LETNO POROČILO 2011 - Adria Airways

LETNO POROČILO 2011

1. DELPOSLOVNO POROČILOLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo

1 Ključni dosežki poslovnega leta1.1 Ključni dosežki poslovnega leta v številkahTabela 1: Podatki o poslovanju od 2009 do 2011Postavka Enota 2011 2010 2009Prihodki in rezultatCelotni prihodki v EUR 159.874.902 149.703.021 164.174.820Prihodki od prevozapotnikov v EUR 141.271.319 136.026.275 139.636.782Dobiček iz poslovanja v EUR -15.264.828 -59.719.387 -12.205.669Čisti dobiček/izguba v EUR -12.030.937 -63.073.629 -13.991.691Bilanca stanja in denarnitokSredstva v EUR 95.847.781 101.051.340 147.061.431Kapital v EUR 22.350.626 -37.148.426 27.880.447Kapital/sredstva v % 23 - 19Denarni tok iz poslovanja v EUR -21.640.382 1.698.976 6.120.385Fizični podatkiŠtevilo prepeljanih potnikov 1.163.016 1.170.235 1.143.542Zasedenost potniške kabine v % 63,05 66,5 63,3Število letov 24.480 25.124 26.133Število razpoložljivihsedežev 1.025 928 971Razpoložljivi sedežkilometri 1.933.378 1.842.977 1.886.328Potniški kilometri 1.219.024 1.226.396 1.193.415Povprečna razdalja v km 903 911 905Poraba goriva v tonah 53.907 55.393 57.786Izkoristek letal v h/dan 8,53 8,75 8,99ZaposleniZaposleni – na dan 31. 12. 450 452 705Vir: interni podatkiLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 6

Razvojni kazalniki Adrie Airways d.d. v obdobju 2009–2011- Prihodki so sledili recesijskim gibanjem in zmanjšanemu povpraševanju.Graf 1: Celotni prihodki v letih 2009–2011175.000.000Celotni prihodki140.000.000105.000.00070.000.00035.000.00002009 2010 2011Vir: interni podatki164.174.820 151.940.388 159.410.058Indeks 79 93 105- Že šestič v samostojni Sloveniji preko milijon prepeljanih potnikov.Graf 2: Število prepeljanih potnikov v letih 2009–20111.500.000Število prepeljanih potnikov1.000.000500.00002009 2010 2011število prepeljanih potnikov 1.143.542 1.170.235 1.163.016Indeks 88 102 99Vir: interni podatki- Dokapitalizacija je omogočila nadaljnjo sanacijo in reorganizacijo družbe.Postavka Enota 2011 2010 2009Kapital v EUR 22.350.626 -37.148.426 27.880.447Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 7

Graf 3: Višina kapitala v letih 2009–2011Vir: interni podatki- Družba je uspela v letu 2011 prepoloviti finančne obveznosti.Finančne obveznosti dobank 2009 81.489.5702010 77.360.5352011 42.180.563Graf 4: Višina finančnih obveznosti do bank v letih 2009–2011Vir: interni podatki- Zaupanje v družbo je povrnjeno tudi s strani dobaviteljev, saj je družba poplačala večino starihobveznosti.Kratkoročne poslovne obveznosti dodobaviteljev 2009 29.116.0602010 34.841.9852011 19.941.572Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 8

Graf 5: Višina kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev v letih 2009–2011Vir: interni podatki1.2 Pomembnejši dogodki v letu 2011Prvo četrtletje Upravni odbor Adrie Airways je na svoji seji dne 14. 1. 2011 razrešil dosedanje poslovodstvoin z dnem 17. 1. 2011 imenoval Klemna Boštjančiča za glavnega izvršnega direktorja inRoberta Vugo za izvršnega direktorja družbe. Družba je konec januarja prodala redne delnice Adrie Airways Tehnika družbi PDP d.d. inAerodromu Ljubljana. Dne 11. 3. 2011 smo odpovedali vse tri obstoječe kolektivne pogodbe in sindikatomposredovali novo skupno kolektivno pogodbo za vse delavce družbe, s katero želimo dosečiključne premike predvsem na področju pogojev dela in plačila letalskega osebja. 14. marca 2011 je Adria Airways praznovala 50-letnico obstoja. Upravni odbor družbe je v marcu potrdil osnutek prenovljenega plana poslovnega infinančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravilo novo poslovodstvo družbe.Drugo četrtletjeDne 6. 5. 2011 je družba z vsemi bankami upnicami podpisala »stand still« sporazum zaplačilo glavnic kreditov od oktobra 2010 do 30. 6. 2011 v skupni višini 5,8 mio. EUR.Konec junija smo skupaj z zunanjim finančnim svetovalcem predstavili bankam revizijoplana prestrukturiranja, ki je bil pripravljen v marcu, in dosegli podaljšanje »stand still«sporazuma do 30. 9. 2011.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 9

Tretje četrtletje Na seji dne 31. 8. 2011 je skupščina družbe Adria Airways d.d. potrdila letno poročilo za leto2010, ni pa podelila razrešnice organom vodenja in nadzora za obdobje od 1. 1. 2010 do 31.12. 2010, ter predlagala, naj se izvede posebna revizija posameznih poslov. Skupščina jesprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala. Ves september je potekal v znamenju reševanja družbe. Vlada Republike Slovenije je sprejelarebalans proračuna za leto 2011, uspešno pa smo sklenili tudi dogovor z bankami o konverzijideleža terjatev v lastniški delež. V septembru je upravni odbor družbe sprejel Program finančnega in poslovnegaprestrukturiranja družbe. Dne 30. 9. 2011 je upravni odbor Adrie Airways sprejel izjavo o izvedbi ukrepov, ki so vezanina Sporazum o finančnem in poslovnem prestrukturiranju družbe Adria Airways d.d. V njejugotavlja, da je družba izpolnila vse ukrepe, ki jih je bila dolžna izvesti v skladu sSporazumom o finančnem in poslovnem prestrukturiranju družbe. Poleg ostalih ukrepov je bilpogoj za izvedbo dokapitalizacije tudi sklenitev nove podjetniške kolektivne pogodbe meddružbo in sindikati. Novo podjetniško kolektivno pogodbo so podpisali vsi sindikati, razensindikata Združenja kabinskega osebja letalskih posadk Slovenije, prav tako je sindikat pilotovpodpisal Kolektivno pogodbo o plačah in pogojih dela pilotov v Adrii Airways d.d. 30. 9. 2011 je družba prejela na svoj račun 49,5 mio. EUR s strani Republike Slovenije, 500tisoč EUR s strani PDP ter konvertirala dolgove v kapital v višini 19,7 mio. EUR.Četrto četrtletje 7. 10. 2011 je bil Robert Vuga imenovan za novega glavnega izvršnega direktorja AdrieAirways Tehnika, tako da je v dogovoru z lastniki družbe zapustil mesto izvršnega direktorja vAdrii Airways. Konec oktobra je družba prešla na zimski vozni red in v skladu s planom prestrukturiranjaoptimizirala mrežo poletov z ukinitvijo linij, kot sta Pariz in London; prav tako z zimskimvoznim redom ne letimo na tradicionalno izključno poletne destinacije (Barcelona, Stockholm,Manchester …). Dne 30. 11. 2011 so lastniki družbe na svoji 31. seji skupščine izbrali revizorja družbe za leto2011 (Constantia Plus), zmanjšali osnovni kapital družbe, potrdili spremembe Statuta družbe,s čimer je družba spet prešla na dvotirni sistem upravljanja, ter potrdili člane nadzornega svetain njihovo nagrajevanje. 19. 12. 2011 je nadzorni svet družbe na svoji konstitutivni seji izvolil Vinka Možeta zapredsednika, namestnik predsednika je postal Tadej Krašovec, ostali člani pa so: SergejGoriup, Tone Pekolj, Silva Rogelj in Darja Mataj. Na isti seji je nadzorni svet imenovalKlemna Boštjančiča za predsednika uprave in odgovornega vodjo operaterja, in sicer zamandatno dobo štirih let.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 10

ščitil in omogočal izvajanje pravic delničarjev; zagotavljal nepristransko obravnavo delničarjev; priznaval pravice deležnikom, ki jim pripadajo po zakonu ali na osnovi medsebojnihsporazumov, ter spodbujal aktivno sodelovanje med družbami in deležniki pri ustvarjanjupremoženja in delovnih mest ter vzdrževanju finančnega zdravja družbe; zagotavljal pravočasno in natančno objavljanje podatkov o vseh pomembnih zadevah v zvezi združbo, vključno s finančno situacijo, poslovanjem, lastništvom in upravljanjem družbe; zagotavljal strateško vodenje družbe, učinkovit nadzor nad menedžmentom ter odgovornostuprave in nadzornega sveta do družbe in delničarjev.Družba bo uresničevala svoje poslanstvo in vizijo z razvijanjem na deležnike osredotočene strategije.Za izvajanje le-te bo uprava pospeševala, udejanjala in širila ustrezne politike, načrte, cilje in procese.Družba ceni svoje zaposlene in ustvarja takšno organizacijsko kulturo, ki omogoča vzajemno koristnodoseganje ciljev družbe in osebnih ciljev zaposlenih. Družba bo razvijala sposobnosti svojihzaposlenih ter zagovarjala poštenost in enakopravnost. Za svoje zaposlene bomo skrbeli, z njimikomunicirali, jih nagrajevali in priznavali, tako da jih bomo spodbujali, krepili njihovo zavezanost terjim omogočali uporabo lastnih veščin in znanja v korist družbe. Načrtovali in obvladovali bomozunanja partnerstva, dobavitelje in notranje vire v podporo strategiji in politiki ter uspešno izvajaliprocese. Zagotavljali bomo uspešno obvladovanje svojega vpliva na okolje in družbo. Oblikovali,obvladovali in izboljševali bomo procese in storitve, ki bodo povečevali vrednost za naše potnike indruge deležnike.Poročanje upraveKomunikacija med upravo in nadzornim svetom je ustrezno potekala. Poročanje uprave v poslovnemletu 2011 je nadzornemu svetu omogočilo izvrševanje nadzorne funkcije. V svojih poročilih je upravaprikazovala in pojasnjevala vse najpomembnejše kategorije, ki vplivajo na poslovanje družbe, še zlastipa sredstva in vire sredstev ter prodajo in stroške. Pri tem je namenila posebno pozornost rastočimstroškom goriva in ukrepom za povečanje prodaje. Periodičnim izkazom so bili dodani primerjalniizkazi za preteklo leto in načrtovani izkazi za primerjalno obdobje. Na ta način je lahko nadzorni svetstalno spremljal trende uspešnosti poslovanja glede na preteklost in načrtovano poslovanje.Sestavine letnega poročilaNadzorni svet delniške družbe Adria Airways je preveril formalne vidike v zvezi z letnim poročilomuprave za leto 2011; to poročilo je bilo izdelano v zakonitem roku in vsebuje vse obligatornesestavine, ki jih predpisuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).Letno poročilo obsega računovodsko poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnegaizida, izkaza vseobsegajočega donosa, prilog s pojasnili k vsem izkazom, izkaza denarnih tokov inizkaza gibanja kapitala, ter poslovno poročilo. Vse sestavine, ki jih za sestavo posameznih izkazov inporočil predpisuje zakonodaja, so vsebovane v letnem poročilu. Pojasnila računovodskih izkazovvsebujejo vse informacije, ki jih predpisuje ZGD-1 v točkah od 1 do 22 prvega odstavka 69. člena.Poslovno poročilo vsebuje tudi pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnegaleta, ter pričakovan razvoj družbe. Vsebuje tudi analizo bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim jedružba izpostavljena. Poslovno poročilo predstavlja pošten prikaz razvoja in izida poslovanja družbeter njenega finančnega položaja.Letno poročilo je bilo na podlagi sklepa 31. skupščine z dne 30. 11. 2011 predloženo izbranemurevizorju družbe Constantia Plus d.o.o., ta pa je dne 26. 4. 2012 izdelala revizorjevo poročilo.Tretji odstavek 272. člena Zakona o gospodarskih družbah predpisuje, da mora uprava sestavljenoletno poročilo skupaj z revizijskim poročilom nemudoma predložiti nadzornemu svetu. Uprava AdrieAirways d.d. je to storila dne 4. 5. 2012. Tako ugotavljamo, da je bilo citirano zakonsko določiloLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 12

spoštovano, enako pa tudi določilo petega odstavka 57. člena ZGD-1, ki določa 8-dnevni rok zapredložitev revidiranega letnega poročila.Letno poročilo 2011Nadzorni svet je na svoji seji dne 16. maja 2012 obravnaval sestavljeno letno poročilo za poslovnoleto 2011, ki ga je predložila uprava in je bilo revidirano s strani revizijske hiše Constantia Plus d.o.o.Nadzorni svet je imel pripombe na sestavo poslovnega dela letnega poročila, ki ga je uprava skladno spričakovanji nadzornega sveta ustrezno dopolnila. Letno poročilo je na seji dne 11. 5. 2012 predhodnopregledala in preverila tudi revizijska komisija nadzornega sveta, kjer je prisostvoval tudi pooblaščenirevizor, ki je komisiji posredoval vsa želena dodatna pojasnila. Nadzorni svet ugotavlja, da jepooblaščeni zunanji revizor v svojem poročilu podal pozitivno mnenje na računovodske izkaze, ki vvseh bistvenih pogledih pošteno predstavljajo finančno stanje družbe. Nadzorni svet ni imel pripombna poročilo revizorja; prav tako ni imel pripomb po končni preveritvi na predloženo letno poročilo zaleto 2011 in ga je potrdil dne 28. 5. 2012.Ocena dela upraveKljub dejstvu, da je nadzorni svet Adrie Airways v letu 2011 opravljal svoje delo od 19. 12. 2011dalje, je ocenil delo uprave Adrie Airways v letu 2011. Leto 2011 je bilo zaradi povečanja negotovostiekonomskega okolja in zaradi nestabilnega stanja v družbi tako za družbo kot za njene deležnike zelozahtevno. Vodstvo družbe je bilo imenovano v januarju 2011; nemudoma se je soočilo s situacijo, koje bilo potrebno družbo sanirati, in vložilo ogromne napore v pogajanja z lastniki, bankami,poslovnimi partnerji in zaposlenimi, vse z namenom, da bi se zagotovila potrebna likvidna sredstva inkapital za nadaljnje uspešno poslovanje družbe.Poslovanje Adrie Airways d.d. je v letu 2011 zaznamovala priprava programa poslovnega infinančnega prestrukturiranja družbe ter iskanje ustrezne podpore deležnikov za izvedbo predlaganegaprograma prestrukturiranja. Vodstvu družbe je z izjemnimi napori uspelo, da je bil programprestrukturiranja sprejet konec septembra in se od takrat dalje tudi izvaja.Med ključne cilje programa prestrukturiranja sodi znižanje operativnih stroškov poslovanja, kjer jedružba že v letu 2011 uspela storiti pomembne korake, nadaljnji koraki znižanja stroškov poslovanjaso v teku, rezultati pa so postopoma pričakovani v naslednjih mesecih. Pomembna naloga vodstvadružbe, kjer se pričakuje pomemben vpliv na izboljšanje poslovanja, je optimizacija flote glede napredvideno letenje ter velik poudarek prodajnim aktivnostim, ki bodo Adrio Airways še dodatnopribližale uporabnikom in tako pozitivno vplivale na zasedenost letal.Na uspešno izvedbo plana poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe ima pomemben vplivtudi poslovno okolje, v katerem družba deluje; vodstvo nanj sicer nima neposrednega vpliva, družbi pav letu 2011 gotovo ni bilo naklonjeno. Naj omenimo porast cene goriva za 36% in spremembo tečajaEUR/USD.Nadzorni svet ocenjuje, da je vodstvo družbe v danih pogojih in omejitvah vodilo družbo uspešno indelalo v korist delničarjev in družbe. Nadzorni svet se želi zahvaliti vodstvu družbe in zaposlenim zadelo v letu 2011. Trdo delo, iskanje kompromisov in predanost za doseganje ciljev so ključnoprispevali k temu, da je Adria Airways uspela preživeti eno najtežjih, če ne najtežje leto v njeni 50-letni zgodovini, in družbo postaviti na prenovljene temelje. Angažiranost vodstva družbe v letu 2011je bila nadpovprečna, za kar mu nadzorni svet izreka priznanje in delničarjem predlaga, naj vodstvudružbe za leto 2011 podeli razrešnico.Nadzorni svet se zahvaljuje upravi družbe in vsem zaposlenim za njihov prispevek v letu 2011.To poročilo je sestavljeno na podlagi 282. člena ZGD-1 in je namenjeno skupščini delničarjev.mag. Tone Pekolj, predsednik nadzornega svetaLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 13

2 Splošni podatki2.1 Osebna izkaznica in predstavitev družbeFirma družbe: Adria Airways Slovenski letalski prevoznik, d.d.Skrajšano ime družbe: Adria Airways d.d.Sedež družbe: Zgornji Brnik 130 h, 4210 Brnik - Aerodrom, SlovenijaPravna oblika podjetja: delniška družbaTelefon: +386 4 255 9000Telefaks: +386 4 259 4572Spletni naslov: www.adria-airways.com, www.adria.siŠtevilo zaposlenih na dan 31. 12. 2011: 450Leto ustanovitve: 1961Matična številka: 5156505Davčna številka: SI51049406Številka vpisa v sodni register: 200208417Vložna številka: 061/10135200Osnovni kapital družbe: 70.848.907,00 EURPripadajoča vrednost ene kosovne delnice: 1 EURLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 14

2.2 Lastniška struktura za leto 2011Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je na dan 31. 12. 2011 razdeljen na 70.848.907 navadnihimenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico. Na dan 31. 12. 2011 je imeladružba 613 delničarjev.V letu 2011 je Adria Airways d.d. uspešno izvedla dokapitalizacijo, ki je vplivala tako na višinoosnovnega kapitala kot na lastniško strukturo družbe.Na podlagi sklepa skupščine družbe z dne 21. 9. 2011 se je osnovni kapital družbe najprej zmanjšal iz9.416.098,73 EUR za 8.288.174,73 EUR, tako da je po zmanjšanju znašal 1.127.924,00 EUR.Zmanjšanje osnovnega kapitala se je izvedlo po poenostavljenem postopku. Zaradi poenostavljenegazmanjšanja osnovnega kapitala družbe se je pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitaluznižal iz 8,35 EUR za 7,35 EUR in po zmanjšanju osnovnega kapitala znašal 1 EUR. Število delnic,na katere je bil razdeljen osnovni kapital družbe, je ostalo nespremenjeno, in sicer 1.127.924 navadnihimenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico.Na podlagi sklepa iste skupščine se je osnovni kapital nato povečal z novimi stvarnimi vložki v višini19.720.983,00 EUR in denarnimi vložki v višini 50.000.000,00 EUR. Povečanje se je izvedlo z izdajonovih kosovnih delnic, ki so bile v celoti vpisane in vplačane dne 30. 9. 2011. Po uspešno izvedenempovečanju je znašal osnovni kapital 70.848.907,00 EUR, razdeljen pa je bil na 70.848.907 kosovnihdelnic.Lastniška struktura na dan 31. 12. 2011Tabela 2: Lastniška struktura na dan 31. 12. 2011Lastniška struktura na dan 31. 12. 2011 v %REPUBLIKA SLOVENIJA 69,87%NLB d.d. 19,63%ABANKA d.d. 4,74%PDP, d.d. 2,08%HYPO BANK D.D. 1,81%UNICREDIT BANKA SLOVENIJA d.d. 1,76%MALI DELNIČARJI 0,11%SKUPAJ 100,00%Vir: delniška knjigaGraf 6: Prikaz delničarjev na dan 31. 12. 2011Vir: delniška knjigaLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 15

2.3 FlotaV času krize v letalskem prometu je optimizacija flote še vedno eden izmed ključnih elementov priprilagajanju Adrie Airways konkurenčnim razmeram na liberaliziranem evropskem trgu letalskegaprevozništva. Proizvajalci letal in letalskih motorjev vedno hitreje izpopolnjujejo svoje tehnologije znamenom ohranjanja konkurenčnosti. Letalski prevozniki se soočajo s padcem cen, vedno večjorestriktivnostjo v zračnem prometu, z naraščajočimi stroški ter vedno bolj zahtevnimi kupci, zato botudi v prihodnje sestava flote eden od ključnih dejavnikov uspešnosti prevoznika.V letu 2007 smo naši floti uspešno priključili dve novi letali CRJ-900 s 86 sedeži, konec leta 2008tretjega, v januarju 2009 pa še četrto. V aprilu in maju 2010 smo floti priključili dve novi letali A-319.Zaradi tedaj veljavne strategije širitve in prodanih kapacitet v letni sezoni smo floti v letu 2011priključili še dve letali A-320, in sicer S5-AAS s 180 sedeži in S5-AAT s 162 sedeži. Zaradispremembe strategije podjetja smo letalo S5-AAT po dogovoru z najemodajalcem predčasno vrnililastniku januarja 2012.Sestava flote potniških letal Adrie Airways v letu 2011Tabela 3: Flota v letu 2011Število letal Tip letala Lastništvo Opomba1 Airbus A-320 lastno letalo parkirano, v postopku prodaje1 Airbus A-320/180 najeto letalo od aprila 2011do oktobra 20141 Airbus A-320/162 najeto letalo od maja 2011 do januarja 20122 Airbus A-319 najeti letali najeti do aprila oz. maja 20226 Canadair CRJ-200 5 lastnih, 1 najeto eno najeto do 20121 Canadair CRJ-100 najeto najeto do 31. 1. 20114 Canadair CRJ-900 2 lastni, 2 najeti (december 2008,januar 2009)najeti do 2018 oz. 2019Vir: interni podatkiV prihodnje bo ključnega pomena prilagodljivost flote, ki jo lahko dosežemo s kombinacijo lastništvain najema letal, ter hkrati kombinacija novih in starejših letal. Ključno za optimizacijo flote inpripadajočih stroškov, tako na tehnični kot na operativni strani, bo poenotenje tipov letal v floti.Letalo Airbus A-320DolžinaVišinaRazpon krilHitrostVišina poletaDolet37,57 m11,75 m34,1 m900 km/h11.700 m3.890 kmŠtevilo sedežev 162Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 16

Letalo Airbus A-319DolžinaVišinaRazpon krilHitrostVišina poletaDolet33,84 m7,57 m23,20 m882 km/h12.496 m3.600 kmŠtevilo sedežev 135Letalo Canadair Regional Jet CRJ-200 LRDolžinaVišinaRazpon krilHitrostVišina poletaDolet26,77 m6,22 m21,21 m860 km/h12,496 m3,285 kmŠtevilo sedežev 48/50Letalo Canadair Regional Jet CRJ-900DolžinaVišinaRazpon krilHitrostVišina poletaDolet36,40 m7,51 m24,90 m882 km/h12,496 m3,660 kmŠtevilo sedežev 86Razmik med sedeži78,74 cmLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 17

2.4 Kronologija razvoja 1961 ● Ustanovljena čarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali DC 6, konecšestdesetih nakup letal DC 9. 1970–1980 ● Adria je eden najzanesljivejših čarterskih prevoznikov v Evropi. 1980–1990 ● Domači redni poleti znotraj Jugoslavije, začetek mednarodnih rednih prog;Adria postane članica IATA; flota: letala DC 9, MD 80, Dash 7. 1989 ● Nakup prvih letal tipa Airbus A-320. 1991 (25. junij) ● Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz političnih razlogovprizemljena za tri mesece. 1992 ● Konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na bistveno zmanjšanem trgu; strukturaposlovanja se občutno spremeni, iz pretežno čarterskega prevoznika postane prevoznikvečinoma na rednih progah. 1995 ● Začetek sodelovanja z Lufthanso, vključevanje v evropske integracijske procese. 1996 ● Finančna konsolidacija podjetja. 1998 ● Nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet 200. 2000–2004 ● Osredotočeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi,stalno dodajanje novih destinacij in frekvenc na obstoječih linijah; intenziviranje sodelovanjaz evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno z Lufthanso. 2000 ● Nakup četrtega letala CRJ-200. 2001 (november) ● Prva redna linija znotraj EU – med Dunajem in Frankfurtom. 2002 ● Adria izbrana kot prvi evropski pooblaščeni Bombardierjev vzdrževalni center zaletala CRJ. 2004 (december) ● Adria se kot regionalna članica pridruži globalnemu združenju letalskihprevoznikov Star Alliance. 2005 (januar) ● Nakup petega novega letala Canadair Regional Jet 200. 2005 (junij) ● Otvoritev novega hangarja. 2006 (november) ● Adria začne uvajati elektronsko vozovnico. 2006 (december) ● Adria prvič v samostojni Sloveniji prepelje več kot milijon potnikov. 2007 (junij) ● V floto Adrie Airways sta uspešno vpeljani dve novi 86-sedežni letali CRJ-900,s katerima se povečajo oz. optimizirajo kapacitete predvsem na linijah Bruselj, Moskva, Pariz,London, Skopje, Dunaj, München in Frankfurt. 2007 (september) ● Nakup novega simulatorja, ki omogoča šolanje pilotov za večmotorna invečpilotna letala. 2007 (december) ● Postanemo uradni prevoznik Vlade RS ob predsedovanju EU. 2008 (april–junij) ● Adria širi svojo mrežo poletov. Uvedene nove redne linije v Atene,Bukarešto, Stockholm in Oslo. 2008 (december) ● Tretje letalo CRJ-900 se pridruži Adrijini floti. 2009 (januar) ● Adria dobi četrto letalo CRJ-900. 2009 (april) ● Vzpostavljena nova letalska povezava z Madridom. 2009 (maj) ● Predstavniki vodstva Bombardier Adrii že drugič zapored podelijo priznanje zanajzanesljivejšega prevoznika v kategoriji letal Canadair Regional Jet CRJ-100/200 (za leto2008). 2009 (november) ● Selitev v novo poslovno stavbo – centralizacija družbe na enem mestu. 2010 (junij) ● Uvedba enotirnega sistema upravljanja. 2010 (junij) ● Prenos dejavnosti vzdrževanja letal na novoustanovljeno hčerinsko družboAdria Airways Tehnika in Adria Airways Letalska šola. 2011 (marec) ● 14. marec 2011: Adria Airways dopolni 50-letnico svojega obstoja. 2011 (april–september) ● V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani se odprerazstava z naslovom Adria 50 – Dovoljenje imate za vzlet.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 18

2011 (april) ● Flota Adrie Airways se okrepi s 180-sedežnim letalom Airbus A-320, ki gaAdria vzame v operativni najem za obdobje 42 mesecev. Letalo se vpiše v slovenski registerzrakoplovov in nosi registracijo S5-AAS.2011 (maj) ● Flota Adrie Airways se okrepi s 162-sedežnim letalom Airbus A-320, ki gavzame v operativni najem za obdobje 17 mesecev. Letalo se vpiše v slovenski registerzrakoplovov in nosi registracijo S5-AAT.2011 (september) ● Dosežen je dogovor med Adrio, bankami upnicami in lastniki ofinančnem in poslovnem prestrukturiranju družbe in vsled tega se uspešno zaključidokapitalizacija družbe. S tem so postavljeni temelji za nadaljevanje poslovne in kadrovskesanacije.2011 (november) ● Ponovno se uvede dvotirni sistem upravljanja družbe.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 19

3 Upravljanje družbe3.1 Izjava o upravljanju3.1.1 Izjava o skladnosti s kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbamidržaveDružba podaja izjavo o skladnosti s Kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, kiga je dne 13. 1. 2011 sprejela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije. Kodekspredpisuje v drugem sklopu pričakovanja od družb in priporoča načela, postopke in merila za ravnanječlanov organov vodenja in nadzora družb s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije. Kodeks jejavno objavljen na spletnih straneh AUKN http://www.auknrs.si. Izjava o skladnosti s Kodeksomupravljanja družb s kapitalskimi naložbami države je sestavni del Letnega poročila družbe za leto 2011in je dostopna na spletnih straneh družbe www.adria.si pet let od objave.Uprava in nadzorni svet družbe izjavljata, da družba pri svojem delu in poslovanju spoštuje Kodeksupravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, ki na urejen in transparenten način dvigujejo ravendelovanja delniških družb, katerih deležnik je Republika Slovenija. V sklopu rednega poročanjadružba podaja izjavo o upravljanju, v kateri sprejema kodeks in razkriva, katerih priporočil kodeksa nispoštovala ter pojasnila, zakaj.Družba sprejema konkurenčne pogoje trga na vseh področjih. Zavezuje se, da morebitnih dodatnihpravic ne bo zlorabljala oziroma jih izrabila v svojo korist. Družba je skladno s Kodeksom upravljanaučinkovito in pregledno. Člani nadzornega sveta ravnajo s skrbnostjo poštenih in skrbnihgospodarstvenikov ter izključno v prid družbe. Uprava in nadzorni svet obravnavata vse delničarjeenakopravno in dajeta vsem delničarjem možnost informiranega in neoviranega odločanja, in sicer nele o zadevah, za katere je to nujno po zakonu, temveč tudi o vseh drugih, ki bi lahko pomembnovplivale na njihove interese. Družba v razmerju z deležniki odgovorno uresničuje svoje pravice inizpolnjujejo prevzete obveznosti na način, ki je skladen s cilji družbe in ji omogoča dolgoročne koristi.Družba med trajanjem razmerja s predstavniki posameznih deležnikov skrbi za obojestranskovarovanje poslovnih skrivnosti in vzdrževanje dobrih poslovnih običajev. Pri konkretnih odločitvahdružba preuči in upošteva legitimne interese vseh deležnikov. Zunanje poročanje družbe o njenemposlovanju ter o uresničitvi zadanih ciljev je pregledno in konsistentno ter skladno s smernicamiporočanja, ki jih je oblikovala AUKN. Družba v Letnem poročilu za leto 2011 navaja stvarno slikorazvoja svojih poslovnih dejavnosti, trenutno stanje in dosežke v skladu z zakonodajo in ustaljenoprakso. Nadzorni svet družbe ima potrebna pooblastila in kompetence ter je objektiven in samostojenpri izvajanju funkcije nadzora nad menedžmentom in poslovanjem družbe. Člani opravljajo svojenaloge pošteno in odgovorno. Nadzorni svet izvaja svoje funkcije nadzora nad poslovanjem invodenjem družbe v skladu z zakoni in ustanovitvenimi akti družbe. Nadzorni svet je imenovalrevizijsko komisijo, ki ima pristojnosti, skladne z ZGD-1.Družba ni ustanovila nominacijskih odborov kot posebno komisijo nadzornega sveta, saj nadzorni svetv bližnji prihodnosti ne namerava pripraviti predloga za sestavo nadzornega sveta. Morebiten seznamprimernih kandidatov in predlog za imenovanje kandidatov skupščini bo nadzorni svet oblikoval vsodelovanju z delničarji ter skladno z določbami Kodeksa in kriteriji akreditacijske komisije. Nadzornisvet namerava vsako leto opraviti postopek vrednotenja učinkovitosti dela nadzornega sveta, zaposlovno leto 2011 pa postopka vrednotenja ni opravil, saj je družba v svojih aktih uveljavila določbeKodeksa šele konec leta 2011, nadzorni svet pa se je prav tako konstituiral šele decembra. Nadzornisvet pa spoštuje določila ZGD-1.Nadzorni svet odloča o prejemkih članov uprave na preudaren, odgovoren in transparenten način ter znamenom zagotavljanja učinkovitosti in poštene nagrade za opravljeno delo. Na prvi skupščini bopredsednik nadzornega sveta predstavil delničarjem trenutno politiko prejemkov in njeno izvajanje.Družba ne upošteva v celoti priporočila kodeksa glede prejemkov, saj je zavezana z omejitvamiLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 20

Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije insamoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD).3.1.2 Izjava o upoštevanju priporočil Agencije za upravljanje kapitalskih naložbRepublike SlovenijeDružba upošteva priporočila Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Odstopanja odPriporočil Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije so navedena in obrazloženav nadaljevanju.Priporočilo št. 1: Odločanje o sejninah in plačilih za člane nadzornih svetovPriporočilo je upoštevano. Zneski sejnin in nadomestil, ki jih prejemajo člani nadzornega sveta,ostajajo pod maksimalnimi zneski, ki jih določa priporočilo.Priporočilo št. 2: Izplačevanje regresa za letni dopust za leto 2011Priporočilo je upoštevano. Družba bo na naslednji skupščini v skladu s tem priporočilom obvestiladelničarje o načinu in višinah izplačanih regresov za delavce in upravo.Priporočilo št. 3: Upravljanje tveganj, notranje kontrole in notranja revizijaPriporočilo je upoštevano. Nadzorni svet je v letu 2012 imenoval revizijsko komisijo, družba pa pravtako izvaja priporočilo, vezano na notranje revizije, in je v svoji notranji organizaciji v letu 2012ustanovila službo za interno revizijo. V družbi je uveden sistem upravljanja tveganj, ki ganadgrajujemo.Priporočilo št. 4: Kvartalno poročanje o poslovanju družbePriporočilo je upoštevano. Družba redno poroča o poslovanju na način, kot zahtevajo delničarji.Priporočilo št. 5: Triletno poslovno načrtovanje družbePriporočilo je upoštevano. Družba ima trenutno sprejet Program finančnega in poslovnegaprestrukturiranja, ki jo zavezuje do konca leta 2015. Poslovni načrt je trenutno sprejet zgolj za leto2012, v njem pa so tudi že nakazane smernice za leti 2013 in 2014.Priporočilo št. 6: Transparentnost postopkov sklepanja poslov, ki zahtevajo izdatke družbePriporočilo je delno upoštevano. Vseh sklenjenih poslov družba ne objavlja, saj gre za poslovneodnose med zasebnimi družbami in bi tovrstno javno objavljanje nedvomno vplivalo na konkurenčnipoložaj družbe. To velja tudi za sponzorske in donatorske pogodbe.Priporočilo št. 7: Optimizacija stroškov dela v letih 2011 in 2012Priporočilo je upoštevano. Optimizacija stroškov in gibanje plač ter nagrajevanje delavcev so delprograma prestrukturiranja družbe. Cilji so bili doseženi, saj so bile z vsemi reprezentativnimisindikati sklenjene nove kolektivne pogodbe. Regres se je izplačal v višini minimalne plače. Družbane objavlja na svojih spletnih straneh podatkov o izplačilih regresov in drugih izplačil, saj gre zainterne zadeve družbe, o katerih so člani nadzornega sveta redno obveščeni. Delničarjem pa sonavedeni podatki vedno na voljo na sedežu družbe.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 21

Priporočilo št. 8: Delo revizijske komisije, vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta inporočanje nadzornim svetomPriporočilo je delno upoštevano. Nadzorni svet je v letu 2012 imenoval revizijsko komisijo, ki pa se šeni sestala, v pripravi pa je že Poslovnik o delu revizijske komisije, ki bo povzel določila priporočil inpriročnikov, ki jih je sprejelo in javno objavilo Združenje nadzornikov Slovenije. Omenjena določilabosta pri poslovanju uporabljala tudi organ vodenja in organ nadzora.Priporočilo št. 9: RevizijePriporočilo je upoštevano. Družba je v primeru nejasnosti pri izvedbi poslov na zahtevo delničarjev ženaročila posebno revizijo določenih poslov z namenom zaščite interesov družbe, delničarjev in ostalihdeležnikov.Priporočilo št. 10: Plačila zunanjim članom komisij nadzornega sveta in drugim zunanjimstrokovnjakom, s katerimi pri svojem delu sodeluje nadzorni svetPriporočilo je upoštevano. Nadzorni svet družbe je do sedaj imenoval enega zunanjega člana revizijskekomisije in bo s sklepom določil višino plačila. O višini nagrad za zunanje člane bo poročano tudi naletni skupščini družbe.Priporočilo št. 11: Etični kodeks družbePriporočilo je delno upoštevano. Etični kodeks družbe sicer še ni sprejet, nadzorni svet pa je žezadolžil upravo za pripravo besedila.Priporočilo št. 12: Skupščine družbePriporočilo je upoštevano. Družba sklicuje skupščino v skladu z zakonsko določenimi roki in dejstvi,ki vplivajo na pripravo letnega poročila družbe.3.2 Organi družbeDružba je imela do vključno 18. 12. 2011 enotirni sistem upravljanja z upravnim odborom inposlovodstvom, od 19. 12. 2011 dalje pa je v družbi uveden dvotirni sistem upravljanja z upravo innadzornim svetom. Skupščina družbe je namreč na seji dne 30. 11. 2011 sprejela sklep o spremembistatuta glede načina upravljanja družbe in uvedla dvotirni sistem upravljanja.Organ vodenjaUpravaUpravo sestavljata do dva člana uprave; člane imenuje nadzorni svet za mandatno dobo štirih let do dneimenovanja. Uprava opravlja svoje naloge na podlagi zakonov, statuta družbe, sklepov nadzornegasveta družbe in Poslovnika o delu uprave, ki ureja način in organizacijo delovanja uprave. Uprava meddrugim odloča o vseh vprašanjih organizacije in vodenja družbe, zlasti pa vodi in zastopa družbo,sprejema letni načrt poslovanja družbe ob predhodnem soglasju nadzornega sveta ter izdela inposreduje nadzornemu svetu družbe v obravnavo in v potrditev letno poročilo, h kateremu priložirevizijski poročili in predlog za uporabo bilančnega dobička.Uprava mora zagotoviti, da družba in vse pravne osebe, v katerih ima družba obvladujoči položaj,poslujejo v skladu s pravili o upravljanju s tveganji in mora v zvezi s tem zlasti določiti natančnoopredeljena, pregledna in dosledna notranja razmerja glede odgovornosti, ki zagotavljajo jasnorazmejitev pristojnosti in nalog ter preprečujejo nastanek nasprotja interesov. Uprava mora odobriti inredno preverjati strategije in politike za ugotavljanje, merjenje oz. ocenjevanje, obvladovanje inLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 22

spremljanje tveganj ter določiti načrt ukrepov in postopkov za upravljanje s tveganji. Uprava je dolžnaupoštevati Kodeks upravljanja družb v državni lasti in Smernice poročanja družb s kapitalskiminaložbami države, vse dokler je Republika Slovenija delničar družbe.Člani poslovodstva/uprave v letu 2011:od 1. 1. 2011 do 16. 1. 2011:mag. Tadej Tufek, glavni izvršni direktormag. Marjan Ravnikar, izvršni direktorod 17. 1. 2011 do 7. 10. 2011:Klemen Boštjančič, glavni izvršni direktorRobert Vuga, izvršni direktorod 8. 10. 2011 do 18. 12. 2011:Klemen Boštjančič, glavni izvršni direktorod 19. 12. 2011 dalje:Klemen Boštjančič, predsednik upraveOrgan nadzoraNadzorni svetNadzorni svet šteje 6 članov, od tega so 4 člani predstavniki kapitala, 2 pa predstavnika delavcev.Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo do 4 (štirih) let in so po preteku mandata lahko ponovnoizvoljeni. Nadzorni svet med drugim imenuje in razrešuje člane uprave, nadzoruje vodenje poslovdružbe, preveri letno poročilo in konsolidirano letno poročilo, ki ga je predložila uprava, in ga potrdi,preveri predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava, ter obravnava in odloča ovseh drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu in drugih aktih.Člani upravnega odbora/nadzornega sveta v letu 2011:od 1. 1. 2011 do 15. 5. 2011 dr. Maks Tajnikar, predsednik upravnega odbora – v celotnem obdobju član svetaUniverzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Urban Demšar, namestnik predsednika upravnega odbora, Primož Klemen, član upravnega odbora – v tem času član NS Terme Čatež.od 16. 5. 2011 do 22. 6. 2011 dr. Maks Tajnikar, predsednik upravnega odbora – v celotnem obdobju član svetaUniverzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Urban Demšar, namestnik predsednika upravnega odbora, Primož Klemen, član upravnega odbora – v tem času član NS Terme Čatež, Klemen Boštjančič, član upravnega odbora, Robert Vuga, član upravnega odbora – v tem času direktor družbe Gau d.o.o.od 23. 6. 2011 do 18. 12. 2011 dr. Maks Tajnikar, predsednik upravnega odbora – v celotnem obdobju član svetaUniverzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Urban Demšar, namestnik predsednika upravnega odbora, Primož Klemen, član upravnega odbora – v tem času član NS Terme Čatež, Klemen Boštjančič, član upravnega odbora,Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 23

