tudi štirinapotitve v sicer civilno Natovomisijo v Natovo svetovalno skupinona Kosovu. Devet napotenih CFSje bilo z Ministrstva za obrambo,osem z drugih ministrstev in izvladnih služb, ena civilna funkcionalnastrokovnjakinja pa je bilanapotena kot predstavnica civilnedružbe. Štirje CFS so delovalina področju obrambe, štirje napodročju veterine in kmetijstva,trije na področju pravnih zadev,dva na področju varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami,dva na področju financ in po edenna področju gradbeništva, informatiketer humanitarnih zadev.sistema varstva pred naravnimi indrugimi nesrečami, pri opremljanjusil za zaščito, reševanje inpomoč, pri oskrbi javnih zdravstvenihustanov z zdravili zasocialno ogroženo prebivalstvo, prirazdeljevanju paketov humanitarnepomoči Rdečega križa Slovenijesocialno ogroženim družinam inpomoči ženskim, invalidskim terdrugim nevladnim organizacijamin posameznikom in predvsemtudi pri pomoči prebivalstvu vsrbskih enklavah. Pri navedenemje bil najbolj uspešen SVNKONKfor 15, ki mu je uspelo v šestihmesecih delovanja poleg sredstev,zbranih z devetih ministrstev,pridobiti tudi zasebne donacijeiz Slovenije v vrednosti približno100.000 evrov. Sodelovanje CFS vKforju je bilo dopolnjeno z njihovouspešno vključitvijo v civilnoNatovo misijo, in sicer v Natovosvetovalno skupino, v kateri soslovenski CFS bistveno pripomogliz nasveti na področju oblikovanjazakonodaje in drugih predpisov sprojektov, ki jih je financiraloMinistrstvo za obrambo, kot soopremljanje sredstev javnega obveščanjav Heratu (televizija, radio),oskrba z vodo za psihiatričnobolnišnico, opremljanje in usposabljanjeosebja oddelka za veterinona Univerzi v Heratu in oddelkaza veterino v pokrajinski upravi vHeratu, opremljanje multimedijskeučilnice in nakup strokovneliterature za ustanove javnegazdravstva v Heratu, opremljanje inusposabljanje osebja Fakultete zalepe umetnosti Univerze v Heratu(slikarstvo in grafika), opremljanjeprostorov tožilstva v Heratu, ki sonamenjeni pridržanju in zasliševanjužensk, projekti za opolnomočenježensk, obnova kuhinje teroskrba z zimskimi oblačili otrok vsirotišnici v Heratu in drugi.Slovenija je v razmeroma kratkemobdobju dosegla primerljivo ravensodelovanja CFS in drugih civilnihzmogljivosti v MOM na obrambnempodročju z drugimi članicamiNata, čeprav Slovenska vojska (še)množičnih občil in javnosti o sodelovanjuMinistrstva za obramboter Slovenske vojske v MOM, papred kreatorji in izvajalci konceptasodelovanja CFS ter drugihcivilnih zmogljivosti v MOM ostajaveč odprtih vprašanj, ki jih tudiNato in druge države članice Natapredvsem v zadnjih dveh letihprednostno rešujejo. Prvi takšenizziv je prehod drugih državnihorganov iz deklarativne v dejanskopercepcijo glede naloge sodelovanjav MOM kot skupne medresorskenaloge oziroma preseganje zdajprevladujočega javnega mišljenjav evro-atlantskih državah, da grele za nalogo v okviru resorjev,pristojnih za obrambo, in mogočeše resorjev za zunanje zadeve.V Republiki Sloveniji bo navedenopo našem mnenju v veliki merilahko preseženo z doktrino, ki sepredvideva za področje sodelovanjacivilnih zmogljivosti v MOMna obrambnem področju in naj bijo sprejela slovenska vlada. Drugiizziv je, da je finančna kriza tudi50 odstotkov omenjenih napotitevso predstavljale ženske, s čimer jeMinistrstvo za obrambo na področjucivilnih zmogljivosti v celotiizpolnilo Resolucijo OZN 1325 oenakopravni udeležbi žensk v mednarodnihoperacijah in misijah.Sodelovanje CFS v Kforju naKosovu je pomenilo prvi praktičnipreizkus slovenskega pristopa kcelovitemu, koherentnemu in sinhroniziranemuizvajanju konceptasodelovanja civilnih zmogljivostipri civilno–vojaškem sodelovanjuv MOM. Preizkus, ki je potekal vsestavi kontingenta Slovenske vojskena bataljonski in pozneje četniravni, je bil uspešen predvsemna področju izvajanja projektovcivilno-vojaškega sodelovanja, insicer pri obnovi ter gradnji šolskein cestne infrastrukture, preprečevanjuširjenja zoonoz, razvojupodročja razvoja kosovskih varnostnihsil, strateških načrtovalnihdokumentov na področju varnostiKosova, finančnega poslovanja ininformatike.Sodelovanje CFS v Isafu vAfganistanu je potekalo v okviruCentra CIMIC v PRT Herat, ki delujev sestavi kontingenta italijanskevojske, zadnje leto pa poteka tudiv okviru ameriško vodenega PRTv Farahu. Težišče aktivnosti vnavedeni operaciji je bilo na zagotavljanju»nišnih« potreb oziromapotreb, ki jih iz različnih razlogovniso mogle financirati italijanskestrukture. V okviru projektovcivilno-vojaškega sodelovanja sotako potekali finančno razmeromazahteven projekt cepljenjaživali nomadov, ki ga je financiraloMinistrstvo za zunanje zadeve,in več finančno manj zahtevnihni vzpostavila enote CIMIC, ki bipredstavljala okvir sodelovanja CFSv MOM na obrambnem področjuin tako pripomogla k uveljavljanjufunkcionalnih prednosti uporabeCFS v svojo korist in korist širšeskupnosti, in nikoli ni bila hkratinapotena celotna certificiranaskupina desetih CFS. Zaradi navedenegaje tudi učenje iz izkušenj(angl. Lessons learned), razenkar se tiče sodelovanja v Natovisvetovalni skupini na Kosovu, ševedno omejeno le na ožjo taktičnoraven in še to le znotraj »priborjenega«prostora znotraj pristojnostivodilnih držav.Novi izzivi za zagotovitevnadaljnje dopolnitveuspešno zastavljene potiKljub uspešnosti, ki se kažetudi skozi pozitivno percepcijopriložnost za uveljavitev novihmožnosti, in sicer da se tudi vSloveniji preseka gordijski vozel teriz idealizma preide v realizem, prekvlaganja v skupno varnost preide vpragmatično širjenje ekonomskegavpliva in delovanja gospodarskihter drugih subjektov iz RepublikeSlovenije na območja, kamor uradnagospodarska diplomacija še nisegla. To pomeni, da se bo tako kotv nekaterih drugih evro-atlantskihdržavah učinkovitost sodelovanjav MOM na obrambnem področjumerila tudi prek rasti sklenjenihpogodb za oskrbo mednarodnih silv MOM, rasti obsega poslovanja zgospodarskimi subjekti na območjuMOM in posledično s številomnovih delovnih mest v Sloveniji,ki bodo nastala zaradi omenjenegarazširjenega gospodarskegasodelovanja.11

sv 7obletnicaNa Natovem vrhu v Chicaguodgovor na vprašanje,kako naprej20. in 21. maja bo v Chicagupotekal 25. Natov vrh.To je prvi Natov vrh vZDA po trinajstih letih vvolilnem letu za ameriškegapredsednika Obamo inv njegovem domačemkraju. Pričakovati je, dabo vrh ponudil odgovorena vprašanja, kakodoseči zastavljene ciljepredhodnega vrhunskegaNatovega srečanja v Lizboninovembra 2010, opredelilNatovo prihodnost, določilključne smeri in načineprihodnjega razvojazmogljivosti ter okrepilčezatlantsko povezavo.Besedilo: Andrej KavarFotografija: arhiv zveze NatoNatov vrh v Chicagu bo prvapriložnost za pregled napredka priuresničevanju zavez iz Lizbone nanajvišji ravni. Uspešnost izvedbesprejetih zavez, sposobnost soočanjaz novimi izzivi in grožnjamiter učinkovita in v prednostnenaloge usmerjena uporaba razpoložljivihresursov med finančnokrizo so merila, ki bodo določalaNatovo vlogo v mednarodnemokolju.Od Lizbone do ChicagaNatov vrh v Lizboni je potekal19. in 20. novembra 2010, s sprejetjemnovega strateškega konceptapa se je zapisal kot pomembenmejnik v razvoju zavezništva.Dosedanje Natove strateške usmeritve,in sicer strateški konceptter tudi politične usmeritve,sprejete marca 2011, so definirale,kaj zavezništvo potrebuje, vrh vChicagu pa bo povedal, kako todoseči. Dogodki in dejavniki, kiso leta 2011 okrepili pomen vrha,so predvsem arabska pomlad in stem gibanjem povezano zavezniškoposredovanje v Libiji, finančnakriza ter ponovno aktualna razpravao čezatlantski delitvi bremenain solidarnosti v zavezništvu.Ključno sporočilo vrha v Chicagubo zagotovilo, da zavezništvoima zmogljivosti, ki jih potrebujeza uspešno spopadanje z izzivi21. stoletja. Drugi ključni segmentsrečanja in tudi zavezniškihtrenutnih prizadevanj so Isaf inprihodnost države ter zavezniškavloga pri tej. Pričakovati je, dabodo zaveznice na vrhu določilenadaljnjo pot glede Afganistanaz osredotočenjem na obdobje poletu 2014 in v tej smeri poizkušaleše