Robert Vuga, član upravnega odbora – v tem času direktor družbe Gau d.o.o, glavni izvršnidirektor Adria Airways Tehnika d.d. od 7. 10. do 18. 11. (odstopna izjava),Emil Kumer, član upravnega odboraod 19. 12. 2011 do 31. 12. 2011 Vinko Može, predsednik nadzornega sveta – član NS Intereuropa in predsednik sveta AgencijeRS za varnost prometa, Tadej Krašovec, namestnik predsednika nadzornega sveta – član nadzornega sveta NLBRazvojne banke, Banjaluka in član nadzornega sveta NLB Leasing Ljubljana, Sergej Goriup, član nadzornega sveta – predsednik nadzornega sveta ZatvoreniInvesticioni Fond sa javnom ponudom »FORTUNA FOND«, d.d., Bihać, Bosna inHercegovina, Tone Pekolj, član nadzornega sveta – v tem času opravljal funkcijo direktorja družbeAnaložbe, upravljanje z naložbami d.o.o., Silva Rogelj, članica nadzornega sveta, Darja Mataj, članica nadzornega svetaSkupščinaSvoje pravice v zvezi z družbo uresničujejo delničarji na skupščini. Skupščina odloča z večinooddanih glasov, če zakon ali statut ne določata drugače.V letu 2011 je skupščina zasedala štirikrat.Na 28. redni seji dne 9. 5. 2011 je skupščina spremenila statut in imenovala nove člane upravnegaodbora. Upravni odbor je po novem namesto treh sestavljalo šest članov, od katerih sta dva članapredstavnika delavcev družbe, ki ju imenuje svet delavcev. Člana poslovodstva skladno sspremembami statuta nista več zastopala družbe skupaj, ampak samostojno. Izvršna direktorja KlemenBoštjančič in Robert Vuga sta po spremembi statuta in z imenovanjem postala tudi člana upravnegaodbora.29. redna seja skupščine je potekala dne 31. 8. 2011. Skupščina je sprejela letno poročilo za poslovnoleto 2010 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom upravnega odbora ter se seznanila s prejemkičlanov organa vodenja in nadzora. Skupščina ni podelila razrešnice organom vodenja in nadzora, je pasklenila, da bo o podelitvi razrešnice organu nadzora ponovno odločala, ko bodo znani rezultatiizredne revizije. Skupščina je sprejela sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala inpovečanju osnovnega kapitala z denarnimi in stvarnimi vložki. Na zahtevo poslovodstva je podelilaposlovodstvu soglasje za izvedbo mednarodnega razpisa, s katerim bo družba iskala investitorja.Dne 21. 9. 2011 je bila sklicana 30. redna seja skupščine, kjer je skupščina razveljavila sklepe, sprejetena 29. seji v zvezi z zmanjšanjem in povečanjem osnovnega kapitala, ter ponovno sprejela sklep opoenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala, povečanju osnovnega kapitala in podelilapooblastilo za spremembo statuta družbe. Skupščina je imenovala posebnega revizorja zaradipreveritve vodenja posameznih poslov družbe.Na 31. redni seji skupščine dne 30. 11. 2011 je skupščina imenovala za revidiranje poslovnih izkazovza poslovno leto 2011 revizijsko družbo CONSTANTIA PLUS d.o.o., Dunajska cesta 160, 1000Ljubljana. Skupščina je sprejela sklep o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe znamenom kritja prenesene izgube in prenosa zneska v kapitalske rezerve družbe. Zmanjšanje se jeizvedlo z združevanjem delnic, in sicer v razmerju 0,25 nove delnice za vsako dosedanjo delnico.Skupščina je pooblastila organ nadzora za spremembo statuta družbe tako, da ga uskladi s temLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 24

sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in z njegovo izvedbo. Skupščina jesprejela predlagane spremembe statuta družbe glede načina upravljanja družbe z uvedbo dvotirnegasistema upravljanja, na podlagi česar je skupščina imenovala člane nadzornega sveta. Za mandatnodobo štirih let od imenovanja so bili za člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev imenovani:Sergej Goriup, Vinko Može, Tadej Krašovec in Tone Pekolj. Skupščina se je seznanila z imenovanjemčlanov nadzornega sveta, ki so predstavniki zaposlenih, in sicer je svet delavcev družbe na funkcijoimenoval Silvo Rogelj in Darjo Mataj. Skupščina je določila še višino plačila za opravljanje funkcijein sejnine članom nadzornega sveta ter članom komisij nadzornega sveta za obdobje naslednjihdvanajstih (12) mesecev.3.3 Upravljanje odvisnih družb- Adria Airways d.d., Ljubljana – matična družba,- Amadeus Slovenija Podjetje za marketing, d.o.o., Ljubljana – odvisna družba (95% delež),- Adria Airways Kosovo d.o.o. – odvisna družba (100% delež),- Adria Airways Letalska šola d.o.o. – odvisna družba (100% delež),Matična družba je obvladujoča in ima neposreden večinski lastniški delež in večino glasovalnih pravicv vseh odvisnih družbah.Amadeus Slovenija – Podjetje za marketing, d.o.o., LjubljanaDirektor: Mladen VesnaverŠtevilo zaposlenih: 9Družba je bila za nedoločen čas ustanovljena z družbeno pogodbo, ki je njen temeljni akt in določapogoje in način delovanja družbe ter pristojnosti organov in ostala razmerja v zvezi z ustanovitvijo indelovanjem.Organ upravljanja družbe je skupščina, ki jo sestavlja po en predstavnik vsakega izmed družbenikov.Člani skupščine se imenujejo za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.Skupščina odloča o poslovni politiki družbe ter postavi in odpokliče direktorja; predsednik skupščine,tj. predstavnik Adrie Airways d.d., pa operativno izvaja ukrepe za pregled in nadzor dela direktorjadružbe.Amadeus Slovenija d.o.o. je regionalni distributer produkta družbe Amadeus IT Group SA (s sedežemv Madridu) in najpomembnejši ponudnik tovrstne sistemske aplikacije – tehnološke platformerezervacijskega sistema za rezervacijo in prodajo letalskih vozovnic na trgu Slovenije. Družba poslujepo t. i. »ACOs konceptu« (Amadeus Commercial Organizations) – poslovanje na globalnem trgu jerazdeljeno med posamezne samostojne družbe na podlagi koncesije, pridobljene s strani Amadeus ITGroup SA. Amadeus Slovenija pokriva poleg slovenskega trga tudi albanski trg in deloma trgMakedonije.Njegovi odjemalci so turistične agencije, letalski prevoznik in druge turistične organizacije vSloveniji, Makedoniji in Albaniji. Poslovanje opravlja preko aplikacije na internetnem omrežju.Uporabnikom omogoča dostop do informacij oz. prodajo »potovalnih in turističnih produktov«, ki jihnudijo lokalni uporabniki sistema Amadeus povsod po svetu. Je tehnološki partner, ki omogočazadržati fleksibilnost pri združevanju elementov potovalne industrije v enotno platformo.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 25

Poslanstvo družbe je ohranjanje in širjenje sistemske aplikacije Amadeus in dvig kakovosti v smisluzasledovanja vrednot in načel Amadeusa v odnosu do neposrednih uporabnikov. Vloga Amadeusa je vpodpori potovalni in turistični industriji, z IT rešitvami pa omogoča uspeh partnerjem. Inovacije soključna prednost Amadeusa, naloga je zagotavljanje superiorne funkcionalnosti (tehnična infunkcionalna podpora uporabnikom).Adria Airways Letalska šola d.o.o.Direktor: Sandi KnezŠtevilo zaposlenih: 3Letalska šola, ki je prvotno spadala pod sektor usposabljanja posadk Adrie Airways, je bilaustanovljena leta 2010 z namenom zagotoviti družbi transparentno in samostojno poslovanje.Organ upravljanja družbe je direktor družbe, ki je odgovoren za poslovanje družbe, medtem ko je zastrokovno usposabljanje, ki je osnovna dejavnost družbe, odgovoren vodja strokovnega usposabljanja(angl. Head of Training), ki s svojimi podrejenimi (z vodjem inštruktorjev, vodjem zemeljskihinštruktorjev in inštruktorji) skrbi za strokovno usposabljanje kandidatov v skladu z mednarodnimi indomačimi določili, ki jih ureja zakonodaja na področju usposabljanja v letalstvu.Zametki Letalske šole Adrie Airways segajo v davno leto 1980, ko je bila šola ustanovljena ssodelovanjem Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Prvotni namen šole je bil šolanje in usposabljanjepilotov na manjših letalih za pridobitev dovoljenja za poklicnega pilota. To je bil pogoj za zaposlitevpoklicnega oziroma prometnega pilota na potniških letalih. Z leti je Letalska šola Adrie Airwayspridobivala na veljavi in ugledu ter si tako pridobila vzdevek »zibelka adrijskih pilotov«.Letalska šola se je z razpadom bivše skupne države v devetdesetih letih soočala s težko ekonomskosituacijo, vendar se je ob pomoči posameznih zanesenjakov obdržala. Danes je med prepoznavnejšimiv Sloveniji in srednji Evropi. Letalska šola Adrie Airways se od ostalih šol loči po »know-how«, ki siga je Adria Airways pridobila z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem letalskem prometu. Večinainštruktorjev letenja v letalski šoli je istočasno tudi pilotov na letalih Canadair Regional Jet 200/900 inAirbus A-320/319.Floto letal Letalske šole trenutno sestavlja 6 letal in simulator letenja; tako se lahko danes AdriaAirways Letalska šola d.o.o. pohvali kot največja letalska šola v Sloveniji. Šola izvaja programeusposabljanja tako za zasebne pilote športnih letal kot za poklicne pilote z najvišjimi pooblastililetenja. Večina kandidatov, ki se je izšolala v Adria Airways Letalska šola d.o.o. za pridobitev licence»poklicni pilot letala«, danes leti bodisi v Adrii Airways ali pa v drugih prepoznavnejših letalskihdružbah po svetu.Adria Airways Kosovo (AAK)Direktor: Besnik DalipiŠtevilo zaposlenih: 18Družba AAK je bila ustanovljena leta 2004 z večinskim deležem lastništva družbe AAM izMakedonije. Konec leta 2006 je Adria Airways prevzela 100% lastniški delež v družbi, vendar jedružba v mirovanju, v zadnjem kvartalu 2010 pa je bila aktivirana za prodajo letalskih vozovnic napodročju Kosova. Poleg organiziranja in pospeševanja prodaje letalskih vozovnic opravlja družba tudiletališki nadzor za naše lete. Vse bolj pomembno vlogo ima AAK v času, ko je Adria začelaustanavljati svojo bazo tudi v Prištini, in od tam direktno opravlja vse večje število letov. Družba AAKLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 26

nam nudi vso potrebno podporo, prav tako zaposluje člane lokalnega kabinskega osebja, ki jih matičnadružba potem najema od svoje odvisne družbe.3.4 Organizacijska struktura na dan 31. 12. 2011UPostholderD Vodja področja letalska operativaUPRAVAPredsednik upraveITTPostholderB Vodja področja zemeljska operativaKorporativno komuniciranjeHPostholderD5 Vodja področja usposabljanja posadkKontrolingKPostholderMP Vodja zagotavljanja plovnostiSQS Direktor integriranega sistema kakovostiE F AKadrovskoKomercialniFinance inorganizacijske inSektorračunovodstvopravne zadeveSektorSektorDLetalska operativaSektorBZemeljskaoperativa in nabavaSektorFinanceOddelekPravne inRačunovodstvosplošne zadeveOddelekOddelekKadriOddelekE1 E2 F1F2ProdajaOddelekA7TrženjeOddelekA1Plan,analize,obračunprorateOddelekFlota CRJOddelekD2Flota AirbusOddelekD1KabinskoosebjeOddelekD3PodporaletenjaOddelekD4UsposabljanjeZemeljskaNabavaposadkoperativaOddelekOddelekOddelekD5 B1 B2A8Hčerinske družbeAALS AA Letalska šolaAAAS Amadeus SLO d.o.o.AAAK Adria Kosovo LLCLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 27

3.5 Dodatna razkritja v skladu z ZGD-1 in Zakonom o prevzemihAdria Airways d. d. kot družba, zavezana uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v skladu z določilomšestega odstavka 70. člena ZGD-1 navaja podatke o stanju na zadnji dan poslovnega leta in vsapotrebna pojasnila.Osnovni kapital družbe je razdeljen na navadne imenske prosto prenosljive kosovne delnice. Na dan31. 12. 2011 sta dosegala kvalificirani delež (več kot 5%) dva imetnika delnic družbe, in sicer: Republika Slovenija, ki je imetnica 49.500.000 kosovnih delnic, kar predstavlja 69,87%delež v kapitalu izdajatelja, NLB d.d., ki je imetnica 13.904.666 kosovnih delnic, kar predstavlja 19,63% delež vkapitalu izdajatelja.Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu družbe. Navadnedelnice dajejo imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička terpravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Družba nimavrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice. Prenos imenskih delnic je veljavnoizvršen z vpisom prenosa v delniško knjigo, če ni z zakonskim oz. podzakonskim predpisom drugačedoločeno oz. omogočeno. Omejitev prenosa delnic in omejitev glasovalnih pravic ni, na nekaterihdelnicah pa je bila po izvedenem združevanju delnic v začetku leta 2012 ustanovljena pravnaskupnost. Delniška shema za delavce v družbi ne obstaja.Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembistatuta so opredeljena v statutu družbe in omenjena že v točki 3.2.Družba ne more sama pridobivati lastnih delnic, prav tako tudi ne s pomočjo tretje osebe, razen vprimerih in pod pogoji, ki jih določa zakon. O nakupih, prodaji in ceni za lastne delnice odloča upravav skladu s sklepom skupščine in na podlagi kriterijev oziroma pravil, ki jih določa nadzorni svet.Uprava družbe je pooblaščena, da v petih letih po vpisu spremembe statuta v sodni register povečaosnovni kapital družbe za znesek 122.326,36 EUR. O vsebini pravic iz delnic in o pogojih za izdajodelnic odloča uprava družbe, ki mora za svojo odločitev pridobiti soglasje nadzornega sveta. Nadzornisvet je pooblaščen spremeniti in uskladiti statut družbe z veljavno sprejeto odločitvijo uprave opovečanju osnovnega kapitala in izdaji novih delnic iz odobrenega kapitala.Družba je seznanjena z dogovorom med delničarji, ki lahko povzroči omejitev prenosa vrednostnihpapirjev ali glasovalnih pravic. Ker je dogovor v skladu z ZGD-1 označen z oznako »poslovnaskrivnost«, ga družba ne razkriva, saj bi ji razkritje dogovora lahko škodovalo.Družba je stranka dogovora, ki bi prenehal veljati na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki jeposledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, saj so podpisniki tega dogovora polegdružbe tudi nekateri delničarji. Gre za isti dogovor, ki je omenjen v prejšnjem odstavku, in iz istihrazlogov, kot je navedeno zgoraj, ga družba ne razkriva.Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajonadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščenibrez utemeljenega razloga, ali njihovo delovno razmerje preneha, ne obstajajo.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 28

4 Poslanstvo, vizija in strategija družbePoslanstvoAdria Airways d.d. je podjetje, ki:združuje znanja s področja letalstva,nudi svojim odjemalcem vrhunske storitve,dosega dobre rezultate z inovativnim delom zadovoljnih zaposlenih,prinaša lastnikom ustrezen donos,deluje v ravnotežju z okoljem.VizijaSmo uspešen letalski prevoznik, ki povezuje Slovenijo in JV Evropo s svetom, si prizadeva pokonkurenčni ceni presegati pričakovanja potnikov in krepi prepoznavnost lastne blagovne znamke.Najpomembnejši dejavniki uspešnega poslovanja vključujejo:- zmožnost učinkovitega poslovanja z minimalnimi stroški,- zmožnost doseganja ekonomije obsega, pri čemer je ključnega pomena možnost širitveosnovne dejavnosti letalskega prevoza potnikov,- možnost letenja z večjimi letali z nižjimi stroški na sedež,- zmožnost zaposlitve flote v nizki (zimski) sezoni in s tem izboljšanje izrabe presežnihkapacitet,- dostop do distribucijskih kanalov in zmožnost sledenja trendom – spletna prodaja, prodajapreko mobilnih naprav, socialna omrežja.Osnovni cilj poslovanja je maksimiranje donosa lastniškega kapitala na enoto in dolgoročnafinančna stabilnost podjetja.Izbrana strategijaTemeljna poslovna usmeritev Adrie Airways je delovanje po principu mrežnega rednega letalskegaprevoznika, ki ga odlikujejo individualni pristop, odzivnost in prilagodljivost. Podjetje se razvija vletalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tenkočutni pozornosti do potnikov.Lete na atraktivne destinacije z relativno visoko frekventnostjo opravlja za različne skupine potnikov.Svojo odzivnost izraža z uvajanjem novih letov za povezovanje s kraji, ki so za potnike poslovno inturistično zanimivi. Vozni red prilagaja potrebam potnikov.Prizadevali si bomo za:osredotočanje aktivnosti na zadovoljevanje in sistematično preverjanje potreb čim večjegaštevila potnikov;izgrajevanje mreže letov glede na potrebe potnikov in s tem ohranjanje konkurenčneprednosti, tj. relativno velikega števila direktnih rednih in čarterskih povezav z matičnegaletališča;izvajanje aktivnosti tržnega komuniciranja z namenom razlikovanja od konkurence;osredotočanje na pričakovanja potnikov;storitve visoke kakovosti in varnosti, kar dokazujemo z IOSA certifikatom.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 29

Za Adrio Airways je pomembno, da ostane najboljša izbira za letalska potovanja potnikov, ki potujejov Slovenijo oz. iz nje, in da svoje poslovno tveganje zaradi majhnega domačega trga zmanjšuje zvstopom na tiste donosne tuje trge, kjer si lahko s kakovostjo svoje storitve za primerno ceno in sposlovno fleksibilnostjo zagotovi dolgoročen poslovni uspeh.Naše najpomembnejše vrednote so:odličen, koreketen odnos do strank,zanesljivost,učinkovitost,preseganje pričakovanj strank,pozitivna energija.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 30

5 Skrbimo za naše potnikeV Adrii Airways si prizadevamo svoje storitve čim bolj približati potrebam in pričakovanjem vsehnaših potnikov. Z načrtovanimi promocijskimi aktivnostmi vzpodbujamo zavedanje o mreži našihpoletov in storitvah, utrjujemo svojo blagovno znamko ter krepimo zvestobo kupcev.Mreža poletovZ najrazličnejšimi direktnimi linijami omogočamo potnikom fleksibilnost pri načrtovanju njihovih potiin prihranek časa, ki ga porabijo za pot. Kot letalski prevoznik z več kot 50-letnimi izkušnjami včarterskem in rednem prometu uspešno sodelujemo v evropskih integracijskih tokovih in se partnerskopovezujemo z drugimi letalskimi prevozniki. Od decembra 2004, ko se je Adria pridružila največjemuglobalnemu združenju letalskih prevoznikov Star Allianceu, s povezavami do velikih evropskihvozlišč še dodatno povečujemo dostopnost do mreže letov ostalih prevoznikov v združenju.Prednosti združenja letalskih prevoznikov Star AlliancePoleg dostopa do največje mreže poletov ima potovanje z Adrio Airways in drugimi letalskimiprevozniki združenja Star Alliance številne prednosti. Prevozniki so v medsebojnem sodelovanjuoblikovali več privlačnih ponudb za potovanja v določenih regijah sveta, t. i. Round the World, CircleAsia, Circle North Asia in Circle Pacific Fares. Potniki – člani kluba pogostih potnikov kateregakoliprevoznika v združenju – lahko pridobivajo in uveljavljajo nagradne milje na vseh letih prevoznikovčlanic združenja Star Alliance. Za statusne člane so na voljo še dodatne ugodnosti, kot npr. dostop doposlovnih salonov po vseh svetu, prednost pri potrditvi rezervacije in dodatna brezplačna prtljaga.Adria Airways s prevozniki v združenju skrbi za izboljšanje storitev za potnike na povezanih letih – odažurne izmenjave informacij o potnikih in prtljagi v tranzitu do zagotovljene medsebojne pomoči vprimeru zamud, odpovedi letov in drugih neprijetnosti , ki se lahko pojavijo na poti.Najugodnejša cena letalskih vozovnicS stalno ponudbo nižjih cen, ki jih tržimo pod Adrijino blagovno znamko, želimo pritegniti novepotnike, ki so glede cen fleksibilni in lahko čas potovanja prilagodijo najugodnejši ceni. Ob 50-letniciAdrie smo pripravili akcijo »Cela Evropa za pol cene«, ki je veljala do 20. 1. 2011, vozovnice pa so selahko izkoristile do konca zimskega voznega reda. Akcija »Boni za 100 EUR« je ponujala možnostnakupa do 15. 1. 2011 in koriščenje do konca leta 2011. Ponudba »Kam letiš?« je bila z ugodnimicenami za polete na 13 destinacij iz Ljubljane sprva namenjena slovenskemu trgu in omejena nadoločene destinacije in lete ter časovno obdobje. Nato smo jo razširili v ponudbo za »zamejski« trgAvstrije in Italije z namenom, da bi pritegnili tudi potnike, ki drugače letijo z okoliških letališč.Ponudba pa je bila prilagojena tudi trgu JV Evrope, da bi se na njem povečala prodaja vozovnic.Klicni centerPristen osebni odnos, hitra odzivnost na povpraševanje in fleksibilnost pri reševanju zapletov soključnega pomena za naše kupce in vse to pri našem delu upoštevamo. Za stik s korporativnimi kupciskrbijo skrbniki ključnih kupcev v prodaji, naš Klicni center pa nudi potnikom informacije in pomočprav vse dni v tednu. Ob nakupu vozovnice imajo potniki možnost rezervacije določenega sedeža naletalu in tipa obroka. V sodelovanju z mobilnim operaterjem Mobitel nudimo potnikom plačljivostoritev SMS info, s katero je uporabnikom omogočeno poizvedovanje o stanju določenega leta na tadan.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 31

Center za stike s potnikiV Centru za stike s potniki skrbimo za bazo korporativnih kupcev, s katerimi smo v okviru nagradnegaprograma Adria Corporate Card sklenili dogovor o sodelovanju, ter za bazo vseh slovenskih članovprograma Miles & More. V sodelovanju s celotnim oddelkom marketinga in prodaje preko rednih inizrednih lastnih e-novic potnike sproti obveščamo o novostih, aktualnih cenovnih ponudbah, o novihstoritvah ter ugodnostih za stalne potnike. Tudi člani programa ACC prejemajo redna periodičnaobvestila z vsebinami o ugodnostih programa ter z ostalimi aktualnimi novicami. Z vsebinami AdrieAirways se vključujemo tudi v redna obvestila, ki jih Miles & More pošilja mesečno svojim članompo Evropi, in tako skrbimo za prisotnost svoje blagovne znamke in za oglaševanje naših storitev širšepo Evropi. Center za stike s potniki redno odgovarja na pritožbe potnikov ter skladno z UredboES261/2004 rešuje odškodninske zahtevke, povezane z zamudami ali odpovedmi letov. Hitraodzivnost, korektnost in individualno obravnavanje pritožb gradijo med Adrio in potniki pomembnomedsebojno zaupanje in lojalnost.www.adria.siNamen Adrijinega spletnega portala je vzdrževanje in dvig ugleda družbe, predvsem pa je odličendodatni prodajni kanal, s katerim omogočamo uporabnikom varen, enostaven in udoben način nakupavozovnic. Tudi pri spletnem trženju upoštevamo zakonodajo EU, po kateri morajo biti cene prikazanev celoti z vsemi letališkimi pristojbinami in drugimi dajatvami ter stroškom rezervacije, v procesunakupa pa so pristojbine dodatno specificirane.Pri uporabnikih želimo doseči, da bi se radi vračali na naše spletne strani, zato skrbimo za kvalitetnodelovanje strani, varnost nakupa, za verodostojne vsebine in nove ponudbe ter za možnost, dauporabniki na naši spletni strani interaktivno delujejo. Za informacije in pomoč našim kupcem naspletu zagotavljamo podporo vse dni v tednu. Potnikom Adrie Airways omogočamo spletno prijavo nalet (Web Check-in) Poleg rezervacije vozovnicje možno preko spleta na »Preveri potovanje/Check my Trip« naročiti še prevoz in namestitev terpreveriti status rezerviranega potovanja. Na spletnem mestu www.adria.si smo v letu 2011 zabeležili1,101.335 mio. obiskov, kar je za 4% manj, prodali pa smo za 4% več vozovnic kot v predhodnemletu. Rast prometa pripisujemo ugodnim cenovnim ponudbam in prodajnim akcijam. V letu 2011 smospletno ponudbo še bolj razširili z leti drugih prevoznikov, predvsem naših ključnih partnerjev vzdruženju Star Alliance.Skrb za potnike med poletomV letu 2011 smo ponudbo na krovu letal osvežili z novim dobaviteljem prigrizkov, uvedli smo t. i. duopaketke, ki jih sestavljata sendvič in sladica. V času praznikov, kot so pust, valentinovo ter božič innovo leto, ponudbo ustrezno dekoriramo tudi s prazničnimi pogrinjki in servietami. V sodelovanju zoddelkom marketinga smo realizirali nekatere promocije z naročniki, kot so npr. poletni čarterskipoleti (NLB in Mastercard), ter v sodelovanju z Aerodromom Ljubljana razvajali potnike poslovnegarazreda z ročno izdelanimi pralinami.Ves čas pa smo se trudili ustreči potnikom in ustrezno odreagirati na vsako njihovo pripombo alispodbudo.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 32

Več za naše zveste potnikeMiles & MoreZvestobo pogostih potnikov nagrajujemo na svojih letih s programom Miles & More.Program Miles & More je po številu članov in partnerskih letalskih družb ter ostalih partnerjev, hkratipa tudi po mnenju letalskih potnikov vodilni program v svetovnem merilu.Število članov, evidentiranih v Sloveniji, je v letu 2011 naraslo za 7,8% in jih je sedaj skupaj 46.331.V Centru za stike s potniki skrbimo za redno beleženje nagradnih milj, pridobljenih na naših poletih,in za prenos teh podatkov klubu Miles & More ter ostalim klubom članic zveze Star Alliance.Adria Corporate Card – ACCZvestobo korporativnih kupcev nagrajujemo v okviru programa Adria Corporate Card. V ACCprogram je prijavljenih 290 podjetij in javnih ustanov.V letu 2011 se je v program vključilo 22 novih pravnih oseb. Nosilci ACC kartice zvestobe so v letu2011 opravili 17.550 poletov, kar je nekoliko manj kot v letu 2010, to pa pripisujemo ukinitvinekaterih linij. Člani ACC lahko stanje na svojih korporativnih računih glede zbranih in porabljenihnagradnih točk enostavno spremljajo tudi na naši spletni strani.Diners Club Adria partnerska karticaPartnerska kartica omogoča imetnikom, da so za kakršne koli nakupe nagrajeni z miljami v okviruprograma Miles & More. Število imetnikov je v letu 2011 zraslo za 12%. S parterjem Diners Clubmedsebojno redno sodelujemo glede pridobivanja novih članov in kreiranjem posebnih ponudb,namenjenih članom Dinersa.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 33

6 Pogoji poslovanja v letu 2011Pogoji poslovanja letalske industrijeCene delnic letalskih prevoznikov so se proti koncu leta sicer zvišale, še vedno pa so bile za 30% nižjekot v začetku leta 2011. V zadnjem mesecu so se cene delnic po podatkih Bloomberga povečale za12%. Najbolj so se povečale cene evropskih in severnoameriških prevoznikov. Finančni trgi še vednopritiskajo na dobičke letalskih prevoznikov. Dobiček vseh svetovnih letalskih prevoznikov se je včetrtem četrtletju leta 2011 zmanjšal za 55%. Kljub splošnemu padcu dobičkov pa so severnoameriškiprevozniki izboljšali svoje poslovanje. Količina tovora se je proti koncu leta stabilizirala, številopotnikov se je sicer povečevalo, vendar v manjših korakih. Zaradi dobave novih letal, zaradi katerih sose kapacitete bolj povečale kot povpraševanje, so se začele zasedenosti potniške kabine zmanjševati.Tudi cene goriva še vedno ostajajo visoke. Donosi od prodanih vozovnic so se v četrtem četrtletjupovečevali, razlog za to so bile tudi naraščajoče cene goriva in visoka zasedenost kabine.Graf 7: Cene delnic letalskih prevoznikovVir: BloombergCene goriva so se od viška, ki so ga dosegle v drugem četrtletju 2011, znižale za 9%, kljub temu pa soše vedno za 14% višje kot januarja 2011. Razlog za visoke cene goriva je zmanjševanje ponudbesurove nafte, visoke cene pa povzroča tudi visoko povpraševanje Kitajske po naftnih derivatih.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 34

Graf 8: Cene nafte in letalskega gorivaVir: Platts, RBSTrgi prevoza tovora so konec leta 2011 doživeli oživitev, potem ko se je njihov obseg zmanjševal vseod sredine leta 2010. Tudi obseg potniškega prometa se je decembra 2011 v primerjavi z decembrom2010 povečal, in sicer za 5,4%. Kljub vsemu pa trend od sredine leta 2011 jasno kaže zmanjševanjepotrošniškega zaupanja v celem letu 2011.Graf 9: Obseg potniškega in tovornega prometaVir: IATALetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 35

Kapacitete so se tako v potniškem kot tudi v tovornem prometu povečale. Kljub rasti v celem letu2011 pa so začele povečane kapacitete šele pred kratkim vplivati na zmanjševanje zasedenosti kabine.V decembru so se namreč še vedno vrstile dobave novih letal. Število sedežev se je tako v letupovečalo za 8–9%. Če se bo ta trend rasti nadaljeval, bi to lahko precej spodkopalo zasedenost kabine,tako v potniškem kot v tovornem prometu.Pogoji poslovanja – splošnoGospodarska kriza se po kratkotrajnem olajšanju v prvi polovici leta 2011 ponovno krepi, saj smo biliv prvem polletju 2011 priča okrevanju svetovne ekonomije, ki pa je bilo skromno in krhko. Le-to nibilo osnovano na strukturnih spremembah, temveč na kratkoročnem povečanju povpraševanja inpresežnem oblikovanju zalog. ZDA so povečale obseg zadolževanja, v evro območju se je poglobiladolžniška kriza. Hkrati pa se je zgodila naravna katastrofa na Japonskem, ki je pretrgala številneproizvodne verige in skrčila trgovino. Drugi negativni šok je prišel iz severne Afrike in Bližnjegavzhoda, kar je močno vplivalo na naftne trge. Zato je pričela večina razvitih držav izvajati restriktivnojavnofinančno politiko s krčenjem izdatkov. Prebivalstvo se je na razmere odzvalo z zmanjšanjempotrošnje in povečanim varčevanjem. Posledica vseh teh dejavnikov je zastoj gospodarske rasti v drugipolovici leta 2011 in v začetku leta 2012.Podatki IATE januar–december 2011V obdobju januar–december 2011 so prevozniki zabeležili rast potnikov, saj se je število potniškihkilometrov v omenjenem obdobju povečalo za 6,9% v primerjavi z lanskim letom. Največjo rastštevila potniških kilometrov so zabeležili prevozniki iz Južne Amerike (10,2%), sledijo prevozniki izEvrope (9,5%), Bližnjega vzhoda (8,9%), azijsko-pacifiške regije (4,1%) ter prevozniki iz SeverneAmerike (4%) in Afrike (2,3%). V obdobju januar–december 2011 so prevozniki zabeležili rast sedežkilometrov za 8,2% v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010. Največjo rast so zabeležili prevoznikiEvrope (10,2 %), sledi jim Bližnji vzhod z 9,7%, Južna Amerika (9,2%), azijsko-pacifiška regija(6,4%), Severna Amerika (6%) in prevozniki iz Afrike (4,4%). Letalski prevoz tovora je bil v obdobjujanuar–december manjši za 0,6 % v primerjavi z lanskim letom.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 36

7 Prestrukturiranje družbePoslovno leto 2011 je bilo za Adrio Airways zelo stresno in težko. Poleg vsakodnevnih izzivov s trgovsmo se soočali predvsem z likvidnostnimi težavami, ki so začele ogrožati obstoj družbe in na žalostnačele dobre poslovne odnose z dobavitelji ter posegle tudi v nivo zaupanja potnikov. Zaradi šibkegadenarnega toka nismo bili zmožni redno izpolnjevati svojih obveznosti do dobaviteljev niti do bankupnic, s katerimi smo sicer uspeli doseči dogovor o moratoriju na glavnice. Obseg dolgoročnih virovfinanciranja ni bil zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih družba opravlja, ter na tveganja, kijim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov.Na seji dne 29. 7. 2011 je upravni odbor na osnovi revidiranega letnega poročila ugotovil, da je družbapostala dolgoročno plačilno nesposobna. Na podlagi te ugotovitve je upravni odbor naložil izvršnimadirektorjema, naj v enem mesecu pripravita poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in gapredložita upravnemu odboru skupaj z mnenjem, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bomogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala dolgoročnoplačilno sposobna.Na podlagi sklepa upravnega odbora z dne 29. 7. 2011 sta izvršna direktorja dne 29. 8. 2011 pripravilaPoročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in ga predložila upravnemu odboru skupaj z mnenjem,da obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranjedružbe tako, da bo družba znova postala dolgoročno plačilno sposobna. Upravni odbor je nato dne 2.9. 2011 podal mnenje in sprejel Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja z dne 29. 8. 2011 inugotovil, da je družba insolventna. Upravni odbor je ocenil, da resnično obstaja najmanj 50-odstotnaverjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bo družba znovapostala dolgoročno plačilno sposobna.Poleg finančnih (glavni ukrep finančnega prestrukturiranja je predstavljala dokapitalizacija) je družbasprejela tudi ukrepe poslovnega prestrukturiranja in na podlagi tega programa konec septembrauspešno izvedla potrebno povečanje osnovnega kapitala, ki je korenito spremenilo njeno lastniškostrukturo.Republika Slovenija je vplačala novoizdane delnice na podlagi principa privatnega vlagatelja. Bistvonačela vlagatelja v tržnem gospodarstvu je, da takrat, ko javna oblast investira v podjetja po pravilih inpod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za privatnega vlagatelja, ki deluje v normalnih tržnih pogojih,investicija ne predstavlja državne pomoči.. V evropskem prostoru se je oblikovala praksa, kakouveljavitev principa privatnega vlagatelja aplicirati v praksi. To je pomembno v primerih, kjerinvestira v podjetje samo javna oblast ali pa investira pod slabšimi pogoji kot zasebni vlagatelj. Kjerinvestira javna oblast skupaj z zasebnim vlagateljem, je tako princip privatnega vlagatelja podan žesam po sebi. Vsekakor so javna sredstva, vložena v družbo skupaj z zasebnim kapitalom, bistvenomanj izkrivljajoča, kot če zasebni kapital ne bi bil prisoten.V primeru dokapitalizacije družbe Adria Airways d.d. je bil princip privatnega vlagatelja podan žesam po sebi zato, ker je Republika Slovenija dokapitalizirala skupaj in pod enakimi pogoji kot zasebnivlagatelji in tudi istočasno. Vlada RS je s sklepom o sodelovanju v transakciji pogojevala z istočasnimsodelovanjem zasebnega sektorja, s katerim se je pred izvedbo posla dolgoročno pogajala.Republika Slovenija je na podlagi Sporazuma o finančnem in poslovnem prestrukturiranju družbeAdria Airways (v nadaljevanju: Sporazum) pri transakciji sodelovala pod enakimi pogoji kot ostalivlagatelji, in sicer:• Stranke so se dogovorile, da je temeljni pogoj njihovega sodelovanja pri izvedbiposameznih ukrepov usklajenost in celovitost izvedbe vseh skupin ukrepov izSporazuma.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 37

• Stranke so izrecno izjavile, da bodo posamezni ukrep, ki ga kot njihovo obveznostnatančneje določa Sporazum, dolžne izpolniti le pod pogojem (temeljni pogoj), čebodo druge stranke izpolnile svoje obveznosti v skladu s Sporazumom.• Stranke so se izrecno dogovorile, da v nasprotnem primeru oziroma ob neizpolnitvitemeljnega pogoja niso dolžne izvesti ukrepov, ki jih kot njihovo dolžnost določaSporazum.Stranke so se s podpisom Sporazuma zavezale sodelovati pri izvedbi ukrepov na način in pod pogoji,kot jih določa Sporazum. Ukrepi, ki se nanašajo ali zahtevajo aktivno sodelovanje strank, soporazdeljeni v naslednje vsebinske sklope:1. Ukrepi finančnega prestrukturiranja Adrie,2. Ukrepi poslovnega prestrukturiranja Adrie,3. Ukrep iskanja in vključitve strateškega partnerja v delniško strukturo Adrie ter izstopdrugih strank iz delniške strukture Adrie.Vsi vlagatelji so se samostojno odločali o udeležbi na podlagi Programa poslovnega in finančnegaprestrukturiranja družbe in na podlagi lastne ocene tveganja. Ob povečanju osnovnega kapitala družbeso vsi vlagatelji vpisali in vplačali delnice pod enakimi pogoji in po isti ceni (1 EUR za delnico) terprejeli enake pravice v razredu delnic.Program finančnega in poslovnega prestrukturiranjaUpravni odbor je na podlagi soglasja sveta delavcev družbe dne 26 9. 2011 potrdil Programfinančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe Adria Airways d.d. Glavni cilj prestrukturiranjadružbe je dolgoročno preživetje, kar bo družba dosegla z jasno strategijo in tržno usmerjenostjo, kisestojita iz treh ključnih ciljev:1. finančnega:- povečanje finančne moči družbe,- brez izgub iz poslovanja od leta 2013 dalje2. operativnega:- zmanjšanje stroškov3. strateškega:- doseči jasno, konkurenčno in trajnostno edinstveno prodajno strategijo,- postati privlačen partner za investitorje in druge letalske prevoznike.Tako bi družba postala zanimiva tudi za vstop strateškega partnerja, ki bi Adrii lahko prineselnaslednjo dodano vrednost:ekonomijo obsega (nabava letal, goriva, letaliških storitev, ostale opreme in podobnega),»know-how« (optimizacija flote in destinacij, procesi, IT, poraba goriva, prodajne poti inpodobno),dolgoročno finančno stabilnost podjetja,osnovo za nadaljevanje zagotavljanja mobilnosti prebivalstva v regiji zahodnega Balkana.Prva faza sanacije je bila uspešno zaključena z izvedenimi finančnimi ukrepi, čemur sedaj sledi drugafaza, v okviru katere bo družba izvedla poslovno prestrukturiranje na podlagi razvojnih načrtov. Sprestrukturiranjem bo dosegla nižje stroške financiranja, povečala svojo finančno moč – kapitalskoustreznost –, ustvarila pozitiven denarni tok in izboljšala kratkoročni koeficient likvidnosti terskrajšala roke plačil dobaviteljem.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 38

Družba bo implementirala vse ukrepe in izvedla program prestrukturiranja do konca leta 2013. Procesprestrukturiranja vključuje racionalizacijo, predvsem zmanjševanje stroškov in kapacitet. Naslednjafaza je stabilizacija operacije, ki bo omogočila rast družbe v prihodnosti. Poleg ukrepov finančnegaprestrukturiranja je poslovodstvo pripravilo tudi ukrepe tržnega, kadrovskega, tehnološkega inekološkega prestrukturiranja.Izvajanje plana prestrukturiranjaIzvajanje ukrepov in tako plana prestrukturiranja se spremlja mesečno v družbi sami, poleg tegazunanji finančni svetovalec vsaka dva meseca preveri stanje in poroča odboru vlagateljev, ki jesestavljen iz naslednjih delničarjev: Republike Slovenije, ki jo po pooblastilu zastopa Agencija zaupravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, Nove ljubljanske banke d.d., Abanke Vipa d.d.,Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., Unicredit banke Slovenija d.d. in PDP Posebne družbe za podjetniškosvetovanje, d.d.Glavna naloga iz programa prestrukturiranja za leto 2011 je bila finančna sanacija družbe, ki je bila vvečji meri realizirana, in sicer: moratorij na odplačilo glavnic v letu 2011 – dosežen moratorij od 1. 1. do 30. 9. 2011, prestrukturiranje kreditov – doseženo podaljšanje odplačila do 2020 za večino kreditov, pravtako moratorij na odplačilo glavnic tudi za celo leto 2012; kratkoročni krediti spremenjeni vdolgoročne, prestrukturiranje dolgov do dobaviteljev – izvedeno; do septembra 2011 se je družba uspešnodogovarjala z dobavitelji za odložen rok plačila, kasneje ob poplačilu dosegla za cca 0,9 mio.EUR popustov na zamudne obresti ali na storitve, povečanje kapitala za 69,7 mio. EUR – izvedeno, slabitev letal zaradi padca vrednosti – izvedeno, prodaja ali oddaja poslovno nepotrebnega premoženja:• prodaja deleža v Adrii Airways Tehnika – izvedeno,• prodaja investicije v teku v hangar 3 – izvedeno,• prodaja letala Airbus A-320 – (oznaka AAA) – izvedeno bo v letu 2012,• prodaja enega letala CRJ-200 – ni izvedeno, planirano je vračilo enega najetega letalav letu 2012,• prodaja počitniških apartmajev – obveza prodaje v letu 2012,• prodaja hangarja 2 – obveza prodaje do 31. 3. 2012.V zadnjem kvartalu leta 2011 je plan prestrukturiranja v vseh scenarijih predvideval krčenje flote inoperacije letenja ter posledično začetek odpuščanja zaposlenih v začetku 2012. leta. V zimskemvoznem redu smo skrčili destinacije tako, kot smo planirali, le linija v Istanbul je ostala, vendar podpogodbeno drugačnimi pogoji. Zaradi tega je družba usmerila vse napore v iskanje rešitev zaneizkoriščena letala, predvsem za enega ali dva Airbusa 319, saj nismo mogli zagotoviti dovolj urletenja na posameznih letalih, prav tako pa smo dosegali nizek izkoristek potniške kabine. Kljubaktivnosti pri lastnikih letal, posrednikih in drugje na trgu nam v zimski sezoni 2011/2012 še ni uspelovrniti ali oddati letal v najem, zato to ostaja prioriteta v letu 2012.Zaradi ukinitve linij in zmanjšanega povpraševanja, pa tudi zaradi (pre)mnogih časopisnih člankov onaših težavah je družba pri fizičnih kazalcih dosegla nekoliko slabše rezultate:- število letov je bilo za 5% nižje od planiranih,- število potnikov v rednem prometu je za 11% negativno odstopalo od plana,- izkoristek potniške kabine v rednem prometu je bil slabši za 7%.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 39

Posledično je družba dosegla za 4% nižje operativne prihodke predvsem zaradi 6% nižjih prihodkovod rednega prometa. Ukrepi za povišanje prihodka tudi iz naslova kolektiranja taks za gorivo se niso vceloti izpolnili, saj se nam je zaradi slabega finančnega položaja in zaskrbljenosti potnikov o obstojudružbe zmanjšal obseg prodaje adrijskih dokumentov, kar posledično pomeni tudi manjšoprerazporeditev taks v naš prihodek.Program prestrukturiranja smo uspešno izpolnjevali predvsem na področju stroškov, in sicer:- zaprli smo planirana predstavništva,- realizirali smo poslovni dogovor z Aerodromom Ljubljana,- na zunanjih letališčih smo presegli planirana znižanja letaliških storitev,- uspešno izvajamo »Fuel Efficiency Program« (program za zniževanje porabe goriva),- stroške goriva smo uspeli v letu 2011 znižati s pozitivnimi učinki iz hedging pozicij zakerozin.Na kadrovskem področju je v letu 2011 ostal odprt podpis samo ene nove kolektivne pogodbe – to jebilo realizirano v letu 2012. Zaradi nespremenjenega števila letal se je odpuščanje presežnih delavcevosredotočilo le na neletalsko osebje, proces pa se je nekoliko zavlekel in se intenzivno izvaja v letu2012. Ko bomo uspeli prilagoditi floto, se bo tudi odpuščanje nadaljevalo po planu prestrukturiranja.Neizpolnjevanje zgoraj navedenih ukrepov iz plana prestrukturiranja bo imelo večji vpliv naposlovanje v letu 2012 in posledično večji odmik. Zunanji dejavniki, na katere družba sama žal nimavpliva, močno vplivajo in bodo verjetno še naprej vplivali na poslovanje družbe. Prav ti zunanji vpliviso oz. bodo velik vzrok za odmik od poti, začrtane v programu prestrukturiranja. Cene goriva, tečajEUR/USD in trg, zasičen s prostimi kapacitetami letal (ozkotrupnimi), so trenutno glavni dejavniki, kionemogočajo Adrii celovito implementacijo in izvedbo ukrepov za uspešno prestrukturiranje. Upravamora zato prilagajati redno poslovanje tem negativnim vplivom in hitro reagirati na vsa odstopanja. Topočne z iskanjem novih ukrepov, ki jih ovrednoti in poskuša uspešno implementirati. Zaradiprilagajanja razmeram na trgu in zunanjim vplivom družba ne izključuje možnosti revidiranjaobstoječega programa prestrukturiranja in se tako prilagoditi novim dejstvom in realnim možnostim,ter za soglasje in potrditev programa prositi pristojne organe.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 40

8 Poslovni segmenti8.1 Redni prometTržna strategijaV skladu s poslovno usmeritvijo in razvojem podjetja je letenje na rednih linijah osrednja in ključnaposlovna dejavnost, ki jo dopolnjujeta čarterski prevoz in prevoz tovora. Analiza ob izdelavi planaprestrukturiranja je pokazala, da mreža poletov Adrie Airways na več segmentih ustvarja izgubo,delno zaradi prevelikih kapacitet letal v floti ter letalskega in drugega osebja (usklajene z visokosezono), zato družba namenja in bo do konca leta 2013 namenjala osrednjo pozornost zmanjšanjuobsega mreže letov, ki bo vključevalo zmanjšanje flote, zaposlenih in drugih posrednih stroškov.Namen tržnega prestrukturiranja je uskladiti kapacitete z nizko/vmesno sezono in zmanjšanjenedobičkonosnih linij tako, da se še vedno ohrani povezljivost ljubljanskega vozlišča. Potrebno flotoza zmanjšan obseg letenja naj bi sestavljalo 9 letal CRJ in letalo A-319: taka flota bi zadostovala zaohranitev dobičkonosnih linij in ad hoc čarterskih letov. Dodatni A-320 bi družbi omogočil, da biobdržala določen del turističnega čarterskega letenja in bi letalo oddajala tudi za ad hoc čarterske lete.Ena izmed ključnih strateških prednosti družbe je članstvo v združenju letalskih prevoznikov StarAlliance – z leti na večja evropska vozlišča omogočamo našim potnikom preko mreže letovprevoznikov združenja Star Alliance povezavo s 1.077 letališči v 175 državah po vsem svetu. Hkratiomogočamo našim zvestim potnikom zbiranje in koriščenje nagradnih milj na vseh letih prevoznikovStar Alliancea.Med naše ključne sposobnosti in primerjalne prednosti, ki jih skušamo ohranjati in izboljševati,štejemo hitre in udobne povezave na direktnih letih, vozni red, prilagojen potrebam potnikov, cenovnokonkurenčnost in kakovost naših storitev. Adria je podjetje, ki ga odlikujejo individualen pristop,odzivnost in prilagodljivost. Razvija se v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojegaosebja in tenkočutni pozornosti do potnikov.Realizacija rednega prometaV letu 2011 se je število letov v rednem prometu zmanjšalo za 2% v primerjavi z letom 2010 in za 5%glede na plan. Kot je razvidno iz grafa spodaj, se največje povečanje izkazuje v aprilu. Vzrok za takoveliko povečanje je zmanjšanje števila letov v aprilu 2010 zaradi zaprtja letališča na Brniku (obnovasteze) in prizemljitve letal zaradi vulkanskega prahu. V avgustu in septembru smo optimizirali letenjetam, kjer je prihajalo do zmanjšanja števila letov. V skladu s programom prestrukturiranja smo vzimski sezoni zmanjšali število letov v primerjavi z letom 2010, saj smo ukinili linije v Atene,Banjaluko, Dublin, Kijev, London, Pariz, Stockholm, Toulon, Varšavo in linijo Frankfurt–Dunaj.V letu 2011 smo prepeljali 972.676 potnikov, kar je za 1% manj kot v letu 2010 in za 11% manj, kotsmo planirali. Vzrok za povečanje števila potnikov v aprilu (graf spodaj) je enak kot za povečanještevila letov. Zasedenost potniške kabine v rednem prometu je znašala 62,75% in je nižja za 5% vprimerjavi z letom 2010 in za 7% glede na plan.Od vseh prepeljanih potnikov v rednem prometu je 41% potnikov nadaljevalo potovanje.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 41

Graf 10: Prikaz spremembe števila letov in števila potnikov glede na leto 2010 (po mesecih)Vir: interni podatkiRast števila potnikov smo zabeležili tako na nekaterih evropskih kot tudi na nekaterih balkanskihlinijah. Število potnikov se je povečalo na linijah: Moskva, Beograd, Barcelona, Stockholm,Podgorica, Zürich, Banjaluka, Frankfurt, München in Sarajevo. Največji porast števila potnikovbeležimo na liniji za Banjaluko (96% povečanje; začetek letenja v juliju 2010), Beograd (80%povečanje), Moskvo (18% povečanje), Barcelono in Stockholm (11% povečanje), Zürich (5%povečanje), Podgorico (3% povečanje), Sarajevo in Frankfurt (2% povečanje) ter München (1%povečanje). Kljub temu da se je na omenjenih linijah število potnikov povečalo, smo na nekaterihlinijah število letov zmanjšali. Največje zmanjšanje števila letov beležimo na linijah za Stockholm(13% manj letov), Podgorica (5% manj letov), Sarajevo (4% manj letov) in Zürich (2% manj letov).Povečanje števila letov beležimo na liniji za Banjaluko (62% več letov), Beograd (42% več letov),Barcelono (34% več letov), Moskvo (za 6% več letov), Frankfurt (2% več letov) in München (1%manj letov).Linije, kjer beležimo padec števila potnikov, so: Amsterdam, Atene, Bruselj, Pariz, Kopenhagen,Dublin, Dunaj–Frankfurt, Istanbul, London, Kijev, Manchester, Priština, Skopje, Tirana, Dunajin Varšava. Največji padec potnikov beležimo na liniji za Kijev, kjer se je število potnikov vobdobju januar–december 2011 v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 57 % (leti pa za68%). Sledijo linije za Atene (54% padec potnikov; 52% manj letov), Dunaj–Frankfurt (43% padecpotnikov; 36% manj letov), Priština (35% padec potnikov; 31% manj letov), Pariz (35% padecpotnikov; 32% manj letov), Varšava (31% padec potnikov; 33% manj letov), London (19% padecpotnikov; 27% manj letov), Tirana (18% padec potnikov; 8% manj letov), Kopenhagen (12% padecpotniko; 7% manj letov), Skopje (11% padec potnikov; 1% več letov) , Bruselj (11% padec potnikov;11% manj letov), Istanbul (9% padec potnikov; 7% manj letov), Amsterdam (7% padec potnikov; 6%manj letov), Manchester (6% padec potnikov; 9% manj letov), Dublin (5% padec potnikov, številoletov enako) in Dunaj (1% padec potnikov; 3% manj letov).8.2 Čarterski prometV letu 2011 smo odleteli 3.110 čarterskih letov, kar je za 5% manj kot v letu 2010, in na njih prepeljali190.340 potnikov, kar je enako kot v letu 2010.Število potnikov je sorazmerno tudi s številom ur letenja, ki smo jih realizirali na posameznih tipihletal. Tako smo na letalih A-320 in A-319 odleteli 3.224 od vseh 6.346 ur.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 42

Glavna produkta v čarter segmentu ostajata ad hoc čarter leti na tujih trgih in serije čarter letov, ki jihletimo za slovenske in tuje organizatorje potovanj, ki tržijo svoje storitve na slovenskem trgu.V letu 2011 se je izrazito povečal obseg prodaje ad hoc čarter letov na tujih trgih, kjer smo uveljavilisvojo blagovno znamko in se pozicionirali kot zanesljiv in kakovosten prevoznik v segmentunajzahtevnejših letov, kot so različni incentive dogodki (predvsem za avtomobilsko in farmacevtskoindustrijo ter banke), prevozi vrhunskih umetniških skupin (predvsem orkestrov, zborov in baletnihskupin) in športnih klubov (med njimi prevladujejo številni nogometni in rokometni klubi). Ustvarilismo za 15.733.872 EUR prihodkov, kar je za 24% več kot lani v enakem obdobju.Osnovna usmeritev v prodaji čarter letov na slovenskem trgu je bila v letu 2011 na eni strani obdržatipoložaj vodilnega prevoznika v čarter segmentu na domačem trgu in na drugi strani optimiratidonosnost, ki se je zaradi gospodarske krize in zaostrenih razmer na trgu od leta 2008 konstantnozmanjševala.Ključne so še naprej tradicionalne destinacije, ki so na eni strani pogojene s tehničnimikarakteristikami flote, na drugi strani pa so vezane na glavne turistične tokove na območjeSredozemlja.Na čarter letih, zakupljenih s strani touroperatorjev, smo prepeljali 115.000 potnikov, kar je manj kot vletu 2010. Največje število je bilo doseženo na devetih različnih grških destinacijah, in sicer 72.120,na drugem mestu je bil Egipt z 20.201 potnikom, pri čemer smo na tej naši edini celoletni destinacijizaradi nestabilnih političnih razmer v letu 2011 beležili največji padec števila potnikov. Na tretjemmestu ostaja Turčija s 14.359 potniki, kar je enako število kot v letu 2010. Dodatno zmanjšanje številapotnikov je povzročil agresiven nastop tujih letalskih prevoznikov, zlasti z neevropskih trgov Egipta,Turčije in Tunizije.Zaradi omejenosti domačega trga (»outgoing«) posvečamo vse več pozornosti »incoming« letom, skaterimi se vklapljamo v produkte slovenskih ponudnikov produktov za tuje turiste.Tako smo letos realizirali 2-krat tedensko lete na relaciji Tel Aviv–Ljubljana–Tel Aviv (5.224potnikov), kratki seriji letov iz Finske (1.152 potnikov) in Španije. »Incoming« segment predstavljapribližno 4% prodaje in raste.Nadaljevali smo tudi prodajo v tujini, in sicer s touroperatorji iz sosednjih regij, ter odleteli 4 serijeGradca/Graza in Celovca/Klagenfurta. Segment je manjši, ostaja na enakem nivoju kot v prejšnjihletih, je pa pomemben zaradi prisotnosti na trgu.Cilj v letu 2011 je bil z optimalno kombinacijo različnih tipov čarter letov, »turističnih», s katerimizagotavljamo obseg letenja, in ad hoc čarter letov, pri katerih z večjo dodano vrednostjo dosegamoboljši finančni rezultat, čim hitreje reagirati na vse priložnosti na trgu in bistveno zmanjšatiizpostavljenost neugodnim gospodarskim razmeram in cenovnim pritiskom.8.3 Oddajanje letalTržna strategijaPri oddajanju letal v najem sledimo cilju optimizacije flote predvsem v času, ko nekaterih letal zaradinizkega povpraševanje ne potrebujemo za lastno letenje. Gre predvsem za zimsko obdobje, ko jepovpraševanje po čarterskih poletih nižje, prav tako pa se zmanjša število rednih potnikov in se leteprerazporeja na letala z manjšo kapaciteto. Zaradi zagotavljanja nadzora nad stanjem letal oddajamoletala samo v »wet-lease« najem. Hkrati ponujamo letala za tako imenovane »sub charterje« tudi vLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 43

visoki sezoni. Gre za pokrivanje raznih A.O.G. (»Aircraft On Ground« – letalo prizemljeno) situacijdrugih prevoznikov.Od novembra do marca se zaradi presežne ponudbe pojavlja na trgu močna konkurenca. Večinaevropskih prevoznikov ima višek kapacitet in jih oddaja po izredno nizkih cenah. Največji konkurentiso prevozniki iz vzhodne Evrope in področja novih članic EU ter čarterski prevozniki, ki nemalokratoddajajo letala tudi pod lastno ceno.Kot večina srednjeevropskih prevoznikov se tudi Adria Airways srečuje s problemom izrazite»sezonskosti« predvsem na področju večjih letal tipa A-320. V poletnih mesecih je na trgu premalokapacitet, v zimskih pa ravno obratno. Po letalih tipa CRJ-200 in CRJ-900 ni večjega povpraševanja,kar se tiče oddaje letal, je pa veliko povpraševanje po posebnih čarter poletih za zaključene skupine, kinačeloma prispevajo večji »yield« – med njimi je avtomobilska industrija ipd.Letalski prevozniki naročajo nova letala, zato se možnost oddaje predvsem v zimskem obdobjuzmanjšuje. Tudi na trgih, kjer je bilo do sedaj pomanjkanje kapacitet (Indija, Kitajska, Bližnji vzhod,severna Afrika), prevozniki naročajo lastna, nova letala, zato bo povpraševanja po najemu temuprimerno manj.Pri oddaji letal so ključnega pomena naše prednosti zanesljivega in učinkovitega prevoznika, ki je ssvojo ceno konkurenčen na trgu. Dne 31. 1. 2011 smo v skladu z dogovorom z lastnikom letalo CRJ-100 (Bombardier) izločili iz operacije in ga vrnili lastniku. Zaradi ekonomske neučinkovitosti »wetlease« najemov letal smo pričeli na trgu iskati letalo tipa A-320, ki bi zadostilo tako potrebam letenjain bi bilo hkrati ekonomsko učinkovitejše od »wet lease« najema. Tako smo z najemodajalcemPhoenix Aircraft Leasing sklenili lizing pogodbo za letalo S5-AAS, A-320 za nadaljnjih 42 mesecev,začenši z aprilom 2011. Za potrebe dodatnega letenja v poletni sezoni smo poiskali še eno letalo tipaA-320; lastnik je GOAL in z njim smo sklenili najemno pogodbo za 17 mesecev. Omenjeno letalosmo v januarju 2012 vrnili lastniku GOAL, kar je tudi predvideno s planom prestrukturiranja.8.4 Trženje medijskega prostoraKomuniciranje z medijiMediji letalskih prevoznikov predstavljajo zaradi svoje ekskluzivnosti atraktivno okolje zaoglaševanje, saj so potniki izpostavljeni oglasnemu sporočilu ne samo večji del potovanja, ampak tudipred samim poletom in po njem. Različne skupine potnikov pa omogočajo ciljano oglaševanje.To dejstvo učinkovito izkoriščamo tudi v Adrii Airways, saj s širokim naborom najrazličnejšihmedijev, tako tiskanih kot ambientnih, nudimo našim naročnikom različne komunikacijske poti inindvidualne rešitve. Zato so tudi mediji Adrie Airways učinkovito orodje za promocijo uglednihblagovnih znamk in storitev, tako domačih kot tudi tujih. Zahvaljujoč neposrednemu in stalnemukontaktu s potniki predstavljajo mediji Adrie Airways odlično okolje za oglaševanje domačih in tujihblagovnih znamk. Pri trženju medijev skrbno upoštevamo vrednost blagovne znamke Adria Airways.Medije lahko prilagodimo tako potniku, ki potuje v poslovnem razredu, kot tudi tistemu, ki potuje vekonomskem ali na čarterskih poletih. Oglaševalce v naših medijih izbiramo predvsem glede na to,kako se dopolnjujejo z našo osnovno dejavnostjo. Odzivi stalnih oglaševalcev so dobri, saj namporočajo o dobri opaznosti in učinkovitosti njihovega oglaševanja v naših medijih.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 44

Realizacija trženja medijskega prostoraV obdobju januar–december 2011 smo tržili naslednje medije: 6 številk In-Flight Magazina, spletnostran, vzglavnike sedežev, trup letala S5-AAF, distribucijo katalogov, 2 izdaji Voznega reda, osvežilnerobčke v poslovnem razredu, serviete v ekonomskem razredu, kozarčke za tople napitke, promocijskečokoladice, podstavke za kozarce in notranjost letala za snemanje na letalu. Izvedena je bila promocijaNLB – projekt TOLI za otroke, na linji za Pariz pa je bila izvedena promocija Mastercardvzglavnikov. Najbolj zanimiva medija sta bila revija In-Flight Magazine in vzglavniki sedežev.Opaziti je bilo trend povpraševanja s strani turistične industrije ter povečano povpraševanje podistribuciji promocijskih katalogov oz. revij. Največji zakupniki oglasnega prostora so bili: AerodromLjubljana, BMW Slovenija, Telekom Slovenije (ex Mobitel) in Zavarovalnica Triglav. Nadaljevalismo s politiko »Last minute« ponudb in tako polnili neprodan oglasni prostor. Pripravili smo ponudbonaših medijev v elektronski obliki in jo objavili na www.adria.si na slovenski in angleški spletni straniter tako omogočili dostopnost ponudbe in prepoznavnost naših medijev poslovni javnosti inuporabnikom naše spletne strani.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 45

8.5 Prevoz tovoraTržna strategijaHitrost in varnost pri prevozu tovora so ključni dejavniki za podjetja, ki so dnevno odvisna od prevozatovora; z našimi dolgoletnimi izkušnjami in strokovnostjo na področju letalskega prevoza tovorazagotavljamo strankam kakovostne storitve v čim krajšem času in po konkurenčnih cenah.Kako to dosežemo?Poslušamo in raziskujemo. Več, kot vemo o naročnikovem delu, tržnem položaju in konkurentih, boljrelevantne rešitve in konkurenčne cene lahko ponudimo.Ključni dejavniki v poslovnem okoljuPovpraševanja po prevozu tovora je veliko, prav tako tudi ponudb.Zaznali smo večjo fleksibilnost pri razporejanju tipov letal glede na potrebe prevoza tovora ter zavzetost instrokovno usposobljenost naše operativne službe, ki je zelo fleksibilna: servis pošiljk je hiter in učinkovit,to pa je naša velika prednost. Zaradi stagnacije slovenskega gospodarstva še vedno zaznavamo več uvozakot izvoza. Realizacija prestrukturiranega plana podjetja nam je z odpovedjo nekaterih linij povzročilanekaj težav pa tudi planiranje manjših kapacitet.Promocija oddelka tovornega prometa je bila uvedba: internetne spletne strani, sledenja pošiljk v sistemu »Champ«, sledenja pošiljk preko spletnih strani, izdelave letakov za naše GSA in špediterje v primeru odprtja novih linij (iz PRN v evropskamesta), stalnega osebnega kontakta z agenti/špediterji, podjetji po Sloveniji, obiski agentov in generalnihprodajnih zastopnikov za prevoz tovora (GSA) v tujini.RezultatiRezultati iz poslovanja kažejo povečanje prevoza tovora za 5% in 15% povečanje finančnih prihodkov.Tabela 4: Primerjava prevoza tovora v kg med letoma 2010 in 20112010 2011 indeksTovor 1.381.220 1.476.247 107Pošta 578.752 574.275 99Skupaj 1.959.972 2.050.522 105Vir: interni podatkiNačrti in cilji za leto 2012Plan prestrukturiranja je usmerjen v zmanjšanje kapacitet in odpovedi nekaterih destinacij. Za dosegozastavljenega cilja na področju letalskega prevoza tovora v letu 2012 se je potrebno usmeriti na: področje EU s poudarkom na večjem sodelovanju s cestnim tovornim prometom, saj nudijo cestnepovezave na krajše razdalje možnost odpreme večjih pošiljk po ugodnejših cenah storitev, azijske trge z odpiranjem novih prodajnih zastopnikov v Singapurju, Bangladešu in Pakistanu,Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 46

zamenjavo nekaterih obstoječih prodajnih zastopnikov (GSA) v tujini s ciljem povečanja tržnegadeleža na določenih trgih.Na direktnih linijah iz/v PRN za EU je potrebno urediti možnost pošiljanja tranzitnih pošiljkna prištinskem letališču in v sodelovanju z našimi zastopniki v tujini promovirati direktne povezave.8.6 IzobraževanjeAdrijin izobraževalni center za prodajno osebje kot edina tovrstna šola v Sloveniji danes izobražujelastno prodajno osebje, agentsko mrežo (v Sloveniji in Makedoniji) ter študente UP Turistica izPortoroža (pogodba o izobraževanju).Namen tega izobraževanja je usposabljanje prodajnega osebja za prodajo prevoznih dokumentov AdrieAirways, pa tudi ostalih letalskih ponudnikov, predvsem na slovenskem in makedonskem trgu. Adriatako s pomočjo svojega izobraževalnega centra vzpostavlja prodajno infrastrukturo, vstopa v generalnimarketing družbe in izvaja funkcijo nacionalnega letalskega prevoznika na slovenskem trgu. S svojimiizobraževalnimi programi omogoča agentom sklenitev in ohranitev prodajne pogodbe z IATO in stem vključitev v prodajno-obračunski sistem BSP.Kot člani Star Allaincea (SA) smo zavezani svoje prodajno osebje ob zaposlitvi izobraziti o zvezi innjenih članicah, o prednostih za stalne potnike, produktih in dogovorjenih procedurah. Znanje jepotrebno občasno osveževati in nadgrajevati. Namenjeno je najširšemu krogu osebja, ki v procesuletalskega prevoza potnikov prihaja v neposreden stik s potniki, to so rezervacije in prodaja vozovnic,agentska mreža, check in osebje, kabinsko osebje, prodajno potniški servis, izgubljena prtljaga ...Izobraževanje poteka v obliki e-learninga, ki je organizirano tako, da dostopamo direktno v StarAlliance program.Dolgoletno sodelovanje z Visoko šolo za turizem iz Portoroža nadaljujemo z nedavno ustanovljenimCeVIT (Center za vseživljensko izobraževanje Turistica) na področju mednarodnega izobraževanjaIATA-UFTAA Foundation Course, ki ga Turistica slušateljem prizna kot obvezno prakso.Predavatelji so inštruktorji Adrie Airways, predavanja potekajo v Adria/Amadeus izobraževalnemcentru v Ljubljani, enako tudi mednarodni izpit.Adrijin izobraževalni center za letalsko osebje, Letalska šola (ki od 1. 6. 2010 deluje kot hčerinskadružba) in TRTO za letala A-320 in CRJ kot edina tovrstna šola v Sloveniji danes izobražujejo lastnoletalsko osebje, prav tako pa tudi zunanje kandidate preko pogodb.Namen tega izobraževanja je usposabljanje letalskega osebja Adrie Airways, pa tudi ostalih letalskihkandidatov, predvsem na slovenskem in evropskem trgu. Adria tako s pomočjo svojega IC vzpostavljamožnost šolanja za pilote, kabinsko osebje in ostalo operativno osebje, ki potrebuje za svoje delolicence.V Letalski šoli se izvaja začetno usposabljanje do pridobitve pogojev, potrebnih v komercialnemzračnem prometu, v TRTO pa nadaljevalno usposabljanje za tipe letal A-320 in CRJ.Predavatelji so inštruktorji Adrie Airways, predavanja pa potekajo v izobraževalnem centru na Brnikuali pa v najetih centrih v tujini, enako tudi izpiti.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 47

9 InvesticijeV družbi Adria Airways posvečamo veliko pozornost investicijski politiki. Strategija investiranjatemelji poleg vlaganj v letala, roto dele in opremo za vzdrževanje letal tudi na vlaganjih v sodobnoračunalniško podprto tehnologijo in primerne delovne prostore.Investicije v letala, roto dele, nepremičnine in ostaloVečja vzdrževalna dela na letalih v letu 2011 v skupni višini 2,3 mio. EUR: popravilo dveh motorjev za CRJ-200 floto, C-pregledi na dveh letalih CRJ-900, pet C-pregledov na floti CRJ-200.V nabavo roto delov pa smo vložili 300 tisoč EUR.V nakup ostalih sredstev smo investirali 0,6 mio. EUR, to je v opremo, računalniške programe ingradbena dela na objektu letalske operative.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 48

10 Mreža letovKoncept Adrijine mreže letov, ki uporablja letališče Ljubljana kot vozlišče, omogoča dobre povezavemed zahodno in jugovzhodno Evropo. Redne lete delimo na tri dnevne in eno nočno rotacijo, pričemer so leti proti zahodni Evropi umeščeni v prvo in tretjo rotacijo, leti za jugovzhodne destinacijepa v drugo in nočno rotacijo. Z leti na glavna evropska vozlišča (Frankfurt, München, Dunaj, Zürich,Bruselj) omogočamo potnikom, da svoje potovanje nadaljujejo z ostalimi prevozniki mreže StarAlliance po vsem svetu. Od decembra 2010 ponujamo tudi direktne lete med Prištino ter Frankfurtomin Münchnom pa tudi dobre povezave preko teh dveh vozlišč.V zimski sezoni smo ukinili tudi lete za Istanbul v drugi rotaciji letov, tako smo namesto desetkrattedensko leteli le 7 tedenskih frekvenc. Na liniji za Kijev v zimski sezoni zaradi nerentabilnosti nismoleteli. Število tedenskih frekvenc na liniji Amsterdam smo zmanjšali iz 9 na 7, na liniji Bruselj iz 19 na13, na liniji London iz 6 na 4, na liniji München iz 26 na 21, na liniji Pariz iz 12 na 10, na linijiPodgorica iz 4 na 3, na liniji Sarajevo iz 7 na 6, na liniji Varšava iz 4 na 3, na liniji Zürich iz 20 na 14ter na liniji Frankfurt–Dunaj iz 16 na 13. Na linijah Priština in Skopje v zimski sezoni nismo letelinočnih frekvenc, kar je na obeh linijah pomenilo zmanjšanje števila tedenskih frekvenc iz 11 na 7.Enako število tedenskih frekvenc smo ohranili na linijah Kopenhagen (3), Frankfurt (25), Tirana (7) inDunaj (21), le na liniji Moskva smo povečali število frekvenc iz 7 na 8 tedensko.V poletnem voznem redu smo v primerjavi z lansko poletno sezono povečali število frekvenc nalinijah za Moskvo iz 8 na 9 tedensko ter za Barcelono iz 2 na 3 tedensko. Število frekvenc smozmanjšali na linijah Atene (iz 3 na dve tedensko), Priština (iz 14 na 12 tedensko), Varšava (iz 5 na 4tedensko) ter Dunaj–Frankfurt (iz 16 na 13 tedensko). Direktne lete iz Prištine v Frankfurt in Münchensmo z enakim številom tedenskih frekvenc kot v zimski sezoni nadaljevali v poletni sezoni, dodali pasmo še 20 povratnih letov Priština–Bruselj, 12 povratnih letov Priština–Pariz, 6 povratnih letovPriština–Kopenhagen in 3 povratne lete Priština–Düsseldorf. Število tedenskih frekvenc je ostaloenako na linijah Amsterdam (7 tedensko), Banjaluka (4 tedensko), Beograd (6 tedensko), Bruselj (13tedensko), Kopenhagen (5 tedensko), Dublin (1 tedensko v obdobju maj–september), Frankfurt (25tedensko), Istanbul (10 tedensko), Kijev (2 tedensko), London (5 tedensko), Manchester (2 tedensko),Toulon (4 tedensko), München (21 tedensko), Pariz (10 tedensko), Podgorica (3 tedensko), Sarajevo(6 tedensko), Skopje (14 tedensko), Stockholm (2 tedensko), Tirana (11 tedensko), Dunaj (21tedensko) in Zürich (20 tedensko).Z začetkom zimskega voznega reda 2011/12 smo od 30. oktobra 2011 dalje zmanjšali številotedenskih frekvenc za Amsterdam iz 7 na 5, na liniji Beograd povečali iz 6 na 8, na liniji Kopenhagensmo število frekvenc zmanjšali iz 5 na 2 tedensko, na liniji Frankfurt iz 25 na 24 tedensko, na linijiIstanbul pa iz 11 na 7 tedensko. Na liniji Priština smo obdržali samo 7 tedenskih frekvenc, enako tudina liniji Tirana, na liniji Skopje smo število frekvenc povečali na 12 tedensko, na liniji Zürich smoštevilo tedenskih frekvenc zmanjšali iz 20 na 17, na liniji Priština–Frankfurt pa smo število tedenskihfrekvenc povečali iz 3 na 4. Število tedenskih frekvenc je ostalo enako na linijah Bruselj (13), Toulon(vendar smo linijo ukinili v decembru), Moskva (9), München (21), Podgorica (3), Sarajevo (6), Dunaj(21) in Priština–München (7). V primerjavi s poletno sezono smo v zimski sezoni ukinili linije Atene,Barcelona, Banjaluka, Dublin, Kijev, London, Manchester, Pariz, Split, Stockholm, Varšava inFrankfurt–Dunaj.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 49

ManchesterKobenhavenMoskvaLondonAmsterdamBruselj FrankfurtMünchenDunajZürichBarcelonaSarajevo BeogradSplit PrištinaPodgorica SkopjeTiranaIstanbulLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 50

11 Mednarodni in medkompanijski odnosi11.1 Članstvo Adrie Airways v združenju letalskih prevoznikov Star AllianceV svetu globalizacije je neizogibno povezovanje, ki omogoča neposredno prisotnost v svetovnemletalskem prometu. Prav zaradi tega je Adria Airways leta 2004 pod sponzorstvom Lufthanse postalaregionalna članica vodilnega svetovnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance, ki omogočanajbolj učinkovito, hitro in za potnike prijazno povezavo s 1.290 svetovnimi destinacijami v 189državah. Adria Airways povezuje z mrežo Star Alliance poleg Slovenije preko križa (hub-a) naljubljanskem letališču tudi letališča v jugovzhodni Evropi.Potem ko smo se v preteklih letih izkazali z vzdrževanjem visokih standardov, ki jih določajo zahteveo skladnosti s Star Allianceom, smo z januarjem 2010 pridobili polnopravni status prevoznikov članovzdruženja Star Alliance. V novembru 2011 smo ponovno uspešno zaključili letno presojo kakovosti povseh tehničnih merilih in merilih kakovosti storitev, ki veljajo za prevoznike člane združenja StarAlliance.Adria Airways si kot polnopravna članica Star Alliancea zagotavlja večjo prepoznavnost svojeblagovne znamke, saj je njen logotip enakopravno zastopan v skupnem seznamu logotipov in se kottak pojavlja v najrazličnejših komunikacijskih kanalih združenja Star Alliance. Članstvo med drugimomogoča sodelovanje v skupnih pogajanjih z dobavitelji (gorivo, rezervni deli, letališke storitve),sodelovanje v globalnih prodajnih produktih ter vodilno vlogo pri kreiranju načrta aktivnosti StarAlliancea za slovenski trg.11.2 Sodelovanje Adrie Airways s tujimi letalskimi prevoznikiNa podlagi dvostranskih dogovorov o sodelovanju na področju priznavanja letalskih dokumentov inoblikovanja cenovne ponudbe na povezanih letih sodeluje Adria Airways z več kot 120 tujimiletalskimi prevozniki. Tovrstni dogovori ji omogočajo večji doseg prodaje, kar je zaradi omejitevdomačega trga in stroškov oblikovanja lastne prodajne mreže v tujini pomembno. Posebej intenzivnoje sodelovanje v obliki dogovora o letih pod skupno oznako, ki omogoča boljše trženje letalskihpovezav in večjo fleksibilnost pri oblikovanju tržnih cen.V letu 2011 je Adria Airways letela pod skupno oznako na štirinajstih rednih linijah in z naslednjimipartnerskimi letalskimi družbami:Ljubljana–Beograd s prevoznikom JAT Airlines,Ljubljana–Bruselj s prevoznikom Brussels Airlines,Ljubljana–Kopenhagen s prevoznikom SAS Scandinavian Airlines,Ljubljana–Dunaj s prevoznikom Austrian Airlines,Ljubljana–Frankfurt s prevoznikom Lufthansa,Ljubljana–Kijev s prevoznikom Ukraine International Airlines,Ljubljana–Moskva s prevoznikom Aeroflot – Russian Airlines,Ljubljana–Muenchen s prevoznikom Lufthansa,Ljubljana–Podgorica s prevoznikom Montenegro Airlines,Ljubljana–Zürich s prevoznikom Swiss International Airlines,Ljubljana–Varšava s prevoznikom LOT Polish Airlines,Frankfurt–Dunaj s prevoznikom Lufthansa,Priština–München s prevoznikom Lufthansa,Priština–Frankfurt s prevoznikom Lufthansa.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 51