okrepiti tesno sodelovanje s širšomrežo sodelujočih partnerjev.AfganistanNatov vrh v Lizboni je izpostavildolgoročno Natovo zavezanostAfganistanu skozi trajno partnerstvoin napovedal tranzicijo, ki najbi se končala konec leta 2014. Vrhv Chicagu naj bi ponovno potrdilzaveze in časovnico iz Lizbones sprejetjem novega strateškeganačrta za Afganistan. Ta naj biodgovoril na dileme, kako do leta2014 in naprej. Ključni del tegadokumenta bo tudi dogovor ofinanciranju in zagotavljanju vzdržnostiafganistanskih varnostnihsil ter njihovega zmanjševanja poletu 2014.Prenos vodilne varnostne vlogez misije mednarodnih sil Isafna afganistanske varnostne sileANSF je predviden sredi leta2013 s postopnim prehodom zbojnih operacij Isafa na podporneaktivnosti ANSF do leta 2014, konaj bi bila tranzicija končana in boIsaf zagotavljal (samo)usposabljanje,svetovanje ter podporo ANSF.Prenos pristojnosti na afganistanskeoblasti že postopoma potekain je odvisen od izpolnjevanjapogojev ter skupne ocene afganistanskevlade ter Nata.Na vrhu bo predvidoma sprejetotudi dolgoročno partnerstvo zAfganistanom, ki bo opredelilovsebino sodelovanja med Natomin Afganistanom po letu 2014.Ključna vprašanja bodo obsegalasposobnost ANSF za samostojnoopravljanje vseh varnostnih nalogin vire financiranja. Po mnenjuzaveznic bo ključni izziv zaAfganistan po letu 2014 ekonomskirazvoj države in pri tem izzivuse pričakuje boljše sodelovanješirše mednarodne skupnosti.Obrambni paket inpametna obrambaObrambni paket predstavljazmogljivosti, ki jih zavezništvo potrebujeza opravljanje svojih nalogv okviru veljavne ravni ambicij doleta 2020 in naprej. Te zmogljivostibodo razvite s pomočjo pobudo pametni obrambi, povezanihsilah in drugem. Nato si namrečv času močnega zniževanjaobrambnih proračunov prizadeva12

vzpostavljena na podlagi mandataVarnostnega sveta OZN, ki je11. avgusta 2006 sprejel resolucijošt. 1701, ki zahteva prekinitevspopadov, umik izraelske vojskeiz južnega Libanona in napotitevdo 15.000 dodatnih vojakovmednarodnih sil v sestavo žeobstoječih sil OZN na spornemobmočju. Resolucija ni predvidevalanove mednarodne operacije,temveč okrepitev že obstoječih silOZN v sestavi operacije UNIFIL.Operacija se je začela 15. septembra2006 z napotitvijo prvihdodatnih sil.Napotitev pripadnikov SV v operacijoje bila izvedena decembra 2006na podlagi sklepa vlade. V prvemkontingentu je bilo 12 pripadnikov,v drugih pa 14.Cilji oziroma glavne naloge so:– nadzor izvajanja prekinitvesovražnosti,– podpora vojski pri vzpostavitvinadzora nad južnim Libanonom,– nadzor umika izraelske vojske izLibanona,– usklajevanje aktivnosti medLibanonom in Izraelom,– pomoč oblastem pri vzpostavitvinadzora na mejah države.Trenutno Slovensko vojsko vLibanonu zastopa SVNKON 11 s 14pripadniki.MEDNARODNE OPERACIJEIN MISIJE V ORGANIZACIJIZVEZE NATOZdruženo operativnoobmočje BalkanaKosovo Forces – KFOR, KosovoNatova operacija Joint Guardianse je začela 10. julija 1999. Njeninameni so bili utrditev varnostina Kosovu, zagotovitev uveljavljanjaresolucije VS OZN št. 1244 iz10. junija 1999 in nadzor izvajanjaVojaško tehničnega sporazuma iz9. junija 1999, podpisanega medZRJ in Natom. Z zavezniškim operativnimnačrtom (Saceur Oplan10501) se je operacija poznejepreimenovala v Joint Enterprise.Zanimivost te operacije je območjedelovanja Kforja, ki je del enotnegabalkanskega operativnegaobmočja (Balkan JOA 2 ), ki polegKosova obsega tudi BiH. Tako sosile Kfor operativna rezerva tudi zaEuforjevo operacijo v BiH.2. decembra 2004, ko je Natokončal misijo Sforja, so bile nalogeiz daytonskega sporazuma razdeljene,in sicer je del nalog prevzelEufor z operacijo Althea, del paNATO HQ Sarajevo.Slovenija v operaciji Kforja sodelujeod 5. januarja 2000. Cilji oziromaglavne naloge pri izvajanju operacijeso:– pomoč BiH pri implementacijivojaškega vidika reform varnostnegasektorja (Security SectorReform),– pomoč mednarodnemu sodiščuza vojne zločine na območjunekdanje Jugoslavije, nadaljevanjedogovorjene pomoči vodenioperaciji EU Althea, pomoč partnerskimdržavam pri implementacijiprograma PfP, pomoč BiHpri implementaciji iniciativ PfP indrugih obveznosti, ki izhajajo izpridruževanja Natu,– v okviru možnosti izvajanje dogovorjenepomoči Ministrstvu zaobrambo Republike Črne gore prireformi varnostnega sektorja.Trenutno v Natovem poveljstvu vSarajevu Slovensko vojsko zastopajotrije pripadniki.Natovo poveljstvo v SarajevuHkrati z operacijo Euforja delujev Sarajevu tudi Natovo poveljstvo.Poslanstvo poveljstva je svetovanjevladnim organom BiH pri reformiobrambnega sektorja, vključno sordiniranjem aktivnosti v okviruPartnerstva za mir, da bi prispevalik nadaljnji integraciji BiH vevro-atlantske povezave. Poleg tegaNatovo poveljstvo v Sarajevu zagotavljatudi podporo silam Euforskladno z dogovorom Berlin plusv obliki razpoložljivosti infrastrukturev bazi Butmir, z zagotavljanjempoveljniških informacijskihsistemov in podpore ter izmenjavoobveščevalnih podatkov.Natovo poveljstvo v BeograduPodobno kot Natovo poveljstvo vSarajevu deluje v Beogradu posebnapovezovalna pisarna (MilitaryLiaison Office – MLO), ki je bilaustanovljena, da zagotavlja usklajevanjeprevoza čez Srbijo na Kosovov okviru operacije Joint Enterprise.V zadnjem času ta organ vednobolj prevzema funkcije, ki so podobnetistim, ki jih ima sarajevskoNatovo poveljstvo. Slovenijo vMLO v Beogradu predstavljata dvapripadnika.Natovo poveljstvo v SkopjuSevernoatlantsko zavezništvo je vMakedoniji od leta 1999 kot posledicakrize na Kosovu. Leta 2002 seje oblikovalo Natovo poveljstvo vSkopju (NATO HQSk).Najpomembnejši nalogi NATOHQSk sta podpora Makedonijipri preoblikovanju obrambnovarnostnegasektorja in pomočdržavi na njeni poti približevanjazavezništvu. Poveljstvo intenzivnosodeluje z makedonskimi ministrstviza obrambo ter notranje inzunanje zadeve, z makedonskimministrstvom za transport inkomunikacije pa usklajuje Natovoizvajanje programa obnove cestneinfrastrukture v Makedoniji, insicer sofinanciranje gradnje cestter mostov. Naloga poveljstva jetudi podpora Natovim operacijamin misijam na Zahodnem Balkanu,predvsem Kforju. Trenutno vpoveljstvu Nata v Skopju Slovenskovojsko zastopa en pripadnik.International SecurityAssitance Forces –ISAF, AfganistanMednarodne varnostne sile(International Security AssistanceForce – ISAF) so začele delovativ Afganistanu decembra 2001.Mandat operacije opredeljujejoresolucije VS OZN št. 1386, 1413,1444, 1510, 1563, 1623, 1659,1707, 1746 in 1776. Poleg tegapolitično podlago predstavlja tudiodločitev glavnih afganistanskihstrani na bonskem sestanku5. decembra 2001 o oblikovanjuprehodnih afganistanskih oblasti(Afghanistan Transition Authority –ATA). V začetku je bilo poslanstvoIsafove operacije osredotočenona zagotavljanje varnega okolja vKabulu in okolici, kar je ustvarilopogoje za delo afganistanskih oblastiter mednarodnih, humanitarnihin tudi nevladnih organizacij. Natoje prevzel vodenje sil Isaf 11. avgusta2003 in je poleg prvotnenaloge začel tudi projekte obnoveprovinc prek provincijskih rekonstrukcijskihskupin (ProvincionalReconstruction Team – PRT), kar jeomogočilo postopno širitev območijdelovanja na celoten Afganistan.To je izhajalo iz spremenjenegaposlanstva operacije, ki je voditivojaške operacije kot pomoč vladi15