12 KakovostLeta 2011 smo nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti. Leta 2003 smo v Adriipridobili certifikat kakovosti ISO 9001:2000, ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost inmeroslovje, član mednarodnega združenja IQNET. S pridobitvijo tega certifikata smo v Adrii Airwayszaokrožili vzpostavljanje celovitega sistema kakovosti. Šest let po pridobitvi ISO 9001:2000certifikata za prevoz potnikov, prevoz tovora, vzdrževanje letal in usposabljanje s področja letalstvasmo sredi leta 2009 uspešno opravili že drugo obnovitveno presojo, ki je bila hkrati tudi prehodnapresoja na novo izdajo standarda ISO 9001:2008. Naslednja obnovitvena presoja nas čaka junija 2012.V letu 2011 je bila zaradi izrednih razmer v poslovanju družbe redna letna presoja najprej prestavljenana september 2011, nato pa izvedena v dveh delih: najprej kot dodatna presoja na nivoju vodenja voktobru 2011 in nato kot presoja operativnega dela v decembru 2011.Sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2008 vključuje tudi sistem kakovosti s področjakomercialnega zračnega transporta EU-OPS.Sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta EU-OPS, za katerega smo leta 2001pridobili JAR-OPS 1 certifikat, nam je omogočil, da smo začeli konec leta 2001 z uvajanjem linijznotraj Evropske unije. Sredi leta 2008 je bil s pridobitvijo EU-OPS certifikata izveden prehod na EU-OPS zakonodajo, ki je nadomestila dotedanji JAR-OPS 1 standard. V okviru sistema kakovosti spodročja komercialnega zračnega transporta EU-OPS skrbimo tudi za članstvo v IOSA (IATAOrganizational Safety Audit) registru letalskih prevoznikov, ki ga je potrebno vsaki 2 leti obnoviti napodlagi uspešno opravljene IOSA presoje. Kot šesta letalska družba na svetu, ki je prejela svoj prviIOSA certifikat že leta 2004, smo v novembru 2011 uspešno opravili že četrto obnovitveno presojo ins tem podaljšali veljavnost svojega IOSA certifikata do 26. marca 2014. Sistem kakovosti s področjakomercialnega zračnega transporta EU-OPS s svojimi mehanizmi zagotavlja izpolnjevanje vsehzakonodajnih zahtev in upoštevanje dobre prakse tudi na področju letalske varnosti in varovanja.V novembru 2011 smo pričeli z vzpostavljanjem integriranega sistema kakovosti, ki bo v skladu ssmernicami ICAO in IATA v okviru SMS (= Safety Management System) vključeval tudi obstoječaEU-OPS in ISO 9001 QMS (= QualityManagement System) in SeMS (= Security ManagementSystem). Organizacijsko je to združeno v obliki SQS (= Safety, Quality & Security) organizacijskeenote, v katero so vključeni izvedenci za varnost letenja, varovanje in izredne dogodke kakor tudivodja sistema kakovosti letalskega prevoznika in direktor integriranega sistema kakovosti, ki je hkratitudi predstavnik vodstva za kakovost po ISO 9001. Tovrstno organiziranje omogoča doseganjesinergijskih učinkov in racionalizacijo strokovnega dela na področju letalske varnosti, kakovosti invarovanja, odgovornemu direktorju letalskega prevoznika pa zagotavlja kompetentno in celostnostrokovno podporo pri vodenju letalskega prevoznika – skozi formalizirane oblike vodenja in popotrebi.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 52

13 Informacijske rešitveNa področju informatike smo v letu 2011 izvedli pomembne premike, saj je bila na podlagi podrobneanalize informacijska tehnologija prepoznana kot potrebna temeljite sanacije in kot ključna pri planuprestrukturiranja. Zato je bil plan sanacije informacijske tehnologije vključen v načrt finančnega inposlovnega prestrukturiranja družbe.Velik napor je bil usmerjen v upravljanje funkcije informacijske tehnologije in izdelan je bil jasenproračun stroška informacijske tehnologije (IT Budget). Izvedla so se pogajanja z glavnimi dobaviteljiza zmanjšanje stroškov večjih pogodb ali za njihovo odpravo. Proces se nadaljuje tudi v prihodnosti.Izdelan in s strani uprave sprejet je bil Plan razvoja IKT 2012, kjer so bili definirani in s poslovnimipodročji usklajeni projekti.Na področju informacijske tehnologije je bilo največ napora usmerjenega v izboljšanje infrastrukture,kjer je bil urejen in prenovljen podatkovni center. Z novimi sodelavci je bila vzpostavljena internapomoč uporabnikom, optimizirali pa smo tudi uporabo omrežnih tehnologij.Na področju aplikativne podpore in razvoja so bile vse sile usmerjene v implementacijo novegaključnega operativnega sistema NetLine, ki bo zaključen v letu 2012.Načrti in cilji za leto 2012V letu 2012 imamo zelo smele načrte na področju informacijskih rešitev, saj morajo tudi informacijskerešitve slediti hitrim in pogumnim poslovnim odločitvam.Glavni projekt, ki se bo zaključil v letu 2012, je projekt NetLine – operativni sistem. Poleg tega bouvedena tudi industrijska rešitev Atennea Air, ki predstavlja dograditev MS Navision in je namenjenapodpori operacijam v zemeljski operativi.Strategijo prodaje je potrebno podpreti na področju e-poslovanja, zato bo 2012. leto pomembno zaprenovo internetnega poslovanja.Izboljšave in optimizacijo poslovnih procesov bomo nadaljevali tudi z implementacijo nekaterihdrugih sistemov, ki pa bodo odvisne od dinamike implementacije glavnih sistemov in prenoveinternetnega poslovanja.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 53

14 Upravljanje s tveganjiOcena tveganj – ocena verjetnosti nastanka kritičnih okoliščin in posledic ter njihovo reševanje – sesistemsko izvede enkrat letno v začetku leta. Skrbništvo nad izvedbo ocen je razdeljeno medvodstvene delavce in strokovne sodelavce, poročanje o ocenah pa je del letnega vodstvenega pregleda,kjer se potrdijo ustrezni preventivni in korektivni ukrepi ter aktivnosti za zmanjševanje tveganj alinjihovih potencialnih posledic. Največjo pozornost posvečamo kritičnim tveganjem, to je tveganjem,ki lahko bistveno vplivajo na spremembo poslovnega izida.Tekoče obvladovanje tveganj oziroma sprememb verjetnosti in možnih posledic med poslovnim letomje definirano deloma na nivoju sektorja, kjer nosijo odgovornost za obvladovanje direktorjiposameznih sektorjev, deloma pa na nivoju uprave družbe (tveganja, ki zadevajo podjetje kot celoto).Temu ustrezno se sklepi glede ukrepov za reševanje kritičnih tveganj, ki zadevajo določen sektor,sprejemajo na nivoju sektorja (poročanje na kolegiju družbe), sklepi glede ukrepov za reševanjekritičnih tveganj, ki presegajo meje enega sektorja oz. se nanašajo na družbo kot celoto, pa sesprejemajo na tedenskih kolegijih družbe.V nadaljevanju navajamo ključna poslovna in finančna tveganja – opis tveganja, vpliv v letu 2011 –ter ukrepe za obvladovanje, na koncu pa še verjetnost nastanka tveganja v letu 2012, vpliv naposlovanje in spremembo obeh parametrov tveganja glede na leto 2011.Poslovna tveganja- Tveganje trga / možnost nastopa recesijeNizka gospodarska rast in nizko poslovno zaupanje skupaj z upadanjem tovornega letalskega prometana globalnem nivoju napovedujejo počasno okrevanje oziroma težko situacijo za letalske prevoznike vprihodnje, tudi v letu 2012.Dolžniška kriza v območju evra je še daleč od zaključka in bo najverjetneje letalske prevoznikepotisnila v rdeče številke. V prvem četrtletju smo zabeležili 3% rast števila prepeljanih potnikov vrednem prometu kljub zmanjšanja števila letov za 5%. V aprilu je bilo zaradi zmanjšanega letenja vletu 2010 za 38% več letov ter 52% več potnikov, medtem ko se je v maju število letov zmanjšalo za1%, število potnikov pa za 3%. V juniju smo na 5% več letih prepeljali 8% več potnikov. V juliju se ještevilo potnikov zmanjšalo za 3% ter nato za 13% v avgustu in 4% v septembru, pri čemer je potrebnoomeniti, da je bilo v avgustu tudi letov za 10% manj, v septembru za 8% manj in da je bila v tehmesecih v lanskem letu rast nadpovprečna (17%, 20% in 10%). Če pa pogledamo celotno obdobje leta2011, smo imeli v primerjavi z letom 2010 za 2% manj letov in za 1% manj potnikov. V čarterprometu se je število letov v letu 2011 zmanjšalo za 5% v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.- Konkurenca / možnost vstopa ali povečanja konkurence na trguV prihodnje lahko pričakujemo povečan konkurenčni pritisk zlasti na trgih Balkana, kjer se prevoznikiborijo za svoj delež trga. Tveganje bomo poskusili zmanjševati s povezovanjem s prevozniki na tempodročju in ohranjanjem konkurenčnosti cen ter voznega reda, kar je zaradi ukinitve linij Pariz inLondon zelo zahtevna naloga. Dodatne prevoznike lahko pričakujemo tudi na ljubljanskem letališču.Prihod novega prevoznika na Letališče Maribor se ni uresničil, medtem ko Easy Jet razmišlja oukinitvi povezave Ljubljana–Pariz.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 54

- Omejenost kapacitet letališč / nezmožnost povečanja kapacitetKratkoročno sicer tveganje ne igra pomembnejše vloge, srednjeročno pa bo vplivalo na možnostiširitve zlasti na evropskih primarnih letališčih. Na letališčih Balkana ne pričakujemo ovir pripridobivanju želenih slotov.- Zamude v evropskem letalskem prometu / možnost povečevanja zamud (število in trajanje)S ponovnim povečevanjem kapacitet na trgu v smislu povečanja števila frekvenc se to tveganje vletošnjem letu povečuje, vendar je možnost ukrepanja omejena z zunanjimi dejavniki, na katere nemoremo vplivati.- Majhen domači trg in omejenost domačih turističnih kapacitet / nezmožnost doseganja točkepreloma v smislu števila potnikov, ki zagotavlja rentabilnost linijeS povečevanjem stroškov goriva je točko preloma na posameznih linijah čedalje težje doseči, saj smoomejeni pri zmožnosti prevalitve stroškov na potnike s povečanjem cene. Doplačilo za gorivo smo vletošnjem letu sicer že dvakrat povečali, prav tako smo povečali cene vozovnic za visoko sezono, dojulija smo periodično (vsakih 20 dni) povečevali cene za visoko sezono, nato pa povečane ceneobdržali tudi po izteku sezone. Kljub omenjenim ukrepom pa je uspešnost pokrivanja stroškov gorivaodvisna od splošne situacije v gospodarstvu in vprašljiva zaradi relativno visoke fleksibilnostipovpraševanja predvsem v turističnem segmentu in tudi v segmentu etnike ter razpoložljivostikonkurenčne ponudbe.- Vojne, epidemije, terorizem in naravne katastrofe / možnost nastanka oz. pojavaDogodki na Japonskem, v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu doslej niso bistveno vplivali nauspešnost poslovanja.V zvezi z delovno silo obstaja trenutno kar nekaj kratkoročnih in dolgoročnih tveganj, s katerimi sedružba sooča in na nekatere med njimi nima neposrednega vpliva. Nekatera izmed tveganj so: presežki delovne sile: zaradi intenzivne rasti prometa in flote v preteklih dveh letih je družbazaposlila dodatno letalsko osebje (pilote, kabinsko osebje), za katere pa v sedanjem kriznemobdobju ob upoštevanju prestrukturiranja družbe z racionalizacijo poslovanja ter optimizacijoposlovnih procesov ter zmanjšanem povpraševanju in posledično manjšem obsegu letenja nebo mogoče zagotoviti dela; manjša fleksibilnost družbe na račun najete delovne sile iz razloga vloženih tožb iz naslovapriznanja delovnega razmerja za obdobje študentskega dela in podjemnih pogodb terposledično visokih tožbenih zahtevkov za izplačilo razlik v primeru za delodajalca neugodnihsodb;Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 55

zvišanje stroškov dela s 1. 6. 2010 iz naslova zvišanih prispevnih stopenj za obvezno dodatnopokojninsko zavarovanje za določene kategorije delavcev (kabinsko osebje). Dosedanjeprispevne stopnje so bile 4,20% za kabinsko osebje, po novem pa znaša enotna prispevnastopnja za to kategorijo 10,55%. Mesečno so tako ti stroški v povprečju višji za cca 200%. Vzainteresirani javnosti je prevladalo mnenje, da je ta ukrep sporen, zato je družba v oktobru2010 na ustrezen organ vložila zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, vendarorgan še ni sprejel ustrezne rešitve.Operativna tveganja (letališke storitve)Stroške letaliških storitev obvladujemo z: izborom najugodnejšega ponudnika na trgu – velja samo za večja letališča z več kot 2 mio.potnikov letnega prometa; z nabavo samo tistih storitev, ki jih na letališču res potrebujemo – velja samo za letališča, kjer jeveč ponudnikov zemeljske oskrbe; s planiranjem ustreznega tipa letal glede na strošek letališča in dolžino poleta.Tveganja, povezana z zavarovanjem in vrste zavarovanjOd poslovnih tveganj, ki so po ocenjevanju najbolj tvegana (najpomembnejša in hkrati najverjetnejša),so na zavarovalnice prenesena naslednja tveganja oziroma deli teh tveganj:- komercialna tveganja,- tveganje poslovno-finančnega odločanja,- tveganje strateškega odločanja,- tveganje zakonodaje in regulative,- katastrofe,- tveganje varnosti in zaščite,- tveganje prevar, odtujitev, zlorab in drugih nezakonitih dejanj.Negativno bi na poslovanje družbe lahko vplival dvig zavarovalnih premij, ki je lahko posledicaodločitve zavarovalnic ali posledica več škodnih dogodkov, ki bi negativno vplivali na bonitetodružbe.Pravna tveganjaPravna tveganja so tveganja nastanka izgube zaradi kršenja ali nepravilnega upoštevanja zakonov,podzakonskih aktov, navodil, priporočil, sklenjenih pogodb, dobre prakse ali etičnih norm. AdriaAirways jih obvladuje s sprejemanjem notranjih pravil delovanja, s katerimi želimo zmanjšativerjetnost nastanka škodljivih posledic oziroma preprečiti ravnanja, ki so lahko njihov vzrok. Pravnafunkcija je vključena v sprejemanje poslovnih odločitev, kar zagotavlja pravočasno odkrivanje pravnihtveganj.Pravna tveganja, povezana s tožbami in z zakonodajo: ravnanje, skladno z zakonodajo, učinkovitost in preventivnost postopkov pravnih presojposlovnih odločitev, ki bi lahko posledično pomenile pravne rizike; predhodno sporazumno reševanje zahtevkov, v kolikor obstoji volja strank v obliki(izven)sodnih poravnav; vpliv na zakonodajne rešitve prek sodelovanja v zakonodajnem postopku s strokovnoutemeljenimi predlogi s pomočjo zunanje pravne pisarne na določenih sepecifičnih področjih.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 56

Zakonodaja in regulativa EU / možnost negativnega vpliva zakonodaje na poslovanjeMednarodna letalska industrija je v veliki meri podvržena evropski in nacionalnim ureditvam, kiposegajo v večino dejavnosti letalskih prevoznikov. Ta okvir vlada tako na področju komercialnihdejavnosti (tekmovalno tržno okolje, pravice dostopa do letalskih linij in letaliških »slotov«,liberaliziran režim cen) kot tudi operativnih standardov, ki se nanašajo na področja, kot so varnost,zaščita, hrup in pravice potnikov. Pri zmožnosti pridobitve dovoljenj za opravljanje letalskega prevozase pri iskanju možnosti širitve na trgih Balkana srečujemo z omejevalnimi bilateralnimi dogovori medposameznimi državami – zlasti s povezavami balkanskih destinacij s Švico kot tudi pri ostalihdestinacijah izven EU.Negativno lahko vpliva na poslovanje tudi vsakič nova interpretacija Uredbe (ES) št. 261/2004Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom vprimerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št.295/91 s strani sodišč in upravnih organov, ki so neupravičeno zavzeli mesto zakonodajalca in širšeinterpretirajo določila Uredbe, kot je zapisal in želel zakonodajalec. Potnikom se priznava čedalje večpravic v primeru nepravilnosti leta, kar se je ob izbruhu vulkana že izkazalo za potencialno izjemnonegativen vpliv na poslovanje letalskega prevoznika.Trenutno bi lahko negativno vplivale na poslovni rezultat sodbe Delovnopravnega sodišča, kjer tečejospori večjih vrednosti.Opis tveganja:Spremembe v zakonodaji in regulativi lahko vplivajo na poslovanje in izvajanje strategije AdrieAirways d.d.Upravljanje s tveganjem in nadzorne kontrole:- proaktivno sodelovanje z institucijami, kot so: vse zavarovalne hiše, domači in tuji(po)zavarovalni trg (Nemčija, Anglija), letalske organizacije, kot so IATA, ICAO, AEA, kiimajo vpliv na spreminjanje relevantne zakonodaje, in tudi sodelovanje z resornimministrstvom.Zavarovalna tveganja obvladujemo tako, da:- tveganja, ki presegajo vnaprej določen obseg, prenesemo na pozavarovalno družbo,- razpršimo prevzeta tveganja in dosegamo zadostnost števila tveganj v posamezni kategorijizaradizmanjšanja variabilnosti pričakovanih rezultatov;- ob razvoju novih zavarovalnih produktov ustrezno določamo parametre, ki določajozavarovalno premijo;- proaktivno spremljamo najavljene spremembe in sprejete spremembe zakonodaje po oddelkihpovezujemo z drugimi ustreznimi oddelki- proaktivno analiziramo vplive predlogov relevantnih novih zakonov ali sprememb naposlovanje.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 57

Nadzorne kontrole:- operativni nadzor – dnevni telefonski razgovori in/ali tedenski sestanki,- mesečni nadzor preko pisnih poročil o upravljanju s tveganji, doseženimi v družbi in ostalih zgorajopredeljenih področjih tveganja.Tveganja na področju intelektualne lastnineAdria Airways se zaveda pomembnosti in vrednosti lastne blagovne znamke za uspešno poslovanjedružbe, zato je uveljavila pravno zaščito blagovne znamke na vseh trgih. Kljub temu obstaja možnostzlorabe blagovnih znamk na trgih z nižjo zaščito intelektualne lastnine.Tveganja na področju spremembe zakonodaje in druge regulativeKer delujemo na mednarodnih trgih, se moramo prilagajati širokim zakonskim zahtevam in drugipravni regulativi. Določene poslovne aktivnosti so podvržene zakonodaji, ki se stalno spreminja,postaja vedno bolj restriktivna in je vezana na varnostne standarde letalskega prometa. Vsakazakonska sprememba pomeni višje stroške poslovanja in možnost zmanjšanja povpraševanja, zatovplive zakonodajnih sprememb, ki so v procesu priprave, proučujemo še pred uvedbo spremembe vveljavni pravni red. V skladu z internim procesom obvladovanja zakonodaje simuliramo učinkespremembe na poslovanje družbe.Negativno lahko na poslovanje vplivajo tudi zakonski in podzakonski akti, ki ustanavljajo nove organein posledično nove vedno višje takse, ki smo jih uporabniki storitev zavezani plačevati. Zakonodajalecjih upravičuje na način, da bo tako povečana konkurenčnost družb, v našem primeru pa se je toizkazalo kot ravno obratno. Nedopustno je tudi, da nekatera določila veljajo retroaktivno in tako nisopredmet vnaprej planiranih stroškov.Tveganje glede morebiti prejete državne pomočiRepublika Slovenija je kupila novo izdane delnice po principu privatnega vlagatelja. Na podlagi tegaRS Evropski komisiji ni predhodno priglasila državne pomoči za prestrukturiranje. Uprava AdrieAirways d.d. po izvedeni dokapitalizaciji prepoznava določeno tveganje, saj bi nakup delnic s straniRS lahko pomenil državno pomoč. Uprava je opravila oceno tveganja in ocenjuje, da je tveganje vzvezi z možnostjo, da bi pristojni organ zavrnil princip privatnega vlagatelja, srednje veliko, sajobstaja po mnenju uprave realna možnost, da bo kljub temu, da so v transakciji sodelovali tudi zasebniinvestitorji, ugotovljeno, da se povprečen investitor ne bi odločil za investicijo. Ker smo se ob izvedbidokapitalizacije vsi vpleteni že zavedali te stopnje tveganja v zvezi s principom privatnegainvestitorja, smo bili na tveganje ustrezno pripravljeni. Pripravili smo Program finančnega inposlovnega prestrukturiranja, ki je zapisan v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči zareševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (2004/C 244/02), ki jih Evropska komisija uporabljapri presojanju, ali je državna pomoč dovoljena. Tudi če bi Komisija presodila, da ni šlo za principprivatnega investiranja, ampak je družba prejela državno pomoč, ki ni bila predhodno odobrena sstrani Komisije, jo Komisija dovoli, v kolikor se izkaže, da je bila dodeljena skladno s predpisi.Tveganje, da bi Komisija odločila, da je Adria prejemnica državne pomoči, ki je nezakonita in tudinedovoljena (in bi RS morala posledično terjati vračilo denarnih sredstev), ocenjujemo kot zelomajhno, saj je bila družba v težavah in je na podlagi veljavnih predpisov sprejela programprestrukturiranja, ki ga sedaj izvaja.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 58

Finančna tveganjaValutno tveganjeDružba je glede na svojo geografsko razvejanost poslovnih dejavnosti izpostavljena valutnimtveganjem, pri katerih se lahko zaradi spremembe tečaja posamezne valute zmanjšajo gospodarskekoristi podjetja. Ključen valutni par je še vedno EUR/USD, spremljamo pa tudi naslednja valutna para,katerih odprte pozicije so relativno nizke: EUR/CHF in EUR/GBP, v manjši meri pa tudi druge.Na poslovanje družbe najbolj vpliva gibanje tečaja USD in pri tej valuti smo že nekaj časa v kratkipoziciji, saj so na valuto USD vezani: nabava letalskega goriva, letal in rezervnih delov ter najem ininvesticijsko vzdrževanje letal, prilivov pa v tej valuti ustvarimo zelo malo.Izpostavljenost poskušamo dolgoročno zmanjšati z naravnim ščitenjem (prestrukturiranjem vsehdolgoročnih posojil v EUR), torej z uravnavanjem prilivov in odlivov, medtem ko del kratke pozicijevarujemo tudi z nakupom izvedenih finančnih instrumentov, del pa v skladu s sprejeto strategijopustimo nezavarovan.V letu 2011 je družba izkazovala kratko pozicijo v USD v višini 80 mio. USD. Gibanje tečajaEUR/USD je sicer v prvih treh kvartalih ugodno vplivalo na poslovanje, slabitev EUR pa je imelaprecej negativen vpliv v zadnjem kvartalu 2011.Tabela 5: Povprečni tečaj EUR/USDTečajPovprečje EUR/USDleto 2010 1,33leto 2011 1,39okt. 2011 1,37nov. 2011 1,36dec. 2011 1,32Vir: tečajnica BSKreditno tveganjeKreditno tveganje se nanaša predvsem na tveganje neplačila poslovnih terjatev kupcev doma in vtujini in ga družba uspešno obvladuje na naslednje načine: z razpršenostjo kupcev; z analizo finančnega poslovanja kupca in oceno rizičnosti pred sklenitvijo pogodbe za odloženrok plačila; prek združenja IATA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov), v katerega so včlanjeniletalski prevozniki, s katerimi sodelujemo; tudi večina turističnih agencij, naših partnerjev,ima dovoljenje za prodajo kart IATE; člani IATE so podvrženi nadzoru, za nespoštovanjeplačilnih pogojev pa so kaznovani; s plačilom ad hoc verig čarterjev vnaprej, z dodatnim zavarovanjem bolj tveganih terjatev z bančnimi garancijami, menicami, akreditivi; s sistematičnim aktivnim procesom izterjave terjatev.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 59

Obrestno tveganjeTveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost, ki je povezana s prihodnjimivrednostmi referenčnih (spremenljivih) obrestnih mer, LIBOR za USD in EURIBOR.Skoraj vsa dolgoročna posojila na dan 31. 12. 2011 so tako nominirana v EUR in vezana večinoma na3-mesečni EURIBOR. Z nakupi izvedenih finančnih instrumentov smo v preteklosti zavarovali delposojil, v letu 2011 pa novih instrumentov nismo kupovali, prav tako pa se nam je zmanjšal obsegdolgoročnih obveznosti.Tveganje, povezano s spremembo cen gorivaStrošek goriva je spet negativno zaznamoval poslovanje letalskih družb v letu 2011, saj ob tako hitrirasti cen stroška ni mogoče v celoti prevaliti na potnika.Porabo in strošek goriva obvladujemo: z izborom najkonkurenčnejše ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na mednarodnihletališčih in z zahtevo po transparentnosti cen pri domačem dobavitelju goriva; s planiranjem ustreznega letala glede na število potnikov; z uporabo programa za zmanjševanje porabe goriva, ki je bil izdelan v IATI in vključujeukrepe pri nadzoru točenja goriva, vzdrževanju letal in tehniki letenja; z zaščito cen v letu 2011 z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, in sicer v skladu ssprejeto strategijo varovanja pred tveganji nihanja cen letalskega goriva.Likvidnostno tveganjeSpremljanje in uravnavanje likvidnosti družbe je osnovno poslanstvo na področju financ.Likvidnostno tveganje je tveganje ali nevarnost neusklajene likvidnosti oziroma neusklajenosti meddospelimi sredstvi in obveznostmi do virov sredstev v podjetju, kar lahko povzroči likvidnostneprobleme (pomanjkanje denarnih sredstev za poravnavanje zapadlih obveznosti) ali celo propadpodjetja.Likvidnostno tveganje v podjetju poskušamo obvladovati z natančnim načrtovanjem in uravnavanjemdenarnih tokov, z nalaganjem presežkov denarnih sredstev v bankah v obliki depozitov, skoraj zapolovico smo zmanjšali kratkoročno financiranje (največ zaradi zmanjšanja kratkoročnih obveznostido dobaviteljev in obveznosti do bank). Z dokapitalizacijskimi sredstvi konec septembra pa smozagotovili tudi ustrezno višino obratnega kapitala in kapitalsko ustreznost.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 60

15 Analiza poslovnih dosežkovLeto 2011 se v svetovnem gospodarstvu ni končalo spodbudno. Tveganja so se v zadnjem četrtletjuuresničevala eno za drugim: zahtevani donosi na dolžniške obveznice so se dvignili, razdolževanjebank je še dodatno omejilo kreditiranje realnega sektorja, varčevalni ukrepi za ureditev stanja javnihfinanc so se še okrepili. Rast je ponovno zastala v večini svetovnih gospodarstev. Nadaljevanjenegotovosti v evro območju se kaže v zmanjšanem povpraševanju in nižji dinamiki rasti svetovnetrgovine, kar je upočasnilo rast tudi sicer bolj dinamičnih izvenevropskih gospodarstev.Finančni trgi še vedno pritiskajo na dobičke letalskih prevoznikov. Dobiček vseh svetovnih letalskihprevoznikov se je v četrtem četrtletju leta 2011 zmanjšal za 55%.Poslovno leto 2011 je bilo za Adrio Airways zelo stresno in težko. Poleg vsakodnevnih izzivov s trgovsmo se soočali predvsem z likvidnostnimi težavami, ki so začele ogrožati obstoj družbe in dodobranačele dobre poslovne odnose z dobavitelji in posegle tudi v nivo zaupanja potnikov. V skladu zdoločili zakona je družba pripravila in izvedla finančne ukrepe, ki so odpravili vzroke zainsolventnost.V planu prestrukturiranja si je družba zastavila kar nekaj ciljev in jih je v večini primerov tudi uspelarealizirati: dokapitalizacija družbe z denarnim vložkom v višini 50 mio. EUR konverzija kreditov v kapital družbe v višini 19,7 mio. EUR zmanjšanje obveznosti do bank za 45% prodaja poslovno nepotrebnega premoženja: delež v Adria Airways Tehnika d.d. – izvedeno hangar 3 – izvedeno hangar 2 – v planu za leto 2012 letalo A-320 (S5-AAA) – še ni izvedeno, vendar potekajo prodajne aktivnosti X letalo CRJ-200 – še ni izvedeno X počitniške kapacitete – v planu za leto 2012 število letal se ni prilagodilo planu, kjer smo operacijo letenja prilagodili največ 11 letalom; obkoncu leta je bilo v floti še 14 letal, od februarja 2012 dalje pa 13; X za 5% smo zaostali za planiranim številom opravljenih letov; X tudi zaradi precej negativne publicitete smo s številom potnikov zaostali za 10%; XKomentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanjaV letu 2011 je bilo skupno število letov manjše za 3% v primerjavi z lanskim letom, število potnikovpa se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 1%.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 61

Graf 10, 11: Primerjava števila potnikov v rednem prometu in števila čarter letov (mesečno) od leta2009 do 2011Vir: interni podatkiV letu 2011 smo odleteli 3.110 čarter letov, kar je za 5% manj kot v letu 2010, in na njih prepeljali190.340 potnikov, kar je enako kot v letu 2010. Število potnikov je sorazmerno tudi s številom urletenja, ki smo jih realizirali na posameznih tipih letal. Tako smo na letalih A-320 in A-319 odleteli3.224 od vseh 6.436 ur.Delež rednih potnikov od vseh prepeljanih potnikov je v 2011 znašal 84%, delež čarter potnikovpa 16%, kar je na nivoju lanskega leta.Izkoristek potniške kabine v rednem prometu se je leta 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšalza 5%, število sedežev, ki so bili na razpolago, pa se je povečalo za za 1%. Povprečni dnevni izkoristek letal je znašal 8,49 ur na aviodan in se je zmanjšal za 3%. Povprečna poraba goriva na uro letenja je v primerjavi z letom 2010 na enakem nivoju.Skupna poraba goriva v letu 2011 znaša 53.907 ton in je za 1% nižja kot v letu 2010, čeprav se ještevilo naletenih ur zmanjšalo za 4%. Povprečna poraba goriva na uro letenja se je v celem letu 2011povečala za 3%. Na povečanje povprečne porabe goriva je vplivalo povečanje deleža letenja z večjimiletali v primerjavi z letenjem v letu 2010.Graf 12: Poraba gorivaLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 62

Vir: interni podatki AAStruktura prihodkovČisti prihodki od prodaje so se v letu 2011 zvišali za 1% glede na predhodno leto, kljub temuda je v letu 2010 še 4 mio. EUR dodatnih prihodkov od vzdrževanja letal za tretje osebe.Njihova sestava se je v primerjavi z letom 2010 spremenila predvsem zaradi odtujitvetehnike s 1. 6. 2010. Ta izpad prihodkov smo nadomestili v rednem prometu (večji za 4,5mio. EUR), v čarter prometu (večji za 1 mio. EUR) ter nekaj malega tudi v prevozutovornega prometa.Graf 13: Sestava operativnih prihodkov v letu 20114%Sestava operativnih prihodkovjan - dec 2011redni promet - potniki 76%19%redni promet - tovor 1%izredni promet - potniki 19%ostale dejavnosti 4%1%76%Vir: interni podatki AAPrihodki od prevoza potnikov v rednem prometu so v letu 2011 predstavljali 76% vsehoperativnih prihodkov in so se povečali za 3% v primerjavi z letom 2010. Od leta 2010 so višjitudi zato, ker smo v letu 2010 prihodke še zmanjšali za prihodke, ki so bili pripoznani v preteklihletih in bi morali bremeniti leti 2008, 2009. Prihodki pa so za 6% nižji kot planirani v planuprestrukturiranja, saj se je povpraševanje vidno zmanjšalo predvsem zaradi negativnih člankov oslabem finančnem stanju družbe.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 63

Prihodki od čarter letov so se nam povečali za 3% predvsem zaradi povečanega obsega ad hocčarterja. Storitve so opravljene predvsem za zahtevne kupce (avtomobilska, farmacevtskaindustrija) ter letenje za športne klube itd. Tu pride do izraza predvsem naša kvalitetna inzanesljiva izvedba posameznih verig letov. Prihodki so tudi za 3% višji kot so določeni v planuprestrukturiranja.Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi z letom 2010 povečali za 15%. Glede na velikokonkurenčnost kamionskega prevoza v Evropo in na Balkan, kamor je usmerjena večina našeprevozne ponudbe, je bila in ostaja naša tržna niša prevoz pošiljk s težo do nekaj sto kilogramov.Zaznati je večjo fleksibilnost pri razporejanju tipov letal glede na potrebe prevoza tovora terzavzetost in strokovno usposobljenost naše operativne službe, ki je zelo fleksibilna; to nampredstavlja hiter in učinkovit servis pošiljk, kar je naša velika prednost. Prav tako pa jerazveseljivo, da so prihodki višji tudi kot v planu prestrukturiranja.Ostali prihodki izhajajo iz drugih dejavnosti Adrie Airways – prihodki od izobraževanja,oglaševanja, prihodki od pristojbine za rezervacijo, prihodki od provizije ... Med ostalimiprihodki so vključeni tudi prihodki od najemnine hangarja in prihodki od intelektualnih storitevAAT, ki jih lani zaradi enovite družbe ni bilo. Od leta 2010 zelo pozitivno odstopajo prihodki odizvedbe šolanja v letalski operativi – prihodek izhaja predvsem iz t. i. zonskega letenja, večinomana letalih tipa Airbus.Struktura odhodkovProizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto 2010zmanjšali za 22% predvsem zaradi prevrednotenja neopredmetenih in opredmetenih osnovnihsredstvih (v višini 37,8 mio. EUR ), ki je bilo izvedeno v letu 2010.Stroški materiala in storitev so se glede na leto 2010 zvišali za 5% predvsem zaradi visokih cenkerozina, pri storitvah pa tudi zaradi drugačnega vodenja stroškov vzdrževanja, saj je bil velik delstroškov vzdrževanja v prvih dveh kvartalih leta 2010 med stroški zaposlenih, letos pa je medstoritvami – stroški vzdrževanja.Stroški materiala so se glede na leto 2010 zvišali za 15%, in to predvsem zaradi povišanja cenletalskega goriva. Nerealna je primerjava stroškov nadomestnih delov za vzdrževanje letal, saj so vletu 2010 zajeti le za 5 mesecev.Stroški goriva so bili eden najbolj negativnih elementov poslovanja predvsem v primerjavi z letom2010. V družbi smo povzeli več ukrepov za omilitev negativnega vpliva: pozitiven efekt iz izvedenih instrumentov, ki so bili kupljeni že v prejšnjih letih in smo jihunovčevali skozi celo leto 2011 (1 mio. EUR), v tretjem kvartalu uvedba bolj intenzivnega izvajanja programa za zmanjševanje porabegoriva, uvedba dodatne takse – »fuel surcharge«.Na zunanjih letališčih je skupni prihranek v letu 2011 nižji kot v preteklih letih zaradi problemov splačevanjem, pa tudi zaradi dejstva, da smo cene že v preteklih letih toliko znižali, da nadaljnja, velikaznižanja niso več mogoča. Del stroškov letališč so tudi stroški terminalne navigacije. Stroškiterminalne pristojbine v Sloveniji so med najvišjimi, kar družbo bremeni za cca 2,4 mio. EUR letno.Pred letom 2006 tega stroška nismo plačevali. Cene storitev terminalne navigacije v Sloveniji ostajajonespremenjene kljub našim prizadevanjem v smeri znižanja cen storitev na raven povprečja ostalihevropskih držav.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 64

Stroški vzdrževanja vsebujejo: stroške tekočega vzdrževanja letal – maintenance reserves, ki jih plačujemo najemodajalcemletal – ter vsa plačila po pogodbah za vzdrževanje letal, komponent, stroški storitev, ki jih za nas opravlja AAT.Stroške je z letom 2010 težko primerjati, od plana pa precej pozitivno odstopajo predvsem zaradiuspešnih dogovorov z našimi večjimi dobavitelji, saj so dobropisi z njihove strani zmanjševalipredvsem stroške vzdrževanja.Stroški najemnin letal so višji od leta 2010, ker sta Airbusa 319 najeta šele od aprila in maja 2010,prav tako sta bila v l. 2011 za poletno sezono najeta dva Airbusa 320. Stroški pa od plana odstopajo,ker je bilo planirano tako zmanjšanje operacije, ki ni več vključevalo dveh Airbusov. Ker letal nismouspeli oddati ali prekiniti pogodbe, so stroški najemnin višji od planiranih.Tako število zaposlenih kot stroški dela so se v l. 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšali, in sicerzaradi: 20% znižanja vseh izplačil iz naslova plače, manjšega obsega letenja in posledično manjšega števila nadur, nižanja oz. ukinitve individualnih stimulacij in variabilnega dela plač, nižjih povračil stroškov prehrane in prevoza delavcev, izhajajoč iz nove kolektivne pogodbe.Ključni prihranki iz naslova plač izhajajo iz decembra 2010 sklenjenega dogovora s sindikati v družbio 20% znižanju plač zaposlenim ter vključenega zmanjšanja v izhodiščno plačo po novi kolektivnipogodbi. Prav tako se je število delavcev na vodstvenih delovnih mestih znižalo za 20% in s tem tudistroški njihovih plač. Znižali so setudi stroški študentskega dela in storitev iz naslova poslovnega sodelovanja, in sicer za enak odstotekkot zaposlenim, ob hkratnem zmanjševanju števila študentov in oddelanih ur zaradi manjšega obsegaletenja.Stroški prodajanja so v primerjavi z letom 2010 manjši za 6%; vsebujejo stroške domače in tujelastne prodajne mreže, vso provizijo posrednikom, stroške rezervacijskega sistema in stroškezaposlenih v prodaji in marketingu.Obresti v višini 3,6 mio. EUR so višje kot v letu 2010 predvsem zaradi dviga ključne obrestne mere indvigovanja bančnih marž zaradi slabega poslovanja Adrie; ker je družba konec leta 2010 in v letu2011 kršila vse finančne zaveze iz kreditnih pogodb, so banke zviševale prvotno dogovorjene marže,kar je vplivalo na višje stroške financiranja, kljub temu da je družba v zadnjem kvartalu zaradikonverzije in odplačila znižala svoje finančne obveznosti.RezultatiLeto 2011 je Adria zaključila s čisto izgubo, ki je več kot petkrat nižja od leta 2010, ko smo rezultatobremenili tudi z odpisi vrednosti letal.Operativni rezultat je negativen (-15,2 mio. EUR), vendar precej boljši kot v letu 2010 (-59,7 mio.EUR). Rezultat je nekoliko slabši od planiranega.Družba ima pozitivni izid iz financiranja v višini 1,5 mio. EUR.Vse to je vplivalo na negativen poslovni izid v višini 12 mio. EUR.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 65