sv 7obletnicaIslamske republike Afganistan privzpostavljanju in vzdrževanju varnostiter miru v državi s sodelovanjemafganistanskih varnostnih sil,torej vojske in policije. Ena izmedprednostnih nalog Nata je pomočpri vzpostavljanju vojaških enotin usposabljanju pripadnikovafganistanske vojske, kar potekaprek operativnih mentorskih inpovezovalnih skupin (OMLT).Cilji oziroma glavne naloge so:– izvajanje vojaških delovanj vAfganistanu za pomoč afganistanskivladi pri vzpostavljanju invzdrževanju varnega okolja s sodelovanjemz ANSF, da bi razširiliavtoriteto in vpliv afganistanskevlade in tako omogočili rekonstrukcijodržave ter afganistanskivladi nadzor nad državo,– zaščita lokalnega prebivalstva,– oblikovanje zmogljivosti afganistanskenacionalne vojske,– protiuporniško delovanje,– zagotovitev pogojev za delovanjaafganistanske vlade in razvojadržave.SV v Afganistanu sodeluje odfebruarja 2004, ko je bilo v operacijoIsafa v sestavo poveljstvaIsafa (ISAF HQ) in večnacionalnebrigade v Kabulu napotenih prvihosemnajst pripadnikov. TrenutnoSlovensko vojsko v Afganistanu zastopaSVNKON 17 s 85 pripadniki.V kontingentu so tudi trije civilnifunkcionalni strokovnjaki.Nato Training Missionin Iraq – NTM-I, IrakNamen organiziranja in vzpostavitvemisije Nato Training Mission –Iraq je bila pomoč pri urjenju iraškihvarnostnih sil, in sicer vojakov,policije ter varnostnikov, v Iraku inzunaj njega. Misija je vzpostavljenana podlagi resolucije VS OZN št.1546 iz 8. junija 2004 in zaprosilazačasnega iraškega predsednika vladeAllawja generalnemu sekretarjuNata za podporo v obliki usposabljanjain tehnične pomoči. Misijase je začela 16. decembra 2004.Vodilno načelo misije je bilo, da imale svetovalno vlogo in vlogo pomoči.Tabela 1: Sodelovanje Slovenske vojske v MOM od leta 1997 do 2011Glavna naloga NTM-I ni vključevalaneposrednega sodelovanja osebjapri opravljanju bojnih nalog. Poštirih letih uspešnega usposabljanjairaških varnostnih sil je misijapostopno prehajala na mentorskomisijo, s poudarkom na ocenjevanjuzmogljivosti in mehanizmov iraškihustanov na varnostnem področju.Sodelovanje Slovenske vojske vNTM-I je temeljilo na sklepu vlade,na podlagi katerega je bil 24. februarja2006 v NTM-I napotenprvi kontingent štirih pripadnikovSlovenske vojske, ki pa se je v četrtirotaciji zmanjšal na dva pripadnika.Pripadniki SV so delovali vCentru za usposabljanje in urjenjeiraških varnostnih sil v vojaškibazi Ar Rustamiyah v Bagdadu insodelovali pri usposabljanju iraškihvarnostnih sil v okviru mandata terskladno z nacionalnimi omejitvami.Vlada RS je s sklepom št. 87100-19/2008/10 15. decembra 2008odločila, da se sodelovanje pripadnikovSlovenske vojske na misijikonča 31. decembra 2008.MOMOrganizacija97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11Leto1. Alba OSCE2. Unficyp UN3.Joint Guardian NatoSfor4. Joint Forge Nato5. Untso UN6. Unmik UN7. Afor Nato8. Kfor Joint Enterprise Nato9. OHR BiH UN10. Concordia EU11. Eufor Althea EU12. Isaf Nato13. Nato Pakistan Nato14. Eufor Kongo EU15. AMIS II EU16. NTM-I Nato17. Unifil UN18. Eufor TCHAD/RCA EU19. Eufor Navfor EU20. Nato JBA (HQ) NatoSkupaj MOM 4 3 5 5 6 4 4 5 5 9 6 7 7 7 7Vir: Šteiner, Geder, 2009, Značilnosti sodelovanja Slovenske vojske v dosedanjih mednarodnih vojaških operacijah in misijah. Bilten SV –11/št. 1, str. 192 (za podatke do leta 2008), in podatki SV (od leta 2009 do 2011). SV je sodelovala v več operacijah, ki so se v času svojegaobstoja preoblikovale in tudi preimenovale.Tabela. 2: Pregled letnega povprečnega števila sodelujočih iz SV v MOM od leta 1997 do 20111997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 201157 36 108 97 99 69 174 199 238 284 542 456 512 468 452Vir: Šteiner, Geder, 2009, Značilnosti sodelovanja Slovenske vojske v dosedanjih mednarodnih vojaških operacijah in misijah. Bilten SV –11/št. 1, str. 194 (za podatke do leta 2008), in podatki SV (od leta 2009 do 2011).MEDNARODNE OPERACIJEIN MISIJE V ORGANIZACIJIEVROPSKE UNIJEEUFOR Althea, Bosnain HercegovinaMandat in delovanje operacijesil Evropske unije (EuropeanForce – EUFOR) Althea opredeljujeresolucija VS OZN št. 1088, ki jebila podlaga tudi za predhodnoSforjevo operacijo Joint Forgedo leta 2004, ko je EU od Nataprevzela vodenje operacije v BiH.Transformacija iz Natove vodenev vodeno operacijo Evropskeunije je opredeljena v resolucijiVS OZN št. 1575 iz 22. novembra2004. Operacija je v skladu s VII.poglavjem Ustanovne listine OZNopredeljena kot operacija vsiljenjamiru (angl. Peace Enforcement).2. decembra 2004 je EU začela vojaškomisijo v BiH v operaciji EuforjaAlthea v okviru skupne varnostnein obrambne politike EU v podporoBiH. Varnostni svet ZN je Euforjevooperacijo Althea določil kot pravnonaslednico operacije Sforja, ki jepotekala pod Natovim vodstvom.Slovenija sodeluje v operacijahNata in EU v BiH od leta 1997.Cilji oziroma naloge operacijeAlthea so v skladu z mandatom invojaško navzočnostjo:– prispevati k varnemu in stabilnemuokolju v BiH, preprečitiponovno stopnjevanje nasiljain omogočiti izvajanje drugihvidikov daytonskega in pariškegamirovnega sporazuma;– prispevati k doseganju ključnihnalog načrta za izvajanje misijeurada visokega predstavnika(OHR) in k stabilizacijsko-pridružitvenemuprocesu (SAP);– zagotavljati podporo oboroženimsilam BiH pri oblikovanju njenihzmogljivosti in usposabljanju.Trenutno Slovenijo v operacijiAlthea v SVNKON Eufor 27 predstavlja19 pripadnikov.EUFOR TCHAD/CAR, ČadVarnostni svet OZN je 28. septembra2007 sprejel resolucijo št. 1778,s katero se odobrava vzpostavitevoperacije OZN (MINURCAT) vRepubliki Čad in Srednjeafriškirepubliki (krajše Čad/CAR) terpooblašča Evropsko unijo, da vti državi za dvanajst mesecev doprihoda sil OZN pošlje sile EU. Napodlagi omenjene resolucije VSOZN je Svet Evropske unije 15.oktobra 2007 sprejel skupni ukrepšt. 2007/677/SZVP, s katerim jevzpostavil vojaško premostitvenooperacijo Euforja Čad/CAR.Cilji oziroma naloge operacije16

EU so bili podpora aktivnostimAfriške unije (AU), prispevek kvzpostavitvi razmer za hitrejšonapotitev vojaških in policijskih silZN za operacijo MINURCAT v Čad,vzpostavitev stabilnih varnostnihrazmer na vzhodu Čada in severovzhoduSrednjeafriške republike,podpora delovanja humanitarnihorganizacij ter varovanje območjataborišč z begunci v vzhodnemČadu. Od 15. marca 2009 je odEuforja vodenje prevzel OZN zoperacijo MINURCAT-II.SV je v Čadu sodelovala na podlagisklepa vlade s kontingentom, ki gaŠTEVILO PRIPADNIKOV V MOM110010009008007006005004003002001000OSCE UN EU NATO1997199819992000je sestavljalo 15 pripadnikov, odaprila 2008 do aprila 2009.Naloge slovenskega kontingentaso bile zagotavljanje varnosti naobmočju odgovornosti sil, izvidovanje,patruljiranje in opazovanje,varovanje taborišč z begunci terzaščita humanitarnih delavcev innjihovih aktivnosti.Atalanta, SomalijaOperacija Atalanta (EuropeanUnion Naval Force Somalia) je trenutnavojaška operacija Evropskeunije, ki je del globalne akcije protipiratom, ki delujejo v AdenskemGraf 1: Prikaz skupne napotitve pripadnikov SV v MOM od leta 1997 do 2011200120022003Vir: Šteiner, Geder, 2009, Značilnosti sodelovanja Slovenske vojske v dosedanjih mednarodnih vojaških operacijah in misijah. Bilten SV –11/št. 1, str. 196 (za podatke do leta 2008), in podatki SV (od leta 2009 do 2011).2004LETO20052006zalivu in napadajo ladijski prometna tem območju.To je prva pomorska operacijaEvropske unije in je bila ustanovljenaz resolucijami št. 1814,1816, 1838 ter 1846, ki jih je leta2008 izdal Varnostni svet OZN, zresolucijo št. 1918 iz leta 2009 in zresolucijo št. 1970 iz leta 2010.Operacija Atalanta je povezanas programom Maritime SecurityCentre – Horn of Africa (MSCHOA),ki nadzira mednarodni ladijskipromet na tem področju.Najprej je bilo načrtovano, da booperacija trajala le 12 mesecev do2007200820092010201113. decembra 2009, vendar je bilaz odločitvijo Varnostnega svetaOZN podaljšana do decembra2012. Operacijsko poveljstvo jev Northwoodu v Veliki Britaniji.Operacija se je začela 13. decembra2008.Cilji oziroma glavne naloge so:– zaščita ladij Svetovnega programaza hrano (WFP), ki dovažajohrano razseljenim v Somaliji;– zaščita ladij, ki plujejo ob somalijskiobali;– odvračanje, preprečevanje inzatiranje piratstva ter morskegaroparstva ob somalijski obali;– nadzor ribolova ob somalijskiobali.SV sodeluje v operaciji od septembra2009.Trenutno v operaciji sodeluje enpripadnik SV, ki deluje v poveljstvuoperacije v Northwoodu v VelikiBritaniji, leta 2011 pa je v operacijisodeloval tudi častnik SV v okviruposadke na ladji ZRN.Podatki o napotitvah pripadnikovSV v MOM se skozi leto spreminjajoglede na posamezno rotacijoznotraj misije in glede na metodologijospremljanja številčnegastanja. Dejstvo je, da je SV z letis svojim sodelovanjem v MOMnapredovala tako v količinskem kotkakovostnem smislu. Sodelovalaje v več operacijah v različnihsestavah in obsegu, bralcem pa sopredstavljene le nekatere MOM.1OZN v operacije ohranjanja miru (angl.United Nations Peace Keeping Operations)vključuje preprečevanje konfliktov,ohranjanje miru, vzpostavljanje miruin uveljavljanje (UN PKO Principles andGuidelines 2008: 10–11). Natove operacijekriznega odzivanja zunaj 5. člena razvrščav operacije v podporo miru (vključujejoaktivnosti preprečevanja konfliktov, vzpostavljanjemiru, uveljavljanje miru, ohranjanjemiru in/ali humanitarno delovanje)in tudi druge operacije in naloge kriznegaodzivanja zunaj 5. člena, kot so podporahumanitarnemu delovanju, podpora zaščitiin reševanju, akcije iskanja in reševanja,podpora evakuaciji nevojaškega osebja tervojaška pomoč civilnim oblastem (AJP-3.42008: 4-1–4-11).2Kratica za združeno operativno območje,Joint Operational Area – JOA.Literatura in viri:– Šteiner, Alojz; Geder, Alan; 2009.Značilnosti sodelovanja Slovenskevojske v dosedanjih mednarodnihvojaških operacijah in misijah. BiltenSV – 11/št. 1, str. 183–210.– Petek, Alenka, 2011. ProfesionalnaSlovenska vojska? Sodobni vojaškiizzivi – 13/št. 2, str. 81–97.– Jelušič, Ljubica, 2009. Oblikovanje strategijesodelovanja Republike Slovenijev mednarodnih operacijah in misijah.Bilten SV - 11/št. 1.– Juvan, Jelena, 2011. Mirovne operacije.www.mirovne-operacije.si/slovenija,18. april 2012.17

sv 7obletnicaNa Kosovu prvič prevzelisvoje območje odgovornostiSlovenska vojska je v okviru 15. kontingenta SV v Kforju vnedeljo, 25. februarja 2007, od italijanske vojske prevzelalastno območje odgovornosti v zahodnem delu Kosovana območju občin Peć in Klina. V slovenski bojni skupiniSokol (TF Sokol), ki je del večnacionalne bojne skupineZahod (MNTF-W), deluje poleg več kot 500 pripadnikovSV, od katerih jih je največ iz 10. MOTB, še 150 pripadnikovmadžarske vojske. Njihove vsakdanje naloge so patruljiranje,zbiranje informacij pri lokalnem prebivalstvu, spremljanjekonvojev, postavljanje premičnih kontrol prometa,varovanje verskih objektov ter zagotavljanje humanitarneter druge pomoči. Slovenski kontingent sestavljajo šepripadniki iz 670. POVLOGB, 17. BVP, 15. HEB, 14. INŽB,civilni strokovnjaki za civilno-vojaško sodelovanje (CIMIC),VZE s službenima psoma in posamezniki iz drugih enot terpoveljstev SV.Besedilo in fotografije: Marko PišlarZ ladjo v Grčijo prepeljali1500 ton opremeSlovenska vojska je prvič poslalazunaj meja Slovenije v mednarodnooperacijo enoto ravni bataljona.Napotitev skoraj 600 pripadnikovSV in vojaških vozil je bila za SVzahteven logistični projekt, saj jes seboj odpeljala 191 vozil in 24zabojnikov s skupno maso več kot1500 ton. Predhodnica, v katerije bilo deset pripadnikov SV, je naKosovo odpotovala 1. februarja,njen namen pa je bil priprava zaprihod glavnine kontingenta. Prvidel glavnine so bili vozila, materialnasredstva in tehnika, kar so izVojašnice Franca Rozmana Stanetav Mostah prepeljali v koprskopristanišče 13. februarja v šestihkonvojih. Nakladanje opreme invozil se je zaradi zamude ladjezačelo 14. februarja. V noči s 14. na15. februar je 140 metrov dolgin skoraj 18 metrov širok trajektRavenna zapustil koprsko tovornopristanišče in odplul proti Solunuv Grčiji. Z ladjo, ki pluje pod grškozastavo in ki je neposredna tedenskapovezava med pristaniščemaKoper in Drač v Albaniji, je poleg23 članov posadke kot spremstvoodpotovalo tudi deset pripadnikovSV. Plovba po Jadranskem morju jebila prva dva dneva mirna. Zaradislabih vremenskih napovedi so potnadaljevali skozi Korintski prekopv Egejsko morje, kjer je posadkotrajekta zajelo neurje z močnimvetrom od osem do devet boforov.Visoki valovi so trajekt premetavali,dvakrat ga je vrglo skoraj na bok,potrgalo je vezne verige in nekajzabojnikov se je premaknilo iz svojegaležišča. Vojaki so neurje zaradimorske bolezni preživeli večinomav posteljah. Ladja je z enodnevnozamudo priplula v Solun v noči s17. na 18. februar in se zasidrala obvhodu v pristanišče. 18. februarjaso v zgodnjih jutranjih urahpovlekli ladjo do pomola in začelipretovarjati vozila ter zabojnike navlakovno kompozicijo, hkrati pa sooblikovali konvoj, ki je še isti danodpotoval po cesti čez Makedonijona Kosovo. V njem so bila vozilaizrednih dimenzij, ki jih ni mogočeprepeljati po železnici. Že 16.februarja je iz Slovenije v Solun zletalom priletelo 80 pripadnikovSV, ki so poskrbeli za pretovarjanjevozil na štiri vlakovne kompozicije.V premik vključenih približno500 pripadnikov SV18. februarja zvečer je Solun zapustilaprva vlakovna kompozicija, kije v Peć prispela naslednji dan popoldne,z njo pa v dveh potniškihvagonih tudi pripadniki SV, ki so vSolunu poskrbeli za pretovarjanje22

vozil z ladje na železniške vagone.Pri pritrjevanju vozil na vlakovnokompozicijo, kar je organiziralšpediter, so imeli težave, saj so bilavozila pritrjena s kovinskimi trakovi,ki so se med potjo trgali in jih jebilo treba zamenjati. Na grško-makedonskomejo je bilo treba poslatiintervencijsko vozilo, da so popravilidoločene stvari, tako da je kompozicijalahko nadaljevala pot doKosova. Druga kompozicija, ki je izSoluna odpotovala 19. februarja, jebila zavrnjena na grško-makedonskimeji. Poleg zavrnitve vlakovnekompozicije zaradi nepravilnopritrjenih vozil je na kosovsko-makedonskimeji med ustavljanjemvlakovne kompozicije prišlo doposkusa ropa, pri čemer sta biliukradeni le posodi za gorivo. Spravilno izpeljanimi taktičnimipostopki, ki niso povzročili žrtev,in zadostnim moštvom za zavarovanjeso pripadniki SV presenetiliroparje in jim preprečili njihovonadaljnje ravnanje. Zadnja vlakovnakompozicija je pristanišče v Solunuzapustila 21. februarja zvečer inna železniško postajo v Peć prišlanaslednji dan, ko je v bazo VillaggioItalia prišlo še zadnje vozilo SV. Šeisti dan je na Kosovo s civilnimiletali pripotovala tretja skupinavojakov z osebno opremo, nato pačetrta 26. in zadnja 28. februarja.Pri premiku slovenskega kontingentaiz Slovenije na Kosovo jesodelovalo približno 500 pripadnikovSV.Slovenski vojaki varujejopravoslavni samostanv BudisavcihMed našim obiskom pri slovenskihvojakih na Kosovu smo se z njiminekajkrat odpravili na teren inopazovali njihovo delo. Za vsakizhod iz baze je nujna predhodnaodobritev, v avtomobilu pa jeobvezna oprema čelada, neprebojnijopič in poln okvir v orožju. Sslovenskimi vojaki smo se odpraviliv Budisavce, vas, ki leži približno17 kilometrov od Peći, kjerstoji pravoslavni samostan iz 14.stoletja, ki ga od 21. februarja varujejoslovenski vojaki. Samostanv Budisavcih varujejo pripadniki10. MOTB, pri čemer je vsak vodteden dni na straži predvidomadva meseca, ko pride do rotacijemed četami. Varovanje samostanaobsega delo na dveh stacionarnihopazovalnicah in patruljiranje. Vsamostanu živijo tri nune, s katerimiso slovenski vojaki že vzpostavilistik. Bile so zelo vesele, da soprišli slovenski vojaki, s katerimise bodo lahko laže sporazumevale.Nune imajo v okolici samostanatudi svoje posestvo, znotraj zaprtegaobmočja pa nekaj čebeljihpanjev in kravo. Pri običajnih opravilihjim pomagajo farani, ki jimzorjejo njivo in pospravijo seno,če pa je treba, jim pomagajo tudislovenski vojaki. Pripadniki SV sena stražnicah, ki so postavljene vokolici samostana v Budisavcih,menjajo na šest ur, potem paRaztovarjanje vozil SVs trajekta Ravenna vgrškem SolunuZbiranje informacij skozi pogovor zdomačini v srbski enklavi Goraždevac23