Struktura sredstev Bilančna vsota na dan 31. 12. 2011 je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjša za 5mio. EUR, spremenila pa se je tudi sestava znotraj sredstev:Graf 15: Struktura sredstev na dan 31. 12. 2011Struktura sredstev v %2010 v %58% 0% 16% 26%2011 v %54% 1% 15% 30%0% 20% 40% 60% 80% 100%Osnovna sredstva Zaloge Terjatve Ostala sredstvaVir: interni podatki 54% vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, 15% terjatve, zalog skoraj ni, povečalepa so se kratkoročne finančne naložbe, ki spadajo med ostala sredstva. Največji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo regionalna letala CRJ-200-LR (5) inCRJ-900-LR (2). Povečanje vrednosti letal se nanaša na investicijska vzdrževanja letal CRJ,zmanjšanje pa na obračunano amortizacijo. Dolgoročne finančne naložbe predstavljajo naložbe v delnice in deleže podjetij v skupini, in sicerodvisno podjetje Amadeus Slovenija d.o.o., podjetje Adria Airways Kosovo L.L.C. in podjetje AdriaAirways Letalska šola d.o.o. Dolgoročne varščine in terjatve predstavljajo v večini dane varščine za letala in rezervni motor vdolgoročnem poslovnem najemu ter terjatve do GOAL-a za vzdrževanje motorjev, ki jihpogodbeno tudi plačujemo vzdrževalni organizaciji MTU. Varščine so višje od leta 2010 tudizaradi novih varščin za najem letal A-320. Med kratkoročna sredstva za prodajo smo uvrstili prizemljeno letalo Airbus A-320-AAA, ki gadružba intenzivno prodaja, kar je tudi v interesu banke, ki ima na letalu hipoteko. Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo depozite pri domačih bankah.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 66

Struktura virov sredstevGraf 16: Struktura virov na dan 31. 12. 2011Struktura virov v %2010 v %-36% 71% 61% 5%2011 v %23% 42% 31% 3%-40% -20% 0% 20% 40% 60% 80% 100%Kapital Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Ostali viriVir: interni podatki Struktura virov sredstev se je v letu 2011 bistveno spremenila. Kapital družbe se je z dokapitalizacijo družbe povečal za dobrih 69 mio. EUR, tako da znašakonec leta 22 mio. EUR, kar predstavlja 23,3% vseh sredstev družbe. Družba nima lastnih delnic in jih tudi med poslovnim letom ni imela. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2011 znaša 0,31 EUR, leta 2010 pa je znašala -39,02 EUR. Oblikovane rezervacije v višini 0,8 mio. EUR v celoti predstavljajo rezervacije za pokojnine,jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi; izračunane so na podlagi določil kolektivne inindividualnih pogodb ter fluktuacije zaposlenih glede na leta do upokojitve in glede nadelovno dobo v podjetju. Druge rezervacije v višini 623.425 EUR je družba oblikovala iznaslova ocene iztožljivosti delovnopravnih sporov. Dolgoročne finančne obveznosti, ki predstavljajo dolgoročne kredite do domačih bank, so seglede na leto 2010 zmanjšale za 44% zaradi konverzije 19,7 mio. EUR kreditov v kapitaldružbe in zaradi delnega poplačila nekaterih kreditov; dodatno smo iz dokapitalizacijskihsredstev vrnili tudi za 9,050 mio. EUR dolgoročnih kreditov, s tem da smo obenem dobilizagotovilo o odobritvi revolving kreditov v isti višini, kot jih bomo potrebovali. V letu 2011 tikrediti še niso bili črpani. Dolgoročne poslovne obveznosti predstavljajo obveznosti iz naslova kreditne pogodbe sPetrolom in so se zmanjšale zaradi rednih odplačil glavnic kredita. Kratkoročne obveznosti do bank so se zmanjšale za 79%, saj družba nima več kratkoročnihkreditov, znesek predstavlja le kratkoročni del dolgoročnih obveznosti, ki pa je nizek zaradi ševedno veljavnega moratorija na odplačilo glavnic pri večini kreditov v letu 2012. Za 43% pa so se glede na leto 2010 zmanjšale kratkoročne poslovne obveznosti dodobaviteljev, s čimer si družba spet pridobiva zaupanje svojih partnerjev, saj so se zamude priplačevanju obveznosti skoraj izničile.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 67

Denarni tok iz poslovanjaDenarni tok iz poslovanja v višini 21,64 mio. EUR je negativen in je za 23,4 mio. EUR slabši kot vletu 2010, seveda predvsem zaradi poplačila starih poslovnih obveznosti in s tem izboljšanjalikvidnosti in ponovne pridobitve zaupanja naših poslovnih partnerjev Podroben izračun denarnegatoka je prikazan v računovodskem delu letnega poročila.Kazalniki poslovanjaTemeljni kazalniki stanja financiranja so usmerjeni v analizo financiranja podjetja in so pomembni pridolgoročnih odločitvah o politiki financiranja podjetja in za zunanje uporabnike.Tabela 6: Temeljni kazalniki stanja financiranjaTEMELJNI KAZALNIKI STANJAFINANCIRANJAJan.–dec. 2011 Jan.–dec. 2010Indeks11/10Stopnja lastniškosti financiranja 23,32 -36,20 -Stopnja dolgoročnosti financiranja 66,81 35,53 188Kapitalska pokritost osnovnih sredstev 42,99 -62,67 -Vir: interni podatkiKazalniki plačilne sposobnosti so najosnovnejši pogoj uspešnosti poslovanja podjetja. Pomembno je,da ima podjetje primerno sestavo gibljivih sredstev, saj lahko s primerno dinamiko le teh v denarnoobliko pravočasno poravnava svoje obveznosti.Tabela 7: Kazalniki plačilne sposobnostiKAZALNIKI PLAČILNE SPOSOBNOSTIJan.–dec.2011Jan.–dec.2010Indeks11/10Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitrikoeficient) 0,02 0,01 200Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešenikoeficient) 0,81 0,26 312Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročnikoeficient) 0,88 0,30 293Vir: interni podatkiVrednost koeficientov plačilne sposobnosti je veliko višja kot v letu 2010 zaradi zmanjšanjakratkoročnih obveznosti in depozitov pri bankah zaradi prejema dokapitalizacijskih sredstev.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 68

16 Dogodki po končanem poslovnem letu V januarju je družba v skladu s planom prestrukturiranja predčasno vrnila lastnikom najetoletalo Airbus A-320 – AAT. Adria Airways je 28. januarja 2012 vzpostavila redno letalsko povezavo med Prištino inVerono. Na novi liniji lahko potniki letijo dvakrat na teden, ob torkih in sobotah. Prištino inVerono povezuje letalo Airbus A-319 s 135 sedeži. Letalsko panogo sta pretresla propada dveh velikih prevoznikov, Spanaira in Maleva. Z januarjem 2012 je tudi Adria Airways vključena v Evropski sistem trgovanja z emisijami(EU ETS). To je prvi mednarodni sistem za trgovanje z emisijami, katerega cilj je izpolnitevobveznosti v okviru Kjotskega protokola. EU se je zavezala k zmanjšanju emisij toplogrednihplinov za vsaj 20% glede na raven iz leta 1990. Letalski promet v Evropi je odgovoren zapribližno 3% emisij toplogrednih plinov in stalno narašča. Na podlagi tega sistema smozavezani k poročanju o letnih izpustih emisij toplogrednih plinov. Na podlagi poročila za leto2010 smo pri agenciji za okolje pridobili določeno število brezplačnih kuponov za izpuste,ostale pa bomo morali kupiti na trgu, kar nas še dodano sili k zmanjševanju porabe goriva. Odbor vlagateljev družbe je za finančnega svetovalca, ki bo Adrii pomagal iskati strateškepartnerje in/ali investitorje, izbral Barons Financial Services (BFS), družbo za svetovalnestoritve v zvezi z investicijskim bančništvom s sedežem v Ženevi in podružnico v Londonu.BFS je bila ustanovljena pred 25 leti in je svetovala številnim letalskim družbam v zvezi znjihovimi posli, med drugim je bila svetovalka tudi pri prevzemu nemške podružnice BritishAirways, imenovane DBA (prej »Deutsche BA«), s strani družbe INTRO-VerwaltungsGmbH, in pri prodaji družbe Swissport, vodilne svetovne družbe za zemeljsko oskrbo, s stranivodilnega britanskega zasebnega naložbenega sklada Candover. Adria je v marcu 2012 obeležila 20-letnico letalske povezave Ljubljane s Zuerichom. Redna ins tremi dnevnimi leti zelo ugodna povezava med Švico in Slovenijo pospešuje gospodarskosodelovanje med obema državama, ki se je v zadnjih letih izjemno okrepilo. Z dnem 27. 3. 2012 sta kot člana nadzornega sveta odstopila Vinko Može in Tadej Krašovec.Sodišče je dne 12. 4. 2012 za manjkajočega člana nadzornega sveta imenovalo AndrejaBošnjaka. Nadzorni svet je na seji dne 24. 4. 2012 imenoval Toneta Pekolja za predsednikanadzornega sveta in Sergeja Goriupa za namestnika predsednika nadzornega sveta. Konec marca 2012 je družba prešla na poletni vozni red, s katerim je ponovno uvedlapovezavo z Londonom. Adria Airways ima tako 180 tedenskih letov iz Ljubljane na 19destinacij, večinoma v Evropi: štirikrat dnevno v Frankfurt, trikrat dnevno na Dunaj, vMuenchen in Zuerich, dvakrat dnevno v Bruselj, enajst letov na teden v Skopje, osemtedensko v Beograd, Moskvo in Prištino, sedem letov tedensko v Amsterdam, Carigrad in vTirano, šest v Kobenhavn, štirikrat tedensko leti v London, trikrat tedensko v Podgorico,dvakrat tedensko opravlja sezonske lete v Barcelono in Manchester ter enkrat tedensko v Split. Dne 1.4. 2012 sta uprava družbe in upravni odbor sindikata Združenja kabinskega osebjaposadk letal Slovenije uspešno zaključila pogajanja in podpisala novo kolektivno pogodbo.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 69

Na podlagi sklepa skupščine delničarjev z dne 21. 9. 2011 o imenovanju posebnega revizorjazaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe v obdobju zadnjih petih let se bodo naprvi naslednji skupščini delničarji seznanili s posebnim revizorjevim poročilom o izsledkih inugotovitvah izvedene posebne revizije, ki ga je pripravila revizijska družba BDO Revizijad.o.o., Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana.. Družba bo predlagala skupščini sprejem sklepa,s katerim bo naložila upravi, naj na podlagi rezultatov posebnega revizijskega poročila pridobipravno oceno glede utemeljenosti vložitve odškodninskih tožb in na podlagi te predhodnepravne ocene izvede vse potrebne pravne in druge postopke za morebitno povrnitev škode, kijo je družba utrpela v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe kot posledice kršitvedolžnosti članov organov vodenja in /ali nadzora v celotnem revidiranem obdobju.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 70

17 Načrti za prihodnostAdria Airways bo v letu 2012 sledila planu finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki si ga jepostavila v letu 2011. Vsekakor ostaja v letu 2012 naš osnovni cilj zmanjševanje izgube, saj naj bi seplanirana izguba iz poslovanja več kot dvakrat zmanjšala od izgube iz leta 2011. Vse napore bomousmerili v povečevanje prodaje, obenem pa poskušali še intenzivno zmanjšati stroške na področjih,kjer nam do zdaj ni uspelo oziroma kjer še vidimo možnosti.Najpomembnejši operativni cilji družbe za leto 2012Komercialno področje: oblikovati in pravočasno objaviti stabilen vozni red za poletje 2012 (vozni red po tipu letal, kinaj bi se ne spreminjal in menjal); implementirati novo, enotno cenovno politiko (v čarter prometu in za skupinske potnike) zrabati, ki morajo bazirati na nadgradnji sodelovanja in doseganju zastavljenih ciljev; prilagoditi politiko cene v rednem prometu in celotni »revenue management« proces na osnovistrategije, ki mora biti postavljena za vsako linijo posebej; povečati vlaganja v blagovno znamko Adria Airways na domačem in izbranih tujih trgih sciljem povečanja prepoznavnosti in oglaševanja najbolj udarnih prodajnih akcij; ojačati naš tržni položaj in blagovno znamko na tržišču Kosova in z direktnim letenjem v večevropskih prestolnic izboljšati naš položaj na tem tržišču; reorganizirati sektor komerciale in se z optimalno organizacijsko strukturo in najboljšimi kadrina ključnih pozicijah prilagoditi novo nastali konkurenčni situaciji; spremeniti sistem nagrajevanja GSA agentov in BSP mreže, ki bo partnerje stimuliral zapovečevanje tržnega deleža Adrie Airways v njihovi strukturi prodaje; izboljšati oziroma implementirati procese postavljanja prodajnih ciljev, tržnih aktivnosti inkontrolinga v smislu boljšega pregleda nad poslovanjem in hitrejšega reagiranja vspremenjenih tržnih pogojih; povečati prevoz tovora na »on line« segmentih; povečati donosnost prevoza tovora (ciljno usmerjeno v prevoz tovora višjega cenovnegarazreda).Na kadrovskem področju smo pri pripravi plana za leto 2012 upoštevali zlasti naslednje ukrepefinančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe: ohranitev vrednosti izhodiščne plače v družbi na nivoju predhodno začasno dogovorjenegaznižanja za 20% – izvedeno, zmanjšanje števila neletalskega osebja za 22% (pregled in optimizacija procesov, spremembaorganizacije, sprememba sistemizacije, izvedba zmanjševanja obsega delovne sile spoudarkom na upoštevanju mehkih dejavnikov odpuščanja) – postopoma v letu 2012, učinki nove podjetniške kolektivne pogodbe in posameznih kolektivnih pogodb (pogoji dela inplačila, ki zagotavljajo večjo fleksibilnost in produktivnost družbe ob nižjih stroških dela,zmanjšanje povračil stroškov prehrane in prevoza na delo in z njega ter višine izplačildnevnic) – izvedeno, vzpostavitev poslovnega sodelovanja z lokalnim kabinskim osebjem na Kosovu – izvedeno, implementacija »single cabin crew« operacije – izvedeno.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 71

Flota: v januarju planirana prekinitev najemne pogodbe za en Airbus 320, v oktobru 2012 iztek dolgoročne najemne pogodbe za letalo CRJ-200, planirana prodaja prizemljenega letala A-320 – AAA, z Bombardierjem podaljšana odločitev o nakupu še enega letala že naročenega CRJ-900, v primeru neekonomične uporabe drugega letala A-319 v lastni operaciji usmeritev vseaktivnosti v oddajo ali predčasno prekinitev pogodbe za to letalo.Stroški letenja: Dosežen je dogovor z Aerodromom Ljubljana, s katerim smo se dogovorili za podporo vdoločeni višini na odhodnega potnika. Na letališčih v tujini smo že dosegli znižanja cen z učinkom v letu 2012 v višini 530 tisočEUR. Ukrep zniževanja stroškov na letališčih je stalna aktivnost.Vzdrževanje: nižanje/zadržanje stroškov baznega vzdrževanja na industrijskem standardu za dani tip letala, vzdrževanje CRJ-200 motorjev na komponentnem nivoju oziroma nadomestitev motorjev, kizahtevajo večje posege, z motorji s svetovnega trga.SplošnoVsi napori bodo usmerjeni tudi k zniževanju vseh splošnih stroškov:- stroškov reprezentance,- stroškov zavarovanj,- zmanjšanja stroškov pisarniškega materiala,- zmanjšanja potnih stroškov …Planirani fizični kazalniki poslovanja za leto 2012 V letu 2012 načrtujemo skupno 21.448 letov, kar je za 12% manj kot v letu 2011, in 32.730naletenih ur, kar je za 13% manj kot v letu 2011. Na rednih linijah bomo prepeljali skupaj 961.112 potnikov, kar je za 1% manj kot v letu 2011, indosegli 67,5% izkoristek potniške kabine, kar je za 8 odstotnih točk več kot 2011. leta. V čarterskem prometu načrtujemo 2.139 letov, kar je za 31% manj kot v letu 2011. Načrtovanoštevilo prepeljanih potnikov v čarterskem prometu je 137.519 in je za 28% manjše kot v letu 2011.Planirani finančni kazalniki poslovanja za leto 2012 Čisti prihodki od prodaje se bodo zmanjšali za 2%. Največje zmanjšanje planiramo pri prihodkihod čarterja. Planiramo, da se bo prihodek od prevoza potnikov v rednem prometu v letu 2012 povečal za 5%,saj zaradi krčenja kapacitet in slabe gospodarske situacije ne moremo biti preveč optimistični.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 72

Zaradi nižjega planiranega števila letov načrtujemo tudi za 8% nižje stroške materiala in za 7%nižje stroške storitev. Največje tveganje pa v tem trenutku predstavlja nezadržna rast cene nafte inposledično kerozina. Leto 2012 bi radi zaključili s skoraj prepolovljeno izgubo iz leta 2011. Leto 2012 ne bo leto širjenja kapacitet, ampak leto graditve stabilne, stroškovno učinkovitedružbe.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 73

TRAJNOSTNO POROČILO18 ZaposleniPrikaz strukture in gibanja števila zaposlenihGraf 17: Struktura zaposlenih jan.–dec. 2011Vir: interni podatki AAGraf 18: Rast števila zaposlenih jan.–dec. 2011Vir: interni podatki AAV letu 2011 se je v največji meri zvišalo število zaposlenih pri kabinskem osebju (zaposlitevštudentov, ki delajo v AA že več let). V skladu s planom implementacije lastnega teama zaposlenih spodročja informacijske tehnologije in dviga strokovnega področja na višjo raven predstavlja IToddelek področje, kjer je razviden visok odstotek povečanja novozaposlenih.Odhodi in prihodi v sestavi celotnih odhodov in prihodov zaposlenih v letošnjem letu so razvidni iznaslednjih dveh grafov.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 74

Graf 19: Prihodi zaposlenih jan.–dec. 2011 (skupaj 30 oseb)Vir: interni podatki AAGraf 20: Odhodi zaposlenih jan.–dec. 2011 (skupaj 31 oseb)Vir: interni podatki AAKot smo zapisali že zgoraj, je največji delež zaposlitev predstavljala v letu 2011 zaposlitev 14 novihčlanic in članov kabinskega osebja, zaposlitev 14 oseb v podpornih službah in 1 oseba v operativi.Večji delež pri prenehanju delovnega razmerja so v tem letu predstavljali piloti, saj je prenehalo zdelom kar 15 pilotov, zaposlil pa se je 1 pilot.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 75

Graf 21: Stanje zaposlenih po organizacijskih enotah ob koncu decembra 2011Vir: interni podatki AAStanje zaposlenih po sektorjih v AA ob koncu decembra 2011 prikazuje zgornji graf. Daleč največjidelež (60%) zaposlenih dela v sektorju letalske operative, to so piloti, kabinsko osebje in podporneoperativne ter strokovne službe, drugi po velikosti je komercialni sektor (21%), zatem sektorzemeljske operative in nabave (10%), v manjših deležih pa sledijo še sektor finance in računovodstvo,sektor kadrovsko organizacijske in pravne zadeve ter poslovodstvo.Dne 11. 3. 2011 smo odpovedali vse tri obstoječe kolektivne pogodbe in sindikatom posredovali novo,skupno kolektivno pogodbo za vse delavce družbe. V nadaljevanju pogajanj je sindikat pilotov izrazilželjo, da bi letalsko osebje ohranilo svoje ločene kolektivne pogodbe, čemur smo se prilagodili, saj jena koncu pogajanj, 30. septembra 2011, dejansko prišlo do podpisa splošne podjetniške kolektivnepogodbe, ki ureja pravice in pogoje dela za vse zaposlene v družbi, ter ločene kolektivne pogodbe zapilote, s katero se ureja letalska specifika glede delovnega časa, načina planiranja in drugih posebnihureditev. Žal pa hkrati s podpisom omenjenih dveh kolektivnih pogodb ni bil dosežen končni dogovors sindikatom kabinskega osebja, zato z njimi ni bila podpisana posebna kolektivna pogodba konecseptembra 2011. Ključne pridobitve novih kolektivnih pogodb so usklajenost delovnih obveznostiletalskega osebja z evropskimi merili in regulativo, povečan obseg dela in učinkovitejše planiranjepilotov ter prihranki iz naslova spremenjenega nagrajevanja letalskega osebja, ki opravlja dodatnefunkcije. Generalno za vse delavce v družbi pa je z novimi kolektivnimi pogodbami dogovorjena nižjaizhodiščna plača kot v letu 2011 in pomeni ključen prihranek v stroških dela. Dodatni prihranki pabodo izšli še iz nižjih povračil stroškov prehrane in prevoza delavcev.Optimizacija števila kabinskega osebja na CRJ-200Optimizacija števila kabinskega osebja pomeni, da imamo na letih, ki jih opravimo z letali CRJ-200,samo enega člana kabinskega osebja. Posledično smo prilagodili postopke na vmesnih postankih inservis na letalu (catering). Večina tujih prevoznikov uporablja SCCM (»single cabin crew member«)na letalih do vključno 50 sedežev. Pri implementaciji tega ukrepa se srečujemo predvsem znezadovoljstvom nekaterih zaposlenih, ki se jih projekt neposredno dotika.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 76

Zaposlitev lokalne delovne sileZaposlitev lokalne delovne sile na Kosovem pomeni, da so člani/-ce kabinskega osebja za izvedboletov iz Prištine zaposlene/-i kot lokalna delovna sila, zaposlena v družbi Adria Kosovo LLC. Člani/-ce kabinskega osebja opravljajo delo na letih iz Prištine, s čimer bomo prihranili na dosedanjihstroških dela in potnih stroških zaposlenih, ki zdaj prihajajo na to delo iz Ljubljane. Z zaposlovanjemlokalne delovne sile si bomo dodatno utrdili položaj na kosovskem trgu, saj potniki zelo cenijo, da sona letalu »njihovi« ljudje. Dosegli bomo tudi pomemben psihološki učinek in poistovetenje lokalnihpotnikov z Adrio.Razvoj kadrovTudi v letu 2011 zaradi finančne krize ni bilo možnosti za večja vlaganja v razvoj kadrov. Vsi naporiso bili ponovno usmerjeni v racionalizacijo stroškov na vseh nivojih, zato je bilo največ energijevložene v komuniciranje s predstavniki zaposlenih za znižanje stroškov dela. Poleg organizacijskihsprememb in racionalizacije procesov s pomočjo IT rešitev smo tudi v letu 2010 nadaljevali zmehkimi metodami odzaposlovanja predvsem na podpornih delovnih mestih.V letu 2011 smo v družbi pričeli z implementacijo novega informacijskega sistema za podporo letalskioperaciji (NETLINE) vključno z načrtovanjem delovnega časa letalskih posadk. Načrtujemo šeintegracijo z ostalimi podsistemi, ki se navezujejo na zaposlene in posledično na prihranek iz naslovavečje preglednosti podatkov, stroškov dela ter optimizacije načrtovanja, obvladovanja in spremljanjadela zaposlenih.V letu 2011 smo uveljavili sodoben sistem spletnega izobraževanja z različnimi vsebinami, ki gakonstantno nadgrajujemo s specifično letalskimi vsebinami in tudi na tak način prispevamo kzniževanju stroškov za izobraževanje.Na področju nagrajevanja ima družba sprejeto kolektivno pogodbo, ki vsebuje tudi podlago (osnovo)za nadgradnjo variabilnega sistema nagrajevanja. Nadgraditev omenjenega področja nagrajevanja jenujna za učinkovitejše izvajanje zastavljenih ciljev ter spremljanje delovne uspešnosti in posledično zamotivacijo posameznih skupin zaposlenih.Planiranje kadrovskih virov se izvaja na letnem nivoju, in sicer v sklopu posameznih funkcij(sektorjev/oddelkov) v kontekstu priprave letnih planov poslovanja družbe. V kontekstu noveorganizacije in optimizacije procesov so bile izvedene uskladitve trenutno veljavnih opisov delovnihmest, ki bodo v bodoče ustrezale vsebini novih procesov, ter nadgradnja le-teh s kompetenčnimimodeli. Kadrovska služba bo še naprej v sodelovanju z drugimi službami delovala na sistemu razvojain izgradnje odnosov z zaposlenimi in zunanjo zainteresirano javnostjo.Varnost in zdravje pri deluV letu 2011 je bilo v skladu z zakonsko obvezo poslanih na obdobne zdravstvene preglede skupno 316delavcev, katerih večina izpolnjuje vse zdravstvene pogoje za opravljanje dela, nekateri pa imajo priopravljanju dela določene zdravstvene omejitve, ki se jih da odpraviti z minimalno ureditvijodelovnega mesta oz. uvedbo osebne varovalne (zaščitne) opreme.S področja izobraževanja na temo varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva je 95 zaposlenihopravilo predpisan teoretični preizkus znanja.V letu 2011 je bilo ponovno organizirano cepljenje proti gripi in udeležilo se ga je 11 delavcev.Organizirano je bilo tudi cepljenje proti klopnemu meningitisu, ki se je ga udeležilo 5 delavcev.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 77

Bolniška odsotnost v obdobju januar–december 2011 je bila 4,23%, v letu 2010 pa 3,59%. V letu2011 smo imeli z bolniško odsotnostjo 503.924 EUR stroškov, kar je sicer za 67.600 EUR manj kot venakem obdobju leta 2010, ko je ta znesek znašal 571.524 EUR.V letu 2011 se je v Adrii Airways, d.d. zgodilo 9 nezgod, od tega dve na poti na delo, dve pa na delu.Vse nezgode so imele za posledico 144,5 izgubljenih delovnih dni.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 78

19 OkoljeAdria Airways je okoljsko ozaveščena letalska družba. Ob prizadevanjih za čim bolj uspešno indonosno poslovanje ne pozabljamo na naravo, ki predstavlja temelj za življenje in ustvarjanje.Zavedamo se, da je varovanje naravnega okolja izjemnega pomena, saj je le to osnovni pogoj za zdravin trajnosten razvoj. Ena od osrednjih opredelitev družbe je celovito obvladovanje kakovosti, v kateroje vključen sistem upravljanja z okoljem. V družbi si prizadevamo za premišljeno in varčno rabonaravnih virov, posebno pozornost pa namenjamo zmanjševanju porabe letalskega goriva, kipredstavlja zaradi neprestanega višanja cen vedno večji strošek družbe.Vsa letala v naši floti so v skladu z ICAO (Mednarodno organizacijo civilnega letalstva) okoljskimi indrugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adrijini floti, sta glede emisij plinov indima v okviru 70% dovoljenih vrednosti, ki jih določa ICAO. Kljub temu da so naša letala gledeporabe goriva zelo učinkovita, se trudimo to porabo zmanjšati. Zaradi tega smo v letu 2011 uvedlidelovno mesto skrbnika učinkovite porabe goriva (Fuel Efficiency Manager), ki je vodja različnihprojektov.V letu 2011 smo izvedli dva projekta za zmanjševanje porabe goriva. Zmanjšali smo hitrost letenja ins tem privarčevali okoli 25 ton goriva na mesec. Avgusta 2011 smo ukinili nepotrebno načrtovanjedodatnega goriva (Company fuel) ter pri tem v pol leta zmanjšali porabo goriva za okoli 70 ton. Ker jena tem področju še veliko možnosti za napredovanje, bomo v l. 2012 pristopili k celovitemuupravljanju učinkovite porabe goriva, ki zajema projektno delo in uvedbo informacijskega sistema zanadzor nad temi projekti.Graf 22: Poraba goriva v t/1000 pkm v letih 1997–2011Vir: interni podatkiV družbi spoštujemo predpise o ravnanju z odpadki in jih zbiramo ločeno. Na več mestih so urejeneekološke točke, opremljene z označenimi zbiralniki in navodili za odlaganje. Logistična služba skrbiza manipulacijo odpadkov do ustreznih zbirnih mest ter oddajo pooblaščenim zbiralcem inpredelovalcem odpadkov.Tudi v prihodnje bomo nadaljevali svojo politiko varovanja okolja, katere cilj je trajna uravnoteženost,ki jo je moč doseči s preventivnimi ukrepi in vključevanjem varstva okolja v posamezne poslovneprocese.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 79

20 Odnosi s širšim družbenim okoljemV Adrii Airways smo že od svoje ustanovitve dalje intenzivno vpeti v celotno družbeno okolje, vkaterem delujemo. Zavedamo se svoje odgovornosti do širšega družbenega okolja, zato sodelujemo prinajrazličnejših projektih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Z donatorstvom in sponzorstvom rednosodelujemo pri najrazličnejših projektih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Naš prispevek največkratpredstavlja pomoč pri stroških potovanja. Kot uradni letalski prevoznik smo podprli različnemednarodne dogodke in kongrese v Sloveniji, večinoma s področja poslovanja, medicine, kulture,šolstva in športa.Večino sredstev namenimo krovnim organizacijam državnega pomena, največ posamičnih akcij paizvedemo z neprofitnimi organizacijami. Kot družba, ki z osnovno dejavnostjo povezuje domačeokolje s tujim, se še posebej radi odzovemo povabilu oziroma prošnji za podporo predstavitvam našihustvarjalcev v tujini. Naj omenimo nekaj projektov, organizacij in društev, s katerimi smo v letu 2011uspešno sodelovali.ŠportNa področju športa zajema naša aktivnost predvsem dolgoročnejša sodelovanja na nacionalni ravni inostaja že več let podobna. Uspešno sodelujemo z Atletsko zvezo Slovenije, Nogometno zvezoSlovenije, Olimpijskim komitejem Slovenije in Hokejsko zvezo Slovenije, kot vedno doslej pa smopodprli še nekaj lokalnih tekmovanj in prireditev.KulturaV kulturi smo namenili pomoč že priznanim organizatorjem kulturnih dogodkov v Sloveniji in tudimanjšim organizatorjem, ki si s svojo dejavnostjo prizadevajo za širjenje kulture med mladimi. Smodolgoletni podporniki Festivala Ljubljana.HumanitarnostV podjetju čutimo odgovornost do širše družbene skupnosti, zato se v okviru naših možnostiodzovemo prošnjam za pomoč v raznovrstnih projektih, ki niso ekonomskega značaja. V letu 2011smo podprli Vikend odprtih vrat Aerodroma Jožeta Pučnika Ljubljana in z Zavodom Krog smoomogočili skupini deprivilegiranih otrok s Kosova letovanje na Debelem Rtiču. Donatorji smo bili šeHumanitarnemu društvo ADRA Slovenija in Društvu kapistov.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 80

21 Korporativno komuniciranjeV službi za korporativno komuniciranje si prizadevamo za učinkovito komuniciranje z raznolikojavnostjo, ki je povezana z našo družbo: interna in eksterna javnost – mediji, potniki, poslovna javnost,odločevalci, finančna javnost idr. Deli naše javnosti so med seboj prepleteni, ne nazadnje pa s(m)o vsinaši potencialni potniki.Naš cilj je, da s svojimi aktivnostmi v kar največji meri doprinesemo k uresničitvi poslovnih ciljev inpovečevanju ugleda naše družbe ter s tem k njeni uspešnosti. Pozornost posvečamo tudi aktualnimtemam v letalstvu. Naša načela pri komuniciranju so odprtost, prodorno sodelovanje, preglednost,dvosmernost, hiter odziv in trajnost.Korporativno komuniciranje je v l. 2011 potekalo intenzivno proaktivno v skladu s smernicamivodstva. Skozi vse leto 2011 smo k notranji in zunanji javnosti pristopali s pomočjo številnihkomunikacijskih orodij in izvedli vrsto aktivnosti in dogodkov. Glavno sporočilo leta 2011 vsemjavnostim je bila 50-letnica delovanja družbe.Julija 2010 smo Muzeju novejše zgodovine Slovenije podarili zgodovinsko zbirko uniform kabinskegaosebja Adrie Airways in se z Muzejem dogovorili, da bomo ob 50-letnici Adrie Airways v Muzejupripravili razstavo, posvečeno zgodovini naše družbe.Razstava »Adria 50 – dovoljenje imate za vzlet« je bila na ogled od 19. aprila do 22. septembra 2011 vprostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Dan po slovesni otvoritvi razstave, kamor smopovabili poslovne partnerje iz Slovenije in zaposlene, ki so s svojimi predmeti in delom pomagalipripraviti razstavo, smo na ogled povabili vse zaposlene in upokojence.Cilj razstave je bil pritegniti čim širšo javnost, zato je bila razstava zasnovana dvoplastno. Namenjenaje bila najmlajšim obiskovalcem (predšolskim, šolskim in srednješolskim skupinam), ki so na razstavispoznavali potnikovo pot od nakupa letalske vozovnice do končnega poleta z letalom. Poskušali smopritegniti tudi odrasle obiskovalce, ki naj bi zgodovino in delovanje letalske družbe Adria Airwaysspoznali preko razstavljenih originalnih predmetov, vsebinskih dodatkov, pričevanj in bogategafotografskega gradiva.V prostore občasne razstave je bila nameščena tudi pomanjšana rekonstrukcijo pravega letala, ki jeobsegala simulator letenja, letalsko kuhinjo in potniško kabino z osmimi vrstami sedežev.S sporočilom za medije smo od januarja do marca 2011 iskali najstarejšo vozovnico. Na javni poziv seje odzvalo kar lepo število ljudi. Lastniku najstarejše vozovnice smo na otvoritvi razstave poklonilidve letalski vozovnici. Na razstavo smo poleg najstarejše vozovnice iz leta 1970 uspeli umestiti tudispominski dnevnik, v katerega so se že leta 1962 podpisale prve Adrijine stevardese.O dejavnostih, poveznih z razstavo, smo vse leto pisali tudi v Adria Airways In-Flight Magazinu. Vreviji pa smo imeli tudi serijo intervjujev z najstarejšimi bivšimi zaposlenimi.Razpisali smo tudi fotografski natečaj. Prijavilo se je 15 različnih fotografov z 51 deli. S prispelimifotografijami smo postavili fotografsko razstavo v preddverju Viteške dvorane Muzeja novejšezgodovine Slovenije.Del razstave je bil na ogled v predprostoru prizorišča slovesnosti na Gospodarskem razstavišču, kjer jebila osrednja svečanost ob 50-letnici družbe. Nanjo smo povabili poslovne partnerje iz tujine inSlovenije, zaposlene v Adria Airways Tehnika in Adrii Airways ter vse upokojence.Del razstave bo v letu 2012 na ogled na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, del razstave pa bo Mestnaobčina Ljubljana vključila v Letalski park, ki ga namerava v prihodnosti urediti na staremljubljanskem letališču v Mostah (BTC).Septembra 2011 smo se udeležili letnega srečanja komunikatorjev Star Alliance v Lizboni.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 81

Komunicirali smo o temah, ki so skupne letalski branži, evropskim letalskim družbam in članicamzdruženj IATA, AEA, ERA ter članicam združenja Star Alliance. Na pobudo medijev smo sodelovalipri pripravi številnih člankov in prispevkov o naši družbi.Adrijine intranetne strani so postale vsakodnevni naslov zaposlenih; tam pridobivajo podatke, ki jihpotrebujejo pri delu, informacije o dogajanju v družbi in aktualne teme iz letalstva. Od leta 2008izdajamo tedenske elektronske Novičke za zaposlene.Leta 2011 je o Adrii Airways poročalo 181 medijev, in sicer 99 tiskanih, 39 elektronskih in 43spletnih. V obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2011 se je Adria Airways pojavila v 4.569medijskih objavah. V primerjavi z letom 2010 se je prisotnost v medijih močno okrepila, saj smozabeležili 43% rast števila objav. V letu 2011 so mediji objavili 1.899 načrtovanih objav, karpredstavlja 42% vseh objav, v katerih je bila omenjena Adria Airways. Delež nenačrtovanih objav jeznašal 58% oziroma 2.670.Delež nenaklonjenih objav je leta 2011 predstavljal štiri odstotke vseh objav, delež naklonjenih pa 6%.Nevtralnih je bilo 90% objav. Najvišji delež objav smo zasledili septembra.V primerjavi z letom 2010 se je prisotnost v medijih močno okrepila, saj smo zabeležili 43% rastštevila objav. Medijska slika Adrie Airways je povečini nevtralna. V primerjavi z letom 2010 se jepovprečna ocena poročanja malenkostno zmanjšala, kar je posledica večjega števila nevtralnih objav.Iz istega razloga se je znižal delež naklonjene publicitete, vseeno pa smo v letu 2011 zabeležili večnaklonjenih objav kot v letu 2010.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 82

22 Raziskave in razvojLeta 2012 smo pričeli s projektom EFB (Electronic Flight Bag). Na letalih Airbus se sedaj uporabljasistem LPC (Less Paper Cockpit), ki je nekakšen predhodnik EFB-ja. Princip je takšen, da se velikopodatkov namesto v papirnati uporablja v elektronski obliki na prenosnih računalnikih, v našemprimeru na t. i. TAB-jih. Posadke bodo imele program za performančne izračune, elektronskenavigacijske karte ter celotno knjižnico dokumentov in priročnikov itd. Podatki se bodo obnavljaliavtomatsko, ko posadke vrnejo računalnike. Glavne prednosti takšnega sistema so centralizacijapodatkov, zmanjšanje papirnatih oblik priročnikov in s tem tudi teže ter manjša obraba motorjev itd.Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 83

23 Kdo je kdo, kontaktiPoslovodstvo družbe:Klemen Boštjančič, predsednik uprave / klemen.bostjancic@adria.siDirektorji področij:Rok Marolt, direktor sektorja Operativa / rok.marolt@adria.siMark Anžur, direktor Komercialnega sektorja / mark.anzur@adria.siLilijana Lunder, direktorica sektorja Kadrovsko organizacijske in pravne zadeve /lilijana.lunder@adria.siLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 84

24 Predstavništva in prodajna mestaLJUBLJANA, SlovenijaInformacije in rezervacije:Adria AirwaysZgornji Brnik 130 h4210 Brnik-AerodromKlicni centerTel.: 386 (0)1 36 91 010Fax: 386 (0)4 25 94 573SITA: LJURMJPE-pošta: booking@adria.siBrezplačna številka: 080 13 00Prodaja vozovnic:Adria AirwaysGosposvetska 6, 1000 LjubljanaBrezplačna številka: 080 13 00Tel.: 386 (0)1 23 91 910Fax: 386 (0)1 23 21 668SITA: LJURPJP, LJUTBJPE-pošta: adr.gosposvetska@adria.siLetališče Jožeta Pučnika, LJUBLJANAProdajno mesto: Adria AirwaysAirport LjubljanaBrezplačna številka: 080 13 00Tel.: 386 (0)4 25 94 245Fax: 386 (0)4 23 63 461SITA: LJUKKJPE- pošta: adr.prodaja@adria.siAMSTERDAM, NizozemskaAdria AirwaysP.O. Box 756441118 ZR Schiphol TriportTel.: 31 20 625 11 22Fax: 32 2 753 23 37Prodajno mesto:Aviapartner, Letališče SchipholTerminal 1E- pošta: adr.amsairport@adria.siBEOGRAD, SrbijaAdria AirwaysPooblaščena agencijaOKI AIR INTERNATIONALLetališče »Nikola Tesla«11180 Beograd 59, SrbijaTel./fax: 381 11 2286457,2286458, 2097457E- pošta: okiairbeg@oki.me; adr.belgrade@adria.siLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 85