sv 7obletnicaStraža na stacionarni opazovalnicipri samostanu v Budisavcihso dvanajst ur prosti. Bivajo vstanovanjskem zidanem poslopjublizu samostana, tople obroke jimdvakrat na dan dostavljajo iz baze,pri večerji pa dobijo tudi hladenzajtrk za naslednji dan.S kontrolami prometado tihotapcev orožja inpreprodajalcev avtomobilovNaslednji dan smo se z mešanoslovensko-italijansko patruljo odpraviliv okolico Kline in spremljalidelo patrulj na premičnih kontrolnihtočkah ter opazovalnicah.Pot nas je vodila mimo številnihporušenih in izropanih hiš sprestreljenimi pročelji. S patruljosmo se med potjo večkrat ustaviliin opazovali delo na premičnihkontrolnih točkah, katerih namenje pregled dokumentov o voziluin iskanje nelegalnega orožja terstreliva. Patrulja kraj, kjer bopostavila premično kontrolnotočko, najprej zavaruje, opremis prometnimi znaki in ustreznosvetlobno signalizacijo ter vzpostavivse najnujnejše elemente zadelo. Pri tem namenjajo posebnopozornost varnosti, zato morajobiti vojaki med pregledi vozilustrezno opremljeni. Patrulje sepo določenih časovnicah premikajona nove lokacije, kjer spet postavijopremično kontrolno točko.Tako izvajajo nenehen pregled naobmočju odgovornosti in s svojonavzočnostjo ovirajo prosto delovanjetihotapcev orožja in preprodajalcevukradenih avtomobilov,ki se med seboj sproti obveščajoo postavljenih kontrolah. Medpatruljiranjem v okolici Kline smose večkrat ustavili ob cesti, kjer soitalijanski in slovenski vojaki otroke,ki so z zadovoljstvom odhajaliiz šole proti domu, razveseljevaliz razdeljevanjem igrač in šolskihpotrebščin.V srbski enklavi Goraždevacpripadniki SV dobrodošliZadnji dan smo se z mešano patruljopripadnikov 10. in 20. MOTBodpravili v srbsko enklavoGoraždevac, kjer so slovenskivojaki peš patruljirali po vasi. Zavstop v enklavo in izstop iz nje jetreba prečkati stacionarni kontrolnitočki na vsaki strani enklave.Na točkah vozila pregledujejoin popisujejo slovenski vojaki.Pešpatrulje so poleg nadzora naobmočju odgovornosti namenjenepredvsem zbiranju informacij vstiku z lokalnim prebivalstvomna terenu. V vasi živi približno700 prebivalcev. Veliko tu živečihSrbov se je med vojno preselilo ksorodnikom v Srbijo in tam našlosvoj novi dom. Ljudje, ki so odšli,se navadno ne vračajo, saj je naKosovu življenje težko. Ni industrije,od kmetijstva pa se tudi ne dadostojno preživeti. V Goraždevcudobro sprejemajo vojake, saj sezavedajo, da bi brez navzočnostiKforja spet zavladal kaos, zato soveseli, ko jih obiščejo in se z njimipogovorijo o vsakdanjih težavah.Domačini so veseli, da patruljirajoslovenski vojaki, saj se z njimi lažesporazumejo. Večina slovenskihvojakov razume srbsko, zapogovor z Italijani pa potrebujejoprevajalce.Bivalne razmere v bazidobre, hrana enoličnaPripadniki TF Sokol so nameščeni vitalijanski bazi Villaggio Italia blizuPeći. Baza lahko sprejme več kot2000 vojakov. V njej poleg slovenskihvojakov bivajo še pripadnikimadžarske, španske, romunske,argentinske in italijanske vojske.V bazi velja zelo strog hišni red,ki civilistu ne dovoljuje prostegagibanja po bazi brez spremstvavojaške osebe, prav tako so v baziomejeni fotografiranje, snemanjein uporaba računalnikov z brezžičnimipovezavami ter mobilnihtelefonov. Italijanska baza, ki meriveč kot 700.000 kvadratnih metrov,je razdeljena na funkcionalne dele.Bivalni del je sestavljen iz nastanitvenihobjektov kontejnerskegatipa, ki so klimatizirani in ogrevani,pri čemer so ženski bivalni prostoriločeni od moških. V sobah biva pošest vojakov, trije podčastniki aličastnika do čina major, častniki zvišjim činom pa imajo svojo sobo.Poleg nastanitvenih objektov sov bazi še prostori za prehrano,pranje oblek in striženje, pošta terzdravstvena ambulanta. Prehranoslovenskim vojakom prek tehničnegasporazuma zagotavlja italijanskavojska. Hrana, ki jo pripravljajo vitalijanski kuhinji, je sicer okusna,vendar so se testenine, ki so najedilniku dvakrat na dan, nekaterimže uprle. Prav tako je z zajtrki,kjer prevladujejo večinoma sladkejedi, polnjenje s čokolado. Da bizagotavljali slovenskim vojakombolj domačo hrano, bo v italijanskikuhinji zaposlenih tudi nekajkuharjev SV. V ponudbi kuhinje statudi pivo in vino. Preživljanju prostegačasa, ki ga na misiji ni veliko,so v bazi namenjeni športni objektiz omejeno zmogljivostjo, kot sofitnes, savna ter košarkarsko in nogometnoigrišče, kapela, gostinskiobjekti, picerije ter brezcarinsketrgovine, tako imenovani PX-i, kjerlahko vojaki kupijo nujne življenjskepotrebščine. V italijanskihPX-ih, v katerih ni tako bogate ponudbeizdelkov kot v brezcarinskihtrgovinah drugih držav v drugihbazah, so sicer cene sorazmernougodne, saj so izdelki včasih tudido polovice cenejši kot v domoviniin so zelo kakovostni. Ohranjanjustikov z domačimi sta v bazi v Pećinamenjeni internetni kavarni, vkaterih imajo vojaki dostop dointerneta ob vnaprejšnjem plačilu.Za italijanske vojake to zadostuje,tretjina slovenskih vojakov pa jeprinesla s seboj svoje prenosneračunalnike, kar jim omogoča, daso v stiku z domačimi skoraj vsakdan po opravljenih nalogah, ki jihje na misiji veliko.Reportaža je bila v celotiobjavljena v reviji Slovenskavojska, št. 4, leto 2007.24

Postroj pripadnikov SVNKON 9 Isafzakonov, kolikor je provinc, ki jih je34. Poleg pretekle desetletne ruskenadvlade in nasilja, ki sta v državipustila dolgotrajne posledice, začasnaafganistanska vlada predsednikaHamida Karzaia doživlja neprestanenapade upornikov, ki ne izbirajosredstev za doseganje cilja, in seukvarja tudi z notranjimi trenji, večinomazaradi bojev med lokalnimioblastniki, ki svoj obstoj največkratvzdržujejo na zelo hud način, inmed preprodajalci opija, orožjater v posameznih obdobjih tudihrane. Kruta je tudi narava v vsehletnih časih. Ostre zime pomenijoza revno prebivalstvo vsakdanji bojza preživetje. Letošnja je bila zelohuda, saj so bile temperature –28stopinj Celzija, zato je umrlo precejostarelih in otrok, največ prav vHeratu. Pomladi so obsežne poplave,saj država nima ustrezne infrastruktureza usmerjanje vodotokov,poleti pa so visoke temperature zveč kot 55 stopinjami Celzija in suhvroč veter, ki povzroča zemeljskoerozijo ter suši organizme.Nestabilne varnostnopolitičnerazmere v državiPogosta menjava režimov inrazlični interesi določenih državv soseščini Afganistana so v tejosrednji azijski državi povzročilinestabilne varnostnopolitičnerazmere. 20. decembra 2001 jeVS ZN sprejel Resolucijo 1386 onapotitvi zaščitnih oboroženihsil za Afganistan. Takrat je VelikaBritanija prevzela poveljstvo nad silamiIsaf. Sodelovanje mednarodnihenot se je povečevalo, spreminjaliso se tudi njihovi naloge in mandatina podlagi novih ali že veljavnihresolucij. SV prispeva svoje sile vtem delu sveta od februarja 2004,ko je bil v sestavo sil Isaf napotenSVNKON 1 Isaf z 18 pripadniki.V osrednjem in zahodnemAfganistanu od februarja letosopravlja naloge v operaciji Isafa žedeveti kontingent SV, v kateremje 71 pripadnic in pripadnikov,ki so del sestave v mednarodnihpoveljstvih Isafa, večina pa je delmednarodne enote za varovanje sil(Force Protection – FP) in skupineza usposabljanje afganistanske vojske(Observation Mentoring LiasionTeam – OMLT). Večina SVNKON 9Isaf deluje pod poveljstvom italijanskihoboroženih sil, ki imajo vlogopoveljujoče sile v regionalnem poveljstvuZahod (Regional CommandWest – RCW).Slovenski kontingentcenjen zaradi izurjenostiin doslednostiSIKON 9 Isaf je nastanjen na treh lokacijah,in sicer v Kabulu ter Heratuv bazah Arena in Stone. Deveti kontingentopravlja naloge v glavnempoveljstvu Isafa v Kabulu, regionalnempoveljstvu Zahod v Heratu,logistično podporo, v sestavi enoteza varovanje sil pa s pripadnikialbanskih in italijanskih oboroženihsil opravlja naloge, ki vključujejo varovanjebaze Arena, patruljiranje inspremljanje vzletanja in pristajanjaletal na letališču Herat ter spremljanjevojaških konvojev na območjudelovanja skupine za obnovoprovinc (Provincial ReconstructionTeam – PRT) ter usposabljanjepripadnikov afganistanske vojske.Slovenski kontingent je prinadrejenih poveljstvih in drugihpripadnikih tujih vojsk zelo cenjenzaradi izurjenosti in doslednosti priopravljanju nalog ter korektnosti innesebičnih medsebojnih odnosov vmednarodnem vojaškem okolju.Največja nevarnost sosamomorilci in improviziraneeksplozivne napraveV Afganistanu so težke podnebnerazmere eden izmed pomembnihoteževalnih elementov priopravljanju nalog. Zaradi velikihdnevnih temperaturnih nihanj, sajje ponoči temperatura 18 stopinjCelzija, nastajajo peščene nevihte.V tem času so dnevne temperatureže več kot 45 stopinj Celzija,vročino pa spremlja zelo vroč insuh veter, ki dviguje droben puščavskipesek, ki pogosto povzročainfekcije kože, oči in dihal. Ozračjeje zelo suho, zato je možnost zadehidracijo velika. Visoko tveganjepredstavljajo tudi različne bolezni,značilne za to območje Azije, mednjimi najbolj tiste, ki so posledicakontaminirane hrane in vode terbolezni, ki jih prenašajo žuželke.Nekatere pripadnice in pripadnikiso imeli na začetku manjšeprebavne težave, po adaptaciji pavečjih težav z zdravjem ni. V baziArena, kjer je nastanjena večinadevetega kontingenta, delujeta role1 in role 2, ki opravljata medicinskooskrbo tudi za druga regionalnapoveljstva ter lokalne prebivalceAfganistana. Največja grožnja za sileIsaf so samomorilski napadalci, kise gibljejo z vsemi vrstami vozil alibrez njih, improvizirane eksplozivnenaprave (Improvised ExplosiveDevice – IED) in radijsko vodeneimprovizirane eksplozivne naprave(Radio Controlled ImprovisedExplosive Device – RCIED), ki somed uporniki najbolj priljubljene,raketni in minometni napadi nastacionarne cilje Isafa ter zasede innasilne demonstracije v mestih terbližini baz. Varnostne razmere sonajbolj zaostrene v vzhodnem injužnem Afganistanu, kjer je na sileIsaf, afganistanske vojske in policijenajveč napadov ter incidentov.