BRUSELJ, BelgijaAdria AirwaysBrussels Airport - Box 41930 ZaventemTel.: 32 (0)2 75 32 336Fax: 32 (0)2 75 32 337SITA: BRUTOJPE- pošta: adr.brussels@adria.siProdajno mesto: Adria AirwaysLetališče Zaventem / BruseljTel.: 32 (0)2 75 32 335KOPENHAGEN, DanskaAdria Airways,Zastopništvo in informacijeA CVITAN AB, Tingsgatan 2256 56 Helsingborg, SWEDENTel.: 46 (0)42 28 47 78Fax: 46 (0)42 14 47 78Mobil. tel.: 46 708 28 47 78E- pošta: adr.copenhagen@adria.si,a.cvitan@adria-airways.se,Vozovnice: info@adria-airways.dkProdajno mesto: Adria Airways,Letališče CopenhagenTerminal 2, nadstropje 2, pisarna 2302770 Kastrup, DenmarkTel. & fax: 45 (0)32 51 59 59Mobil. tel.: 46 708 28 47 78E- pošta: adr.copenhagen@adria.siFRANKFURT in MÜNCHEN, NemčijaAdria AirwaysLetališče Frankfurt, terminal 1, zgradba 201,Pisarna: 201 4043/4044,P.O. Box 039, 60549 Frankfurt am MainTel.: 49 (0)69 269 56 720, 269 56 721Fax: 49 (0)69 269 56 730E- pošta: adr.frankfurt@adria.siProdajno mesto: Adria AirwaysLetališče Frankfurtterminal 1, Hall B, prodajno mesto 307,P.O. Box 03960549 Frankfurt am MainTel.: 49 (0)69 269 56 722ISTANBUL, TurčijaAdria Airways,ZENITH Pooblaščena agencija:Ordu Cad No. 206/1, 34470 Laleli, IstanbulTel.: 90 (0)212 51 24 232Fax: 90 (0)212 51 24 234, 51 25 436E- pošta: adr.istanbul@adria.siLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 86

KIJEV, UkrajinaAdria Airways, pooblaščena agencija: AVIAREPS,Chervonoarmijska St. 9/2, Office No. 2,Kiev 01004Tel.: 38 (0)44 287 07 47Fax: 38 (0)44 490 65 04E- pošta: adr.kievtown@adria.siLONDON LUTON AIRPORTServisair Ticketing OfficeDeparture AreaTel.: + 44 (0)1582 753377 int. 356Fax.: +44 (0)1582 773388MOSKVA, RusijaAdria AirwaysDerbenevskaja 4113 114 MoscowTel.: 7 495 727 0887 – predstavnikTel.: 7 495 72 70 885 – prodajno mesto,Fax: 7 495 72 70 888E- mail: adr.moscow@adria.siProdajno mesto: Letališče Sheremetyevo, TICKETING AGENT AP SVOProdajno mesto Bohemia service – II. nadstropje, terminal FTel.: 7 903 561 3645Fax: 7 495 578 8197apt-svo@mail.ruPODGORICA, Črna goraAdria Airways,Pooblaščena agencija:OKI AIR MONTENEGRO d.o.o.Ivana Vujoševiča 4681000 Podgorica, MontenegroTel. & fax: +382 (0)20 201 201, 201 202, 241 154Mobil. tel.: +382 (0)67 241 154e-mail: okiair@oki.me adr.podgorica@adria.siOKI AIR MONTENEGROAiport Podgorica – ticket issueTel. & fax: 382 (0)20 653 074Mobil. tel.: +382 (0)67 241 154e-mail: adr.podgorica@adria.siPRIŠTINA, Republika KosovoAdria Airways,Pooblaščena agencija:Adria Airways Kosovo L. L. C,Qamil Hoxha Nr. 12, 38000 PrištinaTel.: 381 (0)38 246 746Tel. & fax: 381 (0)38 246 747Mobil. tel.: 00 377 44 16 50 84E- pošta: adr.pristina@adria.siProdajno mesto: Letališče PrištinaLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 87

Tel. & fax: 381 (0)38 548 437Mobil. tel.: 00 377 44 501 241SARAJEVO, Bosna in HercegovinaAdria Airways,Zastopništvo in informacije:Ferhadija 23/2, 71000 SarajevoTel. : 387 (0)33 232 125, 232 126Fax: 387 (0)33 233 692Mobil. tel.: 387 (0)61 279 394E- pošta: adr.sarajevo@adria.siProdajno mesto: Adria Airways,Letališče SarajevoZastopništvo in informacijeTel. & faks: 387 (0)33 464 331E- pošta: adr.sarajevo@adria.siSKOPJE, MakedonijaAdria AirwaysPooblaščena agencija:AAM dooel,Dame Gruev, Gradski Zid, blok 4/8,1000 SkopjeTel.: 389 (0)2 31 17 009, 32 29 975Fax: 389 (0)2 31 65 531E- pošta: adr.skopje@adria.siProdajno mesto: Adria Airways,Letališče SkopjeTel. & fax: 389 (0)2 25 50 133TIRANA, AlbanijaPooblaščena agencija:Adria Airways AlbanijaStreet Mine Peza 102 , TiranaTel. & fax: 355 (0)4 2274666E- pošta: adr.tirana@adria.siRESERVATION@ADRIAALBANIA.COMAirport TiranaTel.: 355 (0)4 2381911DUNAJ, Avstrijapooblaščena agencija:FLIGHT DIRECTORS Lufttransportvermittlung Ges.m.b.HA-1130 Wien, Auhofstrasse 671300 Letališče DunajTel.: 43 (0)1 879 87 05Fax: 43 (0)1 876 04 53-11E- pošta: adr.vienna@adria.siVARŠAVA, PoljskaAdria Airways,Pooblaščena agencijaGLOBAIR POLSKA SP, Z.O.O.Marszalkowska St.28, Office No. 1-35Letno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 88

Warsaw 00-576Tel.: 48 (0)22 696 85 20 (linija namenjena Adrii Airways)Fax: 48 (0)22 696 85 24Mobil. tel.: 48 606 123 19E- pošta: adr.warsaw@adria.siwww.globairgroup.comZAGREB, HrvaškaAdria AirwaysPraška 9, 10000 ZagrebTel.: 385 (1) 48 10 011, 48 10 016Fax: 385 (1) 48 10 008E- pošta: sales.zagreb@adria.si inadria-airways@zg.t-com.hrZÜRICH, ŠvicaAdria AirwaysLoewenstrasse 54/II. 8001 ZürichTel.: 41 (0)44 21 26 393, 21 26 394Fax: 41 (0)44 21 25 266E- pošta: adr.zurich@adria.siProdajno mesto Adria AirwaysLetališče ZürichTerminal B-2-521Tel.: 41 (0)43 81 64 437VERONAAIRPORT VALERIO CATULLO VERONAAirport Ticketing OfficeDeparture AreaTel.: +390 45 8619 006Fax.: +390 45 8095 711e-mail: ticket@aeroportoverona.itLetno poročilo 2011 – prvi del - Poslovno poročilo 89

LETNO POROČILO 20112. DELRAČUNOVODSKO POROČILOLetno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo

1 Uvodna pojasnilaPredstavitev družbeADRIA AIRWAYS d.d.Zgornji Brnik 130 h4210 Brnik AerodromSlovenijaNarava poslovanja in najpomembnejše dejavnostiAdria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni inizredni (čarterski) zračni promet. Poleg tega se družba ukvarja tudi s prevozom blaga.Dejavnost vzdrževanja letal opravlja od 1. 6. 2010 družba Adria Airways Tehnikad.d.Zaposleni Število zaposlenih na dan 31. 12. 2011 je 450, na dan 31. 12. 2010 pa jih je bilo 452.Povprečno število zaposlenih v letu 2011 po skupinah glede na izobrazbo:Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. SkupajSkupaj - 1 0 2 141 108 173 4 0 429Dne 30. 9. 2011 je upravni odbor Adrie Airways sprejel izjavo o izvedbi ukrepov, ki so vezanina Sporazum o finančnem in poslovnem prestrukturiranju družbe Adria Airways d.d., v kateriugotavlja, da je družba izpolnila vse ukrepe, ki jih je bila dolžna izvesti v skladu sSporazumom o finančnem in poslovnem prestrukturiranju družbe.Dne 30. 9. 2011 je prišlo tudi do nakazila sredstev s strani Republike Slovenije v višini 49,5mio. EUR, 500 tisoč EUR s strani PDP ter konverzije dolgov v kapital s strani bank v višini19,7 mio. EUR. S tem se je spremenila lastniška struktura Adrie Airways d.d., obvladujoči delje prevzela Republika Slovenija.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 91

2 Izjava o odgovornosti poslovodstva družbePoslovodstvo družbe potrjuje računovodske izkaze za leto, končano dne 31. decembra 2011,na straneh od 94 do 99 in od 100 do 148 ter uporabljene računovodske usmeritve in pojasnilak računovodskim izkazom od 149 do 152 strani računovodskega dela letnega poročila.Poslovodstvo družbe je odgovorno za pripravo letnega poročila, tako da le-to predstavljaresnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto2011.Poslovodstvo družbe potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodskeusmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobregagospodarjenja. Potrjuje tudi, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovipredpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in sSlovenskimi računovodskimi standardi.Poslovodstvo družbe je tudi odgovorno za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejemustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar indrugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.Brnik, 18. 4. 2012Predsednik upraveKlemen BoštjančičLetno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 92

3 Poročilo neodvisnega revizorjaSkupščini družbeAdria Airways d.d.Zgornji BrnikRevidirali smo priložene računovodske izkaze gospodarske družbe Adria Airways d.d., kivključujejo bilanco stanja na dan 31. decembra 2011, izkaz poslovnega izida, izkaz drugegavseobsegajočega donosa, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj končanoleto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe.Pregledali smo tudi poslovno poročilo.Odgovornost poslovodstva za računovodske izkazePoslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov vskladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in za tako notranje kontroliranje, kot je vskladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, kine vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.Revizorjeva odgovornostNaša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi naše revizije.Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajood nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitevsprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačnenavedbe.Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjihv računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudiocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare alinapake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano spripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določilokoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjegakontroliranja družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenihračunovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudiovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov.Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za našerevizijsko mnenje.MnenjePo našem mnenju so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in poštenprikaz finančnega položaja družbe Adria Airways d.d. na dan 31. decembra 2011 ternjenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu s Slovenskimiračunovodskimi standardi.Odstavek o drugi zadeviPoslovno poročilo je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi.Ljubljana, 26. april 2012CONSTANTIA PLUS d.o.o.Barbara Nose,pooblaščena revizorkaLetno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 93

4 Računovodski izkazi4.1 Bilanca stanja 1BILANCA STANJA (v EUR) Pojasnilo 31. 12. 2011 31. 12. 2010Sredstva 95.847.781 101.051.340A/ Dolgoročna sredstva 66.939.933 81.658.499I. Neopredmetena sredstva in dolg. aktivne čas. razm. 6.1.1. 2.138.161 2.420.555II. Opredmetena osnovna sredstva 6.1.2. 49.848.157 55.943.118III. Naložbene nepremičnine 6.1.3. 11.548.524 13.222.116IV. Dolgoročne finančne naložbe 6.1.4. 1.061.193 8.807.900V. Dolgoročne poslovne terjatve 6.1.5. 2.343.898 1.264.810VI. Odložene terjatve za davek - -B/ Kratkoročna sredstva 26.287.064 16.059.572I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 6.1.6. 1.545.715 -II. Zaloge 6.1.7. 524.033 138.450III. Kratkoročne finančne naložbe 6.1.8 11.652.194 147.169IV. Kratkoročne poslovne terjatve 6.1.9. 11.989.879 15.334.488V. Denarna sredstva 6.1.10. 575.243 439.465C/ Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 6.1.11. 2.620.784 3.333.269Zabilančna sredstva 6.1.18. 62.278.326 146.623.352Obveznosti do virov sredstev 95.847.781 101.051.340A/ Kapital 6.1.12. 22.350.626 -37.148.426I. Vpoklicani kapital 70.848.907 9.416.099II. Kapitalske rezerve 941.610III. Rezerve iz dobička - -IV. Presežek iz prevrednotenja 4.286.797 2.477.791V. Preneseni čisti poslovni izid -40.754.141 -569.738VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -12.030.937 -49.414.188B/ Rezervacije in dolg. pasivne časovne razmejitve 6.1.13. 1.482.325 1.208.277C/ Dolgoročne obveznosti 40.201.101 71.275.627I. Dolgoročne finančne obveznosti 6.1.14. 38.824.755 68.977.619II. Dolgoročne poslovne obveznosti 6.1.15 1.376.346 2.298.008III. Odložene obveznosti za davek - -Č/ Kratkoročne obveznosti 29.959.082 62.010.777I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev - -II. Kratkoročne finančne obveznosti 6.1.14. 6.086.385 20.368.649III. Kratkoročne poslovne obveznosti 6.1.16. 23.872.697 41.642.128D/ Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 6.1.17. 1.854.647 3.705.085Zabilančne obveznosti 6.1.18. 62.278.326 146.623.352Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.1 Razširjena oblika bilance stanja je v prilogi 10.1.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 94

4.2 Izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa 24.2.1 Izkaz poslovnega izidaIzkaz poslovnega izida (v EUR) Pojasnilo 2011 20101. Čisti prihodki od prodaje 6.2.1. 149.824.806 148.690.0362. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz.nabavna vrednost prodanega blaga (zamortizacijo)6.2. 145.400.502 186.044.8413. Kosmati poslovni izid od prodaje 4.424.304 -37.354.8054. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 6.2. 15.905.641 16.920.8525. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 6.2. 4.744.491 5.785.6096. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimiposlovnimi prihodki)6.2.2. 961.000 341.8797. Finančni prihodki iz deležev 6.2.8. 6.945.367 14.2558. Finančni prihodki iz danih posojil - -9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 6.2.8. 185.222 63.64310. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisovfinančnih naložb6.2.9. - -11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 6.2.9. 3.644.066 2.817.75812. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.2.9. 1.987.338 2.000.51613. Drugi prihodki 6.2.10. 1.958.507 593.20814. Drugi odhodki 6.2.11. 223.801 1.444.44215. Davek iz dobička 6.2.12. - -16. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.2.13. -12.030.937 -65.310.9974.2.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa(v EUR) 2011 2010Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -12.030.937 -65.310.997Spremembe presežka iz prevrednotenja neopredmetenih sredstevin opredmetenih osnovnih sredstev -263.802 254.402Spremembe presežka iz prevrednotenja sredstev, razpoložljivihza prodajo 2.072.809 -1.902.537Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja -10.221.930 -66.959.132Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.2 Razširjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi 10.2.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 95

4.3 Izkaz denarnih tokov za leto 2011Zap. št. Postavka Leto 2011 Leto 2010ADenarni tokovi pri poslovanjua) Postavke izkaza poslovnega izida -6.104.443 -10.957.839b)1. Poslovni prihodki /razen prevrednotenja/ in finančni prihodki iz posl. terjatev 152.655.871 149.346.8892. Poslovni odhodki brez amortizacije /razen prevred./ in fin. odh.iz posl.obveznosti -158.760.314 -160.304.7283. Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih - -Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev,rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek)poslovnih postavk bilance stanja -15.535.939 12.656.8151. Začetne manj končne poslovne terjatve 1.696.178 -1.804.3342. Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve 712.485 -160.0094. Začetna manj končna sredstva /skupine za odtujitev/ za prodajo - -5. Začetne manj končne zaloge -385.583 221.4076. Končni manj začetni poslovni dolgovi -15.982.629 11.111.3577. Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije -1.576.390 3.288.394c) Prebitek prejem. pri poslovanju ali prebitek izdat. pri poslov. (a+b) -21.640.382 1.698.976BDenarni tokovi pri naložbenjua) Prejemki pri naložbenju 59.617.141 458.6721.Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih,ki se nanašajo na naložbenje 142.229 14.2552. Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev - -3. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 1.367.254 416.3305. Prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 5.000.000 28.0866. Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb 53.107.658 1b) Izdatki pri naložbenju -68.462.871 -2.546.2871. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -999.371 -167.5992. Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev -2.844.998 -2.358.5583. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin -5.819 -5.1304. Izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb -64.612.683 -15.000c) Prebitek prejem.pri naložbenju ali prebitek izdat. pri naložbenju (a+b) -8.845.730 -5.376.813CDenarni tokovi pri financiranjua) Prejemki pri financiranju 53.214.792 26.871.5521. Prejemki od vplačanega kapitala 50.000.000 2.499.9962. Prejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznosti - 8.732.5323. Prejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti 3.214.792 13.167.700b) Izdatki pri financiranju -22.592.902 -28.701.8041. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -3.769.388 -2.681.3943. Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti -9.151.231 -9.230.0764. Izdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti -9.672.283 -12.322.800c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov (a+b) 30.621.890 165.958č) Končno stanje denarnih sredstev 575.243 439.4651. Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 135.778 -222.6812. Začetno stanje denarnih sredstev 439.465 662.146Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 96

4.4 Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2011VPOKLICANIKAPITALKAPITALSKEREZERVEPRESEŽEK IZPREVRED-NOTENJAPRENESENIČISTIPOSLOVNI IZIDČISTIPOSLOVNIIZID POSL.LETASKUPAJKAPITALOSNOVNIKAPITALPRENESENIČISTI DOBIČEK/ČISTIDOBIČEK/IZGUBAIZGUBAA/1. Stanje 31. decembra 2010 9.416.099 941.610 240.424 - -47.176.822 -36.578.689a) Preračuni za nazaj (popraveknapak) 2.237.367 -569.738 -2.237.367 -569.738A/2. Stanje 1. januarja 2011 9.416.099 941.610 2.477.791 -569.738 -49.414.188 -37.148.426B/1. Spremembe lastniškegakapitala –transakcije z lastniki 69.720.983 - - - - 69.720.983č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 69.720.983 - - - - 69.720.983B/2. Celotni vseobsegajočidonos poročevalskega obdobja - - 1.809.007 - -12.030.937 -10.221.930a) Vnos čistega poslovnega izidaporočevalskega obdobja - - - -12.030.937 -12.030.937c) Sprememba presežka izprevrednotenja opredmetenihsredstev (OOS) - - -263.803 - - -263.803f) Sprememba presežka izprevrednotenja dolgoročnihfinančnih naložb - - 2.072.810 - - 2.072.810B/3. Spremembe v kapitalu -8.288.175 -941.610 - -40.184.404 49.414.189 -a) Razporeditev preostalega delačistega dobička primerjalnegaporočevalskega obdobja na drugesestavine kapitala - - - -49.414.189 49.414.189 -č) Poravnava izgube kot odbitnepostavkekapitala -8.288.175 -941.610 - 9.229.785 -C/ Stanje 31. decembra 2011 70.848.907 - 4.286.797 -40.754.141 -12.030.937 22.350.626BILANČNI DOBIČEK/ IZGUBA 8.288.175 941.610 -49.983.926 -12.030.937 -52.785.078Postavka c) Poravnava izgube razkrita v pojasnilu 6.1.12.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 97

4.4.1 Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2010VPOKLICANIKAPITALOSNOVNIKAPITALKAPITALSKEREZERVEPRESEŽEK IZPREVRED-NOTENJAPRENESENIČISTIPOSLOVNIIZIDPRENESENIČISTIDOBIČEK/ČISTIPOSLOVNIIZID POSL.LETAČISTIDOBIČEK/SKUPAJKAPITALIZGUBAIZGUBAA/1. Stanje 31. decembra 2009 7.676.900 16.077.621 4.125.926 - - 27.880.447a) Preračuni za nazaj (popravek napak) - - - - - -A/2. Stanje 1. januarja 2010 7.676.900 16.077.621 4.125.926 - - 27.880.447B/1. Spremembe lastniškega kapitalatransakcijez lastniki 1.739.199 760.797 - - - 2.499.996č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 1.739.199 760.797 - - 2.499.996B/2. Celotni vseobsegajoči donosporočevalskega obdobja - --3.885.502 - -63.073.630 -66.959.132a) Vnos čistega poslovnega izidaporočevalskega obdobja - - - - -63.073.630 -63.073.630c) Sprememba presežka iz prevrednotenja-opredmetenih sredstev (OOS) - - 1.982.965 - - -1.982.965f) Sprememba presežka iz prevrednotenjadolgoročnih finančnih naložb-1.902.537 - - -1.902.537B/3. Spremembe v kapitalu - 15.896.808 - - 15.896.808 -č) Poravnava izgube kot odbitne postavkekapitala - -15.896.808 - - 15.896.808 -C/ Stanje 31. decembra 2010 9.416.099 941.610 240.424 - -47.176.822 -36.578.689BILANČNI DOBIČEK/IZGUBA - 15.896.808 - - -63.073.630 -47.176.822Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 98

4.5 Bilančni dobičekBilančni dobiček (v EUR) 2011Čisti poslovni izid poslovnega -12.030.937letaPreneseni čisti dobiček (izguba) -49.983.926Zmanjšanje osnovnega kapitala 8.288.175Zmanjšanje kapitalskih rezerv 941.610Bilančni dobiček/izguba -52.785.078Bilančni dobiček (v EUR) 2010Čisti poslovni izid poslovnega -63.073.630letaZmanjšanje kapitalskih rezerv 15.896.808Bilančni dobiček/izguba -47.176.822Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 99

5 Pomembnejše računovodske usmeritve5.1 Podlaga za sestavitev izkazovRačunovodski izkazi in pojasnila k njim so v tem poročilu sestavljeni na osnoviSlovenskih računovodskih standardov, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo,zahtev Zakona o gospodarskih družbah ter internih aktov družbe.Računovodski izkazi vključujejo sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na poslovanjedružbe. Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o členitvi izkazov: bilancestanja, izkaz poslovnega izida in vrednotenje postavk v računovodskih izkazih,vsebina prilog k izkazom in zahteve glede poslovnega poročila, kar zadošča zaresničen in pošten prikaz poslovanja družbe v letnem poročilu. Pri tem so upoštevanetemeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov,časovna neomejenost delovanja ter upoštevanje resnične in poštene predstavitve vrazmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen. Družba je v letu 2011 ustvarila 12.031 tisoč EUR izgube. Neto obveznosti na dan 31.12. 2011 znašajo -22.351 tisoč EUR, neto kratkoročne obveznosti na 31. 12. 2011 pa3.672 tisoč EUR.Upravni odbor družbe je junija pripravil in julija 2011 sprejel načrt prestrukturiranja, ki je bilpogojen z dokapitalizacijo družbe v višini 50 milijonov EUR, in konverzijo bančnega dolga vkapital v višini 38,4 milijonov EUR. Vlada Republike Slovenije je junija 2011 sprejela sklepo sodelovanju pri dokapitalizaciji družbe v višini 49,5 milijonov EUR, ki je pogojena zodločitvijo bank upnic za konverzijo dela bančnega dolga družbe v kapital. Banke so izkazalepripravljenost za sodelovanje pri izvedbi predlaganega načrta prestrukturiranja družbe.Dokapitalizacija je bila uspešno izvedena v septembru 2011 in predstavlja bistven ukrep prizagotovitvi dolgoročne sposobnosti družbe. Načrt prestrukturiranja družbe predvideva polegfinančnega tudi poslovno prestrukturiranje z zmanjšanjem števila zaposlenih v družbi inzmanjšanjem obsega poslovanja.V začetku leta 2011 je Adria Airways d.d. zaradi zagotavljanja nujno potrebnihlikvidnih sredstev z opcijsko pogodbo odprodala 100% delež Adrie Airways Tehniked.d. družbi PDP d.d. in Aerodromu Ljubljana d.d.Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenjaso predvsem: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.Adria Airways d.d. vodi svoje analitične evidence tudi po priporočilih ICAO(International Civil Aviation Organization), katere članica je tudi RepublikaSlovenija.Predloženi računovodski izkazi in pojasnila k njim so bili pripravljeni na osnoviizvirnih vrednosti, dopolnjenih s prevrednotovanjem posameznih kategorij sredstevin obveznosti do njihove poštene vrednosti, v skladu s Slovenskimi računovodskimistandardi in spremljajočo zakonodajo.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 100

Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih, z izjemoračunovodske politike v zvezi z vrednotenjem naložbenih nepremičnin in zgradb, kije spremenjena od leta 2009.Denarna enota, uporabljena v računovodskih izkazih in pripadajočih pojasnilih, jeevro.5.2 Tečaj in način preračuna v domačo valutoAdria Airways d.d. preračuna nabavne in prodajne posle, investicije, naložbe,dolgoročne in kratkoročne obveznosti ter dolgoročne in kratkoročne terjatve v tujihvalutah v evrih po referenčnem tečaju ECB na dan zaključka posla. Stanja na dan 31.decembra, ki izhajajo iz teh transakcij, pa izračuna po zadnjem referenčnem tečajuECB (31. 12. 2011).Pozitivne in negativne tečajne razlike se pobotano pripoznajo v izkazu poslovnegaizida.5.3 Poročanje po področnih in območnih odsekihPodročni odseki so: prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevozpotnikov v izrednem (čarterskem) prometu in ostalo.Na ravni področnih odsekov poroča družba o čistih prihodkih iz prodaje, ki jih jemožno neposredno pripisati odsekom, ostali podatki pa se ne razkrivajo.Družba nima območnih odsekov.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 101

5.4 Računovodske usmeritveNeopredmetena dolgoročna sredstvaNeopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in sečasovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja največ sedemlet. Družba ne razpolaga s sredstvi z nedoločenimi dobami koristnosti.Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.Opredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, letala, nadomestni deli indruga oprema. Med opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se štejetudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in kateregaposamična vrednost ne presega vrednosti 500 EUR. Med opredmetena osnovnasredstva v izgradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli. Medopredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje družba tudi opremo, vzeto v finačninajem, ki se amortizira po stopnjah sorodne opreme podjetja. Po pogodbenem koncutrajanja finančnega najema se lastništvo prenese na najemnika.Zgradbe se po začetnem pripoznanju prevrednotijo po modelu poštene vrednosti, topomeni, da se razvidijo po prevrednotenem znesku, ki je njegova poštena vrednost nadan prevrednotenja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti inkasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Poštena vrednost se s pomočjo neodvisnegacenilca vrednosti ugotavlja, če poslovodstvo na podlagi okoliščin poslovanja oceni,da je to potrebno.Na dan prevrednotenja zgradb se njihova nabavna oz. prevrednotena nabavnavrednost in amortizacijski popravek vrednosti prevrednotita tako, da se amortizacijskipopravek vrednosti izloči v breme nabavne oz. prevrednotene vrednosti zgradbe in sečisti znesek prevrednoti na prevrednoteni znesek. Znesek preračuna oblikuje delpovečanja ali zmanjšanja knjigovodske vrednosti. Če se knjigovodska vrednostpoveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kotpresežek iz prevrednotenja. Če se knjigovodska vrednost zmanjša zaradiprevrednotenja, se zmanjšanje pripozna v poslovnem izidu. Zmanjšanje bremenineposredno kapital v postavki presežek iz prevrednotenja do velikosti stanja v dobrov presežku iz prevrednotenja pri istem sredstvu. Presežek iz prevrednotenja zgradb seprenese na preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno in tudi kosredstvo uporabljamo. V tem primeru je preneseni del presežka razlika medamortizacijo na podlagi prevrednotene nabavne vrednosti zgradbe in amortizacijo napodlagi njegove izvirne vrednosti.Družba uporablja za letala, nadomestne dele in drugo opremo, razen zgradb, modelnabavne vrednosti in jih vodi po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih zaamortizacijske popravke vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva se časovnoLetno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 102

amortizirajo glede na dobo koristnosti. Oblikovanje popravkov vrednosti bremeniustrezne stroške poslovanja.Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vsestroške, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravanouporabo. Kasneje nastali stroški, ki omogočajo večje bodoče koristi glede na prejocenjene, povečujejo nabavno vrednost. Pri letalih se predvideni zneski stroškovrednih pregledov oz. popravil obravnavajo kot deli letal. Podjetje ocenjuje zemljiščapo njihovi nabavni vrednosti (če ta ni znana, pa po ocenjeni vrednosti).Opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če soodtujena ali izničena, saj od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Razlika medčistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenegaosnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, če je čistidonos ob odtujitvi večji od knjigovodske vrednosti, oziroma med poslovne odhodke,če je knjigovodska vrednost večja od čistega donosa ob odtujitvi.Predujmi za osnovna sredstva so vrednoteni po nominalni vrednosti.AmortizacijaNeodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenegasredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Začetek amortiziranja je prvi dannaslednjega meseca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Zemljišča, predujmi zaosnovna sredstva in sredstva v gradnji oz. izdelavi se ne amortizirajo.Amortizacija se obračunava po stopnjah, ki so določene individualno (posamično),glede na predvideno dobo koristnosti posameznega osnovnega sredstva, in to pometodi enakomernega časovnega amortiziranja.V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2011 so naslednje:Amortizacijske stopnje v letu 2011Najnižja stop. % Najvišja stop. %(Ne)opredmeteno sredstvoNeopredmetena dolgoročna sredstvaRačunalniški programi 25,00 50,00Opredmetena osnovna sredstvaNepremičnine:- zidane zgradbe 1,50 10,00- druge zgradbe 2,00 12,50Oprema:- proizvodna oprema – letala 4,38 10,00- proizvodna oprema – roto nadomestni deli 10,00 10,00- druga oprema 8,30 20,00Računalniška oprema:- strojna oprema 25,00 25,00Motorna vozila:- transportna vozila – kombiji 12,50 14,30- osebna vozila 12,50 15,50Druga opredmetena osnovna sredstva – drobni inventar 25,00 33,00Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 103

Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine se v začetku ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki josestavljajo nakupna cena in stroški nakupa. Po začetnem pripoznanju pa se merijo pomodelu poštene vrednosti tako, da se poštena vrednost izmeri na podlagi tržnevrednosti na dan bilance stanja, ki jo ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nanačin, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Dobiček aliizguba, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine, sepripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi.Finančne naložbeNaložbeDružba Adria Airways d.d. razporeja naložbe v naslednje kategorije:finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,naložbe, razpoložljive za prodajo,posojila in terjatve.Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe.Pripoznavanje finančnih sredstevDružba Adria Airways d.d. na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb,razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, vključno sstroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene vskupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane po poštenivrednosti (direktni stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost).Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaFinančna sredstva, razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,se merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih v skupino po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je določena vvišini objavljene ponudbene cene borzne kotacije ob zaključku trgovanja na dan bilancestanja. Za naložbe, katerih tržna cena ni objavljena na finančnih trgih, se poštena vrednostdoloči na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost določena kot sedanja netovrednost bodočih denarnih tokov, ki jih lahko družba Adria Airways d.d. pričakuje izdoločene finančne naložbe. Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih vskupino »finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida«, so pripoznanena dan trgovanja; to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavilaali prodala.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 104

Naložbe v posesti do zapadlosti v plačiloDružba Adria Airways d.d. pripozna finančna sredstva s stalnimi ali določljivimiplačili in določeno zapadlostjo, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kot finančnenaložbe v posesti do zapadlosti v primeru pozitivnega namena in zmožnosti držatinaložbo do zapadlosti. Naložbe, ki jih ima družba za nedoločen čas, niso razvrščene vto skupino. Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti, sevrednotijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere.Odplačna vrednost je izračunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitviskozi dobo do zapadlosti naložbe. Vsi dobički in izgube iz naložb, ki so vrednotenepo odplačni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitevali učinki amortiziranja diskonta/premije). Naložbe, razporejene v skupino dozapadlosti, so pripoznane na dan poravnave.Naložbe, razpoložljive za prodajoPo začetnem pripoznanju se vse naložbe družbe Adria Airways d.d. opredelijo kotnaložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziroma ponabavni vrednosti, v kolikor se poštena vrednost ne more zanesljivo določiti. Dobičkiin izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v kapitalu kot netonerealizirani kapitalski dobički iz finančnih naložb za prodajo, dokler naložba niprodana ali kakorkoli drugače odtujena. V primeru, da je naložba oslabljena, seoslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida. Nabave in prodaje posameznihfinančnih naložb, razporejenih v skupino, razpoložljivo za prodajo, so pripoznane nadan trgovanja − to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvonabavila ali prodala.Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v kapital drugih družb, razvrščenih medfinančna sredstva, namenjena za prodajo, ima družba tudi takšne, ki jih ni moglaovrednotiti po pošteni vrednosti. Delnice teh družb ne kotirajo na borzi. Družbaocenjuje, da ne obstajajo drugi nepristranski in objektivni dokazi, da ne bi moglanadomestiti nabavne vrednosti finančne naložbe in jih zato v skladu s pojasnilom 1 kSRS 3 ni oslabila.Naložbe v odvisne in pridružene družbe Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vrednosti,zmanjšani za oslabitev. Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v pridružene družbe po nabavni vrednosti,zmanjšani za morebitno oslabitev.Posojila in terjatvePosojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se netrguje na organiziranem trgu. Ta skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobipodjetje, kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo pometodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere in so pripoznane na danporavnave.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 105

Del dolgoročnih finančnih naložb v posojila, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumubilance stanja, je izkazan kot kratkoročna finančna naložba.TerjatvePoslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo: terjatve dokupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja, terjatve v zvezi s prihodki odfinanciranja, terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v zvezi spreoblikovanjem sredstev.Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, obpredpostavki, da bodo poplačani.Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane vrednem roku in gredo v tožbo, se izkažejo kot dvomljive in sporne ter se zanjeoblikuje popravek vrednosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja mesečno in ob konculeta po posameznih kupcih.Terjatve do pravnih ali fizičnih oseb v tujini so preračunane v domačo valuto na dannastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave terjatev ali do dnevaizkaza stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.Sredstva za prodajoNekratkoročna sredstva za prodajo so nekratkoročna sredstva, za katere knjigovodskovrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjihdvanajstih mesecih in ne z nadaljnjo uporabo.Nekratkoročno sredstvo za prodajo se meri po knjigovodski vrednosti ali poštenivrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ki je nižja.DavkiTekoči davkiObveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanja in pretekla obdobja se izmeriv znesku, za katerega družba Adria Airways d.d. pričakuje, da ga bo plačala oziromadobila od davčne uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo napodlagi davčnih stopenj, veljavnih na dan bilance stanja.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 106

Odloženi davkiOdložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi obveznosti vbilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnihrazlik. Družba na dan bilance ni pripoznala odloženih davkov.ZalogeZaloge so ovrednotene po nabavnih cenah.Poraba materiala je obračunana po metodi FIFO. Družba konec leta pregleda zaloge in za vse nekurantne zaloge oblikuje 100%popravek vrednosti.Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovoiztržljivo vrednost in se vštevajo med odhodke poslovanja.Denarna sredstvaDenarna sredstva sestavljajo: gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina jedenar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov. Knjižnidenar je denar na računih pri banki ali drugi finančni ustanovi in se lahko uporabljaza plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen račun pribanki ali v drugi finančni ustanovi in se še istega dne vpiše pri njej kot dobroimetje.Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo izustreznih listin, po preveritvi, da imajo takšno naravo.Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se prevedejo v domačo valuto po srednjemtečaju Banke Slovenije na dan prejema.KapitalKapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegovaobveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili vpodjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve izdobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izidi iz preteklih let innerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta.Osnovni kapital se vodi v domači valuti.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 107

ObveznostiObveznosti so: finančne in poslovne, kratkoročne in dolgoročne.Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, kiizhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačneporavnave v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo moral bitipoplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preračunajo v domačo valuto na dannastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva bilance stanja, se šteje kot postavkafinančnih odhodkov ali prihodkov.Pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov družba presodi pošteno vrednostkratkoročnih poslovnih obveznosti na podlagi pogodb, uskladitev stanj in drugihfinančnih orodij.Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitveRezervacije se oblikujejo za obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih na podlagiobvezujočih preteklih dogodkov pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerihvelikost je zanesljivo ocenjena. Vrednost dolgoročnih rezervacij je na koncuobračunskega obdobja enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjihpotrebni za poravnavo obveze. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se pripoznajoza dolgoročno odložene prihodke, če bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrilipredvidene odhodke.Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internimpravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin obnjihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninskeobveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočihizplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan 31. 12. 2011. Izračunje bil narejen za vsakega zaposlenega tako, da se upošteva strošek odpravnine obupokojitvi ter strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun je zuporabo projicirane enote pripravil pooblaščeni aktuar. Vrednost dolgoročnerezervacije predstavlja sedanjo vrednost izdatkov, potrebnih za poravnavodolgoročne obveznosti, ugotovljene na dan bilance stanja z upoštevanjem tveganja innegotovosti.Dolgoročne rezervacije na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov sezmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, zaradi katerih so bileoblikovane.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 108

Kratkoročne časovne razmejitveAktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške(odhodke) in kratkoročno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroškivsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero sepodjetje ukvarja. Kratkoročno nezaračunani prihodki se pojavijo, če se priugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoštevajo prihodki, podjetje pa zanje še nidobilo plačila niti jih ni zaračunalo.Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške(odhodke) in kratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunane stroške sestavljajostroški, ki so pričakovani, pa se še niso pojavili, in se nanašajo na obdobje, zakaterega se ugotavlja poslovni izid. Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če sostoritve podjetja že zaračunane, podjetje pa jih še ni opravilo. Prihodki se lahkokratkoročno odložijo tudi v primeru, ko je upravičenost do priznanja prihodkov vtrenutku prodaje še dvomljiva.Finančni in poslovni najemDružba Adria Airways d.d. pripozna finančni najem v primeru, ko je velika večinatveganj in koristi predmeta najema prenesena na družbo Adria Airways d.d. Finančninajem pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na začetkunajema enak pošteni vrednosti, v najem vzetega sredstva ali sedanji vrednostinajmanjše vsote najemnin, če je ta manjša. Plačila najemnine se razporedijo medfinančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančne odhodke je potrebnorazporediti na obdobja med trajanjem najema, da se dobi efektivna obrestna mera zapreostalo stanje dolga za vsako obdobje. Finančni odhodki so pripoznani neposrednov izkazu poslovnega izida. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skoziocenjeno dobo uporabnosti oziroma skozi dobo trajanja finančnega najema, odvisnood tega, kaj je krajše.Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko večino tveganj in koristi,povezanih z lastništvom posameznega predmeta najema. Družba Adria Airways d.d.pripozna najemnine v izkazu poslovnega izida kot odhodek po enakomerni časovnimetodi v celotni dobi najema.Prekinitev pripoznavanja finančnih instrumentov Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi ter kontrola nadpogodbenimi pravicami, povezanimi s finančnim instrumentom. Finančna obveznostse izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.Izpeljani finančni instrumentiDružba Adria Airways d.d. uporablja finančne instrumente, kot na primer terminskepogodbe in obrestne zamenjave, da zavaruje svoja tveganja, povezana z obrestnimimerami, nihanjem tujih valut in nihanjem cen goriva. Izpeljane finančne instrumentepripozna družba po pošteni vrednosti.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 109