Žetev maka je končana, zato seintenzivnost napadov širi tudi nadruga območja Afganistana. Vsakpremik pripadnikov 9. kontingentaSV iz baze poteka v polni bojniopremi, zahteva popolno bojno27

Vojna in kriminalgresta z roko v rokiPripadniki 11. kontingenta SV na misiji Isafa so odfebruarja do novembra 2009 svoje naloge opravljali v zelopomembnem obdobju, ko so v državi potekale predsedniškevolitve in so se varnostne razmere poslabšale. Kot jepojasnil poveljnik kontingenta major Boštjan Močnik, jeglavnina pripadnikov naloge opravljala dva meseca več kotprejšnji kontingenti, saj so bile volitve preveč pomembendogodek, da bi v Isafu delujoče države v tem obdobju lahkomenjale svoje sile. Podaljšanje misije so popolnoma podprliin jo razumeli kot zaupnico svojemu delu.Besedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno ToičMajor Boštjan MočnikKakšen izziv je za vas pomenilovodenje kontingenta vAfganistanu?Vodenje kontingenta v Isafu jebil zame kot častnika SV posebenizziv, saj sem bil v tej vlogiprvič, čeprav sem prej v Bosni inHercegovini že poveljeval izvidniškičeti. Ta naloga je bila drugačna,saj sem bil takrat eden izmedpoveljnikov enot, v Afganistanupa sem poleg svojega dela vregionalnem poveljstvu Zahodvodil slovenski kontingent 90pripadnikov in bil odgovoren zanjihovo delo, življenje ter varnost.To, da je kontingent, s katerim semdeloval v Afganistanu, svoje deloopravil kakovostno, je zame najboljpomembno, kar kaže tudi na to, daznamo v SV kakovostno pripravitienote in sredstva za opravljanje nalogv drugačnem kulturnem okoljuter težkih podnebnih razmerah, vkaterih obstaja velika stopnja varnostnegatveganja. Afganistanskaizkušnja je zame neprecenljiva, sajsem dobil samopotrditev tega, kardelam kot pripadnik SV.Kako so volitve vplivale na vašedelo?V obdobju predsedniških volitevsmo prek množičnih občil dobivaliinformacije, da uporniki napovedujejodestabilizacijo razmer vdržavi pred volitvami, med njimi inpo njih. Volitve so potekale precejmirno in brez težav, česar nismopričakovali. Nasploh so varnostnerazmere v Afganistanu odvisne odletnega časa in cikla trgovanja zopijem, kar pomeni, da upornikibolj intenzivno delujejo v pomladansko-poletnemčasu, jeseni inpozimi pa se njihove aktivnostizmanjšajo. Uporniške skupine inkriminalne združbe, za katere je toglavni vir zaslužka, si želijo izboritiproizvodnjo opija in ga prodatiprek Balkana v Evropo ter takoustvariti dohodek za nakup vsehdobrin, ki jih potrebujejo za svojedelovanje, in sicer hrano, zatočišča,oborožitev, strelivo itn. Afganistanje država, v kateri naj bi po predvidevanjihiz leta 2009 živel le odstotekprepoznanih upornikov. Za velikožrtev med pripadniki Isafa inkoalicijskih sil so krive kriminalnezdružbe. Gre za neurejeno vojnostanje, v katerem ni predpisanihkazni za kršitelje, zato tako okoljeomogoča lagodno življenje na podlagilahko pridobljenega zaslužka.Vojna in kriminal gresta z rokov roki. Afganistan je asimetričnobojišče, zato nikoli ne veš, kakšnanevarnost te lahko doleti. Od leta2004 do 2009 se je v tej državi zelopovečala uporaba improviziraniheksplozivnih naprav, ki so polegkombiniranih kompleksnih zased spodaljšanim uporniškim delovanjemter uporabe posrednegaognja z raketiranjem najpogostejšinačin delovanja upornikov.Glede heterogenosti kontingentaje bilo treba skrbeti tudi zakohezivnost in dobre medosebneodnose. Kako vam je to uspelo?Glavnina pripadnikov je bila iz20. MOTB, tako da sem večinoizmed njih dobro poznal, saj semjim poveljeval kot poveljnik čete.Za naš kontingent lahko zatrdim,da je bil stabilen in preizkušen, sajje veliko njegovih pripadnikov žedelovalo v Afganistanu, približno90 odstotkov pa je imelo žeizkušnje z mednarodne misije.Največji izziv je bil, kako zagotovitivzdržljivost delovanja na visoki ravniob spoštovanju tega, da deluješv okolju, v katerem je ogroženotvoje življenje, po drugi strani pavsakemu pripadniku zagotovitiminimum kakovostnih odnosovz družino v domovini. Med sebojsmo se veliko družili in pogovarjali,ključnega pomena za uspešnodelo ter zdrav kolektiv pa je tudidejstvo, da se je treba na vse izzivein težave odzvati takoj.Odmevna je bila vaša akcijazbiranja humanitarne pomoči zaafganistanske otroke. Kako jenastala ta pobuda?Ko smo domov pošiljali fotografijeprebivalcev, so bile naše ženečustveno prizadete in zgroženenad življenjskim okoljem otrok,ki so zadnjih 30 let največje žrtveafganistanske tragedije. Ta socialničut v njih je prerasel v samoiniciativnoakcijo zbiranja pomoči poslovenskih vrtcih in šolah. TudiPoveljstvo sil SV je akcijo podprlo,da je zagotovilo prevoz stvari vAfganistan. Na podlagi izkazanihpotreb lokalnega prebivalstvasmo obleko, obutev in šolskepotrebščine razdelili otrokom trehvasi na območju našega delovanja.Ob vrnitvi s terena, kjer sterazdeljevali pomoč, je zaradieksplozije improviziraneeksplozivne naprave umrlo petpripadnikov afganistanske vojske.Kako ste doživljali ta dogodek?Pri izvajanju vseh humanitarnihakcij oziroma akcij medicinskeoskrbe lokalnega prebivalstva naterenu smo sodelovali z afganistanskovojsko. Ob takem dogodkulahko zelo kmalu ugotoviš, dakot poveljnik lahko vplivaš naveliko stvari, ne pa na vse. Da bise izognili takim nevšečnostim, jepomembno, da akcije dobro načrtuješ,predvidevaš dogodke in sepotrudiš pridobiti informacije, kiso bistvene, in jih nato posreduješenoti, ki opravlja nalogo. Nasplohso razmere v Afganistanu zelo nepredvidljivein s tem moraš živetiter se zavedati, da se po patrulji, kijo izvede tvoja enota, lahko vrnejovsi živi in zdravi ali pa tudi ne.29

sv 7obletnicaSlovenski vojakiv nemirnem ČaduSV od maja 2008 s svojimi pripadniki sodeluje v mednarodnimirovni operaciji EU v Čadu, kjer pod vodstvom Francijedeluje približno 3400 pripadnikov mirovnih sil držav članicEU. Misija v Čadu je zaradi težavnih podnebnih in negotovihekonomskih, družbenih ter političnih razmer velik izziv zaEU pri doseganju globalne varnosti, za SV pa ena izmednajtežjih mirovnih nalog do zdaj. Slovenske vojake smo medbožično-novoletnimi prazniki obiskali v Čadu, kjer smo seseznanili z njihovimi vsakdanjimi nalogami in razmeramiza namestitev ter delo v bazah Abeche ter Forchana. Mednašim obiskom v tej afriški državi, kjer več kot 80 odstotkovprebivalcev živi pod mejo revščine, smo spoznali še drugiobraz Čada, da to ni le država ponavljajočih se spopadov,temveč tudi dežela sonca, prahu, oslov, nasmejanih otrok inžensk, oblečenih v barvne obleke, ter energije in upanja ljudiv svetlejšo prihodnost.Besedilo: Janja VugaFotografije: arhiv revije Slovenska vojskaSpori v Čadu segajov leto 2005Vzroki za spore v Čadu segajo vleto 2005, ko je aktualni predsednikIdriss Deby Itno, da bi ponovnokandidiral za predsedniškomesto, ki ga sicer zaseda od leta1990, spremenil ustavo. Omenjenodejanje je med delom prebivalstvadoživelo precejšen odpor, karje povzročilo masoven prestoppripadnikov oboroženih sil meduporniške skupine. Med njimi stanajbolj prepoznavni The Rally forDemocracy and Liberation (RDL)in Platform for Unity, Democracyand Change (SCUD), ki pa stanekaj mesecev pozneje pristopilik skupini uporniških enot sskupnim imenom United Front forDemocracy and Change (FUCD).Uporniške skupine obtožujejotrenutni režim totalitarnosti inkorupcije, zaradi česar ga nenehno,nazadnje pa v začetku lanskegaleta, poskušajo onemogočiti. Pritem zgodbo dodatno zaplete spormed nasprotujočima si plemenomaZagawa, ki mu pripada predsednikDeby, in uporniškim plemenomTama, ki naj bi ga po prepričanjupredsednika podpirala sudanskaoblast. V zgodbo se tako vključisudanski predsednik Omar Hassanal-Bashir, ki ga Deby obtožujepodpiranja čadskih upornikov,kar seveda prvi odločno zanika.Državi se tako vzajemno krivita zadestabilizacijo in povečanje uporniškihaktivnosti. V veliko napadovznotraj obmejnega območja Čadaso res vpletene tudi sudanskemilice Janjavidi, ki ropajo, požigajoin pobijajo čadsko prebivalstvo. Dabi ustavili nasilje, je bil 8. februarja2006 med čadskim in sudanskimpredsednikom ob mediaciji libijskegapredsednika Gadafija podpisantripolski sporazum, s katerimsta se strani zavezali k prekinitvispopadov, žal pa uporniki nisobili pripravljeni spoštovati določilsporazuma. Že dobra dva mesecapo podpisu sporazuma pride donapada sudanskih milic ter čadskihupornikov v vasi Djawara v vzhodnemČadu, pri čemer je ubitihpribližno 100 civilistov. Za dejanjeDeby spet obtoži sudansko vlado,ki naj bi še vedno podpirala upornike,posledično prekine diplomatskeodnose in zagrozi s preprečitvijovstopa sudanskih beguncev naozemlje Čada. Tako tripolski sporazumres ostane neuresničen. Dveleti pozneje, 13. marca 2008, je bilmed Sudanom in Čadom podpisandakarski sporazum, s katerim staDeby in al-Bashir ponovno sprejelaodločitev o prekinitvi spora meddržavama in o obnovitvi mirovnihprizadevanj ter zagotovitvivarnosti prebivalcem. Novembra2008 je bila v N'Djameni na podlagidakarskega sporazuma sprejetaodločitev obeh držav o obnovitvidiplomatskih odnosov in aktivacijimirovnih sil, vojaških opazovalcevv obmejnem pasu, in sicer 1000 navsaki strani.30

Slovenski prispevek k miruin stabilnosti v ČaduVS OZN je že avgusta 2007predlagal misijo z morebitnonavzočnostjo vojaških sil EU, ki bizagotovile večjo varnost beguncemin notranje razseljenim osebamter boljše razmere za zagotavljanjehumanitarne pomoči. Sklep SvetaEU o začetku vojaške operacijeEufor Tchad/CAR je bil sprejet 28.januarja 2008 na podlagi ResolucijeVS 1778 in ob strinjanju obehdržav. Pri izvajanju operacije EUskladno z dogovorom sodelujejotudi druge države. V Čadu je približno3400 pripadnikov oboroženihsil sodelujočih držav. Vojaške sileEufor so pooblaščene za varovanjebeguncev, notranje razseljenihoseb, humanitarnih organizacijin civilnega prebivalstva. Cilja staodpraviti dejavnike ogrožanja priizvajanju humanitarne dejavnosti inomogočati lokalnemu prebivalstvuvarno življenjsko okolje. Odločitevo napotitvi 15 pripadnikov SV namisijo Euforja Tchad/CAR je bilauradno sprejeta s sklepom vladedecembra 2007. Pri tem sicer še nibil določen točen datum odhoda,bila pa je izbrana enota, ki je kotprva preizkusila svoje znanje,usposobljenost, vzdržljivost in tudiuporabnost tehnike v tako posebnihrazmerah, kot so v Afriki. Enotaza specialno delovanje (ESD) je takoaprila 2007 začela štirimesečnorotacijo. Do danes so v Forchani,bazi oddaljeni od sudanske mejele dobrih 30 kilometrov, rotiraliže trije kontingenti SV. Trenutnoje tam 13 pripadnikov na taktičniravni, od tega deset pripadnikovbojne skupine in trije iz nacionalnegapodpornega elementa (NPE),torej iz enote, ki je misijo začela.Poveljnik kontingenta je nastanjenv bazi Abeche, kjer dela v združenemoperativnem centru (JOC),pripadnik v sestavi operativnegaštaba EU, pristojnega za vodenjeoperacije, pa dela v Parizu. Oba vnasprotju s preostalim kontingentomrotirata vsakih šest mesecev inbosta na dolžnosti ostala do marca2009, ko operaciji Evropske unijepoteče mandat.V sušnem obdobju tveganjenapadov upornikov večjeV deževnem obdobju se je tveganjenapadov uporniških skupin zmanjšalo,saj so zaradi obilice padavin,ki jih zemlja ne zmore absorbirati vkratkem času, premiki po območjuskoraj onemogočeni. V sušnem obdobjuso pripadniki Euforja zaznalipovečane aktivnosti med uradnočadsko vojsko in uporniškimiskupinami. Za zdaj so njihovi ciljipredvsem kraje prevoznih sredstevhumanitarnih delavcev, denarjain drugih sredstev. Tako napadajobegunske centre in humanitarnedelavce v Čadu ter Srednjeafriškirepubliki, ob tem pa so sile Euforza zdaj uspešne pri varovanju inevakuaciji humanitarnih delavcev.Precejšnja nevarnost so tudi mine,saj je v zadnjih šestih mesecihzaradi njih umrlo 17 ljudi, 87 pa jebilo poškodovanih. Žal kar 70 žrtevmin predstavljajo otroci. Slovenskivojaki skladno z Resolucijo VSOZN 1778 opravljajo naloge naobmočju odgovornosti, ki je veliko150 km x 200 km, torej približnovelikosti Slovenije. Pokrivajo ga skupajs Francozi, pri čemer od približno450 pripadnikov le dobra tretjinaopravlja terenske naloge, drugipa zagotavljajo podporo. Pripadnikiizvidujejo in patruljirajo po območjuodgovornosti, po potrebi terob zahtevku varujejo in spremljajohumanitarne ter druge organizacijena poti do begunskih centrov, znotrajobmočja delovanja pomagajokateremukoli pripadniku Euforja,spremljajo konvoje, opravljajo nalogesil za hitro posredovanje (QRF),po potrebi varujejo osebje UN in EUter v vaseh pridobivajo informacije,ob napadu na begunski center patudi varujejo oziroma evakuirajoprebivalce. Ob tem pripadnikomEuforja v miru ni dovoljen vstopv begunske centre. Po ocenahposebnega predstavnika OZN zaSudan je bilo ob razmestitvi silEU na območju približno 290.000sudanskih beguncev, 180.000 notranjerazseljenih oseb in 700.000domačinov, ki so za svoje preživetjenujno potrebovali vodo, hrano terzdravstveno oskrbo.Slovenski vojakipatruljirajo in pridobivajoinformacije v vasehNajpogostejši nalogi sta patruljiranjepo območju delovanja inpridobivanje informacij v vaseh, pričemer imajo v patrulji vedno vsajenega Francoza, častnika za povezavo,ki je hkrati tudi prevajalecpri stiku z lokalnim prebivalstvom.Če je patrulja večdnevna, je navadnosestavljena kombinirano večnacionalno,ob tem pa pripadnikivseh treh slovenskih kontingentovnimajo najboljšega mnenja o usposobljenostiin predvsem točnostisvojih francoskih kolegov. Pri prihoduv vas je zelo pomemben prvistik z vaškim vodjem, ki pravilomaprivoli v gibanje pripadnikovpo vasi in v pogovore z vaščani.Pripadniki so za opravljanje nalogopremljeni s tremi vozili hummerin unimogom, sredstvi za izvidovanje,z opremo osebne zaščite,sredstvi vez in osnovnimi sredstvizdravstvene zaščite, oborožitev paje skladna z nalogami ter nevarnostjoterena. Slabo uro vožnje shelikopterjem in kar precej več poV deževni dobi je Čad teže prehoden,saj posušene struge nenadomapreplavi voda, ki ustavi življenje.31