Poštena vrednost terminske pogodbe je določena na podlagi sedanjega tečaja zapogodbe s podobno zapadlostjo. Poštena vrednost obrestnih zamenjav je določena naosnovi tržne vrednosti podobnih instrumentov. Računovodsko varovanje predtveganjem se deli na varovanje poštene vrednosti, kjer se varuje izpostavljenostspremembam poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti, in na varovanjedenarnih tokov, kjer se varuje spremenljivost denarnih tokov, ki izhaja izposameznega tveganja, povezanega s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo alipričakovano transakcijo. Vsi dobički in izgube, povezani s prevrednotenjeminstrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti, so takoj pripoznani vizkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, ki so nastali zaradi prevrednotenjavarovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, soobračunani v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Vprimeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajoobresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Privarovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta zavarovanje pred tveganjem pripoznajo za učinkoviti del varovanja v kapitalu. Učinkineučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, dazavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se vtrenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodnoknjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta zavarovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida inpobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izidu. Učinki izprevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev zaračunovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazuposlovnega izida. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem seprekine, ko finančni instrument za varovanje pred tveganjem poteče ali se prodaoziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja predtveganjem. Dobički in izgube, nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jihdružba Adria Airways d.d. pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se nezgodi predvidena transakcija. Če se več ne pričakuje, da se bo zgodila predvidenatransakcija, se nabrani dobički in izgube, pripoznani v kapitalu, prenesejo v izkazposlovnega izida v tekočem letu.Pripoznavanje prihodkovPrihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobjupovezano s povečanjem sredstev ali zmanjšanjem dolgov in je to povečanje mogočezanesljivo izmeriti.Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih storitev, trgovskegablaga in materiala v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane,in so navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani obprodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov.Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenihdolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo knjigovodskovrednostjo po predhodnem zmanjšanju za prevrednotovalni popravek kapitala iznaslova predhodne okrepitve sredstev.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 110

Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi inkratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se obobračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihovevelikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerjus pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestnomero.Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalihzneskih.Pripoznavanje odhodkovOdhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskemobdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanjemogoče zanesljivo izmeriti.Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustreznoprevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi zneopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi inobratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje.Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi inkratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijodolgoročnih in kratkoročnih dolgov.Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalihzneskih.Izkaz denarnih tokovIzkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja nadan 31. 12. 2011, iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2010, iz podatkov izkazaposlovnega izida za leto 2011 in iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditevprejemkov in izdatkov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.RazkritjaZgoraj navedene računovodske usmeritve so bile uporabljene v celotnem obdobjuporočanja.Družba je v letnem poročilu za leto 2011 razkrila vse pomembne poslovne dogodke,terjatve, obveznosti, odhodke, prihodke in tveganja, prav tako pa tudi pomembneposlovne dogodke po datumu bilance stanja.Družba ne razkriva nabavnih in prodajnih vrednosti letal.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 111

Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih podatkov alidrugih zaupnih informacij, ki bi lahko škodile družbi ali posamezniku, družba nirazkrila.5.5 Popravek bistvene napakePri pripravi računovodskih izkazov za leto 2011 je družba ugotovila napako iz preteklih let iz naslovaobveznosti za prodane nepremičnine v državah bivše Jugoslavije v preteklih letih ter iz napačnoevidentiranega prevrednotenja naložbenih nepremičnin v letu 2010. Napako je odpravila s preračunomprimerljivih podatkov v računovodskih izkazih za leto 2010.Družba je v letu 2010 pri prevrednotenju naložbenih nepremičnin, ki so bile pred prerazvrstitvijoizkazane med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, vrednotenimi po modelu poštene vrednosti, napačnopripoznala druge prihodke v višini 2.237.367 EUR namesto presežka iz prevrednotenja. Zato je pripopravku bistvene napake v breme čistega poslovnega izida leta 2010 pripoznala presežek izprevrednotenja naložbenih nepremičnin (hangarja) v navedeni višini.V breme prenesenega čistega poslovnega izida je družba pripoznala obveznosti do DSU, Družbe zasvetovanje in upravljanje, d.o.o., ki je upravičena do kupnine in revaloriziranih obresti iz naslovaprodaje počitniških hiš v Cavtatu in poslovnega prostora v Titogradu v višini 569.738 EUR.Družba je skladno z navedenim opravila ustrezen preračun računovodskih podatkov zaposlovno leto 2010, kot je razvidno iz spodnjih preglednic.Izvleček iz bilance stanja(V EUR) Poročanje leta2010po popravkuPopraveknapakePoročanjeleta 2010Presežek iz prevrednotenja 2.477.791 2.237.367 240.424Preneseni čisti poslovni izid -569.738 -569.738 0Čisti poslovni izid poslovnega leta -49.414.188 -2.237.367 -47.176.821Druge kratkoročne poslovneobveznostiIzvleček iz izkaza poslovnega izida(V EUR) Poročanjeleta 2010 popopravku5.317.025 569.738 4.747.287PopraveknapakePoročanjeleta 2010Drugi prihodki 593.208 -2.237.367 2.830.575Čisti poslovni izid leta 2010 -65.310.998 -2.237.367 -63.073.631Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 112

Izvleček iz izkaza drugega vseobsegajočega donosa(V EUR) Poročanjeleta 2010 popopravkuPopraveknapakePoročanjeleta 2010Čisti poslovni izid leta 2010 -65.310.997 -2.237.367 -63.073.630Spremembe presežka iz prevrednot. neopredm. 254.402 2.237.367 -1.982.965sredstev in opredm. osnovnih sredstevCelotni vseobsegajoči donos obračunskegaobdobja-66.959.132 0 -66.959.132Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 113

6 Pojasnila k računovodskim izkazom6.1 Pojasnila k bilanci stanja6.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitveMed neopredmetenimi sredstvi in dolgoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami soizkazani: premoženjske pravice: licence za pilote, ki se amortizirajo po stopnjah 50%, 33,33%,25% in 14,28% letno; druga neopredmetena sredstva: računalniški programi (programska oprema navision,elektronska karta, informacijski sistem za operativno podporo letenja, programobračuna plač), ki se amortizirajo enakomerno po stopnji 25% letno; dolgoročne aktivne časovne razmejitve: stroški vlaganja iz naslova vzdrževanja v tujaletala, ki se prenašajo na stroške najemnin v času najema.Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2011Gibanje neopredmetenihsredstev v letu 2011 Premoženjske RačunalniškiNabavna vrednostNeopredmetenasredstva vDruge aktivnečasovne(v EUR) pravice programi pridobivanju razmejitveSkupajStanje 31. 12. 2010 1.198.486 3.916.021 95.623 552.635 5.762.765Neposredna povečanja –investicije- - 119.726 879.645 999.371Prenos investicij v teku - 205.619 -205.619 -Zmanjšanje med letom 87.728 195.357 - 416.030 699.115Ostale spremembe (tečajnerazlike)- - - - -Stanje 31. 12. 2011 1.110.758 3.926.283 9.730 1.016.250 6.063.021Popravek vrednostiStanje 31. 12. 2010 917.188 2.425.022 - - 3.342.210Amortizacija v letu 90.305 757.627 - - 847.932Zmanjšanje med letom 69.924 195.358 - - 265.282Povečanje med letom - - - - -Ostale spremembe (tečajnerazlike)- - - - -Stanje 31. 12. 2011 937.569 2.987.291 - - 3.924.860Neodpisana vrednost 31. 12.2011Neodpisana vrednost 31. 12.2010173.189 938.992 9.730 1.016.250 2.138.161281.298 1.490.999 95.623 552.635 2.420.555Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 114

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2010Gibanje neopredmetenih sredstevv letu 2010 Premoženjske RačunalniškiNeopredmetenasredstva vDruge aktivnečasovnepravice programi pridobivanju razmejitve SkupajNabavna vrednost(v EUR)Stanje 31. 12. 2009 1.636.306 3.461.531 36.898 1.001.642 6.136.377Neposredna povečanja – investicije - - 863.360 47.580 910.940Prenos investicij v teku 186.076 618.559 -804.635 - -Zmanjšanje med letom 623.896 164.069 - 496.587 1.284.552Ostale spremembe (tečajne razlike) - - - - -Stanje 31. 12. 2010 1.198.486 3.916.021 95.623 552.635 5.762.765Popravek vrednostiStanje 31. 12. 2009 1.022.662 1.837.010 - - 2.859.672Amortizacija v letu 288.607 752.081 - - 1.040.688Zmanjšanje med letom 394.081 164.069 - - 558.150Povečanje med letom - - - - -Ostale spremembe (tečajne razlike) - - - - -Stanje 31. 12. 2010 917.188 2.425.022 - - 3.342.210Neodpisana vrednost 31. 12. 2010 281.298 1.490.999 95.623 552.635 2.420.555Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 613.644 1.624.521 36.898 1.001.642 3.276.705Na dan 31. 12. 2011 družba nima obvez za pridobitev neopredmetenih sredstev.6.1.2 Nepremičnine, oprema in druga opredmetena osnovna sredstvaOpredmetena osnovna sredstva(v EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010Zemljišča 487.183 487.183Zgradbe 7.428.553 6.195.116Oprema, od tega: 41.323.999 47.499.288* proizvajalne naprave in stroji 40.582.716 46.677.291- letala 36.815.303 42.334.130- roto nadomestni deli 3.767.413 4.343.161* druge naprave in oprema 741.283 821.997- druga oprema 739.854 819.449- drobni inventar 1.429 2.548Osnovna sredstva v pridobivanju, odtega:608.422 1.761.531*predujmi za osnovna sredstva 281.156 338.855*osnovno sredstvo v gradnji 327.266 1.422.676Skupaj 49.848.157 55.943.118Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 115

Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2011 znašale 2.847.917 EUR.Vrednostno največji del odpade na povečanje vrednosti letal zaradi investicijskihvzdrževanj trupov letal in motorjev ter nabavo novih roto rezervnih delov za letalaAirbus, CRJ-200 in CRJ-900.Družba je v letu 2011 Adrii Airways Tehniki d.d. prodala še nedograjen hangar v višini1.036.039 EUR. Družba je konec leta ponovno izvedla cenitev nekaterih nepremičnin. Na dan 31. 12.2011 je prevrednotila dva hangarja, ki sta izkazana med naložbenimi nepremičninami,ter dve poslovni stavbi, od katerih je ena deloma izkazana med naložbeniminepremičninami. Podlaga za prevrednotenje je cenitveno poročilo pooblaščenegaocenjevalca vrednosti. Zaradi prevrednotenja/slabitve zgradb po modelu poštenevrednosti se je vrednost zgradb zmanjšala v višini 117.077 EUR. Knjigovodskavrednost zgradb, ki bi bila pripoznana, če bi se izkazovala po modelu nabavnevrednosti, bi bila na dan 31. 12. 2011 6.884.279 EUR.Na dan 31. 12. 2011 ima družba še vedno v finančnem najemu opremo za restavracijskodejavnost, službeno vozilo v predstavništvu Zuerich ter simulator letenja v skupni višini236.047 EUR.Največji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo regionalna letala CRJ-200-LR (5) in CRJ-900-LR (2). Povečanje vrednosti letal se nanaša na investicijskavzdrževanja letal, zmanjšanje pa predstavlja prenos letala Airbus 320 na sredstva zaprodajo v višini 1.545.715 EUR ter obračunana amortizacija v višini 6.198.078 EUR.Družba je v letu 2010 zaradi primerjalnih nižjih tržnih vrednosti letal izvedlaprevrednotenje-slabitev v višini 37.773.897 EUR, skrajšala dobo amortiziranja za 3 leta,zato je v letu 2011 tudi obračunala amortizacijo letal z uporabo preračunananihamortizacijskih stopnenj, kot sledi:letalo CRJ-200 AAD 1,97%letalo CRJ-200 AAE 1,01%letalo CRJ-200 AAF 1,83%letalo CRJ-200 AAG 0,54%letalo CRJ-200 AAJ 2,82%letalo CRJ-900 AAK 5,13%letalo CRJ-900 AAL 5,22%ter po stopnjah od 10% do 66,67% za dodatne investicije v letala.Dolgoročno prejeta bančna posojila ter kratkoročne poslovne obveznosti do domačepravne osebe so zavarovane z zastavo letal v lasti družbe (pet regionalnih letal CRJ-200-LR (S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG in S5-AAJ) in na dve letali CRJ-900(S5-AAK, S5-AAL)) v višini 36.815.303 EUR, zgradb v višini 7.457.295 EUR ter rotonadomestnih delov v višini 3.767.413 EUR.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 116

V letu 2011 je imela družba v poslovnem najemu 8 letal, in sicer: celo leto eno letalotipa CRJ-200, do septembra 2011 letalo tipa CRJ-100, dve letali tipa CRJ-900 in dveletali Airbus A-319 ter dve letali A-320, in sicer eno letalo od aprila 2011, drugo pa odmaja 2011 do konca leta; slednje je bilo v začetku leta 2012 vrnjeno lastniku. Na dan 31. 12. 2011 znaša znesek finančnih obvez za pridobitev opredmetenih osnovnihsredstev 32.103.098 EUR.Družba ima na dan 31. 12. 2011 sklenjene pogodbe za nakup osnovnih sredstev (letala). Vzvezi s temi pogodbenimi zavezami so bili dani predujmi za osnovna sredstva v višini281.156 EUR.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 117

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011Nabavna vrednost(V EUR)ZemljiščaZgradbeProizvajalnaopremaletalaRotonadomestnideliDrugaopremaDrobniinventarOsnovnasredstvav gradnjiPredujmiza osnovnasredstvaStanje 31. 12. 2010 487.183 7.779.468 159.280.887 14.724.653 2.435.383 37.323 1.422.676 338.855 186.506.428Neposredna povečanja − investicije - - - - - - 2.828.392 10.656 2.839.048Prenos z investicij v teku - - 2.286.078 312.398 118.414 - -2.716.890 - -Zmanjšanje med letom - - 24.330.530 1.400.097 75.508 2.819 1.036.039 74.305 26.919.298Prevrednotenje - -117.077 - - - - -61.055 - -178.132Ostalo * - 150.756 - - - - - - 150.756Prenos iz / na naložbenenepremičnine - 1.533.552 - - - - -109.818 - 1.423.734Ostale spremembe (prenosi,TR) - - - - - - - 5.950 5.950Stanje 31. 12. 2011 487.183 9.045.187 137.236.435 13.636.954 2.478.289 34.504 327.266 281.156 163.526.974SkupajPopravek vrednostiStanje 31. 12. 2010 - 1.584.352 116.946.757 10.381.492 1.615.934 34.775 - - 130.563.310Amortizacija v letu - 183.038 6.198.078 691.796 176.749 1.119 - - 7.250.780Zmanjšanje med letom - - 22.784.815 1.203.747 54.248 2.819 - - 24.045.629Povečanje – prevrednotenje - - 61.112 - - - - - 61.112Ostalo * - 150.756 - - - - - - 150.756Stanje 31. 12. 2011 - 1.616.634 100.421.132 9.869.541 1.738.435 33.075 - - 113.678.817Neodpisana vrednost na dan 31. 12.2011 487.183 7.428.553 36.815.303 3.767.413 739.854 1.429 327.266 281.156 49.848.157Neodpisana vrednost na dan 31. 12.2010 487.183 6.195.116 42.334.130 4.343.161 819.449 2.548 1.422.676 338.855 55.943.118* Znesek 150.756 EUR (pod ostalo pri nabavni vrednosti in popravku vrednosti) se nanaša naukinjen popravek vrednosti ob prevrednotenju zgradb.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 118

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2010Nabavna vrednost(V EUR)ZemljiščaZgradbeProizvajalnopremaletalaRotonadomestnideliDrugaopremaDrobniinventarOsnovnasredstvav gradnjiPredujmiza osnovnasredstvaSkupajStanje 31. 12. 2009Neposredna povečanja − investicijePrenos z investicij v tekuZmanjšanje med letomPrevrednotenjeOstale spremembe (tečajne razlike)Stanje 31. 12. 2010487.183 19.382.750 157.031.579 14.691.943 5.973.227 43.863 169.974 383.596 198.164.115- - - - - - 4.561.912 - 4.561.912- 22.845 2.734.935 451.938 99.492 - -3.309.210 - -- 9.643.163 485.627 419.228 3.637.336 6.540 - 71.408 14.263.302- -1.982.964 - - - - - - -1.982.964- - - - - - - 26.667 26.667487.183 7.779.468 159.280.887 14.724.653 2.435.383 37.323 1.422.676 338.855 186.506.428Popravek vrednostiStanje 31. 12. 2009Amortizacija v letuZmanjšanje med letomPovečanje med letom – slabitevOstale spremembe (tečajne razlike)Stanje 31. 12. 2010- 2.433.450 69.847.897 9.754.893 4.083.225 39.859 - - 86.159.324- 263.422 9.674.951 844.035 274.425 1.456 - - 11.058.289- 1.112.520 349.988 217.436 2.741.716 6.540 - - 4.428.200- - 37.773.897 - - - - - 37.773.897- - - - - - - - -- 1.584.352 116.946.757 10.381.492 1.615.934 34.775 - - 130.563.310Neodpisana vrednost na dan 31. 12.2010 487.183 6.195.116 42.334.130 4.343.161 819.449 2.548 1.422.676 338.855 55.943.118Neodpisana vrednost na dan 31. 12.2009 487.183 16.949.300 87.183.682 4.937.050 1.890.002 4.004 169.974 383.596 112.004.7916.1.3 Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine predstavljajo del poslovne stavbe in dva hangarja, ki so oddani vposlovni najem, ter počitniška in druga stanovanja, namenjena oddajanju.(V EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010Zgradbe 11.548.524 13.222.116Skupaj 11.548.524 13.222.116Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 119

Na dan 31. 12. 2011 je družba prevrednotila hangarja po modelu poštene vrednosti ter izgubov višini 96.690 EUR, ki izhaja iz spremembe vrednosti, pripoznala v poslovnem izidu(pojasnilo v točki 6.2.10 in 6.2.11), slabitev v višini 146.727 EUR pa knjižila v bremepresežka iz prevrednotenja zgradb.Zmanjšanje vrednosti naložbenih nepremičnin izhaja iz prenosa dela poslovne stavbe naopredmetena osnovna sredstva.Dolgoročno prejeta bančna posojila ter dolgoročno prejeti blagovni krediti so zavarovani zzastavo naložbenih nepremičnin v višini 11.520.024 EUR. V zvezi z naložbeniminepremičninami so bili v izkazu poslovnega izida 2011 pripoznani prihodki v višini 1.229.478EUR ter stroški v višini 48.407 EUR (brez slabitev v letu 2011).Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2011(V EUR) Zgradbe SkupajNabavna vrednostStanje 31. 12. 2010 13.222.116 13.222.116Neposredna povečanja investicije - -Prenos investicij v teku 109.818 109.818Zmanjšanje – prenos na opredmetena osnovna sredstva 1.533.552 1.533.552Prevrednotenje -249.858 -249.858Ostale spremembe (tečajne razlike) - -Stanje 31. 12. 2011 11.548.524 11.548.524Popravek vrednostiStanje 31. 12. 2010 - -Amortizacija v letu - -Zmanjšanje med letom - -Povečanje med letom - -Prevrednotenje - -Ostale spremembe (tečajne razlike) - -Stanje 31. 12. 2011 - -Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2011 11.548.524 11.548.524Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2010 13.222.116 13.222.116Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 120

Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2010(V EUR) Zgradbe SkupajNabavna vrednostStanje 31. 12. 2009 3.244.541 3.244.541Neposredna povečanja investicije 8.525.154 8.525.154Prenos investicij v teku 5.130 5.130Zmanjšanje med letom - -Prevrednotenje 1.447.291 1.447.291Ostale spremembe (tečajne razlike) - -Stanje 31. 12. 2010 13.222.116 13.222.116Popravek vrednostiStanje 31. 12. 2009 - -Amortizacija v letu - -Zmanjšanje med letom - -Povečanje med letom - -Prevrednotenje - -Ostale spremembe (tečajne razlike) - -Stanje 31. 12. 2010 - -Neodpisana vrednost na dan 31. 2. 2010 13.222.116 13.222.116Neodpisana vrednost na dan 31. 2. 2009 3.244.541 3.244.5416.1.4 Dolgoročne finančne naložbe31. 12.201131. 12.2010(V EUR)Naložbe v delnice in deleže v družbah vskupini 943.787 8.677.956Naložbe v delnice in deleže v pridruženihdružbah 400 400Druge delnice in deleži 48.938 41.875Dolgoročna posojila drugim 68.068 87.669Skupaj 1.061.193 8.807.900Družba Adria Airways d.d. je v začetku leta 2011 prodala 100% delež družbe AdriaAirways Tehnika d.d. družbi PDP d.d. in Aerodromu Ljubljana, d.d. Družba imanakupno opcijo, po kateri lahko od družb PDP d.d. in Aerodrom Ljubljana d.d. do dne21. 1. 2014 odkupi 100% delež po vnaprej dogovorjeni ceni.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 121

Vključitev računovodskih izkazov odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembnaza resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote,zato družba za leto 2011 ne sestavlja konsolidiranih računovodskih izkazov.Odvisna družba Sedež Delež ekonomskegapodjetjalastništvaKapitalDeležpravnega odvisnega Poslovni izidlastništvapodjetjaleta31. 12. 201131. 12. 2011 2011V EURV EURAmadeus Slovenija d.o.o. Dunajska 122, 95% 95% 669.173 31.474AA Kosovo L.L.C.AA Letalska šola d.o.o.LjubljanaEqrenz Qabey119 100% 100% -17.554 -9.786PrištinaZgornji Brnik130H, BrnikAerodrom100% 100% 41.301 -103.462Naložbe v delnice in deleže pridruženih družb predstavljajo naložbo v 25% delež v družbiNMC d.o.o. Tirana.Družba Adria Airways d.d. je kot edini družbenik 6. 2. 2012 sprejela sklep o povečanjuosnovnega kapitala Adrie Airways Letalske šole d.o.o. z denarnim vložkom v višini 101.853EUR.Gibanje dolgoročnih finančnih naložb leta 2011PodjetjaPridruženaDruga Posojila(V EUR) skupine podjetja podjetja drugim SkupajStanje 31. 12. 20108.677.956 400 41.880 87.669 8.807.905Povečanje-- 5.8195.819Zmanjšanje7.734.169-19.435 7.753.604Prevrednotenje - 1.244-166 1.078Stanje 31. 12. 2011 943.787 400 48.943 68.068 1.061.198- -Popravek vrednosti -- -Stanje 31. 12. 2010 -- 5- 5Povečanje -- -- -Zmanjšanje -- -- -Prevrednotenje -Stanje 31. 12. 2011 - - 5 - 5Čista vrednost na dan 31. 12. 2010 8.677.956 400 41.875 87.669 8.807.900Čista vrednost na dan 31. 12. 2011 943.787 400 48.938 68.068 1.061.193Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 122

Naložba v delnice in deleže podjetij v skupini se nanaša na odvisno podjetje AmadeusSlovenija d.o.o. v višini 790.831 EUR, podjetje Adria Airways Kosovo L.L.C. v višini2.500 EUR in podjetje Adria Airways Letalska šola d.o.o. 150.456 EUR.Pri prevrednotenju dolgoročnih finančnih naložb gre za izračun tečajnih razlik.6.1.5 Dolgoročne poslovne terjatveDolgoročne poslovne terjatve31. 12. 31. 12.(v EUR) 2011 2010Dolgoročne varščine in poslovne terjatve 2.489.343 1.410.255Popravek vrednosti -145.445 -145.445Skupaj 2.343.898 1.264.810Dolgoročne varščine in terjatve predstavljajo v večini dane varščine za letala in rezervnamotorja, ki so v dolgoročnem poslovnem najemu, ter terjatve do najemodajalca letal GOALza vzdrževanje motorjev, ki jih pogodbeno tudi plačujemo vzdrževalni organizaciji MTU.Varščine so višje od leta 2010 tudi zaradi novih varščin za najem letal A-320.Popravek vrednosti dolgoročne varščine Aurora Airlines v višini 145.445 EUR je oblikovanna podlagi uvedenega sodnega postopka.6.1.6 Sredstva za prodajoMed kratkoročna sredstva za prodajo smo uvrstili prizemljeno letalo Airbus A-320–AAA, kije namenjeno prodaji in za katerega družba vrši vse prodajne aktivnosti. Letalo je zastavljenov korist banke za dolgoročno prejeto posojilo.6.1.7 ZalogeZaloge31. 12. 31. 12.(v EUR) 2011 2010Material 661.430 277.426Proizvodi in trgovsko blago 36.575 -Popravek vrednosti -173.972 -138.976Skupaj 524.033 138.450Stanje zalog tvorijo pretežno zaloge rezervnih delov in potrošnega materiala zavzdrževanje letal. Obseg in optimiranje zalog se oblikujeta glede na priporočilaproizvajalcev letal v odvisnosti od števila letal.Družba je pričela konec leta s prodajo reklamnih izdelkov, igrač in spominkov.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 123

Pri pregledu zalog ob koncu leta 2011 družba ni ugotovila nekurantnih zalog.Na dan 31. 12. 2011 družba nima zastavljenih zalog.Pri popisu zalog dne 31. 12. 2011 družba ni ugotovila inventurnih viškov ali mankov.6.1.8 Kratkoročne finančne naložbeKratkoročne finančne naložbe(v EUR)31. 12.201131. 12.2010Kratkoročna posojila− do drugih 11.652.194 147.169Skupaj 11.652.194 147.169 Kratkoročna posojila do drugih vsebujejo v glavnem depozite pri domačih bankah vvišini 11.633.874 EUR in kratkoročni del dolgoročnih posojil iz naslova šolanjazaposlenih v višini 18.000 EUR. Depoziti v skupnem znesku 534.142 EUR sozastavljeni za zavarovanje obveznosti iz naslova danih garancij.6.1.9 Kratkoročne poslovne terjatveKratkoročne poslovne terjatve31. 12. 31. 12.(v EUR) 2011 2010Kratkoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij 107.002 85.326Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 8.327.832 10.773.150Kratkoročne poslovne terjatve iz naslova obresti 147.808 37.375Druge kratkoročne poslovne terjatve 4.904.628 5.778.977Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatevdo kupcev -1.497.391 -1.340.340Skupaj 11.989.879 15.334.488 V primerjavi s preteklim letom so se kratkoročne poslovne terjatve do kupcev zmanjšaleza 27%, druge kratkoročne poslovne terjatve pa za 13%. Razlog je manjši obsegposlovanja in manj vnaprej prodanih verig ad hoc čarterjev.Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve dodomačih in tujih kupcev (od tega 4.328.523 EUR do kupcev v tujini in 3.999.308 EURdo kupcev v državi). Družba opravlja stalni nadzor nad kupci, zato so terjatve realne inizterljive.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 124

Redni letalski prevozniki, ki so člani IATE (mednarodne organizacije letalskihprevoznikov), obračunavajo svoje tedenske terjatve in obveznosti preko institucijeClearing House, registrirane v Montrealu, ki opravlja tedenski pobot. Terjatve so nasvoj način zavarovane, saj predstavlja nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokovhudo kršitev proti letalskemu prevozniku in v kasnejši fazi njegovo izključitev izinstitucije. Na dan 31. 12. 2011 je stanje terjatev do IATE 533.973 EUR in je delno žepobotano. Delni pobot in plačilo sta bila v celoti izvršena januarja 2012.Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi preko zastopnikov doma in v tujini.Podoben mesečni obračun in plačilna disciplina, ki veljata za letalske prevoznike,veljata tudi za zastopnike, katerih terjatve se poračunavajo preko sistema BankSettlement Plan (BSP); organizirani so na področju države, kjer se letalski dokumentiprodajajo. BSP preverja boniteto vseh svojih partnerjev, in če ne izpolnjujejo določenihfinančnih kazalnikov (ki so v vsaki državi različni), zahteva instrument zavarovanjaplačil, ki se v primeru neplačila deli med letalske prevoznike glede na višino njihovihodprtih terjatev. Višina terjatev do različnih BSP-jev na dan 31. 12. 2011 znaša3.224.010 EUR (46% vseh terjatev do kupcev).Družba nima poslovnih terjatev do članov poslovodstva, članov upravnega odbora,delavcev s posebnimi pooblastili in notranjih lastnikov.Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni vpoglavju o računovodskih usmeritvah. Leta 2011 je dodatno oblikovala popravekvrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev (185.119 EUR) ter prejela plačaneže izbrisane in odpisane terjatve v višini 6.202 EUR.Razčlenitev poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti:31. 12.2011 NezapadleZapadledo 30 dniZapadle od31 do 60 dniZapadle od61 do 90 dniZapadle od 91do 180 dniZapadle od 181do 365 dniZapadle nad366 dni6.830.443 4.598.058 861.951 185.275 163.260 320.639 463.414 237.846% 67,33% 12,62% 2,71% 2,39% 4,69% 6,78% 3,48%Vrednost zavarovanih terjatev na dan 31. 12. 2011 znaša 41.915 EUR.Knjigovodska vrednost zastavljenih terjatev na dan 31.12.2011 znaša 2.209.306 EUR.Druge kratkoročne poslovne terjatve (4.904.628 EUR) predstavljajo plačane kratkoročnevarščine (2.209.351 EUR), terjatve za davek na dodano vrednost (188.220 EUR v državi in119.527 EUR v tujini), terjatve za prodajo kart do prodajnih mest (127.130 EUR), terjatve dodobaviteljev za priznane, a še neizstavljene dobropise (529.231 EUR), terjatve za še neizdaneračune iz naslova popravkov in kontrol prodaje (1.388.608 EUR) ter druge terjatve 342.561EUR).Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 125

6.1.10 Denarna sredstvaDenarna sredstva31. 12. 31. 12.(v EUR) 2011 2010Gotovina v blagajni in prejeti čeki 96.632 70.806Denarna sredstva na bančnih računih 478.611 368.659Skupaj stanje dobroimetja pri bankah ingotovini 575.243 439.4656.1.11 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve Aktivne časovne razmejitve na dan 31. 12. 2011 v vrednosti 2.620.784 EUR (stanje31. 12. 2010 – 3.333.269 EUR) se v celoti nanašajo na kratkoročno odložene stroškeoz. odhodke, predvsem na že prejete račune za najem letal, storitve rezervacijskegasistema ter za zavarovanje letal in potnikov, ki se nanašajo na leto 2012.6.1.12 KapitalKapital31. 12. 2011 31. 12. 2010(v EUR)I. Vpoklicani kapital 70.848.907 9.416.0991. Osnovni kapital 70.848.907 9.416.099II. Kapitalske rezerve - 941.610III. Rezerve iz dobička - -IV. Presežek iz prevrednotenja 4.286.797 2.477.791V. Preneseni čisti poslovni izid -40.754.141 -569.738VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -12.030.937 -49.414.188Skupaj 22.350.626 -37.148.426Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz osnovnega kapitala, opredeljen je v statutupodjetja, registriran na sodišču in temu ustrezno so ga vpisali oziroma vplačali njegovilastniki.Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je razdeljen na 70.848.907 navadnihimenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico. Uspešno izvedenadokapitalizacija je vplivala na višino osnovnega kapitala in na lastniško strukturodružbe. Na podlagi sklepa skupščine družbe z dne 21. 9. 2011 se je osnovni kapitaldružbe zaradi kritja dela čiste izgube poslovnega leta 2010 najprej zmanjšal iz9.416.098 EUR za 8.288.175 EUR tako, da je po zmanjšanju znašal 1.127.924 EUR.Zmanjšanje osnovnega kapitala se je izvedlo po poenostavljenem postopku. Zaradi tegase je pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu znižal iz 8,35 EUR za 7,35EUR in po zmanjšanju osnovnega kapitala znašal 1 EUR. Število delnic, na katere je bilLetno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 126

azdeljen osnovni kapital družbe, je ostalo nespremenjeno, in sicer 1.127.924 navadnihimenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico.Osnovni kapital družbe se je s sklepom skupščine družbe istočasno povečal z novimistvarnimi vložki v skupni višini 69.720.983 EUR, na podlagi konverzije dolgov bank terz denarnimi vložki v skupni višini 50.000.000 EUR (Republika Slovenija 49.500.000EUR in PDP d.d. 500.000 EUR). Po povečanju je znašal 70.848.907 EUR. Povečanjeosnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register 13. 10. 2011, nova dodatna količinadelnic je bila v KDD izdana 2. 11. 2011.Skupščina družbe je dne 30. 11. 2011 sprejela sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala iz70.848.907 EUR za 53.136.680 EUR na 17.712.227 EUR zaradi pokrivanja preneseneizgube v višini 38.888.647 EUR; razlika v višini 14.248.033 EUR pa se prenese nakapitalske rezerve. Zmanjšanje kapitala se izvede z združevanjem delnic, in sicer za 4stare delnice 1 novo delnico.Družba nima lastnih delnic in jih tudi med poslovnim letom ni imela.Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2011 znaša 0,31 EUR, leta 2010 pa jeznašala (-39,02) EUR.Prenesena izguba iz preteklih let v višini 49.983.925 se je pokrivala z zmanjšanjemosnovnega kapitala družbe po poenostavljenem postopku v višini 8.288.175 EUR in izkapitalskih rezerv v višini 941.610 EUR.Čista izguba poslovnega leta 2011 v višini 12.030.937 EUR ostaja nepokrita.Kapitalske rezerve so bile oblikovane z lastninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijodružbe. Uporabljajo se pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. Kapitalske rezervev višini 941.610 EUR so se v celoti uporabile za pokrivanje prenesene izgube izpreteklih let.Presežek iz prevrednotenja na dan 31. 12. 2011 v višini 4.286.797 EUR predstavljapozitivni presežek iz prevrednotenja iz naslova prevrednotenja opredmetenih osnovnihsredstev v višini 6.385.821 EUR in negativni presežek iz prevrednotenja iz naslovavrednotenja izvedenih finančnih instrumentov, ki so namenjeni varovanju predtveganji, v višini –2.099.024 EUR. Presežek iz prevrednotenja se je v letu 2011 zaradiprevrednotenja nepremičnin na podlagi tržne vrednosti zmanjšal za 263.803 EUR.Zaradi zmanjšanja negativnega dela iz naslova vrednotenja izvedenih finančnihinstrumentov, ki so namenjeni varovanju denarnega toka v letu 2011, se je presežek izprevrednotenja zmanjšal za 2.409.805 EUR ter iz naslova zmanjšanja presežka izprevrednotenja za gorivo za 336.996 EUR.Družba nima pogojno izdanih delnic (uresničitev pravice imetnikov zamenljivihobveznic do zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice do nakupa novihdelnic).Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 127

6.1.13 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitveDružba izkazuje na dan 31. 12. 2011 rezervacije v višini 1.482.325 EUR.Oblikovane dolgoročne rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine obupokojitvi na podlagi izračuna pooblaščenega aktuarja znašajo 858.900 EUR.Družba je oblikovala tudi rezervacije iz naslova predvidene ocene iztožljivostidelovnopravnih sporov v višini 623.425 EUR.31. 12.201131. 12.2010(V EUR)Rezervacije za pokojnine in odpravnine terjubilejne nagrade 858.900 1.208.277Druge rezervacije 623.425 -Skupaj dolgoročne rezervacije 1.482.325 1.208.277Gibanje rezervacij v letu 2011(V EUR) StanjeOblikovanjerezervacijPorabarezervacijOdpravarezervacijStanje31. 12.20111.1.2011Dolgoročne rezervacije za jubilejnenagrade 148.197 35.727 15.286 - 168.638Dolgoročne rezervacije za odpravnine obupokojitvi 1.060.080 - 50.768 319.050 690.262Skupaj dolg. rezervacije za jubilejnenagrade in odpravnine 1.208.277 35.727 66.054 319.050 858.900Druge rezervacije - 623.425 - - 623.425Skupaj dolgoročne rezervacije 1.208.277 659.152 66.054 319.050 1.482.325Gibanje rezervacij v letu 2010(V EUR) StanjePorabarezervacijOblikovanjerezervacijStanje31. 12.20101. 1. 2010Rezervacije za pokojnine in odpravnineter jubilejne nagrade 1.441.626 463.672 230.323 1.208.277Skupaj 1.441.626 463.672 230.323 1.208.277Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 128

6.1.14 Finančne obveznostiDolgoročne Kratkoročne SKUPAJ(V EUR) 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2010 31.12.2011 31.12.2010Finančne obveznosti do bank 38.793.442 61.604.436 3.387.121 15.756.099 42.180.563 77.360.535Druge finančne obveznosti 31.313 7.373.183 2.699.264 4.612.550 2.730.577 11.985.733SKUPAJ 38.824.755 68.977.619 6.086.385 20.368.649 44.911.140 89.346.268PONDERIRANE POVPREČNE OBRESTNE MERE31. 12. 2011 EUR (%)Finančne obveznosti do bank 5,02%31. 12. 2010 EUR (%)Finančne obveznosti do bank 4,41%RAZKRITJA OBRESTNEGA TVEGANJA PO POSAMEZNIH VRSTAH PREJETIHPOSOJILLeto končano31. dec. 2011Obrestnamera sespremeni v 6mesecih aliprejObrestnamera sespremeni v6−12mesecihObrestnamera sespremeni v1−5 letih Nad 5 let Skupaj(v EUR)Skupaj posojila 42.180.563 0 0 0 42.180.563Učinek obrestnezamenjave -42.484.848 0 42.484.848 0 0Skupaj -304.285 0 42.484.848 0 42.180.563Leto končano31. dec. 2010Obrestna mera sespremeni v 6mesecih ali prejObrestnamera sespremeni v6−12mesecihObrestna merase spremeni v1−5 letih Nad 5 let Skupaj(v EUR)Skupaj posojila 75.785.337 1.575.198 77.360.535Učinek obrestnezamenjave -22.606.061 - 16.606.061 6.000.000 -Skupaj 53.179.276 - 18.181.259 6.000.000 77.360.535Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 129

Dolgoročne finančne obveznosti, ki predstavljajo dolgoročne kredite do domačih bank,so se glede na leto 2010 zmanjšale za 37% zaradi konverzije 19,7 mio. EUR kreditov vkapital družbe in zaradi delnega poplačila nekaterih kreditov. Dodatno je družba izdokapitalizacijskih sredstev vrnila tudi za 9,05 mio. EUR dolgoročnih kreditov, obpogoju, da je obenem dobila zagotovilo o odobritvi revolving kredita v isti višini, če gabo potrebovala. Prejeta posojila se obrestujejo z obrestnimi merami, ki so vezane na 1-mesečni, 3-mesečni in 6-mesečni EURIBOR. Pred spremembami obrestnih mer sedružba ščiti z izvedenimi finančnimi instrumenti (glej pojasnilo 6.1.18.).Del dolgoročnih posojil, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2011, izkazan medkratkoročnimi finančnimi obveznostmi, znaša 3.387.121 EUR.Vse dolgoročne finančne obveznosti do bank so zavarovane z zastavno pravico naletalih in poslovnih stavbah.Zapadlost dolgoročnih finančnih obveznosti do bank(V EUR) 2011Med 1 in 2 letoma 6.717.072Med 2 in 5 leti 14.760.541Nad 5 let 17.315.829SKUPAJ 38.793.442Druge finančne obveznosti v višini 2.730.577 EUR predstavljajo: poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov v višini 2.608.276 EUR(obrestne zamenjave v višini 2.447.762 EUR, obrestne opcije v višini 72.416EUR, valutne opcije v višini 53.915 EUR ter blagovna zamenjava v višini34.183 EUR) – pojasnilo 6.1.18., dolgoročne obveznosti iz finančnega najema, ki se nanašajo na finančni najemrestavracijske opreme in avtomobila v predstavništvu Zuerich v višini 122.301EUR (del dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema, ki zapade v plačilo vposlovnem letu 2011, je v višini 90.988 EUR izkazan med kratkoročnimifinančnimi obveznostmi).Druge dolgoročne finančne obveznosti so se zmanjšale iz naslova opcijske prodajedeleža Adrie Airways Tehnike d.d. družbi PDP d.d. in Aerodromu Ljubljana d.d..Kratkoročne finančne obveznosti do bank(V EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010Kratkoročni del dobljenih posojil pri 3.387.121 14.261.083bankahKratkoročne finančne obveznosti dobank- 1.495.016Skupaj 3.387.121 15.756.099Kratkoročni del dobljenih posojil pri domačih bankah sestavljajo izključno obveznosti iznaslova dobljenih dolgoročnih posojil, katerih odplačilni rok je krajši od enega leta.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 130

Kratkoročne finančne obveznosti do bank so konec leta 2011 za 78% manjše kot v letu2010 zaradi manjšega kratkoročnega dela dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v2011, in poplačila najetih kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.Družba ima kratkoročni del dolgoročnih posojil zavarovan z zastavitvijo letal, poslovnihstavb, rezervnega letalskega motorja in poslovnih terjatev.6.1.15 Dolgoročne poslovne obveznostiDolgoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.376.346 2.298.008Skupaj 1.376.346 2.298.008 Dolgoročne poslovne obveznosti predstavlja v glavnini dolgoročni kredit družbePetrol d.d. v višini 1.371.429, ki je zavarovan z zastavo naložbenih nepremičnin.6.1.16 Kratkoročne poslovne obveznostiKratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 36.264 1.002.187Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 19.941.572 34.841.985Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 641.379 480.931Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.253.482 5.317.025Skupaj 23.872.697 41.072.391Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 3,8 mio. EUR so zavarovane z zastavo rotonadomestnih delov.Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljevKratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev(v EUR)31. 12. 2011 31. 12. 2010Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v 8.302.755 12.930.482državiKratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v 9.206.350 21.220.098tujiniKratkoročne obveznosti iz naslova nezaračunanih 2.432.467 691.405storitev in materialaSkupaj 19.941.572 34.841.985Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev izhajajo iz obveznosti za prejetoblago in storitve doma in v tujini. Ročnost kratkoročnih poslovnih obveznosti je od 8 do60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje računa.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 131

Obveznosti do dobaviteljev so se v primerjavi z letom 2010 zmanjšale za 43%, vglavnem zaradi poplačila iz dokapitalizacijskih sredstev.Na dan 31. 12. 2011 znašajo zapadle obveznosti do dobaviteljev 9.622.934 EUR.Druge kratkoročne poslovne obveznostiDruge kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010Kratkoročne poslovne obveznosti do države 311.040 757.667Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 1.364.312 2.744.536Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.578.130 1.245.085Skupaj 3.253.482 4.747.288Po stanju na dan 31. 12. 2011 družba Adria Airways d.d. nima poslovnih obveznosti doposlovodstva, članov upravnega odbora ali zaposlenih, razen obveznosti, ki se nanašajona obračunane plače in povračila stroškov prevoza in prehrane za december 2011.Pripadajoče obveznosti iz naslova prispevkov na plače za december 2011 so izkazanemed kratkoročnimi obveznostmi do državnih inštitucij.Druge kratkoročne poslovne obveznosti predstavljajo večinoma obveznosti iz naslovasodne odločbe JAT Airways Beograd v višini 827.593 EUR in obveznosti do DSUd.o.o. iz naslova vračila kupnine neolastninjenega premoženja v republikah bivšeJugoslavije v višini 569.738 EUR.6.1.17 Kratkoročne pasivne časovne razmejitveV EUR 31. 12. 2011 31. 12. 2010Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1.854.647 3.705.085Pasivne časovne razmejitve v vrednosti 1.854.647 EUR se nanašajo na:kratkoročno vnaprej vračunane obresti za kredite 240.066 EUR,kratkoročno odložene prihodke iz naslova zaračunanih in še ne plačanih zamudnihobresti 40.716 EUR,kratkoročno odložene prihodke iz naslova prodanih in še neodletenih letalskihprevozov 185.278 EUR,kratkoročno odložene prihodke iz naslova prodanih letalskih vozovnic, ki senanašajo na lete v prihodnjem letu (neodleteni kuponi) 1.138.087 EUR,kratkoročno odložene prihodke iz naslova vnovčene bančne garancije GPG d.d. vvišini 250.500 EUR za odpravo napak pri gradnji poslovne stavbe na Brniku,ugotovljenih v letu 2011 (sanacija betonov zaradi zamakanja, izolacija zračnihkanalov na strehi, ureditev električnih instalacij, odprava poškodb zaradi vdorameteorne vode); napake so posledica slabe izvedbe del.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 132

6.1.18 Zunajbilančna sredstva/obveznostiZunajbilančna sredstva/obveznosti (v EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010Hipoteke 49.196.372 141.654.782Odobreni nečrpani krediti 9.050.000 -Garancije 3.947.780 4.884.396Ostalo 84.174 84.174Skupaj 62.278.326 146.623.352 Zmanjšanje hipotek izhaja iz naslova poplačil in konverzije dolgoročnih inkratkoročnih posojil.Višina hipotek z rokom dospelosti, daljšim od petih let, je 17.315.829 EUR. Pri ostalihpostavkah obveznosti niso daljše od petih let.V zunajbilančni evidenci vodi družba med hipotekami zastavne pravice nanepremičninah in premičninah, vpisane v korist domačih bank, za najete dolgoročnekredite za nakup letal in za obratna in osnovna sredstva ter v korist nekaterihdobaviteljev. Vrednosti zastav so izkazane v višini zavarovanih obveznosti na dan 31.12. 2011. Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan 31. 12. 2011, znaša 42.180.563EUR.Družba je poplačala dolgoročne kredite v višini 9.050.000 EUR in v enakem zneskudobila pri NLB d.d. ter Unicredit Banki Slovenija d.d. odobren kredit, ki pa v letu 2011ni bil črpan.Pod garancije so zajete dane plačilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in vtujini v korist dobaviteljev (3.843.458 EUR) in prejete garancije za zavarovanje terjatev(104.321 EUR).6.1.19 Finančni instrumentiPoštena vrednostVečina naložb, razporejenih v skupino skozi izkaz poslovnega izida in za prodajo, jeizkazanih v izkazih po pošteni vrednosti, medtem ko so terjatve in posojila izkazana poodplačni vrednosti. Glede na to, da je večina terjatev in obveznosti ter posojilkratkoročnih, poštene vrednosti teh finančnih instrumentov ne odstopajo bistveno odknjigovodskih vrednosti.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 133

Izvedeni finančni instrumentiNa dan 31. 12. 2011 je imela družba naslednje odprte finančne instrumente:Instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjemVrsta instrumenta (v EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost31. 12.201131. 12.201031. 12.201131. 12.2010Obrestna zamenjava 42.484.848 22.606.061 -2.447.762 -800.114Obrestna ovratnica 5.049.536 6.923.191 -72.416 -171.433Vrsta instrumenta (v EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost31. 12.201131. 12.201031. 12.201131. 12.2010Dinamično obrestnozavarovanje 5.110.000 26.407.500 245 -1.118.293Obrestne zamenjave in ovratnice so obračunane kot varovanje bodočih denarnih tokov. Do31. 10. 2011 je bilo varovanje učinkovito, zato je poštena vrednost navedenih instrumentovizkazana v presežku iz prevrednotenja. Dne 31. 10. 2011 je zaradi konverzije kreditov vkapital družbe in prestrukturiranja večine kreditov varovanje postalo neučinkovito, zato jebilo računovodenje varovanja pred tveganjem na ta dan prekinjeno. Sprememba poštenevrednosti obrestne zamenjave in obrestne ovratnice na dan 31. 12. 2011 glede na 31. 10. 2011v višini 385.888 EUR je bila pripoznana med finančnimi odhodki. Poštena vrednost obrestnezamenjave in obrestne ovratnice, ki je na dan 31. 10. 2011 izkazana na presežku izprevrednotenja v višini 2.051.266 EUR, je bila v skladu z denarnimi tokovi do 31. 12. 2011 vvišini 50.949 EUR prenesena med finančne odhodke.Instrumenti dinamičnega obrestnega zavarovanja v letu 2011 nisoračunovodsko varovanje pred tveganjem.obračunani kotTerminske pogodbe za nakup deviz(V EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost31. 12.201131. 12.201031. 12.2011 31. 12. 2010Nakup deviz 502.101 21.093.169 192 -538.950Prodaja deviz 4.302.451 40.462.463 -54.107 -416.897Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 134

Obrestno tveganjeObrestno tveganje družbe izhaja predvsem iz financiranja družbe in je razvidno pri točki6.1.14 – razkritja pri finančnih obveznostih.Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere je bila na dan 31. 12. 2011 naslednja (vEUR):Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meriKnjigovodskavrednostFinančna sredstva 11.720.581Finančne obveznosti -Finančni inštrumenti po variabilni obrestni meriFinančna sredstva -Finančne obveznosti 47.547.043Analiza občutljivosti denarnega toka za instrumente s spremenljivo obrestno meroPovečanje obrestnih mer na dan poročanja za 100 bazičnih točk (1%) bi zmanjšala čistiposlovni izid za 724.609 EUR. Analiza predpostavlja, da ostanejo vse druge spremenljivkekonstantne.Kreditno tveganjeDružba nima pomembnih koncentracij kreditnega tveganja. Izpostavljenost kreditnemutveganju na dan 31. 12. 2011 je naslednja (v EUR):KnjigovodskaPostavkavrednostDolgoročna posojila drugim 68.068Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 2.343.898Kratkoročno dani depoziti pri bankah 11.633.874Kratkoročna posojila drugim 18.320Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 107.002Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 6.830.441Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 5.052.436Skupaj 26.054.039Terminske pogodbe za nakup gorivaObdobje% terminskega nakupaplaniranihkoličin kerozina2011jan.–mar.2011apr.–jun.2011jul.–sept.2011okt.–dec.40,32 35,99 24,87 18,88 Vrednotenje terminskih pogodb za nakup goriva na dan 31. 12. 2011 izkazuje za 34.183EUR pozitivno pošteno vrednost; pozitiven učinek je izkazan preko kapitala družbe.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 135

Likvidnostno tveganjeV naslednji tabeli je prikazana zapadlost obveznosti (v EUR).Bilančna postavkaKnjigovodskavrednostPogodbenidenarnitokoviZapadlostdo 1 letaZapadlostnad 1 do 5letZapadlostnad 5 letFinančne obveznosti do bank 42.180.563 51.257.253 5.429.575 26.810.333 19.017.345Obveznosti iz finančnih najemov 122.301 122.301 90.988 31.313 -Druge finančne obveznosti (IFI) 2.608.276 2.608.276 1.208.216 1.400.060 -Dolgoročne poslovne obveznosti dodobaviteljevKratkoročne poslovne obveznosti dodružb v skupiniKratkoročne poslovne obveznosti dodobaviteljevKratkoročne poslovne obveznosti napodlagi predujmov1.376.346 1.376.346 1.376.346 - -36.264 36.264 36.264 - -19.941.572 19.941.572 19.941.572 - -641.379 641.379 641.379 - -Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.253.482 3.253.482 3.253.482 - -Skupaj 70.160.183 79.236.873 31.977.822 28.241.706 19.017.345Valutno tveganjeIzpostavljenost družbe valutnim tveganjem je temeljila na nominalnih zneskih:BilančnapostavkaV EURUSDV EURCHFV EURGBPV EURHRKV EURMKDV EURDRUGEVALUTEV EURSKUPAJTerjatve dokupcev 5.551.339 531.782 105.365 71.336 225.940 150.825 300.827 6.937.414Obveznosti dodobaviteljev 12.715.529 3.177.830 298.641 7.737 381 10.106 75.673 16.285.897Prejeta posojila 40.634.848 1.545.715 - - - - - 42.180.563Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 136

6.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izidaStroški po funkcionalnih skupinahStroški po funkcionalnih skupinah (v EUR) 2011 2010Proizvajalni stroški 145. 400.502 186.044.841Stroški prodajanja 15.905.641 16.920.852Stroški splošnih dejavnosti 4.744.491 5.785.609Skupaj 166.050.634 208.751.302Proizvajalni stroški prodanih količin vsebujejo neposredne stroške letaliških storitev,navigacije, stroškov goriva, vzdrževanja in najema letal, oskrbe potnikov in drugihstoritev, materiala, stroškov dela letalskega osebja in podpornih funkcij letenja,amortizacije letal in roto nadomestnih delov, splošne proizvajalne stroške.Stroški prodajanja predstavljajo stroške marketinga in lastne prodaje doma in v tujini terstroške agencijske prodaje doma in v tujini (provizija in ostali stroški prodajanja).Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za celotnodružbo.V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.6.2.1 Čisti prihodki od prodajeČisti prihodki od prodaje po področnih odsekihČisti prihodki od prodaje po področnih odsekih(vEUR) 2011 2010* Redni promet – potniki 112.278.339 108.064.444* Redni promet – tovor 2.224.329 1.931.830* Izredni promet (čarter) – potniki 28.992.979 27.961.831* Vzdrževanje letal za tretje osebe - 4.017.844* Prihodki od najema nepremičnin in opreme 1.345.644 1.087.743* Ostalo 4.983.515 5.626.344Skupaj 149.824.806 148.690.036Dejavnost družbe se uvršča v storitveno dejavnost mednarodnega zračnega prevozapotnikov in predstavlja 94% celotnih prihodkov od prodaje.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 137

Prevoz tovora predstavlja le dober odstotek vseh prihodkov od prodaje, saj predstavljapo ukinitvi lastne cargo operacije v letu 2007 le dodatno storitev na linijah rednegaprometa.V letu 2011 družba ni oddajala letal v najem, opravila je le subcharter lete v višini128.432 EUR. V glavnini izhajajo prihodki od najema iz oddajanja poslovnihprostorov in hangarjev v najem Adrii Airways Tehniki d.d.Čisti prihodki od prodaje − razdelitev: Slovenija in tujinaČisti prihodki od prodaje – razdelitev: Slovenija,tujina 2011 2010Prihodki od prodaje v Sloveniji 3.162.503 3.800.802Prihodki od prodaje v tujini 146. 662.303 144.889.234Skupaj 149.824.806 148.690.0366.2.2 Drugi poslovni prihodki Med drugimi poslovnimi prihodki v skupni višini 961.000 EUR družba izkazuje:- prihodke od odprave rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v višini283.323 EUR- dobiček, ustvarjen s prodajo osnovnih sredstev, v višini 273.664 EUR,- prihodke iz naslova odpisa obveznosti v višini 42.403 EUR- prihodke iz naslova prejetega dobropisa družbe IAE za zmanjšanje stroškovvzdrževanja motorjev, ki se nanašajo na pretekla leta, v višini 319.523 EUR,- druge poslovne prihodke v višini 42.087 EUR.6.2.3 Stroški blaga, materiala in storitevStroški blaga, materiala in storitev (v EUR) 2011 2010Nabavna vrednost prodanega blaga 8.490 237.364Stroški materiala 48.427.548 41.882.207Stroški storitev 81.517.577 81.595.017Skupaj 129.953.615 123.714.588Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 138

Stroški materialaStroški materiala (v EUR) 2011 2010Gorivo za letala 43.497.041 34.969.780Blago in material za oskrbo potnikov 3.853.726 3.808.943Nadomestni deli za vzdrževanje letal 354.317 1.535.473Ostali stroški materiala 722.464 1.568.011Skupaj 48.427.548 41.882.207 Stroški goriva so se v primerjavi z lanskim letom povečali za 24% in so bili edennajbolj negativnih elementov poslovanja družbe. Stroški blaga in materiala za oskrbo potnikov so višji za 1%. Stroški porabe nadomestnih delov za vzdrževanje letal so v letu 2011 manjši, ker družbasama ne nabavlja več materiala v večjem obsegu, ampak je zaračunan v stroških storitevvzdrževanja letal s strani Adrie Airways Tehnike d.d. Ostali stroški materiala so: pisarniški material, strokovna literatura, stroški vodarine,električne energije in ogrevanja, navigacijska podpora letenja, stroški za delovne oblekein obutev ipd.Stroški storitevStroški storitev (v EUR) 2011 2010Stroški letališč 26.597.946 27.206.686Stroški navigacije 9.709.975 9.489.369Stroški vzdrževanja 14.638.623 12.898.762Stroški najemnin 13.872.762 13.938.498Stroški rezervacijskega sistema 5.027.815 4.542.296Povračila stroškov 1.825.251 1.877.271Stroški transportnih storitev 791.018 889.443Ostali stroški storitev 9.054.187 10.752.692Skupaj 81.517.577 81.595.017Med stroške letališč sodijo tudi stroški terminalne navigacije in stroški ticketinga naletališčih.Stroški storitev vzdrževanja letal so v letu 2011 večji, ker to dejavnost opravljanovoustanovljena družba Adria Airways Tehnika d.d.; v obdobju od januarja do maja2010 so bili stroški prikazani tudi v stroških materiala in stroških dela.Stroški najemnin letal so v letu 2011 višji zaradi najema dveh letal Airbus 319 (odaprila in maja 2011) ter med poletno sezono najetih dveh Airbusov 320.Ostali stroški storitev vključujejo stroške šolanja, carga, študentskega servisa, potnišketakse, bančne stroške, intelektualne storitve, storitve svetovanja, revizij idr.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 139

V letu 2011 je bilo porabljenih za revizorske preglede 67.201 EUR, od tega za:o revidiranje letnega poročila 41.097 EUR,o druge storitve dajanja zagotovil 26.104 EUR.6.2.4 Stroški delaStroški dela (v EUR) 2011 2010Stroški plač 15.900.674 21.170.943Stroški socialnega zavarovanja 1.142.414 1.536.977Stroški pokojninskega zavarovanja 2.581.576 3.218.932Ostali stroški dela 3.025.416 4.041.496Skupaj 22.650.080 29.968.348Ostali stroški dela za leto 2011 vključujejo: regres za letni dopust, stroške prevoza na delo,odpravnine, stroške prehrane, stroške solidarne pomoči in plače zaposlenih v predstavništvih vtujini.Družba nima zahtev zaposlencev po izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe,splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, ki bi jim nasprotovala.Stroški dela so v letu 2011 manjši zaradi prezaposlitve 215 zaposlenih, vezanih na obratvzdrževanja letal, v novo firmo Adria Airways Tehnika d.d., enega zaposlenega v AdriaAirways Letalsko šolo d.o.o., odhodov zaposlenih v pokoj, znižanja plač, manjšega obsegaletenja in posledično manjšega števila obračunanih nadur, ukinitve stimulacij in variabilnegadela plač, nižjega povračila stroškov prehrane in prevoza zaposlenih, izhajajoč iz novih sprejetihkolektivnih pogodb.6.2.5 Odpisi vrednostiOdpisi vrednosti (v EUR) 2011 2010Amortizacija pri opredmetenih osnovnih sredstvih inneopredmetenih dolgoročnih sredstvih 8.098.712 12.098.977Prevrednotovalni poslovni odhodki prineopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnihsredstvih 356.531 37.856.575Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnihsredstvih 299.938 1.145.905Skupaj 8.755.181 51.101.457Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 140

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnihsredstvih so v letu 2010 nastali zaradi slabitve vrednosti letal A-320 in CRJ v višini37.773.897 EUR, posledično je v letu 2011 nižji strošek amortizacije letal. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri osnovnih sredstvih:- Družba je prizemljila letalo Airbus 320 (AAA) in prenesla osnovno sredstvona sredstva za prodajo. Na podlagi ocenjene tržne vrednosti je bila izvršenaslabitev vrednosti letala v višini 61.112 EUR.- Na podlagi cenitve nepremičnin na dan 31. 12. 2011 s strani pooblaščenegacenilca je družba slabila vrednost poslovne stavbe (objekt C) v višini 61.055EUR.- Prevrednotovalni poslovni odhodki v višini 208.069 EUR so nastali zaradiizločitve neuporabnih, iztrošenih nadomestnih delov ali razlike v ceni priprodaji starih delov ter ugotovljenih razlik pri popisu na dan 31. 12. 2011zaradi zamenjav pri pošiljanju na popravilo.- Izločitev vrednosti licenc (stroškov šolanja) zaradi prekinitve delovnegarazmerja pilotov v višini 17.804 EUR. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih v višini 299.938 EUR se nanašajona oblikovanje popravka vrednosti terjatev in neposreden odpis terjatev.6.2.6 Stroški rezervacijRezervacije (v EUR) 2011 2010Stroški rezervacij za pokojnine in odpravnine terjubilejne nagrade - 230.323Druge rezervacije (za obveznosti iz tožbenihzahtevkov) 623.425 - Družba je v letu 2011 na novo oblikovala dolgoročne rezervacije iz naslova ocene iztožljivostidelovnopravnih sporov v višini 623.425 EUR.6.2.7 Drugi poslovni odhodkiDrugi poslovni odhodki (v EUR) 2011 2010Provizija posrednikom – redni promet 1.999.403 1.700.929Provizija posrednikom – prorata 1.008.354 1.102.080Provizija – kreditne hiše 933.244 753.996Administrativni, sodni stroški 85.691 72.955Ostalo 41.641 106.626Skupaj 4.068.333 3.736.586Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 141

6.2.8 Finančni prihodkiFinančni prihodki (v EUR) 2011 2010Finančni prihodki iz deležev 6.945.367 14.255- v družbah v skupini 6.936.331 -- v pridruženih družbah 9.022 8.145- v drugih družbah 14 6.110Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 185.222 63.643- do drugih 185.222 63.643Skupaj 7.130.589 77.898Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini se nanašajo na prihodke od prodajenaložbe Adria Airways Tehnika d.d. družbi PDP d.d. in Aerodromu Ljubljana d.d.Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na dividende, prejete oddružbe NMC Skopje.Prihodki od pozitivnih tečajnih razlik 3.807.719 EUR, ki so nastale pri preračunu iztujih valut, niso izkazani med finančnimi prihodki, temveč v pobotanem stanju medfinančnimi odhodki.6.2.9 Finančni odhodkiFinančni odhodki (v EUR) 2011 2010Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih- -naložbFinančni odhodki iz finančnih obveznosti 3.644.066 2.817.758- od posojil od družb v skupini - 316- od posojil, prejetih od bank 3.637.537 2.800.009- iz drugih finančnih obveznosti 6.529 17.433Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 1.987.338 2.000.516- do dobaviteljev 579.284 507.556- iz drugih poslovnih obveznosti 1.408.054 1.492.960Skupaj 5.631.404 4.818.274Finančni odhodki v višini 3.637.537 EUR se v celoti nanašajo na odhodke za obrestiiz naslova najetih dolgoročnih in kratkoročnih kreditov.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 142

Med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti do dobaviteljev so izkazane tudizamudne obresti v višini 293.157 EUR, obračunane na podlagi Sporazuma opoplačilu dolga družbi JAT Airways a.d. Beograd.Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti se nanašajo na odhodke iz naslovaobrestnih inštrumentov za ščitenje denarnega toka.Finančni odhodki iz naslova negativnih tečajnih razlik (3.960.705 EUR) so vpobotanem znesku med pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami (152.986EUR) izkazani med finančnimi odhodki iz drugih poslovnih obveznosti.6.2.10 Drugi prihodkiDrugi prihodki (v EUR) 2011 2010Finančni prihodki iz vrednotenja naložbenihnepremičnin po pošteni vrednosti - -Prejete odškodnine in kazni 1.807.520 277.058Drugi prihodki 150.987 316.150Skupaj 1.958.507 593.208Izvajalec gradnje poslovne stavbe na Brniku GPG d.d. je v stečajnem postopku in niodpravil napak v garancijskem roku, zato je družba unovčila bančno garancijo vvišini 658.314 EUR. Za vrednost del za odpravo pomanjkljivosti v višini 250.500EUR je družba oblikovala pasivne časovne razmejitve, razliko v višini 407.814 EURpa izkazuje med drugimi prihodki.Na podlagi izdane odločbe Ministrstva za gospodarstvo je družba prejela odškodninov višini 1.399.706 EUR za odpravo posledic škode, nastale zaradi vulkanskega pepelav aprilu 2010 ter izpada dohodka ob ustavitvi letalskega prometa.6.2.11 Drugi odhodkiDrugi odhodki (v EUR) 2011 2010Finančni odhodki iz prevrednotenja naložbenihnepremičnin po pošteni vrednosti 103.130 790.076Denarne kazni in odškodnine 120.671 654.366Drugi odhodki - -Skupaj 223.801 1.444.442Adria Airways je na dan 31. 12. 2011 ponovno prevrednotila naložbene nepremičninepo modelu poštene vrednosti in iz prevrednotenja poslovnih prostorov, ki jih oddaja vnajem izkazala finančne odhodke v višini 103.130 EUR.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 143

6.2.12 Davek od dobičkaOb upoštevanju davčnih pribitkov in olajšav je družba za leto 2011 v obračunu davka od dohodkapravnih oseb ugotovila davčno izgubo v višini 19.053.413 EUR. Tako znaša davek od dohodka, ki gamora družba plačati, 0 EUR.Zaradi načela previdnosti nismo pripoznali odloženih terjatev za davek, prav tako po drugi strani tudine odloženih obveznosti za davek, ki so nastale iz naslova prevrednotenja zgradb.(V EUR) 2011 2010Poslovni izid obračunskega obdobja pred davki -12.030.937 -63.073.630Davčno nepriznani odhodki 557.097 804.450Popravki vrednosti zalog in terjatev 299.938 1.145.905Oblikovanje rezervacij 17.863 115.162Neobdavčeni prihodki -6.942.533 -11.090Davčne olajšave - -Davčne izgube - -Drugo -954.841 3.002SKUPAJ DAVČNA IZGUBA 19.053.413 -61.016.201Davek od dobička (20%) - -Na dan 31. 12. 2011 izkazuje družba neizrabljeno davčno izgubo v skupni višini 104.692.216EUR.6.2.13. Čisti poslovni izidČisti poslovni izid (v EUR) 2011 2010Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -12.030.937 -65.310.997Tehtano povprečno število navadnih delnic 12.748.088 952.125Čisti dobiček/izguba na delnico -0,94 -68,59Družba je v obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 ustvarila negativen izid izposlovanja v višini -15.264.828 EUR.Družba izkazuje dobiček iz finančnega poslovanja v višini 1.499.185 EUR predvsemzaradi prodaje deleža Adrie Airways Tehnike d.d.Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je tako dosežen v višini -12.030.937 EURin ostaja nerazporejen.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 144

Rast cenživljenjskihpotrebščinv letu 2011Rast cenživljenjskihpotrebščin vletu 2010(V EUR)Sprememba v % 3,2% 1,90%Splošni prevrednotovalni popravek -525.192 503.404Poslovni izid obračunskega obdobja po opravljenemprevrednotenju zaradi ohranitve kupne moči kapitala -11.502.081 -63.577.034 V primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebščin bi bila čista izgubadružbe Adria Airways d.d. leta 2011 nižja za 525.192 EUR.6.3 Pojasnila k izkazu denarnih tokovIzkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II), na osnovi postavk bilancestanja na dan 31. decembra 2011 in 31. decembra 2010, izkaza poslovnega izida za leto 2011in dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prihodkov in odhodkov. Čisti poslovniizid pred obdavčitvijo je prilagojen za zneske tistih obračunskih postavk prihodkov inodhodkov, ki niso denarni tok (amortizacija, prevrednotenja, oblikovanja in odpravarezervacij).Pomembna povečanja ali zmanjšanja posameznih postavk, ki so vplivala na denarni tokdružbe, so razvidna iz razkritij v izkazu poslovnega izida, bilance stanja in gibanja kapitala.Med denarnimi sredstvi izkazuje družba denar v blagajni in sredstva na transakcijskih računihdoma in v tujini.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 145

7 Druga pojasnila7.1 Podatki o povezanih osebahPregled transakcij s povezanimi osebami – lastniki v letu 2011Naziv povezane osebePromettekočega letaStanje nadan 31. 12. 2011Vrsta transakcijePDP – Posebna družba zapodjetniško svetovanje, d.d.500.0005481.584--dokapitalizacijaterjatve (prihodki od prodaje kart)stroški svetovanjaRepublika Slovenija49.500.000402.098 138.166KAD – Kapitalska družbapokojninskegain invalidskega zavarovanja, d.d. 13.310 -dokapitalizacijaterjatve (prihodki od prodaje letalskih kart)terjatve (prihodki od prodaje letalskihvozovnic)Kompas – turistično podjetjed.d. 12.282 2.807 stroški reklame, nočitevPalma, mednarodno turističnopodjetje, d.o.o.Hypo Alpe Adria Bank d.d.Unicredit Banka Slovenija d.d.A banka Vipa d.d.6.058.552 294.795 terjatve (prodaja letalskih kart)11.2806.960 stroški reklame in drugi stroški5.978.992225.199 terjatve (prodaja letalskih kart)1.281.000konverzija dolga v kapital AA515.938odplačilo dolga190.6186.629.751 plačilo obresti20.5582.077 bančna provizija9911.248.9481.094.880296.75631.4255.6083.355.0003.355.00014.67511.4793.746.8441.8401.336terjatve (provizija od prodaje letalskih kart)konverzija dolga v kapital AAodplačilo dolgaplačilo obrestibančna provizijaterjatve (prihodki od prodaje letalskih kart)konverzija dolga v kapital AAodplačilo dolgabančna provizijaterjatve (prihodki od prodaje letalskih kart)NLB, d.d. 1.834.855 5.344terjatve (prihodki od prodaje letalskihvozovnic)80.493 50obveznosti (bančna provizija za plačilnipromet)3.141.592 obresti iz prejetih posojilprejeta posojila2.426.884 41.508.105 poplačilo glavnicprejete garancije13.836.035konverzija dolga v kapital AALetno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 146

Pregled transakcij s povezanimi osebami – lastniki v letu 2010Naziv povezane osebePromettekočega letaStanje nadan 31. 12. 2010Vrsta transakcijePDP – Posebna družba zapodjetniško svetovanje, d.d. 2.499.996 - dokapitalizacijaPDP – Posebna družba zapodjetniško svetovanje, d.d. 2.676.346 - kredit – prednostne delnice AATKAD – Kapitalska družbapokojninskegain invalidskega zavarovanja, d.d. 12.579 -terjatve (prihodki od prodaje letalskihvozovnic)NLB, d.d. 84.216 6.423terjatve (prihodki od prodaje letalskihvozovnic)88.271 6.652obveznosti (bančna provizija za plačilnipromet)1.614.201 - obresti iz prejetih posojil7.000.000 55.603.233 prejeta posojila3.782.591 - poplačilo glavnic2.956.564 - prejete garancije7.2 Prejemki članov upravnega odbora, poslovodstva, nadzornega sveta in zaposlenihpo individualnih pogodbahPrejemki članov upravnega odbora družbe Adria Airways d.d.(V EUR) SejnineFiksni delprejemkovPovračilastroškovDrugiprejemkiin boniteteSkupajDr. Maks Tajnikar (UO)(do 18. 12. 2011) 11.211 - - - 11.211Klemen Primož(do 18. 12. 2011)(UO)7.964 - - - 7.964Urban Demšar(do 18. 12. 2011)(UO)8.184 67.156 - 2.370 77.710Emil Kumer (UO)(od 23. 6. 2011 do 18.12.2011) 3.476 13.873 - 3.034 20.383Vinko Može(od 19. 12. 2011)(NS)- - - - -Sergej Goriup(od 19. 12. 2011)(NS)- - - - -Tone Pekolj(od 19. 12. 2011)(NS)- - - - -Tadej Krašovec(od 19. 12. 2011)(NS)- - - - -Silva Rogelj(od 19. 12. 2011)(NS)- - - - -Darja Mataj(od 19. 12. 2011)(NS)- - - - -Skupaj: 30.835 81.029 - 5.404 117.268Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 147

Prejemki članov poslovodstva(V EUR)Fiksni delprejemkovPovračilastroškovDrugiprejemki inboniteteSkupajKlemen Boštjančič(od 11. 3. 2011) 87.601 2.646 28.018 118.265Robert Vuga(od 17. 1. 2011 do 31. 10. 2011) 95.410 1.472 9.877 106.759Tadej Tufek(do 16. 4. 2011) 46.607 91 2.673 49.371Marjan Ravnikar(do 16. 4. 2011) 47.495 - 2.172 49.667Skupaj: 277.113 4.209 42.740 324.062Drugi prejemki in bonitete vključujejo regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano terbonitete za zavarovalne premije in uporabo službenih vozil. Klemen Boštjančič je v času od17. januarja 2011 do 11. marca 2011 prejemal honorar po podjemni pogodbi, ker z družbo niimel sklenjene pogodbe o zaposlitvi.Skupni znesek prejemkov, izplačanih v letu 2011 zaposlenim po individualnih pogodbah, zakatere se ne uporablja tarifni del splošne kolektivne pogodbe (brez članov poslovodstva),znaša 1.538.534 EUR.Na dan 31. 12. 2011 družba nima terjatev do članov upravnega odbora, ima pa obveznosti iznaslova sejnin v višini 2.557 EUR.Na dan 31. 12. 2011 družba nima terjatev ali obveznosti do članov poslovodstva, razenobveznosti za plače iz decembra; te so bile izplačane v januarju 2012.8 Dogodki po datumu bilance stanjaOd datuma računovodskih izkazov do dneva priprave tega poročila ni bilo ugotovljenihtakšnih dogodkov, ki bi vplivali na resničnost in poštenost prikazanih računovodskih izkazovza leto 2011.9 Potencialne obveznostiDružba nima potencialnih obveznosti, ki ne bi bile ustrezno zajete in izkazane vračunovodskih izkazih na dan 31. 12. 2011.Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 148

10 Računovodski izkazi – razširjena oblika10.1 Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS(V EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 2010SREDSTVA 95.847.781 101.051.340A/ DOLGOROČNA SREDSTVA 66.939.933 81.658.499I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovnerazmejitve: 2.138.161 2.420.5551. Dolgoročne premoženjske pravice 173.190 281.2985. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 1.964.971 2.139.257II. Opredmetena osnovna sredstva 49.848.157 55.943.1181. Zemljišča in zgradbe: 7.915.736 6.682.299a) zemljišča 487.183 487.183b) zgradbe 7.428.553 6.195.1162. Proizvajalne naprave in stroji 40.582.716 46.677.2913. Druge naprave in oprema 741.283 821.9974. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo: 608.422 1.761.531a) opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 327.266 1.422.676b) predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 281.156 338.855III. Naložbene nepremičnine 11.548.524 13.222.116IV. Dolgoročne finančne naložbe 1.061.193 8.807.9001. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil: 993.125 8.720.231a) delnice in deleži v družbah v skupini 943.787 8.677.956b) delnice in deleži v pridruženih družbah 400 400c) druge delnice in deleži 48.938 41.8752. Dolgoročna posojila: 68.068 87.669b) dolgoročna posojila drugim 68.068 87.669V. Dolgoročne poslovne terjatve 2.343.898 1.264.810(V EUR) 31. 12. 2011 31. 12. 20103. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 2.343.898 1.264.810VI. Odložene terjatve za davek - -B/ KRATKOROČNA SREDSTVA 26.287.064 16.059.572I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 1.545.715 -II. Zaloge 524.033 138.4501. Material 487.458 138.4501. Proizvodi in trgovsko blago 36.575 -III. Kratkoročne finančne naložbe 11.652.194 147.169Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 149

2. Kratkoročna posojila: 11.652.194 147.169b) kratkoročna posojila drugim 11.652.194 147.169IV. Kratkoročne poslovne terjatve 11.989.879 15.334.4881. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 107.002 85.3262. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 6.830.441 9.432.8103. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 5.052.436 5.816.352V. Denarna sredstva 575.243 439.465C/ KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 2.620.784 3.333.269Zabilančna sredstva 62.278.326 146.623.352(V EUR) 31.12.2011 31.12.2010OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 95.847.781 101.051.340A/ KAPITAL 22.350.626 -37.148.426I. Vpoklicani kapital 70.848.907 9.416.0991. Osnovni kapital 70.848.907 9.416.099II. Kapitalske rezerve - 941.610III. Rezerve iz dobička - -IV. Presežek iz prevrednotenja 4.286.797 2.477.791V. Preneseni čisti poslovni izid -40.754.141 -569.738VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -12.030.937 -49.414.188B/ REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNERAZMEJITVE1.482.325 1.208.2771. Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 858.900 1.208.2771. Druge rezervacije 623.425 -C/ DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 40.201.101 71.275.627I. Dolgoročne finančne obveznosti 38.824.755 68.977.6192. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 38.793.442 61.604.4364. Druge dolgoročne finančne obveznosti 31.313 7.373.183(V EUR) 31.12.2011 31.12.2010II. Dolgoročne poslovne obveznosti 1.376.346 2.298.0082. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.376.346 2.298.008Č/ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 29.959.082 62.010.777II. Kratkoročne finančne obveznosti 6.086.385 20.368.6492. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 3.387.121 15.756.0994. Druge kratkoročne finančne obveznosti 2.699.264 4.612.550III. Kratkoročne poslovne obveznosti 23.872.697 41.642.1281. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 36.264 1.002.1872. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 19.941.572 34.841.985Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 150

4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 641.379 480.9315. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.253.482 5.317.025D/ KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.854.647 3.705.085Zabilančne obveznosti 62.278.326 146.623.35210.2 Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS(V EUR) 2011 20101. Čisti prihodki od prodaje: 149.824.806 148.690.036a) čisti prihodki na domačem trgu – družbe v skupini 280.171 2.159.794b) čisti prihodki na domačem trgu – razmerje do drugih 2.882.332 1.641.008c) čisti prihodki na tujem trgu – družbe v skupini 1.202.489 384.053d) čisti prihodki na tujem trgu – razmerje do drugih 145.459.814 144.505.1812. Proizvajalni stroški prodanih proizv. (z145.400.502 186.044.841amort.)/nabavna vrednost prodanega blaga3. KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE 4.424.304 -37.354.8054. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 15.905.641 16.920.8525. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo): 4.744.491 5.785.609a) stroški splošnih dejavnosti 4.149.134 4.557.026b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri295.419 82.678neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvihc) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih 299.938 1.145.905sredstvih6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi961.000 341.879poslovnimi prihodki)7. Finančni prihodki iz deležev: 6.945.367 14.255a) finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 6.936.331 -b) finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 9.022 8.145c) finančni prihodki iz deležev drugih družb 14 6.1109. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev: 185.222 63.643(V EUR) 2011 2010b) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 185.222 63.64310. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnihnaložb - -11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti: 3.644.066 2.817.758a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini - 316b) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 3.637.537 2.800.009d) finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 6.529 17.43312. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 1.987.338 2.000.516b) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev inmenič. obvez 579.284 507.556Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 151

c) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 1.408.054 1.492.96013. Drugi prihodki 1.958.507 593.20814. Drugi odhodki 223.801 1.444.44215. Davek iz dobička - -17. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGAOBDOBJA -12.030.937 -65.310.99710.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa(V EUR) 2011 2010Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -12.030.937 -65.310.997Spremembe presežka iz prevrednotenja neodpisanihsredstev in opredmetenih osnovnih sredstev -263.802 254.402Spremembe presežka iz prevrednotenja sredstev,razpoložljivih za prodajo 2.072.809 -1.902.537Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja -10.221.930 -66.959.132Letno poročilo 2011 – drugi del - Računovodsko poročilo 152