sv 7obletnicacesti, kar je odvisno od vremenskihin še kakšnih razmer, poveljnikkontingenta v poveljniškem centruEuforja opravlja drugačne naloge.Njegovo delovanje obsega zbiranjeobveščevalnih podatkov in povezavoz obveščevalnim oddelkom vpoveljstvu, kar pomeni, da ne spremljale dogajanja v Čadu, temvečtudi v okoliških državah, predvsemv Sudanu. Poleg tega opravljanaloge po nacionalni liniji, in sicerkoordinira delo med poveljstvom vSloveniji in Euforjem v Čadu, obveščanadrejeno poveljstvo v Sloveniji,torej Poveljstvo sil SV, in pripadnikebojne skupine ter nacionalnegapodpornega elementa v Forchani odogajanju na območju njihove odgovornosti.Njegovo delo mu sicerne omogoča veliko terenskega stikaz lokalnim okoljem, vendar z njimprispeva k varnejšemu opravljanjunalog vseh pripadnikov na terenu.Delo v večkulturnemokolju misijeDelo poveljnika kontingentapoteka v večnacionalnem okolju,v katerem svoje naloge opravljajopredstavniki različnih narodov, insicer Poljaki, Irci, Francozi, Nemci,Angleži, Italijani in drugi. Uradnodelo poteka v angleškem jeziku,vendar po besedah poveljnikakontingenta Francozi, ki prevladujejo,velikokrat govorijo v svojemmaternem jeziku. Kljub temu skomunikacijo nimajo večjih težav,saj večina tekoče govori angleško,kar omogoča tudi neformalne stikemed pripadniki različnih vojsk, karpa ne velja za pripadnike v baziForchana, kjer je približno 450vojakov, od tega večina Francozov.Prva težava je neznanje angleškegajezika med Francozi, kar povzročaprecejšnje komunikacijske ovire.Prosti čas tako fantje preživljajov bolj ali manj enonacionalnisestavi, izjema je le prvi kontingent,s katerim so stik vzpostavilipripadniki tujske legije, po narodnostidržavljani nekaterih državnekdanje Jugoslavije. Francozi sosicer slovenski kontingent povabilik neformalnemu druženju, vendarpa prav zaradi neznanja jezika to niimelo pravega smisla. V bazi vsakihnekaj mesecev pripravijo družabnešportne igre, na katerih sodelujejotudi slovenski pripadniki, ki so bilido zdaj odlični.Slovenski vojaki nastanjeniv klimatiziranih zabojnikih,francoski vojaki v šotorihV Afriki so merske enote zelovarljive in šele tam človek lahkospozna, kako relativen je čas. Zaprimer lahko vzamemo pot odN'Djamene do Forchane, za kateroje prvi slovenski kontingent potako imenovani cesti potrebovalštiri dni, naša delegacija pa slabidve uri vožnje z vojaškim letalomin dodatno uro vožnje s helikopterjem.Na vprašanje o razdalji medtočkama torej praviloma dobiš odgovorv časovni enoti v odvisnostiod vremenskih razmer, prevoznegasredstva in še kakšnega nepredvidljivegadejavnika. Življenjske razmerev bazi Abeche so z določenegavidika prijaznejše kot v Forchani.Tako poveljnik kontingenta kot tudidrugi pripadniki v Forchani so nastanjeniv klimatiziranih zabojnikihz dostopom do interneta. Takšnesreče nimajo francoski pripadniki,ki so nastanjeni v šotorih in spijona poljskih posteljah. Slovenskistandard je povzročil med francoskimičastniki veliko negodovanjav smislu nepotrebnega razvajanjavojakov, s čimer pa se odločevalci vSV na srečo ne strinjajo. Zanimivostso gotovo sanitarije, ki so vAbecheju prav tako v zabojnikih,fantje v Forchani pa imajo lesenehišice, v katerih so izkopane jamezalite z betonom. Posebne omembePodelitev medalj pripadnikom SV v ČaduZaradi velikih razdalj in slabih transportnihpoti potekajo prevozi tovora po zraku.so vredna moška stranišča, saj sonjihovo vlogo prevzele kar v tlapritrjene malo širše cevi. Ob temnajbrž ni treba posebej poudarjati,da razkužilo nenehno uporabljajovsi prebivalci baze. Druga velikarazlika med bazama je jedilnica, vkateri v Abecheju pripadnikom ponujajotopel obrok, v Forchani pa jeni, kar pomeni, da je uradna hranafrancoski suhi dnevni obrok.Reportaža je bila v celotiobjavljena v reviji Slovenskavojska, št. 1., leto 2009.32

V skrajnih razmerah sepokaže usposobljenost vojakaV drugi polovici leta 2008 je v mednarodni operaciji EU vČadu, ki je potekala pod vodstvom Francije, sodeloval drugiizmed treh kontingentov SV, ki ga je sestavljalo 13 izvidnikov10. MOTB. Naloge izvidovanja, opazovanja in zbiranjaobveščevalnih podatkov so opravljali na jugovzhodu Čadaob sudanski meji, nedaleč od pokrajine Darfur, kjer ženekaj let poteka ena izmed največjih humanitarnih krizna svetu. Zaradi težkih podnebnih in negotovih političnihter družbenih razmer je bila to ena izmed najtežjih nalogpripadnikov SV v operaciji v tujini. Kot je poudaril poveljnikizvidniške skupine štabni vodnik Aljoša Čefarin, se v takšnihskrajnih razmerah pokažeta usposobljenost vojaka innjegova ustrezna opremljenost.Štabni vodnik Aljoša ČefarinBesedilo: Marko PišlarFotografija: Bruno ToičMisija v Čadu je bila posebnanaloga, saj je potekala v drugačnemokolju. Kako ste jo doživljali?Misija v Čadu je bila zame predvsemdogodivščina, na kar me vežejo zelolepi spomini, saj smo bili veliko časana terenu. Prvi trije meseci, ko smospoznavali novo kulturo in okolje,so bili zelo zanimivi, četrti mesec paje delo postalo dolgočasno, saj smoiz dneva v dan opravljali podobnenaloge.Kakšne težave ste imeli?Največjo težavo so nam povzročalavelika temperaturna nihanja, saj seje v monsunskem času ob 100-odstotnivlagi dnevna temperaturapovzpela na 47 stopinj Celzija,ponoči pa je padla na komaj desetstopinj Celzija, kar pomeni, da smose morali na terenu proti jutru oblečiv bunde in zaviti v spalne vreče.Pri delu nas je oviral nadležen mrčes,zaradi česar so se nam na kožipojavljali srbeči mehurji. Največjonevarnost so predstavljali strupenekače in pajki, kar je zahtevalo velikoprevidnost. Naslednji izziv je bilaoskrba. Enota na terenu mora imetis seboj vse, torej mora biti logističnoin zdravstveno samozadostna,ker hitra oskrba ni mogoča drugačekot po zraku. Težavo je povzročalotudi neznanje angleškega jezikamed Francozi, zato so se pojavilekomunikacijske ovire.Kako je potekalo življenje v baziv Forchani?Življenjske razmere v bazi so biledobre, saj smo živeli v klimatiziranihzabojnikih, francoski kolegipa so bili nastanjeni v šotorihin so spali na poljskih posteljah.Sanitarije v bazi so bile v tlaizkopane jame, prhali pa smo sele redko v plastičnih zabojnikih sprhami. Tudi možnosti internetnepovezave z domovino so bile zeloomejene, saj je bil prenos podatkovnezanesljiv in zelo počasen.Med misijo smo večinoma jedlislovenski, francoski in ameriškisuhi dnevni obrok, včasih pa sonas fantje iz logistike, ko smo sevrnili s terena, razveselili s pripravljenotoplo hrano iz konzerve.Kako ste si pomagali v deževnidobi?Čad je v monsunskem obdobjuteže prehoden, ko posušenestruge s severa nenadoma preplavivoda, ki je zemlja ne more vsrkati,zato se življenje ustavi in tudiprevoz je dolgotrajen, zahteventer predvsem nevaren. Takrat sena srečo zmanjša tudi premičnostsprtih strani, kar zniža intenzivnostspopadov med plemeni, čadskovojsko in sudanskimi uporniki.Na terenu smo preživeli po 20dni na mesec, zato smo večinomaprebivali v izvidniško-patruljnihbazah, ki smo jih izdelali iz trehvozil hummer, med katere smopostavili poljske postelje in nadnjih maskirne mreže za zaščitopred nevarnostmi. Okrog bazesmo ponoči postavili zavarovanje,na katerem sta se menjavala podva pripadnika. Čeprav smo bazepostavili na osamljenih območjih,so nas zjutraj ob sončnem vzhoduob njih pričakali domačini. Vedeliso, da imamo s seboj človeka,ki nam zagotavlja zdravstvenooskrbo, zato so s seboj pripeljalipoškodovane in obolele otroketer nosečnice, da jim je pomagal.Razdalje, ki jih pri nas merimov kilometrih, se tam merijo vdnevih oziroma tednih. Za komaj130 kilometrov v deževni dobismo potrebovali teden dni ali več.Pri premagovanju naraslih vodasmo navadno počakali, da so rekonajprej prečkali domačini, ki soutrjene poti od konjskih vpregdobro poznali. V zameno za suhidnevni obrok ali plastenko vodeso nam pravo pot čez reko večkratpokazali otroci, nato pa smoreko najprej premagali z vozilomunimog, ki smo ga v deževni dobivzeli s seboj. Vozilo je primerno zamorebitno samoizvleko oziromaizvleko vozila, če bi to obtičalo vblatni reki. Iz blata smo večkratreševali tudi francoske kolege, sajsmo imeli izkušene voznike invzdrževalce vozil.Kako so vas med patruljiranjemsprejemali domačini?V patrulji je bil poleg nas vednotudi Francoz, ki je bil častnik zapovezavo med nami in lokalnimprevajalcem in ki je vzpostavil stikz lokalnim prebivalstvom. Pri prvemprihodu v vas je najpomembnejšiprvi stik z vaškim vodjem, kismo mu razložili, da smo pripadnikimirovnih sil in da smo prišli zaščititivaščane pred plemeni in uporniki,ki ustrahujejo, ropajo, požigajo terpobijajo čadsko prebivalstvo, polegtega smo želeli pomagati domačinom,če so potrebovali našo pomoč,v obliki hrane, vode ali zdravstveneoskrbe. Če je vaški vodja privolil vgibanje pripadnikov po vasi, smo začelipogovore z vaščani. Ob prvemobisku z nami niso bili pripravljenisodelovati, če pa si jim nekaj dal insi jih pridobil na svojo stran, so namob vnovičnih obiskih pomagali zinformacijami in napotki. Z velikimveseljem so nas v vaseh pričakaliotroci, med katere smo radodarnodelili plastenke s pitno vodo. Kotpripadniki Euforja v miru nismosmeli vstopati v begunske centre,čeprav smo nekatere varovali.33